miiiiniiiiininimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiifiiiiiii
tuifitumiiiHimiiiiiimiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiHiti
Izhaja vsak torek in petek za časa vojne.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, PavliCeva ulica štev. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure dopold. in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista pišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo, iiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiimimiiiiim
Glasilo korošhih Slouenceo.
Velja za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom : Upravništvu lista »Mir« v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje vnaprej.
Za inserate se plaCuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
imiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimumuim
Leto XXXIV.	Celovec, 16. februarja 1916.	St. 14.
Škof dr. Adam Hefter — introniziran.
»Tudi si nihče ne prisvaja časti sam, ampak kdor je od Boga poklican kakor Aron.« (Hebr. 5, 4.)
Krška škofija ima zopet svojega nad-pastirja. Pozdravljen naš nadpastir, naš cerkveni voditelj, pozdravljen naš duhovni oče! Verniki krške škofije in predvsem naša duhovščina je v teh težavnih dneh bridko občutila, da je bila brez nadpastirja; vse je težko pričakovalo, da se po tako dolgem presledku vendar že zasede knezoškofijska stolica krške škofije.
In v soboto, dne 13. svečana je imel novi knez in škof krški dr. Adam Hefter svoj vhod v svojo škofijo in svojo prestolnico. Ob poltreh popoldne se je pripeljal z brzovlakom v spremstvu dvornega svetnika mil. gospoda prelata dr. Svobode in nad-kuratorja Leopolda Steinerja z Dunaja v Celovec. Na glavnem kolodvoru so ga pozdravili gospod deželni predsednik grof Lodron-Laterano, gospod deželni glavar Leopold baron pl. Ai c h e Ibur g-Labia, zastopniki stolnega kapitelna mil. gg. stolni prošt Gvidon Bittn er, stolni dekan prelat Ferdinand Wappis, korar Janez Pir ker, kn šk. kancelar dr. Jan. Quitt, c. kr. postajni poveljnik v Celovcu polkovnik Sa-remba z gospodi štabnimi častniki, celovški župan dr. vitez pl. M et ni tz, zastopniki višjih uradov in korporacij, poštni nad-ravnatelj Dr.Srvečeny, deželnosodnipredsednik dr. pl. B on v i e r, zastopstvo »Družbe sv. Mohorja«, šolska mladina samostanske šole sester uršulink itd. Sprejem prevzvi-šenega je bil brez velikega zunanjega lišpa, primeren vojnemu času, zato pa je bil tem prisrčnejši. Po pozdravih na kolovoru se je
•	.	■ v ,	. v	.	1.	■	•
nadpastir med zvonjenjem zvonov vseh celovških cerkva podal naravnost v stolno cerkev sv. Petra in Pavla, kjer ga je čakala duhovščina in nebroj vernega ljudstva.
Pozdrav stolnega župnika.
Pri cerkvenih vratih stolne cerkve je pozdravil prevzvišenega mil. gospod stolni župnik in korar Martin Kovač. Njegov pozdrav je bil prisrčen in govorjen iz srca duhovščini in vernikom. Nagovor se je glasi! :
Vaša knezoškofijska milost!
Prevzvišeni gospod!
Zvonjenje zvonov nam je naznanilo veliko veselje, da ste, Presvetli, došli v našo škofijo. Še veliko večje veselje smo občutili, ko smo zvedeli, da Vas vodijo Vaši prvi koraki v to hišo božjo, na to sveto mesto, kjer boste jutri prevzeli skrb nad cerkvijo in krško škofijo. Zato Vas v imenu mestne duhovščine in celovških katoličanov naj-udaneje pozdravljam. Mene je ganila še prav posebej misel, da ste, Prevzvišeni, dne 22. julija 1894 na tem svetem mestu s ko-prnenjem čakali na nadpastirja, ki Vam je podelil zakrament sv. mašniškega posvečenja. Danes pa smo mi z velikim hrepenenjem pričakovali prihoda našega novega nadpastirja, ki nam ga je poslala božja previdnost. Blagovolite, Prevzvišeni, na tem svetem pragu sprejeti našo slavnostno obljubo otroške ljubezni, zvestobe in pokorščine, podpirano z molitvijo, da Vam bo težavna in odgovorna služba olajšana. Sprejmite nas kot svoje ovčice in jagnjeta v Kristusu Gospodu k svoji čredi. Naj bi bil Vaš prvi korak pri obisku nevidnega Velikega duhovna blagoslovljen! V to pomozi Bog!
Intronizacija.
V nedeljo, ob tri četrt na devet se je prevzvišeni pripeljal v cerkev, ki je bila
natlačena polno vernikov iz mesta in z dežele. V posebno velikem številu je prihitela k pomenljivi slavnosti duhovščina iz cele škofije. Razen celovške duhovščine'so bili navzoči mil. g.prelat pater dr.OdiloFrankl, opat benediktinskega samostana v Št. Pavlu; mil. gg. prošti Gregor Einspieler iz Tinj, Herman Atzlhuber iz Beljaka in Janez Ev. Plese h utz ni g iz Brež, vlč gg. dekani mestni župnik celovški Henrik Ang er er, Franc Marinič iz Pliberka, Franc Vii chi iz Žihpolj, Florijan Sat z iz Greifenburga, Jožef Kubiza iz Starega Dvora, Konrad W al c ber iz Št. Vida in Robert KI im sc h iz Volšperga, nadalje so bili navzoči zastopniki redovništva oo. jezuitov in oo. kapucinov, mnogo gospodov župnikov in drugih gospodov duhovnikov iz cele dežele.
Navzoči so bili tudi gospod deželni predsednik grof Lodron-Laterano, g. deželni glavar Leopold baron pi. A i c h e 1 -burg-Labia, Nj. Svetlost knez Orsini-Rosenberg, gospoda dvorna svetnika Oskar L o b m a y r in Franc Mayrhofer pl. Grunbuhel, deželna odbornika gospod dvorni svetnik Karl Winkler in g. Alojz Honlinger, župan dr. Gustav vit. pl. M e t-nitz in podžupan celovški Rihard Bach ter razni drugi gospodje od politične oblasti, vojaštva in drugih uradov.
