Postnina plaćana w gotovim. Leto LXX* ft. 188 L]«M]aaa, sreda 11. avgosta 1937 Cea« Dla 1.- i^naja vsaJt dao popoldne, tzvzemtt oedeije ln praznike. — Inseratl do 80 pettt vrst 4 Din 2, do 100 vrst a Din 2.ftOt od 100 do 300 vrst a Din 3, veCJI InseraU petit vrsta Dio 4.—. Popust po dogovoru, Insemtnl davek posebej. — „Slovenski Narod* velja mesećno v Jugoslaviji Din 12.—. sa Inozemstvo Din 25.—. Rokoplsl se ne vrafiaJot U&EDNISTVO IN UPRAVNI8TVO LJUBLJANA, ITMsplia nlk» «• 6 Telefon: 31-22, 31-SS. UJk. 31-25 tn 31-26 Podruinic«: MARIBOR, Stroasmaverjeva Sto — NOVO MESTO, Ljubljanska o, telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon *t. 65; podružnica uprave: Koeenova uL 2, telefon at. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Poitna hranOnlca v Ljubljani ftt. 10.301 Sanghajski problem: Intervencija Anglije in Zedinjenih držav Ministrski konferenci v Londonu in Washliigt«mit sta se tiatiašall na skupno aftgleško-a»erliko posredovalno akcijo na Daljnem vzhodo LOM>o>, lb. av^usLa. br. Katastrofa, #ci je zadela Sanghaj zaradi japonskega \pada na kltajsko ozemlje, je silno vzne-miriia vso mednarodno javnost, Velesile bo be morale zaćasno odreći vsem svojim Interesom v tem go*podarskem in finanćnem centru na Daljnem vzliodu. V vseb političnih središčih prizadetih velesil so se voeraj vršila važna posvetovanja odločil-nih faktorjev o njihuvem nadaljnjem zadržan ju v Sanghaju tn vobce na Daljnem vzliodu. Dve najbolj pomembni konf erenci *ta se vršili v Londonu — pod vodstvom Edena, ki je zaradi tega prekinll svoj dopust — in v \Yashingtonu, kjer sta imela Kooscvelt In Huli dolg posvet. Roosevelt je takoj nato sprejel glavne poveljnlke ameriake vojske, vojne mornarice in le-talstva. Kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi, so bili sklepi teh konferenc lired-uega poraena za angleško-ameriSko po-*redovalno akcijo na UaJjnem vzhodu. Listi sogla&no ugotavljajo, da so dogodki v ftanghaju namah postavili v ozadje vse pereč« evropske probleme- Po njihovem oboem ninenju sicer ni pričakovati, da bi kakšna izvenazijska velesila z oboroženo Rilo pose^Ia v spor med Kl tajci in Ja-ponci, vendar pa bi Anglija in Amerika 6 skupnim nastopom, kakor to ugotavlja »New Chronlcle« lahko ođločilno vplivali na nadaljnji razvoj dogodkov in prisilili oba nasprotnika h kompromisu. VmeSa* vanje Društva narodov bi utegnllo po v&eh doseđanjih izkušnjah povzročlti le Se vecjo zmešnjavo. Položaj v Evropi je sicer delikaten, vendar pa bi bilo prav zaradi tega, potrebno pospe&iti likvidacijo spora na Daljnem vzhodu. Položaj v šanghajskih mednarodnih koncesijah ftanghaj, 18. avgista. br. V evropskih okrajih se je položaj že nadalje poslabšal. Evakuacija Američanov. Angležev In de-loma tuđi pripadnikov drugrih narodnosti Be je sicer že pričela, vendar bo trajalo najmanj teden dnl, da bodo vsi tujci zapustili mesto. Na koncesijskem ozemlju se je iz ostalih delov Šanghaja zbralo že milijon ljudi. Mednarodne straže so jih zaman zadrževale, begunci so sami poru-šili barikade tn odstranili žične ovire ter zasedli vse ceste, dvorišča in veže evropskih hiS. Nevarnost. da izbnihnejo epidemije, je zmerom veCja. Tuđi v privatnih poslopjih improvizirane