Our Write U* Today Advertising are REASONABLE____ GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 Fi ltered as Second Class Matter September 31st, 1903 (at the Post Office at New York. N. Y„ under Act of Congress of March 3rd, 187». NA DAN DOBIVATE 00 C "GLAS NARODA { PO POftn NARAVNOST HA ff SVOJ DOM (inM aedelj ti 00 pmnflnv). 00 ZA $6.- NA LETO NAD^ IZDIJ No. 20. — Stev. 20. NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 24, 19 40—SREDA, 24. JANUARJA. 1940 AMERIKA PRO Anglija odgovorila na ostro pritožbo Cordelia Hulla LONDON, Anglija, 24. j an. — Na ostro pritožbo državnega tajnika Hulla, da angleške oblasti predolgo zadržujejo ameriške parnike pri preiskavi pošte in tovora, angleška vlada v svojem odgovoru trdno stoji na svojem stadišču ter brani poslovanje svoje blokade in preiskave nevtralnih pamikov. ZA DOLGO ZADRŽANJE SO KRIVI AMERI-KANCI, — PRAVIJO ANGLEŽI Anglija priznava opravičenost ameriške pritožbe zaradi velike zamude pri preiskavi in tudi zaradi zaplenitve nekaterega blaga, zlassti v Gibraltarju, toda zvrača v prvi vrsti krivdo na ameriške kapitane. ŠTIRJE POGLAVITNI VZROKI ZAMUDE Angleški odgovor navaja štiri vzroke, zakaj so ameriški parniki vsled preiskave dalje zadržani kot pa italjanski: 1. Parobrodne družbe ne naznanijo naprej, kak lovor vozi kak parnik; 2. Italjanski parniki vozijo večinoma premog in petrolej, kateri tovor je mogoče naglo pregledati, ameriški parniki pa pogosto vozijo po 400 vrst blaga, čegar preiskava vzame mnogo več časa; 3. Ameriški parniki se vstavljajo v mnogih pristaniščih v raznih sredozemskih državah, medtem ko vozijo italjanski parniki samo v Italijo; 4. Ameriški kapitani ne vstrezajo angleški Mo-kadni zahtevi, da zajamčijo, da blago, ki ,ga pelje parnik, ne bo poslano v Nemčijo. Volume XLVI1I. — Letnik XLVIII. URA ZARADI PREISKAVE LADIJ --1--- ANGLEŠKI DREDNAUT "QUEEN ELIZ ABETH Stalna naselitev "sharecropperjev" Sezijski delavci, seleči se iz kraja v kraj, predstavljajo problem, ki ga upa vlada ugodno rešiti. " ' . v i ; ~ -i. * / L -. Ena največjih angleških -bojnih ladij, ki pa sicer ne igrajo veliko vlogo v seilanji vojni. Poljska še ni izginila PARIZ, Francija, 24. januarja. — "Poljska še ni izginila, dokler živimo.** — Te ponosne besede naše narodne himne vrzimo v sovražnika. Poljska bo večno živela, močna in slavna, za vas, za nas in za človeštvo.** Nadomestilo za meso v Nemčiji S1KESTON, 'Missouri, 22. naslednji primer: Nedavno je jan. — Pred letom dni je v bilo na neiti 1280 akrov veliKi tukajšnji okoliei priredilo po- plantaži zaposlen.h trinajst namembno demonstracijo pol- jemnikov m sharecropperjev drugi tisoč pol jedel j »idh de- s svojimi družinami. Lastnica laveev, ki so bili leta in leta va- plantaže je bila neka zavaro-jeni seliti se iz kraja v kraj, valninska družba, ki je plan-obdelovati zemljo ter i>o po- tažo razdelila na več delov ter spravljenemu pridelku deliti z te dele prodala malim farmer-gospodarji dobiček. Prijelo ^e jem iz drugih okrajev. Vsem jih je ime "sharecroppers" in najemnikom in sharecropper-predstavfjajo sedaj resen prob- jem je bilo naročeno, naj se tja leni za državne in zvezne ob- izselijo. Kam? Tega jim ni ni-lasti. Navzlic trdemu delu je lice vedel svetovati, namreč njihov delež pri dobič-i Ruski napadi na Kareliji HELSINKI, Finska, 24. januarja. — Rusi z veliko silo napadajo finske postojanke na Kareliji in ob jugovzhodni fronti. Kot pa naznanja finsko vrhovno poveljstvo, so bili vsi ruski napadi odbiti z velikimi izgubami. Rusi tudi neprestano vprizarjajo velike zračne napade na finske postojanke in mesta. Associated Pre&s pa naznanja naslednje rusko poročilo: "Okoli Uhtue in Repole spopadi med poizvedovalnimi oddelki. Pri Petrozavodsku (severovzhodno od Ladoškega jezera) infanterijska aktivnost. Na Kareliji artilerijsko streljanje in spopadi med poizvedovalnimi četami. Sovjetski letalci so izvedli več poizvedovalnih in napadalnih poletov. V Parizu je bil otvorjen poljski sejm ^ »S temi besedmi je 79-letni kia virski Vi rtu oz Paderewski o-ivoril poljski sejni ali narodni svet v poljskem poslaništvu v Parizu. V sprejetimi dvorani poslaništva -e je zbralo 17 od-J«trnih Poljakov ter >o zatrdili pravico Poljske do neodvisnosti in so izvolili I*aderew>kega za predsednika narodnega JJan zrezek (hamburger), sveta. liina ali kot jeterni <*moki. Solze v očeh poljskih zastopnikov Narodni zastopniki so imeli solze v očeh. ko se je Paderewski, ki > e ni dotaknil klavirja, odkar so Nemci zasedli Poljsko, dvignil s svojega sedeža i i a s slaltotnim glasom rekel: — 4'Ne vem, ako mi !m> Bog dovolil kaj dolgo vdeleževati se dela v narodnem svetu.*' Poljsko bodo rešili suženjstva Da s L je bil njegov glas s|»očetka slaboten, je postal močnejši, ko je izjavil: 44Polj-ka je nesmrtna. Rešili jo bomo sužen-stva in jo dvignili iz razvalin. To nalogo prevzemamo pred ku tako malenkosten, da nimajo niti najbolj potrebnih sredstev za življenje. Lastniki ve-BfiRLlN, Nemčija, 23. jan. ilikih farm iu naslov so se za-Nemški vojaki in ravno tako C'eli v svojem gospodarstvu po-tudi nemški civilisti morajo bi- »hiževati čedalje večjega števili vsak teden dva dni brez me- Ia krojev, ki s pridom nado-t-a. Samo, kadar so vojaki v d«l<> človeških rok. boju, dobijo \>a-k dan meso.! 1>0 jugovzhodnem delu drza-Nemški kemUti so izdelali ne- ve Misaoun so ceste zoi>et polko posebno tvarino, ki popol- ue srečnih sharecropperjev, noma nadomesti meso. Nareje- ki tavaJ° brez »nsdatev in brez na je iz soja fižola, pšenice in.cilJa> ne k^ bl ze vsaJ beljakovine. Umetno mesto je tohko zaslnžlli> da hl nnoh za mouroče Bogom !** Delavske vesti John Lewis dolži vlado V Združenih državah je dosti tvrdk, ki so kršile določbe Wagnerjeve postave, pa so vseeno dobile od vlade velika naročila. COLUMBUS, Ohio, 23. januarja. — John L. Lewis, predsednik United Mine Workers in predsednik Kongresa za industrijalno organizacijo, pravi, da je zvezna vlada dala mastna naročila nekaterim kompanijam, ki so kršile Wagnerjevo delavsko postavo. pripraviti kot nasek-Ia- Predsednik Švice bolan ŽKNEVA, Švica, JI. jan. — letni predsednik republike Švice, Giuseppe Motta, je nevarno zbolel. Včeraj so ga obhajali. Zdravniki imajo le malo upanja, da bi okreval. \ Narodni Poznejše poročilo naznanja, ferenčni najbolj skromne življet* ke ih>-trebščine. O usodi teh ljudi nam priča Vlada jim bo pomagala na ta način, da jim bo dala na razpolago nel^aj zemlje, kjer te bodo zastalno naselili. Preskrbela jim bo tudi potrebno orodje iu materijal za gradnjo bivališč. Zaenkrat bodo dobili pod najugodnejšimi pogoji -055 a-krov zemlje oroča, da je Sneg v MADRIDU MADRID, Španska, 22. jan. — Danes je padlo v tukaj- ■ Ia je predse« lsednik Motta umrl. bilo mogoče lani za dolar zna- šnjem mestu pet in pol inea BS 51 t no več kupiti kot pa leta 21)21». Lahko se reče, da je bila vred-,nost dolarja celih osemnajst HSS^iSSSSPS i^l-tov višja. M„*hu deceiribra