Ko je kn. šk. notar mil. g. prelat dr. Martin Ehrlich prečital listine kneza in nadškofa solnograškega, v katerih se naznanja imenovanje in cerkveno potrjenje g. profesorja dr. Adama Hefterja za kneza in škofa krškega, je nagovoril prevzvišenega mil. g. stolni prošt Gvidon Bittner, ki je pooblaščen od solnograškega nadškofa ustoličil (introniziral) novega škofa.
V kratkem, pa prisrčnem nagovoru je mil. g. stolni prošt izrazil veselje duhovščine in vernikov, da je krška škofija prejela škofa po božji volji; s prošnjami zaščitnika krške škofije sv. Janeza Krstnika in zaščit-
Podlistek.
Tekom leta.
(Povest, spisal Jos. Stariha.)
(Dalje.)
V.
Minka je nekega dne sredi julija prinesla Franceljnu pokazat svoje zrelostno izpričevalo. Najtežje je bilo za njo, je bilo že pozabljeno, stala je hipoma na pragu novega življenja, prvi dan v njem samostojna. ^
»Lepo izpričevalo, Minka, ne bo Ti težko, da dobiš službo kolikor toliko po svoji volji,« ji je dejal Francelj. »Kako bodeta vesela oče in mati, ko se prikažeš pred njima s tem papirjem v roki Da bi le tako dobro končalo svoje leto.«
»Ni dvoma, Francelj.«
»Kakor se vzame, Minka. Ne bojim se častniškega izpita in takšnih malenkosti, toda nekaj mi vedno pravi, da ne pojde vse tako gladko izpod rok. Kje naj bi bila zapreka se ne zavedam, niti mislim ne na to, ali včasi mi samoobsebi postane tako čudno tesno j)ri srcu, da bi se razjokal. Zlasti takole ponoči, ko pribuče misli naglo kakor veter in se jih ne moreš ubraniti, zlasti tedaj je hudo. Ne vidim nevarnosti, kje naj bi bila, kakšna naj bi bila in odkod naj bi pii-hajala, a vendar čutim, da je nekod nevarnost v resnicii, dasi skrita v temni in neraz-
ločnosti. In kadar se spomnim na dom, Minka, na očeta ...«
»Od kdaj si takšen, Francelj? Čemu sam sebe mučiti brez vzroka in potrebe?«
»Sicer se res danes ne spodobi gledati črno, ko je dan Tvojega veselja, Minka,« pravi Francelj in se nasmehne. »Ker sem vedel, da prideš po slovo, sem prosil za popoldan dopusta in sem ga tudi dobil. Greva torej lahko po mestu ali iz mesta na izpre-hod in zraven kreneva kam na malo ju-žino.«
Zavila sta iz vojašnice v mesto. Toplo je bilo po ulicah in skoro tiho. Ljudje so se bili že porazgubili, mnogo jih je odšlo na letovišča, celo prej kakor druga leta. Počasi sta stopala, mudilo se jima ni nikamor. Semtertja sta se ustavila pred izložbenim oknom, semtertja na vogalu čitala lepake, vabeče sem in tja v okolico na kako prireditev, na ples, v kinematograf. Skozi dolgo ulico se je videlo naravnost na gore, ki so j bile posebno danes jasne in čiste, da so bleščale v vsem svojem sijaju in vabile s stoterimi glasovi.
»Samo še enkrat bi bil rad na Triglavu, | Minka,« je dejal Francelj. »Ko sem bil jirvič gori, je bil tudi takšenle dan, vse je bliščalo in oko ni našlo meje prekrasnega razgleda.«
»Skupaj poj deva, kadar boš prost, Francelj. Ako bo jesen lepa, tedaj bo razgled še veličastnejši. Ali ne? ...«
Na nekem voglu je stala gruča ljudi. Vsi so se gnetli bliže izložbenega okna večje
mestne knjigarne in tiskarne ter silili z glavami v šipe.
»Kaj neki imajo?« vpraša Francelj. »Stopiva bliže tudi midva.«
Pristopila sta, Francelj je stopil na prste in zrl čez glave na natisnjeno polo. Minka ni mogla bliže, zato je stopila v stran in čakala.
»No, sosed, sedaj boš pa zamenjal svojo civilno služabniško uniformo z neko drugo,« se je obrnil starikav možiček k mlajšemu in ga ošvrknil s svojimi malimi sivimi očmi od pet do glave.
»Kaj pravite?«
»Vojska bo, pravim, ali mislite, da se bodo Srbi udali na te zahteve?«
»Bodo se, mislim. Ker se morajo.«
»Le pojdite domov, brez skrbi se že danes lahko preoblečete,« se je rogal starec in so preril iz gneče.
»Sann ne bodete,« je izpregovoril mlajši človek in se zamislil. »Družbo boste imeli, veliko nas bo. Prekleti lopovi srbski, pobesimo jih kakor mačke.«
Francelj je molče pristopil k Minki. Izraz na njegovem obrazu je bil resen.
»Avstrija je podala Srbom ultimatum,« je izpregovoril počasi. S tem je usoda zapečatena.«
Minka ga je gledala prestrašena, ni ga prav razumela, ni ga hotela razumeti.
»Srbi se ne bodo vdali,« je nadaljeval Francelj. »Avstrija bo napovedala vojsko in
nika koroške dežele sv. Jožefa se družijo molitve duhovščine in vernega ljudstva, da bi podelil Bog prevzvišenemu knezu in škofu, ki je kot 62. zasedel stolico krške škofije, obilo blagoslova v njegovem vladanju. Po izvršeni intronizaciji je knez in škof sprejel h o mag iu m navzoče duhovščine; v znamenje, da hoče duhovščina, kakor je obljubila pri posvečenju, tudi nasproti novemu škofu izkazati spoštovanje in pokorščino, je poljubil vsak izmed navzočih duhovnikov škofu prstan, in samostojni duhovniki (dekani, župniki) so oddali svojemu novemu škofu štolo, ki jim jo je prevzvišeni vrnil v znamenje župnijske oblasti.
