dan ru» ^ ¡g praaniko* . daily ■"saadsM and Holidays. Cena liata Je fS.OO PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAJtODNE PODPORNE JEDNOTE CHICACiO, ¡GZ TOKKK. 15. SBPTKMBRA (SEPT. 15). 193«. Ur«4nlAkl la upramiUl pro«tori¡ 1067 8. Lardait Ava. Offtc« of Publication! 1067 South Lawndala Ato. Telephon«, Rockwell 4004 ................................. En tarad m M*oad-«latt «Mttrr January II. UN. «t t h« port-oO toa at Chira*.. IliiiMuia. under Uw Act of Cwn«r«a* of March I. 1111 Subscription |0.00 Yearly ÄTK V w—N U M I) K It 182 .ojna z besedami med sovjeti in naoijl Accepunce lor »ailing at fecial rete oí postage provided for to aecüon 1108. Aot oí OoL », 1017, authonaod on Juno 14, 1018. Domače vesti Hitler arogantno pozval "židovske boljaevike," si ogledajo njegovo armado, katero lahko oomnoži na 15 milijonov mož. Bahal se je, uj bi on naredil z ruskim naturnim bogastvom, če bi bilo njegovo in namignil je, da Mussolini je z njim. Moskovski list odgovarja, ¿s Cehoslovakija je prva na vrati pod peto na-cijake ofenzive .. Španska vlada opazuje Portugalsko S konvencij« JSKJ Cleveland. — V petek je konvencija zavrgla predlog, da bi glasilo Nova Doba imelo delavske smernice. Politični oglasi v glasilu so odpravljeni. Odklonjen je bil tudi predlog la starostno zavarovanje v jednoti. Prej je bila najnižja t starost za gl. W A S H I N C T 0 N Kompanijske unije ¡KONVENCIJA MLA OPAZUJE SrniA- V mezdnem gibanju!DE UNIJE RADIJ C1J0 V ŠPANIJI CASTBL GANDOLPO, ITALIJI h *pt.-Papež Pij je da-m pred tristo ubežnimi duhovni k Španije blagoslovil vse one o-kniene aile, ki so v boju ■ ko-uizmom! Nuremberg, Nemčija, 14. sept. DikUtor Hitler je sinoči navdal, da važna deklaracija na-djike nemčije glede odnošajev s jpjetako Rusijo pride danes, na »kljuni dan nacijske konven-ajevNurmbergu na Bavarskem. Hitler namerava ''slovesno iz-C, da smatra sebe za vrhov-voditeija svetovnih sfl v i iidovstvom in boljševizem in Nemčija odklanja sodeluj na vsaki mednarodni iferenci, na kateri bo Rusija sna. Hitler je včeraj paradiral svo-privatno armado 107,000 urmarjev" in "schutzstaffler-, in kasneje je rekel na konci s časnikarji, da Nemčija ! danes poseduje največjo in djse opremljeno armado v Jni in zapadni Evropi. Ce lthko pokliče pod orožje Stavke v Franciji ae nadaljujejo laaviutuusruu uu*anlJska unija), po-madridskega kabineU, ki Je po- gaja pri vsaki tovarni zast». To stavilo Larga Caballera, levičar- oo delavci storili, toda odgovor skega socialista in voditelja Je bil povsod tnaki^nobenega strokovnih unij, na pozicijo mi- zvišanja 1 nistrskega predsednika. Nska- Predzadnji teden ao ae za terl ae So opominjajo, ko je Ca- «topniki teh kompanijaklh unij ballero kot reprezentant Ipan- zopet sestali v Pittsburghu na akega delavstva posetll medna- posvetovanJu. Posledica tega rodno delavako konferenco v sestanka je danaAnja konferon Waahingtonu pred desetimi le- ca. Na zadnji konferenci ao ti. On Je bil že takrat mlliUnt isvollH tudi mezdni odbor, ki V delavskem gibanju se udej- j« na to konferenco povabil tu stvuje že 40 let In zdaj je pri- di družblne zastopnike. Kom znan kot vodilna protifašistična panlja se seveda nI odzvala, sila v Španiji. Njemu gre sa- marveč je njen predsednik Be-sluga, da Je v kritiuiem mo- Ujamln F. Fairleaa odgovoril, mentu «družil vse levičarske ele-1 da druiba za enkrat le ne more mmnU. ki se ssdaj a^upno bo- tvitaii piač, ker bi io "ogrožalo rfjo proti fašističnim rebelem. uap«h bhuilšklh operacij" in pa Po strmoglavi jen ju monarhi- tudi radi "negotovosti bizniške je I. 1981 je bil CabaMero ime- slike." Mezdni, odbor Je takoj novan za delavskega ministra, odgovoril, da to ni noben odgo-n je bil kmalu razočaran, ko je Vor na zahtevo delavcev, skušal enforslratl novo delav- odbor za organiziranje Jek sko zakonodajo. Civilna garda, |urfl|(th delaveer ni o tem nič ko-sodniki In mestne vlade oe nlao „^„tir»!. Znano pa Je, da so hotele pokoriti in ao vedno kompanijske unije pri tej druA-na strani delodajalcev. Kev-J^j ^^^^ Hgrealvne na pobudo . ju * F. Istočasno pa je sklenila, da bo sodelovala s Odborom za industrijsko organizacijo. Od tega odbora In raznih u-nlj je konvencija dobila zagotovilo, da JI bodo pomagsle pri širjenju organizacije v tej maa-ni industriji. V Imenu OIO l« svojih unij sta govorila l*o Krzyrki, |»odpredsdenlk AmaU gsmated Clothing Workers unl« j« (n pomožni dlstrlktnl direktor jeklarske kampanje, Ur ke ker nočejo zvišati mezde. I nim unionisUm. Kot zagovornik Stavka se obenem vrši kot P- Parama razrednega boja ta test proti nevtralnosti francoske dosego soc al.zma ssm^priprav vlade napram civilni vojni v en ^^^ Protestne stavke in demons- k™J^Jnain Nell -is "wiyralska gore z ve-1 tracije drugod v Franciji se na- -ke ligo za Ttomsana in n *-n'Hklad. železne rude in pre- daliuJeio V Parizu je včeraj de- na, h kaUri se )e ze priaruz. o U' bi - i-li Sibirijo z I nfonstrirálo líjooo komunistov ^ d» ¡ ----------- —na pokopališču Pere I^aise, nioniatov ^ kjer so odkrili nagrobni sporne- med njimi razen nekaj ^ nik pisatelju Barbusu. Socialisti noNnegs so pa imeli shod, na katerem je Mističnih unij, ker se v Uj«am Leo' Jouhaux pozival delavstvo panj na solidarnost s špansko direktor LJud- - - — Lke lobijo v Washington, in več Ruška letalca doepela |drugjh prominentnih osebnosti. t , »» II1ICII OIUIIIJU ti ¡•JJenimi ogromnimi gozdovi in "r«JHio z najbogatejšimi žitni- ^ svetu, mi bi kar plavali |*f*»tvu in tlagostanjuje ffn'l Hitler in silna množica L 'Jllla 'Odobravanja, kajti v pfrvT besedah je čiUla od- H,tlw vse to imeti •¡J alej bo vodil svoje ar-\ Hll.f.n Husfjo. I, "^tor Je dli| delegatom "de-1 borite" janno razumeti, **htevajo višj« mezde, ^'jajim je ne more dati. ^J moramo zgraditi 10,000 '^»ren in zvišati produk-¿ rHno nam je mogoče zvi-meui^ namo za 10 odetot- ^íyHitler. 