ifi« STRANI ZANIMIVOSTI. STA snega. Toliko ga že ni bilo izza leta 1917. se je cena živilom nekoliko zni-j BAPTISTI proti NE VAS SAMO CKNTOV. — I žala. Tudi stanarina je bila za imenovaniii Tavloria v driav^, lahko »*!fpwnanie cenejša, imenovanju layiorja WASHINGTON, D. C, 22. znamke po 2 oz. po 'i cente. PROVIDENCE, K. I. — V dr- 11AKRLSBURG, Pa. — Gover-žavi Uhode Island je še vedno ner Arthur H. James je dejal, nekaj tekstilnih tovarn, ki t»vo- J da bi bila država Peuusylva-jim delaveem niso povišali | nija v finančnem oziru na do-plač. Emile ttieve, predsednik ; ti boljem stališču, če bi Works Textile Workers Union of A-j Projects Administration drža-nieriea (CIO) je rekel, da 'bo- la svojo obljubo. do lastniki takih tovarn še enkrat pozvani, naj zvišajo svo- Govemer je zatrjeval Vodstvo WPA je državo Peun- jim dehneetu plače. Če tega nejsvivanijo, ki ima republikansko upravo, v mnogih ozirih prikrajšalo. Vodstvo WPA ni i2tpolnilo svojih obljub ter daje drugim državam prednost ipred Penusvlvanijo. Pri tem se nič ne ozira na dohodke, ki jih i-ma od Pennsylvanije zvezna vlada. bodo ltoteli prostovoljno storiti, bodo delavci zastavkali. — Rieve je imienjja, da tekstilne tovarne posebno v tem času delajo dobre dobitke in da bi nc bile fpr&v nič ne izgubili če bi tr »ojgočife 'delavcem nekoliko razmere. Browder obsojen Generalni tajnik komunistične stranke v Združe- scino $7,200. narje, istočasno pa tudi krši delavsko postavo. Vlada nikakor ne more trditi, da družbe, ki so dobile njena naročila, iz-polnu jejo določbe Wagner jeve j,, odvrnil Lewis: — Oe bo tre-postave. jba, se bomo s politiko bavil Na konvenciji bo imel slav- pozneje na konvenciji, uostni govor zvezni senator Burton K. Wheeler, demokrat iz Montane. Na vprašanje če bo ta govor političnega pomena, ADVERTLSh IN C,I AS NARODA Danes bo tukaj otvorjena jubilejna konvencija United Mine Workers. O priliki zlate-iga jubileja te nadvse važne delavske organizacije je rekel John L. Lewk* časnikarjem: — Delavska postava je vseskozi pravična in poštena, toda kaj pomaga, če velike kompa-nije omalovažujejo njene določbe. Značilno je, da se vlada ne ozira na to, pač pa daje takim kompanijam velika naročila. Pred-vsem je imenoval Lewis Bethlehem Steel Company ter Electric Boat Corporation, o kateri je rekel, da ima nekakšen monopol za gradnjo sub-marinov, ter Douglasovo in razne druge druabe, ki grade le- Letalska industrija, — jeJ enega tedna potopljen. Prejšnji teden je bil poto-rekel, — ustvarja nove milijo-'pljen rusilec Grenville. jan. — Dr. Rufus W. Weaver, predsednik izvršilnega odbora za javne oduošaje baptisto\>ke cerkve, jo govoril <1* ntikleljo ]>o radio ter rekel, da predsednik Roosevelt ni storil prav. . v v kt s^er Je imenoval Myrona C- nih državah je bil pred zveznim sodiscem v New j Xaylorja za svojega osebnega Yorku obsojen na 4 leta zapora in globo $2000, zastopnika pri Vatikanu. Po ker se je nepostavno posluževal ameriških potnih njegovem mnenju je dal s tem . . . -w v -__ t predsednik Roosevelt katoliški listov za potovanje v inozemstvo. Za cas njegove-.^. pndnMl drilgillti ^a priziva pa je bil izpuščen na svobodo pod var- 'ee^vami. Dasi je predsednik ANGLEŠKI RUSILEC POTOPLJEN LONDON, Anglija, 24. jan. — Admiraliteta je naznanila, da je rusilec Exmouth, ki ima navadno l 75 častnikov in mornarjev in je bil zgrajen leta 1935 za $1,500,000, zadel ob mino ali pa je bil torpediran in se je potopil v Severnem morju. Ex-mouth je že drugi angleški rusilec, ki je bil tekom izrecno poudaril, da gre v tem slučaju le za začasno odredbo, re dr. Weaver boji, da bodo u-Se isti večer po ol»-odbi pa stanovljeni stalni diplomatski mu je 19,000 komunistov v Ma-1 oil nosa ji med ameriško .lado dison Square Garden priredi-,in Vatikanom. Baptisti so pa lo velik sprejem. Na tem ^J'J.'»enja, naj bi bila popolna k>- .. , e.itev cerkve in države temelj- rovanju je Browder v svojem - , , • . , , J no načelo s sake civilne vlade, govoru rekel, da je marsika-,. teri kandidat pri volitvah s - veseljem prevzel komunistične glasove, kakor n. pr. sedanji Delegati iz novih član najvišjega sodišča Frank ruskih ozemelj Murphy, ko je kandidiral za ^ . t . govemerja v Michiganu. O go- Sm^tska unija, vemerju države New York, I rV"11' ~ Dl,e ,24" n0Vemft)ra se bodo vrstle volitve v ozemlju. Lehmanu je rekel Browder, da je bil zvoljen s komunističnimi glasovi proti nasprotnemu republikanskem kandidatu Tho-masu E. Deweyu. ki so ga odvzeli Bosi Poljakom. Volilei bodo izvolili delegate v najvišji sovjet. Ozemlje bo priključeni ukrajinski sovjetski republiki. ilEOD — N«v Toff Wednesday, January 24, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) AIM (TONS « (A Otfpontk«) ANI s. [inwm. of ttxrre officer*: fOBK. BL 1. 47tii Yitir IfMBOBD >TII! UCEFT 8UND1I8 4MB &OLJDAXB eeio vdM m. I St New Tort aa ralo Mo . . $7 00 i ^oHHf —........2C1? z* **................ j .<+ pai Ma «........W^flt tDMmt«( a «ii Mo wjjoo i -----. T«ri) I = NARODA** UfiRAJA VSAKI UAN EZVEfitftl fflDHj f» * mZNIKO> •flU« NABOBA", TUDI NORVEŠKA IN ŠVEDSKA Ve znamenja ne varajo, bo imela evropska vojna kaj dv? ^daljna udeleženca. Sovjetska unija je že začela »šiljati Švedski in "Norveški note. Iz prejšnjih primerov ve-»o, \ij se to pravi. €e se Švedska in Norveška ne bosta brez-A>ogojno vklonili ruskim zahtevam — kar se najbrž ne bo zgodilo, — je izbruh -vojne med Rusijo in tema dvema državama skoro neizogiben. Sovjetska vlada je protestirala »proti Švedski in Norveški, ker pomagata Finski. Moskva ni zadovoljna z načinom pisanja švedskih in norveških listov ter s pošiljanjem vojnega materija la in (prostovoljcev na Finsko. švedska in Norveška vlada sta na ruske proteste dostojanstveno odgovorili, iz česar je razvidno, da se ne bosta odvrnili s poti, katero sta izbrali. Pisanje švotUkih in norveških listov je pohlevno v primeri z napadi, ki jih vsebuje ru-ko časopisje. Poleg tega je Švedska odločno protestirala proti obstreljevanju švedskega otoka Kallacka, Norveška pa proti kršenju obmejnih ipravic. Značilno je, da ruska vlada ni protestirala proti Londona in Parizu, dasi sta Chamberlain in Daladier ponovno izjavila v poslanski zbornici, da bosta pošiljala vojni materi-jaj in finančno pomoč Finski. Začara španske državljanske vojne se je ves napredni svet strinjal s stališčem Rusije, ki je pomagala španskim loja listom v, boju proti fašističnim silam generala Franca. Pošiljala jim je orožje, munieijo, tanke, letala in živila. Kar počneta Švedska in Norveška sedaj, je počela Sovjetska unija v letih 1936, 1937 in 1938. Tudi Švedska in Norveška branita demokratsko vlado Finiške proti avtoritarnemu napadalcu, ki skuša vsiliti svoj režim samostojnemu "in neodvisnemu narodu. Razlika je le da je hotel imeti Stalin vnaprej z zlatom plačan vsak top, ti g» je poslal na Špansko, dočim so dovolili Skandinavci Fincem dolgoročne kredite. Logična posledica sedanjih sovjetskih protestov je vojna