Prevzvišeni je imel nato s prižnice nagovor na vernike. »Mir bodi z Vami!« V viharnih časih smo, strašna vojna pretresa svet; pa to zavest imamo lahko, daje naša vojna opravičena. Presvetli cesar je rekel, da se zaveda dalekosežnosti in odgovornosti svojega koraka; enako se je izrazil tudi zavezni nemški vladar. Prevzvišeni opominja vernike, da storijo v tem času svoje dolžnosti, se udeležujejo karitativnega delovanja, zlasti pa, da molijo. Ne smemo se zanašati samo na našo armado, ampak moramo tudi moliti. Četudi je vojna pravična, vendar pa ne moremo zahtevati, da nas Bog mora uslišati! Vojska, pravi sveto pismo, je.kazen za grehe, za odpad od Boga, od vere. Le pomislimo, kako je bilo pred vojno! Zaničevanje Cerkve in njenih zapovedi in cerkvene ter svetne avtoritete (oblasti) je bilo na dnevnem redu; kako se je posvečeval Gospodov dan, kako post, kako je bilo s prejemanjem svetih zakramentov, kako je bilo z nravnim življenjem! »Izživeti se!« to je bilo načelo! Zakonsko življenje po francoski modi! Konečno je posvetil škofijo po zgledu avstrijskih škofov presv. Srcu Jezusovemu in jo postavil v varstvo Device Marije. — Z infulirano slovesno sv. mašo, ki jo je daroval ob veliki asistenci mil. g. stolni dekan Wappis, se je slovesnost končala.
Z bojišč.
Uradno poročilo.
Dunaj, 11. svečana. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: 11. svečana 1915 opoldne. Na Rusko Poljskem in v zapadni Galiciji razen artiljerijskih bojev ni nobenih dogodkov.
Na karpatski bojni črti so bili v delu zapadno od prelaza Uzsok ruski napadi in posamezni delni sunki odbiti z velikimi izgubami za sovražnika.
Na gozdnatem gorovju in v Bukovini so iznova zaznamovati napredovanja. Več sto
kako se bodo potem še reči zapletle, o tem bi bilo težko že danes govoriti.«
Minka ga je nehote prijela za roko in se stisnila bliže k njemu.
»Ali misliš zares, Francelj?«
»Prepričan sem, Minka. In sedaj je tudi jasna nevarnost, ki je nisem dozdaj videl ne slišal, ki sem jo samo slutil. Toda našla me je pripravljenega. Ni plahosti v mojem srcu, storil bom svojo dolžnost. Živela domovina!«
»Še je upanje, Francelj, boš videl, da se obrne, da se vse izvrši na lepem.«
Francelj ni odgovoril, zamišljeno je stopal zraven nje iz mesta.
Pri mali gostilnici ob veliki cesti sta zavila na vrt. V mali zeleni lopi sta sedla za mizo in naročila čašo piva in nekoliko prigrizka. Bil je lep tih večer, ko je solnce zašlo. Rahel veter je donašal vonjavo vzcve-lih vrtnic do njiju, iz mesta je priplulo večerno zvonenje po toplem vzduhu.
»Jaz ostanem tukaj v mestu, Francelj, dokler ni konec te negotovosti,« je dejala naenkrat Minka.
»Ne, Minka, kamor si se odpravila, pojdi. Ako se zgodi to, kar sumim jaz, tedaj boš potrebna bolj doma kakor si tukaj. Tvoja naloga bo, da boš tolažila očeta in mater in ju izkušala razvedriti kolikor najbolj mogoče. Za to Ti bom hvaležen, dokler bom živ. Jaz sam ne pridem domov po slovo, ne bodo me pustili, pa tudi bo boljše, da nobeden ne pride do mene, ker težji, veliko težji bi bil potem moj odhod. Tega bi ne mogel pozabiti in srce bi se mi trgalo. Ako
ujetnikov kakor strojne puške so prišle v naše roke.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Prodiranje naše armade v Bukovini.
Budimpešta, 11. svečana. »Az Est« poroča iz Bistrice:	Naše zmagoslavne bu-
kovinske čete so danes zasedle mesto in dolino reke Sereth. Čete so zopet ujele veliko število sovražnikov.
Sofija, 11. februarja. Iz Bukarešta se poroča, da Rusi izpraznujejo Črno-v i c e. Guverner Evrejnov se sedaj nahaja v Novosjelici. Zdi se za gotovo, da bodo mesto zasedle naše čete. Prebivalstvo v Čmo-vicah da je mirno; Rusi so pustili tam velike municijske zaloge.
Amsterdam, 11. svečana. K umikanju Rusov v Bukovini piše poročevalec »Timesa« v Petrogradu 8. svečana: Umikanja ruskih oddelkov ne smatrajo tukaj za znamenje poraza, temveč le za manever, ki ga zahteva želja po ugodnejši postojanki, da bi se morda umaknili v dolino, kjer bi se ruske sile lažje razvile. Med operacijami v gorovju se čestokrat dogaja, da za artiljerijo ugodne postojanke niso primerne za kooi-čenje napadalnih čet. Če je opaziti, da se vrši rusko umikanje istočasno z uspešnimi operacijami v drugih krajih, potem se lahko sumi, da je v zvezi z nekim splošnim, še ne končanim manevrom.
Obkoljena Angleška.
Haag, 11. svečana. Iz Rima se poroča, da so imele tam nevtralne države posvetovanje, kakšno stališče da naj zavzamejo nasproti nemški blokadi angleške obali. Med zastopniki nevtralnih držav da prevladuje mnenje, da je protest zoper nemške odredbe potreben. Vendar pa da se o tem ni storilo končnih sklepov, ali naj vsaka država zase protestira ali pa naj vse prizadete naslovijo skupnoi noto na Nemčijo.
Milan, 11. svečana. V dobro poučenih rimskih krogih se glasi, da je dala Nemčija navodila, da naj se italijanskim premogovnim ladjam ne delajo sitnosti.
Atene, 11. svečana. V odgovoru na nemško noto glede blokade v angleškem vodovju izjavlja grška vlada, da se zahvaljuje za poročilo in upa, da se Angleška ne bo posluževala nevtralnih zastav. Nadalje da je prepričana, da bo grška trgovska mornarica še zanaprej uživala jamstva, ki jih daje mednarodno pravo in londonska pogodba glede nevtralne plovbe na morju.
