Poštnina pavšalirana. Uredništvo in upravništvo lista je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119. Štev. 4. Lgublpni, 27- januarja 1923. Let® AVTONOMIST Glasilo ,jZ&i*užeiraja slovenskih awto5ra©mistow“. lahaja vseilco solboto. Celoletna naročnina 50 — D mesečna 4 — ,, Inozemstvo celoletno 100 D. Posamezne številke se ra čunijo po 1 Din Inserati se računajo: pol str. 350 D, L-— manjši sj merno. — Pri malih oplašili beseda /5 p. Roj html Lastno zakonodajo na lastnih tleh vzrastlega slovenskega ljudstva! Kako je po svetu? Vprašamo pa slavno belgrajsko vlado: Odkod jemlje v tem pomanjkanju denarja mesečno 650.408 dinarjev za 1251 ljudi, ki se izobražujejo za to, da ne bodo postali delavni člani človeške družbe? To vprašanje je za nas, katerim država odreka kredit za najprimitivnejše kulturne potrebe, zelo pri srcu. G. mi-r ister Zupanič, poskrbite za odgovor bratom Slovencem! Francoska vlada je nenadoma {»oklicala v Pariz generala Wey-ganda, svojega vojaškega zastopnika pri konferenci v Lausanni. (General Weygand je znan nasprotnik Nemcev — on sodeluje povsod, kjer je treba kaj storiti proti Berlinu; k voj čas je bil francoski vojaški poslanik na Poljskem. Odpoklic tega moža pomeni, da ga Francija potrebuje zopet nekje proti Nemčiji. Pričakovati moramo, da bo general Weygand v kratkem prevzel vrhovno vojaško poveljstvo nad francoskimi in belgijskimi okupacijskimi četami ob Keni. Ž njim se bo začela druga doba francoske politike proti NemčijS. Lahko se reče, da pomeni ime Weygand skoraj pohod na Berlin. Pariz se je odločil za skrajnosti. Francosko časopisje zagovarja celo odcepitev vsega zasedenega industrijskega ozemlja od Nemčije za vedno — vlada daje sicer za enkrat proglašati, da namerava vršiti zasedbo le par let, če bo potreba, toda general Wey-gand, ki je bil ob koncu vojne vnet zagovornik načrta, da se vkoraka v Berlin, ni le prazna grožnja, ampak prav sigurno pooblaščenec Francije za vojaški nastop proti Nemčiji do koaea. Stvari se torej v Evropi razvijajo v vojno. Danes imamo sicer med Francijo in Nemčijo šele gospodarske boje, toda kdo ve, kako dolgo bo vzdržal nemirni narod brez dela, kajti Nemčija bo vsled tega, ker ji je Francija obdržala vse industrijsko ozemlje, v kratkem brez zaslužka in kam vodi prazen želodec, ni potreba razlagati. Spričo teh težkih dogodkov smo že skoro pozabili na lausannsko konferenco, ki itak ne more pokazati nobene rešitve turškega vprašanja. Grki in Turki se pa tudi ne menijo dosti za konferenčno zborovanje, ampak zbirajo drug proti drugemu armade in grmadijo v zaledje vojni materijah Angleži pa dobavljajo municijo obojim — tako izgleda svetovna miroljubnost. Nove separatiste smo dobili pred kratkim kar naenkrat v sami antanti — v Belgiji. V Belgiji se govorita namreč dva jezika: francoski in flamski. Flamci so se začeli živahno gibati in uveljavljati svoj jezik bolj in bolj. Pred par tedni je glasoval belgijski parlament zato, da se odpravi na univerzi v Gentu francoščina kot po-učevalili jezik in se vpelje flamščina. Sedaj se je ta boj za univerzo prenesel na vse javno življenje. Belgijski poslanci, ki so bili preje ločeni le [»o strankah, neglede na jezik, so se sedaj začeli deliti v Francoze in Flamce. Časopisi že pišejo, da je v nevarnosti obstoj Belgije, in da se je treba boriti proti razcepitvi. Imamo torej tudi v priznano patriotičnih deželah državo-tvoree in državotrence. Ni pač nič novega pod božjim solncem. Zaključek iz vsega je: v Ev-pi ni in še dolgo ne bo takega miru, da bi se človek brez skrbi povrnil k poštenemu delu. _ Dr. M. MalneriČ: Pojmi in zofizmi v politiki. Mi, ki imamo . .. „La Rcnaissance“ od 13. januarja prinaša nadaljevanje študije Pavlovskega pod naslovom ,.Francija in panslavizem". Ta študija je za nas baš v tem trenotku izredno zanimiva. G. Pavlovski ima namreč očividno pri rokah tako točne statistične podatke o ruskih beguncih rz vseh evropskih držav, da so nam njegove številke dragocenejše kakor pa izjave n. pr. naše vlade. V omenjenem svojem članku pripoveduje g. Pavlovski, da se ruskim beguncem zlasti dobro godi v naši državi (imenuje jo dosledno Srbijo, op. ur.): Ne glede ra veliko število popolnoma ruskih srednjih, ljudskih in drugih šol vzdržuje belgrajska vlada tudi tri čisto vojaške šole, v katerih se izobrazuje 1251 gojencev, ki stanejo državo na mesec 650 tisoč 408 dinarjev. Priznamo, da je ruskim beguncem težko. Ne očitamo jim niti njihovih šol, ki jih imajo pri nas v lastnem materinem jeziku, ki nam je naš lastni materni jezik svet kakor njim samim. Kakor v pravoznanstvu, tako so potrebni tudi v politiki jasni pojmi, pri čemer ne zadostuje poznati samo posamezne pozitivne določbe, marveč je ne-obhodno potrebno, du si postavi državna veda i)ojme z jasnimi, določnimi mejami, kjer zavlada »suverenost razuma" in kjer izgineta „fraza in čustvo". — Zato n. pr. ni dopustno, staviti v isto vrsto pojme: avtonomija, samouprava, federacija, za-vezna država* sodržavje, — češ: razlika jn samo kolikostua, ne pa kakovostna. Tudi društva poznajo svojo avtonomijo, radi tega, je avtonomija pojem svobodne uprave, h kateri spada tudi dru-;štvenost. K avtonomiji pa spadajajo bistveno — lastni izvrševa!rii organi. Geslo: „Vse za narod, a nič potom naroda!