Poštnina plačana f gotortad. Leto XIHm štev. 132 Ljubljana, sreda 8. f unija 1932 Cena 2 si o prav uišt vo. i Diia.uA, tvuattje»a aUca 5. — lelelon št. 3122, 3123, 3124, 3123, 3126. ln«eratnJ oddelek: Ljubljana. Selen-bargova oL 3 — TeL 3492 Id 2492. Podružnica Mar bor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: ?.2 jinlirivanah atentatov hi eksplozij Rim. 7. junija, č. Poizkus eni atentat na ministrskega predsednika Mussolinija je iz zval v vsej javnosti vel ko pozornost, med iaši-ti pa silno ogorčenje. O aretaciji atentatorja poročajo listi vse podrobnosti. »Tribun-«1 poroča, l"-,1.co so policijski agentje atentatoma Sbardolletta ustavili na trgu Vcnezia in zahteval: legitimacijo. Čeprav se je legitimiral s švicarskim pot-n;m listom, so ga agentje odpeljali v nsko vežo. kjer so ga preiskali. Pri njem so naši- revolver z ostrimi naboji. Na levi naramnici je imel obešeno eno bombo, v žepu pa drugo. V bombah je bilo močno razstrelivo. Agentje so ga takoj uklenili, da b' mu preprečili beg. Zadevo je sedaj prevzela fašht:čna tajna pcMtona policija »0%ra«. ki jo uvedla razpredeno pre- iskavo in energično išče Sbardolle^ove sokrivce. Aretirali so že mnogr> ljudi v Rimu in drugih italijanskih mestih, kjer se je mudil atentator, ko je priScl iz Švice v Italijo. Fašistični tisk zelo ostro napada francosko framasonstvo in italijansko antifa-š stični koncentracijo v Parizu. Značilno je, da objavljajo l'-ti i-točasno tudi obširna poročila o celi vrsti procesov, ki se bodo v kratkem vršili pred posebnim sodiščem za zaščito države proti antifašistom. Listi poročajo, da je za te procese zbranega že mnogo gradiva, ki neizpodbitna dokazuje krivdo obtožencev ter sodelovanje francoskih framasonov z italijanskimi antifaš:,r ti. Prvo skupino antifašističnih zarotnikov je vodil Doonenico Bovone. Poleg nje.CA bo obtoženih še 16 ljudi. Vsi so po fašističn:h obtožbah kriv cele ^rste atentatov, ki so delno v*-r>eli. delno pa se izjalovili. Bovotne m njegovi ljudje so delali celih šest mesecev proti fašističnemu režimu. Izvršili so t idi več atentatov. Pri nekem atentatu ie bi! ubit podčas'n:k Michele, več oseb^ pa je bilo ranjenih. Z .ro^ki so povzročili s svojim del^rn mnugo škode. Druga skupina antifašistov je obtožena, da je prav tako izvršila več atentatov, ,zht-sti bombni atentat v Tnr-crji 1. decembra predlanskega leta Listi podrobno opisujejo delo tc skupine, ki je nameravala v januarju lani izvršiti tudi atentat na iHussolinija, 2e omenjeni Domenico Bovone je prišel v Italijo v februarju 1. 1931. lz Pariza je od antifašiotične koncentracije prejemal denr.r m razstreliva. Pomagala sta mu tudi n.;> gcva zaročenka Margita Blach. ki je »ila avstrijska državljanka, m neki Karel Euns. Bovone je teroriziral vso srednjo m severno Italijo. Msd Bologno, Turinom in Genovo je nastavil v raznih mestih 13 peklenskih strojev, ki so vsi eksplodirali. Prizadejal je veliko škodo raznim zgradbam, ž> lezniškim progam, skladiščem, povzročil trudi omrt podčastnika Miohela ter ranil razne ljudi. V noči od 5. do 6. septembra lani pa je eksplodiral peklenski stroj v njegovem lastnem stanovanju. Zaradi eksplozi;e, ki je nastala najbrže v hipu, ko je polnil nove peklenske stroje, je bil sam hudo ranjen. njegova mati na ubit«. £ele tedaj je »OVRA« odkrila vso zaroto m aretirala večjo 6kupino ljudi. Za tem je antifašistična koncentracija, kakor zagotavljajo lis+i, posl a ki v Italijo slikarja Gvidona Mazzocchija. ki ga je prav tako opremila s potrebnim matenjdom. Ko je bil aretiran, so našli pri njem večjo količino razstreliva. Pozneje so antifašisti poslali v Italijo bančnega uradr^-oa Sandrija, ki je skušal spraviti močan peklenski stroj v neki milanski hotel. »OVRA« je izsledila s pomočjo nekega konfidenta tudi Sandriia in njegove tovariše. Sandri je bil lani 30. novembra aretiran. Vsi ti antifašisti bodo postavljeni pred faJistično posebno sodišče za zaščito države in javne varnosti. ★ Rim, 7. junija, p. Papež Pij XI. je da *es poslal svojega odposlanca k Mussolir,iju, da mu izrazi čestitke Vatikana k neuspelemu atentatu. Vatikansko glasilo »Osserva-tore Romano« komentira vest o aretaciji Angela Sbardoletta in pravi, da je poskusen! atentat na Mussolinija moral izzvati zgražanje vsega katoliškega sveta, ki obsoja take zločine. Krščanska vest se upira zaradi tako zločestih dejanj. Bogu se je treba zahvaliti, da je rešil predsednika italijanske vlade. Kriza, ki teži ves svet, je vse bolj duhovna nego materi jalna. Krščanska zavest mora dvigniti vsa ljudstva, da napravijo konec takemu zlu. Naši gospodarski ciJnošaji s Francijo C 'ILTlS-n novega francoskega poslanika pri trgovinskem ministru dr. Kramerju — Vprašanje preferenciala Beograd, 7. junija M. Novi fr-a-n .roški P<> slan i k na našem dvoru g. Naggiar je dane 3 r^noklnf .na~-ar*! *voj prvj obisk pri rami-su-u za trgovino in industrijo dr. Kramerju V razgovoru j p dal g. poslanik izraza svojemu zadovoljstvu, da je imenovan za poslanska v Jugoslavija ter se zahvalil za prisrčen sprejem, kj ga je bil deležen na državni me.M pil Rakeku. Izrazil je tudi svoje veselje, da bo mogel še letos prebiti svoj dopust na Bledu. V nadaljnjem ra.zgovom je minister dr. Kramer obravnaval s francoskim poslanikom razna gospodarska vprašanja, tiičoča se Jugoslavije in Francije, pred vsem problem preferencijala. Dasiravno je bila o tem sklenjena med obema državama posebna konvencija, zaradi raznih tehničnih tež-koč, ki so se pojavile s francoske strani, dogovor do sedaj še ni bil praktično uveljavljen, ker Francija še ni določila kontingenta in ne višine preferenci j al a. Upanje pa je, da se bodo dale te težkoče kmalu odstraniti in da bo mogoče >v dogledmem času urediti tudi še vsa ostala med Jugoslavijo in Francijo viseča gospodarska vprašanja Sporazumevanje med Irsko in Anglijo De Valera je pozval londonsko v!: v Dublinu in se bodo London, 7. junija AA. Državni tajnik ca dominijone Thomas je spodnji zbornici naznanil," da je De Valera zaprosil angleško vlado za predhodne razgovore pred Lmpe-rijalno konferenco. Ti razgovori naj izravnajo nesoglasja, bi so nastala med Irsko in Anglijo glede na konferenco v Ottawi. Danes je Thomas v družbi z lordom Hailsha-riom odpotoval v Dublin, De Valera pa bo nadalje v; d ta pogajanja v Londonu v pe-itck. Angleška vlada ne bo odstopila od svoje dosedanje politike. Kakor ,poročajo, je razpoloženje na Er- clo na pogajanja, ki se začno danes nadaljevala v Londonu skem naklonjeno preliminarnim pogajanjem, ki jiih bo De Valera nadaljeval v fetek v Londonu. Irski listi z glasilom De Valero vred pozdravljajo ta razvoj dogodkov in prav tako tudii vsj londonski listi, razen >M«rnling-posta«. >Daily Herald« čestita Irski vladi, da je povabila angleško vlado na razgovore, in angleški vladi, da je povabilo sprejela. Vsi listi naglašajo, da ni britanska vlada s temi pogajanji v ničemer izpreme-ni.la svoje politike. Novi ameriški davki W ashington, 7. junija. AA. Senat je sprejel in Hoover podpisal zakon o novih davkih, ki bodo vrgli 1100 milijonov dolarjev. Finančna pomoč Avstriji London, 7. junija, č. »Daily Telegraph« poroča, da bo Avstrija dobila začasno posojilo 4 milijonov funtov šterlingov, da tako zavaruje svojo valuto, vprašanje definitiv-ne^a oosoiila pa bo od^odeno za daljšo dobo, dokler ne bo definitivno rešeno podu-navsko gospodarsko vprašanje. Nesreča na francoski letalski tekmi Pariz, 7. junija d. Pri tekmovalnem poletu preko Francije se je včeraj pripetila buda. nesreča, ki je zahtevala štiri smrtne žrtve. V bližini Avignona je padlo na zemljo v viharji; letalo s tekmovalno komisijo ter so se vsi štirje potniki ubili. Naraščanje brezposelnosti v Angliji London, 7. junija č. Število brezposelnih v Angliji zo\>et stalno narašča. Ob koncu maja je bi!o~ 2,741.306 brezposelnih. Napram mesecu aprilu se je število povečalo za 98.125. Nova telefonska zveza s ČSR Beograd, 7. junija AA. Z odlokom prometnega ministra se uvede telefonski promet med Ljubljano in Benešovom na Češkoslovaškem. Taksa za enoto govora bo 4.S0 zl. franka. Katastrofa japonskega parnika Tokio, 7. junija, s. Tukaj vlada največja skrb zaradi usode japonskega parnika »Genzau Maru«, ki je s 340 potniki v ponedeljek zvečer na vzhodni obali Ka/mčat-ke v megli zavozil na pečine. Potniki in posadka so zapustili pamik. Ker o njih ni nobenih novih poročil, se boje, da so se v rešilnih čolnih potopili. Konferenca o pobijanju krompirjevega škodljivca Pariz, 7. junija č. Na Quai d' Orsayu se bo sestala mednarodna konferenca za pobijanje žuželke »Colorado«. Konferenca ima nalogo, da prouči vse mogoče ukrepe za mednarodno pobijanje tega škodljivca, ki vedno bolj uničuje krompir po zapadni 'Evropi. Nov predsednik IzfMtne komisije v Kočevju Beograd, 7. junija p. Z odlokom prosvetnega ministra je razrešen dolžnosti predsednika izpitne komisije na gimnaziji v Kočevju univ. prof. dr. Izidor Cankar in imenovan na njegovo mesto dr. Maks Samec, profesor univerze v Ljubljani. Nov predsednik panamske republike Panama, 7. junija. AA. Za predsednika republike je izvoljen Arias. VELIK ODMEV LJUBLJANSKE POLITIČNE MANIFESTA Politični komentarji o govorih ministrov dr. Kramerja m Puclfa — Kraljeva zahvala delegatom — ASera z odstopom poslanca Beograd, 7. junija M. Nedeljska ba-novinska skupščina v Ljubljani in zlasti govora ministra dr. Kramerja in Puclja so bili v Beogvsdu včeraj in danes predmet živahnega zanimanja in komentarjev. Oba ministra sta prejela iz vseh političnih krogov, ki podpirajo sedanjo nacionalno politiko, iskrene čestitke in izraze soglasja k ljubljanskim energičnim izjavam. Na včerajšnji ministrski konferenci so tudi vsi ministri izrazili svoje posebno zadovoljstvo nai odločnimi in energičnimi besedami, s katerimi sta oba člana vlade obsodila brezvestno protinarodno in protidržavno akcijo, ki se je razvila v nekaterih, čeprav maloštevilnih krajih dravske banovine. Izvajanja ministra dr. Kramerja, ki je visoko dvignil zasiavo ncirodnega optimizma in točno opredelil smernice nacionalne politike, niso navdala samo vse nacionalne kroge v Sloveniji z novim pogumom, temveč se smatrajo tudi kot močna moralna pobuda narodnim ljudem v vsej državi. Ni čuda, da so vsi listi, ne samo beograjski, temveč tudi provineialni objavili obširne izvlečke iz govorov obeh ministrov. Po povratku iz Ljubljane je včeraj minister dr. Kramer izvršil nalog delegatov banovinske skupščine ter v svojem in v imenu ministra Puclja poslal Nj. Vel. kralju v Niško Banjo naslednjo brzojavko: »Nj. Vel. kralju Aleksandru I. Skupščina 500 delegatov iz vseh srezov dravske banovine, na koji se je po izve*"!!.! organizacije po občinah in drfšni-tivno konstituiral banovinski ocbor nove jugoslovenske stranke, nama ie z navdušenimi manifestacijami naročila, da predloživa Vašemu Veli čar stvu izraze neomajne zvestobe in vdanosti in da tolmačiva najodločne.jšo voljo vsega narodno zavednega prebivalstva v dravski banovini, voditi idr 5" 6. januarja do popolne zmage jugoslovenske misli. — Va- šemu Veličanstvu vdana dr. Albert Kramer, minister trgovine in industrije, in Ivan Pucelj, minister socialne politike in narodnega zdravja.« Že danes dopoldne jc minister dr. Kramer sprejel lastnoročno od kralja podpisani odgovor, ki se glasi: »Vam in vsem se najtopleje zahvaljujem za izraze vdanosti in poslane mi pozdrave. Aleksander.« Ta kraljeva gesta bo gotovo globoko odjeknila v srcih vseh naših narodnih ljudi, to je v srcih ogromne večine slovenskega prebivalstva, ki mu n bena propaganda in agitacija ne more izkoreniniti iz srca vero v veliko bodočnost jugoslovenske ideje in njene inkarnaci-je, jugoslovenske države. Z veliko pozornostjo in iskrenim zadoščenjem so bila v Beogradu sprejeta tudi poročila o krasno uspelem shodu narodnih poslancev v Smledniku, ki je bil proglašen za center protinarodne propagande. V nedeljo je bilo tam od 600 do 700 zavednih kmetov obsojeno brezupno in zločinsko početje zaslepljenih agitatorjev. Vzporedno s krepkejšim narodnim kurzom, ki se pojavlja v dravski banovini, prihajajo tudi iz drugih delov naše države poročila o živahnem organiza-tornem delovanju narodnih poslancev. Skoro povsod so že dovršene sreske organizacije nove jugoslovenske stranke in v kratkem bodo tudi v ostalih banovinah konstituirani banovinski odbori. V Narodni skupščini, Id je zelo številno obiskana, se živahno izmenjavajo misli o nadaljnjem političnem delu in o socialno gospodarskih nalogah, ki jih bo morala v teku prihodnjih mesecev izvršiti Narodna skupščina. Tudi o ostavki poslanca župnika g. Barleta se živahno debatira, čeprav g. Barle formalno še ni podal ostavke na svoj mandat in za- to niti verifikacijski odbor niti Narodna skupščina še nista v položaja, da .'zavzameta stališče k temu edinstvene: au primeru političnega pritiska. Nespoi no je, da bo cela afera še predmet obširne razprave, ker je po naziranju mnogih odličnih pravnikov med narodnimi poslanci postavljeno vprašanje, ki je za svobodno politično udejstvovanje ra/ei-ne važnosti. Veliko ogorčenje je r.auova izzvala zlasti pri poslancih, ki so katoliški duhovniki in župniki in ki se ne morejo dovolj na čuditi, da velja v ljubljanski škofiji neko drugo cerkveno in kanonsko pravo kakor pa v ostalih škofijah Jugoslavije. In vendar vodijo 19 škofije tako odlični cerkveni poglavarji kakor so nadškof dr. Bauer, škof Aksa-movič in nadškof Šaric, od katerih dosedaj niti enemu ni prišlo na misel, da sicer lahko ostane katoliški župnik oni, ki se izpostavlja v separatistični in strankarski politiki, da pa ni vreden biti duhovni pastir oni, ki služi nacionalni in državni idejL Narodna skupščina razpravlja ta teden o važnih mednarodnih pogodbah in bo v soboto odgodena, dokler se ne vrne predsednik vlade dr. LIarinkovič iz inozemstva, kamor odpotuje na mednarodne konference. Na dnevni red pride najbrž še ta teden na predlog ministra trgovine in industrije dr. Kramerja posebni pooblastilni zakon, ki bo dal vladi večjo možnost za izdajanje nujnih gospodarsko finančnih ukrepov v svrho omiljevanja gospodarske krize. V tej zvezi je treba še zabeležiti, da jo otvoritev in obseg ljubljanskega veiese.jma, o katerem je poročal vladi minister za trgovino in industrijo dr. Kramer kot o dokumentu zdravega optimizma, sprejeta v Beogradu kot dokaz žilavosti rlo-venskega gospodarstva in kot vzg'3d, po katerem bi morali hoditi tudi drugi deli naše države. Herriot®? program Herriotova vlada se je včeraj predstavila zbornici ln senatu — V svoji deklaraciji napoveduje nadaljevanje miroljubne zunanje politike Pari«, 7. junija, g. Danes se je nova francoska vlada pod predsedstvom Herriota predstavila poslanski zbornici in senatu. Za seji obeh zbornic je vladalo veliko zanhaa-nje. Navzoči so bili vsi poslanci in senatorji, prav tako pa so bile popolnoma zaseči sne tudi vse diplomatske in novinarske lože, dočim se je na galerijah zbrala najodličnejša publika. Takoj po otvoritvi seje je bila pre-čitana deklaracija vlade. V poslanski zbornici je prečital deklaracijo osebno Herriot, v senatu pa minister pravde Revnauld. Seja zbornice Ponovno izvoljeni zbornični predsednik Bouisson je otvoril današnjo sejo parlamenta ob 5. popoldne z nagovorom, v katerem je med drugim izjavil: Franciji niso bile prihranjene posledice gospodarske krize, ki se širi po vsem svetu. Malodušnost se je namesto najlepših nad polastila vseh, ki so skušali po vojni organizirati Evropo. Mednarodna pogajanja, kii naj bi bila odpomogla gotovim obupanim klicem na pomoč, so se končala brez uspeha Razorožitvena konferenca se je odgo-dila in dela zelo počasi. Za pesimizem nI več nobenih mej. Francija mora kakor vsak drug narod iskati pomoč samo v sebi. Da bi obvladala to pesimistično nazira-nje, zahteva, naj se v inozemstvu upošteva, na kako očiten način je javno mnenje Francije pri zad.njiih volitvah izrazilo svojo globoko naklonjenost do miru jn svojo željo, da se rešijo mednarodna vprašanja, ki se zdijo nerešljiva, če se bodo obravna-la izolirano. Zbornica je sprejela te besede svojega predsednika z dolgotrajnim odobravanjem. Nato je predsednik prečital najprej izjavo novoizvoljenega predsednika republike Lebruna, M naglaša med drugiim: Izjava predsednika republike Gospodarska kriza nenavadne