Angleži prevažajo čete?
Amsterdam, 11. svečana. Angleška je včeraj prepovedala brzojave in danes se slišijo razna ugibanja. »Vaderland« pravi,
bo treba, odpraviš Ti Minka namestu mene. Toda pisal bom vedno, kadar bom utegnil, celo vsak dan, da boste vedeli kje sem in kako se mi godi. In tudi Vi mi pišite, piši mi posebno Ti Minka, vse natančno, vsako malenkost, vsako najmanjšo stvarico, ki veš, da bi me utegnila zanimati. Ako Bog da, se bomo po končanem viharju še videli, nam bo že zasijalo vedro nebo nad glavami ...«
K zadnjemu vlaku je spremil Francelj Minko in se od nje poslovil. Ko je stroj zažvižgal in so zaškloipotala kolesa, ko se je dvignil visok steber črnosivega dima proti zvezdnatemu nebu in je Minka odprla okno kupeja ter zadnjič stisnila roko svojemu bratu, se je nenadoma nekaj omehčalo v njegovih prsih, zasvetilo in zablesketalo se je v njegovih očeh kakor rosa in skoro hripav je bil njegov glas, ko je že stotič sedaj še zadnjikrat ponovil:
»Pozdravi očeta in mater, skrbi za njiju in tolaži ju, kakor sem Ti naročil. Z Bogom, Minka!«
Potem pa se je naenkrat zravnal, stresel z glavo in ponosno pogledal okoli sebe. Z odločnimi, moškimi koraki je stopal proti vojašnici, kjer ga je objelo novo in živahnejše vrvenje kakor kedarkoli prej. Vse je razpravljalo o ultimatumu, vse se zavedalo kako odločilne so ure, ki potekajo sedaj. Šele pozno ponoči je nastal mir, a marsikomu so polnile težke sanje ubogo glavo, da je ječal glasno in se premetal v bolesti, dokler ga ni tovariš zbudil...
(Dalje prih.)
da je čisto naravno, misliti na to, da je prepoved brzojavljanja prekoi morja v zvezi s transportom Kičenerjevih čet. Prepoved telegramov, vseeno kamorkoli, je v takem slučaju pač prva varnostna odredba, ki jo stori katera vlada. Nasprotnik ne sme iz kakega brzojava izvedeti, da se je začel transport.
Hrvatski kmetje izražajo svoje želje.
Osijek, 11. svečana. (Kor. urad.) Kmetska zveza okraja Virovitica je na predlog velikega župana barona Adamoviča sklenila odposlati pozdravne brzojavke na feldmaršala nadvojvodo Friderika, na nadvojvodo Evgena in grofa Tiso; v zadnji brzojavki je bilo izraženo tudi upanje, da se bodo izpolnile opravičene želje Hrvatov.
Oboroževanje Italije.
Iz Rima poročajo: Italija se vedno bolj v oborožuje. Sedaj je bilo zopet vpoklicanih
24.000	mož, 12.000 topničarjev letnika 1888., 7000 alpincev letnika 1881. mobilne milice in 5000 mož letnikov 1891.—1894., ki bodo prideljeni aloincem. Prvi so poklicani na 60, drugi na 45, zadnji na 40 dni.
Letnik 1892. še ni odšel domov, in druga kategorija letnika 1894. še ni končala svojega vežbanja. Od teh letnikov se nahaja 140.000 mož pod orožjem. Letnik 1895. je bil klican 8 mesecev prej pod zastave kakor določa zakon, in sicer kar 1. in 2. kategorija naenkrat, kar znaša 150.000 mož. Razen tega se nahaja še 24.000 mož iz raznih letnikov pri orožnih vajah. Armada ima danes
310.000	mož, mornarica 20.000 mož več pod orožjem kakor v normalnih časih. Posebno pozornost vzbuja mobilizacija alpincev, ki tvorijo po italijanski »order de bataille« avantgardo italijanske armade. — Kakor javlja nadalje oficielna »Gazetta Ufficiale«, je sedaj končana tudi reorganizacija italijanske artiljerije. Vsak armadni zbor, katerih ima Italija v mirovnem času 12 (+ tri posebne alpinske brigade), bo imel v bodoče mesto dosedanjih 16 baterij, 24 baterij artiljerije, ne računajoč težko artiljerijo in gorsko topničarstvo.
Ruski »bolniki«.
»Ukrajinska korespondenca« poroča, da je živel sedanji gubernator v Kolomeji, kozaški polkovnik Secchili, delj časa pred izbruhom vojne v tem mestu ter je poznal vso okolico. Mnogo njegovih častnikov se je pred izbruhom vojne zdravilo v nekem ta-mošnjem sanatoriju ter so tako lahko vohunili. Gubernator je izdal na prebivalce rusko pisan oklic, da se morajo zglasiti vsi moški, ki niso bili iz kateregakoli vzroka sprejeti v avstrijsko vojsko, pri gubernijski oblasti. Večina teh moških je zbežala. Iz Petrograda je dospela v Galicijo posebna komisija, ki proučuje narodnostno vprašanje in delovanje poljskih strank.
Angleži iščejo nemške podmorske čolne.
Basel. (Kor. urad.) Glasom poročila »Baseler Nachrichten« iz Milana išče 150 angleških ladij, rušilcev in takozvanih sle-
potnih ladij ob celi angleški obali skrivališča nemških podmorskih čolnov.i
Ruski Poljak o trdnjavi PrzemvsL
Krakov, 11. svečana. V nekem semkaj došlem, v Przemyslu v treh jezikih iz-dajanem »vojnem časopisu« je ponatisnjeno pismo ki ga je pisal svoji družini neki ruski ujeti vojak, Stanislaj Pawlowski, od 326. volhinskega polka, ki pa pisma ni mogel več odposlati. Pismo pravi: Przemysl je največja trdnjava na svetu. Ker so sosedne vasi požgane, moramo biti v strelskih jarkih, v gozdovih ali na prostem polju. Iz trdnjave venomer streljajo na nas in imajo tako strašne topove, kakor jih svet še ni videl. če taka krogla iz topa eksplodira, nastane v zemlji taka luknja, da bi v njej lahko skrili eno celo hišo. Trdnjavi poveljuje strašen poveljnik, ki ga še ni nihče premagal. Pravijo, da je s hudobcem v zvezi, jaz pa le mislim, da ga varujejo dobri angeli, ker je v mestu veliko cerkev in se v eni izmed njih nahaja ravnotaka čudodelna podoba Matere božje kakor v Čenstohovu. Trije škofje tam venomer molijo. Kakor Švedi niso mogli zavzeti Čenstohova, tako mi ne bomo mogli zavzeti Przemysla, ker varuje trdnjavo Mati božja s svojim plaščem. Tudi je greh napasti tak kraj.