14 sept. — Sovjetski v * 'tnoriral očitne Hitlerje-•4' J* 1 vojno wvjetorltaki Moekvo. Na ieUliiču Ju Je Longreim|k ter zvezni senator, je sprejel načelnik ljudskih komi-umr, ^ p|j^nici». Htar je aarjev V. M. Molotov in velika blj ^ ,fl Johnson je bil znan p« mnodtica Moskovčanov. ^Hgvojlh nsprednih Idejsh Ini kot ca kakor eovjeUkl vodiUlji ve|jk XJMri)Vornik deUvoklh in smatrajo U polet izredne f*r*n»kih zadrug, noeti za razvoj zrakoplovbe med — Ameriko in Rusijo skozi Sibiri- \ Skalnat t plaz na Nor-jo in arktlk. Vladni krogi so veikem; 73 mrtVth izjavili, da bo U črta kmalu u- ^ Norve*k.. 14. aept. -sUnovljena. |8i)na mflM skalovja ae je včeraj ni. Kot plrfilo za pomoč dobi O- > pljuien ki bodo pomagali Hitlerju, dobe «K ^ ^ ^^ VW| M vzhodne pokrajine čehoslovaAke i^ ^^ „ prrliivak#r< republike. ^ Mala antanta zboruje na razpotju Francija ali Nem¿ija njen bodo¿i zaščitnik? Bratislava. Cehwlovaklja, 14. sept. — Zunanji mlnlatrl male anUnU (fohoalovaklj*. Jugoals-vlje in Rumunije) so ae sešll v U-m mestu na konferenci, kstera Je velike važnosti za bodočnost teh treh držsv, ki akujnij štejejo 4'i milijonov prebivalcev. dsrske unije mala antanta ^ ponovno Izvoljen 84-letni i* nadalje sledila |s»lltlkl in ek^ J»mea t:srey, najmlsjši unijaki nomijl Francije sil ae «veže z pf<»dMHlnlk v Ameriki, zs tsj- nacljsko Nemčijo. Zvezs a Krsn- f,lks bUgajnika pa Juliua Km- cijo |s»meni ludi zvezo a Hovjet- p(lk> Konvencija Je aklanils «ko unijo, toda eillno ("ehoalma- ,MMip|r-ti gibanje za »0-urni kija Je nekoliko naklonjena' Rt*- te«lnik in zahtevala Je osvoIhhIi. siji, dočim ata Jugoslavija in Itu- |e héâs, v kater! se Je redil U.J oée." (Narisi Redfield) mutiijs I »olj naklonjeni lllilerjii kakor sovjetom. Znano je nam-d« Miller dslj ^aaa priti «ka na Jugoslsvljo in Kumunijo, nsj alopita v njegovo antllsdjše-viško zvew» ' i Romunski zunanji minister TI-tulearu, velik prijatelj Francije In -ovratnik Nemčije, Je to |»ol Nakupni davek je velika butara New Yoffc; Prebivalstvo 17 držsv Je prikrsjSano za ^H) milijonov dolsrjev aa nakupni sili na leto, pravi Natl. Retail Dry Good» A««n. Povprečno .......„nv .ep. d»vk« v pn^detih iKJaolen. kajti kralj Karol ga Je prine . k „red nekaj dne^l .hI»IsvII In na- državsh na druSlno na Mïïr.- mlnialnim, ki leto, kar je veliko breme w rev-le naklonjen nsfljakl Nemčiji, » ne druSine. --- — rioiTifi PROSVETA THE ENLIGHTENMENT aUIILO IM LASTNIMA «U)VS*S«B MABOMMB rODPOBNK JEDNOTS to a* »hm« m. WMl—MP Uagmtmtmmi m ténUmm» 4rto«« (InN Cfci—«•) te MM u M. MN u H ÜU. nMrtM.1 w "tew. te Ctoav* 91 m «U M». M« K* »«tel M ............ ___raUai far Um UaiUrf WUtm (mmv* Clin») •■4 CMW* M M H» r-r. Ç*™— Cto«w fTA* V« r-r. (•ratea tniUte H M te»- to iwiwlwtt __L . Ifrttaa** IIA) M «rnato »Miltetelte te « atotoM. » j. prlloéll K»* ta to.. ___ AA«artiai»c iMm «i »«'-»»•« Mi a*«H»I« W mmi^ «Mm« aa4 art Ml« will Ml to rtmrmé OUmt « aMMaMrttrU. Mk M .»or—. piara. »OTM. «to., will * to Mato «Ur «Mm wmuM by aa ?M. kM Im« Olk i PHOSVETA k. U»iMb A »a.. Of TMB rMMBATKD i v <*ln»Ju. M prímrf 'Aurual II, l*M). pvUg '« --Tf— »o»—l, áa »»m >• a Un Ml—wi M*^» f—lito to to M ra» S* m ««to»l. Ameriška reakcija Ameriško nazadnjaštvo je najmočnejše na »vetu. To nazadnjaštvo, pa naj bo politično, ekonomako ali kulturno, ni v nobeni drugi deželi tako razpašeno, usidrano in posplošeno na deželi in v mestih ter tako predrzno kakor baš v Združenih državah. Oni, ki pravijo, da je Amerika dežela največjih ekstremov in paradoksov, so morda v pravem le toliko kolikor »e njih mnenje tiče subjektivnih reči, drugače so v zmoti. Amsri-ški radikalni eiptrem se v nobenem oziru ne more primerjati z ekstremom reakcije. Ameriška reakcija je tudi najbolj hinavska na svetu. Fašistična reakcija v Evropi je vrgla krinko z obraza in>q£~shmiuje se svojega pravega lica in karakterja. Ameriška reakcija ms pa še vedno laže, da je v politiki demokracija in svobodno udejstvovanje v gospodarstvu in kulturi; ameriška reakcija neprestano operira pod masko hinavstva in sleparskih pretvez. Kakšni hinavci so ameriški nazadnjaki, katere navadno označujemo za burbonce, je dokaz dejstvo, da so med njimi tudi ateisti, katerih ps ni aram, če križarijo za najrobantnfej-ši katolicizem in zagovarjajo naj stupid ne jše prasnoverstvo, kadsr iščejo podpore pri zabiti, praznoverni ameriški masi. Najlepše ogledalo ameriških reakcionarjev so voHlne kampanje. V teh kampanjah šele pokažejo, kako nizko so padli -in kako jim ni nobeno sredstvo preumazano in prepodlo, da se ga ne bi poslužili proti svojemu nasprotniku. V sedanji volilni kampanji v Združenih državah §r*~v glavnem za to: ali se ameriško gospodarstvo vrne nazaj v periodo "žilavega in-¿tvidualizma", kjer je bilo do velike krise, ali pa ostane v periodi deloma kontroliranega pri-talatfa kapitalizma, ki ae po Rooseveltu ime-aaje Ne« Deal. ^ To je vprašanje, okrog katerega se bijejo Hearwt-Landon Knoxovl republikanci in Roo-sneitovi demokrat je. Za reformo privatnega kapitalizma gre. ta reforma je pa za delavca tako majhna, da skoro ne vidi nobene razlike med docela svobodnim in deloma kontroliranim kapitalizmom. Kazlika med starim in novim "deelom" je res majhna in zavednim delavcem se ne izplača, da bi zapravljali svoje energije v tem konfliktu. Vsakdo, ki bi rwn« trdil, da v letošnjem volilnem boju gre za radikalen preobrat «ekonomskega in socialnega reda v Ameriki, da gre ih kapitalizem ha eni in socializem na drugi strani"— bi moral vzbujati smeh. Tega še ni na tehnlcl. To je žalostno dejstvo za ameriške delavce, all I ako je. Kljub temu so ameriški reakcionarji tako predrzni in tako falotski, da hočejo za vsako ceno narediti vtis — da morajo volilci 3. no-vemhra izbirati med ameriško demokracijo in socializmom! Ta falotaka propaganda s«» vrši, kakor običajno, |hhI lain j i vim i pretvezami. Takole prodajajo reakcionarji svojo filozofijo: l*andon prestavlja ameriško demokracijo, katera predstavlja svobodo kapitala in dela. svobode tegn in onega, samo svobodo . . . Roo-sevelt predstavlja "new deal", ki predstavlja socializem, Hocializem pa predstavlja ruski komunisem, ki Je končno diktatura . . . T« je verižica-samih laži. landon prvič ne -predstavlja nobene demokracije, temveč pred-stsvlja ekonomsko avtokracijo, kakršno so za-' stopali lloover, Coolldge in Harding in katera je v bi h| v u najrasbrsdsnejši privati kapitalizem. ki je leta 1929 povzročil največji polom v zgodovini Amerike. Politična demokracija služi ckoiiom*kim avtokratom le kot orodje. Kooseveltov "new deal" ns drugi strani ne predstavlja nobenega sisialiima. Ce M se "new deal" nemoteno razvijal nekaj let, bi pretvoril ameriški privatni kapitalitem v državnega ; to je vae, kar je "new dr*r smošen doaačl. Se večja laž |»a je. da je ftocialisem isto kot ruski komunisem. Nihče re ve. kaj se Is» raavilo i* ruskega sov Jet i trna — in nihče ne ve. kakšen je komunisem v praksi, kajti do dane. gs še nikjer ni bilo v modernem času. NsjtalostnejAe je pa to, ker milijoni v Ame-riki verjamejo gornjim farbsrijam ameriških reakcionarjev. MOJI VTISI IZ ««fcORAIM Piše Philip (¿odlna (Nsdsiievsnje in konec.) Večerjali smo pri Ed Tomšičevih in z nami sta bila tudi mr. in m rs. Knafelc. Pa kaj misU-te, teko se nam je mudilo nazaj v dvorano, da smo vsi skupaj odločili, "naj piskri počakajo drugega jutra", pa smo jo ure-zali hitro nazaj v dvorano, kjer smo se imenitno imeli, četudi so biU med njimi mnogi, ki so imeli klobuke z velikimi, širokimi krajci, kar me je spomnilo na moja mlada leta, ko sem tudi živel na zapadu in sem nosil tak širokokrajni klobuk, in to pred malo manj ko trideaetiml leti. Tam pa tam sem se zavrtel s kako "boljšo polovico". Pogovarjam sem se z znanci o tem in onem. Bilo je prllično število tudi bratov Hrvatov med nami, vsi kot brat z bratom. Tu se je plesalo, pilo, jedlo