fzmere Je prišla sedaj tudj nad Francijo In jo ograža v njenem živem delovanju, kakor je omajala svet v njegovih bistvenih temeljih. Francija vodi trenutno izredno važne mednarodne razgovore za splošno gospodarstvo in svetovni mir. Francija je navdušena članica Društva narodov in se udeležuje tudi razgovorov z neomejeno lojalnostjo in upanjem, da bi dosegla postavljene cilje. Velike žrtve, ki jih je dala Francija po končani vojni, so vidni dokazi njene nekoristo-Ijubnostj jn solidarnih čustev, ki bi morali biti med narodi vedno tesnejši. Francija mora stremeti, da bo vodila politiko medsebojne pomoči in podpore. Prj tem svojem stremljenju bo morala vzdržati samo upravičeno skrb za svojo varnost, svojo neodvisnost in svojo stabilnost, ki so važna Jamstva za splošen mir. Francija si bo nadalje prizadevala, da bo uveljavila velika načela spoštovanja mednarodnih pogodb in danih besed, Id dajejo v odnoSaJTh med narodi in med ljudmi splošno podlago za zaupanje in kredit Na ta način se bo polagoma zopet obnovila gospodarska podjetnost. Deklaracija vlade Ko so se ovacije, ki jih je priredila zbornica Lebrunu polegle, je stopil na govorniški oder predsednik vlado, Herriot in burno pozdravljen od večine zbornice prečital deklaracijo vlade, ki poudarja med drugim: V notranji politiki bo vlada nadaljevala delo za čim hitrejše finančno ozdravljenje in podporo brezposelnim ter za reorganizacijo prometnih sredstev. Dalje bo vlada izdala ukrepe za zaščito gospodarstva, pri čemer bo imela pred očmi tudi trgovinsko izmenjavo blaga na podlagi trgovinskih pogodb. Prav tako bo vlada posvetila kar največjo pozornost gospodarskemu in socijalnemu razvoju tako v Franciji kakor tudi v kolonijah, da se končno uredi socialno zavarovanje in razširijo podpore brezposelnim, vlada bo izdala zakon o brezplačnem in popolnem srednješolskem pouku in izdala splošno politično amnestijo. Na polju zunanje politike bo vlada vodila račune o uslugah, ki so bile Franciji storjene in bo ostala zvesta svojim vernim prijateljem. Navdahnjena z željo, da se čim prej dosežejo čvrsti temelji za trajen mir in da se Evropa čim prej reorganizira in z njo ves svet, bo vlada delala za dosego politične pomiritve gospodarskega sporazuma in moralne razorožitve. Glede reparacij Francija ne more pristati na to, da se uniči pravica do njih; reparacije izvirajo ne samo iz obstoječih pogodb, nego tudi iz svobodno sklenjenih dogovorov in sporazumov. Podpisi so sveti, zakaj prej ali slej bi drugače spet prevladala sila, če se svet odreče možnosti, da pride do svojih pravic. Nadalje vlada naglaša, da z vsem tem ne brani svojih sebičnih pravic, temveč splošne interese. Vlada je pripravljena proučiti vsak načrt in pristati na vsako inici-jativo, ki bo pripomogla k svetovni stabilnosti in pomiritvi duhov za dosego splošnega in trajnega miru. V skladu s paktom Dač računati s parlamentom. To pa se pravi z drugimi besedami, da se vlada ni mogla spremeniti ne da bi se istočasno spremenil tudi parlament, ne da bi se tedaj no-*ra vlada opremila z mandatom za razpust Bb-ornice ter razpis volitev. In tako se je zgodilo Pri vprašanju, kdo naj prevzame notvo vlado, moramo računati s staro rumunsko tradicijo, da tista vlada, ki vodi volitve, vedno doseže v njih tudi večino. Ideja, da bi tako spremembo izvršila koalicijska ali celo koncentracijska vlada, je rumunski politični praksi močno tuja; vsi dosedanji poskusi v tej smeri so se ponesrečili in tudi Tituleseu ni imel več sreče z njimi. V Rumuniji se stranke menjavajo na vladi, zato za koalicijsko metodo nimajo pravega smisia. Nastalo je tedaj vprašanje, kdo naj prevzame dedščino po Jorgi, ki nikakor n: hvaležen posel. V poštev so prišli v prvi vrsti lioeraici in zaranisti, ki tvorijo po razpadu stare konservativne stranke dve glavni rumunski politični garnitura. Kralj pa je očmdno želel, naj bi se v sedanji hudi krizi, ki tlačj Rumunijo še vse bolj, kakor na primer Jugoslavijo, sestavila narodna koncentracija. Zato prvotno ni dai vlade ne enim ne drugim, temveč je poklical nevtralca Titulesca. Toda liberalci so pač izjavili, da bi eventualno sami prevzeli vlado, odklonili so pa sodelovanje v koncentraciji. Reševati zelo težavno finančno zagato, ki je vanjo zašla Jorgova doba, je težko, zlasti pa je nehvaležno, delati kaj takega v koalicijski obliki. Ali liberalci so stranka močne finance, podjetnikov ter splob gospodarsko najmočnejših faktorjev, zato bi ne bilo izključeno, da končno res dobe vlado Tega so se očjvidno nekoliko hali narodni zaranisti, zato so kljub vsemu j sprejeli ponudbo, niso pa poslali razen Vaj- i de Vojevoda v vlado svojih poglavitnih voditeljev Vendar pa je ostalo nekaj ministrskih mest še nezasederrlh: hranijo se morda še za nekatere osebnosti lastnega tabora, nemara pa tudi že eventualne zaveznike. Jurij Brati anu s svojo oddvojeno frakcijo liberalne stranke je bil vedno za sodelovanje tudi v taki obliki in ni nemogoče. da ne bi posegel tudi sedaj aktivno v novo p-ditično tvorbo. Narodni zaranisti pa so s; bili dobri tudi z drugimi manišimi političnimi močmi, zlasti z narodnimi manjšinami in pa s socialisti. Zastopnik Nemcev sode'uje tudi sedaj: kako se bo razvilo razmerje v drugih smereh, se bo še poka za o. Da pa vlada ne bo imela lahkega dela. o tem bi bilo škoda izgubljati besede. Imela bo nalogo sanirati finance doma, hkrati pa restavriirati državni kredit v inozemstvu Za prvo kot za drugo so volitve prav za prav potrata časa, v interesu nove vlade t>a je seveda, da se izvedejo čim prej Kakšne rezultate bodo imeli, to je pač go- VSAK NAROČNIK »JUTRA« \c zavarovan za 10.000 cfinarjevl Pred kratkim je še zagotavljal, da ie zato tako nedvoumno oblikoval svoi nazor o reparacijah, da bi kakršnakoli vlada za njim ne mogla odstopiti od tega minima. Jasno je, da od vlade, ki ji je Hitler obljubil pasivno podporo, ni mogoče pričakovati, da bi šla pod Briiningov minimum, zato pa ima Papenov proglas v pasusu mednarodnih vprašanj edini namen, da z zmernostjo doseže v očeh evropske javnosti dobrohotnei^o o:eno tako čudne vladne izpremembe v Nemčiji. Nič manj sumljivo ni poudarjanje. da hoče Nemčija samo v mirnem sodelovanju z drugimi narodi doseči popolno ravnopravnost, politično svobojo in možnost gospodarskega ozdravljenja Najbolj zanima javnost, kakšno stališče bo zavzel Hitler napram novi vladi. Znano je. da voditelj nemškega nao;o-nalnega s.jcializma smatra še vedno, da njegov čas še ni prišel. Kakor pa vse kaže, je Papenova vlada zadnja etapa pred popolno hitlerjevsko vlado. Ni^go-va stranka hoče, da se onemogoči pred narodom tudi sedanja vlada, nakar bo »tretjemu carstvu« odprta pot. Dopisnik »Daily Expressa«, ki ima priznano najboljše zveze s Hitlerjevim štabom, poroča, zanimivo podrobnost o obljubi, ki jo je dal voditelj narodnih socialistov predsedniku Hindenburgu. preden je leta poveril sestavo vlade Papenu. Adolf Hitler se ie obvezal, da baronske vlade ne bo vrgel niti tedaj, ako bo pri volitvah v državni zbor dosegel popolno zmago. Vezal pa je svojo obljubo na silno elastični poeoi. da bo imel s Pape-n j m potrpljenje le, dokler bo njegov kabinet vodil politiko, »ki je res narodna in Nemčiji v korist«. Kot nagrado pa Hindenbur? obljubil »nacijem« svobodno propagando in ukinitev razpusta njegovih bojnih organizacij. V soglasju s to obljubo imajo narodni socialisti prosto roko za svojo dvolično politiko. Pred par dnevi je Hitler v Schwerinu dejal svojim zvestim, da sedaj ne gre za vprašanje čisto formalnega prevzema državne oblasti, marveč za prerod nemškega naroda, da se doseže sinteza med meščanskim nacionalizmom in socializmom, kar je pred durmi. Kako se bo Hitlerjeva »toleranca« pokazala v bližnji bodočnosti, ni težko presoditi, ako vemo, da si je Hitler sam pridržal sodbo o tem, kaj je narodno in kaj je Nemčiji v korist. Na vsak način je Nemčija nastopila pot, ki morda ne bo brez usodnih dogodkov. Obvezno zavarovanje v avtobusnem prometu V »Službenih Novinah« od 6. t. m. so objavljena navodila za izdvajanje obveznega zavarovanja pri rednem prevozu potnikov v avtobusnem prometu, ki jih je izdal zastepnik trgovinskega ministra g. Juraj Demetrovič na podlagi pravilnika o tem zavarovanju. Obvezno zavarovanje je na podlagi posebne pogodbe poverjeno Evropski delniški družbi za zavarovanje blaga in potniške prtljage v Becgradu. V prometu na daljše razdalje obstojajo naslednja zavarovanja: a) zavarovanje proti nezgodam potnikov, ki potujejo v avtobusih onih pedjetij, ki vršijo redni potniški promet, in sicer za primer smrti za največ 25.000 Din, za primer stalne invalidnosti za največ 25.000 Din in za primer začasne delovne nesposobnosti kot pomoč za stroške lečenja in izgubo zaslužka po 300 Din dnevno ali največ do 25.000 Din; b) Zavarovanje zakonite odgovornosti avtobusnih podjetij za telesne poškodbe tretjim osebam, ki niso potniki, in sicer do istih maksimalnih zneskov kakor pod a), pri čemer je skupni znesek odškodnine, ki se plača tretjim osebam, ki niso potniki v slučaju ketostrofe, maksimira na 300.000 Din; c) zavarovanje zakonite odgovornosti avtobusnega podjetja za škode na stvareh, storjene tretjim osebam, ki niso potniki, do največje vsote 30.000 Din v enem primeru škode; č) zavarovanje potniške prtljage in drugih predmetov, ki jih potniki nosijo s seboj, do najvišjega zneska 1.000 Din na osebo. V tr kalnem prometu so predpisana enaka zavarovanja kakor v prometu na večje razdalje samo z razliko, da se maksimalni znesek za zavarovanje potniške prtljage zmanjša na 500 Din. Glede presoje, ali gre za lokalni promet ali pa za promet na večje razdalje je merodajno besedilo dovoljenja za izvrševanje avtebusnega prometa (koncesije). Obveza zavarovalnice obstoja v onih primerih, v katerih so avtobusna podjetja odgovorna za odškodnino ali škodo no zakonitih predpisih. Za uslužbence podjetja, za osebe, ki se vozijo v prostoru za potnike (na krovu ali na stopnicah) in za esebe, ki niso plačale voznega listka zavarovanje ne velia. Potnik ie zavarovan brez drugih formalnosti s plačilom v-oznega listka. Kot nezgoda se smatra vsaka telesna poškodba, ki jo zavarovani potnik dobi brez lastne krivde zaradi nenadnih zunanjih mehaničnih vnlivov. Odškodnino za primer smrti se plača, Ce nezgoda oovzroč! smrt v enem letu. Enako se plača odškodnina za stalno invalidnost. če ta nastopi v roku enega leta. Pri delni invalidnosti plača družba delni znesek naivišie odškodnine po stopnji invalidnosti. Enako se pri delni začasni nesposobnosti za delo plača sorazmerno manjša odškodnina neso za nopolno začasno nesposobnost za delo. Ce nesposobnost za delo ni nastonila. plača družba le stroške lečenja. do drločene maksimalne višine. Zavarovanje zakonske odgovornosti za poškodbe tretjih oseb, ki niso potniki velja za osebe, ki so jih noškodevali avtobusi, ki vršijo redni promet. Od zavarovanja prtljage so izvzeti naslednji predmeti: nakit, ure, denar, vrednostni papirji in dokumenti. Premija, ki jo Je treba plačati zavarovalnici, znaša: pri oddaljenosti do 25 km 1 Din. do 50 km 1.50, do 75 km 2.75 Din. do 100 km 3.50 Din in preko 100 km 4.50 Din. V lokalnem prometu znaša premija 0.25 Din. Premijo plačajo potniki pri nakupu vozovnice. V ceni vozovnice je premija že vračunana. Oškodovana oseba mora takoj, najdalje pa v 8 dneh, prijaviti nezgodo družbi v priporočenem pismu, avtobusno podjetje pa mora primer prijaviti takoj najbližjemu oblastvu. Pri nezgodi je treba takoj zahtevati zdravniško pomoč. Vozovnice za avtobusne vžnje bo izdelala zavarovalnica na lastne *troške. Te vozovnice bodo vsebovale skupaj vozno ceno, premijo za zavarovanje in prispevek za prekomerno izkoriščanje cest. Odvajanje prispevka za prekomerno izkoriščanje cest bo uredil gradbeni minister s posebnimi navodili. Izdelane vozovnice bo zavarovalnica izročila na žigosanje banskim upravam, ki jih bodo dalje izročile glavnim zastopništvom društva »Putnika« na sedežu banovine. Ta zastopništva »Putnika« bedo potem prodajaia vozovnice avtobusnim podjetjem. Vozovnice se bodo izdajale po co nah oddaljenosti od 5, 10, 25, 50, 75. 100, 150, 200 in nad 200 km. Vozovnice za lokalni promet se bodo izdajale za razne cone po potrebi. Zavarovanje v smislu gornjih navodil se bo začelo 1. julija t. 1. Od tega dne bodo avtobusna podjetja di lžna uporabljati le od zavarovalnice izdane in od banske uprave žigosane vozovnice. Podjetja, ki se ne bi držala odredb teh navodil, bodo po § 399, odst. 1, točka 11 obrtnega zakona kazno vana z 200 do 10.000 Din globe. Seja Narodne skupščine Beograd. 7. junija, p. Na današnji seji Na rodne skupščine, ki je bila zelo kratka, so bili izvoljeni odbori za proučitev zakonov, ki jih je vlada predložila Narodni skupšči ni. Po odobrenju zapisnika je sledilo čitanjc prošenj in pritožb. Odobreni so bili dopusti nekaterim poslancem, nakar je finančni minister dr. Djordjevič odgovoril na ustme-no vprašanje narodnega poslanca dr. Lon-čareviča glede plačila pridobnine za leto 1930./31. v Sremski Mitrovici. Skupščina Je nato prešla na dnevni red in izvolila štiri odbore za proučitev predloženih zakonov in konvencij. V odbor za proučitev klirinškega sporazuma z Avstrijo in Švico sta bila od poslancev dravske banovine izvoljena narodna poslanca gg. Krejči in dr. Vošnjak, v odbor za proučitev trgovinske pogodbe z Avstrijo in Italijo g. Ras to Pustoslemšek, v odbor za proučitev delavskih konvencij gg. inž. Pahernik in Anton Cerer, v odbor za mednarodno konvencijo o poljedelskem kreditu in preferenčnem postopku pri uvozu naše pšenice v Francijo pa gg. Vekoslav Spindler in Anton Kline. Predsednik je nato zaključil sejo in napovedal prihodnjo sejo za petek dopoldne. Na dnevnem redu bo konvencija o vodnem režimu z Rumunijo. Popoldne je imel sejo finančni odbor Narodne skupščine, ki je razpravljal o raznih tekočih zadevah ter imunitetni odbor, ki je razpravljal o nekaterih zahtevah glede izročitve narodnih poslancev sodišču. Uredba o gospodarskih zbornicah Beograd, 7. junija. M. Minister za trgovino in industrijo je sestavil trredlbo o sestavi, delokrogu in organizaciji gospodarskih zbornic. O tem je poročal na današnji seji mkrstrskega sveta, ki se je vrnila po seji Narodne skupščine im je trajala do 14. ure. Uredba bo v najkrajšem času objavljena v »Službenih Novinah«. Napredovanja profesorjev Beograd, 7. junija. p. »Službene Kovine« objavljajo daljši ukaz o napredovanjih v resoru ministrstva iprosvete. Napredovali so med drugimi: v 3. skupimo, I. stopinjo direktor realne gimnazije Anton Zupan v Celju; v 3. skupino, II. stopnjo upravnik Narodnega gledališča Oton Župančič v Ljubljani; za eno skupino so napredovali profesor realne gimnazije Josip Pirnat v Mariboru, profesor realne gimnazije Hinko Vodnik v Ptuju, profesor II. realne gimnazije dr. Lovro Sušnik v Ljubljani, profesor realne gimnazije v Kočevju Ignac Boštar, profesor klasične gimnazije v Ljubljani Vladko Vimpolšek. profesor III. realne gimnazije v Ljubljani Rudolf Čotii. profesor klasične g mnazije v Lj-ubljani dr. Alojzij Zupan, profesor I. realne gimnazije v Ljubljani Josip Ovsenko in strokovni učitelj v Maribjru Mirko Govekar. Napad na odvetnika v Zagrebu Zagreb, 7. junija. M. Danes okrog II. dopol^je je b'1 v centru mesta napa-den A^Trebški odvetnik dr. Milan Budak ter^Httem hudo ranjen. Dogodek se je c^Firna ulici, kjer je vladal najživahnej-š,^promet. Na vpitje napadenega je občinstvo zadržalo nekega mladeniča, ki ga je policija nato aretirala. Je to neki natakar, doma iz Bosne in muslimanske vere. Pri zaslišanju pa >e zanikal, da bi bil v kaki zvezi z napadom ter je izjavil, da se je bil le slučajno mudil v bližini. Dr. Budak je po izjavi zdravnikov ranjen s palico po glavi. Poškodba je huda, ker je prebita lobanja. Ce ne nastopijo komplikacije, ni nevarnosti za življenje. Dr. Budaka še niso mogli zaslišaii. Slovenski orožnik padel v izvrševanju službe Beograd, 7. junija, p. V selu Zarkova v okolici Beograda so žandarji v pretekli noči zasledovali nevarnega roparja Miloša Mitroviča, ki ima na vesti nešteto ropov in tudi več roparskih umorov. Orožniška patrulja pod vodstvom podnarednika Valentina Štrafela, rodom Slovenca, je okrog 2. zjutraj izsledila razbojnika in ga pozvala naj se uda. Razbojnik pa je odgovoril s streli iz puške in je podnarednika Štrafela na mestu ubil, drugega orožnika pa lažje ranil in nato pobegnil. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved ra danes: Spremenljivo oblačno, možnost lokalnih neviht — Situacija včerajšnjega dne: Severo-zapadno in južno Evropo obvladuje višji pritisk. Na severovzhodu je pritisk nižji, razlika barometrskega pritiska na raznih krajih v Evropi pa ni velika. Pritisk je pri nas narasel za 0.1 do 3 mm. najmanj v južnem Primorju. Dunajska vremenska napoved ra sredo: Pretežno oblačno, padavine, hladno, s seve-rozapadnimi vetrovi. HraCf. CattA&a t&aMca preprog J5rinbfce Canovine t Sarajevu obiščite na&o ra$&tavo preprog na Cju(fCjan&&em veCe&ejntuf paviijcn „Tiu No 24 mesečno odvlačevanje brez navlačila! 7312 Ameriški pritisk v CM Revolucionarna vlada je morala zaradi svojega gospodarskega programa na pritisk Anglije in Amerike takoj zopet odstopiti Santiago de Chile, 7. junija, d. Nova čilska vlada je označila v svojem proglasu kot temeljna načela bodočega dela: združitev in upravljanje produktivnih sil po državni oblasti, zaposlitev vseh državljanov, odpravo kapitalističnega jarma v prid delovnim slojem ter omejitev vpliva inozemskega imperializma, gospodarski program določa razpust, oziroma reorganizacijo čilske so-litrske družbe, obnovo dela v manjših so-litrekih podjetjih, ki je bilo pred časom ukinjeno, razdelitev veleposestev oziroma uvedbo kolektivnega gospodarstva na njih za odpomoč brezposelnosti, posebno obdavčenje vseh premoženj nad milijon pesov, uvedbo državnega monopola za petrolej, vžigalice, tobak, jod, alkohol, sladkor in pridobivanje zlata, državno nadzorstvo nad zunanjo trgovino in razdeljevanje živil brezposelnim po vojaški organizaciji, progresivno socializacijo kredita z državno kontrolo nad bankami, kakor tudi takojšnjo uvedbo javnega nadzorstva nad prometom s tujimi devizami. Vlada je razpustila narodni kongres in razpisala volitve za novo ustavodajno skupščino. Najvplivnejši mož v novi vladi, polkovnik Grove, je izjavil, da vlada ne bo ničesar podvzela proti inozemskim investicijam v industriji in rudnikih. Nameravana tudi ni izvedba socializacije. Vlada bo posegla v inozemska podjetja samo v primerih. če se bo ugotovilo oškodovanje nacionalnih interesov z ustavitvijo obratov. Carlos Davila, ki je bil procesen za predsednika socialistične republike, je izjavil, da vsaj za sedaj ne obstoja namera, da bi se zaplenilo premoženje inozemcev. Banke so hotele včeraj ustaviti svoje poslovanje. Ker pa je bilo ravnateljem bank, pozvanim v vladno palačo, zagotovljeno, da bodo ostali depoziti aH pa drugi zasebni fondi povsem nedotakjeni. je b;1a bančna stavka 6 tem preprečena. Čilski listi so za sedaj glede na najnovejšo izpremembo v vodstvu države še precej rezervirani in kakor se zdi, je tudi prebivalstvo po večini napram najnovejšim političnim dogodkom zelo ravnodušno. Kakor zatrjujejo, bo soli trska družba Cosach. katere kapital 375 milijonov dolarjev je večinoma inozemskega izvora, takoj podržavljena, nasprotno pa vlada v sedanjem trenutku še ne bo podvzela ukrepov za zaplembo zasebnega premoženja. W.ashirtgtort, 7. junija, d. Ameriška vlada zasleduje iz veliko pozornostjo razvoj dogodkov v Chilu. kjer imajo Zedinjene države investiranega kapitala približno 700 milijonov dolarjev, in siccr polovico v so-litrskih in bakrenTi rudnikih, drugo polovico pa v zasebn h in vladnih bonih. Obstoja mnenje, da Dav:'a. ki je dobro poučen o stališču ameriške vlade še iz časa, ko je bil poslanik v Washingtonu, ne bo izvedel vladnega programa, ki vsebuje tudi konfiskacijo inozemskega imetja Preden bi mogle Zednjene države priznati novo vlado, se bo morala vsekakor najprej zagotoviti odškodnina inozemcem, kakor se je to zgodilo v primeru mehikanske zakonodaje o izrabljanju petrolejskih virov. Santiago de Chile, 7. junija, č. Začasna vlada je bita na pritisk iz TVashingtona in Londona po 24 arah prisil jena, da poda ostavko. Angleški in ameriški poslanik sta sporočila vladi, da ne sme računati na priznanje Zedinjenih držav m Anglije, napram katerim bo vlada odgo\x>rna za :>so škodo, ki bi jo utrpeli angleški in ameriški državljani v Chilu. Položaj v drža\i še vedno ni jasen. Ni znano, katera politična skupina bo sedaj pre\'zela vodstvo drža\-e. Čilska vojna mornarica se ni pridružila revolucijonarjem. Uprla se je pod vodstvom admirala Roggersa m ni hotela izvršiti ukazov revoluctjoname zveze. Velesejem Da se pri letošnjem posetu velesejma ne vidijo posledice splošne krize, bi človek skoro ne verjel; in vendar je tako. Vsaj doslej je bil v prvih štirih dneh poset celo obilnejši nego lani. Tudi iz inozemstva so prišli že številni posetniki, čeprav je splošno znano, kako jc danes v naših sosednih državah potovanje v tuje države otežkoče-no zaradi deviznih "omejitev. Včeraj so do-šli posetniki iz Avstrije, Italije in Madžarske. Deževno vreme ni mnogo oviralo posestnikov, zlasti ne onih, ki prihajajo na prireditev zaradi kupčij. Zanimanje za razstavno b1ego je nadalje prav živahno, kar priča, da je pri nas še precej latentne kupne moči, ki prihaja sedaj na trg. Poieg pohištvene stroke beležijo tudi druge panoge nove kupčijske uspehe, povsod pa je opažati zanimanje resnih interesentov, ki bo morda šele v neka; dneh dovedlo do kupčijskih zaključkov. Zanimanje je zlasti za stroje in tehnične naprave, predvsem seveda stroje za obdelovanje lesa, za tehnične novosti pa tudi za razne čevljarske stroje in naprave. Pozornost vzbujajo med interesenti krasne domače lovske puške; med športniki pa je seveda mnogo zanimanja za številne razstavljene športne predmete, za športne čolne, šotore in slione priprave. Tudi naši trgovski krogi kažejo mnogo interesa za najnovejše in izboljšane sisteme kartotek in priprav za kartotečno knjigovodstvo, ki so vsakemu trgovcu pa tudi obrtniku danes, ko je treba režije zmanjšati na minimum, bolj potrebne, kakor kdaj, zlasti ker se investirani denar itak kaj kmalu poplača. Med predmeti, ki vzbujajo splošno zanimanje, je nadalje omeniti naše domače čipke, ki se po svoji fini izdelavi in po okusnih vzorcih prav lahko merijo z nepri-mirno dražjim inozemskim blagom. Razstava perutnine in kuncev. Med podeželskimi posetniki pa tudi med številnimi meščani vzbuja na velesejmu prav posebno pozornost razstava perutnine in kuncev, ki jo prirejata selekcijski odsek za perutniarstvo in odsek za rejo kuncev pri Kmetijski dnozbi. Ta razstava se letos ne odlikuje samo po izbranih ekscmplarjih živali, temveč tudi številnosti zastopanih živali in pasem. Na razstavi kuncev, ki obsega okrog 450 400 živali, prevla-dujc seveda naša domača štajerska kokoš (rjava in bela), zastopane pa so tudi vse odlične inozemske pasme (Leghorn, Rode Island, Plimouth, Jokaha-ma. Orpimgton) in odlične pasme rac, gosi in puxanov. Na razstavi ktrctcov. M ofcsega okrog 450 živali, pa vidimo prav vse znamenite pasme, ki so zastopane z najlepšimi živalmi (belgijski orjak, beli orjak, nemški lisec, ovnači, modri Dunajčan, čineila, Ango-ra, srebrec, Ha vana, Black and tan, ruski kunec in razni reksi). Tribuna F. B. L. tovarna dvokoles ta otroških vozičkov v Ljubljani je razstavila tudd letos na rvelesejmu svoje Izdelke v zu-nanjm paviljonu J. v veliki izbiri najnovejših modelov dirkalnih dvokoles, dvokoles za cestne ture, kakor tudi najnovejše modele otroških športnih in luksuznih vozičkov po zadnjih francoskih &n angleških modelnih, Igračne vozičke, skiro, triciklje, ho-lenderje, vrtne stole ter vrtne stole na kolesih za bolnike, nadalje triciklje za prevažanje blaga, najnovejši tricikelj an-glf*-škega sistema za prevoz mleka s več predali in napravami ter najnovejše >Trfou-na< - dvokolo s Sachsovim motorjem. Razstavljen je tuTribunaj F. Batjel, Ljubljana, Kariovška cesta 4. Zapustil me je danes nenadoma moj' preljubljeni soprog, gospod dr. Martin ~TELEPOSESTNIK Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 9. junija ob 5. popoldne iz hiše žalosti na pokopališče Sv. Kancijana v Žalcu. Sv. maša zadušnica se bo brala v Marijini cerkvi v Petrovčah v petek, dne 10. junija ob 6. zjutraj. V Drešinji vasi, dne 7. junija 1932. Žalujoča soproga Tereza Hribar. Brez posebnega obvestila- Na slikah Je 600 dijakov nižjih razredov srednjih gol pri izvajanju prostih vaj in brhke dijakinje, ki odhajajo po končanih vajah b telovadiš Ca Nevarni ponarejevalci invalidskih dokumentov Beograd, 7. junija. Po Beogradu se je že pred par meseci začelo govoriti o odkritju nevarne ponare-jevalske družbe, ki se je spravila na pona-rejevanje raznih inval;dskih dokumentov, na podlagi katerih izplačuje država razne zaostale invalidske podpore. Podrobnosti te afere, ki je oškodovala državo za velike vsote, še niso znane in tudi ne bodo prišle v javnost, dokler ne bo obsežna preiskava dovedena tako daleč, da bi bili spravljeni na varno vsi, doslej še neznani udeleženci in pomočniki tega zločinskega početja. Pred tedni je policija aretirala zasebnika Jovana Lakičeviča, ki je rodom iz Niki-ca in je že več let prebival v Beogradu, v zadnjem času pa tako rekoč kar čez noč obogatel, četudi je siplošno znano, da prej ni posedoval znatnejšega premoženja in da se tudi n.i bavil s kakimi legalnimi in uspešnimi kupčijskimi posli. Ko so Lakičeviča zaprli, je v zaporu napravil vtis abnormalnega človeka in na posredovanje njegovih zagovornikov in sorodnikov je bil kmalu oddan v opazovalnico za duševne bolnike v državni bolnišnici. Te dni pa je bolnišnica Lakičeviča vrnila v zapor na podlagi zdravniške ugotovitve, da je popolnoma normalen in da je samo precej dobro simuliral duševnega bolnika. Takoj, ko se je Lakičevič spet znašel v zaporu, je preiskava znatno napredovala in včeraj so med drugimi zaprli tudi več višjih uradnikov beograjske finančne direkcije. Eden od teh je bivši tajnik, dn»gi knjigovodja, tretji kontrolor, četrti pomožni knjigovodja, peti pa inšpektor. S temi uradniki vred je vsega skupaj pod ključem že 15 oseb. sledile pa bodo v najkrajšem času še druge aretacije v Beogradu in še po raznih drugih krajih. Nekateri osumljenci so bili že te dni izročeni sodišču, drugi pa so še v policijskih zaporih. Po izjavah preiskovalnih oblasti se da sklepati, da je bila na delu organizirana družba, od katere so eni ponarejali razne invalidske listine, drugi so se s temi ponarejenimi dokumenti prijavljali kot upravičenci zaostalih invalidnin, tretji pa so pripomogli do izplačila v škodo države m seveda tudi v Škodo pravih unravičencev-invalidov. Ponarejevalci so, kakor se govori. oškodovali državo za poldrugi milijon, ker pa so nekateri izmed njih, kakor na primer Lakičevič. kar čez noč začeli z razkošnim življenjem, se da sklepati, da škoda še veliko večja. ultiirni Prva produkcija gojencev operne šole V ponedeljek je priredil državni konser-vatorij v dramskem gledališču javno produkcijo gojencev n-perne šole. Vodstvo tega zanimivega oddelka konservatorija je v rokah ce. Cirile Škerlj - Medvedove. Ne samo res nizke, ljudske cene prostorov, marveč v prvi vrsti živo zanimanje za naš mladi, ambiciozni operni naraščaj je napolnilo dramsko gledališče do zadnjega mesta Na-stooili so gojenci: Vida Rudolfovn. Dragica Sokova. Anica Kristanova, Mariela Mleku-ševa, Mara Marčec - Olupova, Milena Verbi-čeva. Herta Arkova ter Cveto Švigelj in Anton Petrovčič v sedmih scenah iz oper ».Tanko in Metka«, »Nižava«, »Carostrelec«, »Evgenij Oniegin« in »Werther«. Pri klavirju sta sodelovala kapelnika opere. gg. Anton Neffat in dr. Švara. Operna šola našega konservatorija more na r>odlagi ponedelikovih uspehov svojih gojencev zaznamenovati prav lep, mestoma odličen napredek. Pri mnogih izmed nastopiv-ših gojencev bo ta javni jiastop lep, prijazen spomin v bodočem življenju, nekateri izmed njih pa 9i bodo izbrali zapeljive operne deske kot prostor za svoj življenjski poklic. Največ upanja na bodoče lavorike, kajpak ovite z ostrim trnjem, imata gdč. Milena Verbičeva in g. Anton Petrovčič, ki sta v sceni iz II. dejanja opeTe »Nižava« včeraj dosegla uprav senzacijonalen uspeh. Prav ljubeznjivo pevski ter igralski odlično i*- pregled oblikovani pa so se izkazali tudi vsi ostali, med njimi zlasti gdč. Rudolfova, Sokova, Arkova, Mlekuševa, gosp. Švigelj itd. K plodonosnemu in nad vse resnemu delu moramo operni šoli konservatorija in njeni voditeljici ge. Cirili Škerlj - Medvedovi toplo čestitati. —č. Uspeh tenorista lviča v Pragi Pišejo nam: Član ljubljanske opere, mladi tenorist Kristofor Ivič, ki je svoje študije dovršil na Dunaju, je gostoval v Narodnem divadlu v Pragi v ulogi Radhamesa v »Aidi«. Dosegel je značilen uspeh, tako da je po prizoru na Nilu bil 17 krat izzvan pred zastor. Kritike so bile zelo ugodne. Tako Je pisalo »Ce9kč Slovo«: Veliki uspeh jugosloven-skega tenorista v Narodnem divadlu. Brez zvočne reklame in pri normalni vstopnini je v ponedeljek nastopil v Narodnem divadlu junaški tenor Krist. Ivič, ki je na mah postal ljubimec publike in je imel navdušen uspeh. Bil je napovedan že za soboto v nlo-gi Eleazarja v Stavovskem divadlu, do tega gostovanja pa ni prišlo iz tehničnih razlogov. Zato pa je Ivič v ponedeljek nadomestil ljubiteljem krasnih glasov v ulogi Radhamesa (Aida) tisto, česar so zaradi nekaterih razočaranj pogrešali. Tako zvočno moškega, v vseh legah izenačenega glasu z višinami, ki so brez tremola gotove in sijajne, tako resnično herojskega tenorja sonornega zvo- ~~ -- • —i ka in brezhibne intonacije nismo že dolgo slišali v Narodnem divadlu. Ni čuda torej, da občinstvo od galerije do najdražjih mest ni štedilo s ploskanjem ob odprtem odru, pa tudi tedaj, ko se je spustil zastor. Ta pevec nam bo res vedno dobrodošel gost. Primerno bi bilo, da se je gostu omogočila vsaj delna poskušnja z orkestrom, da se ne bi s kapelnikom razhajal v tempu.« 0 Dragotinn Kettefn je priobčil prvi junijski zvezek ' iSrpskega književnega gkis-nika« daljšo studijo iz peresa Ljubice S. Jankovičeve. Pisec ugotavlja pri Ketteju urejeno silo. vedrino, humor, duha. olastič-nost slik in pravi, da ga te lastnosti »čine ne samo umetnikom izuzetno lepih kvaliteta. koji razpelaže isto tako i bogastvom iz-ražajnih mogučnosti. nego i jednim od onih koji uvek blagotvorno zrače i sa čijim duhom doista vredi doči u dodir.« — Med književnimi poročili je izšla obsežna ocena Reharjevih »Pesmi o kraljeviču Marku«. Oceno je spisal D. Kostič. Slikar Rudolf Kremlička umrl. V Pragi je umrl akademski slikar Rudolf Kremlič-ka. Bil je član »Manesa« in »Umšleckč besede«, razstavljal je v Petrogradu. Parizu, Curihu, na Dunaiti. v Berlinu in Ženevi, v novejšem času tudi v Varšavi, Hamburgu in Pittsbourghu. Sodi med največje češke slikarje sedaniosti Umrl ie v starosti 46 let Knjiga o iugoslovenskih baladah v angleški izdaji. Te dni bo izšla v tisku knjiga v angleščini: »Jugoslovenske balade, njih postanek in razvoj«. Knjigo je napisal dr. Dragan Subotič. izredni profesor londonske univerze, izide pa kot izdanje univerze v Cam-bridgeu. Dasi bo obsegala okrog 300 9trani, bo veljala le 10 in pol šilinga. V glavnih vlogah ANA MAT WONG, CLIVE BROOK VELEFILM O KATEREM GOVORI VES SVET! Premiera danes ob 4., %8. in 1410. uri zvečer Telovadba ljubljanske srednješolske mladine Ob zaključku šolskega leta je mladina ljubljanskih srednja Sol to učiteljišč nastopila včeraj popoldne z javno telovadbo na letnem telovadišču Ljubljanskega. Sokola. Telovadni nastop srednješolcev je potekel ob velikem zanimanju številnega občinstva, ki je prireditev posetilo. Saj pa je mladina tudi tako strumno nastopila in vzorno izvedla vse vaje, čeprav sta bila za vežbe določena le dva meseca z največ dvema urama tedensko tej ceni ni dobiti. Nato je sporoma na g. poslancu sledeče: »Kupimo pšen co po borzni ceni 133 Din franko mestni miln. pošljite 2 vagona«. Nato je dobila obč;na od g. poslanca naslednjo brzojavko: »Koruza poslana pšenica slaba 15.000 Uroševič Kovin pošljite prosim.« Iz te nejasne brzojavke je občina posnela, da je poslano 15 ton koruze po 1 Din za kilogram, nakar je poslala g. poslancu Pavliču še naslednjo brzojavko: »Koruze ne potrebujemo, če js poslana, bo stavljena na razpolago.