bolnisnice so Ze prenapolnjene. Stevilo žrtev se je do davi povzpelo na 1218. V franeoski koncesiji fo se dovršile priprave za evakuacijo žena, otrok in starčev. V luki se naliaja že precejšnje število franeoskih ladij, ki čakijo :ia ugodno priliko, da odvedejo Fran-co?e in čehoslovake. šviea^je ter B^jjrijre ki s:» pod franeosko zasčito, iz Sar.ghaja v Hongrkong-. Iz Indokine je prispelo vče-Tj.i " eć ne vih oddelkov kdonijataegi vo~ faHva. iz Singapora po PC^ an?r;«?4kih vo- jakov. Franeosko vojaštvo je privelo tuđi Že aktivno braniti koncesijsko ozemlje 1 proti Kitajcem 1 proti Japoncem. Ko se je včeraj popoldne pojavilo spet nekaj ki-tajskih letal nad koncesijo, so jih pričele franeoske protiletalske baterije oštro ob-streljevati. tako da so se morala naglo ppet umakniti proti \-zhodu. Do\Tšene so bile tuđi priprave za evakuacijo Nemcev. ki jih vodi poseben nemSki odbor. V se-vernem delu mednarodne koncesije, v ka-terem so danes divjali hudi boji, pa je nastala zaradi njih med tisoči japonskih civ-ilistov strašna panika. Večina je zbe-žala proti jugu. Kakor poročajo iz Kantona in Nankinga, so tamkajSnji Japonci zapustili obe mesti. Iz Kantona so se od-peljali na Formoso. iz Nankinga pa v Cingtao. fCitajci Se zmerom v premoći Včeraj so se razvneli doslej najhujši boji v parku Hongkiju. Mednarodni opa-zovalci, ki so se zbrali na strehi Sanghaj-skega nebotičnika Sasunga so lahko na-tanko zasledovali potek borbe. 2e na vse zg-odaj so japonske ladje pričele obstrelje- vati kitaiske postojanke v tem parku, posebno vždolž levega obrežja Sučova in na drugem koncu blizu severne rx»staje. Kitajska artiljerija Da je z vso vnemo reagirala in sistematično uničevala vse objekte v japonskem okraju. Mnogo kitaj-skih granat je padlo tuđi v sosednje dele mednarodne koncesije. Porušili so veliko japonsko trgovsko hišo v neposredni blizini japonskega generalnega konzulata in sestrelili tuđi već japonskih letal. Neka granata je ubila 17 japonskih civilistov. Ostali so se v blaznem strahu razbežali. 2e zjutraj se je borba razSirila tuđi na sesednji kitajski del mesta Cangkang. dalje na čapej in vse do Vusunga na sever-nem koncu Sanghajskega področja. Vu-sung je včeraj prestal srvoj ognjeni krst. Japonske vojne ladje so popoldne razma-jale zidove te kitajske trdnjave. vendar pa Japonci tud! s ponovnimi napadi nišo mogli pregnati kitajskih miličnikov iz nje. Proti Capeju so pričeli vfieraj popoldne z napadi, pri katerih je sodelovala nova japonska divlja, kl je pravkar pri* spela s Koreje. Izćrpane mornarlSke »trel-ce so poslali v zaledje na oddih. Čangkajšek na čelu šanghajske vojske Ćeprav so tuđi ietala z obeh strani že posegala v vojne operacije, odloćitev tudl včeraj Se ni padla. Kitajci so sicer zav-zeli nekaj postojank v Hongkiju, okrog severne postaje in na drugi strani Huang-puja severno Paotunga, vendar U uspehi nlso mogli mnogo spremeniti splošnega položaja na fronti. Nenađoma pa se Je popoldne razSirila vest, da Je maršal Cang kajSek prevzel %*odstvo vojske v Sang^haju. V kratkem bo prišel na fronto in hkratu bo redna kitajska vojska, ki Šteje sedaj 13 divizij, ojađena za nadaljnfh 6 dlvizij rezer^-nega vojašt>a. Morala kitajske ar-amde je vsekakor