in zabavalo do dveh zjutraj. Naj še omenim, da predno smo se razŠH, se je sestal društveni odbor in smo se pogovorili; ker so me 1'uefclčani "u-kradli v soboto, bom pa ostal tam v Walsenburgu v pondeljek do večera, da mi mal6 razkažejo njih bližnje gore in yišine." Dogovorjeno — storjeno. Nato smo šli k počitku in lahko rečem, da se je postelja imenitno prilegla ta večer, ko so mi jo od-kazali pri Stigličevih. Ko sem se zjutraj kmalu po sedmih zbudil, sem že slišal govorjenje v sprednji sobi. Po glasu sem spoznal, da je br. Frank Tomšič, ki je imel nalogo, da pusti delo za tisti dan in meni raz-kaže ta del Colorada. Takoj po zajtrku smo sedli v avto — mr. in mrs. Geo Stignich, ki je vozil svoj avtomobil, mr. in mrs. Tomšič in pa jaz — in se peljali proti višjim hribom. Med vožnjo sem rekel, da bi se prileglo par kozarcev dobre gorske vode, kakršno imamo pri nas v Vipavi, ki izvira izpod skale, kjer ima hotel Adrlja svoj gostilniški vrt. Pa pravi Tomšič: "Boš dobil dobre vode, nič se ne boj, bo Ae mralejša kot je pri vas v Vipavi". Ko smo se vozili po rasnih nižjih hribih in prelazih in se tako vedno vspenjali "proti nebu", smo dospeli do nekega prostora po imenu "Hoho". Tam so ustavili pa smo izpili vsak par kozarcev vode. Moram reči, da je bila tako mrzla in o-kusna, kakor je ona pri nas v Vipavi. Bili smo takrat, kakor so mi rekli, že priblilno okrog 9000 čevljev visoko v gorah, pa so me vprašali, kako se počutim. Povedal sem resnico: "Fino, kakor mlad, zdrav 20-letni fant!" In res, tako lahko sem dihal in zdelo se mi je, da so se moja pljuča prenovila. Gremo naprej, više in više. Dospeli smo do Stone Walla in se tsm mslo ustavili med velikimi, košatimi drevesi. Tam teče precejšen potok. Sel sem in se napil mrzle gorske vode. Sel sem po brvi starega drevesa preko potoka na drugo stran, pa se mi Je zdelo, da sem nekam zaspan. VrnlvAi se nszaj preko i-ste brvi, sem komaj zdelal. Kar naenkrat se mi je zazdelo, kakor bi bil precej pijan. Pa so me opszili in se ml smejali, ko sem jim povedal, da sem pijan, ne da bi kaj pil, drugega ko dobro mrzlo vodo iz potoka. Rekli so, da nisem prvi, ki se tako počuti, da je temu vzrok lahek pritisk zraka, kateremu nisem navajen. r- Vozili in vozili smo se skozi razna manjša mesta in kempe, nakar smo prispeli v Trinidad. Tam smo si najprej ogledali seznam naših v strajku padlih mušenikov na pokopališču, nakar smo šli k obedu, ker je bilo baš okrog poldne. Potem smo si ogledali mestp Trinidad in spet odkurili naprej proti domu. Dospeli smo v Ludlow, kjer je postavljen krasen spomenik, ki je stal okrog $76,000. Ta spomenik je dala postaviti padlim žrtvam v boju za delavske pravice, med katerimi so padle tudi matere in otroci, eden komaj šest mesecev star, rudarska unija. Res je, da stoji tam na praznoti med divjim žajbljem na pustinji, kjer so padle žrtve za osvoboditev delavstva.' Je svetilnik, ki kaže pravo pot k rešitvi zatiranega ljudstva. Svetal jim spomin! Od tam smo Ali Ae malo naprej Zavili sipo k staremu znancu in delavskemu boritelju, tajniku druAtva št. 381 SNPJ, Ge-orgu iPreskarju na Aguilar. Ko smo dospeli do skromnega stanovanja, je prišel takoj ven in nas pozdravil in rekčl: "Oh, Filip, če bi moj oče vedel, kje sem prebil del mojega življenja, v teh pustinjah in hribih, bi se milo zjokal. Trudim se in delam, pa bo šjp, dokler bo šlo." Doma je iz Horjula nad Ljubljano. Stisnili smo ei desnice in rekli: "Kdo ve, če se bomo še kdaj videli ali ne." Rekel je: "Srečno Filip!" Odšli smo. Se kako uro vožnje In bili smo — baš ko se je bližal večei1'— nazaj v Walsenburgu. Tam sem se ustavil pri Franku Tomšiču. Mrs. Tomšič nam je hitro pripravila prigrizek. Pogovarjali smo se o raznih (stvareh. Mrs. Tomšič je zelo nadarjena in razumna žena, doma je nekje od Cemomlja. "Težko mi je"r je rekla, "ko vidim toliko nesporazuma med delavstvom samim. Kdaj bodo spoznali, da so ni£ na pačni poti!" Poslovil sem se od nje, br. Tomšič pa me je z avtom peljal na postajo, da izvem kdaj gre prvi vlak proti Chicagu. Postajenačelnik je povedal da odpelje najhitrejši prvi vlak proti Denver ju okrog devetih zvečer, pa ni bil gotov. Dejal je naj pokličem telefonično okrog 8:30. (Povedal je tudi, da gre drugi vlak ob 11:45. Sil smo k Stigličevim in br. TomAič je odšel k počitku, da ae pripravi za delo v rovu naslednje jutro. Topla zahvala Tomšiču in njegovi soprogi za prijazno postrežbo in gostoljubnost Pri Stigličevih smo se pogovarjali o marsičem. Prišla je ura 8:30, pokličemo postajo in na čeluik pove, da žal, vlaka ol 9. ne bo nocoj. Prišel je Stigli čev sin, nakar smo se dogovorili, naj gredo oni spat. jaz pa lahko |K>čakam na postaji \lalu ob 11 >45. StigUčev fant je pripravil avtomobil in me peljal ns postajo. Zunaj je nalahno rosi' 10. Poslovil sem se od pri jasne druftine. Hvala vsem vam. posebno pa mrs. Stigtič za prijasm. postrežbo in prenočišče, br. Stl-gliču pa za vožnjo z avtom pc hribih, ki mi bodo ostali Ae go v spominu. Ko sem prijel na postaj t* mi je postajenačelnik povedali« d* ima vlak zamudo in da gn rief bo do 3:55 zjutraj. Ni mi kazalo drugega kot isravnati moje stare kosti na trdi klopi in čakati na vlak. Stražniku sem naročil, ako bi slučajno zaspal, naj me gotovo pravočasno zbudi. Na postaji so bik večinoma sami Mehikanci in Mehikanka, katerih e v Coloradu mnogo. Župan mi e povedal, da jih je v Walsen->urgu okrog 45%. Tako sem se znašel v naročju Abrahamov in sladko zsapal na trdi klopi. Ali kar naenkrat me nekdo prebudi in pravi: "Skoro sem pozabil na vas. Hitro, hitite, vaš vlak je tukaj!" Skočim in drvim iz čakalnice na vlak, sedem vanj in že je piščalka zažvižgala pa smo se pomikali, kam, nisem vedel. Nato je prišel k meni vlakovodja in zahteval listek, katerega mu izročim. Takoj, ko ga je pogledal: pravi: "Prijatelj, Ali ste v napačen vlak," in me potolažil, "nič zato, vas bomo peljali do prve postaje In tam boste dobili vaA pravi vlak". Vprašam: "Kje bo dotična postaja?" Pravi: "Pueblo, Colo." Tako, vidite, sert Ml dvakrat v PueblU, ne da bi to namerav&l. No, Imel sem plačan listek za tja in nazaj1 ih veljal je za 16 dni na dveh rasllčtlih Železnicah, tja na Sfcnta Fe in nazaj na Burlington. Tako sSm čakal v Pueblu na postaji od 2. ure skoro do 6. zjutraj na drugi "pravi" vlak, kateri me je potem odpeljal v Denver. V Denver/srno dospeli ob 10. Jopoldne in tam je bilo treba jopet čakati \»a prvi vla«k, ki pelje proti Chicagu, do 5. popoldne, ielih «edem ur. "Ah," sem si mi-ilil, "v teh sedmih urah bom pa >biskal naše uradnike druAtva št. ¿08 SNPJ. In res jo mahnem po {lavni cesti in izprašujem, kako )i prišel do stanovanja br. Johna Malovrha, društvenega predsed-lika, katerega itak malo poznam ;e od zadnje konvencije. Pa sem colovratil po mestu in izpraše-val za pojsnila. Dobil sem na->ačno pojasnilo irt se odpeljal v »apačno smer. Potem me je sprevodnik ulične železnice pravilno poučil, s katero karo naj se volim in kje naj presedem. Tako «em po dolgem tavanju vseeno lospel k Malovrhovim. Trkam in >ride mlada ženska. Povem kdo in kaj želim, pa pravi. NÎchoïas Horthy, ogwlrt dik tator. vsot Vstopite. Sicer Johna ni doma, lela." Vprašam, kje dela. "Doli / sredini mesta." Vprašam, naj ni da naslov, da ga obiščem. 