« Obenem je pisala občina poslancu g. Pavliču še pismo: »Danes smo Vam brzojavili v Beograd. Prepis brzojavke pošljemo v vednost. Naznanjamo Vam tudi, da smo dobili od sreskega načelstva Laško in banske uprave v Ljubljani telefonično poročilo, da je izposloval g. ban tri vagone brezplačne koruze oziroma pšenice za prehranjevanje brezposelnih delavcev.« Dne 19. maja je sprejela občina po občinskem svetovalcu g. Malovrhu od g. poslanca Pavliča 2 prevoznici. Dne 23. maja je kupila občina 20 ton najfinejše pšenične moke št. 0 za 20 par izpod borzne cene in moko razprodajala delavcem po znižani cen L Tako se glasi poročilo od merodajne strani, ki je sestavljeno na podlagi originalne korespondence. Kakor izvemo, je zahteval g. Pavlin, da ban.sta uprava uradno preišče to zadevo, da se službeno dože-rne, ali so očitki g. poslanca utemeljeni ali ne. Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanie v žilnem sistemu, razburjenost, nervoziteto, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Josefo-ve« grenčice. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo izboren učinek, ki ga ima »Franz Josefova« voda v svoji lastnost-ni kot milo odvajajoče sredstvo zlasti pri njočnokrvnih, korpulentnih osebah sati-karjih in hemeroidalno bolnih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in specerijbkih trgovinah. Zaradi neozdravljive bolezni v smrt Hodoš, 7. junija. Posestnik Gorza Peter iz okolice Hodoša je pred leti dal svoje posestvo svojemu zetu, ki se je nato izselil v Argentino, kjer je še sedaj. Gorza in njegova žena sta živela na prevžiifcku in sta delala na posestvu kakor nekdaj, ko sta še bila gospodarja. V zadnjem času pa je začel Gorza bolehati ma želodcu. Hodil je od zdravnika do zdravnika, a nobeno zdravilo mu ni pomagalo. To ga je tako potrlo, da se je odločil napraviti svojemu življenju ko-iec. V soboto zjutraj, ko so domači odšli na polje, je Gorza ostal doma. Nekako sredi dopoldneva je moralo biti, ko je vzel vrv, šel k šupi in se na tramu obesil. Žena in hči, ki sta se vrnili opoldne domov, sta ga našli že mrtvega. Požar zaradi otroške neprevidnosti Sv. Botfenk v Halo?ah, 7. junija. Pred dnevi je nastal med 11. in 12. uro dopoldne velik požar pri tukajšnjem posestniku Antonu Tomažinoi. Goreti je začela na hlevu slamnata streha, ki je segala zelo nizko proti tlom. Ogenj se je hitro razširil še na bližnjo stanovanjsko hišo, kolarnico in skedenj, v katerem se je nahajala tudi stiskalnica. Kolarnico in skedenj je ogenj v kratkem času upepelil, ker sta bila objekta iz lesa, dočim sta na gospodarskem in stanovanjskem poslopju postala žrtvi plamenov le streha in ostrešje. Poleg poslopij je zgorelo Tomaž:nu precej slanine, mesa in masti, dalje tri skrinje, ena omara z nekaj obleke in dva soda. V nevarnosti je bilo tudi sosednje poslopje, last posestnika Ignaca Pulka, ki je oddaljeno le kakih 30 korakov od Tomaži-na. Skoda je precejšnja, dočim pa je bil Tomažin zavarovan samo za 6000 Din. Gospodar se je nahajal, ko je nastal ogenj, v kolarnici pri diclu in ni bilo tedaj v bližini nikake sumljive osebe. Blizu hleva pa, kjer se je požar začel, so pasli otroci živino in se zato sodi, da so ogenj zanetili pastirčki po neprevidnosti. Orožni-štvo zadevo preiskuje. MARLENE D1ETRICH Elitni kino Matica Telefon 2124. Pred praznikom belokrajinskih Sokolov Za Belo Krajino bo nedelja 12. t. m. pomemben praznični dan. Matica belokrajin-sk^ga Sokolstva v Metliki bo obhajala 23-letnico. Pred 25 leti se je začela ideja Sokolstva naglo širiti po vsej Beli Krajini in je izraženo naglo in uspešno oživotvor-jenje te ideje tudi v tem, da ima Bela Krajina sedaj svojega poslanca, ki je bil ustanovitelj in ves čas najpožrtvovalnejši sokolski delavec,.. Jubilej metliške sokolske matice je istočasno tudi jubilej vnetega sokolskega delovanja poslanca Makarja, priljubljenega in najnesebičnej-šega sokolskega staroste. Starosta Dako Makar je lahko ponosen na svoje delovanje. Iz matičnega sokolskega gnezda so se kaj kmalu porodili mladiči, ki so poleteli v Črnomelj, Gradac. Vinico in Semič ter tam spletli nova gnezda, se širili in množili. V novejši dobi prišteva Sokol k svoji matični organizaciji tud' sokolske čete v Podzemlju in Radatovičih, v doslej vedno brezpravnem Žumberku. Baš iz tega žilavega in neustrašenega Žumberka izhaja naš starosta, brat Dako Makar, neustrašeni borec za ideje bratstva, pravice in ju-goslovenstva. Mož kremenitega značaja in največje odkritosti si ni mogel najti boljšega delokroga, kakor ga je našel pred 25 leti med soustanovitelji Sokolskega društva v Metliki. Delo teh požrtvovalnih mož, zlasti pa Filna energija in vroča domovinska ljubezen današnjega staroste so Dako Makar v na5i lepi Beli Krajini našli najplodnejša tla in tako je sedaj jubilej matice belokra-jinskega Sokolstva pravi prazai k zveste jugoslovanske Bele Krajine. Desetletnica poroke naše kraljevske dvojice Nov Foxov zvočni tednik in sijajna šaloigra z najboljšimi komiki »Mutec od Por-tici« Deset let poteče danes, odkar sta si naš kralj hi kraljica podala roki za življenjsko zvezo. Dne 8. junija 1922 se Je v Beogradu Jugoslovenski kralj Ale" ksander poroča s princeso Marijo, hčerko rumunske kraljevske dvojice. Kak«- pred desetimi leti se obračajo misli in srca vseh iskrenih državljanov Jugoslavije tudi danes v državno prestolnico, v kraljevski dvor, kjer bo naša vladarska rodbina v najožjem krogu in brez vsakih pompoznih svečanosti obhajala prvo desetlenico poroke. Kraljica Marija s! je takoj ob svojem prihodu ▼ Jugoslavijo pridobila naj-Kfotolje simpatije vsega prebivalstva. V desetih letih svojega življenja v naši sredi se je vsa posvetila svojemu možu, našemu vladarju, in svojim otrokom, trem jugoslovenskim kraljevičem; vsa pa se je posvetila tudi vsem, lepim in plemenitim stremljenjem, ki imajo v njej vedno svojo najvišjo zaščitnico. Še tesneje so se je v tem času oklenila srca vseh državljanov in postala je čisto kjaša, kakor je naš kralj Aleksander in kakor je čisto naša vsa vladarska rodbina. Ob desetletnici poroke je iskrena molitev vse Jugoslavije, naj bi današnjemu jubileju sledili še mnogi, mnogi prav do skrajnih mej, odmerjenih človeškemu življenju! Živela kralj Aleksander fin krafjlca Marfla! Živel jugoslovenski kraljevski dom! Z ljubljanskega velesejma Kljub hudi gospodarski krizi, ki teži ves svet, je bil XII. ljublj. velesejem otvorjen ob nič manjšem zanimanju, kot vsa ostala leta. Prav nasprotno lahko trdimo, saj je bil letoš. sejm otvorjen še posebno svečano s pomembnim govorom častnega predsednika velesejma ministra trgovine in industrije dr. Alberta Kramerja ob navzočnosti mnogih drugih odličnikov, zastopnikov domačih in inozemskih gospodarskih ustanov itd. O-tvoritve velesejma se je tudi udeležil minister socialne politike gospod Ivan Pucelj (na levi). Poleg gospoda ministra so dvorna dama gospa Franja Tavčarjeva, ban • dr. Drago Marušič, hčerka ministra Puclja gdč. Iva in sin Tone. Trboveljska koruzna moka in drugo Trbovlje, 7. Jtnrfja. Na nekaterih svojih shodih je narodni poslanec g. Pavlič očital trboveljski občini, da ga ni podpirala pri akciji za nabavo koruzne moke za prehrano revnejših slojev. Med onimi, ki jim je namenjena pomožna akcija, je po teh trditvah naravno zavladalo precejšnje nerazipoloženje napram občini. Na očitke g. poslanca Pavliča smo dobili od merodajne strani naslednje pojasnilo: Trboveljska občina je postavila poseben odbor, ki naj bi vodil akcijo za prehrano brezposelnih m drugih revežev. V tem odboru so bili gg. Malovrh, Vodušek. Korim-šek, Pavlin, Murn, Škrinjar, Križnik in Kle-novšek. Meseca aprila je seji odbora prisostvoval tudi g. poslanec Pavlič, ki je ponudil občini, da ji bo preskrbe! dva va- gona koruze za brezposelne delavce. Po daljšem posvetovanju je na predlog g. Pavlina odbor zavzel stališče, naj se dobavi mesto koruze po možnosti raje pšeniona moka št. 5 ali 6, ker naše prebivalstvo koruzne moke ni tako navajeno in bi mu bila ljubša pšeniona moka, četudi št. 6. Poslanec g. Pavlič je bil naprošen, naj* preskrbi občini podrobne informacije, kako bi se dala moka dobiti, in pošlje tudi vzorce moke. V pismu od 19. aprila je sporočil g. Pavlič, da dobi v kratkem vzorce moke in da mora biti naročilo izvršeno najkasneje do 8. maja. Denar naj bo pripravljen, cena pšenične make št. 6 pa je 175 Din. V nekaj dneh je dobila občina od milina »Oroševič« iz Kovina vzorce moke s ceno 230 Din za moko št. 5 in 210 Din za moko št. 6. Nato je občina brzojavila g. Pavlič'.': »Občina kupi 20 ton pšenične moke št. 5 glasom vzorca po borzni ceni 195 Dtd franko Trbovlje, plačljivo ob prejemu.« G. Pavlič je sporočil občini, da moke po ♦ Na rojstnem domu pesnika Antona Aškerca v Senožetih pri Rimsltlh topV.oah bo, kakor smo že poročali, mariborsko zgodovinsko društvo odkrilo v nedeljo 12. t. m. spominsko ploščo in bo program te svečanosti še objavljen. Muzejsko društvo v Mariboru pa naznanja ob tej priliki vsem geografom, da se bo ta dan vršil v Rimskih toplicah po inici jativi univerzitetnega profesorja dr. B. Milojeviča sestanek vseh nar ših geografov, ki bo razpravljal o kongresu jngoslovenskih geografov, ki se bo vršil letos v jeseni. Kraj sestanka bo določen sporazumno v nedeljo ob prihodu jutranjih vlakov. ♦ Ameriški konzul v Zagrebu. Za novega konzula Zel m jen i h držav Severne Amerike je imenovan g. Edmond Treskow, doslej zastopnik Amerike v Amsterdamu. G. Tre-skow se je kot ameriški oficir boril na za-padni fronti, po vojni pa se je posvetil konzularni službi. ♦ Američani na Jadranu. V Dubrovniku ee mudi-ta ameriški finančnik in predsednik Chase National Bank Pearce. Z istim parobrodom je prispela tudi ameriška pisateljica Amalija Novljanova, dopisnica >Associated Presj, ki je objavila že več člankov o svoiih vtisih o naših krajih in prilikah. Njena mati je Slovenka. ♦ Nov škof v senjski škofiji. Iz Senja prihaja poročilo, da bo v bližnjih dneh za senjskega škofa imenovan tamkajšnji kapi tularni vikar dr. Ivan Starčevič. ♦ Sokoisko društvo Slivnica pri Mariboru namerava prihodnje leto zgraditi kastni sokolski dom. V ta namen priredi 7. avgusta veliko tombolo, na kar vljudno opozur-jamo druga društva, da to upoštevajo. Letos si je naš Sokol nabavni kompletno letno telovadno konstrukcijo, kjer se sedaj pridno vežba staro in mlado. ♦ Velika ladjedelnica v Splitu, Jugoslo-venska družba za zgradbo in popravo ladij devršava sedaj veliko ladjedelnico v splitskem severnem pristanišču. Postavljene so že vse potrebne priprave in stroji. Družba bo sedaj lahko razvila živahnejše delovanje. Zaenkrat bo zaposlila približno tisoč delavcev. $3 kalifi fUmop aii piolc Vam poveča slike najlepše in najceneje FOTO TOUR1ST SELENBURGOVA ULICA ŠT. 6 ♦ Dediščina iz Amerik«. Kakor nam sporoča izseljeniški komisarijat v Zagrebu, je v Ameriki umrl rojak Janez Rudolf iz Dola. Zapustil je nekoliko premoženja. V Jugoslaviji ima sestro Marijo, ki se poziva, naj se javi izseljeniškemu komisarijatu v Zagrebu, Kamenita ulica 15. Predloži naj rodbinsko izkaznico pristojnega župnega urada, iz katere naj bo razvidno sorodstvo s pokojnikom. + >Prijate!j«;. Ju® i j ska številka družinske revije > Prijatelj« je posvečena slovenskemu stavbarstvu. Kot nekakšna kolektivna propaganda druži v sebi najpomembnejša slovanska stavbena podjetja in prinaša že takoj na prvi strani in skozi vso vsebino lepe slike njihovih gradbenih del. Posamezne članke pa so prispevali: Gustav Strniša: »Arhitekt«, >Moj prijatelj ima hišo... Inž. arh. Kregar Rado: >Kako si gradimo lastni dom«, Ivan Ogrin »Zidanje v lastni režiji«, inž. S. D. »Poševna aM vodoravna streha« inž. arh. Dom. Seraj-iik >0 sodobnih fvrtovAh«. Nato ipa slede opisi raznih stavbenih materiali j, podjetij in večjih stavbenih del. Tako preide ita posebna številka v splošni del, ki pričenja z rešitvijo šestdesetih oglasov, bi so icmeli v 3. številki napa.čno postavljene verze. Ve-1 ka udeležba naročnikov na tej zanimivi propagandni akciji je zajamčila udeleženem tvrdkam res dober reklamni efekt. Za njimi so zbrane zanimive anekdote in druge reči, ki odpirajo d u ševnemu pogledu naročnikov okno v še širše obzorje. Lepa pa je tudi turnestanska pravljica Ivana Vuka :.3poznaJ je samega sebe«. Gledališki pregled poroča o delovanju slovenske drame ao opere jako izčrpno. Na kraju nam piše •Lvo Peruazi o >Letošnjih delavskih kulturnih večerih. — V tej številki prvič opaA-mo rubriko »Fotoa,mater«, ki po svoji posrečeni napisna glavi obeta, oa bo stalna. To je zopet prispevek k fotoamaterski literaturi in k propagandi za ta lepi šport. — Obširno in reprezentančno številko družinske revije >Prijatelj« pa končnie Brat. ko Krefta nadaljevanje »Kalvarije za vasjo«. Družinska revija >Prijatelj« se lepo razvija. Bolj in bolj se izpopolnjuje in že dolgo uspešno tekmuje s tujimi ilustracijami za prvenstvo na slovenskem knjižnem trgu. Lep razmah lista priča o njegovi žilavosti, s katero si je osvojil srce številnih naročnikov. Naroča se v upravi Dalmatinova 10 in stane letno samo 60 Din. ♦ Dva prvošolca sta pobegnila v Afrfko. Tz Zagreba sta izginila dva dijaka prvega a-azreda tamkajšnje realke Zlatko Strižič in Ivan Peso. Njuni sošolci so razredniku povedali, da sta jim u bežna dijaka zaupala svojo namero, da bosta pobegnila v Afriko in tamkaj iskala eksotične rastline in živali. * Romeo In Julija v Bačkem Brega. Iz Sombora poročajo o ljnbavni tragediji, ki Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani številke za označbo kraja pomenijo: 1. Cas opazovanja, 2. stanje barometra, S. temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. »mer in brzina vetra, 6. oblačnost 1_10, 7. vrsta padavin, 8. padavine v mm. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, 7. junija Ljubljana 7, 761.0, 15.6, 80, BNEJ1, 0.8, —, —; LJubljana 13, 761.8, 17.6, 60, N5, 0.9, _, dež; Maribor 7, 761.3, 16.0, 70, N3, 0.9, _, Zagreb 7, 761.2, 17.0, 80, SW1, 0.9, _ Beograd 7, 761.0, 22.0, 50, NW!2, 10, S«irr>ijevo 7, 761.6, 16.0, 70, mirno, 0.9, —; Skoplje 7. 