Iz Srbije.
Budimpešta, 11. februarja. Neki od izbruha vojne v Nišu internirani osiješki meščan je pisal v Osijek: Jaz stanujem tu s svojo ženo v revni sobici, ki je bolj podobna kaki pedinici in plačujem zato na mesec 150 dinarjev najemnine. Draginja živil je postala neverjetna. Prebivalstva v Nišu je od 25.000 naraslo na 150.000. Vojni ujetniki častniki se tukaj popolnoma prosto gibljejo. Opetovano sem videl v tukajšnjih kavarnah več osijeških oficirjev.
Bolgarske priprave.
Italijanski listi poročajo iz Sofije, da so bolgarski rezervisti pozvani, naj bodo vsak čas pripravljeni. Železniško ministrstvo je imenovalo posebno odposlaništvo, ki je določeno, da naroči v Avstro-Ogrski železniške vozove za Bolgarijo. Ta komisija v kratkem odpotuje v Avstrijo. Korespondenčni urad poroča iz Sofije, da je del bolgarskih rezervnih častnikov poklican na enomesečno orožno vajo, da si svoje znanje obnovijo in pouče o izpremembah v armadi.
Novi vpoklici v črnigori.
Cetinje, 11. februarja. Kraljev ukaz od 8. t. m. odreja vpoklic vseh moških v starosti od 18 do 30 let, ki dosedaj še niso služili in so sposobni za vojake.
Dnevne novice in dopisi.
Krst na cesarskem dvoru. V prisotnosti Njegovega Veličanstva cesarja in vseh, na Dunaju bivajočih članov cesarske hiše, je bil dne 10. t. m. v Schònbrunnu krščen najmlajši sin nadvojvode prestolonaslednika Karla Frana Josipa. Za botra je bil nadvojvoda Maks, ki ga je zastopal nadvojvoda Fran Salvator, botra pa nadvojvodinja Marija Terezija. — Princa je krstil dvomi župnik Seidl. Dobil je ime Robert, Karel, Lu-
Kje sta žito in moka? V Celovcu začasno d dobiti bele moke in so peki vsledtega v eliki zadregi. Vendar pa bi bilo napačno, klepati iz tega, da morda ni več pšenične noke, ali da je ne dobimo zopet v najkraj-em času. Težave so v naši kronovini le lede maksimalnih cen; tako vsaj pravijo »eki. Da pa je še v državi, vsaj na Ogrskem, e dovolj žita, potrjuje dunajski oficiozni poluradni) »Fremdenblatt«, ki piše: Koli-:or več računa Ogrska, da bo sama rabila, oliko manj bo ostalo za Cislitvansko (to-transko državno polovico). Na Ogrskem kušajo izračunati, kar mogoče veliko astno; potrebo, če tudi bo vsled tega malo 'Stalo za Cislitvansko. Na Ogrskem je vlada >ač zaplenila zaloge, a dovolila je tudi iz-edne izjeme. Tako je za vsako osebo pustila »a mesec 16 kg moke, dočim dajo na Nem-kem na mesec za vsako osebo le še Tamov. Kar se torej na Ogrskem za °h ačuna za 10 kg na mesec več, kakor na 'Jemškem, bo seveda znatno zmanjšan ust istanek, ki naj pride v Cislitvansko. Ravno a vpliv ima ogrska določba, da je rezervi-
rati za vsako svinjo in njene mladiče 100 kilogramov ječmena. V Avstriji je sploh prepovedano, rabiti žito, rž in ječmen za klajo, na Ogrskem pa so pridržali po 100 kg ječmena za vsako svinjo. Ali je mogoče misliti, da bi Ogrska za svoje svinje odmerila toliko ječmena, če bi ga ne imela dovolj tudi za Cislitvansko prebivalstvo? Te posebne izjeme na Ogrskem se vjemajo z različnimi drugimi odredbami. Vpeljane so bile maksimalne (najvišje) cene in tudi že pregledane, a tako, da je silno otežkočen izvoz v Cislitvansko. In ravno zdaj je ogrska vlada za pšenico težke kakovosti zopet zvišala maksimalne cene do 60 vin. Tako »Fremdenblatt«. Ogrska je prodajala v tostransko državno polovico na leto več kakor 20 milijonov stotov žita in je dobivala za to blago 500 do 600 milijonov kron. Lani je bila res bolj slaba letina. Dunajska vlada si zelo prizadeva, da bi dobila od Ogrske več žita. S tem prizadevanjem bo menda v zvezi vožnja ministrskega predsednika grofh Stiirgkha, finančnega ministra Engla, trgovinskega ministra Schusterja in poljedelskega ministra Zenkerja v Budimpešto. V začetku vojne je naša vlada predlagala ogrski odpravo carine na žito. Ogrska vlada je pa to odklonila. Romunija bi bila tedaj rada prodala v našo monarhijo do osem milijonov stotov žita, da bi bili lahko popolnoma preskrbljeni. A ogrski Židi so se bali za svoj dobiček, in romunsko žito je šlo drugam, deloma v Nemčijo. Šele 9. oktobra je bila odpravljena carina na žito, toda prepozno, ker je tedaj prepovedala Romunija izvoz žita.
Ruski ujetniki na Koroškem. Dne
9. t. m. so pripeljali na Koroško 500 ruskih ujetnikov. Nastanili so jih menda v Železni Kapli, kjer jih bodo uporabljali za dela na novi cesti preko jezerskega sedla. Ravnoto-liko jih dobijo baje v Bleiberg.