'Ne, ga bom poklicala na tele-on." Res ga pokliče in sem govoril z njim. Pa pravi: "Godina, am počakaj dobrih 20 minut, >om hitro doma." Res v dobri K>l uri je že bil doma. Pozdravila iva se. Možak je tak kot je bil, takoj sva se sposmala. Soproga je tripravila malo prigrizka in na-očila par Čaš piva. Kmalu sem vsod smo se malo ustavili in »ogovorili, naposled me je odpe-jel še na farmo, tik mesta k mr. n mrs. Knafelc, kjer pa smo do->£11 samo njega doma in je po-edal, da je ona baAkar odšla v nesto po opravkih. Ogledal sem d njihovo farmo z zelenjavo, ki e zelo lepo in skrbno obdelana, "am okrog je par drugih naših ojskov. ki se bavijo z zelenjavo n jo vocijo na trg. Poelovili smo se. Bližala se je peta ura. Odhitela sva na postajo, kamor sem baš pravočasno dospel za moj burlingtonski vlak. Tako se je končala moja misija v Coloradu. Opazil sem, da ljudje dokaj več delajo in sami so priznali, da se je precej izboljšalo glede dela. Ljudje so prijazni in bolj zadovoljni, četudi ne zaslužijo posebno velikih plač. Tako smo odrinili iz Denver-ja in predno sem se dodobra zavedel, se je že zmračilo. Zdi se mi, da se tam hitreje zmrači kot tu na vzhodu. Ko sem se prebudil zjutraj, je vlak dirjal skozi državo Iowo, med prostranimi polji koruze, žita in drugega polj-akega pridelka. Vse je bolj zeleno, prijazneje, trava živa ,vse mÄogo lepše kakor po državi Kansas. V Chicago sem prispel v torek 1. sept. ob 9.11 uri. Vlak je imel par ur zamude. Vstopil sem v našo domačo ulično karo in se kmalu doma pošteno spet enkrat n&spal. Sie enkrat: Vsem lepa hvala! Krojaška unija podprla jeklarje 225,000 članov je asesi-rala po dolarju New York. — Krojaška unija International Ladies' Garment Workers bo med svojim članstvom skušala zbrati $225,000 za jeklarsko kampanjo. V ta namen je eksekutiva na svoji zadnji seji odredila izredni asesment po dolarju na Člana. Na račun tega asesmenta je že poslala $100,000 jeklarskemu kampanjskemu odboru. Eksekutiva je storila ta korak, ko ji je predsednik David Dubin-sky poročal o velikem uspehu kampanje med jeklarskimi delavci v Pennsylvaniji. Ohiu, Illi-noisu in Alabami, kjer je ta industrija koncentrirana. Dubinsky je rekel, da se unija toliko interesira v to kampanjo, ker se zaveda važnosti zgraditve močne organizacije v jeklarski induetrijl za vse delavsko gibanje. 'Ta industrija je tvorila glavni steber proti unionizmu, za katerim so se počutili varne industrijski in finančni magna-tje," je dejal Dubinsky. Radi suspendiranja desetih u-nij, ki tvorijo Odbor za industrijsko organizacijo in v katerem je tudi ta krojaška unija, je Dubinsky resigniral iz eksekutive Ameriške delavske federacije. Unija smatra to suspenzijo aa ilegalno. —-- TOREK, lj^Fm^J Vlepi nogavici lepi nogi Tovju-ne posvečajo v zadnjem ca«u lzdJ nogavic čedalje večjo pažnjo. Modeïnf J vke so tako tanke, da jih komaj opazi ij gi. Tudi gostote pete pri teh nogami raj ne vidiš, sicer pa mnogo nogavic «pl0l ma podvojenih stopal in pet. V Amerili ženske lani nosile nogavice brez podvü pete, toda te nogavice so samo za žensk* 1 redno vitkimi glelžnji. ženske, ki ima 0 | lejše gležnje, naj le kar ostanejo pri noj cah z dvojno peto, ker je potlej videti 1 vitke j ša. 1 V ostalem pozna moda tudi pri no^avl dve smeri: nogavic*, ki se poda vitkim , J te m več za že#kè z normalno debelimi J mi. Prve si smejo obuvati vse, kar je mJ no. Ženskam z vitko nogo pristopajo celo! ckaste nogavico, ki so v zadnjem ča#u pj moderne. Tudi mrežaste nogavice se j ¡ml kupno podajo, Zastran barve pri nogavl ne bo letos predpisov. Obule bomo lahkol od najsvetlejših do najtemnejéih. Le ¿J z izredno nežnimi nogami si naj izberej] možnosti svetlejše nogavice, ker dela tJ barva nogo Ae tanjšo. Ženske, ki imajo nekoliko debelej&e nI morajo prav pazljivo izbrati barvo, nié J si pa ne smejo natikati vsega modnega k) zlasti ne vzorčastih, mrežastih ali presv] nogavic. Prav tako jim ne pristajajo nod ce brez dvojne pete. Te vrste nogavic ne d jo noge sanjo debelejše, temveč tudi okorni Nogavica ngj nogo polepša, ne pa narobe. I Ženske bi morale same presoditi, kakftnJ gavice se jim po barvi in kvaliteti podajo] raje se na toaleto in obliko noge. Cim eleJ nejša je obleka, tem finejAa mora biti nod ca. Ženska, ki hoče imeti zmerom lepo rj ne sme varovati pri nakupu nogavic. V beli in grobo pleteni nogavici bo tudi najli noga izgubila svojo privlačnost. Pri noj cah nikar ne stiskajte, zakaj trajnost nogi je odvisna od kvalitete sile, in načma izdel Debelejše in grobejše nogavice se pu na prej strgajo kakor pa tenke in fine. Letni krogi pri ribah Selitve rib so prizadevale že pokolenjei čenjakov težke uganke» ki so jih mogli v zadnjih desetletjih z večjim ali manjèii spehom reAevati. IZoolog Yaleske univer Ameriki (Daniel Merriman je sedaj osv še prav zanimivo skrivnost. Že prej je t da se ribe selijo kakor ptice selilke v zii dobi proti jugu. To trditev je mogel sedaj do neke meje dokazati z raziskavami m skopsko majhnih krogov na luskinah pr stih okunov. ,< Preiskal je na stotine okuno ustju reke Niantic in je dognal, da usti jo neznatno majhni krožki na luskinah tel letnim krogom dreves. Pod mikroskopom razodevajo ti krožki ziskovalcu staroist ribe in način njene Pri tem mu odgovarjajo tudi na vpraAi da-li ribe v zimskem času potujejo proti j v poletnem pa proti severu. Ce gre rib« jug in ostane za dalj časa v toplejših vo hitreje rase. Prostor med posameznimi gi se poveča. Poleti pa se riba zadržuje v 1 nejših vodah in rase počasneje. Te znak dr. Merriam dognal doslej pri 10 odstotkih kin, ki jih je bil preiskal. Iz tega je tudi pal, da je šel pretežni del okunov, ki oblji jejo connecticutska vodovja, pozimi proti gu. Ulovil je okrog 500 teh rib v reki N ticu in jih opremil s posebnimi znaki. R so mu pozneje oddali kakih 8 odstotkov teh znamovanih rib. Iz vseh podatkov je učei sklepal, da se pričnejo progasti okuni spomladi proti severu v aprilu, v maju niju priplavajo že do Narragansettnkega va v višini Newporta. Zanimivo je tudi, di stavljajo samice pretežno večino prvih ri tropov, ki potujejo proti severu, dočim sledijo samci po večini nekaj pozneje. Avstralski medved izumirs \ ■— Avstralski drevesni medved koala, ki j> nes prav Uko nekakšen simbol te celine ka kenguruj. izumira. Noel Burnet, eden najb ših poznavalcev avstralske favne, pravi, dl v vsej državi Viktoriji komaj še kakšnih koal, ki žive v prostosti, Isto velja m ? Južni Wales. Samo vročila od svojega zastopnika R. Watsona je predsednik Ameriške delavske federacije William Ureen rekel, da je centralna unija v Seattlu, Wash.. postopala popolnoma pravilno glede Hear--»tovega lista Post-Intelligencer-ja. ki je vsied stavke novinarjev moral prenehati. Centralna unija je dala U list na "unfalr" listo in s tem sankcionirala simpatično stavko stavcev, tinkarjev In drugih delavcev. Hearst je pro-ti temu koraku zagnal velik krik Centralna unija je postavila ta • llearstov list na "unfsiK* listo na zahtevo krajevne novinarske u-nije kakor predpisujejo federa-cijska pravila. Pred dvajsetimi leti (It Prosvete z dne 15. septembra 191«) vesti. - V C&ru. ^¿Tjjj Vinku Križmanu umrla šena. v u se je smrtno ponesrečil Jos. Novak k j uslužben pri Miku Jalovcu, ko jt vop' J in so se mu konji ^ ter prevrnili voa nanj. Star j< ^ ~ član društva 5 SNPJ V Gog^+m la Tereaija Trček. «ar. 23 let is t^ SNiPJ. Del».