761.1, 21.0, 60, mirno, 0.3, — —; Split 7, 7CI.8, 18.0, 80, N3, megla 0.3, iz meglica Kumbor 7, 760.5, 21.0, 90, mirno, OZ, __, —; Rab 7, 762.6, 17.0, 90, SI, 0.7, Temperatura: Ljubljana 23.8, 13.6; Maribor 22.6, 15.0; Zagreb 26.0, 15.0; Beograd 31.0, 18.0; Sarajevo 28.0, 13.0; Skoplje 34.0, 12.0; SpLit 27.0, 17.0; Kumbor —, 18.0; Rab 15.0. Solnce vzhaja ob 4.14, zahaja ob 19.43. Luna vzhaja ob 6.7, zahaja ob 23.1. se je odigrala v selu Bačkem bregu. De-vetnajstletni mladenič Marin Sitarič je bil zaljubljen v Marijo »Ivoševo. Ljubavno razmerje je trajalo že dalje časa. Sklenila sta da se poročita, a starši deklice so to namero preprečili. Zaljubljenca sta se zaradi tega odločila, da si končata življenje. V ponedeljek zjutraj sta se podala v okolico da izvršita svoj sklep. Mladenič je streljal na deklico, ki se je smrtno ranjena zgrudila na tla. Potem pa je Sitarič sam sebi pognal kroglo v desno sence ter je obležal poleg zaročenke mrtev na mestu. ♦ Mrtva žena z živim otrokom v naročju. Preteklo soboto so pod nekim drevesom ob cesti med Brodom in Der v en to našli mrtvo žensko z otrok m v naročju. Kakor se je videlo, je žensko ubila strela, ki pa — otroka ni niti najmanj poškodovala. Istovetnosti mrtve žene niso mogli ugotoviti. ♦ Samomor brezposelnega pomorskega ka-petana. Na Sušaku so potegnili iz morja truplo bivšega kapetana trgovinske mornarice Josipa Randiča, starega 58 let. Do svetovne vojne je bil kapetan dolge plovbe, po vojni pa je ostal brej službe. V smrt ga je gnalo pomanjkanje. ♦ Peklenski stroj v Otožen, v ponedeljek zjutraj so našli, kakor poročajo zagrebške »Novosti«, v Otočcu na spomeniku kralja Petra montiran peklenski stroj iste vrste, kakor so oni, ki so jih v zadnjem času iz Zadra vtihotapljali na naš teritorij. Na bateriji je bil na eni strani napis »Ustaš«, na drugi strani pa mrtvaško glavo. Stroj je bil tempiran za 15. uro popoldne, bil pa je pravočasno opažen in demontiran. Uvedena je intenzivna preiskava. ♦ Zobje ne izgubijo svoje naravne barve če se stalno uporablja dobro čistilno sredstvo s primerno ščetko. Vse, kar povzročajo sluznice v ustih, kakor zobni kamen in vse drugo, kar se nabere okrog zob od •tobaka, kave, čaja, itd. in tudi vse, kar nastane kemičnim potom, lahko prav hitro pokvari lepoto zobovja. Samo temeljita i.n redna nega z Odolovo zobno pasto obvaruje zobovje pred nadležnim obarvanjem. Odolova zobna krema odstranjuje zaradi svojih velikih koloidnih sestavin vso nesnago, kakor tudi >vsa barvila z neprijetnim duhom, ki se oprijemajo zobovja. ♦ Za časa velesejma stalna razstava blaga za obleke pri tvrdkj Novak, Ljubljana, Kongresni trg (nasproti nunski cerkvi). Priporočamo neobvezen ogled posebno zunanjim posetnikom «ejma_ ♦ Tisoči bolnikov so rogaSkt zdravilni vrelci vrnili zdravje, morejo ga vrni ti tudi Vam, če se jih boste redno 'posluževali. Navodila za rabo zdravilne vode, cenike to prospekte dobite brezplačno na ljubljanskem velesejmu v paviljonu >H« ali pri direkciji zdravilišča Rogaške Slatine. ♦ Tovarna Jos. Reich sprejema mehko In škrooljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz LfuMjane n— Danes senzacljonalna filmska premiera v Elitnem kinu Matici. O zaključku filmske sezone se v Ljubljani nikakor ne more govoriti; dokaz temu je današnja premiera senzacionalnega filma »šanghaj-- ekspres« z M ar len o Dietrrfch v glavni vlogi. Po celem svetu je bila premiera tega filma nekaj izrednega ln tako v New Torku, Londonu, Amsterdamu, na Dunaju, v Pragi, Budimpešti, Beogradu to Zagrebu Je bilo navdušenje kritike in publike nepopisno. Marleme Dietrich je danes igralka, katere popularnost jn slava se meni lahko edino e slavo Grete Garbo. Ona očara in osvaja 6 svojo krasoto to digiro ter so njeni filmi veliki dogodki za ves svet. V filmu »šanghajskii ekspres« Je obdelal režiser Sternberg noivo jn veleaktualno temo o kr-vaivih borbah na Kitajskem. Marlene Dietrich predstavlja v filmu najlepšo in naj-lokavejšo pustolovko Sanghaja, drfvne »šanghaj - Lily«. Poleg nje nast/>pajo v Ob priliki velesejma obiščite Avtomat-buffet „DAJ-DAM« na Aleksandrovi c., palača »Viktoria« NACE NAROBE, tapetnik, Ljubljana Gosposvetska cesta 16 (pri Levu) 225 Sadvita, mama sadvita! tako se oglasijo otroci, odrastlim pa se delajo skomine, ko pridejo na velesejmu do paviljona H, kjer je v koji razstavljena in kjer prodajajo »Sadvito« sadje v čokoladi 7410 Znižali smo cene vsem oblačilom. Oglejte si zalogo! J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova 12 filmu še znameniti igralci kakor Oldve Rrook to Ana May Wong. Na tisoče in tisoče Momgolcev to belcev pa prikazuje ve-lenapete in ljute borbe na kitajskem ozemlju. — Premiera velikega filma bo danes in priporočamo nabavo vstopnic že v pred-prodaji. Poleg znamenitega filma >Šanghaj ekspres« predvaja Elitni kino Matica ob tem sporedu še izvrstno dvodejansko šalo-dgro »Mutec od Portici«. V tem filmu nastopajo komiki Szoke Szakall, Siegfiried Amo, Paul Horbiger in Ida Wiist. Ce povemo, da se poleg vsega tega kaže še najnovejši, velezaniimiv zvočni tednik, vidimo, da je v Elitnem kinu Matici topot izvrsten program, katerega si mora vsakdo ogledati. u— Za simfonični koncert, ki bo v petek 10. t. m. je izšla prav Mena programna knjižica, ki obsega točen spored koncerta to kratek uvod vseh simfoničnih del, ki bodo na sporedu, kakor tud{ besedilo skladb, ki jih bo pela s spremi jevanjem orkestra ga. Pavla Lovšetova. Programna knjižica je za vsakega udeleženca v resnici potrebna, zato priporočamo nakup. Dobi se v Matični knjigarni. Stane 3 Din. Tam so na razpolago tudi vstopnice za simfonični koncert po običajnih cenah. Koncert bo v veliki dvorani Uniona 10. t m. ob 20. u— Sokol Ljublj ana II. vabi k javni telovadbi, ki bo v nedeljo 12. t. m. na Prulah. Nastopijo vsi oddelki, privlačnost pa bo nekaj novih izbranih točk. Začetek točno ob 17. Po telovadbi bo ob godbi Sokola I, dobri postrežbi (opozarjamo na priznani golaž), srečolovu, petju itd. prosta zabava, ki naj služi poglobitvi sokolskega pnijar teljstva. Pridite! Vstopnina minimalna, cene nizke. u— FIlm »V kraljestvo zlatoroga« ^ predvajal danes zadnjič. To zanimivo in krasno uspelo delo Skalašev, ki ga je te dni predvajal ob splošnem zanimanju občinstva krajevni odbor Rdečega križa v Unionu, se bo predvajalo samo še danes nepreklicno zadnjikrat. Ta povsem novo izdelana kopija je namenjena za ostale banovine naše države ter bo v prihodnjih dneh odposlana iz Ljubljane. Zato opozarjamo občinstvo, da si pravočasno reservi-ra vstopnice, ki se dobe v vestibulu dvorane hotela »Union«. Predstave ob 18. in 21. u— Ureditev razglednih točk. v ponedeljek popoldne je posebna komisija strokovnjakov pregledala vse važnejše razgledne točke v Tivolskem gozdu in na Grajski planeti. Tako zvani »Lepi razgled« pod vrhe m v Tivolskem gozdu ob prome-naani poti na šišenski vrh se bo tako uredil, da bo povsem prost razgled na Ljubljanski grad in proti vzhodu, zlasti v smeri proti Devici Mariji v Polju. Ta razgled sedaj precej skrivajo visoka drevesa. Od tod nameravajo izpeljati zložno pot na veh in okoli njega. Komisija si je ogledala tudi planoto na šišenskem vrhu, ki je last SPD. Pota na vrh se bodo uredila. Na primernem kraju pod vrhom se bo napravil prost in lep razgled na Rožno dolino, Vič, Barje in proti Krimu. Na Grajski planoti se bo otvoril nov razgled proti jugu na dolenjske griče. Sedaj ta razgled nekoliko zastirajo visoka drevesa na parceli, ki je privatna last. Občina bo stopila s posestnikom v zadevna pogajanja, da se drevesa, ki itak niso mnogo vredna, posekajo proti primerni odškodnini. Komisija si je ogledala tudi grajske utrdbe in je naposled ugotovila, da je bila pot okoli grajskih utrdb nedavno neupravičeno zabranjena. Najstarejši član komisije je izjavil, da je bila ta sedaj zabranjena pot javno rabljena najmanj 35 let. Občina bo ukrenila primerne korake, da se tej poti prizna javnost. Za ureditev vseh razglednih točk bo potreben prav malenkosten kredit. u— Uprava Sokola II. sporoča svojemu članstvu, da je neumornega brata Kebra zadela bridka izguba — njegova ljubljenca Vlasta je odpoklicana med nebeške krilat-ce. Težko prizadetima roditeljema iskreno sožalje. u— Ženska Sentpeterska C. M. podružnica v Ljubljani se zahvaljuje vsem darovalcem in nabiralkam, ki so pripomogli, da se je nabralo 4. in 5. t. m za našo Šolsko družbo 3746 Din, kljub temu, da so se vršile ta dva dneva tudi druge zbirke to prireditve. u— Občni zbor ženskega pokreta b običajnim dnevnim redom bo v četrtek 22. t. m. ob 20. v društveni sobi v šelenbur- govi ulici 7/IE. u— Društvo »Tafoor«, Pevski Zbor tona skupno pevsko vajo drevi ob 20. v Glasbeni Matici. Pridite vsi! u— če vas zanima, česa so zmožni otroci v predšolski dobi, pridite itn poglejte si razstavo otroškega vrtca na državnem ženskem učiteljišču. Odprta bo v četrtek, petek dn soboto od 9. do pol 1. ta od 3. do 6. popoldne. Obenem bo istotam tudi tečaj za otroške vrtnarioe. u— Aretacija 6 8e®tvtdča®ov. OrožnfM v Št Vidu nad Ljubljano so v ponedeljek pcpoldne privedli v zapore deželnega sodišča 6 Šentvičanov, ki so obdolženi delik-tov po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državL u— Nesreča no počiva. Včeraj Je aprejjefla bolnica spet več ponesrečencev. Huda nesreča se je pripetila v kamnolomu na Jezeru. Delavec France Šebanik je sekal kamenje, pa ga je podsulo in je bil hudo poškodovan po vsem telesu in na glavi. Na pomoč je bila pozvana reševalna postaja, ki je šebenika z avtomobilom prepeljala v bolnico. Njegovo stanje je precej resno. _ Posestnik Franc Krmelj iz Stare Loke pri Kranju je doma skočil z voza in je padel ter si zlomil levo nogo. _ V Gaberjn pri Litiji je brznil konj v glavo Stanka Zorka, 5 letnega posestnikovega sina in ga precej poškodoval. — Posestnik Ivan Lah, kovaški mojster dz Lesc je padel s kolesa to si zlomil desno nogo. Novo urejena trgovina železnine, porcelana in steklenine M. ZiMe Ljubljana, Dunajska cesta 11, poleg „Fagovca" trna vedno v zalogi po nizkih cenah kompletno kuhinjo kakor: kuhinjsko posodo, emajlirano in aluminijasto; razen porcelan, kakor servise Itd.; razno steklenino; razno posodo in steklenino za gostilne in restavracije, moderne stroje za kuhinje, vse gostilniške in gospodarske potrebščine, orodje za vse gospodarske in industrijske panoge, okovje za stavbe in pohištvo, pločevino, železnino, nosilke, cement, kompletne kopalnice in straniščne naprave, železje in prvovrstne češke ploščice za štedilnike in kopalnice. Na DEBELO! ZAHTEVAJTE PONUDBE! NA DROBNO! 12 Maribora a— Redaktor Strakaty spet v Mariboru. Včeraj dopoldne se je pripeljal v Maribor na povratku z Jadrana redaktor J. K. Stra-katy tz Prage. V Mariboru so ga sprejeli predsednik Jč lige dr. Avg. Relsman m podpredsednik Ivan Knopp ter odbornik prof. Jos. špendal in si je g. Strakarty v njihovi družbi ogledal še ponovno Maribor Med drugim je g. Strakaty obiskal '„udi mestno otroško zavetišče pri Ljudskem vrtu, katero mu je razkazal vodja g. Jože Kutin. Vmes je naš ljubi gost obiskal še tudi pisatelja dr. tfva žorlija, ter se s pooriMan-sKiim brzovlakom vrnil rr Prago. G. S trak a-ty se vrača z najlepšimi vtisi z Jadrana, kjer je prebil v Selcih skoro mesec dni in je obljubil, da se bo zopet povrnil na poči tmice v Jugoslavijo. Kakor nam je sporočil g Strakaty, je na Jadranu vkljub znanimi deviznimi težkočami še po vseh letoviščih precej gostov iz Češkoslovaške. G. urednik pa je med tem že poslal na poseb- KUPUJTE NOVI RAVNOKAR IZIŠLI KATALOG POHIŠTVA »Novodobna oprema«, katerega dobite za ceno Din 20.— pri vseh razstavljalcih pohištva na velesejmu. Katalog prinaša prav lepe modele sodobne stanovanjske opreme. Pismena naročila: Rok Arhar, št. Vid n. Lj. GOJZERJI PRIZNANO NAJBOLJŠI lovski tn športni čevlji po konkurenčnih cenah edino le pri gg I! no prošnjo našemu poslaništvu v Prago poročilo o raznih težavah, ki so jih imeli gostje glede svojih plačilnih sredstev, da se to Po možnosti čimprej odpravi in olajša prihod čehoslovakov na Jadran. a— Shod železničarjev, ki ga je nameravala sklicati podružnica jugoslovenskih železničarjev 17. t. m., kakor je bilo že napovedano, je bil zaradi različnih težav, ki so nastopile zadnje dni, odgoden. a— Sokoisko društvo Tezno poroča vsem bratskim društvom, ki so se prijavila k zletu mariborskega okrožja na Teznu v nedeljo 12. t. m., da bo vozil od vsakega vlaka z glavne postaje mestni avtobus na zle-tišče. Ona društva in čete, ki še niso poslale prijavnic za zlet, naj to nemudoma store. Okrožni zlet bo prava revija sokolskih čet mariborskega okrožja to so priprave v polnem teku. Iz Celja tiri nad škof jo Loko Zahtevajte cenike! Zahtevajte cenike! 0 Staroznanl najpriljubljenejši hotel Bleda nudi gostom vso oskrbo, sobo, prvovrstno prehrano, vštevši napitnino In takse, za 1 dan Din 75.—, v 5 dni Din 350.—, za 10 dni Din 650 ter vožnja s kolodvor a na kolodvor. 74 e— Celjska mestna občina bo na podlagi zadevnega ministrskega dovoljenja tndi za tekoče leto pobirala vodarino, kanalsko pristojbino in veselični davek v isti izmeri kakor lani. e— Celjsko pevsko društvo Je priredilo preteklo soboto svoj pomladanski koncert v srednje zasedeni veliki dvorani Celjskega doma. Zanimiv, precej obširen turnejski spored je mešani zbor zapel prav dovršeno. Neumorni in skrajno delavni pevovodja g. Pec Šegula nam je pokazal, kaj se da ustvariti s tako dobrim zborom, kot je njegov. Najbolj so ugajale občinstvu Adamičeve skladbe »Spi sinek moj« in »Za njega vse potrpim«, s katero si je zbor priboril na veliki pevski tekmi na binkoštnem glasbenem festivalu v Ljubljani drugo mesto, dalje Lajovčevi »Kisa« in »Kroparji«, dr. Schwabova »Zdrava Marija«, v kateri se je s svojim lepim sopranom odlikovala ga. dr. Rajhova, krona vsega koncerta pa je bila izredno težka Premrlova skladba »Luna in zvezde«, ki jo je zbor zapel res dovršeno. Viharen aplavz so še doživele Adamičeve »Molitev pastirčkov« ln »JCre-sovale tri devojke«, Mokranjčev »IT. Rnko-vet srbskih narodnih pesmi« in Krsteva »Sto mi ne dohodžaš«, v kateri je močno ugajal sopranski solo ge. Zinke Thalerjeve. Pevovodja g. Šegula, kakor tndi obe solistki ga. Rajhova in ga. Thalerjeva »o prejeli krasne šopke, g. šegnla pa 5e posebej lep venec. Sobotni koncert Je pokazal silen napredek, ki ga je zbor doživel v času od zadnjega koncerta. e— Moški zbor celjske »Svobode« bo priredil svoj pomladanski koncert pod vodstvom g- Cirila Preglja v soboto 11. t m. s pričetkom ob pol 21. v Celjskem domn. Spored obsega umetne pesmi skladateljev G. Ipavca, J. Prochaske, (Vilka Novaka, Cirila Preglja, Petra Jereba in Ivana Zajca. Več kot polovico sporeda zavzemajo jugoslovenske, češke ln ruske narodne pesmi v harmonizaciji Gotovca, O. Deva, C. Preglja in Sergeja Zarova. Zbor, ki šteje 45 pevcev, razpolaga z lepimi, izdatnimi glasovi in slovi v Celju tn okolici kot eden najboljših zborov. Vstopnice se prodajajo samo na dan koncerta eno uro pred začetkom. e— Otvoritev novega športnega prostora na Glaziji. Nova lesena ograja, s katero je mestna občina ogradila Glazijo, se bliža svoji dovršitvi. Svečana otvoritev z blagoslovitvijo novega prostora se bo vršila v nedeljo 3. julija, ko bo priredil SK Celje velik »Športni dan«. Celotna prireditev bo trajala v soboto zvečer in v nedeljo ves dan. Ostala društva naj bi to upoštevala hi naj bi tedaj po možnosti ne prirejala eventualnih svojih prireditev. e— Celjski Korošci bodo fmeTl v soboto 11. t. m. važen sestanek v restavraciji hotela »Evropa« s pričetkom ob 20. e— Mestni kino ostane drevi zaprt Iz Kamnika ka— Ureditev a\-tobusnih postajališč. Iz vrst naših čitateljev smo prejeli: Na zadnji občinski seji je bil stavljen predlog, naj se tuhinjski avtobusi, ki imajo sedaj postajališče na Glavnem trgu, umaknejo pred Gasilni dom, ker se baje nekaterim zdi, da je sedanja ureditev nepraktična. Mnenja smo, da po novem načrtu ne bo doseženo nikako izboljšanje. Proga L j ub I j ana -K amn ik-uM o tn ik je direktna, po novi »izboljšani« ureditvi pa bi morali potniiki najemati še postrešoka, da jim prenese prtljago z enega postajališča na drugo. Ker bo zadeva pri prihodnji občinski seji zopet prišla na dnevni red. prosimo občinski odbor, da najde tako rešitev, da bodo avtobusi ostali na Glavnem trgu, ki je menda še vedno središče mesta. Iz Litije i— Z obračunske seje občinskega odbora. Na zadnji občinski seji naše velike občine, ki jo sestavljajo do nedavnega še samostojne občine Litija, Hotič in Konj, so pregledovali sanske občinske račune. Iz proračuna, za katerega je bilo predvidenih 505.567 Din izdatkov, so potrošili le 487.789 Brez valute na morje Plačljivo v Jugoslaviji. Opatija. Pension Hausner, sredi meeta, krasna lega ob morju, kopanje brezplačno, kuhinja prvovrstna in poceni. 6319 Lastnik P. Tomašič. Din; prebitek znaša torej 17.778 Din, Bla-. gajna ubožnega zaklada je imela v preteklem letu 47.823 Din izdatkov. i— Priprave za nedeljski sokolski nastop. V nedeljo 12. t. m. bodo položili telovadni oddelki Sokola Litija-Šmartno obračun svojega dela. Javni nastop bo ob 15. v Švarcovi hosti. Sodelovala* bo domača gasilska godba. i— Šolska vest. Gdč. Švagljeva Ana. primorska rojakinja m bivša učiteljica v Trstu, je nameščena na tukajšnjo osnovno šolo, kjer je službo že nastopila. Iz Zagorja z— Telovadba starejših članov. Drevi ob pol 20. bodo imeli v Sokolskem domu redno telovadbo starejši člani, ki se bodo začeli pripravljati za okrožni ziet 31. julija v Zagorju. Vadil bo br. Polde M muh. Vsi člani, ki imate veselje do prostih va]. pridite! Iz Trbovelž t- Sot:otsko gledališče. Sokobka deca priredi II. ob 20. in 12. t. m. ob 16. prav-Jjično igro »Krojaček junfčHc« rri z>elo iznižanth cen-oh. Vstopnice se dobe pri učitelju Riharju na Vodi. iz Hius^ka h— GoJjufhi nabiralci raznih darov so se v velikem številu začeli potikati po na-jšam kraju in so irujno opozarja občinstvo, naj od vsakega, ki pride s nabiralno pol o, takoj zahteva o-abno legitiuiicijo in poverilno listino. 