proti Švedski in Norveški in istočasno seveda tudi vojna proti Angliji in Franciji. Anglija in Francija sta Rusiji vedno visoko cenili in sta jo akušali pridofcrti za svojo zaveznico. Da ni Rusija v vojaškem pogledu to, kar 'je vnanji svet domneval o nji, je pokazala njena neuspela akcija na Finskem. Zveza med Stalinom in Hitlerjem je marsikomu odprla oči. Če radi ali neradi, morata Anglija in Francija smatrati Ru*ijo za svojo sovražnico, česar posledice bodo neizogibne. Slehernemu v Evropi je znano, da -bo izid kampanje na Finskem velikega pomena za izid sedanje evropske vojne. Male države se ne boje več boljševiškega velikana in več ne trepetajo ipred Hitlerjem. Danes vedo, da je izolacija Nemčije največja naloga, ki jo niorajo za vrši t i demokracije. Belgija, Holandska in skandinavske dežele, ki so* skušale m-tat i za vsako ceno nevtralne, čedalje *bolj spoznavajo, da jo evropski mir nemogoč, dokler bodo imeli v Evropi diktatorji kaj besede. Misijonar Rev.Trampuš iabral druK0 pot- Na*lednji Naš rojak Rev. F. Bogomil Tranifpi;^ j<- niijonar v Ekvadorju v Južni Ameriki. Pred nekaj totlni j<> isk 1 Zdrnž«-ne države terse je tudi oglasil V New York>u, kjer je imel pretekli petek zelo zanimivo predavanje v dvorani na Osmi ulici o svojem mis jonskem delovanju. , In n<» >anu>. 1« je bilo njegovo predavan je n;l v e zanimivo, temveč skoro verjeti ni mogoče, k^ko nekateri divji narodi še žive in kaj se godi med njimi. Njegovo pripovedovanje je bilo kot pripovedke iz devete dežele. Doli ob Ekvatorju med rekama Amaeonko in Tigrom je njegovo ni is jonsko delovanje med p'iemenom Kiv-arcev, ki so še pa'gani. Dežela je zelo vroča, kakor v-e pokrajine, ki leže ob Ekvatorju. Vročina znaša vedno nad 100 stopinj in za to se čudimo, kako more kdo iz zmernega ?>asa živeti v tako vroči deželi. Kivarci so še divje pleme, žive na zaipadu Ekvatorja in pred prihodom misijonarjev Še niso videH belega človeka. Ne poznajo železa, ne elektrike, ne dragih sit vari, ki jih pozna vsak navaden človek.- Žive popolnoma divje. Kivarec ima zelo bistro oko; na 30 vardov daleč njegovi puščici, ki jo pihne skozi cev. ne uide nobena muh-'1-. Konja ne poznajo. Hodijo vedno peš in imajo ze'io široke noge. 3o skoro popolnoma nagi, na sobi imajo samo pas. Kivarec je pravi sin narave. Dosežejo pa vi-0ko starost, nad 100 let. Ženske imajo predrte ustnice. skozi katere poriuejo votle palice in skozi nje pljujejo. 'Kivarci imajo koče iz bambusa in pokrite s slamo. Vsaka koča ima dvoje vrat: ena na vzhodu, ena na zapadu. Vzhodna vrata so samo za ženske, za-padna pa za moške. Gorje pa vsakenfti, ki bi prišel v hišo skozi napačna vra»ta. . ^Kivarec iiea po več žen in bajta je polna otrok. Kivarec živi divje življenje kot žival; ljubezni do otrok ne ]>ozna. Stare ljudi, ki ne morejo več delati, vržejo v majhne koče, kjer |>omrjejo. V hrani so zelo primitivni; gosenice, zavite v listje, >o jim prava slaščica. Ze'io radi jedo tudi jajca že h'. Svoje mrtvece pokopavajo v ,tal svojih hiš in jih pokrijejo -tariko plastjo zemlje. iPolcg voile pOzuajo edino pijačo čičo, katero napravijo Žene na ta način, da žvečijo neko vrsto krompirja ter pri teiif pljujejo v lonec. To mešanico ali brozgo, puste v ret i tri dni, nakar ostane na dnu nekaka kaša, na vrliu pa pijača — ^ * ^ » in . "t'.. » » _rii_»~ ' i dan je svojemu ideahi poslal -----j ogromen šopek cvetlic* — brez čiča. Gorje belcu, ki ne l>ilivs:,k;' k*rX«- > ho el piti pomidčnc riče. In !uo:. * Aiiient-mi .,il, pošilja," čiča je zelo okusna pijača. |JM. Jt' V "k dan, vča- lMi»d Kivarci je še r.e'o udo-lK!,, lm,J 4lVilkr 1 i<* P'»- mačena krvna cwvet -. Kadar! j.1™ k'!'a **ar!oln dobivala cvetje kak Kivarec na suirtni t»o-l " ■e zberejo okoli stelji, tolaj njega njegovi domači in prija-ir!u:i telji ter ga vprašajo, kdo je z:-'j' . <■'' m vede!;«, kdo je po-• Ijatel.t. je M!a seveda zeio vcdna. Peter Prek o svojega bva PRISPODOBA Ob iabruhu svetovne vojne orjak, temne polit in belili ln-. je bilo več nemških in avstrij- Bilo mu je šestdeset let. Huje skih parnikov v uewyorškem več nego manj. Bil je vesel in pri-tanišču. Zaradi angleških zabaven človek ter je vedel uo- krivil njegovo «mrt Bolnik -iiV Jt> kakor je v Bra- francoskih submariiiov si ^ti povedati o svojih doživlju- i menu je te^a ali one-a. kakor ^Wil navmln. ^vezo s tujcem.; niso upali z varnega zavetja, jih. mu pač pride na misel. Ime- "oteni' ko ^ -i(' razigovo- In ko je pozneje tudi Amerika Z njim sem se seznanil v hr- n o van i jc te ln j zapadel smrti.'ri! s *ol- j režejo glavo. Toda to še ni ko' sta r^iočihu Jack Fin- časno zaplenila, moštvu pa ni- dnt. i„ zvečer skoJo vsi rojaki, i dovolj maščevanja in o-voc. 1 i' ponosen na svojo o-|so delale ameriške oblasti no- ki so'bili v* dolnjem deiu mesta Celih 11 mesecev počasi trgajo j sv°-it|iv* mo1 a cvU) ,nal° pre-penili posebnih preglavic. zapo leni. meso iz njegove glave in sled- l,on<>st'n- 12 l-oncsa .k' na-1 In tako je bil tekom vse sve- Kapitan je le redkokdaj pri- niič Txuberejo iz nje še kosti. ^^ namreč jubosumnost — tovne vojne v N^w Vorku ka- šel sam. Večinoma je imel s Nato kožo m*ba^ejo -s ]>eskom !/.jubosuarnosi, ki ni poznala' pitan majhnega paraika trža- seboj že precej postarno pre-in jc» ^uše. Koža pa še vedno'.'-' Imenih mej. Jfce družbe A vstro-Americana. prosto oblečeno žensko Dalma- Z vlado je napravil Jack ne-jKapitan je bil po rodu Dalma- tinko, katero je nazival navadno kur,.,»;>. Kupil je o 1 tinec, nad šest čevljev visok predstavljal z imenom: — Mo obdrži obliko obr?rza in glave,' toda, ko je posušena, je majhna kot kako jabolko, obraz pa je popolnoma podoben 0bra7.11 mrtvega Ki-varea. Tsko posušeno človeško glavo imenujejo canea in prirejajo njej v čast praznik, ki traja en mesec ter ves ta čas jedo in pijejo čičo. . Uma jo ti*di oraznik tobaka, ki gt olbliajajo tri dni. Vsi moški se zberejo na pi-aznova-nje in poglavar >i nabaše v usta tobak. Ko ga nekoliko iflžveči, ga potihne sosedu v usta; ta zopet nekaj časa žve-, či in ga nato potisne v u?sts j svojemu sosedu in tako dalje do zadnjega moža. (Na praiznrk juke, ki traja 15 jdni, pijejo ve< čas čičo. ! 'Rev. Trampuš je doma ii j Gorice in je prišel 11a mrsjone v Ekvador pred 15 leti kot 22-letni bogoslovec. Ima tudi zdravniško diplomo za tropič-11 e bolezni, katero znanje mu mnogo pomaga, kajti v deželi je mnogo ze'io olno divjih zveri in kač. Rev. Trampuš je sedaj na potu na svojo mi s jonsko postojanko. do katere l>o raibil 35 dni. PrecP odhodom nam je obljubil, da nam bo poslal še več zanimivih poročil, katera bomo objavili v našem listu. Zaprta v podmornici ^ 9 ( « 9 *. t imajo g ■ D posiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo^ po dnevnem kunu. V ITALUO $5.90.......... Lir 100 11.50.......... " 200 17.00 .......... " 300 28.00 ..........500 55.00 .......... " 1000 KER 3K CKNB SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENI?« PfeJSliBlIBl GORI AJLI DOLI NUJNA NAK^k^U IZTK^tJ-gjEMO PO CABlJB. ZA PRISTOJBINO <1__ .nje neko podmornico, ki je bila nasedla "111 so jo hoteli prodati. Med tem, ko je bil z mlado ženo na poročnem potovanju, so mu podmornico popravili, kot nekakšno jahto za razvedrilo. Ko pa je opazil občudujoče oči dragih moških na .svoji ženi, je vplamene'ia njegova ljubosumnost in v glavo mu je šinila nova misel. Če bi svojo ženo spravil na podmornico, bi je drugi moški ne mogli več gledati, ("e bi kdaj ,stopil s podmornice, bi jo lahko >pra\fil pod vodo. Vse to zveni malo znorelo, toda ljubosumni možgansi -o sposobni še v>se drugačnih mi>'li. iKar si je izmis'lil, je kmalu .uresničil. Njegovo ženo sta stražili dve zamork.:, a posadka je bila sestavljena tz starih mornarjev, ki so morali priseči najstrožji molk. Nesrečna Sarlota, ki se je poročila s severnim Američanom, da bi ušla ljubosumnostmi kakšnega južnega Američana, je kmalu ppazila, -aš njegova premetena ljubosumnost. HANSKI KOLEDAR ZA 1940. — ]60 STRANI ZANIMIVOSTI. STANE VAS SAMO 50 CENTOV. — V Združenih državah lahko pošljete znamke po 2 oz. po 3 cente. SLOVENIC PUBLISHING C O M' P A N Y Južna Aaikerika je polna ne-jtavadnih dogodljajev, posebno takšnih, ki temeljijo na kakšni sivni zadevi. Tako no-,re z^otlbe, kakivno je i>ovzro-čil Jack Finsen, pa tudi tam še ni bilo. 'Že nekoliko lni se je mladi i zelo bogati Američan Jack Finsen mudil v Riu. Tam mu. ni nič posebno ugajalo. Zdelo se mu je, da so vse napete zgod/be o lepili južnoameriških Ženskah velika prevara. Saj jih ni bilo nikjer videti, kvečjemu na veiiko daljavo, za jbafkoni in mrežami. (Tako je premišljeval nekega večera v nekem nočnem lokalu, ko je vstopila zelo mična, mlad'a danij^. Bila je najlepša .Evina hči, kar jih je Jack kdaj srečal. Sedla je med častitljivega starega gospoda in enako častitljivo staro damo. ,Ko je Jack previdno povpraša 1, kdo je ta ange*!, so mu odgovorili "Šarlota Reivas, hči najimovrtejšega trgovca s kavo v Braziliji/' iTam v Braziliji so predpisi, .če se hočeš seznaniti z mlado damo, kakor v Južni Ameriki sploh, zelo strogi. Jack Finsen ne bi jih mogel prestopiti, kot tujec še celo ne. Zato si i ' xr 1 m W. 1Mb BK, '' SREDIŠČE ZA SLOVENSKE FtINOGBAFSKE PLOŠČE. — Plate za cenik. L IMSnttKII, INC. fitm ¥«k liitll M I I...... IIH Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA Ustanovljena aprila 181)4., inkorporiraua 12. jauunrja 1W»8 v drža v »Illinois, g sedežem v mostu Juliet, lllinola POSLUJE ŽE 46. LETO Glavni urad v l&btiiem Uonau: 508 No. Chicago St, J*lirt, lllioois. SKLPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4 45ti,tM SOLVENTNOST K. S K. JEDNOTE ZNAŠA 119.80% K. S. K- Jeduota ima nad 35.000 članov in članic t odraslem In , , mladinskem oddelku. SKOIWO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRliTEV 18C SKITNUI PODPOR JE K. S. K. JEDNOTA IZPLAČALA TEKOM SVOJEGA 46,-LETNECiA OBSTANKA OKROG $?.MMM GESIX> K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO. DOM lu NAROD!" Če se hočeš zavarovali pri dobri, pošteni iu solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jed noti, kj?r ne lahko zavarujeS za suirtntue. razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. 1 K. S. K. Jednota sprejema ▼ svojo sreuo CIane Id članice od 16. do 60. leta; otroke pa takoj rojstvu in do IG. leta. Zavaruješ se lahko od ££K) do $5000 p««nirtnine. V Mladinskem oddelku K. S. K J. se otrin i labko zavarujejo ▼ razredu "A" ali "B." Mesečni prispevek v miadinski oddelek Je »elo nizek, samo 15e za razred "A** ln za razed "B** In ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 iH»smrtnine. BOLNIŠKA PODPORA: ZavarujeS se labko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek. K. S. K. Jeduota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja. Člani in članice nad 60 let stari labko prejmejo prioadajočo jim rezervo izplačano v gotovini Nad 70 let stari člani ln članice so prosti vseh nadaljnih aa«t-mentov. Jednota ima svoj lasten list **rl K. S. K. Jed noti kot pravi materi vdov in sirot. fie nisi član ali Sanica te mogočo e in bogate podporne organizacije, potrudi ae in pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah hi moralo biti druStvo, spadajoče b K. S. K. Jednoti. Kjerkoli Se nimate druitva, ■padajočega k tej katoliški podporni organizaciji, ustanovne ga; t*e-ba je le osem oseb v starosti od 16. do 60. leta. — Za nadaljna pojasnila In navodila pUite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAK, 898 m CHICAGO 8WBK11, JOLIET, HUNOlS Vendar je naročila obalni stra-lterje znaia tudi nekaj naših besed. Bila je krasne postave, čudovito lepega obraza, ena tistih žensk, ki lahko, samo če hočejo, z enim samim pogledom ali z eno samo besedo še tako stanovitnega moškega brezpogojno podjarmijo. — Moja žena, — nam jo je predstavil. Videti mu je bila Jielo vdana ter je skoro materinsko skrbela zanj. Z očivid-nim zanimanjem je poslušala njegova pripovedovanja, dasi ni vsega razumela, ker je govoril po naše. Pila je liker "maraskiif' ter se pri kaji po- naroČite siiO\"ENSKO - AMERI-i iduževala dolgega pozlačenega ustnika. Izza tistega večera jo je še večkrat pripeljal, toda lic tolikokrat kakor Maro. Mi si nikakor nismo mogli razjasniti tega čudnega raz-" me rja, vprašati ga, bi pa ne bilo umestno, in kdo ve, če bi nam resnico povedal. Vedel je, da nas tare rado •vednofctf. Nekega večera nam je pa sam razjasnil skrivnost. Pogovarjali smo se o urah, katere se boljše in bolj zanesljive. Kapitan potegne iz telovuika uro in jo položi na mizo. Zlata ura, srednje velikosti, vsa posejana z dragimi kamni. Pokrova sta bilo umetniško izrezljana in vseuaokrog -so bili čudni napisi, menda v turščini ali arabščini. Nismo se mogli načuditi temu prekrasnemu uzoreu zlatarske in urarske umetnosti. — Lopa ura, kaj ne! — se je skrivnostno smehljal. — Lepa za pogled, kaj nc? Od nekega armenskega trgovca sem jo dobil v Carigradu. Dosti denarja so mi že ponujali zanjo, pa je ne dam. Imam 'jo tako zaradi lepšega. . . Umolknil je, nato pa poltilio dostavil: — Podobna je moji ženi. . . i— Toda, — po teli betsedah je izvlekel iz drugega žepa ni-keljnasto uro, skoro pol funta težko, s črnima kazalcema iu črnimi šrtevilki. Obod ji je bil poln vzboklin in vdrtin. — Toda, to je ura, ki zasluži svoje ime. Ko sem bil'še mlad fant, mi jo je podaril neki stari mornar. Vedno jo nosim pri sebi. Ona mi je najljubša spremljevalka. V inMih jo večkrat prispodabljam moji Mari. Neprecenljiva mi je, kakor lno/ja Mara. Ni lepa in se v nobeni družbi ne morem postaviti ž njo. Todi Trj^fn movement, brack. . . s« I mst n v k* — ic«w Y«it ^ Wednesday, January 24, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) ii h Poročila iz raxnih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci PRESENETLJIV RAZVOJ NASELBINE. KIRKLAND LAKE, ONTARIO Pred dvajsetimi leti je imela naselbina komaj devetsto prebivalcev, dočim jih ima danes nad 24,000. -r- Lastniki zlatih rovov bi morali ljudi bolje plačati. Nouavuo je objavil toroiit- je ognjegaško in policijsko slu .