na viSku, pa tuđi ostalo prebivalstvo se ne predaja obupu. Kljub toči granat in bomb se po cestah v mir-nejših okrajih zbirajo ljudje okrog vodi-teljev tajnih organizacij. ki jih strastno vnemajo za obračun s sovražnikom. Nifi mani boje\ito razpoloženje pa vlada tuđi na japonskl strani, čeprav so Japonci dosegli kaj malo uspehov. Na novo prispelo vojaStvo Be je vCeraj izkrcalo z vojnih ladij med prepevanjem bojnih pesmi. Iz Tokija poročajo, da je neki rezervni Čast-nik, ki zaradi bolezni s svojimi vojaki ni mogel na Kitajsko, svečano izvršil hara-kiri pred celim polkom, ko se je bađ pri-pravil na odhod. Iz Tokija so včeraj in danes odrinile na Kitajsko 3 nove divizije vojaStva. Pred }aponsko ofenzivo v Aanttutgu Japonska Ietala so včeraj ponovno na-padla Nanking, dalje Ciančing v pokrajini Cekiang in vse važnejše strateške točke zapadno od Šanghaja. V pokrajini Santung pa se Je zaradi umora dveh japonskih mornarjev v Cingtavu položaj ze-lo poslab£al. Kitajska vMa je tja odpo-slala Že ve^je oddeJke vojafttva, ker Je nastala nemarnost, da bodo Japonci vdrli tuđi v to pokrajino. Končno so se tuđi v Kantona pričel! z vso vnemo pripravljati za obrambo proti eventualnim Japonsklm letalsktm napadom. Misifa dr. Konga v Evropi Vinograd, 18. avyu>ta. k. Kitajgki ti-nan^ni minieter dr, Kung je včeraj popol-dne v spremstvu dunaj*ke^a odpravnika poslov Tounga prispel v Solno^rad, kjer se je v hotelu Bristolu 6estal s kanc?larjem dr. SobiKMrtinžg^oni. Sastanku eo prisostvo-vali državni tajnik za zunanje zadeve dr. Schmidt, ter ministri dr. Pemter, dr. Pilz in dr. Glaise-Horsteuau. S ponoćnim brzo-vlakom se je dr. Kung vrnil na Uunaj, od koder je danes odpotoval v Rim. C nj3^ovi misiji v Londonu. Parizu, Berlinu, Pragi, na Dunaju in v Rimu se je iz zanesljiveoa vira izvtMJelo, da je v zvezi z najnovej^im razpletom jatXHisko-kitaiskeca spora. Dr. Kung je povsoil po Evropi naro-cil znatne količine orožja in drugega vo|-nega maleriala za kitajsko vojsko. Tako je v Pra^i pri Škodi naročil v?čje število protiletalskih topov za skupni zne?ek 10 milijonov funtov Sterlinpov. V Avstriji je pri podjetju Stevr naročil vo«!jo množino motoriziranih etrojnic ter nekaj oklopnih avtoniobilov. Tuđi njegovi razgovori v Sol-noi^radu so se v glavnem nana^ali na te kupčije. Za mskimi letalci ni sledu Moskva, 1S. avgrusta. k. Mnogo amerl-akih In 56 niskih radijsklh postaj ai že trt dni zaman prlzadeva priti v brezži^ne stike z Levajievskim. Letalci Golovin, Mo lokov, Vodopjanov in drugi so s svojimi leta.ll že odrinili v arktićne kraje. Ledo-lomilec »Krasin« je prispel do šmidoveg-a rta In pluje z vbo na^lico dalje proti Al-jaskL Poleg Matema in Grossena je na deJu tustojank v okolici Reinose. V ostalem pa so s poslednjo ofenzivo dosegli znatne uspehe. Prodrli so v Širini 50 km mestoma do 30 km globoko v dosedanje republikansko ozemlje. Po krivdi vrhov-neg-a baskiškegra j>oveljstva na tej fronti so malone obkolili in ujeli 20 bataljonov baskiSkih miličnikov, katerim se je v zadnjem trenutku in z veliki izgubami po-srečilo umakniti se proti severu. Preko 600 Baskov je bilo ubitih. okrog; 200 uje-tih. Obenem so nacionalisti, ki so bili teh-niCno in StevilCno v znatni