0«be, ki se s tem ne morejo izkazati, naj sb takoj izroče oroč-ništvu. Med sleparji je bil te dni neki Fran Potušek, ki je hodli okrog z nabiramo pole za godbo, k: je sodelovala pri telov^ci procesi ji. Kar je nabral, je z nekim prijateljem zapil na Dolu. še predno so bili nanj opozorjeni orožniki. Tudi kar se oče brezposelnih, naj nihče ne oozabi. da imajo vsi pravi brezposelni delavci od ofcčin»e izdane legitimacije. Vse potepuhe, ki izkoriščajo brezposelnost, naj se tabo j prijavi orožnikoma, b— Riztko deta. 531erftnl deiavec Martevž zaposleni pri dren aži ran ju bivšega š>>fcsk)ega starabSča, si je pri deki zlomO desno norgo. krojaiakj pomočnik Ivan Kaše pa rofco. Ponesrečencema je nudil prvo p-"moč zdravnik g. dr. Neuberger. Iz Novega mesta n— Tečaj o cepljenju ž mamice. Bano-vanska bmertijsika šola na Grmsti Sisak. Naprosili ste me, da bi Vam poročal o naših izkustvih, ki smo jih dosegli tekom zadnjega polletja pri šolski mlad ni s si-sačko mineralno vodo, ki srtc nam jo stavili na razpolago. Četudi je rok "precej kratek, s« vendar že da danes presoditi uspešnost uporabe te mineralne vode pri pobijanju golšavosti in sploh pri profi-Laksi golše. Najprej je treba pripomniti, da se vodi v Bemu že 12 let med šolsko mladino intenzivno pobijanje golšavosti. V tej dobi so se za raziskovanja uveljavila temeljna načela, po katerih se loči golšavost s povečano od golšavosti z normalno žlezo-ščitnco. Iz poročila, ki sem Vam ga ž poslal, je razvidno, v koliki meri je bila razširjena golšavost pred bo akcijo. Tekom 15 let smo preizkusili večje število jodnih preparatov in sicer takih, ki so bil združeni s soljo ali pa z raznimi organič-mmi tvarinami. že pred 12 leti srno v diskusij1 s tukajšnjimi zdravniki naglašali, da v splošnem ni važno, v kakšni obliki se jod uporablja. Pri vseh oblikah so učnki približno enaki, izkazalo pa se je, da je precej ugodnejša zveza joda s soljo in tako smo ostali doslej pri predpisovanju jod-aatrija ln jodkalija. Te pripombe niso popolnoma brezpomembne z ozirom na to, da bi lahko tiudi g!e;de sisačke mineralne vode nastopila različna mnenja. Kar se tiče doze joda v sisafiki mineralni vodi, t rob a poudarjati, da odgovarja približno količini naših doslej preizkušenih jodovih preparatov, to je kozarec sisačke mineralne vode 0.tXX)5 gr joda kakor ena tableta Majova dr. NVanaer, ki jo dnevno izdajamo v šolah. Vodo otroci radi uživajo in v tem pogledu nismo imeli nobenih težav. Kakšni so bili rezultati pri pobijanju golšavosti?' Sisačko mineralno vodo smo dajali ca. 25(1 otrokom od 6. do 15. leta. Od teh otrok se jih je prej lečilo precejšnje število že z raznimi dragimi jodovimi preparati. Pri ocenitvi sisačke mineralne vode je to brez pomena, kajti važna je samo ugotovitev, če ima sisačka voda iste učinke kakor drugi jodovi preparati. Brez joda bi pri uporabi s;sačke vode pri nekaterih otroc:h zopet nastopila golša vos* v prejšnji obliki. i gotoviti je bilo torej potrebno, če sisačka voda lahko prepreči tvorbo golše in če lahko odnravi že nastale golše odnosno povečane ščitaste žleze. O tem Varn lahko sporočimo naslednje: 1. Izkazalo se je. da oni otroci, ki pri preiskavi niso imeli golše, po polletnem zfp-živnnju sisačke vode tudi niso pokazali nobenih znakov tega obolenja, ali z drugimi besedami, da je otroke pred golša-v os t jo ravno tako očuvala sisačka voda kakor poprej preoarati Majova. Sisacki vodi se torej profilaktični učinek ne more odrekati. 2. Vpliv na povečane ščitaste žleze se pr vseh jodnih preoaratih precej težko presodi, ker je težko pregledati prehode med preiskavami. Pri nekaterih otrocih se j? po uporabi si. ačke vode povečana žleza vrnila v normalno obliko, pri drugih pa ni bilo sprememb. Po naših dolgoletnih izkušnjah nam ie znano, da ima povečana ■šeitasta žleza često znatno rezistenco. Mogoče odgovarja ta velikost žleze spl^h normalnemu stanju gotovih lnidf :n da se z cmaniš-njem ne more računati tudi pri rvečj;h količinah joda. 3. Na običaine odebeline je v sološ- r°m čini tn i £ •hov imedika-nenfih. a voda ugodno vplivala. V ve- >v se ie ugotovlo normalizirava je seveda tudi nekaj neuspe-se enlošno dogaja pri vseh jodnih 4. Vozlaste odebeline so reagirale v splošnem na enak način, kakor pri drugih jo- dovih preoaratih. to je slabo. Na trde e se doh -il vol voz- o. pri mehkejših pa or 99—100; baška bela 111—113; banatska 98—100; srem. 98—100; okol. Šid 101—103. Moka: baška. banatska »Og« in »Ogg« 225 do 235; »2« 200 — 210; >5« 185 — 195- >6« 175 _ 185: >7« 145 — 150; »8. 92.50 do 97.50. Otrobi: baški, sremski 87.50 — 90; banatski 85 — 87.50. + Somhorska blagovna borza (7. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 80 vagonov. Pšenica: baška. okol. Sombor, 78/79 kg 130 — 132; gornjebaška, 79^80 kg 130 do 132; sremska. slav., 78 kg 130—132; baška potiska. 80 kg 131—133. Ječmen: baški, sremski, 63/64 kg 140—145. Koruza: baška 97 — 98; za julij 101 _ 103; baška bela 111—113; baranjska bela 125—135. Moka: oaška, banatska »Og« in »Ogg« 225—235. >2« 200 do 210: »5« 1&5—195; >6« 175—180: >7« 145—153; »8« 92.50—97. Otrobi: 85—86. prodano blago vplačani deleži posoiila članom hranilne vloge skladi denarni promet = Okrožnica banske uprave glede točenja vina lastnega pridelka. Banska uprava dravske banovine je poslala vsem sreskim na-čelstvom naslednjo okrožnico: Kraljevska banska uprava prejema številne pritožbe glede prekomernega dopuščanja vinotočev pod ^ejo (prodaje vina lastnega pridelka) in o nerednostih, ki se v teb vinotočih dogajajo. Po pravilniku o goit.lnah od 28. novembra 1927 (Uradni list, št 1-1 ex 1928) ni dano v pristojnost političnih upravnih oblastev izdajati dovoi ;a za take vinotoče, kakršna so se izdajala na bivšem Kranjskem z razglasom od 11. avgusta 1853, dež zak. št. 181. II. del ali na livšem Štajerskem po gub. nar. od 11. decemtva 1833, štev. 19710 prov. zak. zb., zvezek 15, stran 291, temveč so za izdajo dovolil pr000 kilogramov riž*. 800 k?> cikoriie, 1000 kg bučnega olja. 800 kg sirove Vove. 1000 komadov buKn-ih toporišč in 1000 kg terpen-tinovega mila. Borre 7. inniia. Na liiibljansk? bo^zi je danes deviza New7ork nekoliko okrepila. Istočasno se ie za malenkost dvignila tudi deviza Berlin. Ponuščale pa so devize Amsterdam, Bru-seli in London. Na zagrebškem efektnem tržišču {e bila tendenca o Vojni škodi mirna in ie pri«lo do prometa le za kf»so po 176 in 178. 7°'o Blairovo posojilo ie bilo zaključeno r»o 39. 8°'o pa po 43 in 44. V ostalem ie bil zabeležen promet »amo še v 6% begluških obveznicah po 32. Devire. Ljubljana. Amsterdam 2*>72.P2 — Berlin 1325 72 — 1336.52. Bruselj 733.?2 _ 787 16. Curih 1097 35 _ 1102 85. T -on 'Jon 206.29 — 207.S9, Newyork ček 5579.88 — Egidij in Karol Erjavec MIZARSTVO BROD (poleg tacenskega mostu) p. ŠT. VID nad Ljubljano. Stalna zaloga pohištva. Samo domači, solidni zajamčeni izdelkL Priznano nizke cene. Kadar kupujete pohištvo, oglejte si našo zalogo. Ogled tudi ob nedeljah. Razstavljeno tudi na velesejmu. 7417 r Sokol Prvi dan vsesokolskega zleta v Pragi Nastop praških narodnih noš V nedeljo so se pričele v Pragi slavnostJ IX. vsasoko.skega zleta z nastopom dčce praških ljudskih m meščanskih sol. ki je privabil na zletni stadion ogromno množico gledalcev iz Prage jn okolice. Slavnos-ti je prisostvovalo okrog 50.000 ljudi. Po dopoldanskih skušnjah so popoldne točno ob 3. uri sirene naznanile pr četek te lovadbe. Skozi vhod na telovadišče se je vsu,'o 2200 učencev ljudskih šol, v kratkih črnih hlačkah in belih srajcah, ki so se takoj razdelili v 12 peterostopnih kolon. Po raz-stopu in priročenju s potleskom so izvedli tri proste vaje, ki jih je sestavil J. Pankrac na glasbo M. Matejovca. Prav primerne, lepe vaje so bile dobro izvajane. Medtem ko je publika navdušeno ploskala skozi stranske izhode odhajajočim dečkom, je že nastopalo na isti način kot dečki 2200 deklic ljudsko šolskih šol. Učenke so podale sveže tri proste vaje z vložkami, ki so simbolizirale poljsko delo, igro z žogo in kolebnico ter so nazadnje zaplesale. Avtorka vaj r.3 glasbo dr. Sixta je znana sokolsika delavka s. Burger - Dubova. Sledil je nastop 1100 učencev meščanskih šol s tremi vajami br. A. Očenaška na glasbo K Matejovca. Dijaki so lepe, na gibih bogate vaje izvedli krasno in z vidnim navdušenjem. Za njim ie prikorakalo na telovadišče 1700 uček meščanskih šol. Lepe simbolične vaje s. Hole-oek - Matejovčeve na glasbo K. Matejoca 90 izvale navdušenje gledalcev. Sledečo točko sporeda, tekmo 90 dečkov v teku na 100 metrov, je obč imstvo zasledovalo z ždvahnim zanimanjem. Rezultat zmagovalca — 13 sekund — zasluži pozornost. Spored se je zaključil z lepo sceno, pri kateri je sodelovalo 2040 učencev im učenk. Dečki v rdečih srajčkah, deklice v belih bluzah in ornih krilih, so po rajalnem pohodu napravili živo mejo češkoslovaške republike. Manjši krogi so označevali Prago, Brno. Bratislavo in Užfliorod. Iz Prage 'je zletela štafeta z državno zastavo v ostala mesta. Ko so nato r.a dano znamenje v mestih »aplapolale državne zastave, so belo-rdeči »gran carji« pokleknili in zapeli državno h'm no. Krasno uspe a scena je navdušila ves stadion. Nastope so vodili učitelja br. J. Pankrac in J. Fon ter učiteljici s. O. Fučikova in V. Boučkova. Na slavnosti so bili prisotni ministri dr. Beneš, dr. Ma-toušok in dr. Sla vik, pra-žld žiupan dr. Baxa ter mmogo odličnih zastopnikov oiblasti in sokolstva s starosto ČOS dr. Bukoviskem na čelu. Prvi dan sokolskih slavnosti je zapustil v občinstvu najgloblji vtis. Že. ta prvi nastop je vzbludil pri gledalcih slutnjo mogočne silrke, ki jo bo mudil stadion v glavnih zletnih dneh, ko bodo tribune do zadnjega kotička zasedene z gledalci, ogromno telovadišče pa preplavljeno z razburkanim morjem telovadečih. Prihodnjo nedeljo bodo slavnosti sokol-ske dece, 19. t. m. bo nastopilo in tekmovalo srednješolsko dijaštvo, 26. do 29. t m, bodo pa dnevi ©okolskega naraščaja, katerim sledijo začetkom julija glavni zletni dnevi. Nogomet v Kamniku. V nedeljo je gostovala v Kamniku SK Sparta z dvema postavama. Prva je nastopila na Duplici proti SK Virtusu in podlegla z rezultatom 8 : 3. Visokega poraza gostov je kriv slab vratar. Domače moštvo, ki je nastopilo ojačeno s par Kamničani, se je posebno odlikovalo v ofenzivi, dobra pa je bila tudi obramba Gostje, ki so bili na polju enakovredni domačinom, so imeli najboljše moči v half liniji. Druga postaA-a gostov je igrala proti SK Kamniku in zmagala z nekoliko čudnim rezultatom 8 : 7. Pri obeh moštvih sta iz-borno igrali napadalni vrsti, vendar so bili Kamničani gostom daleko nadmočni. Odlikovali sta se obe krili, s katerih je padla tudi večina golov. Gostje so imeli izvrstnega vratarja, dočiim kamniški vratar ne spada na to mesto. Publika je z velikim zanimanjem spremljala potek igre, ki je bila vseskozi napeta in fair. Triglavski pododbor koturaškega Saveza v Ljubljani je priredil v nedeljo svojo vsakoletno zvezdno propagandno vožnjo k otvoritvi Ljubljanskega velesejma, katere se je zaradi slabega deževnega vremena udeležilo samo 6 klubov. Klasificiralo se je po številu vozačev v skupini, došlih na cilj, ter po dolžini in kakovosti proge. Re-zu'tat: 1. Kol. klub »Zarja«, Jesenice, 62 kilometrov, 14 vozačev, prispeli v 2:49; 2. kol. klub »Kamnik«, Kam.iik, 35 km, 6 vozačev, prispeli v 1:18; 3. kol. klub »Bratstvo«-, Jesenice, 62 km, 3 vozači, prispeli v 2:16: 4. kol. klub »Ilirija«, Ljubljana, 47 kilometrov, 4 vozači, prispeli v 1:57; 5 kol. klub »Zagorje«, Zagorje, 78 km, 2 vozača, prispela v 3:05: 6. kol. klub »Ilirija«, Kranj, 25 km, 1 vozač, prispel v 0.58. Kljub deževnemu vremenu in slabi cesti so vsi vozači, blatni in premočeni, privozili na cilj. Prijavljeni so bili klubi iz Maribora. Celja, Novega mesta, Ribnice in Domžal, kateri so tudi startali. a so se morali zaradi močnega naliva vrniti. To je edina propagandna zvezdna vožnja, katera se vrši v Ljubljani vsako leto. Namen je družiti klube in vozače, da se med seboj čim bolj spoznajo, a na žalost moramo konstatirati. da «o se klubi gotovih pododborov kljub temu, da so dobili razpise, abstinirafi. Zakaj? ASK Primorje (nogometna sekcija)- Drevi od 17. naprej trening. Priti morajo zlasti Jug I in II, Svetic. Hasl Zemljak. Pišek I in II. Slamič. Zalar. Dolfe Senica, Uršič, Starec Po treningu sestanek. TSK Slovan. V soboto oh 20. redna odborova seia v lovski sobi gostilne »Sokol«. Vsi sigurno zaradi predstoječih tekem. Načelstvo sokolske župe Ljubljana prosi V6e one brate, ki so snimali nedeljski sokolski sprevod, da bi poklonili vsaj po eno sliko župi za arhiv. — Zdravo! Sokolska župa Ljubljana. Dne 9. in 10. junija bo priredila mestna občina ljubljanska svečano proslavo 50 letnice prvega slovenskega župana v Ljubljani, ki je bil nsš odlični, sedaj sivolasi član naše velike organizacije in soustanovitelj »Južnega Sokola«, brat Peter Grasseli. V ta namen bo prirejena na predvečer v četrtek 9. t. m. bratu Grasseliju pred stanovanjem na Mestnem trgu v Ljubljani podoknica, med katero se mu bodo poklonile v stanovanju posebne deputacije, naslednji dan v petek 10. t. m. pa bo simfonični koncert Glasbene Matice v LTnionu. posvečen slavljencu. Vabimo članstvo Ljubljane in okolice, da se udeleži obeh prireditev r čim večjem številu, da se ob tej priliki tudi Sokolstvo pokloni svojemu najstarejšemu pripadniku in soustanovitelju br. Petni Grasseliju. Zdravo! Župna uprava. Radio Izvleček iz programov Sreda. 8. junija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas. plošče, borza. — 18: Balalajke z velesejma. _ 19: Ruščina. — 19.30: Literarna ura. — 20: Glasbeno predavanje. — 20.30: Prenos iz Zagreba. — 22.30: Čas. poročila, plošče. Četrtek. 9. junija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.43: Dnevne vesti. — 13: Čas. plošče, borza — 18: Salonski kvintet. 19: Italijanščina — 19.35: Prenos z Dunaja. — 21: Prenos i* Beograda. — 22.30: čas. poročila, plošče. BEOGRAD 12.30: Radio - orkester. - 17: Narodna glasba — 20 30: Koncert jugoslovenske glasbe. — 21: Narodne melodije. — 22.45: Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Koncert iz Beograda. — 22.40: Prenos zvočnega filma. — PRAGA 19: Dvorakova opera »Dimitrij«. — 22.20: Lahka godba. — BRNO 19.30: Prenos opere »Prodana nevesta« iz gledališča.. _ 22.30: Lahka glasba. _ VARŠAVA 18.20: Orkester. _ 20: Večerni koncert. — 22: Plesna glasba. _ DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. — 15.55: P°tie in klavir. — 16.55: Lahka godba. — 19.35: Beethovnova Missa solem-nis. — 21.30: Drama. — 22.a5: Lahka glasba. — BERLTN 20.30: Pregled novih p'ošč. — 21.10: Orkester. — 22.30: Berlinska operetna glasba. — KONTGSBEBG 19.20: Humor na ploščah. — 20.25: Orkestralen koncert. _ 21.10: Sluhoigra. — MOTILACKER 19.30: Plošče. _ 20.30- Dramski večer. — 21.30: NoveiSe avstriiske skladbe. _ 22.45: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 19.15: Orkestralen koncert — 20.15; Igralski večer. Iz življenja in sveta Pohod ameriških bojevnikov na Washington Ameriški udeleženci svetovne vojne na neki postaji blizu St. Louisa, kjer so hoteli rckvirirati železniške vagone za vožnjo v prestolnico. Kakor znano, pritiskajo iz vseh delov Zedinjenih držav bivši bojevniki na Washington, kjer hočejo doseči priznanje svojih zahtev: prosto železniško vožnjo in državno oskrbo. Njih gibanje sliči že uporu morskim dnom Že pred šestimi leti so nameravali izvesti drzen tehnični načrt, kar so pa takrat razne okoliščine preprečile, tako da so ga šele danes lahko spet vzeli v roke. Gre izkoriščanje premogovnega ležišča med silovitimi pečinami na dnu morja in sicer v Mižini rric.sta Slaham v Angleški grofiji Durham. Baš zaradi te njegove lege ga do danes niso mogli spraviti v obrat. Voda vdira skozi pečevje neprestano v premogovne sklade, 4000 hI vsako minuto in boju s tem vodovjem delavci niso bili kos. Angleški ari,stokrat, ki je posestnik tega ozemlja. je znman porival odlične ameriške -n angleške strokovnjake, da bi mu našli kakšno uporabno metodo za dvig tega bogastva. Neki čeolo^ fr Oxforda je končno izdelal nač"*'. k- ga hočejo sedatj uresn-čiti. Metoda olvvf,v tem, da bodo zamašili raz- •5?» riletno dekletce, ki je preživelo katastrofo Če se pripelje kraljica... Vsa Anglija govori o imenitni potegavščini, ki se je posrečila nekemu sinu slovitega lorda SalisbuTvja, znanega čebelorejca. Sin je prosil nekega drugega čebelarja, naj mu posodi kraljico. Sporazumela 6ta se. da prispe 'kraljica aH matica z nekim viakom do Hatfielda. Tisti dan, ko je prišla kraljri-oa čebel v Hatfield, je prejel lord Salisburv brzojavko, naj pride osebno ponjo na to postajo. Pri vletkn, g katerim se je pripeljal SaiHs-burvjev sin, pa se je zbrala ogromna množica. Raznesla se je bila namreč vest, da pride sama kraljica. Ko je vlak privozil na postajo, je sin lorda Salisburv j a izstopil — sam. Šel