-ki li-t "(ilobe and Mail*' za-'žbo, ceste so tlakovane hi >vsa liimiv opis H. J. Carterja, ka- >krb je posvečena gradnji noje v zadnjih dvajsetih vili šolskih poslopij. Carter se v članku zahvaljuje \V. H. Wi'iglitu, ki je podaril 1939 ob novem letu stotisoč o <-e k letih razvil lvirklaml Lake. Ix'ta 1919 se je imenovalo mestece Teek ter je imelo "ko- ... ..... mu j devetsto prebivalcev. y|^rjev za uOVO bolnišnico obeinskeiu svetu so bili poleg d ha je ena najvažnejših, kar jih je izreklo zadnja leta najvišje sodišče, sest o ječe iz šestih sodnikov. Nasprotovala -ta ji samo dva sodnika. Konservativec C. 11, Calian je v zadnjem zasedanju preti lagal odpravo pravice priziva na krono. Najvišje sodišče bilo vprašano, če ima parlament pravico sprejeti tak» predlogo ali ne. Najvišje sodi šče je odločilo, da ima to pravico. Apel na kralja je stara an j gleška odredba. Po angi. 'po j NEKJE v ANGLIJI . župana -štirje svetovalci. Ase-siiaua vrednost je znašala komaj pol milijona dolarjev. Lani je pa imel Ki r k land Lake prebivalcev in nje- ga davčni viri so znašali $22,-926,970. Samo zlate majne so plačale nad šestnajst milijonov davka. — Pred dvajsetimi leti je bila to majhna inajnetvka kem jmi. Sredi naselbine je bila mestna črpalka za vodo, ceste soj bile blatne. Dva občinska stražnika sta skubela za red. — V dvajsetih letih se je pa majnerska naselbine presenetljivo razvila. Najbrž ni v vsem domin i ju nobeno mosto tako naglo napredovalo kakor Kirkktnd Lake. Mestu i vodovod preskrbuje vsa |Kjslopja z vodo, kanalizacija je moderna, mesto vzdržu- ter poziva uruge industrijalce, *tavi Ile sllle biti nobenemu an naj bi sledili njegovemu vzgle- grškemu i»odaniku zanikana | prilika i>kati pri kralju zad >- Članek se zaključuje z bese- sc<;11Je dami: Prav dobro se zavedamo, Kampanja proti prizivni pravici se je pričela že leta kako važno vlogo igra naše me-1Višek je pa dosegla leta sto s svojimi osniimimi zlatimi! ko je bil s pozivom na krono zavržen cocijalno zašči tni program parlamenta. ojuni rudniki v vojnem gospodarstvu Kanade. Prav dobro -vemo, da je zlato v sedanji borbi istotako važno kot katerikoli produkt poljedeljstva ali drugih majn. Naši rudarji bodo storili vse, da obdrže produkcijo na višku. — Cas je, da lastniki zlatih inanjil spoznajo, da oni niso edini, ki se morajo boriti z višjimi stroški. Vsled višjih stroškov so v prvi vn-ti prizadeti majuerji. Ker je cena zlatu narasla, ni več kot prav, da gospodarji v gotovi meri dele svoj dobiček z majne rji in jim omogočijo udobnejše življenje. VOJNO POSOJILO IN AMERIŠKE TVRDKE Prejšnji teden j e bilo razpisano" kanadsko vojno posojilo. — Wall Street se boji prekršiti nevtralnost. Prve kanadske čete se izkrcujejo v nekem angles kem pristanišču. KANADČANI OBSOJAJO VODSTVO VOJNE Sprejeta je bila Hepburnova resolucija. — Kanadčani proti prodaji pšenice Rusiji. TORONTO, Ont., 24. jan. — Legislatura province Ontario je obsouila način, kako kauad- Ameriški kapitalisti iu dru- družnice prav nič ne pregre-gi podjetniki, ki imajo naložen! šile, če bi kupile kanadsko voj-denar v raznih kanadskih onedeljek. V Kanadi je približno dva Kanaiivke banke so na to po-' Us°c f »diskih^tvrdk, ki ima- sojilo opozorile ameriške po-|JO naf ,dva ti8.oc ?etfto imllJ°-djetnike, ki imajo svoje podru-!11^ kapitala. Svoje žnice v Kanadi. S tem opozoP«iruzuiee imajo v Kanadi Ge-rilom je i»o ovinkHi rečeno: -J110™1 *°rd, American Kupite čimveč mogoče posoji- C'an, Woolworth, Standard Oil la. Čimveč ga kupite, tembolje Jersey m druge. *a nas in za vas. , ^^ pisano, da mora sleherni podjetmk kupiti vojno N e v t ralnost na postava, ki jo posojilo, toda tisti, ki ga ne bo je meseca novembra odobril kupil, r-*> ne sme nadati kakšnih kongres, propoveduje ameri- j posebnih dobičkom ali kakšnih n istrskega predsednika \V. L.jdilom, 0tem jedkal, ira kritju j** p«Ksial b;»r;iks zelo važen pripomoček za konzerviranje. Slučaj j«- pomagal tirdi S<-nc kameno tii^k. Nekega Inc. ko je ka-inenito ploščo gla«lko bra-il. KANADA DALA FINSKI KREDIT OTTAWA. — Ministrski predsednik Mackenzie King je v ponedeljek izjavil, je dovolila Kanada Finski kredit -v znesku $l«M>,uoo. Ta kredit bo služil Finski za nakup živil od Kanade. I1H NOTE 7.A KI AVIR AI.I HAR- MONIKO ni še nikdar izvršil svoje dolžnosti do deželi in je tudi nikdar ne bo. Hepburn je povedal zakonodaji, da ne zavzema domiuij- He-pburii je napisal svojo j,. m„t; resolucijo med govorom Roe-j t bučka, ki je branil vlado, kar M< ga je tako razkacilo, da je zaklicali 44 Rečem, da dominijska pn škemu državljanu kupovati vrednostne papirje od vojskujočih se držav. Zadeva je precej kočljiva. Nekatere ameriške podružnice imajo zaposlene kanadske delavce in uradnike, edinole o-.-uoven kapital je ameriški. De- prednosti od državnih oblasti. Gospodarji bodo tudi na delavce izvedli primeren pritisk ter jih tako napotili, da bodo podpisali čimveč vojuega posojila. _____ __ Denar za vojno posojilo je' ^ bo Pa deportiran razmeroma dobro naložen, ska -vlada napram vojni take- vlada vojne ne vodi na način, ga stalršča, kot bi ga morala j ki bi zadovoljil kanadski na-zavzemati. J rod/* Hepburn je opazoval vežba-j >Na te 'bei-ede je predložil nje rekrutov kanadske zračne'svojo resolucijo. V KANADO BO DEPORTIRAN a. naj -i za jk»-je čakaln, hitro napije peri a. Ko ni ime! papirja pt' roki. je >c:'.na!ii per' a napi>al - črnilom na ka nn" <> l>]o-o. Ko je 11 * • 11 »1 nekoliko dni pozneje ta z::pi-! k odstraniti, mu je šinila v glavo misel. da bi ga odjedkal - kislino. Pri tem je v svoje presenečenje opazil, da je pisava ostala na kamnu. To odkritje ga je počasi privedlo do izuma lito-grafi je.. , |Po srečnem naključju si je Alifred Nobel položil temelj za ogromno imetje, ki »si ga je pozneje pridobil. Delal je v tovarni nitroglicerina, ki je bila PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALI JE, KI SMO JIH PREJELI iz LJUBLJANE Krnil Adamič—16 JH.OSI.OVANSK1H NARODNIH PESMI /a ino^ki zbor..........................50 ŠKST NAKODNII1 PESMI ia nio- >ki /lior ....................Ji ŠEST NAIIODN1II PESMI za me->ai:i /h»»r .................... Zork« Pr*lovc#—!."» S \MOSPE\ O V /a cla* s Klavirjtm ..........1.2'» š|;sT 1'IIS.MI Z V I.I.VS IN H1A-vii; ........................t — \u:i M SI. 0\ EN SKI II NARODNIH PESMI za ^las In klaur 1 — I I. SLOVENIAN DANCE \ AN DA POlJiA ____________ PO JEZER L' KOLO ________________________________ BARfHA MLADI KAPET.1NE ----- ohio vAUJ-nr SMAIA POI.KA _____________ a. TAM NA VRTNI (iREDI MARIROR WALTZ ......... SPA\AJ MII.K A MIMA ORPHAN WALTZ ........-........ DEKLE NA VRTI - J5t - »5c _ Ji* JoS J Z STARE ZALOGE pa imamo še naslednje pesmi, katerim rranr Venturhii—ŠEST MB&ANIH IN MOŠKIH ZBOROV ...... r>ni» Jmanrc—IZ HLADIII LET, m»>ki "Aori ................. .C3 lajo za Kanado in v Kanadi ža- kajti po zatrdilu vojaških i-z-njejo dobičke. Po mnenju prar J vedeneev ni nobene nevarnosti, nih izvedencev bi fee take po-!da bi bila Anglija premagana. SODIŠČA — NAJVIŠJA INSTANCA Kanadski jparlament ima pravico odpraviti priziv na angleškega kralja. — Do'minij postaja čedalje bolj samostojen. , OTTAWA. —Kanadsko naj-'poslužil te oblasti, bo vbodoee višje sodišče je podalo zadnji j kanadsko najvišje sodišče zad-leden zelo značilno oloeitev, t nja instanca, in ne bo mosoce namree, da ima kjtnadski parlament jpravico odpraviti pri-žive na angleškega kralja proti niz.sodbam kanadskih isodiše. J predpravica materinske dežfe-< o se bo kanadski parlament 1Velike Britanije. Ta raz4>- mogoco vložiti .priziva proti njihovim razsodbam. S tem bi bila odpravljena v Kanadi zadnja POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI UST s tem, da imate vedno VNAPRlLipls- mora odgovarjati po-Vidk ceni prihranjen pri ter jatviy je LISTA. UT1CA, X. V., SS. januarja. — Pred tukajšnjim sodiščem i*e je zagovarjal zaradi nepostavne (priselitve Charles Bour-gie iz Montreala, Kanada. Zveznega sodnika je prosil, naj ga ne zapre, l>ae naj ga tpa deportira M Kanado. Sodnik je deloma zanikal njegovo prošnjo, deloma ji je pa ugodil. Obsodil ga je namreč na šest mesecev ječe, po prestani kaz-.j^ njegovega očeta* L. 187G je opazil, da ima nek zaboj Zvezni okrajni ipravdnik Robert J. Leamv je k temu dostavil, da je prišel Bourgie že dvakrat na nepostaven način v Združene države in šicerTeta 1933 ter 1938, ter da je bil že dvakrat kaznovan zaradi ponarejanja denarja. • • • ^»V ......................t ' ** ____w - " •' " 1 Peter Jereli—OSEM ZBOROV (mo-ški iu meiani) ..............jf . - i ,"I T Slučaj—izumitelj Naj si človečki duh ustvarja še tako ve?like stvari, ee bi nm ne priskočila na pomoč tista velika sila, ki jo imenujemo slučaj, bi inu ostale neštefte važne stvari neznane. . (Požar v neki tovarni za Škrob Ob obali reke Liffeja jo prvi razodel lepljiv ost žganega škroba, ki je pomešan z vodo. iKončacšto lopato je izumil neki delavec, ki so se mu vogali dotlej običajne navadne lopate cforabi'li, ko je kopal v zelo trdi glini. .Neki otrok se je igral s steklenico 'brez dna, je njegov brat, neki švicarski mehanik, — poleg njega eksperimentiral s netilko na petrolej. Slučajno je položil to steklenico nad plamen in ta'ko je mehanik do-bfl idejo za cilinder za petrolejko svetilko. Welti niirnberski brusač stekla je kanil po nakljue.hi ma-Jo "kisline na srvoje naočnike, in je spoznal pri tem način, kako bi se dalo steklo jedkati luknjo in da se je skozi to nekaj nitroglicerina pomešalo s kremenčevim peskom. Ta dogodek ga je pripravil do izdelovanja varne in lahko prevo-z'ljive eksplozivne snovi. Izumil je dinamit. iiiiiNti^jdiiiHiii, ,milini,,li,ittimiiilniii# HlUlIll MlUlW* lltlilUl' 'lUliillll U|| ^GLAS NARODA t i p pošiljamo v staro do- ^ ^ movino. Kdor ga ho^ ^ 4 Že naročiti za svoje ^ 5 sorodnike ali pri j ate- | Jtje, to lahko stori. — | Pogostoma pripovedujejo tudi^Naročnina za stari I p kraj stane $7. — _ V 8 j (talijo lista ne poši- ^ Zgodbo o otrocih nekega ho Jarid^kega bnisača naočnikov, ki So v igri držali ol»iv sem ]►!-semee; Slofo; Je vpihnila luč .49 EMIL ADAMIČ: Modra devojka (belokranjska...30 Vso ow pri potiicl ............So Jurjova .......................25 Hodi Micka doiuo; Kaj drugega liočt*m ; Zdravica ........JSC VASILIJ MIKK in A. (IKOBMING: Vetrie; P« pradiui ...........30 FERDO JUVANBC: Zjutraj.......................20 Slovanska -...................130 PJKTKR JEREB: Pellu r.>ža; VASILIJ MIKK: Podoktiica........JSt ZORKO PR?:L0VEC: Ko so fantje proti vasi šli.....2(1 Le enkrat Se .................20 Slava delu ..................JN Htt. VOLARlC: Rožmarin; J OS. PAVČIC: Potrkan ples ..... ..35 < -ru ziuzali cene: \mrrii4ia >lov» i»>ka lira. (HolaMr) -50 1 OrUivske hinme (> o«Iopivee) ----- Jtt ' Siuvt'ii--iii akordi, ti nifšinih in nt«»kih z h« rov (Kari Adamih) .15 Trije mrštni /liori (Glasbena Mati ra) ------------------------------------- j V pep* initni nori, kan tata s« Hte, zbor in orkester. (Salkier).-. M Mladini, pesmi za mladina a klavirjem (E. Adamič) ................... J9 l>\e pesmi. (Prrlovee) za ■otki zlrar in Mile......................—. JtŠ Naši himni, dvoglaitiM______.....------ iS Gorski odmevi. (Laharoar), U. zvezek, mobki zbori ---------- JI ZA TAMBl RirE: XA GORENJSKEM FLETX0, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tauiburice, zložil Mar ko Bajnk.............. .75 Slovenske narodne petimi a taadba- raski zbor (Bajnk) L.......... .75 Bom šel na planince, (Bajnk), podpori _______________j* ZA CITRE: Poduk za eitre. — 4 Treski — (Koželjski) ________________ ZA KLAVIR: Buri pridejo. — ------------it Josip Pavcič: NABOD POJE (za mlade pianiste) 81 slovenskih narodnih pesmi u klavir ln z besedilom........fl.31 NAJNOVEJŠA POŠILJATEV SLOVENSKIH ,^ESM1 PESMARICA GLASBENE MATICE 103 moški zbori, uredil A. Cerin $1.85 Slovenske narodne pe^nl, - Janko Žirovalk I. zvezek. 123 (tesni! za ntoSki ali ženski zbor ............ 1.25 II. zvezek, 77 |x>smi za nM&kMn < ineNiini zbor ......: ........ .L25 100 narodnih pesmi za miki la mešani zbor, Emil Adamič ....L— FANTJE NA VASI, 18 narodnih • aa moški zbor, Ciril Pregelj.* JM Naročilo poSljite na: "Glas Naroda" 216 WEST 18th STREET NEW YORK. N. t. 9XS00Xv.fr«« Yi Wednesday, January 24, 1940 nrnnr Vaški Apostol Spisal L. GANGHOFER; za "Glas Naroda" priredil X. X. ---40-— >"Verjamem/' vzdiline Roman. "Globoko spanje. Človek vse poaabi." Z /.iii^ ojem šivan ja pod pazduho je stopila Beta k Petru fer ga [togfcuilila po laseh, rekoč: "Pozdravljen, PeteiVrek, upam, da ti bo kmalu bolje. Ju nikar preveč ne govori ln glej, da boš zaspal. Dobro in globoko zaspal.1" Povsem k njemu se je sklonila in zašepetala: "Pa nikar si ne del:»j .-krbi. Gusjiodje pri sodišču te pač ne ptjaaajo. e mi vedno zahvaljuješ! Čemu ravno meni.*" Brez odgovora je iztrgala svojo roko iz njegove in odšla. {Roman je neka i časa presenečen zrl v vrata, nato >e je pj, obrnil k Petra rekoč: ** Peter, ali bi 11:1 za* hi je ne bilo bolje, če bi le ostala?'* tPredno mu je jui ntogel bolnik odgovoriti, mu je druga misel šinila v glavo. <4Z