Žrtve vojne. Dne 9. februarja sta umrla v Celovcu v rezervni bolnišnici črnovojniška rekruta 7. pp. Primož Mak iz Sel pri Borovljah, star 22 let, na tuberkulozi in Leopold W i n t e r iz Št. Jurja na jezeru, star 27 let, na pljučnici. Dne 10. februarja je umrl na jetiki črnovojniški rekrut Henrik P e r č n i k od dpp. št. 4.
Padel na bojišču. Dne 26. januarja je padel v bojih v Karpatih rezervni poročnik dpp. št. 4 Emil Glantschnig, sin rudarskega upravitelja Tomaža Glantschniga v Možici.
Samoumor. V Št. Rupertu pri Celovcu se je ustrelil železniški sprevodnik v pok. Peter Vošnjak, star 60 let.
Požar. V Marija-Rojach je zgorel umetni in valčni mlin Andreja Strombergerja; zgorelo, je mnogo moke in žita, ker je Strom-berger ravno zadnji čas nakupil mnogo žita za domače prebivalstvo. Le en del moke in žita je bilo mogoče rešiti; precej škode imajo tudi posestniki iz cele okolice, ki so imeli v mlinu žito.
Na severno bojišče je poklican vlč. g. kn.-šk. dvomi kaplan, vojni kurat Andrej Truppe.
Poslanci v vojni. V nemški državi je za-vsem na bojišču približno 300 poslancev, med temi 70 državnih in 65 pruskih dežel-' nih poslancev. Ostali so deželni poslanci iz drugih zveznih držav.
Poljak — general jezuitskega reda. Iz Rima poročajo, da je bil izvoljen za generala L jezuitskega reda Poljak pater Vladimir Le-dochowski.
V ruskem ujetništvu se nahaja črnovojniški nadporočnik, deželni poslanec Franc pl. K n a p i t s c h , veleposestnik v Mair-hofen pri Brežah. Od Rusov je bil ujet dne 28. januarja.
Zoper mrčes se nasvetuje vojakom na bojišču to-le sredstvo: 1 kos kafre in 2 do 3 poprova zrna zavita v modrem papirju za zavijanje naj se nosijo všiti v obleko blizu kože. Pravijo, da se to sredstvo obnese.
Dr. Rosina zopet obolel. Mariborski odvetnik dr. J. Rosina je zopet nevarno obolel in so ga prepeljali v sanatorij Hansa v Gradcu. Odkar je bil svojčas aretiran in je nato zbolel, ni bil nič več prav zdrav.
Smrtna kosa. Dne 11. t. m. sta umrla v Celovcu g. Pavel Oberlercher, učitelj in ge-oplast, star 57 let, ter špediter in hišni posestnik Adam Kunsti, star 58 let. Oberlercher je zaslovel kot geoplast zlasti po svojem največjem delu, ki je na ogled v po-
slopju obrtne in trgovske zbornice, po svojem »Visokem Kleku«. Za svoje zaslužno delovanje je bil 1. 1897. odlikovan od cesarja s srebrnim zaslužnim križcem s krono.
Dr. Janko Sernec res mrtev. Celjski zdravnik dr. Janko Semec je res umrl v srbskem ujetništvu. Vojni kurat dr. Jehart, ki se tudi nahaja v vojnem ujetništvu v Ca-čaku na Srbskem in sta bila z dr. Sernecem nastanjena skupaj v nekem hotelu, je brzojavno sporočil o njegovi smrti. Dr. Sernec je umrl kot žrtev zdravniške službe. V bolnišnici se je nalezel marogastega legarja in mu je podlegel. Ob začetku vojne je bil poklican kot zdravnik k celjskemu črnovojniškemu bataljonu; ž njim je šel v Srbijo in je bil tam ujet, ker je v izpolnjevanju svoje težavne službe ostal do zadnjega na bojišču. Bil je spreten in priljubljen zdravnik.
Uporabljanje cenzure. V št. 12 našega lis,ta nam je državno pravdništvo zaplenilo v celoti poročilo, ki smo ga povzeli iz graškega »Arbeitervville«. Isto poročilo so pa v celoti objavile tudi »Freie Stimmen«, v istem času, ko je državno pravdništvo v Ljubljani konfisciralo dobesedno isto poročilo. Samo da se konštatira!
Servi jele na Štajerskem prepovedane.
Štajersko namestništvo je zaukazalo, da se smejo od 17. februarja v vseh gostilnah rabiti samo brisalke iz papirja in so dosedanje brisalke strogo prepovedane. Ta odredba velja za vso Štajersko. Vzrok te odredbe je, ker so ranjeni in bolni vojaki in vojni ujetniki zanesli na Štajersko zelo nalezljive bolezni.
Razpuščena nemška društva v Varšavi.
Na Ruskem Poljskem živi, kakor znano, nad 500.000 Nemcev. Lodz je n. pr. po večini nemški, a tudi v Varšavi sami se je naselilo mnogo Nemcev. Imeli so tam več društev, pevskih, podpornih in kulturnih. Kakor poroča »No\va Reforma«, je ruski guverner sedaj razpustil vsa nemška društva v Varšavi.
3. skupina vojnih razglednic obsegajoča 16 vojnih in 8 velikonočnih slik, je pravkar izšla. Slike so izvirne risbe domačih umetnikov. Nekaj slik — posebno one, nanašajoče se na Simon Gregorčičeve poezije (»Slovo«, »Za dom med bojni grom«, »Dekletova molitev«, »Po bitki«, »Oljki«, »Oj z Bogom, ti planinski svet!«) so naravnost krasno izpadle. Tudi ostale slike se nanašajo zgolj na domače molitve. Razprodajo in založništvo je prevzela uprava »Ilustriranega Glasnika« v Ljubljani. Cena mali skupini s 16 komadi je 1 K 20 vin., veliki skupini s 24 komadi, ki obsega tudi 8 velikonočnih slik, 1 K 80 vin. Znesek treba poslati vnaprej. Trgovci dobe primeren popust bodisi od skupin kakor tudi pri naročilih od 100 sortiranih komadov naprej. Pri naročilu treba natančno navesti, ali naj se pošlje mala ali velika skupina. V zadnjem »Bogoljubu« označene cene so neveljavne. Slovenci, segajte le po domačem blagu! Na ta način podpirate tudi slovenske umetnike, ki so baš zadnji čas uvaževanja in podpore vredni.