premoći, Baskom zaplenili precejšnjo množino orožja, topov in tankov. Poleg" večjih oddelkov falangistov je pri tej najnovejši nacionalistični ofenarivi so-delovalo tuđi 60 tisoć tujih prostovoljcev, razdeljenih v 4 di\"izije. pod vrhovnim po-veljstvom generala Basciociantija. Kakor na aragonski so republikanci tuđi na madridski fronti včeraj ppičeli napadati republikanske postojanke. da bi tako nacionaliste prisilili, da zman£ajo svoj pritisk proti Santandru. Prostovoljska brigada je vCeraj pri Campozuelosu prodrla globoko v omrežje nacionaJiatićmh ob-rambnih postojank in zavzela već strate-teAko važnih toćk. Novi upori v nacio* nalističnih garnizijah London, 18. avgusta. p. AngrleAki listi so prejeli iz Gibraltarja iz^rpna, po oćividcih potrjena porociia o novih vojaških uporih in o kmefikih puntih v nacionalistićnih deželah. Pred Štirimi dnevi je izbruhnil velik upor v mestecu Laracu. Uporniki so pod vodstvom svojih oficirjev ponoći napadli generalu Francu zveste falangi-stef jih razorožili in deloma pobili. Tako so na mah postali goepodarji mesta in vse bližnje okolice. NacionalistiĆno vrhovno poveljstvo je moralo poslati proti njim cei polk tujih prostovoljcev in bataljon falangistov, ki sta sele po hudih borbah zadužila upor. Već nemskih letal je mesto bombardiralo. Ko je bil upor zadušen, so bili ujeti uporniki zdecimirani. T>o manjSili uporov je prišlo ponovno v rudarskem revirju zapadno Penarrove, ki pa so bili že v kali zaduženi. V Aracen-skih gorah je nastal kmećki punt, ki se je razširil na već vaši. Kmetje so se uprli zaradi vojaških rekvizaj njih pridelkov. Tuđi tam je bil upor kmalu strt. Ponovni angleški protest London, 18. avgusta. br. Po naroćilu vlade je arigleSki poslanik v Hendayu ponovno odloćno protestiral pri Spanski na* cionalistićni vladi zaradi znanega letal-skega napada na angleško tovorno ladjo jBritish Corporal« v alžirskih vodah. Na-cionalistićne oblasti v Palmi na Mallorci so sicer tamkajšnjomu vicekonzulu izjavile, da nacionalistićna Ietala dejansko nišo sodelovala pri tem napadu, vendar je angleSka vlada, kakor vse kaže, zbra 1 a vse potrebne dokaze o krivdi nacionali-StOV. Prevrat v Iraku Kairo, 18. avgusta. k. Po umiru ira-škega diktatorja generala Bskira Sidkija, znanega nasprotnika Angležev, jt nastal v Iraku državjii prevrat, ki so ga izvedi i nezadovoljni generali. Že v pone-ie1 ie< zve-ćer je ministrski predsei'nik H'kmet Hu-sein Sulejman na zshtevo vojaJitih revo-lucionarjev podal ostavko celo^tupne vlade. Vćeraj je Džamil bej Maf'aj sestavil novo vlado. Mafdaj je bil *Ugo! Manevri na Siciliji Zaklju^ek vojnih vaj — Vojaške parade pri Salemiju — Mussolinit Sicitl}a v prvi bojni crti Rim, 18. avgusta. o. Vojne vaje na Siciliji so danes dosegle vrhunec. Modra vojska se je docela mobilizirala ki prešla v napad proti vpadnim rdečim silam. Oklopna brigada, nova formacija italijanske vojske, je nasprotnika v nekaj minutah desorganizirala in ga pognala v beg. Za operacije te brigade je vladalo med pri-sotnimi tujimi atešeji veliko zanimanje. Manevre so si danes ogledovali tuđi kralj, prestolonaslednik, Mussolini ter maršali Đadoglio, Bono in Đalbo. Na ravnini pri Salemniji bo jutri velika vojaška parada, pri