  • e ini, da bi bilo dobro, če bi spremil dekle domov. Veš, zaradi fantov. 'Nagajali oi ji." 'Peter je odkimal. . "E izabeta te ne |m»trebnje. Ne tebe, ne nikogar. Ce Bog nima zame časa, gre gotovo ž njo." > 4 * Seveda." je potrdil Roman. "In bolje kakor Bog. bi tudi jaz ne opravil." Stopil je k oknu in se zazrl v temni večer. •'Da, da. tako j«* pač. tako." Smukajoč je sedel na stol. Zdelo H* mu je, da je občuii! v-o utrujenost, ki se je bila med tednom nabrala v njeni. Kar iznenada je vprašal Petra: "Kaj ti jt* zaše;M*tala Elizabeta o mestni gospodi * ('emu je rekla, tla -se tj n: treba brigati?" f" Prej ki veslal i >o mi dobro lx*sedo govoriti. Bo pač tre-ba ul«>gati. drug«**«.* ne kaže. Kakršen paragraf so napravili, takšnemu imajo. J«* pač tako, kot je rekel gospod župnik: negod:i vrabiči, ki padejo iz gnea la. Seveda. Pri slabih se ni.'- m- n.-ipravi. Dobrim pa ni treba dobrih naukov." Peter je doli pit! Romanovo roko. "Dai c- sem sn*čeii, ker te imam zopet pri >««bi. in toliko dobrega m -<* |n»go\oril z Elizabeto." •Roman je zaprl oči, ker ji* začutil v njih pekočo bolečino. T'«!;; zvok inter a ga ji* zdramil. '"Jaz! !.«• k • ti v irlavo m* iK»de! Tako sem pač y:o DARILNE POŠILJATVE v Jugoslavijo 100 Dinar. — 200 Dinar. — 300 Dinar. — 500 Dinar. — 1000 Dinar. — 2000 Dinar. — $ 2.40 $ 4.60 $ 6.70 $10.50 $20.50 $41.00 ZARADI RAZMER V EVROPI bo bile na*e z m« » denarne pošilja t ve v Jugoslavijo začasno prekinjene. Sedaj ps smo dobili novo zvezo, po kateri je mogoee našim rojakom vztreti in denar varno po. šiijati. Vendar je bila nam povišana cena, ker m stroški za pošiljanje po tem potu mnogo višje. Opozarjamo tudi, da se kaka pofiiljatev zaradi evropskih in zakasniti. ZA NUJNO POŠILJATRV POSLUŽITE SE "CABI.K ORDER". — DOPLAČATI JE TREBA $1— ZA VSAKO PO&ILJATEV V JUGOSLAVIJO em pa< i bil ž njo. voril ž njo kakor z v>akim čovekom." " Xo. -a i ne mislim tako. >Aiifpuik dober 'M an če. zdaj je zojK't ljubezen v tubi." ; ' SPete r ni bil izbral primerne lwsede. • "Pti-ti m<* pri mira z ljubeznijo," je skoro vzrojil Roman. Zastokal je in se zazrl v malo švicarsko hišico na .-teni, cije okenca so se skrivnostno bMVela. Pr»e«j dolgo je trajalo, pred no se je Peter zoj>et opogumil. '' Man*", | k < vi * j mi, za ln>žjo voljo te prosim . . *"Ari v.*;, kaj ji* rekla Elizabeta ? I)a ne smeš gvoriti." •Peti r -i je položil roko na usta. iN« ii' knj časa j« ostal Roman v kamri, kakor človek, ki Tie ve, če ji i u je pravzaprav na svetu. Sedel jo na posteljo in se našli.ji; I na -t rani« o. Četrt ure je poeklo in ko je udarila deveta, j< nalil Koman zdravila v žlico. * "'Peter! <"'ais je. Odpri usta!" Peter ji* o..'pri ii>1ji in pogoltnil. V kamri j«« zojn-t zavladal mir. Si* vedno je bilo čutiti Of ter duh |n» brinju Ta duh in molk Ma Romana, ki je zopet Mile na postelji, nl oro pojH>!notna omamila. Nekaj časa >i je * kal brke. se tolkel s pestmi po kolenih, si drgnil nos — parno da bi pregnal spanec. Toda utrujenost je bila močnejša kot pa dolžnost, ki jo je bil prevzel od Elizabete. Glava mu je postala težja ter slednjič oma'luula na Petrovo koleno. Prešla je ura za uro. Roman,je spal. Petru je noga odrevenela. toda prcutafcnil je ni, ker ni hotel predramiti prijatelja. Slo je že proti put m, ko je začel Roman godrnjati v -panju. Iznenada je planil kvišku 44Kje win, Elizabeta! Kje fem!" w'Tukaj pri meni •si." je obrnil Peter in se pošteno preteguj 1. 1 "Pa bolje s*torLŠ. če greti v svojo sobo.*' "Xe, ostal 1k>iii in ti bom stregel." 1 "Xi treba, zaspan sem. In če sem suni, lažje spini. Prosim te, pojdi!*' ♦"Ko, ker me siliš, pa bom šel." wTn jutri zjutraj reci očetup, da pride pred mašo k meni. Bad bi nekaj govoril ž njun." *4Xu, Ikiiii že povedal. Ijiibko noč, Elizabeta." (Peter se je malce nasmehnil. 4an. Raj ne ve vee, kaj govori, ^reni je rekel Elizabeta." Obrnil se je k steni, toda prav mirno dolgo ni ležal. Svetilka -e je začela kailiti. Njen plainenček je po&tajal čedalje bolj žalorlen. Slab dull je napolnil kaanro. : Peter je težko so pel. Toda tega um ni povzročal dim svetilke, pač j m skt*b, ki mu je (>olnila glavo in srce. ( t * Ba", n h njeno bi-ieo s<» se »pravili? i Da bi ji že vsaj hišico pustili? Kaj bo počela reva brez streiief" . ■ Oklenil je roke ter se zagledal v strop, poln dima, > -O, iti moj Bog! Tvoj služabnik sem bil v ljubezni, odkar me je mati rodila. Ti <1 njim. da bo prišel kmalu i jiili so ga v norišnko, kamor konec sveta. Treba je bilo ne takšni preroki spadajo. . majhnega truda, da so možaka j »Najbolj prosluli primer ver-,potegnil i z njegove zračne'ske množestvene blaznosti se "govorniške tribune." Svet je zgotlil leta ]k> našem stf»ji še danes . . . (štetju. Ves krščanski svet je tZa 31. decenrtier 1939 je slo- bil tetfcrj prepričan, da se z leviti nemški a-trolog dr. \V. j tom 1000 bliža dan ]>oslelnje Mei-ssner prerokoval, da bo o bsodbe. Najbolj divje vesti so gromen komet jiokončal z em- ^e širile po .deželah, ljudje so ,ljo. Drugi učenjiuki so seve-1 .preživljali »svoje dni v smrt-da ugotovili, da je repatica, najjiem strahu, kralji so se umi-katero je mislil Meissner, od- kali v samostane, knezi in ple-daljena najmanj milijon milj menitaši so -e spreminjali v od nas, tako da o kakšni nevarnosti ni noltenega govora. , (Pametnim ljudem se vso to zdi danes smešno, toda 1. 19*22 >o stoti-oči Američanov to prerokovanje jemali zelo resno. Stvar je bila tem hujša, ker je todaj tudi brat tedanjega državnega predsednika dr. George Harding izrekel neumnost. da bo sveta konee, preden bo njegov brat zapustil predsedniško mesto. Predsednik je umrl 1. 1923 in mno^i ljudje menijo še danes da je ta napoved pospešila njegovo ,sm rt. , Amerika je sploli pravi raj za pre rok o nesreče. Lansko leto si je neki Bill Greenwood ^gradil velikansko bartvo, ker je pričakoval novega vesoljnega potopa. Barka mu stoji še vedno na svojem mestu, deselt tisoči ljudi so si jo že ogledali in se ji smejali. . Sfeodovina pozna nešteto talošnih krivih prerokov. Ob koncu 18. stoletja je živel na Angleškem tak verski goljuf in norec. Brothers po imenu. Bil je mornariški poročnik, pa je nefcega dne zapustil službo in 5e nastanil v Londonu koit "prerok." Pred njegovo hišo «o stali vozovi i mo vitih in od-Ji^ilih oseb v dolgih vrstah, v nekoliko letih si je Brothers nabral veliko imetje. Leta 1800 je stporocil kralju, dsa bo imel v parlamentu predavanje o .svojih teorijah Predavanje se jo res vršilo in stotine Bro-thersovih pristašev so ga po-^liišale. Mož je tedaj izjavil; romarje. Proti koncu leta je množestvena blaznost dosegla v rhuiKH*. Mrliče v niso pokopavali, saj bi žetve itak ne doživeli več. Posledica je bila, da je leta 1000 v mnogih delih Evrope zavladala najhujša la-Jvota, ljudje so umirali v ma-^ah. Stara zemlja pa se še vei^no vrti. . . BRIDKA USODA INDIJSKIH OTROK. Jlo'Iairdski list "Hot Natio-nale Da#blad" je posvetil nedavno uvodnik socialnim' razmeram v Indiji in je zlasti ostro obsodil tožike razmere., v ka-tenih morajo živeti otroci v Indiji. Nikjer dragod na svetu ne izkoriščajo otrok tako, kakor v deželi maharadž. Nikjer ni umrljivost otrok tako velika, kakor v tej najbogatejši angleški koloniji. Holand-ski irst piše: V industriji slude delajo 6 (Jo 10 letni otroci ves dan, kakor odrasli delavci. Industrija laka ima te?ne, slabo razsvetljene prostore, ki se zelo redko .prezračijo. Delavci nimajo kje um i bi se in voda, ki se rabi v podjetjih, vsebuje ze-Jo miiogo bakterij. Še obup-nejše po razmere v tobačnih tovarnah, kjer morajo 5-letni otroci delati 10 do 12 ur dnevno proti mizerai mezdi. V tkalnicah preprog in čistilnicah volne delajo 6 do 9 letni o-troci. Ozračje je tu poflno