UDK 911.3:323.15 Slovenci (439 "Porabje") SOC IALNOGEOGRAFSKA ANAL IZA SLOVENSKEGA PORABJA NA M A D Ž A R S K E M Janja Turk* in Ludvik Olas * * I. Uvod K slovenskemu Porabju prištevamo 8 vasi, ki so bile s trianonsko mirovno po- godbo po prvi svetovni vojni priključene k Madžarski. Ležijo ob jugoslovansko- avstrijski in madžarski državni meji na Madžarskem. Vse razen Farkašovec ima- jo slovensko večino. Po madžarski regionalizaciji (upravni in geografski) spadajo pod posebno enoto z nazivom Vendvidek. Slovensko Porabje in Vendvidek nista popolnoma identična geografska pojma. Slovenci prištevamo k slovenskemu Porabju sedem prej omenjenih, pretežno slo- venskih vasi, Farkašovce kot nacionalno mešano vas z madžarsko večino in Mo- nošter. Madžari Monoštra (Szentgottharda) ne prištevajo k Vendvideku. Mesto Monošter, ki leži ob ugodni prometni legi v dolini Rabe, šteje po popisu prebi- valstva leta 1970 več prebivalcev (5837), kot vse slovenske in narodnostno me- šane vasi skupaj (4515). Monošter je urbansko središče širše okolice in priteguje prebivalstvo s Slovenci poseljenega Porabja in prebivalstvo iz doline Rabe na vzhodu in severu do avstrijske meje (Vasi Hegyhat). Slovensko Porabje tvori tako le dobro tretjino gravitacijskega območja Monoštra. Mesto ima danes madžarsko večino. Kam ga torej prišteti? Nedvomno je, da vse slovenske vasi gravitirajo vanj. Ni pa to zadosten dokaz, da tudi Monošter geografsko prištevamo k slo- venskemu Porabju. Če obravnavamo Monošter v sklopu slovenskega Porabja, nam gospodarska in populacijska analiza daje zelo ugodne rezultate. Kaže na nad- povprečno razvitost, na relativno visoko gostoto, na ugodno poklicno strukturo in še bi lahko naštevali. Na s Slovenci poseljenem območju slovenskega Porabja, pa je slika druqačna. V naši analizi smo se temu skušali izogniti tako, da smo navajali podatke za celotno slovensko Porabje (z Monoštrem), za slovenske vasi in posebej za mesto. Zamisliti bi se morali tudi ob izrazu Vend. Pomeni isto kot v Avstriji "win- disch". Vendvidek je tako pokrajina Vendov ali Vindišarjev. Pri tem je dobro, če dodamo še pojem Porabja v madžarskem smislu. Zavzema svet ob reki Rabi do njenega izliva v Donavo. Če bi oboji skušali najti skupen izraz, bi bil verjetno najbolj prikladen Slovensko Porabje. S tem bi prostor točno opredelili. Po popi- su prebivalstva iz leta 1970 živijo v Porabju poleg Vendov in Slovencev še Ma- džari in nekaj Nemcev. V naši analizi bomo ovrednotili populacijski razvoj med obema zadnjima popi- * dipl. geog., bibliotekarka, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza Edvarda Kardelja, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12 ¥ K dipl. geog., višji predavatelj Pedagoške fakultete, Univerza Maribor, 6 2000 Maribor, Koroška cesta, glej izvleček na koncu Obzornika 75 soma prebivalstva v letih 1 % 0 in 1970. Pri razlagi nekaterih dejstev bomo mo- rali poseči nazaj, saj imajo sedanji procesi svoje korenine tudi v daljši prete- klosti. Dotaknili se bomo tudi naravnih pogojev za gospodarski razvoj ter ne nazadnje tudi perspektive razvoja, ki ga madžarski znanstveniki in planerji na- kazujejo za srednjeročno obdobje. Da bi bila naša analiza čim bolj realna in verodostojna, bomo skušali izvršiti tudi primerjavo s sosednjim madžarskim ozemljem. Slovensko Porabje in sosednja manjša regija na vzhodu - Orseg, ki je zlasti zgodovinsko in etnografsko jasno opredeljena, sta bili v zadnjem desetletju de- ležni večjih raziskav. V slovenskem Porabju smo proučevali sodelavci Inštituta za geografijo in madžarski geografi, Orseg