“ — bi bilo napačno. Radi tega pa je v svobodni upravi, tedaj v društvih, kakor tudi v samoupravnih telesih tolikega po-mepa svobodna volitev. Stein pravi tozadevno: »Svobodna 'volitev je bila od nekdaj kriterij svobode upravnih teles, ki je ni mogoče nadomestiti niti z najsvobodnejšo ustavo, niti z najobsežnejšo kompetenco. Bolja je najnepopolnejša ustava (sc. dotičnega svobodnega upravnega telesa) s svobodno volitvijo brez potrditve, kot pa najpopolnejša z nesvobodno volitvijo. Vsaka potrditev jemlje svobodnemu upravnemu telesu njega resnični značaj." — Toliko v odgovor g. dr. Gosar-ju na njegov članek: »Naša avtonomija" v nedeljski številki „Slovcnca“ z dtie 21. jan. t. 1. Pri tem pa je pripomniti, da so ravno v politiki dvoumni izrazi zelo škodljivi, ker odpirajo vrata raznim* zofiz-mom ali prcvamim zaključkom, ki jih je »praktično" politično življenje polno. Sem spada n. pr. nepoznanje vprašanja — „ignoratio elenchi": govorjenje o vprašanju, ki ga ne poznaš, pobijanje zmote, iv kateri sc nasprotnik ne nahaja, dokazovanje stvari, ki je ni treba dokazovati, — n. pr.: s sodbo, kako povzdigniti narodno gospodarstvo cole države, bo kaj hitro gotov, recimo čevljar, ki si ne lasti sodbe, kako ie treba napraviti dobro suknjo, pa si £.e prej domišlja, rešiti vprašanje, kako povzdigniti krojaško obrt, ker ve namreč o tem §■: manj, kot o suknji, — o narodnem gospodarstvu cele države ve pa najmanj, zato bo s svojo sodbo v tem oziru najhitreje gotov. Na tej zmoti, ki purane sofizem, ako jo politik vporablja namenoma, sloni celi načrt, razčleniti državno zakonodajo po stanovih. Diplomatski je zoičzem, kj navaja za vzrok, kar ni vzrok; sem spadajo različna »načela": »nam je za stvar in ne za osebo,“ — kadar je važno, kakor n. pr. pri volitvah, posebno tudi vprašanje osebnosti. 1 e vrste sofizem je na pr. tudi »občna blaginja" absolutističnih vlad, »državotvornost", »disciplina" (tudi strankarska), .Javna zavest", i. si. V praksi je ta zofizem soroden s simulacijo; toda imeti druge za nevedneže, nepoštenjake, neuržavotvome, ni še dokaz lastne modrosti, poštenosti, državotvornosti. K zofizmom je trel)a s stališča prave društvenosti prištevati tudi izraz »naraščaj": društvo, ki ne počiva na svobodnem članstvu, sploh ni društvo. Dvoumnost izraza je kaj pogost sofizem. Cela politična teorija Macchia-velli-ja, ki je v politiki zavrgel »šolsko mišljenje" in uvedel »svobodno sodbo", počiva na samih dvomislih: »Cilj posvečuje sredstva in zaslužnost je v natne-nu » — zagovarjajoč s tema zofizmoma potrebo okrutnosti in verolomnosti v politiki, ako le služite političnemu uspehu, kot da bi ne bilo dejanj, ki sama po sebi ne morejo biti dobra! Najbolji sodnik je prisotna živa vest, tudi v politiki. Vesti pa ne gre pregovarjati z »računi", ker vest sicer zatemni. K dvoumnim izrazom bi prišteval tudi besedo »deloven", ki meri na eni strani na nasprotje proti kapitalu, na drugi strani pa ne priznava delu znanstvenih poklicev značaja javnosti, ampak smatra vse »delavce" za »najemnike", ki zbeže, kadar se ovcam približa volk, in ki sc brigajo samo za — plačo (sv. Janez, 10. pogl., 12.—-1,3.). »Državna politika je obenem domača politika, hrabrenje ali slabljenje poedinca" (Foerster). — Vez med politiko in moralo more tedaj biti le pravič- LISTEK. Zgodovina 1.1918. v rovi luči. (Zanimiva razkritja.) 111. Treba imeti pred očmi, da ste bili tedaj, 1. 1918., tu dve južnoslovanski državi: Srbija s svojo vlado, tedaj na Krfu in Jugoslavija s svojim Narodnim Večern v Zagrebu. V imenu prve se je pogajal v Ženevi Nikola PaŠič, v imenu druge dr. Korošec. Šk) pa je za ujedi-njene obeh držav v eno. O teh pogajanjih je poročal Pašič srbski vladi na Krf iz Ženeve 27. oktobra 1918: Po daljšem posvetovanju smo prišli do sklepa, da se more manifestirati zajednica med Srbijo in Srbi, Hrvati in Slovenci ^a t^čin, da se ustanovi skupno ministrstvo za zunanje zadeve 'm ministrstva za tista opravila, ki so skupna kot so na primer posli ministr-stva vojne, financ, murine, potem ministrstvo za invalide, ujetnike, interni- rance itd. Ta nova ministrstva se bodo bavila s posli, ki bodo skupna vsled ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Skupno ministrstvo za zunanje zadeve bo postavljeno od delegatov srbske vlade in Narodnega