prahu. Tu spe dojenčki pri zaposlenih inaterjah kar na tleh. Naročniki, ki še niso poravnali za naročnino na list za leto 1939 so naproseni, da to storijo. S tem, da pravočasno plačate naročnino, prihranite listu dosti na stroških pri terjatvah in nam omogočate s temi prihranki izboljšati list. PETER OMiM: BRLOG RAZUZDANOSTI Bi' i smo na nočnem pododu po newyoiftkenv pristaniškem okraju. Bili smo štirje: Jim in IIan<. Hansova žena in jaz. Prihodnji teden nas je že ča-j kal povratek v Evropo iu tako smo hoteli še kaj videti in doživeti vsaj eno pustolovščino. | INoč je bila vlažna. Večer, smo začeli v tesni kitajski krčmi toda nam ni posebno ugajalo. Gostje so bili izključno Kitajci, poska'kovali so neprestano po krčmi, se zabavali sami med seboj in vse je bilo tako vsakdanje. (Potem- smo zavili v "Bazar O'Regn" z vabljivi mnaprsoni: "Za vse denar." Znano zabavišče, odprto noprestanoma dan in noč, središče mornarjev, sloveče po tem, da lahko proda človek tam karkoli, kar ima pri sebi, ali na sebi, če nima denarja, zato je zabavišče tudi vedno polno. Vanj prihajajo ljudje z vsega sveta in prodajajo malajska bodala, tuniško posodo, rezbarijo iz samojske- PESMARICA "Glasbene Matice*' Uredil dr. Josip Čerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 posini. — Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 21G W. 18t'n Street, New York, N. Y. Latrin sploh ni poznajo. Otroci >o večinoma slabo h ranjeni in njihovo zdravje tr|>i tudi zaradi slabih stanovanj. V Kombayu stanuje v eni sobi 6 do 9 ljudi. Umrljivost otrok znaša v tem mestu 29R na 1000 porodov. V nekaterih drugih industrijskih mestih pa celo 350. MARIJA TEREZIJA SVOJIM OTROKOM. Marija Te režnja, mati IG o-trok je vodila olisežno korespondenco s svojimi sinovi in hčerami. V pismih jih je neprestano vzpodbujala k poštenju, vztrajnosti, dostojnosti, pobožnosti, ljubezni do domovine. in drugim čednostim. Svoja pitsnia je pisala v baročni francoščini. Za Hugo v o berlinsko založništvo je zbral in preval ta pisma Carl Rot de pod naslovom "Mati in cesarica." Med'' dragim je pisala Marija Tereaija svoji hčeri Mariji Antoinette soprogi Lu-dviga XV.: "Nikar so vendar ne sramni j biti do pokornosti Nem^a." "V pismili, zlasti onih, ki po naslovljena na poznejšega cesarja Jožefa in najmlajšega sina Malsmiilijana. je izražen cesaricin odpor do vsega, kar diši po prosvetljenosti. Tipična literatura tega stoletja kakor recimo Rou-sseanova dela ali način vladanja Friderika Velikega in duh protestantov-ske Prusije, so bili Mariji Tereziji kot vneti katoličanki tuji. V pismih vedno znova svari svoje otroke naj nikar ne zaanenjajo vero z besedo svobode kakor so storili to pro-svftljeni filozofi, o katerih pravi: " Nihče ni slabši in breacutnejsi od teh dozdevno močnih drahov, nihče pri najmanjši nezgodi tako strahopeten in oibwpan." Ko je bila Ma-irija .Terezija že babica, je še vedno navdušena delila nasvete svojemu številnemu potomstvu. Po njih je segala celo na polju higiene in gospodinjstva. . ga lesa, školjke redkih vrst, pa tudi vsakdanje potrebščine: ure, nože, samokrese in obleko. Jim je kupil tam nož za odpiranje pisem iz si ono ve ko-jsti, krasno izrezljan, težak skoraj tri funte. {Potem smo krenili naprej. V kavami z d a in.sk o postrežbo smo kar stoje popili vročo in vražje grenko kavo. Tudi taim nam ni ugajalo — slab zrak in mnogo trušča. Jim je postajal slabe volje in godrnjal je: "Domov še ne grem', rad bi videl kaj divjega, da bi imel o čem pripovedovati, s čim pohvaliti se." Dobro. Poskusili smo svojo srečo v takem divjem kabaretu "Bullange", nizkem kletnem prostoru strašno zakurjenem. K temu strahotna godba, med odmori so pa mustopa-li gostje na majhnem podiju in pripovedovali različne zgodbe, politične dovtipe in prepevali pesmi vse v dialektu, ki ga nismo razumeli. Potlej je zape'a drobna Japnnka pesmico. ki je tudi ni nihče razumel. Toda to je bilo tako komično in mikavno, da smo so lahko smejali. Pa tudi to ni bilo pravo in tako smo krenili naprej. V ozki ulici, kjer so bili razni lokali drug kraj drugega, je stopil k nani skromen možiček in plaho stisnil v roke vsakemu posebej majhen letak, potem j** j ki brž izsrinil. Razgrnili smo zložene listke in čitali: "Brlog razuzdanosti Mr. Vickya. — Nekaj za vas. — Razburljivi prizori. — Že o-semkrat policijko zaprto. — Hočete vide* i k rane ženke? — Ali iščete razuzdansti * — Pridite k Mr. Vickvju. — Edinstvena priložnost.—Mr. Vicky. Goui^bon Street 110, dvorišče levo." Jim se je samozavestno nasmehnil. Brlog razuzdanosti. Edinstvena priložnost, to bo imenitna sleparija. Toda i>o-skusimo labko. In tako smo sklenili mahniti jo še tja. Hansova žena nam ni hotela pokvariti tega veselja, najela jo avto in :*e odpeljala domov. Mi trije smo se pa napotili v Oourbon Street. Bilo je blizu. Ozkn. slal»o razsvetljena ulica. .Kljub femn pa smo že od daleč videli liišo z svetlobno reklamo nqd vrati: . !"Posetito Mr. Vickyja." Na zunaj je to čisto čedno — je ntoni'l Jim. — K sreči imam |V aepu svojo pištolo. Tako smo Itorej zavili v brlog greha. Vrata na dvorišče in že smo videli v prveon nadstropju vrsto razsvetljenih oken in na vsakem napL<: "Vicky." Široko leseno stopnišče. Pozvon i I i smo, toda Hans je dejal: 1 •"Jim, ti si najmočnejši, med nami in orožje imaš, vstopi torej prvi." • (Petje se je razlegalo skozi okna. Prvo, kar smo opazili, so bile vrste stolov in šele potem več mizic ob eni steni, na katerih so stale sklede in krožniki in iz njih >e je kadilo. Dvorana srednje velikosti je bila približno do tretjine polna. Jim si je potisnil klobuk na tilnik, midva sva pa obstala široko odfpr&ih ust. Po stenah so viseli veliki lepaki in slike, na ozkem pročelju je pa stala majhna prižni-ca. Tedaj je pa že pristopil k nam temno oblečen mož, žare-čega obraza, podoben pridigarju. Tn smeje je ras pozdravil. "Veseli me gospodje da >te tudi vi našli pot k meni. Dobroti ji vi bog odpusti vsakemu grešniku, ki stopi predeni ske-?an in .»»pokorjen. Vstopite in dovolite, da sklenem z vami roke k molitvi." Šele tedaj smo opazili lepak nad prižnieo: "Samuel Vickv, predstojnik zasebne komisije za moralno povzdigo grešnih mož in žen. G'ej, vsi ti so tukaj iskali razuzdanosti, a prišli -o k bogu." Ta čas me je |ki že prijel pridigar Samuel Vickv prijavno poti roko in mi zašepetal smeje: "Glejte, gospod, tudi vi ste i.a tu oznanjam evangelij. In lepo vas prosim, pokažite drugim dober zgled." Nič so ni dalo storiti, ostali smo enkaj časa. Za nami so prihajali dokaj pogosto novi gostje, ki so tudi zaman iskali razuzdanosti. Nekateri so o-stali iz radovednost i, drugi so glasno protestirali s smehom, ali tudi s. psovfcantf. preklinjali so in godrnjajo odhajali. fKo smo so vračali j>o lesenih stopnicah na dvorišče, je menil Hans: "To se nam bodo škodoželjno smejali, ko jim bomo to pripovedovali." Jaz som mu pa ugovarjal: "No, nihče se nam ne bo smejal, ker naan niliče tega ne bo verjel."