kateri bodo nasto-pile vse formacije redne vojske in faši-stične milice ter tuđi vsa Ietala, kl so so-delovala pri teh vojnih vajah. S to parado bodo vojne vaje v Siciliji zaključene. Ministrski predsednik Mussolini, ki se je včeraj mudil še v Agrigentu, je odpotoval v Ribero in Scciacco, kjer se je vkrcal na krizarko »Polo« in se ? njo odpeljal v Trapana na zapadnem koncu Sicilije. Med potjo se je udeležil tuđi strelskih vojnih vaj na tej ladji. Iz Trapanija, kjer je imel danes kratek govor, namerava jutri oditi k vojaški paradi, nato pa v Palermo. kjer bo imel v petek popoldne svoj napovedani politični govor. Tuđi v Trapaniju je nago-voril množico fašistov. Dejal je. da noće zmanjšati pomena svojega palermskega govora, da pa mora vendar naglasiti, da je po ustvaritvi italijanskega imperija Sicilija postala važna obmejna pokrajina, ki bo še velikega pomena za varrost in In- tegralnost vse Italije. Sicilija je sedaj postavljena v prvo bojno Crto. Pariz, 18. avgutUa. k. V petek ho itnel .Mussolini v Palenmi svoj že v Me^sini na-poveJani politični govor, v kaler^rn «e t>o ric-dvomno izrazil o stališu i talijanske vlade ^rle«Je CKlaio^ajov naprani Angliji, o se-danjeni t>oložaju v Srelitik?. V vsej evrt>pski [lolitični javnosti vlada za ta ifovor veliko zanimanje. Italijanška vlada bo dotlej nedvomno zhriila že vse potrebne informacije o na-daljnjem razvoju an«,rlftžke politike v Sredozemlju. r*ot=lanik v Kimu sir Eric l>runiiiiond za časa svojega bivanja v Loa- donii z lordom Hu!IifdIagi kater^aboMus-so-lini zasnoval svoje palerm*jike izjave. Konćno se l.o v evo] »ni govoru nee tlif»lonwtske razgovore med Berlinom in Londonom, pa tuđi na poslednje londonske incidente z nernžkimi novinarji. >Paris JournaU meni, da bo Museolini ponovno poudaril voja.ško silo in duh itali-ian^kejra naroda, pripravljene^a vsak ?as na nove berb \ Hkratu pa bo izjavil, eSte, glavni ravnatelj nizozemske agencije iz Amsterdama, ravnatelji nor-veske agencije iz Osla, švedske iz Stock-holma, grSke iz Aten. albanske fz Tirane, bolgarake iz Sofije, letonske iz Rige, U* tovske iz Kaunasa, Radorja iz Bukarešte, dunajskega dopisne ga urada in ra\*natelj estonske agencije iz Revala. Ra\natelj belgijske agencije Olivier, kl se je tuđi prijavil. le nenađoma- umri in bo zato zafltopaj Belgijo glavni ravnateli Havaaa. Portugmtoko bo ------- ' ~*------ Reuterja, Finsko pa grlavnl ravnatelj švedske agencije. Na plenarni skupSCini so vsi ravnatelji in njihovo spremstvo gostje domaće agencije, članice zveze; tako bodo ravnatelji vseh agencij gc -ti agencije Avale. Gostje si bodo ogledali Jadran od Sušaka do Budve na ladji >Dubrovnik<. Iz Kotora pojdejo na Cetinje In na Lovčen nato pa se bodo odpeljall v Beograd, kjer bo slavnostna seja. Iz Beograda bodo odali na Oplenac, kjer se bodo poklonili grobu kralja Aleksandra I. Zedinitelja ter na Avalo. Po obisku v Beogradu bodo odpo-tovali na Bled, kjer bodo ostali dva do tri dni, nato pa se bodo fazsli. Tu|ci beže iz Rusije Pariz, 18. avgusta. br. Kakor poroća »Matinc, so ruske policijske oblasti včeraj izgnale iz Rusije večje Stevilo inozemskih umetnikov, ki so zadnje Ćase nastopali po ruskih gledaliScHh in varijetejih. Vsi so •bili osumljeni vohunstva v korist nekih tujih držav. Med njimi je mnogo Nemcev. Glede na zadnje aretacije Inozemskih dr-žavljanov v Rusiji — samo v avgustu jih je bilo aretiranih 67 — kakor tuđi glede na te izgone Je med tujci nastala prava panika in so priCeli v vsej nagllci zapu-šCati Rusijo. Policijske oblasti jim pri od-hodu povzroCajo precejanje sitnosti. Sorzna poročHs. Cvrih. 