Veča v Zagrebu. Za sedaj je ugotovljeno, da bo štelo to ministrstvo šest članov, no pozneje se to število lahko poveča. Srbska vlada od svoje strani je do ločila tri in sicer: Mih. Gavriloviča, Ljuba Davidoviča in Drago Pavloviča, a Narodno Veče v Zagrebu je imenovalo M. Čingrijo, Dušana Vasiljeviča in Janka Brejca. Tako sestavljeno ministrstvo bo položilo prisego kralju in Narodnemu Veču, a nastanilo se bo za sedaj v — Parizu. Vsi člani se bodo pozvali v Pariz. To in tako sestavljeno ministrstvo bo obznanjeno od strani srbske vlade kot ministrstvo za naše zajedniške posle, zlasti pa za naše zunanje zadeve. Tako sestavljeno ministrstvo si bo izbralo svojega predsednika in zunanjega ministra. Delo tega ministrstva se bo kon- troliralo tako od srbske vlade, kakor tudi od Narodnega Veča m se morejo njegovi posamezni člani menjati v sporazumu med srbsko vlado in Narodnim Večcm. Do tega sporazuma je prišlo, ker predstavniki naše opozicije in Jugoslovanskega odbora ter Narodnega Veča niso hoteli pristati na to, da bi bil predsednik srbske vlade (to je Pašič, op. ur.), ako bi vstopil v to ministrstvo, bil tudi predsednik tega skupnega ministrstva. Pristali so, da more vstopiti sicer v to ministrstvo, ne more pa biti njegov predsednik, temveč le podpredsednik. Na ta predlog v interesu srbske vlade in tudi po osebnem zavedanju, ker sc je videlo, da jaz ne uživam zaupanja niti naše srbske opozicije niti predstavnikov Narodnega Veča niti Ju-slov. odbora, — nisem mogel pristati. Vsled tega, ker ne vstopijo šefi, se je pristalo na sestav zajedniškega ministrstva. Gotovo so pri tem sodelovali isti rezani in zavedanja, ki so se bila pojavila na Krfu, ko je šlo za sestavo koalicijskega kabineta. Pri poskusili na Krfu, ustvariti koalicijski kabinet, se je moglo ostati pri stari vladi, ako bi se koalicija ne mogla doseči, toda pri tem poskusu, ustvariti zajedniško ministrstvo iz prvakov vseh strank Narodnega Veča in Jogoslovanskega odbora, sc ni moglo ostati pri starem stani!, ker so največji narodni interesi zahtevali, da se stvori skupno telo, ki bo predstavljalo na zunaj kraljevino Srbijo in Srbe, Hrvate in Slovence v bivši Av-stro-ogrski in da se preprečijo tako ali drugače nemili pojavi, da se nisnio mogli sporazumeti in zediniti niti v tej največji stvari ter ustvariti zajedniško telo, ki bi predstavljalo celokupni naroj Srbov, Hrvatov in Slovencev. Med posvetovanjem smo dobili telegram od Vesniča (iz Pariza op. ur.), ki naznani?, da predsednik francoske republike želi. da se čimpreje sporazumemo in obzna-nimo našega skupnega predstavnika in zastopnika. Po mojem mnenju gre v splošni vojni situaciji prednost vprašanja o sklepanju miru. Verjetno je, da bo- nost, kakor jo nam veleva krščanstvo, demokratizem in civilizacija. Zato tudi ne bi bila pravilna razlaga besede avtonomija v tem zmislu, da si vsak sam daje zakone, — ker to je načelo anarhizma. Zakonodajna moč je v mnoštvu, Ni še minilo eno leto, kar smo v našem listu opozarjali na možnost, da utegne priti v svetovni politiki v doglednem času do velikih izprememb, ki bodo čisto gotovo tudi našlo državo in ž njo vred tudi nas Slovence potegnile za seboj v veliki mednarodni vrtinec. Takrat smo tudi dejali, da ne bi bilo napačno, če bi se vsak slovenski človek možnosti ali celo verjetnosti nastopa takih dogodkov v polni meri zavedal in nekoliko mislil na to, kako se bo treba v takem času Slovencem zadržati, da ne bomo še enkrat komu Jj.čcz dali" svojega grunta, ne da bi si izgovorili le najmanjši užitek od svoje zemlje. Na kar smo mi že skoro pred enim letom opozorili, leži danes pred nami. Kdor je pazljivo bral članke v našem listu, ki nosijo naslov „Kako je po svetu”, ta ve, da se danes nad celo Evropo zbirajo črni oblaki. Nihče ne ve, ali se bodo ti oblaki razkadili, ali pa se bo iz njih vsula strašna vojna toča. Mogoče je eno, mogoče je drugo, verjetnejše pa je, da se bo zgodilo — drugo! Samo dneva ne vemo, kdaj bo zagrmelo. Če f>a bo zagrmelo, bo grmelo najmanj po celi Fvropi, če no po celem svetu. Takrat bodo evropski zemljevid znova preurejali, kajti tisto »ravnotež-je“, ki sio ga ustvarile takoznane „mi- »Slovenstvo" — ..Slovenskega Naroda", Zadnjo soboto so ustanovili v Ljubljani »narodno - napredno stranko". To samonasebi še ni nič hudega, ker vsak lahko ustanavlja stranke, kolikor jih hoče, če dobi za ta šport dovolj ljudi. Precej hudo pa je, kar je povodom ustanovitve nove »narodno-napredne stranke" zapisalo v pozdravnem uvodniku ..glasilo slovenske inteligence" in menda tudi nove stranke, naš dični »Slovenski Narod". Tam namreč spočetka čisto pravilno priznava, da obstoji slovenski narod kot narod, toda »počasi bo treba skrbeti, da preide ta slovenski narod v neko višjo edmioo." — Mi smo se vprašali začudeni: če slovenski narod že obstoji kot narod, kaj mu je potem treba ..prehajati" v neke »višje edinice"? Zakaj ne bi mogel živeti sam kot tiaro 1 dalje in se po svoje razvijati? Zakaj lahko obstoje in se razvijajo po svoje še mnogo manjši narodi kot jc slovenski? Tako smo se vpraševali in zastonj smo iskali »višje edinice", v katero naj bi slovenski narod »prešel"? Kam pa naj preide? Ali mar v neko megleno Jugoslovanstvo", ki ga nlkier ni, ravno tako kot »jugoslovanskega jezika" ni nikjer? Imamo namreč le jugoslovanske jezike, t. j. slovenskega, hrvatskega. srbskega in bolgarskega, ampak enegn »jugoslovanskega" jezika ni in ga nikoli ne bo, dokler bo zadnji Srb z mezincem migal. Nemčija primorana sprejeti mirovne pogoje in da potem začno zavezniki z delom za vzpostavitev splošnega miru. Italija hudo tajno agitira, a naši ljudje, ki ne morejo razumeti, da ji* to neprijateljska agitacija proti našemu edinstvu m ustvarjanju ene močne države, stavljajo takšne pogoje, ki onemogočajo skujmo in složno delo. N. pr. s tem, da mora doprinesti Srbija dokaz, da more biti minister' zunanjih del Slovenec ali Hrvat in da ni potrebno, Ja bi sc pri tem ozirala na svoje dostojanstvo. Zakaj n. pr. ne bi mogel biti Korošec predsednik zajedniškega ministrstva, a Pašič — podpredsednik? Aii pa tale razlog: Bivša Avstro-ogrska ima 8 milijonov južnih Slovanov, a Srbija 4 milijone, toraj dvakrat več; ali ni to-raj pravično, da bi bil zunanji minister Hrvat ali Slovenec, temveč mora biti srbski ministrski predsednik in minister zunanjih poslov. Rekel sem jim: ako som po njihovi misli nesposoben, da vodim zunanje posle, ko imam poleg sebe komite (za- v celoti; dokler ni celote, tudi ne more biti zakonodajne moči. Zato pa mora biti tudi samouprava — ustavna. Kdor je tedaj za samoupravo, ta radi tega še ni — proti reviziji ustave. rovne" pogodbe, je silno rahlo in bo pri prvem sunku zropotalo na tla in se sesedlo samo v sebe. In če pride do tega — kakšno stališče bomo zavzeli takrat napram novemu položaju? Ali bomo še enkrat v zadnjem trenotku iskali varen kotiček, kamor bi ušli, ali pa bomo že vnaprej vedeli in resno premišljevali, kako se bomo obnašali? Pred letom dni smo zapisali v našem listu besedo o lastni državnosti. Po našem mnenju je prav, če tudi danes to besedo ponovimo. Jasno bo pač za vsakega, da mora biti najvišji cilj slovanske politike na znotraj in nu zunaj ta, da danes razmesarjeni in raztreseni Slovenci pridemo skupaj in da ostanemo skupaj v svojem lastnem domu, kjer bomo mi gospodarji. V tem tiči glavni problem slovenskega naroda. Ali kdo vidi ta problem in ali kdo razmišlja o njem? Zdi se, da ne. Se pač tolažimo po svoji stari slabi navadi s tem, »da bo že Bog dal." Preradi pa pozabimo, da pravi star pregovor: »Pomagaj si sam in Bog ti bode pomagal!" Mi sami si pa pomagamo s svojimi 3275 strankami in slovenska inteligenca razmišlja v »Narodu" o tem, kako bi se dalo naš narod na najlepši in najprijetnejši način brez bolečirt — potujčiti! kajti Srba, ki bi hotel zatajiti in odvreči svoj srbski jezik, srbska mati nikdar ne bo rodila! Samo »Slovenci" pri »Slovenskem Narodu" so pripravljeni »preiti" v »višjo edinico"!! Kaj bi naredili Nemci s človekom, ki bi jim zapisal, naj nemški narod »preide" v kakšno »višjo" n. pr. angleško ali francosko edinico?! Bog nas' obvaruj takih »Slovencev" in take »slovenske" inteligence, ki nima niti toliko moči več v sebi, da bi ;,Slov. Narodu" enkrat za vselej pisanje takih neslovenskih traparij prepovedala! Kočevska železnica. Kakor izvemo iz dobro poučenega vira, bodo začeli graditi novo -kočevsko (Pucelj-Zupani-čevo) železnico že prihodnji teden. Izvoz vina iz Bele Krajine. Kakor izvemo iz dobro poučenega vira, bodo začeli izvažati vino iz Bele Krajine na Češko že prihodnji teden. Vino bodo izivažali po novi Pucelj-Zupaničevi železnici. Ljubljanski župan bo izvoljen še ta teden, menda v soboto dopoldne, točno ob 11. uri 45 minut. Potrjen bo pa že prihodnji teden, kakor izvemo iz dobro poučenega vira. Zakaj imamo uradnike? Zato, da tih vlada nastavlja, prestavlja in odstavlja »Jugoslavenski" jezik. Ko so ta teden praznovali v Belgradu (pravoslavno) jednišiko ministrstvo zunanjih del), tedaj bi bilo najbolj logično, da se umaknem in dam ostavko i na ministrsko predsedništvo i na ministrstvo zunanjih del. Pa to odklanjajo: »ker ne prista- nem na molk in ničesar ne delam." Dalje navajajo tale razlog: ,/Jober patriot sc mora odreči vsemu: ako se oi njega zahteva, je treba, da preide preko svoje občutljivosti in dostojanstva in preko čuvanja ugleda Srbije, ker to zahtevajo splošni pat^otski interesi." In če se odrečem ministrstvu, to ni dovoli, temveč ne zahteva, da pomagam stvari, ki po mojem prepričanju ne služi splošnim narobnim interesom. Te