Bolni in ranjeni vojaki v Celovca.
Od domačih čet so bili od 5. do 7. t. m. sprejeti v c. in kr. rezervno bolnišnico št. 1 sledeči bolni in ranjeni vojaki: Stotnik Eberhardt Steinbòck od pp. št. 7.
Od pešpolka št. 7: Poddesetnik Mihael Keller, inf. Valentin Presker, Rajmund Vohinc, Julij Šumi, Friderik Ribič, Hubert Oberkircher.
Od polj. lov. bat. št. 8: Podlovec Anton Kòcher, lovec Šimen Kuher, Peter Hydem.
Od dpp. št. 4: Inf. Jakob Schwarz, Henrik Elias, korp. Franc Bauman, korp. Ernest Wald, enol. proštov, inf. Friderik Griinwald, inf. Rudolf Zazula, Viktor Sulz-bacher, Jožef Peraner, Mihael Feichter, Jožef Berger, Jernej Hartman, Feliks Gorič-nik, Vaclav Herschmann.
Od gorskega top. p. št. 3: Top. Alojzij Slivar.
V c. in kr. rezervno bolnišnico št. 2:
Od p p. št. 7 :	Kadetfeldvebel Andrej
Weiss, enol. proštov, korp. Jožef Weisz, inf. Ferdinand Klatzer, Jožef Pirker.
O d d p p. š t. 4: Inf. Jožef Rainer, Janez Cerjak.
V c. in kr. zasilno bolnišnico:
O d p p. š t. 7: Inf. Jakob Vidovič, Tomaž Malie.
0 d g o r s k. t o p. p. š t. 3: Ognjičar Herman Deutsch, top. Karel Koller, Jakob Koller, Karel Šebic.
Dne 8. t. m. sta bila sprejeta v c. in kr. rezervno bolnišnico št. 2: inf. Franc Guen-der od 7. pp. in inf. Jožef Suhar od pp. 4.
Pioair — junak.
Pionir Marka Štuhec, rojak iz Slovenskih goric na Spodnjem štajerskem, je pisal dne 2. svečana svojemu g. bratu v Celovec velezanimivo pismo, ki je zopet nov dokaz za vojaške vrline in junaštvo slovenskih sinov, ki jih je vpoklical cesarjev glas. Pismo slove:
»Pismo sem prejel. Prisrčna zahvala! Zaradi mene bodita le potolažena. Sem še zdrav. Zima je sicer huda, toda mi se je že znamo varovati. Zdaj tukaj ni nikakih bojev. Mi kakor Rusi stojimo v dobro utrjenih postojankah ob D. Rusi sicer poizkušajo tu pa tam ponoči, da bi nas pregnali iz naših okopov, pa to se jim ne posreči. Naj Ti popišem nekaj mojih doživljajev na bojišču.
Dne 25. avgusta minulega leta smo dobili posebno nalogo. Imeli smo v Zavihostu na Ruskem most preko Visle. Na večer istega dne dobimo povelje, da takoj s pontoni odrinemo ponoči po Visli na Josefhof, 30 kilometrov od Zavihosta, katero mesto je bilo na večer zasedeno še od ruskih kozakov. Bila je grozno temna noč. Tu in tam se je oglasil ,pok puške ali pa odločni »halt!« naših poljski straž. Kakih deset kilometrov pred našim ciljem nas naenkrat ustavi poljska straža in nam sporoči, da so dalje naprej Rusi. Toda povelje je povelje! Morali smo naprej. Pripravljeni smo bili na najhujše. Vedno bolj in bolj se bližamo svojemu cilju. Bil sem v prvi ladji. Vsi smo bili pripravljeni na strel. Naenkrat nas ustavijo salve iz pušk in strojna puška je začela svojo pesem. Poleg mene se je zgrudilo devet pionirjev; streljanje je pa takoj potihnilo, ko nas poljska straža vpraša, kdo da smo, in ji brez strahu odgovorimo, da smo avstrijski pionirji. Zdaj smo šele izvedeli, da je bil medtem ponoči Josefhof že zaseden od 100. pešpolka. Štirje so bili mrtvi, pet je bilo hudo ranjenih.
Vnadaljnih dneh smo naredili v Josef-hofu dva mosta. Enega za naš 6. zbor in drugega za nemško armado. Ko so šli Nemci preko, so jih Rusi prijeli od vzadi z veliko premočjo. Dobili smo naenkrat povelje podreti oba mosta, kakor hitro mogoče. V eni uri sta bila oba porušena. Rusi so se strašno hitro bližali, ostanki naših čet so se naenkrat pojavili na levem bregu in prosili pomoči, ker kozaki so jim bili že za petami, in ruska artiljerija je streljala že preko Visle. Naenkrat stopi pred nas naš stotnik in vpraša: Kdo se hoče prostovoljno javiti za rešitev naših tovarišev Danklove in Hin-denburgove armade? Javilo se nas je takoj devet Slovencev in trije Nemci.
Ko smo prišli k Visli, nas je ruska ar-tiljerija grozovito pozdravila s svojimi salvami. Pa nismo se strašili ne granat ne šrapnelov, ampak smo vozili z ladjo mirno na drugo stran, zmirom spremljani od šrapnelov in granat. Z nepopisnim veseljem so nas pozdravili naši in nemški vojaki. Enkrat smo srečno pripeljali na drugo stran 200 vojakov. Pa bilo je treba iti še drugo-krat. Obrnemo mirno našo ladjo in nastopimo vdrugič. Mirno je plavala naša ladja, mi pa svoji smrti nasproti. Tako se nam je zdelo. Med tem časom je privozila na naj-bližnji breg druga ruska baterija. In obe ba-
teriji ste pošiljali na nas salvo za salvo. Naša ladja je bila tako dobro videči se, pa vendar tako strašno zgrešeni cilj ruske ar-tiljerije. Granate so padale poleg nas v vodo, in šrapneli so se razpokavali nad nami. Toda naša ladjica je stala kakor nedotakljiv predmet, kakor bi jo varovala nevidna moč. Prepeljali smo tudi drugokrat srečno preko in s tem rešili 440 mož ruskega ujetništva. Dobili smo za to hrabrostno medaljo II. vrste.