**« - * ¡3 širi. Mno», «ni*je " do stavkajočih nameščen^v J? V San Frančišku ao amagsii niščnl delavci. Svetovna vojna. — /svetni» ^ v teku v Franciji, n» Bslksnu. * Kanti rolskih hribih. (lsvlrsa paroma » Jogaaiaeija.) MEZDNA GIBANJA Ojatr*m. daljc nagrade — dokla-de z* dela v vodi ali ognju, in tpčno izvrševanje zakonitih predpisov glede nadur.., >ltJ, Dne 27„ avguata so se vršila v Ljubljani pogajanja, ki so se še istega dne končala z delnim uspehom za delavstvo. Zahtevo po nabavnem znesku in plačanih dopustih je tfPD odklonila takoj pb začetku pogajanj, pač pa je pristala na naslednje: plače se zvišajo kopačem in učnim kopačem za 1 Din poviška na dan), povišajo se v enaki meri temeljne plače profasioniatom, durar-jem revirja Hrastnik-Ojstro se povišajo akordi za 30%, (ti so imeli namreč mizerne mezde) priznajo se tudi neke ugodnosti m olajšanja pri poslovanju z rudniškimi trgovinami — konzumi), ki so last TPD. Zastopniki rudarjev so izjavili, da bodo v soboto 29. in nedeljo 30. avgusta na shodih v revirjih poročali rudarjem o tem dogovoru. Ce bo delavstvo to kolektivno pogodbo sprejelo, bo že 31. avgusta v Ljubljani podpisana. _i *|avd v Kranju še ve*- ^rtsjo in razi jo tovaj- oa zahtevajo, da Trbovelj. iiireBiogekopna dmžba del- ^.Kiila zahtevam rudarjev. puhali solTda je pred 10 Tajilo v Kranju nenadoma IJte tekstilnih delavcev in vk Njih strokovne organiza-; m ie nekaj časa trudile pri podjetjih kolektivno po kateri bi se delav-\ priznale razne zakonite pra-,, posebno pogodbo, hkrati pa jim mezde nekoliko zvišale. , mezdnem gibanju je z«r lirano vse slovensko teks-, delavstvo, ki ga je precej. ljubljanskih, celj-mariborskih in litijskih to-je zaposlenih okrog 14,-jfelavcev in delavk, delavke neveda v večini in tudi naj-i jikoriščane. n so se pognal: v boj kranj-kstilci. Toda podjetja — jini tuj kapital — niso ma-ališati o teh zahtevah, naj-pa o kaki kolektivni po-, Toda delavstvo je postaja-jrjeno in podjetja so pri-na podajanja. Vršila so se inju in tam so se domenili, i s bodo pogajanja o kolektiv-| pogodbi kmalu začela. Delav-* ta odgovor ni zadovoljil in nenadoma in brez vednosti ovne organizacije začelo »ti. Sirene tovarn so dale enje, na katero so vsi delav-i delavke tovarn nehale z de-Delavstvo je ostalo v svo-i tovarnah in prvi dan ni izpu-i tovarne niti uradnikov in sijev. V neki tovarni so ivke kar u 1 e g 1 e pod ni avto, s katerim je hote-odpeljati iz tovarne itovljeno blago, »kovne organizacije niso drugega, kakor obvestiti oblasti in Delavsko zbor-m Takoj naslednji dan je bil «jet sklep, ki so ga sprejele I tovarne, da se bodo pogaja-mfela 28. avgusta. Voditelji "tatov so mislili, da bodo de-ob tem sklepu zapustili to-Sporočili so jim sklep ponj in sklicali delavce na shod. i delavstvo se tudi s tem odrom ni zadovoljilo in je o-> v tovarnah. Tam kuhajo in straže stražijo vhode, po-i določeni odbor delavcev ho-mesto |M) živila, iz katerih •nihajo obede na dvoriščih to- je delavstvo že kakih 10 i v štrajku. V Ljubljani so se •««usta res začela na banski PjjjOMjanja med zastopni-¡«iieev in podjetij, posredu-P* delavska in industrijska in »stopnik banske u-f Sam ban dr. Natlačen je r'l za uvod in apeliral na za-«k podjetij in delavcev, naj »dru^do drugega obzirni . .. oh začetku pogajanj pa PjnjOiki kranjskih tovaren m da s«, nočejo pogajati, do-T«r»jkuj(x-e delavstvo ne odi-[»varen. Zastopniki orgfinl-¡iij) m delavske zbornice so p». kak<, se je zavlačevalo lJlnj1- kako traja to giba-nad orlieno obliko Jk"Ja. Jitrajk.' " k l"»djet ia ho vztrajajo zahtevi, vendar pa ' Ml*v,| PoM>en odbor, ki KAKO SKRBI VLADA ZA SLO-VENIJO 50 milijonov za vodove in cisterne, od teh za Slovenijo samo 2 in pol milijona! V gradbenem ministrstvu so napravili načrt, kako bodo razdelili javno dela pri gradnji vodovodov in cistern v državi. Gre za vsoto 50 milijonov, ki je določena v ta namen za vso državo. Znesek se porabi samo za zgraditev potrebnih objektov, da se preskrbi prebivalstvo s pitno zdravo vodo. 50 milijonov je torej na razpolago za vso državo. Od teh 50 milijonov bo dobila Slovenija — reci in piši — 2 milijona 682 ti- zasesti cerkvena posestva. Vse, ki so ae polastili oerkvene zem-ije, pobijejo ali postrele. Psujejo jih za "pristaše pekla" samo zato, ker so si prisvojili cerkvena posestva . . . Tako pripoveduje dopisnik beograjskega "Vreme iz Badftjoz*. Sam je gledal te stvari, zato mu lahko verjamemo. — Morda se je ob takih novicah zganil tudi "Slovenec" in začutil potrebno, da za vsak primer pove tudi nekaj resnice. Objavil je namreč te dni uvodnik, kjer sicer piše o komunistični zalegi na Španskem in o tem, kako pogubno je vse to. Konec tega uvodnika je prav tak, kakor pri-tiče pobesnelemu "Slovencu". Toda med drugim pa v tem članku vendarle prizna, da so eksistira-la v Španiji cerkvena velepose-stva, ki so budila nejevoljp delavskih in kmečkih ubogih slojev, prizna, da velja Španija sicer res za "najbolj katoliško državo na svetu", da pa katoliški kapitalisti niso hoteli biti "uvidevni", niso bili dobri z delavstvom in so mislili, da je vse, če darujejo kaj denarja za cerkvene zadeve. Tudi duhovščina sama ni ravnala povsem prav in papeževa svarila in navpdila, da je treba delati na prerodu španskega katolicizma, so našla gluha ušesa. In "Slovenec" prizna dalje, da je prav tako v Mehiki prišlo do uporov zaradi velepo-sestev in prav tako v Rusiji, in da sta prav tako Mehika kot Rusija bili znani kot "zelo katoliški oz. krščanski državi". Ce je torej "Slovenec" to priznal, potem naj bi še pripisal, da je \ teh "katoliških in krščanskih" državah prav cerkev pomagala do revolucij. (Ne moremo si kaj, da ne bi tule pripomnili* da se je n. pr. tudi agrarna roforma v Sloveniji, razlastitev veleposes-tev in njih razdelitev kmetom« ponesrečila in .ustavila prav zaradi škofijskih veleposestev in veleposestev posameznih samostanov. Škofijska veleposestva