razloge so navajali ‘šefi naše opozicije. Ostali predstavniki so molčali — ali zato, ker so sporazumljehi ali pa zato, ker se niso hoteli mešati v naše strankarske razmere." In na to nadaljuje Pašič svojo brzojavko tako-le: (Dalje) novo leto, je postregla neka gostilničarka svojim gostom za novo leto s »krof-nama". Stare litanije. Totiga Sherjava — reshi nas, o Gospud! — Totiga Puceljna — usmili se, o Gospud! Aiera Gluščevie. Gospod Glušče-vič je sorodnik gospoda Nikole Pašiča. Kot sorodnik tako imenitnega gospoda je moral biti seveda diplomat. Naravno, da v Parizu, ker tak imeniten gospod hoče lepo živeti in se imenitno zabavati. Taki šlpasi so pa v Parizu dragi. Da pride do denarja, se je vrgel gospod Gluščevič tudi nekoliko na trgovino in sicer na trgovino z dragoceno kovino, ki se imenuje platin. Med vojsko so Nemci to kovino silno potrebovali in so jo visoko plačevali. Francoska vlada je seveda izvoz platine v deželo nemško strogo prepovedala, toda — zakaj pa je bil gospod Gluščevič diplomat in zakaj imajo diplomat je to prednost, da diplomatskih kovčegov radovedni cari-narji ne smejo odpirati? Naložil jc tedaj ta gospod svoj dragi platin v diplomatski kovčeg, ki ga je »prevzel'4 do-ber Gluščevičev prijatelj v Švici in iz Švice je romal platin nemoteno čez mejo v Nemčijo za »skupe pare", dokler ni francoska policija napravila svoje. Kum Pašič so imeli težak posel, da so kot »zaveznik" mladega gospoda mogli rešiti. Platin je obležal v Švici do konca vojske in še do danes. Zadnje dni pa so objavili belgrajski tisti veselo novico, da je naša vlada naročila našlemu zastopniku v Švici, naj zaplenjeni platin izroči, ampak ne naši ali francoski vladi, ampak — gospodiuu Gluščeviču!! Na Francoskem bi bil tihotapec s platinom med vojno in po vojni brez usmiljenja ustreljen, pri nas mu pa dajo zaplenjeno robo lepo nazaj, seveda ne vsakemu. Vprašamo: Ali more imeti država, kjer vlada taka morala, v inozemstvu kakšen ugled? Kaj je to: staniea? Zadnje čase nam so večkrat prišli v roke razni uradni in neuradni spisi in dopisi, o katerih ne Zastrupljenje krvi lahko nastane po vsaki tudi po najmanjši ranitvi. Ako se zbodemo z iglo ali s trnom, ako nas piči muha ali si odrgnemo kožo ob kak raskav predmet, pri strelnih, urezanih, zmečkanih in drugih ranah nastopi infekcija lahko takoj z ranitvijo ali pa pozneje vsled nepravilnega ravnanja z rano. Najmanj nevarne za prvotno zastrupljenje (infekcijo) so rane, prizadejane s kakim ostrim, razmeroma čistini predmetom: nož, sablja, igla; posebno ako taka rana razmeroma precej krvavi in ne sega pregloboko, ima dane vse pogoje, da se izceli brez zastrupitve. Rane pa, pri katerih sta koža in meso raztrgana, deloma morda tudi močno zmečkana, katere segajo v globočino do prsne mrene, pljuč, možganov, črevesa ali drugih notranjih organov, potem one, ki segajo do kake zdrobljene kosti, smatrati moramo že od početka za zastrupljene. Njih zdravljenje spada v kirurgijo in treba se je podati ranjencu v takem slučaju nemudoma v zdravniško oskrbo. Najbolje je, če sc jih lajik sploh ne dotakne, jih tudi ne izpira; če zdravnika ni mogoče doseči takoj, treba je pokriti rano s čednimi, če možno steriliziranimi (izkuhanimi) belimi krpami, jo potem poviti tesneje ali rahleje, če krvavi namreč rana v prvem slučaju mo- Po nepričakovanem padcu na 3.60 švicarskih frankov za 100 dinarjev, kar odgovarja vrednosti: 1 krona je 0.009 švicarskega franka, se je zadnje dni dinar zopet nekoliko popravil in se suče njegova vrednost okoli 4 švicarskih frankov za 100 dinarjev oziroma 1 krona je 0.01 švicarskega franka. To pomeni: Današnja krona je vredna toliko kakor 1 predvojni vinar, ne več krajcar. Na podlagi te vrednosti rastejo tudi ceno blaga, ki kažejo očitno tendenco po- vemo, ali so pisani v Belgradu aK v — Ljubljani! Pa so le pisani v Ljubljani, čeprav niso prav nič slovenski! Tako n. pr. smo dobili neko kuverto v roko z napisom »staniea". Kaj je to — »Staniča"? Ali je to kakšna posteljna stenica ali kaj? Šli smo besedo iskat v laški besednjak, pa je nismo našli. Potem v nemškega,, pa je tudi nismo našli. Nato smo se obrnili na vlado za ixxmoč. Od tam smq dobili nejevoljno pojasnilo, da pomeni ta beseda toliko kakor »postaja". Včasih se pa lahko tudi drugače presta- vi s kakšno boljšo slovensko besedo. Ob enem smo pa dobili pojasnilo, „dass es nicht opportun erscheint sich derartiger Ausdriickc wie »postaja" im amttichen Verkehr zu bedienen, indem dass der Ausdruck »staniea" ebenso wie z. B. »kasarna" d. hochamtlichen Regierungs-sprache cntnoinmen ist uud drese Aus-driicke geziemend respektiert zu wer-den verdienen." Ko smo dobili to pojasnilo, smo takoj razumeli, zakaj naše centralistično časopisje tako rado poroča o »mešovitih" komisijah, in še