18. av^uBta. Beograd 10.—, Pariz 16.3425, London 21.71, New York 4^5.50, Bruselj 73.34, Milan 22.925, AmM^rdam 240.10, Berlin 176.20, Ehmaj 81—82.06; Pra« Stran 1 »SLOVENSKI NARODc sređa, 18. avgusta 1937. Ctcv. 188 Zaka] so se podražila drva Zaradi poveteaja izv#sa se salog* aaglo k*Bio LjuMjana, 18. avgutta Drva bo ee zadnje čaae naglo podraftl«, kar zbilja resne skrbi pri konzumustih pred zimo. Mareikdo misli, da }o podraž^tev drv v takšaem razmerju — pri nas «o se poći ražila v nekaj tednih za 80% — nerazumljivo in da je aatvarjeno umetao, vendar pa je dovolj rarlogov, da si lahko razložimo nagio podraitev vplivalo na eene. Povp-ra Ševa nje po drvah je *e!o veliko ne le pri na?, temveč tndi v drugih državah. « blaira ie malo V nekaterih dr-zavali ±c> h-aje spekulanti pokupili drva ter navili i-pne. Na Madžarekem >o oblasti 7a-čele razmišljati o nvedbi strogih irkrepov proti spekulantom. Tuđi pri nat* bj bili tak-sni ukr^pi zHo potrebni V^^kakor so cene '3rv pOr-kočUp prenasrlo, ko je bilo v i&\n-jrah vpndar >e mnr>rr> suhih, v prpjSnjih sozonah nasukanih (1rv. Povpra.-evanje po drvah >e ne kaže le v povih cenah. temveč' tuUi v poživljeni sti v grabovih. Podirajo zlasti y manj-ih kmevkih pozilovih. ki nišo Ta^eiteni 7 zakonom ° srozdovih. Se bolj kakor izvoz drv. se je povedi izvoz lesa in lesnih izdelkov za SS%. Stavbnega lesa je bilo v zadnjih ietih rz-voženepra eamo 1. 10:10 veo kakor letos. ko je 7na5a] izvoz ^73 OPfi ton v v mlin«? ti f?P5 miiijonov med tem ko srno v leto dra^il le?, ki pra vojna inflisFtriji unorahlj,'! za kemiVne predekive. PnmisHM ie na t!idi frpha. 5?(VS7 pa je bi!o nnsekanih malo drv Zato pruiejo v po.^tev pri neku :»u nro'K-f;pm le «voža drva Upoštevati ir tud; frpbn dn so irordovi v blizini fHeznir ?n plovnih rek v veliki meri ?.e izsekani f*»r «1n >e 7o.rad? te*ra nrpvo* drv ir oida-Ijenih jrozdov drazji. Tnrovri opozarjain f>bia«t; m poirpžitev drv tPr najrla^ajo. da np m^rejn preveti za njo odgovornosti V.i '"iWian«skpm *r*ru 7» ktirTvo V Pe do-vo]i r\rv. a ^enr» <;o tnrj'* 7p1o poakn^il^. T>» M eo Hila ob tpfr. ^r*s«r no fi?> ^'n Vnb. m ila zadii1* «p drva t\c bodo mn?la ve^ znatno rwx1ra?.iti Čast in slava kmečkitn žulietn Manifestaciisko zborovanje in uspela tekma koscev Suiartuo. 17. avguata Na Veliki >maren ?o imeli uasi fantje in dekleta pomeinben praznik. Na njihov po-liv so se zbra I i kuiečki fantje in dekleia iz vseh fcrajev Za*Hivja iu oznanjali kmečko mife!not«r in Ijube7fn do rodne irmde ie opoldnp i(t prihajali v našo t;tyrt tamkajšnji in okotij-ki udeležen-ci in m^tje i? Ljubljane. Povorka )e nudila |>ei?tro sliko. Na ćelu državna zastava z uvezeno štiriperesno de-tPljico. za tom četa fantnvskih konjenikov. vnf so imeli konje okradene. Ćelo sprevcnia so tvorili odlK)rniki. usta-nnvitelji. ^°*5tje. kmetie in njihov: prijatelji. S kocami preko ramen so koraka!; v povorki tekmovalci, vtsj v zelenih *rajfah Tuo tvorili vozovi ? pi-«••!]