in Porabje pa so proučevali samo madžarski geografi. Za to območje je izdelal doktorsko disertacijo Miholics Jozsef. Vse študije kažejo, da sta navedeni pokrajini po prirodnih pogojih in po gospodarski razvitosti med revnejšimi na Madžarskem. Gričevnati svet, s pretežno ilovnato podlago in kislo, slabo rodovitno prstjo, ne nudi pogojev za intenzivno širokopotezno družbeno kmetijstvo. Zato se je v Slovenskem Porabju ohranila individualna posest, ki je na Madžarskem skorajda izjemna in kot taka ni deležna enake družbene podpore, kot jo prejema 90 odstotkov madžarskih obdelovalnih površin. Zaradi te^a se ie le tu ohranila že drugod preživela oblika samooskrbo- valnega kmetijstva. V osmih slovenskih porabskih vaseh (brez Monoštra) z 9.380 ha površine in z 4.515 prebivalci ter z gostoto 48,1 ljudi na km», se pre- bivalstvo stara, izseljuje in številčno nazaduje. Za sedaj, pa tudi v bližni per- spektivi, ni znakov, da bi se lahko tak razvoj zaustavil. K relativni zaostalosti prispevajo tudi neurejene prometne razmere. Razdalje do obrobnih urbanih središč (Szentgotthard, Kormend) sicer niso tako velike, večji problem je z dostopnostjo nekaterih naselij do njih in prilagoditvijo pro- metnih zvez za vsakodnevne potrebe prebivalstva. Rast prebivalstva med zadnjima popisom,a ki ga podrobneje obravnavamo v ana- lizi, je le desetletni izsek iz skoraj že sto letnega podobnega populacijskega razvoja. Od leta 1870 do zadnjega popisa leta 1970 se je prebivalstvo Madžarske podvojilo, v Železni županiji, kamor spada slovensko Porabje, se je ena in pol krat povečalo, v sosednjem madžarskem obmejnem Orsegu je naraslo za 15,4%, v Porabju pa nazadovalo za 2%. Takšna je slika brez Monoštra in je realna za s Slovenci poseljeni teritorij. Prebivalstvo slovenskega Porabja kot celote je do- seglo svojo kulminacijo leta 1900 (5.934 - brez Monoštra), nakar stalno naza- duje. Sosednji Orseg je še do leta 1930 številčno napredoval, od tega časa na- prej pa nazaduje. V obeh obmejnih regijah je prebivalstvo močno nazadovalo po letu 1948 (Orseg za 20%, slovensko Porabje za 22,3%). K temu so pripomogli umetni posegi v gibanje prebivalstva tega obmejnega območja in ne kolektivi- zacija kmetijske posesti. Poudariti moramo, da depopulacija ni v neposredni zvezi s prirodnim gibanjem prebivalstva. Znano nam je, da so imeli Madžari v zadnjem desetletju pred po- pisom prebivalstva leta 1970 za evropske razmere relativno nizek prirodni pri- rastek prebivalstva. Z zakoni so uvajali ukrepe (pri mladih družinah), da bi po- večali število otrok v družini. Prirodni prirastek prebivalstva je bil v slovenskem Porabju v istem obdobju 6,7%. Ta rast je podobna našim slovenskim razmeram; v sosednjem Orsegu je bila znatno nižja in je znašala 1,1%. Kljub temu pa je prebivalstvo Porabja enako nazadovalo. Iz tega sledi, da so bili odseljevalni to- kovi prebivalstva iz Porabja močnejši, ali z drugo besedo, pogoji za življenje, ki bi vezali mlade na dom, so bili v njem manj ugodni. Po popisu prebivalstva leta 1970 je v slovenskem Porabju (brez Monoštra) rodilo 100 žena 282 otrok, na 76 sosednjem madžarskem v Orsegu, pa le 222 otrok. Relativno ugodna prirodna rast vpliva tudi na sorazmerno zdravo starostno struk- turo prebivalstva. V Železni županiji je bilo leta 1970 22% otrok do štirinajstega leta starosti, približno toliko otrok te starosti je bilo v Orsegu, znatno več (25%), pa v slovenskem Porabju. Delež nad 60 let starega prebivalstva znaša v slovenskem Porabju 17%, v sosednjem Orsegu pa (20%). Pri tem smo upošte- vali samo s Slovenci naseljene vasi, ne