rajše priobčuje novice iz »pouzdanega" vira! — Ja, die hochamtliche Rcgierungsspradiel Slovenščina pa je bila za pastirje in je še. kakor se zdi! »Američana" d. z e. z. V Ljubljani se je preteklo leto ustanovila tvrdka »American" d. z o. z., ki si je nadela »a-logo pospeševati izvoz v Združene Države Ameriške posebno onih produktov, ki nimajo domačega ali evropskega trga, n. pr. pletarski izdelki, čipkarski izdelki, suhe gobe, suhe slive, orehi, kožuhovina itd. Ker ima družba afilil-rani zavod v Ne\v Yorku, bo lahko svojo nalogo izvrštila. Do sedaj ima že naročil v vrednosti več milijonov. Župnim uradom, občinskim aa-stopom, šolskim vodstvom in sploh vsem, ki imajo za oddajati knjigo-veška dela, toplo priporočamo tvrdko Miroslav Bivie. Glej inseratl Listnica upravništva : J. Klun. Ribnica. Naznanite preršni naslov. — F. Štiglic, Gornji grad. II. polovica 1922. L ni bila plačana. čno, v drugem pa le neznatno. Širšemu občinstvu torej je treba vedeti pred vsem, kako ima ravnati z gladko enostavno rano, da se prepreči naknadna infekcija. Pred vsem je važno, da se rana izkrvavi, vsaj do gotove meje. Pri vbodljajih je celo dobro iztisniti narahlo malo krvi iz rane. Nadalje, ako se je kri ustavila, naj se zadnje njene kaplje kar prisuše na rano in njem* neposredno okolico in šele, ko se je napravila trda krvna šlktorja, moramo rano obvezati s sterilno tančico, ali vsaj s čednimi platnenimi krpami. Gladkih ran. na katerih ni najti posebnega ponosna-ženja, sploh ni treba izpirati, niti s kako antisentično tekočino ne. Istotako ne kaže na rane dajati obkladkov; kajti na koži se drži pogosto polno infekcijskih kali, katere ostanejo prilepljene na koži, dokler je sulia. Če se pa koža zmoči, od-močijo sc tudi mikroorganizmi na njej in lahko pridejo v rano. Poleg tega uniči in odmije pa mokrota tudi krvno plast nad rano in s tem odstrani najsigumejše sredstvo zoper naknadno infekcijo rane. (Dalje sledi.) Dražba ILIRIJA, Ljubljana Ktalja Petra trg, 8. — Telefon Stev. 229 Nakup gozdov. — Eksport lesa. Prodaja drv in premoga v Ljublani na drobno in debel«. denarjem? vzpeti se povprečno na lOOkratno višino predvojnih cen, ki so jo deloma tudi dosegle zlasti pri obleki in obutvi. Čevlji, kakoršni so veljali pred vojno 15 K, stanejo danes povprečno 1500 K, torej ravno 100 krat toliko, čisto po pravilu, da je 1 krona : 1 vinar. Jajce, ki je veljalo pred vojno 4 krajcarje — 8 vinarjev, stane danes 8—9 kron. In tako sc ta stvar razvija dalje v nedogled. Za časa valutne katastrofe se je vnel živahen prepir med sedanjim finan- Ali smo imeli prav? Dnevne vesti., Domači zdravnik. Zastrupljenje krvi. (Nadaljevanje.) Gospodarstvo. Kako je z onim ministrom Stojadinovičem in nje-g in da najlažje pride posameznik do svojega deleža na divjačini na ta način, če vsi skupno ixklajo pravico odstrela tistemu, ki največ ponudi, oziroma tistemu, ki sprejme njihove pogoje. Denar se potem razdeli po velikosti posestva ali pa se vporabi za skupne namene, kar tudi večjidel delajo naše ob- Najemnik lova pa ni neomejen gospodar divjačine. Ima samo pravico, da nekaj let, recimo pet let, pametno izkorišča raznovrstno čfe.do, ki ne vedri nikdar v hlevu in se pase na ncograjenem pašniku. Zato postava določa, kaj in kdaj sme streljati, koliko pastirjev, t. j. čuvajev mora nastaviti, da branijo njegove ljubljence pred roparji, izmed katerih so oblečeni bolj nevarni kakor pa dlakasti in perjasti. Tudi odgovoren je za živino, ki jo je sprejel v rejo. Če popase sosedova ovca tvoj fižol, ti ga sosed plača, če ti zahtevaš. Če ga popase srna, ti povrne najemnik lova škodo, če to zahtevaš. In še marsikaj določa zankan, kar jc zajel iz dolgoletnih izkušenj, ki^so ga tudi naučile, da je divjačina važen činitelj v gospodarstvu in jo je treba zato gojiti in pametno loviti. Zato tudi omejuje v marsičem lastnika lova, ker ni mogoče postaviti nikjer tako visokega plotu, da bi ga ne preletela ■n. pr. divji raca, ki je tudi divjačina. Človek je nehote vesel, če mu prekriža pot boren zajček; kaj šele, če je srna gli gams. Morda zato, ker kri še ni pozabila, da so bili pred tisočletji nekoč naši očetje samo lovci. Drugi pravijo, da je divjačina lepota narave. Imajo tudi prav. Tretjim je lov Šport in sicer drag. Število teh pravih lovcev se množi in krči se število takozvanih „mrharjev“. Zato smo imeli pri nas pred vojno lepo urejene love, ki so pa ob prevratu, kakor povsod, precej trpeli. Glavni vzrok je bila pač — lakota! Te rane so se pa že močno zacelile. Predvsem po zaslugi Slovenskega lovskega društva bi lahko naši lovi, posebno lovi ) z glavo in izgubljati zaupanje, kar tudi za dinar ne bo ostalo brez posledic. Jako važno državno - gospodarsko pravilo se glasi: Dajte finančnemu ministru dobro in pametno vnanjo in notranjo