!» množico fantov in ileklpt v navodnili nošah. Skupine 8O ^eFtavile po^anit'znc va-«'. med na)l>olj po«reren:»ni «o hi!e i/, ^irart-na in Leskovioe, ki p,o pro {stavljali kmeČ-k» delo. Stevilno obOinstvo je živahno p«»-7,'ir;iv!ja!u povorku, ko je korak a 1« med ubraninii zvoki za^o-rnke rudnike *r«>dhe Množiea je kren:la •» ko!od\o»a ^ko/i Litijo in Grbin v prijazno ot vasit-o Breff. Na travniku jrostilniča-rja Poti>karja je hi] razhod. nrito na ^o «e zbra!i k mani-festao.ijskemu zlnun. Zborovanje je otvoril pred se inik DruAtva kmečkh fantnv in ileklpt v šmartnem Kepi-na. ki se je vsem zahvalii za pot'astitev kmečkejra mladinp-keffa pokreta. Poudarjal je med drugim. >la je vsekakor 7.a razvoj stanovpkejjH sihanja pohvalno, ket go rudi prepro^tj kineski fantje in dekreta povezani v nru.itvu kmeokih fnntov im deklet. I cimo pp in budimo na£o v:k V,':'mo na^r »ovrstnike ljubezni do rodne crrude i" kme^^kejđ doma Ijuhezni do a-ke-ja zaved!»e-pa nnrrw.lni.-ika in Reve Ia tud' kmeta pa je, sportova ti in ljubit: državo, domovino m kra!)a. Predse Inik Repina je nato pojasnU nekaj temeljnih pravi] DKFID ki eo: odvraćati kmocko mladino od klečepiastva in teine ter zahtevatj povseni priznanje de-lu, saj brez dela in boj^i ni 7.ma^re S klicem *Naj»rej v boj za staro pravdo, bodite juna ki!* je bil zaključen viharno pozdravljen irnvor mlađega narodnjaka Nadalje so govorili 5e prrdr%ednik Zveze ir. Kronovšek iz Ljubljane, pozdrave aka-dem?kp kmeftke mladine pa je spnročil Dra-^o Ko*.mer]i iz Ljubljane. ZnkljuCni. bwe-io je povzel ^e ustanovitelj -mai^kih fantov in deklet pr. Strnian Jos p, priljubljeni bivSi Amarski župan, ki ie opozorit na ne-kaiere naepro-tnike kme^KejTa gibanja. Tolikega zanimanja menda Prav nihee ni pričakoval za tekmo koprev Staro in mlado. Urnetje in gospoda moški in žen&ke, vise se je zbralo v velik venec okro^r trav-nikov kjer eo natopili koeci. Razdeljeni so bili v dve skupini, starej?** in mlajše. Vajprej eio iz/rebali vrstni red, zateni pa **o .jim razdelili procro Starejši so dobili po 75 kva uspeli prireditvi naših prepro\M ribe v potoku Raci pri Zaornji Brezovici ni bilo. C*eprav je preiel povabilo k ra/nravi So-kličn Te «enat sodit v odsott.oiiti in mu i>ri-sodil 20 dni za pora ker ie v družbi z nekim Velepičem ^e! z d'naniitom nad ribe Ve'epić je bil zaradi te^a presfopka ?n 7a-ridi nekih drucf'h dci^k^ov žc nb^oien Te-daj te Velepič priznal da ie vn»el dina-mitno patrono v potnk. Soklič :e torei samo aststiral. Sprva sta se oba za^ovariala. da sta pripravila 5 patronami »ofreh«. ker ?e nfun rnanec Fris Valentin imel ba§ tišti dan svoi jjod Fris ie bil včerai zaslišan kot priča in ie poiasnil da ie »ofrehe z dinamitom veljal riSam v Raci in ne njemu Toča v V©1n*?? đolitif \Vlika Dolina. 15. avcu«ta. .Te*ivn \(* 14 dni teija. ko \p tukrii^nio >brinn zadala poplnvn Prphival-tvo inr>rtlo no zadnii ne^r*1-**i. Jte ip prišla pov;i OpoHn*1 ie prifpla oa-<1ati to^a in ip nadalp okro<» pol urp. Ker je y ila to?a dohela in f=o '^;la nokat^ra zrna tpžlca do W Hkg. \e unirila v?<*. Nniv>P *-T» prizflc^ti vinogradi, ki r>re*!