pa tudi Monoštra. Navedene številke nam porajajo misel, da za sedaj ni nevarnosti, da bi Slovenci v Porabju izumrli, večja nevarnost je, da se bodo izselili. Ne smemo pa prezreti dejstva, da se staranje prebivalstva začne že takrat, ko je odstotek nad 60 let starih prebi- valcev večji od 12%. Ce izvzamemo Farkašovce, ki imajo madžarsko večino, je v vseh ostalih naseljih slovenskega Porabja migracijski saldo negativen. V Števa- novcih, Andovcih in Vericah pa je odseljevanje tri do štirikrat večje od prirodne- ga prirastka. Izseljujejo se predvsem mladi ljudje in ob tako intenzivnem izse- ljevanju tudi v bodoče ne moremo več dolgo računati z današnjo, še kar ugodno starostno strukturo porabskega prebivalstva. Primerjava strukture zaposlenih med obema regijama je težko primerljiva. V Porabju močno prevladuje individualna kmečka posest, v Orsegu pa je poleg privatne kmečke posesti močneje zastopan tudi družbeni sektnr. Privatne kmete tretirajo kot celoletno zaposlene, v družbeni posesti (državna in zadružna po- sestva) pa je prebivalstvo vezano na sezonsko delo le v času kmetijskih opravil. Tako lahko razumemo podatke, ki pravijo, da je v Orsegu v kmetijstvu celoletno zaposlenih 33% aktivnih, v Porabju pa skoraj dva krat toliko (58%). Če upošteva- mo vse aktivno zaposlene pa je razmerje drugačno; v tem primeru je v Orsegu 65% prebivalcev aktivnih v kmetijstvu. V celoti je ob popisu prebivalstva leta 1970 živelo od kmetijstva še vedno polovica ljudi. Vidimo torej, da kmečko pre- bivalstvo počasi nazaduje, s tem pa je zavrt tudi hitrejši socialni razvoj. Delež zaposlenih v industriji je zlasti, če ga primerjamo s sosednjo jugoslovan- sko stranjo, sorazmerno velik. V slovenskem Porabju (brez Monoštra) je v indu- striji zaposlenih 31,4%, v Orsegu pa 15,4% prebivalcev. Res pa je, da v vaseh slovenskega Porabja ni nobenega industrijskega podjetja. To so torej dnevni migranti, ki najdejo svoj "industrijski" kruh v Monoštru. Tja se pogosto tudi preselijo in sčasoma asimilirajo z madžarsko večino. Ta proces bi se lahko za- ustavil samo z lokacijo in izgradnjo neagrarnega obrata na slovenskem etničnem ozemlju, ki bi lahko sprejemal odvečno delovno moč s kmetov. Odstotek zapo- slenih v industriji v Orsegu je sicer manjši, toda delo najdejo v štirih domačih lokalnih obratih. Zelo zgovorna je tudi izobrazbena struktura prebivalstva, in to zlasti, če pri- merjamo slovensko Porabje brez Monoštra še z Orsegom. Obe pokrajini sta ob meji, prometno odročni in zaostali. Loči ju le nacionalna sestava. Odstotek prebivalstva s popolno osnovno šolo je zelo nizek. V Orsegu znaša 31%, v slo- venskem Porabju pa 29,4%. Enako bi lahko trdili za prebivalstvo s srednješol- sko izobrazbo, ki znaša 3,7% v Orsegu in 2,2% v slovenskem Porabju. Razlika je očitnejša, če primerjamo prebivalstvo z visokošolsko izobrazbo (v Orsegu 1,2%, v slovenskem Porabju 0,6%). Delež nepismenih pa je v slovenskem Porabju skoraj dva krat večji (3,1%) kot v Orsegu (1,7%). V poznejši podrobni analizi nam bo naše ugotovitve potrdila tudi primerjava z madžarskim povprečjem. Ob teh podatkih bi se morali zamisliti. V naši pri- merjavi ne gre za dve različni pokrajini. Obe sta obmejni, nerazviti in s sla- 77 bimi prirodnimi pogoji. Če bi že nekateri od imenovanih pokrajin morali dati prednost, potem je slovensko Porabje bližje Monoštru in ima večjo možnost za urbanizacijo in šolanje. II. Demografska analiza 1. Gibanje števila prebivalstva Slovensko Porabje obsega relativno gosto obljudena območja skrajnega zahodne- ga dela Socialistične republike Madžarske. Povprečna