politiko in 011 vam bo dal dober denar. Dokler je pa trhla politična podlaga, se ruši in lomi tudi gospodarska. Vinski trg. Z Kake na Dolenjskem nam pišejo: V našem kraju je naprodaj še velika množina dobrega vina. Cene niso pretirane in blago je izvrstno. Slišali smo, da se po drugih krajih govori, da so Dolenjci letos vse vino namešali z jabolčnikom in s hruškovcem. To pa ni res. To delajo mogoče kakšni krčmarji ali pa prekupci, pri katerih se itak redko dobi dobro in pošteno blago — izjemam pa vsa čast! Kdor pa bo kupil blago naravnost od pridelovalca, bo dobil dobro blago in ne predrago. Oglasite se na Kaki, ako hočete biti z domačim vinom dobro postreženi. Žitne cene v Zagrebu: Pšenica 1980 kron, nova koruza 1000 kron, oves 1220 kron, pšenična moka št. 0 pa 3000 kron za 100 kilogramov. Cena živine v Zagrebu. Voli prve vrste za kilogram žive teže do 43 kron, druge vrste 40 kron, teleta do 62 kron, seno do 1000 kron. Vrednost denarja: V četrtek je veljal v Zagrebu: 1 dolar 400 kron, 1 lira pa 19-—20 kron. V Curihu je veljalo 100 kron 1 frank 27 centimov. državne meje kakor slove sedaj. Kaj pa v ostalih pokrajinah v Jugoslaviji? Na odborovi seji Jugoslovanskega šumarskega udruženja v Zagrebu 31. marca 1. 1922. sc je dognalo, da je stanje lovstva na Hrvatskem in v Vojvodini podobno našemu, le da niso nekatere panoge tako natančno urejene, da pa v Srbiji kljub izdanemu zakonu 189S. leta, ni tako. V nižinah in ravnicah ni navadno sploh nobene lovne divjačine, kvečjemu kakšen zrjec ali lisica in poleg selivk kaka manj pomembna živalica. Tudi list „Lovec“ (1922, str. 158), po katerem smAo povzeli, navaja ta stavek med ušesci. Nadalje pravi: „V Bosni je bil izdan podoben zakon leta 1893., ki tudi ni imel boljšega uspeha. Vendar so pa ostali tako v Bosni kakor tudi v Srbiji mnogi nedopustnejši kraji šc vedno izredno bogati vsakovrstne domače di- nem sistemu, moderen, srbski oziroma bosanski, ki sjpnita na regalnem sistemu, pa ne. Kaj pa je to: regalni sistem? „Rex“ pomeni kralj. Včasih so si kralji izgo*-varjali posebne pravice. Tako so tudi rekli, da je vsa divjačina njihova last. Dandanes pa ne pomeni „regalen“ nič več „kraljev“, ampak „državen“. če torej sloni lovski zakon na „regalncm si-stcmu“, se to pravi, da je vsa divjačina' državna last. In država pravi, da bo samo tisti lovil v določenem okolišu, ki plača v državno blagajno gotovo svoto. Posestnik pa, na čegar posestvu se pase divjačina in škodo dela, ne dobi nič! Jugoslovansko šumarsko udruženje. se je sicer soglasno postavilo na stališče zakupnega lova. Komisija za izdelovanje lovskega zakonskega načrta v Belgradu in vsi merodajni gospodje v Belgradu pa zastopajo stališče državnega regala. Nekateri so mislili pri nas in morda še mislijo, da bo udruženje v bratskem sporazumu premagalo težkoče in napravilo most med obema ekstremoma. Če se to tudi posreči, bo ostal sporazum samo niost. Mi pa pravimo: ” ,f ,)rav uče nas v revah skušnje moje, bomo dobili regalni (= državni) sistem, ker sedaj piha tak veter, da je vse', kar je srbskega, dobro, vse drugo pa ni za nič! In najemnine, ki dosegajo na Gorenjskem, kjer so gamsi, letno že stoti-soče v eni sami občini, bodo izginile državno blagajno v Belgradu! In čez nekaj let bo tudi pri nas v nižinah in ravnicah kvečjemu kakšen zajec ali lisica, in ker so naši kraji vsi dostopni (saj.gre na Triglav letno že čez pol- drugtisoč ljudi), bodo nastopile iste razmere tudi v gorah. Če so se našli med nami ljudje, kateri so glasovali za centralizem, ki omogoča regalni (državni) sistem lova, zakaj bi se ne na- Pretekli teden so zborovali v Belgradu odposlanci socialno-demokratič-nih delavskih organizacij iz cele naše kraljevine, da se dogovore glede enotnega nastopa pri bodočih državnozborskih volitvah. Na tem zborovanju je prišlo do burnih prizorov med srbskimi in slovenskimi socialnimi demokrati. Belgrajska „Politika“, ki je navadno prav dobro informiran list, poroča o poteku zborovanja med drugim sledeče: ..Zaključek zborovanja je bil zelo buren. Razburjenje so povzročili slovenski socialni demokratje. Kakor pri vseli drugih strankah, tako je prišlo do razcepa tudi pri socialnih demokratih. Razdor so povzročili Slovenci. Slovenski socialni demokratje pod vodstvom bivšega poslanca Zvonimirja Bernota so izrekli željo, da se od (centralistično organizirane) stranke popolnoma ločijo: Oni hočejo biti avtonomna socialno - demokratična stranka, ker je med njimi zavladala separatistična struja“(!), ki se je pojuvila tudi med slovenskimi komunisti. Kazume se, da so ostali (seveda srbski, op. ur.) odposlanci vstali odločno proti temu, da se stranka cepi. Ker pa Slovenci le niso odnehali, ampak so trdovratno vztrajali pri svojih zahtevah, so sklenili, da se stavi Slovencem „ultimatum“ do 1. februarja, da odgovSm figa JTOfr 'O*. - ^ — 'O*' « Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani ppodaja las sloven, premogovnikov |1' pSgT" weBesiajskip šentjanški in trboveljski pfemog vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo, kakor tudi za Industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in kolssraks vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno la iEhosloiiaSbi in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni poiog in briketo. Naslov: M PROMETNI ZAVOD ZA PREH^G d. d. centrala v Ljubljani ± Miklošičeva cesta 15/11. Podružaica v Novem Sadu (Bačka) 25JHL KM1ETK Čegava je divjačina? na gamse, zasloveli še precej dalj čez črne. Kdor pa ima toliko skupne zemlje, da se divjačina pase samo na njegovem svetu razun ob mejah, potem je seveda divjačina samo njegova in jo vjačine in je skrajni čas, da se zagotovi lahko sam strelja ali da drugemu v za- ’ njih ohranitev z modernim lovskim zakup. Pri nas je najmanjša mera za last- konom.“ Gospodje, ki se na lov razu- ne love 200 hektarjev zemlje. mejo, so s tem ugotovili, da je naš do- sedanji lovski zakon, ki sloni na zakup- Slovenski soc. demokratje — avtonomisti? Popoln a varno naložite »voj dtnar v fZBJEBHI POSOJILNIC; v imm r. as. z o. z. sedaj poleg nunske cerkve po leti 1. 1923 v svoji lastni palači cb Miklošičevi cesti poleg hotela „Union“. Hranilne vloge se obrestujejo po 6% brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Vloge v tekočem računu se obrestujejo po 5 1/2°/o-Hranilne vloge vezane na dobo pol leta po © V20/o* Večji vezani zneski se obrestujejo po dogovoru. , Sedite ravnokar izšlo brošuro „Jugo-sloveni, Slovani in Jugoslovaniu, ki je najboljši politično-kulturni spis, kar jih je bilo napisanih po vojni. Naroča se pri upravi našega lista. Cena Din 5—, s poštnino 25 para več. Valentin Vinjska pleskar in ličar, Ljubljana, Cerkvena ulica št. 11. se priporoča slavnemu 'ob Čl n stvu za vsa v to stroko spada-joča dela. Cene zmerne. Delo solidno. Knjigoveznica, kartonaža in galanterija fflirasis® Bisic, Ljubljana. Sn. Petra cesta Srw. Z9 Se priporoča sl. občinstvu p. n. tvrdkam za naročila vseh v to stroko spadajočih del. Velika zaloga šols-ih map. notesov in blokov. Cene nizke. Postrežba teina. Delo solidno. Oblačilnica za Slovenijo r. z. z o. z. v Ljubljani. Zadružna centrala za manufakturo en gros en detail. p§F Zgolj prvovrstni češki in angleški izdelki "Ife! Skladišče v „Kresiji“, Lingarjeva uliea 1, prvo nadstropje, «« Prodajalna na drobno v Stritarjevi uliei št. 5. Podružnica v Somboru (Bačka), Aleksandrovp ulico št. 11. v ±=z Upoštevajte ]p**i n.«dkuT»i]fo. .... m '§} Tčbdor Horn, Ljiibljsaa a Poljanska cesta št- 8 se priporoča cenj. občinstvu za 3 izvr>evanje vseh kleparskih In vodovodnih instala-otjeklh del kakor tudi za, pokrivanje Vsa stavblnska In kleparska dela § v priznano solidni izvršitvi. Pro- x račun brezplačno in poštnine pro- ® sto Popravila točno in po najnižji dnevni ceni Ambalaž.-. in pločevine, o 3S) 3B (KŽ><3Sx33>®& <ŠSX3SX3S) 3815*-*,, Svinjske kože! ""9I1 Tovarna usnja „IS$DtJS“ d. d. kupuje po najvišjih cenah la, to so na čisto izdelane svinjske kože brez lukenj in zarezkov po...................................35 kron kilo Ila, to so zrezane in slabo izdelane svinjske kože po 18 „ „ Od hrvaških in ogrskih prašičev po....................12 „ „ Kože prevzemamo v znanem skladišču KARL POLAK, Ljubljana, Dunajska cesta 23. HmerioM da 3£ ®b Zn Ljubljana Beethovnova ulica' SO Uvoz in izvoz poljedeljskih pridelkov in industrijskih izdelkov. Inio matije. Komisijsko podjetje. Financiranje. Denarno in zemljiško posredovanje. . Rm m\ rtu: Bscrican Brznj^ni sbsIsb: Afilirai i zavod: JUGOSLAV AMERICAN CORPORATION New York, N.Y. M—BPMMMMOTBM1 IlTirnW*¥IWnVTilWiRi l¥11 IB IflTimir H—MIHPTIHMITf————1—1—————— Opozarjemo trgovc*? in inriustrijce, ki se inerestirajo za izvoz v Združene države ali obratno, naj se obrnejo za-\ upno na nas; naše ugodne trgovske zveze Vam bodo v korist. Stavite nam svoje oferte, kaj imate naprodaj ali kaj želite kupiti. Mjp m po najvišjih cenah neustrojene kožuhovina sledečih kožuhonosnih živali: WL Ul O U J © ITI 0 Lisic, veveric, kun, vider, divjih mačk, volkov, podlasic, dihurjev, jazbecev in zajcev. m Na boljša 5w tiajsigurnejša prelika za štedeme! LIndsk a posojilnica o LiublianS Miklošičeva cesta št. G (tik za franč. cerkvijo) obrestuje hranilne Tloge in vloge na tekočem računu od 1. januarja 1923 po 5% 'Pl bx>ez odbitka rentnega in invalidnega davka. Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem decembra 1921 nad HO milijonov kron hranilnih vlog In ird 1,100-000 kron rezervnih zakladov. — Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici\ na hi-poteke in v tekočem računu.