v Gornjem gradu^ vele posestvo sti-ftkih "ubogih" menihov, veleposestva zagrebške škofije itd,, to so bili orehi, ob katerih si je agrarna reforma pri nas polomi soč dinarjev! In sicer za kaj? a,, , , . .. , i , ..i »grama reiorm« pri nas jjuioiiii- Človek bi pričakoval, da pojde 8yoje zobe! Tftko imamo |e največ tega denarja^za delat v om nek . foy vel 5 K'ajini m 1Kr^nh T°- sestvi, na katerih delajo kajž£-da motimo se. Takole bodo raz- .. kot dninarjL) delili te groše: cisterno v Mali | , . „ %tl . gori (50 tisoč) pri Konjicah, vo^ Sarkofag izkopali. - Na Mirju dovod pri Sv. Kungoti (27 tisoč), ■<* Tržaški cesti so razkopavali vodovod v' Mozlju (185 tisoč), cesto, da napeljejo v neko novo cisterna v Lipovcu (70 tisoč) in hišo vodovod in plin. Nenadoma še kopico cistern in vodovodov! «o delavci naleteli na skalo, lu> pa so kopali dalje, so videli, da ima Največji del tega denarja pa je namenjen za vodovod na Brdo pri Kranja. Ža to se bo porabilo 450 tisočakov. Za vodovode v ce-iwn metliško-črnomaljskem okraju je določenih 350,000 Din. Koliko bodo mogli narediti s tem, si lahko vsakdo misli. Poleg teh je določenih še cela kopica malih vodovodov in cistern. Tu je naštetih še nekaj belokrajinskih vasi, ki bodo dobile cisterne. Da ¿obi Brdo pri Kranju vodo- jo pred sabo sarkofag. Kopanje ho nadaljevali previdno in ga lepo odkopali« Sarkofag ni kakšna posebna umetnina, a ima svojo zgodovinsko vrednost kot starina iz rimskih časov. Seveda pa ga bodo še očistili in pregledali natančneje na naši tehniki. Ker so pokrov ranili in prebili, so pogledali tudi v notranjost in našli nekaj kosti. Zanimivo je, da so prav za prav naleteli nanj že pred leti, ko so polagali tamkaj glavno plinovodno cev, ki se sko- vod za 450,000 Din, je pač zasluga kneza n^stnika Pavla, ki. - n & na en volfal( kl H0 ^ je tamkaj kupil grad in je z le- t)«koljk(> odbili, ne da bi tošnjim letom za^el t a hcd i ■ , M ^^ na počitnice. Drugače bi ta vasi-1 ' v c„ „otovo ie ^o ne dobU. vo- ^ r¡.uonov fJ^r. 2 m.,^ I inh!,^' predutuvlja MMdm y luk|)jo rESSll' L-hm sapica i, n »k,«njo ukradli i, kr,U |>aJI-v n/kem ielu C^ ki je U^ia ob truplu. Lju41, tudi "Sloveniev" pokrovitelj dr.; »«> ^ trup" v kr.to. iur^o tudl Ko^c. je objav,.« 29^ avju.ta (anek »vojega poaebne*a ipan- J ! h «n-mu razen tatov. Verjetno pa J., a Ae ni bil premagan grozni povzroči, telj am*'tntga spanca, trypanoco-ua. Selo tu je apozul Bruce, da more zanesti muha (se-tse bolezen tudi od gazele na človeka, je dosegel s svojim dolgoletnim delom v silni vročini tropskih krajev uapeh. S avojo leno, ki ga je vedno spremljala, je preiskal Bruoe ves pragozd, najprej milijone žuželk, kl jih je našel s pomočjo vseh črnskih plemen ob jezeru, nato vso divjad prsgozda« da izsledi trypanosome v krvi. Takim nadčloveškim naporom je bil dorasel Bruce le vsled svoje krepke narave. Slično naporno delo je vršil šibki italijanski senator Hattl-sta Grassi v malaričnih provincah Italije. Odredil je, da prebl-valet celih naselbin v mraku ni-so hodili z doma, da s tem dokaže, kako se po teh varnostnih ukrepih število obolenj znatno skrči. Dognal je, da prenašsjo malarijo neke vrsta moskltov (komarjev) In sicer le samioe, ki so poprej pile kri za malarijo obolelih ljudi. Poleg Graasija ima zasluge pri Izsleditvi povzročiteljev malarije Anglež Ronald Ross. Izmed vseh nplskovalcev bakterij Je Ross najbolj pustolovska narava. Kakor je bil |>oprej slab )>ee-nlk, je postal s šestintridesetimi leti še slabši raziskovalec, kl mu Je bilo vsako sistematsko de-lo zoprno. Od znanstvenega sveta je mogel pričakovati le sočuten zasmeh. Mučila ga js vročina Indije in trli so ga večni neuspehi, ko j« šušmaril s tresočimi se prsti kakor pravi začetnik in eksperimentiral z ljudmi In ži-vali. Nekega dne Je našel v želod-cu "rjavega moskita", kl ss Je bil napil krvi malaričnega bol-nika. iste rdeča kroglice, kakor jih Je že bil izsledil v krvi mala-rično bolnih. Ugotovil je, da te __ ., j. . kroglic« rastejo, če ostanejo delj Mali podjetniki ¿asa v moakltovem želodcu. Ta- podpirajo štavkmr/C ko mu Je uspelo Izjasniti vzroke Toledo, O,i—Več ko sto lastni- Kršenje svobode govora največji zločin, pravi sodnik Denver, Colo. — "Motenje pravice do svobode govora je največji izmed vseh zločinov. Čeprav se mnogo policajev ne bo strinjalo a menoj, jaz to vseeno smatram za večji zločin kakor pa umor. Vi mogoče mislite, da je bilo amerlkanlsam, kar ste počenjali. Jaz smatram, da je bilo zelo neamerl-ško." Televite je bral maatiil sodnik Eilett N. Shepherd Eve-rettu Brandenbergu, kl j« bil pritiran pred njega, ker je skušal razbiti neki socialistični shod. Ta njegov "patriotiiem" Hearatove sorte ga Je stal 97& globe in plačilo sodnih stroškov. Dama toii plan- taine teroristi Jonesboro, Ark. — Willle suc Blagdan, ki je bila prošlo pomlad ugrabljena in pretepena v Arkansaau po plantatnlh "kavallrjlh", je vložila odikod» ninsko tožbo proti petim teroristom. Njo so napadli, ko je preiskovala razmere ta čai stavke najemninskih farmarjev. Slične tožbe sta vložili tu di dve drugi žrtvi. Umetniška razstava v Art Institutu Chicago. — Za prijatelje u-metnosti je te dni posebna zanimivost v Chicago Art Institutu razstava umetniških del holand-skega slikarja Vincents van Go-gha. Razstavljenih je H9 njegovih slik in 42 risb, katerih vrednost se ceni na milijon dolarjev. Razstava bo trajala do 23. septembre. kov malih čistilnic oblek v tem mestu podpira člane Cleeners, Dyers A Pressars unije, ki so zastavkall, da prisilijo velike čl V boju s rumeno mrzlico |>a je pokazal največje junaštvo Wal* ter Reed s svojo četo. Dot Is J a« j« v potokih pretakala zgolj kri arer terfi ^nL"' '!, "trajkajo sli n«. od učitelj. tvegal pri rasiakovanjlh, ne me- "Kako to?" noč ae as vsllks nevarnosti, ki ao Janezek z/if>et: "MoJ oče ima jim pretile, življenje tako neae-vandar trgovino s mešanim bla- blčno, kakor ae js to v zgodovini človeštva redkokdaj zgodilo. Kdo pozna ime zdravnika Jes-se Lasearja? V sobi, kjer so u-mlraii na rumeni mrzlici oboleli, ga J« smrtno pičil mosklt, Smehljaje ae gs js motril (Mi tem o-pravllu. Msdi< inec James Carroll sa J« prvi ponudil za tak |»olzkus ia bi Ml ekoro riostal žrtev rumene smrti. Kateri sptimenik nosi imeni I. Morsnss in smerlšksgs rdravnlk« Cooka, ki sta pr«blla v tmpičnl vročini več tednov v oski koči, oiilečsns v s|Mlns o-blačlla in Ie«Ws v («oat^ljsh na rumsnl mrzlici umrlih7 Ta bole-aaa ni Is smrtns, temveč |x# svojih almptonlh vzbuja tudi gnus. Motela sta preizkusiti, sil prsna-te Jo bolezen tudi neživi predmeti. Veliko Junaštvo Je (Mikazsl vojsk Klsainger, ki Je (stplačsl svoje požrtvovalnost huje nago s «mrtjo, s dosmrtno paralizo. značko X. Y. zal>elež«ni neimenovani. Tem proatovoljcem se mora svet zahvaliti za popolno od»*rattiitev nevsrnosti rumene mrzlice; istrebili so vrsto