gostota ozemlja slovenskih vasi z Monoštrem znaša 89 ljudi na km2, v celotni Madžarski pa 111 ljudi na km2. Najgosteje je poseljen Monošter. V obdobju 1960-1970 se je gostota v središču slovenskega Porabja dvignila od 329 na 366 ljudi na km2. Povprečna gostota Porabja brez Monoštra pa znaša 48,1 ljudi na km2. Vasi v dolinskem delu slovenskega Porabja imajo večjo gostoto kot obrobne hribovske vasi, ki so odmaknjene od centra zaposlitve in so prometno slabo po- vezane s sosednjimi kraji. V dolinskem delu ob cesti Gornji Senik-Monošter se giblje gostota med 48-21; v števanovcih 4B, Sakalovcih 47, Ritkarovcih 46, Farkašovcih 37 in Andovcih 21 ljudi na km2. V primerjavi z letom 1960 se je gostota v vseh odmaknjenih hribovskih vaseh slovenskega Porabja zmanjšala, kar si lahko razlagamo z odseljevanjem ljudi v dolino, bliže industrijskemu središču, kjer si lahko odvečna kmečka delovna sila najde primerno zaposlitev. Med popisi prebivalstva v letih 186 9 in 1970 je naraslo absolutno število prebi- valstva v slovenskem Porabju od 6 248 na 1035 2. To je za 65,6%. V drugi polo- vici 19. stoletja je število prebivalstva postopoma naraščalo, indeksi rasti pre- bivalstva so se gibali med 108 in 205. Naraščanju sledimo tudi leta 1910, ven- dar se že v nekaterih vaseh pojavijo znaki stagnacije oziroma upadanje števila prebivalstva. Zmanjšanje števila prebivalstva se je intenzivno začelo po letu 1949, nazadovalo pa je tudi v obdobju med zadnjima popisoma prebivalstva. Med po- pisoma 196 0 in 1970 je prebivalstvo naraščalo le v Monoštru in Slovenski vasi, v vseh ostalih vaseh pa nazadovalo. V slovenskem Porabju je v tem obdobju naraslo število prebivalstva od 10228 na 10352 ali za 1,2%. V slovenskem Porabju brez Monoštra se je v istem obdo- bju zmanjšalo število prebivalstva za 6,1% (glej tabelo). Povsem drugačne so bile razmere na podeželju slovenskega Porabja. Podeželske katastrske občine imajo skupne značilnosti v gibanju števila prebivalstva. V vseh se je v obdobju od leta 1809 do leta 1910 povečalo število prebivalstva. Podeželje je bilo povsem agrarno, zaostalo, prometno ter gospodarsko izolirano od razvitejših pokrajin. V prvih desetletjih tega stoletja se je začelo prebivalstvo slovenskega Porabja množično izseljevati v industrijsko razvite države zahodne Evrope in v Ameriko. Selitve so vplivale tudi na demografska gibanja v slovenskem Porabju. Madžarsko je po prvi svetovni vojni zajela industrializacija, ki je prinesla Mo- noštru manjše obrate in odprta prosta delovna mesta za kmečko prebivalstvo iz prenaseljenega agrarnega zaledja, zlasti iz vasi v bližini Monoštra. V obdobju 1920-1941 je naraščalo prebivalstvo v katastrskih občinah Gornji in Dolnji Ssnik ter Slovenska vas, nazadovalo oziroma stagniralo pa je v hribovskih predelih. 78 to n u> 16 £ ž o ¿i — XO « 3 —1 k o o >- S s —• x/ l tO Š cjn S I H ° s £ Š —• ko s s c o ü a a •— K/Î 0 cd u l • > cd 0 in x i cd c Z < O I A o -a on r » k i — — on" a f » A •a" CD F A oN ON CJN r- CN X? I A on -a I A I A m CD r— no I A CM — -a CM no itn — I A nû I A nd r » r- ON CN CM I A —* — no «—• i o nd 0 k i no L/N F A itn no no O — CO CM T A O ON CM R - a s « ^ ^ tA 1A p» O IA on no v o no r- no •a « cm nd c n c n on , — cm __ r— on co r» no no r— no ON O O O (A r- ON ON co CA fA ON ON — . ON r— r— ON CN « »A r» -a IA f— IA S Ž CO r -r a o c d v f 71 1 14 76 on 1— c d — ' KO c n f a o- o L a ro ¿c ra in C CD > C c cd c/l c cd O > o ra g "S ž CD *-t cn *n ro U. «I I A o CO CnI CN O O on r-co o « c n O o 1/1 K -a c d O on CO on F A on no CD ra c 2 o ° U10 . I S -a «