je k vagonu za prtljago, kjer ram je uradnik, ki spremlja vlak, izročil malo škatlico. To škatlico je plemenitaš vtaknil v žep, sedel v 6voj avtomobil in se odpravil dalje. Množica je seveda zijala. Šele zdaj so namreč ljudje razumeli, da jih je nekdo imenitno potegnil. Kajri namestu angleške kraljice se je bila pripeljala s Salisurvjem samo kraljica čebel, ne pa soproga angleškega kralja. Mala Annie Bablet, ki je potovala s starši in sestro na ponesrečenem parniku »Geor-ges Philippar«, se je edina- rešila od cele družine. Slika je posneta na krovu japonskega parnika »Hakone Maru« 830 S. O. S. klicev v enem letu Angleške radio postaje so uvedle v svojih programih posebno S. O. S. službo, ki omogoča svojcem in sorodnikom v primeru hudih nesreč in bolezni takojšen poziv za-željene osebe na določeno mesto. Lansko leto je radio na ta način pozval 830 ljudi, 325 se jih je klicu odzvalo z uspehom. Slovar za listine iz papirusa L. 1924. so začeli učenjaki sestavljati slovar vseh besed, ki so jih pašli zabeležene v papirusu. V slovarju so vse besede, ki so bile v rabi od časa Aleksandra Velikega do arabske dobe. Doslej sta pripravljeni dve knjigi gradiva, pripravlja pa se 'še tretji dc polnilni zvezek. Gradivo za tretji slovar obsega že sedaj približno 200.000 beležk. ženska lalnt Nedaleč od pariške Vzhodne postaje, med hulvarom Magenta in izročil polne ulice R;;e du Faubourg St. Denis, zagleda obiskovalec svetovnega mesta široko poslopje /a visokimi, zagraienimi zidovi. Za-rm:n bi tujec v svojem Baedekerju skušal nekaj zvedeti o tem starem, sivem zidov-ju. ki daje mračno noto poslovnemu go-mazenju te slavne mestne četrti. Samo izprana modro belo rdeča zastava, ki visi žalostno in izgubljeno na širokem pročelju. d.ije vsaj majhno oporo: da stojimo pred državnim poslopjem. Ves dan valovi moderno življenje s svojim truščem mimo tega čudno tihega otoka in se ne briga zanj. Le ponoči, kadar se včasi za trenutek odprejo široke duri, da more skoznje eden t stih usodnih motornih voz, ki jih Parižan imenuje »solatna košara«, se ustavi morda nekoliko radovednežev, da vid? žalostni, iz vseh delov mesta nabrani kupček ljudi, ki ga tu odlože: bleda, večinoma že odeveteia dekleta, ki so jih pokvarile grenko-sladke pariške noči in ki fo dospela tja. kamor prstane večina teh bednih bitij: v Saint Lazaru, pariški ženski kaznilnici. Saint Lazare ima za sabo pestro zgodovino. Smoter njegovih, že na pol razpadlih zidov, je bil prvotno ta, da so spre- Avtomobilska cesta skozi Saharo Vzhodnoafriški avtomobilski klub je sklenil zgraditi avtomobilsko cesto skozi Saharo. Izhodišče ceste bo v Nairobiju. Od tam pojde skozi puščavo v severni in za-padni črti. Končala se bo v Ceuti in Tan-gerju, kjer se bo priključila zvezi v Dur-ban in Capetown. Razdalja med Nairobi-jem in Ceuto znaša 9000 km. Ta cesta bo obenem najdaljša avtomobilska cesta na svetu. jemali gobavce, ki so tu klicali sv. Lazarja na pomoč. Hiša je stala tedaj še zunaj mesta. Ludovik Debeli je določil sv. mašo, ki so jo do 1183 brali osem zaporednih dni na leto na široki cesti, ki je vodila iz St. Denisa v prestolnico in katere dohodek je b i namenjen hiši gobavcev. Kakšnih 200 let pozneje je tedanji pariški škof izročil Saint Lazare svetovik-torskim menihom s pogojem, da uporabijo dohodke te posesti za vzdrževanje gobavcev. 1632 so menihi sv. Vincenca Pav-lianskega spremenili hospital v samostan. Na širokem dvorišču so zgradili majhno kapelo, v kateri so Parižani novim francoskim kraljem pred slovesnim nohodom v prestolnico prisegali zvestobo. Tu so blagoslavljali tudi zemeljske ostanke kraljev, preden so jih odpeljali v St. Denis. Ob začetku Velike revolucije se ie Saint Lazare prvič spremenil v ječo. Med Ro-bespierrovo strahovlado so Jetniki za mračnimi zidovi čakali na svojo strašno usodo. Večina jih je končala na šafotu. Med njimi je bil genialni pesnik Andre Chenier, o katerem še danes ne vemo točno, zakaj so ga prav za prav zaprli. Že na večer tistega jutra, ko so ga obsodili na smrt, so izvršili obsodbo, 24 ur pozneje pa je bilo strahovlade konec! Ob začetku preteklega stoletja so poslopje končnoveljavno spremenili v kaznilnico, in sicer pozneje v žensko kaznilnico. V novejšem času so iz njenih prostorov romale na šafot tri »slavne« obso- Učiteljska beda v Romuniji šolsko nadzorništvo v černovicah je pred kratkim prejelo brezimno ovadbo, da službuje v neki občini okraja Falticeni učitelj, ki zahteva od učencev, da mu prinesejo vsak liter mleka in kg moke Nadzorništvo je takoj poslalo v dotični kraj svojega zastopnika, da prouči položaj. Ko je stopil nadzornik v razred, je videl, da stoji učitelj sredi učencev bos tn v razcapani obleki Po pouku ga je pozval na razgovor in ga okaral zaradi njegove vnanjosti. Očital mu je tudi, da zahteva od učencev mleko in moko. Učitelj se je zaradi svoje vnanjosti opravičil, odpeljal je nadzornika v svoje stanovanje in mu je pokazal edini par čevljev, ki so bili skoz tn skez preluknjani. Nadzornik je moral nato ugotoviti porazna dejstva. Učitelj ni več mesecev prejel svoje plače in bi bil od gladu umrl, da mu niso učenci prinašali mleka in moke. Pokazal je nadzorniku tudi seznam, v katerem so bile vpisane vse dajatve, o katerih je izjavil, da jih bo plačal, čim bo storila država nasproti njemu svojo prvo dolžnost. M a Amelija Earhart pripovedujeo najrazbur-Ijivejših trenutkih svojega prekccnorskega Brezžični klici za gasilce poke in krknje v pečevju, skozi katere -vdira voda v premogovnik. To se bo zgodilo rudi z nevidnimi in nedostopnimi razpokami. Voda, ki se pretaka v sklade črnega diamanta, bodo spremenili — v led in ta oklep bi jih ščitil pred nadaljnjo poplavo. Že pred daljšim časom so inženjerji izvrtali 100 m globok in 20 cm širok rov. Skozi to luknjo so pogreznili v zemljo celo vrsto aparatov za umetno proizvajanje nizkiih temperatur. Ti aparati se po določenem času znova napolnijo s primerno kemično tekočino. LIspeh je bil dober, toda vsa instalacija takšnih aparatov bo z dragimi pripravami požrla milijon funtov šter-lingov. Šele tretje leto bo začel dajati premogovnik dobiček — ta bo pa znaten, kajti v tem stadiju bo premogovnik že vrgel milijon ton premoga na leto in to najmanj sto let Amelija Earhart pri prihodu na pariški kolodvor poleta: Bila sem tri ure daleč od ne\vfound-landskega nabrežja Nenadoma me je prevzel občutek, da nekaj ni v redu. Takoj za tem so buhnili plameni iz neke izpušne naprave. Višinometer je odpovedal in nisem vedela, če letim 100 a!i 50Rire«X. Mlcbel Zžvaco: 61 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. Odšel je z "dolgimi, krepkimi koraki, ne da bi se še "dalje skrival ali koga bal. In zaničljivo je pomislil sam pri sebi: »Ubogi Concini res nima sreče! Komaj si je spletel novo ljubezensko gnezdo, je že odkrito. Da, ali signora Leonora bo zadovoljna. Zadovoljna! Hm! Nu, kaj meni mar, da le dobro plača!« Ko se je vrnil domov, je legel oblečen na postelio in nadaljeval: »Spal ne bom, to je kar gotovo. A kaj naj delam do jutri? Šele jutri bom zvedel, ali je Favstin sin ujet!... In zakaj ne bi bil? Veliki prof os je uvaževal moje mnenje iti prihitel na kraJ, ki sem mu ga zaznamoval. Prepričan sem. Videl sem tla razteptana, kakor da bi jih bila pohodila mnogoštevilna četa ljudi. Tudi kri sem videl... Gotovo so se udarili.! Ob tej uri je Favstin sim trdno priklenjen v kaki ječi! He, he, Favstin sin, morilec kralja... Z žare-čimi kleščami ga bodo ščipali, razčetverili ga bodo!« Strahotno se je zagrohotal v temi. A nemir se ga je spet polastil: »Da bi bilo že jutri in bi z gotovostjo vedel vse! Mali Jehan je preteto krepak dečko! Moj učenec je! In nikoli še ni bilo učitelja, ki bi se bil s tolikšno skrbjo posvečal svojemu učencu ... Kdo ve, če se ni rešil — on. Favstino in Pardaillanovo seme!« Ob Pardaillanovem imenu ga je izpreletelo. Mračno zamišljen je ponovil: »Pardailano vsin!... Zaradi Favste spet in spet pozabljam, da je Pardaillan oče. Dokler je bil daleč od Pariza, ndsem mislil nanj. Zdaj, ko vem, da se je vrnil in srečal svojega sina, mi nehote sili na um: P&Tdafflan Je oče, ta meni nI Pardaffian ničesar storU Narobe, dolžnik sem mu za to, da se je neprestano boril zoper Favsto, jo premagal, ponižal in izpodbil vse njene naklepe. Da, ali — mar je storil vse to zame? Ne! Torej? Vrag naj vzame Pardaillanna! Ali naj se zaradi nJega odrečem maščevanja? Rajši si to minuto pre-režem vrat. In tudi prepozno je. Sicer se pa tako in tako ne meni za sina. Ali bo sploh kdaj zvedel?... Nu, po tem takem lahko zaspim!« A naj se je še tako prevrača! in obračal, vendaT ni mogel za-tisnil oči. Srdito je vstal, opasal svoi dolgi rapir in odšel, godrnja ie: »Konec me bo od nestrpnosti... Hladni nočni zrak ln gibanje me bosta pomirila.« Mahnil jo je naravnost proti ulici Art>re-Sec in obstal pred Ber-tillinim stanovanjem. Ko si ie dobro ogledal pomol in njegovo okolico, je pomirjen odšel. Še nekaj ur je blodil po praznih ulicah. Zjutraj se je upehan vrnil domov, da bi še nekoliko legel, preden pojde h Galigajki. Ko se je približal Trahoirskemu križu, mu je zdajci zastalo srce: spoznal Je bil Jehana, ki je pravkar stopil iz bližnje ulice. Toliko da se je utegnil potuhniti v kotiček med dvema hišama. Mladenič je šel mimo njega, ne da bi ga videl.. Tako zamišljen je bil, da ni mogel paziti na okolico. Ko je bil že daleč, je Saetta tresoč se od gneva pogledal za njim in besno zamrmral: »Prost je!... Pa sem mu bil tako skrbno nastavil past! Rešil se je, prost se vrača domov! Zdaj si moram še enkrat naložit' ves trud!« Ves obupan in razjarjen se ie zamišljeno vrnil domov. Tam se je sesedel v naslanjač, spustil glavo med dlani ter dolgo sanjaril in snoval nove maščevalne načrte. Okoli osmih je odšel v ulico Saint-Honor6, kjer so ga takoj po- vedfl k Leooori Gafflgaf. »Signora Leonora,« je rekel s klečeplazno, obenem pa pikro zaupljivostjo, »ako hočete zasačiti srako v gnezdu, vam je treba iti samo v Podganjo ulico, v tisto samotno hišo, ki sto-H na vogalu ulice in nabrežja.« Nedvomno si je bil Saetta v svesti Leonorinega popolnega zaupanja. Zato se tudi ona ni hlinila pred njim. Na njenem obrazu se se je zrcalila vsa strašna bol, ki jo Je zbudila v njej vest o Conci-nijevi novi izneveri In vendar je bila pripravljena na to novico! »Tedaj je res?« je rekla z ifrtečim glasom. »■Nisem se motila? Concini ima novo ljubico?« Saetta je neprisiljeno skomignil z rameni. »Eh, per bacco, signora, kdo more ubraniti metulju, da ne bi fo-fotal od cvetke do cvetke? Ln signor Ccncini ie pravi metulj, to vam mora biti že zdavnaj znano!« »Da,« je z mračno trpkobo rekla Leonora, »vse ženske ima rad. samo mene nima!« »A komaj se kam zagleda, se že naveliča in utrudi. In vseflej se vrne k vam. Če količkaj premislite, se vam še vedno dobro godi.« Leonora ga menda ni bila slišala: premišljevala je. Zatajila je vzdih, se z brezčutnim obrazom vzravnala in mirno rekla: »Povej mi podrobnosti,« je rekla. »Najprej ime. Kdo je ljubica mojega moža?« »Signora,« je mailomamo dejal Saetta, »dovode, da vas opozorim: motite se. Mlada ženska, ki govorite o njej, ni ljubica njegove prevzvišenosti gospoda Concinija. In če bi kedaj postala, mislim, da se to ne more zgoditi drugače kakor tako, da jo vaš visoka soprog s silo premaga, kakor io je s silo spravil v svojo oblast.« Leonora ni pokazala ne presenečenja ne ogorčenja. »Ali je tolikanj krepostna?« je vprašala nekam nejeverno. T O K E SKLOPME ČOLNE kvalitetno blago, ugodne cene, katalogi in vzorci gratis ŠPORTNA _ VIŽMARJE DELAVNICA B. IC0LS ŠT. VII) Oglejte si na Velesejmu 7392 Stenice, ščurke, mole in drugo golazen Vam takoj zamori in stanovanje razkuži najceneje samo VULKANSKI PLIN M ugonobi celo zalogo po razkuževanju v 6 urah. Prodaja se pri razkuževalcu STBAMŠAK CIRIL na velesejmu paviljon E koja 493 ali na domu v I>ev. Mar. v Polju štev. 62. 7322 Avtopremetsaa dražba ,,Bistra" javlja cenjenemu občinstvu, da prične v četrtek 9. t. m. z avtobusnim obratom z Vranskega preko Blagovice v Ljubljano in obratno. Odhod z Vranskega vsak dan ob 6. uri, prihod v Ljubljano ob 8. uri, in obratno iz' Ljubljane ob 16. uri 15 min., prihod na Vransko ob 18. uri 20 minut. 7416 Poglejte mojo Inserlralte v „ Jutru" Še pred tremi dnevi nisem slutila, da bi moglo biti to tako ngodno! Moja koža je bila brezbarvna, temna in vela. Imela sem grde mozolje, trpko in suho kožo, razširjene lojnice okrog nosa, pod-bradka in čela. Danes se vsi čudijo in me zavidajo za mojo mehko, belo in krasno polt. Danes vsaka žena lahko polepša svojo kožo in jo napravi belo in mehko, ako vsak dan uporablja kremo Tokalon, hranivo za kožo bele barve (ne mastno). Sestoji se iz preparirane smetane in olivnega olja in dodatkov, ki osvežujejo in krčijo kožo in jo napravijo belo. Ona neprestano vnika v kožo, pomirja razdražene kožne žleze, zožuje razširjene lojnice in odstranjuje mozolje. Naj-trpkejša in najtemnejša koža postane bela in mehka. V treh dneh postane koža nepopisno lepa in sveža, kakršne ne dosežete na noben drug način. Uporabljajte kremo zjutraj! Kako se veselim noči ex oo ko bom spal na mehkem, udobnem spalnem fotelju, ki sem ga kupil pri tvrdki Franc Jager Telefon 20-42 tapetnih, Sv. Petra nasip št. 29. ?|ff Fosof! |ip|* na vse vrste Znaten popust Pozor! pohištva in tapetniških izdelkov kakor tudi na naročila nudi za časa velesejma ¥. Fafdfga sin, Ljnhlf Sv. Petra cesta štev. 17 J TOVARNA POHIŠTVA * regar in sinova cc o ŠT. VID - VIŽF4ARJE nudi za časa velesejma v paviljona E moderno pohištvo: spalnice, jedilnice, gosposke sobe itd. Cene znatno znižane. Priznano so lidno delo in večletna garancija. Poset tudi ob nedeljah v zalogi nasproti kolodvora ročna krtača kot sesalec prahu 0 FF-čudežna krtača vsesava brez toka, brez baterij itd. samo s krtačenjem iz vseh tkanin prah, bakterije, gnezdišča moljev itd. FF-krtaca si ustvarja elektriciteto sama. FF-krtača, sesalka prahu, varuje tkanino. Pred manjvrednimi potvorbami svarimo. V istini prah vsesajoča in tkanino varujoča je le FF Dobavlja jo edini izdelovatelj in prodajalec za Jugoslavijo HANS FLEISCHMANN & Co., LJUBLJANA Rimska c. 13. Serijozne zastopnike sprejmem. 7414 Zahtevajte povsod INFIClN ki docela ln trajno uniči ščurke, ruse, golazen in ves drug kuhinjski mrčes. — Povrnemo denar, ako ne koristi. APOTEKA KRAJCOVIC, Vukovar. Pozor! Pozor! Kemično čiščenje tn barvanje vseh vrst oblek, (izvršitev žalne obleke v 24 urah) nadalje zaves, preprog ter kožuhovine izvršuje po najnižjih cenah ANTON BO C, Ljubljana Selenburgova ulica 4 (dvorišče) in Vič cesta IX., št. 9._173 Celnloidne V V • J seatnike za vrata v vseh barvah po meri dobavlja Franjo Zrnec, steklarstvo LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje 5 7220 ni fiffi lil!1! Čast mi je cenj. občinstvu naznaniti, da sem otvorfl pod lastnim vodstvom v svojem novem delu hotela Metropol (prej Miklič), nasproti glavnega kolodvora v Ljubljani novo moderno in komfortno urejeno kavarno »Metropol« Jamčim za točno postrežbo, solidne cene, obilno izbiro časopisov, kakor tudi udobnost v vseh ozirih. Cenjenim gostom se najtopleje priporočam za obisk. Z odličnim spoštovanjem fretStC Mitsti& 7415 ŠPEDICIJA TUHK LJUBLJANA, Masaiy-feova c. 9 (nasproti carinarnici) prevzema OCARINJEN JE vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, ln to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija pravilnega zaračunavanja carine po njej deklariranega blaga ln vse informacije brezplačno. Telefon Interurban štev. 2157. PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. ▼ Ljubljani ta izven Ljubljane a vozovi na konjsl ■> uprego kakor tncH s tremi najmodernejšimi avtomobili po dve, tri tn sedem ton nosilnosti 217 Telefon Interurban štev. 2X37. Oglasi v „JUTRU" imajo siguren uspeh? ■HBBBB TELEČJA PEČENKA po 8.— do 10.