moski-lov, ki so od človeka na človeka prenašali rumeno mrzlico. Bojevnik proti sifilidl. nemški učenjak Paul Khrlich, je čarovnik med raziskovalci mikrobov. V njegovem laboratoriju ni kompliciranih aparatov, niti tehtnice ni. Pač pa nešteto stekleničk, ki žare v najlepših barvah. Ehr-llch Je v prvi vrsti kemik. Kakor sačaran je .v misli, da mora biti, kakor je barvna snov, kl deluje le na gotove dele ataničja, tudi snov, kl učinkuje le na mikrobe v živem organizmu. Petnajst let išče to čudodelno zdravilno aredstvo. Čudne diagrame piše po vseh krajih, celo na svo-je manšete. Da more ugotoviti vse barvne spojine, se je preselil v Prankfurt o. M., kjer je velika industrija barv. j V osmem letu svojega iskanja po mistični čarobni barvi naleti Khrlich na trypanosome, povzročitelje grozne spalne bolezni, ki so jih bili izsledili že tudi drugi. Od sto miši, ki jim vbrizgajo to mikrobe, Jih redno pogine sto. E-hrllch preizkuša do pet sto barvnih snovi na miših, ki so hifi-cirane s trypanosomi. Dosegel nI nič drugega, kakor da so miši pl* sano pobarvane. Nekoč ae domi-sil, da bi dodal barvilu žveplo. Po tem vbrizganju živali niso poginil«, 2e upa, d« J« odkril ma-gično formulo. Po šestdesetih dneh pa miši snova oboi« In pogl-n«jo. To j« bilo le eno Ismed neštetih razočaranj v teh brezuspešnih petnajstih letih. Ko Je Khrlich nekoč spet Iskal nov« barvne spojin«, se je spomnil —- imel je selo dob«r spomin —, da j« bral o neki arzoni« kovl spojini, kl j« nekaj miši ne bolezni. T« spojina Je veljala za uelzpodbltno. Toda Khrlich u se je posrečilo ovreči Jo In akoro rešila trypanoeome, apal-jo spremeniti v novo. Dolgi dve leti je delal Ehrllch s svojimi a-alaUmti in s kemikom Berthel-mom na tej stvari. Od ene teh spojin dobe mIŠI tmžjast In n« prenehajo z vrtenjem, dokler no poginejo, Ze davno «o bili izgubili asistenti vsako upanj« n« u-ap«h. Sest sto petkrat Je Ehrllch spremenil to arzenlkovo apojlno. Pri šeststošestem poizkusu j« na-šul magično kroglico, ki jo J« I-skal vs« Življenje! Preparat V606" je usmrtil trypanoaome v mišjih truplih. Tedaj J« tvegal Khrlich va-bamjue-igro. Poslal je preparat znancu zdravniku s s prošnjo, da ga preizkusi na bolnikih, Novo sredstvo je res čudežno vplivalo. Hanio 1, 11)10, Je bil preparat "606", Imenovan tudi salvarsan, z uspehom injicl-ran petinšestdeset tisoč bolnikom. Ko pa Jo nekaj bolnikom umrlo na |>o«ludlc« injekcije, Je to zagrenilo Ehrlichu veselje na uspehu. Njegovo življenje se J« pri iskanju tega na tako fsntastičen Ilačilt itsjdenegs zdravilnega sredstva lzčrt>slo. Ko so Iznašli njegovi učeucl preparat "Bayer 205", nestru|M*nl prašek, čigar u-činek Je daleč presegal učinek salvarasns, Khrllchs ni bilo več med iivltni. Njegovo delo ps živi lil Je podarilo do dsites življe-nje milijonom ljudi. Siiks kaša opustošenje, kl ga Je povzročil gosJal požar v bližini lUemaUi Fsttaa, Ore. ^ |V zepiskih toh postopkov so pod Centralna unija v Rea-- dingu ostane enotna Koading, Ps, — C«ntrslns u-nija v tem mestu js zaključila, da ne bo brcnila na cesto noljen«' krajsvne postojanke nu»|m*imJi raniff unij, (ireenu Je s|>oročila. ds smstrs vso skcijo za ilegalno iu kot jM>*inega neraagibanega me* tonskega življenja — in naposled ljubezni, ki je tako nenad no vzklila, in ki Ji utegne utečt to je ne bo s krepko roko pridr raztegljive so "Blszno vas ljubim." je nada ljeval Altiert. "Samo eno besedo ml recite. In niti hip ne bom več pomišljal, pobegnil bom s vami. pijan areče. pobegnil bom daleč tja. kjer n^u nihče ne bo naše njej na obiek in preživel v40 ne-letnicah je čutila žgoč poljub. |tn tam v nemoteni samoti hm deljo ves blažen v njeni družbi. Zmerom je bila dotlej poštena živela samo drug za drugega Vse vam poklanjam, svojo čast, svoje bogastvo, svojs življenje! Vi pa, Klara, ste trdi kakor ka-j men; da, vi imate pamet v oblasti, da, ker niste zaljubljeni.. ." Klara je aliiala samo včasih kakšno besedo. Ne, Reneju ne bo mogla več stopiti pred oči, nikoli se ne bo več mogla vživeti v stare razmere. Ne bilo bi pošteno od nje, če bi hotela to storiti. In morda se ji res zdaj smeje življenje, morda jo res kliče prava in edina ljubezen, morda jo čaka res velika ereča ... Zdajci jo jej spreletek) — in padla je Albertu v objem. Sama se je opojila z njegovim predlogom, sama je hotela pobegniti z njim, aama mu je obljubila, sama mu je naposled ukazala: "Jutri zarana, še pred njegovim prihodom, odpelje vlak. Pobegnila bova, kakor si želel, za zmerom — in nič na svetu naju ne bo več ločilo. Albert, molči, niti besedice ne reci več, čutim, da usoda tako zahteva. Ti si mož, ki mi ga je Vsemogočni poslal na pot, ti si moja prava edina sreča!" In Albert res ni spregovoril niti besedice več, kakor da bi mu bila nepričakovana sreča zadrgnila grlo. Od razburjenja je bfl ves bled, in mrzel pot mu je ob-lil čelo. V svojem navdušenju Klara tega še opazila ni. Sanjale je svoj sen, zidala je gradove v oblake in v duhu sestavljala potovalne načrte. Se preden je mogel Albert ziniti besedo» ga je obaula s poljubi in venomer šepetala: "Torej jutri, moj ljubi. Joj, kako si ganjen . . . Kako si bled . .." Se enkrat ga je objela in ate-da v svojo sobo, vsa blažena od sreče. "Rene, poljubila sem drugega ... Ljubim ga. Zakaj bi ti lagala, zakaj bi te goljufala? Da >i bili naposled trije nesrečni! Prosim te, skušaj me razumeti. jubezen me kliče, sreča se mi smehlja, usoda je tako hotela. Klara." Tako pismo je napisala in ga položila na mizo. Ko bo Rene prišel, ga bo našel. Se poslednjič se je ozrla po sobi, potlej je pa stekla kakof V sanjah na posta-o. Prva je prišla. Alberta še ni bi-o. Čakala j*. V glavi ji je bilo nekam prazno in ničesar ni mogla misliti. Zato je čakala in ča~ cala. Minevale so minute, minilo ie četrt ure — in prisopihal je vlak, ki bi jb naj popeljal sreči naročje. Niič romantičen ni bil ta črni sajaati hlapon . . . Potniki so bili vsakdanji, vagoni pusti in zamazani. .. Vlak je odsopihal dalje, vlak zamujene ljubezni. In prišel je drugi, prostaški tovorni vlak, ves naložen z meketajočimi kozami, ves poln solzavih ovac, in Klari se je zdelo, da imajo prav tako vlažne oči kakor ona aama. Toda nekakšna razlika je že morala biti, zakaj njene solze so bile l>orojene iz besa, iz zasmeha in ramoob tožbe. Zdaj ji čakanje ne pomaga nič več . . . Ali naj se vrne? Ali bo zmogla? . . . Spet se jI je vrnila prisebnost in misli so jI po-stsle jasne. Alberta ae še spomnila ni več. Samo nase je misli la. Kaj stori? Nazaj mora, v hotel, še preden pride Rene. Popraviti mora, kar se še popraviti da — in pred ogledalo mora stopiti in si prisolitl par krepkih zaušnic. Drugega izhoda ni. Kar vrelo ji je v glavi, ko je stekla s postaje proti hotelu. Na hotelski ploščadi je sedel Albert Garmisch. zatopljen v svoj zajtrk. Klari se je zdelo, ds bo vsak hip omedlela. Najrajši bi se bils