Drugo medaljo sem si zaslužil ravno na sveti večer. Dobili smo povelje, da moramo pri Radlovu narediti kakih 200 metrov pred razredčeno vrsto žične ovire. Vprašalo se je, kdo da hoče iti prostovoljno. Jaz sem se takoj oglasil in še pet drugih. Naši so streljali tja in Rusi sem, mi pa smo šli med tem grozovitim ognjem delat oviro iz žic. Vzeli smo s seboj vse, kar smo potrebovali, skočili preko naših okopov in se izgubili v temi. Delali smo že pol ure. Rusi so nas menda slišali in nas začeli iskati z metalcem svetlobe. Žarki so padali ravno na nas in pokazali Rusom cilj. Od ruskih razredčenih vrst smo bili oddaljeni kakih 250 metrov. Kakor divji začnejo na nas streljati Rusi. Mi se seveda hitro vležemo in ležimo kakih pet minut. Metalec svetlobe je izginil in mi smo delali naprej pet ur sredi strašnega ognja. Naši tovariši so mislili, da smo že vsi mrtvi. Prišli pa smo vsi nazaj nepoškodovani. Vsi so nas občudovali. Polkovnik 59. pešpolka nas je priporočil za odlikovanje in nas pohvalil. Jaz sem sicer pri naši stotniji edini, ki ima dvojno odlikovanje. — Hvala tudi za Tvoje pošiljatve; sem vse dobil. Dokler bom mogel, bom Ti že zmiraj pisal!
Najnovejša poročila.
Škof dr. Kahn umrl.
Celovec, 15. febr. Škof dr. Kahn je umrl v ponedeljek ob 111/4 uri. Pogreb se vrši v četrtek popoldne ob 3. uri. Absolu-cije bodo opravljene v petek dopoldne.
Uspehi naših čet pri Dukli. — Zmagoviti boji v jugovzhodni Galiciji in Bukovini.
Dunaj, 14. febr. Uradno se razglaša: Položaj na Rusko Poljskem in v zahodni Galiciji je neizpremenjen.
Del naše bojne črte pri Dukli, proti kateremu so se izvajali silni ruski napadi, je prešel sam k napadu, vrgel sovražnika, in sicei’ sibirske čete, z dveh obvladujočih višin in osvojil nek kraj pri Vizkòzu. Enako uspešen je bil napad zaveznikov v srednjih gozdnih Karpatih. Tudi tu smo vzeli sovražniku neko višino, za katero se je vršilo mnogo bojev.
V	včerajšnjih bojih smo zopet ujeli 970 Rusov.
V	jugovzhodni Galiciji in v Bukovini se vrše zmagoviti boji. Sovražnika, ki se je jugozahodno od Nadworne postavil v bran, da bi kril mesto, smo vrgli nazaj, osvojili višine severno od Delatyna in pri tem ujeli mnogo Rusov.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hòfer, fml.
Berlin, 14. februarja. Veliki glavni stan: Naše operacije ob vzhodnopruski meji in onostran meje potekajo, kakor je bilo pričakovati.
Na Poljskem desno od Visle so naše čete proti Razioncu napredovale.
Na Poljskem levo od Visle ni nobene izpremembe.
Najvišje armadno vodstvo.
B e rol in, 14. februarja. Veliki glavni «»stan: Severno od Pont-à-Moussona smo iztrgali Francozom vas Norroy in zahodno od tega kraja ležečo višino št. 365. Ujeli smo 2 častnika in 151 mož.
V Vogezih smo z naskokom zavzeli kraja Hilsen in Obersengem. Ujeli smo 135 Francozov.
Nabiranje japonskih prostovoljcev za rusko armado.
Milan, 14. februarja. »Secolo« poroča iz Petrograda: V japonski koloniji severne Mandžurije nabirajo prostovoljce za boj v ruskih vrstah. 500 Japoncev se je že podpisalo.
Velikanske povodnji v Italiji. — Del Birna poplavljen.
Rim, 15. februarja. (Kor. urad.) Radi trajnega deževja narašča več rek, med njimi Arno, Reno in Bisenzio. Tibera, ki je prestopila^ v Umbriji bregove in poplavila neka^ dežele, je tudi pri Rimu zelo narasla. Več krajev pod in nad Rimom je poplavljenih, tudi v Rimu samem je več kleti pod vodo, poplavljenih je tudi nekaj nižje ležečih cest blizu reke. Mornariški in ženijski oddelki izvajajo pomožna dela. Živež dovažajo z ladjami prebivalstvu, ki je zaprto vsled povodnji v svojih hišah v rimski okolici.
Književnost.
Domača knjižnica. Izšel je dvojni zvezek »Domače knjižnice« v obsegu 224 strani. Stane s poštnino vred 70 h. Zelo zanimiva vsebina, med drugim krasna povest »a preprosto ljudstvo »Prosjak Luka«. Naročite takoj! Prodajalci 10 odstotkov popusta. Založnik dr. Lj. Koser, Juršinci pri Ptuju, Štajersko.
Pridne, postene hlapce kakor tudi enega oskrbnika ali mara, ki bi oskrboval lepo posestvo, sprejmem proti dobremu plačilu takoj. Tudi prevzamem proti dobremu plačilu takoj enega cesarskega žrebca. Jožef Amejc, posestnik v Ledenicah pri Baškem >e-zeru, okraj Beljak.
Slovenci, podpiroile „1“ z mimmi
Hranilnica in posojilnica na Želinjah
vabi zadružnike na svoj
V. občni zbor
v nedeljo, 21. februarja 1915 ob 10. uri dopoldne v posojilničnem prostoru na Želinjah.
Spored:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Citanje revizijskega poročila «Zadružne
zveze“.
3.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
4.	Potrditev računskega zaključka za 1.1914.
5.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi	v
načelstvo.
Hranilno in posojilno društvo v Celovcu I
---	uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in   —
praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: J. Gostinčar, drž. posl. — Tiska Kat. tiskarna v Ljubljani.