— Din kilogram se bo prodajala še 8. in 9< t m. popoldne od Z, ure naprej v mestni klavnici ljubljanskL Super visokovrednl PORTLAND CEMENT Znamke: »COLOSSUS« — »HAMMEft-BRAND« — »TEMPLE« PORTLAND CEMENT »SALONA-TO\VER« — »EXCELSIOR« — »TITAN« — »PRIMA« — »LION-BRANDc v vsaki množini stalno na SkladiSču. „Alpeko" trg. ind. družba LJUBLJANA, Masarvkova cesta 23. Povodom 20-letnice obstoja svoje tvrdke bom prodajal ure, zlatnino, srebraino, dragulje z 20% popustom IVAN PAK1Ž, LJUBLJANA PRED ŠKOFIJO 15 7257 175 Stavbeno in pohištveno mizarstvo Simon Praprotnik LJUBLJANA, Jenkova ulica št. 7 izdeluje vsakovrstno pohištvo, stavbna dela, razne oprave za lokale in urade po solidnih cenah in kvalitetni izvršitvi. V zalogi hladilniki! ran Stepi v *C sodarsko podjetje Ljubljana-Trnovo, Kotezijska ulica 18 se priporoča obiskovalcem velesejma za ogled razstavljenih del v paviljonu »E« zunanje lope. 6088 Zahvala Za vse dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli povodom smrti našega nepozabnega očeta, gospoda Franca Zahutcouca kakor za poklonjeno cvetje se tem potom vsem na jtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, čč. sestram usmiljenkam, gg. zdravnikom, gg. obč. svetnikoma Likozarju in Lovšetu, mag. uradništvu, gospodu predsedniku Kavčiču in članom Gostilničarske zadruge, pevskemu društvu sKrakovo-Trnovo« za ganljivo petje ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so dragega nam pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto, dne 11. t. m. ob pol 7. uri zjutraj v farni cerkvi Trnovo. V LJubljani, dne 7. junija 1932. Žalujoče rodbine: Zabukovec, Fritsch, Grgurevič. 7418 £j*§bljanap Sletttsšccra u/. 13 ŠPECERIJA, DEL1KATESE, VINOTOČ Posetnike velesejma opozarjam na nakup €OCCH »IVANOV in tapetniSkfh izdelkov, da si ogledajo Iste pri meni v delav: id. Ker rai som mogel izgotoviti vseh naročil mi je bilo nemogoče razstaviti na Velesejmu. 7228 SITAR KAROL, tapetnik in dekorater LJUBLJANA, VVolfova uHca št 12 AH hočete pravi sir — ali tudi sladko Kislo mleko GALLIROL tabletami v 20 minutah. SIRAHJI POZOR 1 Na zalogi fanam prvovrstno francosko Gallika siriSCe ANTON SKOK, DOMŽALE RAZSTAVLJENO PAVILJON H 647 7319 li;iiiiiiiuniiiMniiMiHiiniiinHMniiiiiiiwiHnHimnuiimtmHWiRftTOniiHiiu!iHWt«uimiiawin IDEALNA I NOVOST | Nova brezalkoholna rnleftn« pijača = •Mlečni se te t i prirejena iz najboljšega mleka z dodat- || = kom ogljikove kisline in sadnih sokov El E gasi žejo in krepi telo, bolj kot vsaka II = druga pijača. 7401 =| i (Pes G ust te «MS re/e»e;mi« paviljon S 7TM,..,«»««^^^mnr.tmnmnfntmimiimmitnflmmilHIIIMIlMlllinMI1llllllllinmillllllliril i Zahvala Za vse dokaze iskrenega sočutja od strani sorodnikov, prijateljev in znancev o priliki prebridke izgube naše ljubljene soproge, mamice, tašče, babice itd., gospe ANE PO¥H SOPROGE NADUCITELJA V POKOJU in za spremstvo na njeni zadnji poti izrekamo prisrčno zahvalo. Posebej se zahvaljujemo prečastiti duhovščini iz Slov. Bistrice za asistenco, vsem pevcem in učitelj-stvu sosednih šol ter darovalcem mnogih vencev in šopkov. Vse, ki so jo poznali, prosimo, da Jo ohranijo v blagem spominu. Sv. Venčesl-Slov. Bistrica-Maribor-Sv. Ropert, dne 7. junija 1932. 7402 Žalujoči ostali. g Sa »TRIBUNA" F. B. L. tovarna dvokoles, otrcžkih vozičkov in delov, Ljubljana, KarlovsRa c. 4» Znižane cene. Največja Izbira. Ceniki franko. M S 9» ta » N < 01 n »« 8» n < (A n M« rt S 3 M S O P \ Cene malim oglasom Ženitve tn dopisovanjai vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za Šifro ali ts dajanje naslova Din 5.—, Oglasi trgovskega m reklamnega enačaja: vsaka beseda Din 1.—. Po Din i.— za besedo te zaračunajo nad alfe vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto*. »Kapital*, »V najem*. »Posest*. »Lokali*, »Stanovanja odda*. »Stroji*. »Vrednote*, »Informacije*, »Živali*, »Obrt* m »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* tn »Zaslužek*, če te t oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se tiče potnika Kdor ti pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za Za odgovor v znamhah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din l.— ta besedo, te zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za iifro aH ta dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki te zaračunajo po 50 par 'za vsako besedo, znaša Din 3.—. NajmanjSI znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—^ »ri oglasih po J Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih fe v poslati v pismu obenem t naročilom. Kdor 1 š č e zaslužka, plaia ta vsako besedo 50 par; ia naslov al' Šifro 3 Din. — Kdor n a d i zaslužek. pa za vsako besedo 1 Din. za dajanj« na-slova ali ?A šifro pa 5 Din. (3) Razmnoževanja pre.no in stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku » Ju:ra«. ~ 20866-4 Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova aM ta šifro pa 3 Din. (1) Natakarica pridna in poštena, dob: službo v vinotoču na račun pod kavcijo 600 Diin. Naslov v oglasnem eodel--ku »Jutra«. 20736-1 Brivskega pomočnika pT-vovrstneca delavca v moški ir ženski stroki, ki 7.i« dobro ondulirati, sprejme takoj Karo! Do-leža., brivec, Ježica 87. 20S18-il Lovca Rprejmem za lovi? če -na Spodnjem štajerskem. Ponudbe pod »Lovec« na oglasni oddelek »Jutra«. 20792-11 Mlajšo kuharico delavno, ki bi samostojno vodia gostilniško kuhinjo, iščem. Oglasi naj se pošljejo pod šifro »Skrbna in poštena« na oglasni oddelek »Jutra«. 20750-1 Prodajalko kavcije zmožno, za vod-s;vo delikatesne trgovine v večjem mestu, sprejmem. ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Zmožna«. 208S1-1 Trgov, vajenca sprejme trgovina mešanega blaga J os. Klein enčič, K amnik. 20853-1 Prodajalko prvorvstno, mlajšo, ittve3-Mno v manufnkturi tn šp«eeHJi ter pisarniških poslov išče tvrdka Onič. R.Vu-ica, Dolenjsko. 20849-1 Več krznarskih pomočnikov takoj sprejmem. Prednost imajo dobro klasificiranj Plača prvovrstna. Pismene ponudbe pod šifro »Krznar« na ogiasni oddelek »Jutra«. 20833-1 Brivskega pomočnika dobrega, takoj sprejme Viktor Pavlic, Vič. 20345-1 Šiviljsko pomočnico samostojno, sprejme M. Ravnihar, Gosposka ul. 4. 20S16-1 Pisarniško moč začetnico, sprejmem k blagajni. Mala kavcija potrebna! Reflektira se samo na gospodične z dežele ali ljubljanske okolice. — Ponudbe pod »Poštena 10(i« na oglasni oddelek »Jutra«. 20860-1 Šofer proti kavciji in koncesiji dobi avto-taksi n3 račun na obroke v zdravilišču. Dopise na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Takojšen zaslužek«. 20879-1 »ŠLAGER« na velesejmu Prodajamo v času vele sejma kovčeg. avtoma tič ne iu salonske gramofone od Din 300.— naprej. Naj novejše plošče od Din 15 naprej. »S.ager«, paviljon »F«. 20775-6 Trgovske stelaže prodam takoj po nizki ce ni. Ogledati; Celovška ce sta 56. 20848-6 Dve sliki olj. odtis, 100/80 velikost, prodam. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 20Š09- Vsaka beseda 50 par: za dajenje naslova ali TA šifro pa 3 Din. (21 Oglasi Ur g. značaj« po 1 Din beseda; ia dajanje naslov« tli a šifro 5 Din. — Oglasi socialnega rnačaja vsaka boseda 50 par; sa dajanje naslova ali sa šifro p« S Din. (6) Izučena šivilja z dobrimi spričevali išče službe pri boljši šivilja Ljubljani ali pa tudi iz ven. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20814-2 Plačilna natakarica mlada, z večletn-o prakso, želi nastopiti mesto boljši kavarni ali resta vraciji. Cenj. ponudbe na Klajičeva ul. 23, II. kat Zagreb. 20810-2 Več kočij polpokritih, eno- in dvo-vprežnih, kakor tudi dru gih voz poceni proda Sfcu piea, Slomškova ulica št. 6 20404-6 Za več kot polovico ceneje nndi obiskovalcem veles ma svoje izdelke iz mede nine in bakra »Nova Ju gometalija« v likvidacija Ljubljana VH, Zibe-rtova ulica 27, dvorišče. 20292-6 Perje kokošje in puranovo, veliko zalogo, poceni prodaja in razpošilja Marko Fuhrmann, tevoz jjajc in perutnine. Sanja. 20185-6 Puhasto perje čisto, čobano, kg po 48 Din druga vrsta kg po 38 Din čisto belo gosje kg po 130 Din tn čisti puh kg po 250 Din razpošilja po poštnem povzetju L. B r o i o v t 6, Zagreb. Eica 82. 22-6 Vrtne stole zloiijrve. proda TribuS. G'ince, TrSaška cesta 6 — telefon 2606. 176-6 Sandale 119 Din da-mske, proti gotovini. — »Tempo*, Gledališka al. 4 (nasproti opere). 114 Pozor mizarji! Novost Na velesejmu si ne pozabite ogledati novoizumlje-nega obliča za čiščenje furnirjev pri tv. Peter Angelo zunaj paviljona »F« na vogalu. Zahtevajte. da se Vam v obratu predvaja. 233-6 Športni voziček poceni prodam. Naslon v oglasnem oddelku ».Tut.ra 20S82-6 Veliko žitno skrinjo (4 predali!, sani i.n vozove ter več. raznega orodja in pohištva proda Boj* v Medvodah. Ogleda se "vsako nedeljo popoldne. 20838-6 fcdgar R;ce BurroughSj Tarzan, kralf džunslr Natakarica dobra moč, z osebno pravico, želi mesto na Gorenjskem ali kje drugje Sposobna je za v?a dela gostilniške obrti. Večletna praksa in dobra izpriče vala. Cenj. ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vestna«. 20815-č Krojaški pomočnik išče službo za male kose. Nasloiv v oglasnem oddel-k.u »Jutra«. 20837-2 Plačilna natakarica in druga iščeta mesta v boljši gostilni. Kavcije zmožna. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Pla čilna«. 20840-: Din 500.000.— kdor preskrbi stalno službo korespondenta, veščemu Halija.nščine in vseh pisarniških poslov. Ponudbe na oglasni oddel. »Jutra« pod »er tn hiter delavec, išče službo za takoj. Kos Josip, Savlje št. 1, Ježica. 20872-2 Mesto hišnika išče zakonski par brez otrok za 1. julij. Naslov oglasnem oddelku »Jutra«. 20893-2 ia besedo. Oglasi »»- eijalnega inačaja po 50 par beseda. Za da janje uaslova ali za šifro 3 Din, on Lroma o Din. (lil) Novo kolo pra/v poceni naprodaj na Miklošičevi cesti št. 7/I1I, vhod poleg Delavske pekarne. 20843-11 H2I£ as a Vsaka beseda 1 Dio; 2* dajanj« naslova ali M iifro pa s Dio. (10) Motor na sesalni plin ali Diesel, rabljen, ki se lahko ogleda v pogonu, kupim. Po-nudbe posla': na M. Merčep. Zagreb. Preradovičev trg 7. 20819-10 Motor s prikolico dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na Leopold Cestnik, Trbovlje, Loke 428. 20852-10 Torino Fiat 501 in 503 v zelo dobrem stanju na prodaj v mehanični delavnici Justin Gu-stinčič, Maribor, Tatte-n-bachova 14. Resni reflek-tanti naj pišejo dopisnico in z vozom se bo prišlo na lice mesta. 2OS77-10 Enodružinska hiša 4 sobe, kuhinja, pritikl ne, dvorišče, vrt, Sp. S ška, ob Jernejevi cesti naprodaj po ugodni ceni Več se poizve pri »Posest«. Miklošičeva c. 4. 2080»;-2i Pozor Amerikanci' Rjdi bolezni prodam go srilniško posestvo na pe riferiji ob cestni železn' ci. Potreben kapital Di 380.000. Prevzamem tud hranilno knjižico za polo vico vsote. Naslov pod znač-ko »Katera hranilna knjižica« na oglasni odde lek »Jutra«. 208l'6-20 Avto štirisedežen, v dobrem stanju, prodam po nizki ceni ali zamenjam za šest- | sedežnega. Naslov pove podružnica »Jutra« v Celju. 20883-10 Novo vilo obstoječo ;z 3 stanovanj in z velikim vrtom pro dam v bližini Tivoli a za 350.000 Din. Vprašati pri Društvu posestnikov. Sa lend-rova 6. 20875-20 Oglasi trg. Enačaja po 1 Dio beseda; za dajanj« naslova aii ia šifro 5 Di®. _ Oglasi soeialnega tnačaja vsaka beseda 50 par; ia dajanj« naslova aii za šifro pa 3 Dia. (7) Kdor nudi prehrano plača za vsako besedo 1 Din; kdor ifiče prehrano pa za besedo 50 par; za dajanje na slova ali šifro 3 Din. oziroma 5 Din. (14) Trjev-^iii ej^la™ I I^i Pisalno mizo staro, knpim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ohranjena«. 20808-7 Gostilna Žerjav Rateče-Planica, nudi celo dnevno hrano in stanovanje a 40 Din. 20746 Lovsko puško dvocevko, za krogjjo B mm, 5 st.redov in ši-bre 16 I ali 20 mm 1 strel. Poizve se v oglasnem oddelkiu »Jutra«. 20S35-7 Vsaka beseda l Dia; »a dajanj, naslov« aa xa šifro p« S Dia. (10) Železen štedilnik dobro ohranjen, s kotličkom, kupim. Ponudbe r na.vedbo cene na oglasni , ■ oddelek »Jutra« pod »Do- na o-frlasni oddelek »Ju bro obranjen«/»l. 20854-7 tra* Pc'd »Zobni atelje«. 1 2082449 Zobni atelje brea konkurence, ki obstoja že več let, zelo dobro speljan ter na jmo dernejše opremljen, v večjem kraju Slovenije, radi selitve prodam. Ponudbe -ak» beseda 1 Din: «a dajanj« naslov« alta Šifro pa 5 Din. (351 Prostor za postavitev pekareke peči iščem. Ponudbe na | oglasini oddelek »Jntra« pod šifro »Prostor«. 20829-19 Srebrne krone . Majhen lokal staro zlato in srebro frvetai jn guh? T sredini kupuj« Rafinerija dragih mesta, takoj oddam. Na- kovin. Ljubljana, Ilirska sIckv T oglasnem oddelku ulica 36. vhod is Vidov I »Jutra«. 20636-19 danske ceste, pri gostilni M oži na. 70 I Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih senah j CERNE — juvelir Ljubljana, VVolfova ulica 3 I Y najem TJ Pohištvo Vsaka beseda 1 Din; ra dajanj« naslova ali za Sfro pa 5 Din. (12) Vsaka beseda 1 Din; dajanj« aa«t«n« al i« Šifro pa 5 Dhv. (17) Košnjo parcele v Sp. Sišiki odda Hibšer, Frankopanska 29. 20572-17 mmuiki Furnir potrebujete, ako hočete I izdelati moderno pohl-1 štvo. Naj vas ne skrbi, Vsaka bi>seda 1 Dui. za dajanje naslor« ali >a šifTO pa 5 Din. (33) Lanene tropine 37/38 % prvovrstne proda-kje bi ga dobili. Oglejte ja kmetovalcem po 180 Din si zalogo v domači to- 100 kg tovarna lanenega varni Ivan Zakotnlk. <,lja Horvat & Komp., LJubljana, Kobaridska Ljubljana, pisarna: Dunaj-ulica 45. 20562—121 ska cesta la/lH; tovarna: Moste pri Ljubljana. 17706-33 Pisarniška oprema bivše advokatske pisarne dobrem stanju, pisalne mrae, pulti, omare, fotelji, knjižnica, železna stoječa blagajna, vse skrajno ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 20831-12 Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova ah za 4ifro pa 5 Din. (16) Trg. oglasa po 1 Din beseda; ia dajanj« naslova »li za šifro 5 Din Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; t« dajanje naslova ali ta šifro 5 Din. (13) Luksuzni avto dobro ohranjen, pripraven za predelavo v poltovorne-ga, za bagatelno ceno na- , . . . , prodaj. Event. se tudi za- le,Ha P°Pravl ln moder- Milostiva! VaS krzneni plašč če«! j poletje naj skrbne je konzervira tvrdka M. Rot, Ljubljana, Mestni trg 9. Obenem Istega tekom po- Smrekove hlode letošnje seč-nje, kakor t-udi popolnoma suhe po 4 m dolge in daljše, tesan les vseh debelin in dolžin kupim. Ponudbe na Ivan Zakotnik, pa.nna žaga, Ljubljana, Kobaridska 4">. 20515-15 Stanovanje Vsaka beseda 1 Din; xa dajanje oaatovm aa u šifro p« 6 Dia. (at) Stanovanja Vsaka bruM-d* 50 par, ia dajanj, naajor« aH x« »Ur« S Dia. (21-«) Trisob. stanovanje solnčno. s kopalnico in vsemi prit-iklina mi išče fina stranka bn-z otrok za november ali prej. Ponudbe pod »LB« na oglasni oddelek »Jutra«. 20S30-21a Stanovanje 2 ali 3 sob s pritiklinami iščem za avgust v Ljubljani. Ponudbe do 13. t. m. na oglasni oddelek »Jutra« pod »Svetlo 41«. 20S4l!-31a Sobo lepo opremljeno. z ali brez hrane, oddam. Fri-škovec št. 8. 20873-23 Sobo oddam dvema osebama ali brez hrane. Naslov oglasnem oddelku »Jutra« 20876-2S Sobico v sredini mesta oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20888-23 Parketirano sobo s posebnim vhodom takoj oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. Stopar, Kobaridska ul. 54. 20890-23 Boljša družina štirih odraslih članov išče stanovanje v centru mesta, dveh manjših sob in kuhinje. Plača točno, do okraj VU. 700 DLn. za 15. ali 1. Ponudbe pod šifro »Ivanka« na oglasili oddelek ^Jh tra«. 20657-21a Opremljeno sobo s posebnim vhodom v bližini gorenjskega kolodvora, zračno, oddam 1—2 osebama. — Cernetova 9. 208S9-23 Stavb, strokovnjak išče dvosobno stanovanje, najraje iproti Sišiki. Prevzame tudi upravo hiše ali pomaga z nasveti. Ponudbe pod »Soliden in to-č«n«/61 na ogiasni oddelek »Jutra«. 208fil-31a Pension Zanier Sv. Pavel prt Preboldu. Dravska banovina. Zračne »obe, iivr»tna br« na. »ončno zračenje ln ?odn« kopelji v Savinji, tenis, smrekov gozd. lj leti t Savinjske planine. Cena penziji od Din 40 io Din 55. Na željo pro •pekt.i. 207-38 Sobo odda Vs»ka beeed« 60 par; m odd am za avgust. Dr. oddelek »Jutra«. 2088o-13 [ Kodrfl. Staničeva ul. 3. vila Gina. 20753--21 Sokolski kroj popolnoma nov in dobro J ohranje.no moško obleko Vsaka beseda 1 I>io; a dajanje Pasto v« tj M Sir« pa 6 Din. (3$ Lepe stavb, parcele pod Rožnikom ugodno naprodaj. Naslov v ogl.i-nem I Hermes, Miklošičeva "cesta oddelku »Jutra«. 20156 ' 30. 20863-31 Stanovanje trisobno, z verando, oddam. Cesta v Rožno dolino 5. 20856-31 Trisob. stanovanje komfortno, oddam ne Miklošičevi cesti. Drogerija Več sob opremljenih, oddam s 15. junijem in 1. julijem. — Klavir, kopalnica. Najraje t v«m oskrbo. Sv. Petra nasip 43. 20894-23 Prazno sobo komfortno, lepo »n vello, se