vdrla v zemljo. Nič več se ni jezila, aamo neakončno sram jo je bilo. To je bil torej njen uaodovec ... Ni vedele, ali raj se joka ali se naj smeje. Albert Garmisch še zardel ni! Galantno in samozavestno je vstal in se prokloall: "Ze tako tgodnji. miioetljjva? Jaz sem pa malo dalje podremal ko po navadi." Klara se je odločila za smeh. llkratu si je pa prisegla, da al ho zgoraj, v svoji hotelski sobi. primazala dvojni obrok taušnic. "Snoči". je mimo dejala, "sva ae malo preveč šalila. Nu, saj menda niste resno mislili. Človek včasih za šalo kaj tlne . . "Nlkarite. saj sem takoj fe. previdel, da je aamo šala T al je olajšano oddahnil Albert Trenutek nato je pa le ves nesrečen zastokal: ''Vi hudobnlca! Moške- rate* PtMur«,. Zvezdama na gori Wilson v južni Californiji, ki ae ponaša z največjim teleskopom na sveti mu ne amete obetati preveč sreče, če obljube ne nameravate držati." Klari se je prvič v življenju zazdelo, da utegne imeti človek privide., Namesto Atoerta je videla pred sebpj piščanca — ki bi mu bila najrajši zavila vrat. Natakar jo je presenetil pri teh mislih, ko ji je sporočil, da je njen mož pravkar prišel in jo čaka v sobi. Skopaj je omahnila, vendar se je krepko zravnala in stekla v hotel. Bog sam si ga vedi kaj jo zdaj ie čaka? JSnergično je odprla vrata in zagledala Reneja. Nič očitajočega ni bilo v njegovem pogledu, in to jo je pomirilo. v "Od kdaj pa tako zgodaj vstajaš?- Niti avtomobila nisem zapeljal v garažo, samo da bi prišel prej k tebi, da mi daš poljub. Pa te ni bilo nekjer." Nežno je objel svojo ženo in Klari se je zdelo, da je bil njegov objem gorečnejši ko sicer. Klara je brž pogledala na mizo in opazila, da je strežaj položil kovčeg na mizo, torej prav tja, kamor je ona položila usodno pismo. V duhu je blagoslovila nerodnega strežaja. Brž je pomagala moiu pripraviti obleko in je seveda pri tem neopazno premaknila kovčeg in pogledala, če je pismo še na svojem mestu. Hvala Bogu! Zdelo se ji je, kakor da je prijela Žareče oglje, ko je segla po pismu. Brž ga je prepognila in skrila v nedrije. "O, Rene, kako sem srečna!" je vzkliknila. "Ti si moja prava sreča, moja edina ljubezen!" Mdfc se je hvaležno nasmehnil, čeprav mu je bilo nekam Čudno pri duši, ker ga je žena že na vse zgodaj tako prekipevajoče pozdravila. Čudne so te drobcene ienfce! Popoldne je bila Klara nekam zamišljena, vendar nenavadno prijazna. Zvečer je bila žalostna in milovanja željna. Odšla sta na morsko peščino in se sprehajala pod zvezdnatim nebeškim svodom. "Rene," ga je zdajci vprašala "kaj neki stori zakonski mož, če opazi, da žena ne zna ceniti sreče, in jo išče drugod in še celo drugemu moškemu dovoli, da jo poljubi? Ce se ji zazdi, da šele takrat občuti pravo ljubezen? Naposled pa spozna, da je vse to samo privid, da ljubi samo svojega moža in nikogar drugega na svetu . . . Potlej ga pa še odpuščanja prosi. . ." Rene jo je krepko prijel za ramena, globoko ji je pogledal v oči in opazil solze v njih, ponižne in spokorniške . . . Zdajci jo je nežno objel, prižel jo je tesno na prsi in ji šepnil v uho: "Odpustil bi ji.. Pozna ga — Dušica, ti biseri, ki ti jih je podaril stric, niso prsvi. Kaj se tako dobro s|>oznaš na bisere? — Na bisere ne, pač pa dobro poznam strica. Razumljivo župan poroča mlad par in na koncu svojega govora pripomni: — Želim vama. da bi živeln srečno v svoj in svojih soohča-nov blagor. Prizadevajte si imeti čim več otrok, kajti naša občina ima malo davkoplačevalcev. s Pri izpit« — No, le nikar ae ne bojte, mladi gospod. Kaj vam - dela moje vprašanje take težave? — Vprašanje ne. |»ač |ui od-govor, gospod profesor. Pri sodišču — Kaj naj bo gravirano v prstanu? — "Emil-Erni." — Vgravirajmo samo "Emil"! Poslušajte nasvet izkušenega moža. Tak prstan se ,lahko porabi večkrat. e Beseda ni vedno tako stvarna kot misel. ŽELIM DOBITI DEKii Slovenko ali Hrvatico za . ča hišna dela in pomagati stilni. Pokličite John—L 2396—ali pa pišite "John^ Prosveta, 2657 S. Law| Ave., Chicago, 111. Najzanesljivejše dnevne < ske vesti so v dnevniku M U." Ali jih čitste vsak PREČKAJTE in TAKOJ SPOROČITE svoje ime, naslov, poklic in tel. štev. DA TUDI VAŠE IME UVRSTI KI FICIRANI liCEJO BB eovnajENCi u nabiranj« podatkov v vaški koloniji. DoatoJan uaiuiak ob malam trudu sa lane-aljivo, inteligentno in pos nana PIŠITE! . »«ar * 166 Fifth Aw. NAROČITE SI DNEVNIK PRQSVETO Pe sklepa le. redae keavenct>e se lakke Barata aa Hat Praarata I «teje edea, dea, trt, ftttri all pet ílaaov Is «aa dralla« k sal asrataiiL Proorcta staae ss rse eaake, sa ílsae all aeJHsae tt.M ss sa ktaa 1 alea. Ker »a élaai ie plaéaje prt aaaomeate $1.10 sa tedalk. aa Jla i Hele k aareémlnt Tere) seda) al vSreka, reU. da ja Uat pradraf a 8. N. P. J. Uat Préstate je rala lastalaa la geteee )• v raaki ámlisl 1 kl bl rad «tal llat vsak dea. Cesa lista Praevete |et la Cícera ta Chteafe I«. J tedalk la............ t tadaika ta........... t tedalk* la........... « tadaika la........... t tedalkev la.......... Za Zdrvi, driave la Kaaade MJt 1 tedalk la.•*••••••••*>>•> 4JO t tadaika la...............Mi t tadaika la...............t4t 4 tedalk« la............... lJi i tedalkev la.............. al« Za P» 1 asu Je.. Ispolalte spodaj I knpea. prlleitte potrobae mU deasrja st I ftrder v pUaia la al Beroči t« Proaveta. Uat. Id je vaša lastalaa. Pejaealle:—Vselej kaker hitro kaUrl Uh llaaov praeahs biti «uI all «e se preseli proč ed d rutin« la bo sahUral sam staj Hat tadBi*. moral tisti član it dotlčna drniia«, kl j« tako «kupno ssroitM m Proiveto, to takej as meniti uprarniitru ltita, la ob«»«« dopla«! • vsoto listo Presreta. Ako tega a« »tore, tedaj mora uprav*iitr« ■ datam sa te vseto naročnika. PROSVETA. 8NPJ. 2457 8*. Lewedslo At«* Cklsaf«. IH PriMeee pošilja» aaročalan sa H«t Preerale vaste t....... I) laie..••••••«••••••••.••«•»••••••••••••••••••^ dfaites «t Na alee .......................... •«•••••••••••••• Ustavite tedalk la fa prtpliiU k aiajl asročalal «d siadačlb «*SfJ draftlaei m\ .......a draitrs «... 8/ teie •«•••••«•••••ee*ee«e«««ee»*ee«eee««e«a*a* ax ......CL dra*tvs ....... 4% .CL draštv« «t.....i g \ -rrr.CL dr««tv« • F eeeeeeeeeeeeeeeea*eeeeeee«eee«eeeee* a»» • a • a • M «ato............................... Ihtava.................. No» aaročaik v.....................Btar ...................... TISKARNA S.N.P.] SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadaj* dela Tiska vabila ta veselice in shode, vizitnice, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvstskem. s o češkem, nemškem, angleškem Jeziku in drugia * 1" " B ' VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLANPTV*>^V TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKA**' Vsa po jami la daje vodateo tiakara«—Cana iai«rna. o« J« 0 Pišite pe laienaeeij« aa saslev^ SNPJ PRINTERY 2657-59 80. LAWNDALF AV*M E g * ^ CHICAGO, ILL.