-*:taviraTO pd;ni «t«1f" t'olioo^v tiikai^niib Vmptov. Lpfo« ?f i** ^hotaln o'^iinR trtratpv •n if» gro»dip 'eno kp7-\lo, novnioni 'e V7ela eni va>i. a ta tora pa /daj vsei o^-č i n i. Tukaisnjp pr-»l>ivaUtvo ?» davnn np noni-ni. <1p hi padala tnko d-b^'j trv-v. k«mor ie prilotela. je vse o Ibila. T'-oha \n m\^\''v\ na pomor prehival-tvu, ker 1k> s'u'«'r zavladala lako*a. Sokolski praznik v Medv»^»h Sokolsko društvo v Medvodah ie imelo v nedeljo 15. t. m svoj iavrii telnvadni na-stop na letnem tclovadiiču poleg Soko'-skega doma Zjutrai ob 8 so bile >ku5nje. ob 16 t>a se je k iav^i prireditvi zbrala velika množica domićinr.v ir> ijostov \z Ljubiune in Gorcnjskc Pred zborom vse-«a telova'lc'ega članstva je po dv^gu državne zastave spregovoril lepc vzpodbudne besede starosta br Šešek S'cdile so telo-vadne točke vseh oddclkov. vse dobro naučene in tud' dobro izvajane. Občinstvu so najbolj ugaiale igre moŠke dece. ki so vsakogar pntegnile v krog veselja in prisrćncrta smeha Ze!o dobro ]*e nastopila vrsta moščanske^a Sokola na drogu in kombinirana vrsta na bradlji. Odmori med posamezn;mi točkami so bili vse-kakor predoldi Zbiranje oddelkov za na-?top bi bilo lahko bolide urejeno. Pri na-stopu so pomagala druilva- Ljubljanski Sokol. Moste, Ljubljana Zg Siska in St. Vid. Dobro uspel nastop mora* biti domaćemu društvu vzpodbuda, da bo samo bolj pridno in v večjem številu teFovadilo; ste-vilo domaćih je b:lo odločno premajhno. ražen pri moški in ženski deci Da je dece mnogo, je zelo razveseljivo Deca je krasno nastopila pri prostih vajal. vajah s palica-mi in igrami. Dečki imajo že tako obl;kovano telo, kakor se pri deci v mestu le redko vidi. Moški nara^ćaj je skladno na-stopil. Obnašanje v odmorih med posamez-nimi vajami je bilo skoro vzorno. Zadnja točka — Murnikove proste vaje — je b;la odlična. Mnogo je k temu pripomogel br. Prinčič, ki je spremljal telovadne točke na kUvirju. Tzmed domaćega 'društva je nantoptl na orodju !• ženski nara-čaj in si-cer na dvo visinski bradlji U pa nm. da bo društvo Med vode preko zime vzgoiilo v svoji lerv telovadnici tndi dobre orodne telovadce Po nastopu se ie razvi'a ler*a sokolska zabava, ki ie po'ek'a v vzorni disciplini in prijetrtem razpo'oženju Dr. I. P. Iz Ptufa — Na dri. realni gimnaziji kraljevića Andreja v Ptvj« bodo popravni izpiti rednih učencev za 1.. 3., 6. in 7. razred, popravni izpiti privatistov in u?pncev. ki ima-io rar.redni ifpit po § 35 (zaradi holezni) dne 28. avgusta. r?*N»jri 2. in 5. razreda bodo opravljali popravne izpite 30. avprusta. Pismeni popravni izpiti na vi^jein tecain*»m tzpitu pa 81. avgusta. Začete* vsakokrat ot- 8. uri. Podrobni razporert ie naleplien na bolski ogla.«ni de^ki. — Uradni dan TO! zboniire ^a Ptuj. f>r-mož. I.jut^mpr in Mur^ko Stvboto ho dne Ift. t. m v Tvvnrniških proftoiih STemij« tr jjovrev v Pfuju SOKOL Sokolsko drnStTo Lluhliana—Vi^ «klie»ije i* stp~\o ?V r m. nV> ?ft. v dvorani Sokn1 loma i7rpdno davno *knovino z na*^'l njim dnevnim rodom« 1. porobilo n deln? *^nfl^:ji Sn4coUV«»*ra doma. 2. rrtzjrovnr o izvelh? ukletu* sokolske Pefrnve petlotkc j^lede na?e ndležbe na X. vscsokolskem zle- 1 Povabilo novinar]«v pod]etjetn v Sloveniji I^abUaaa. 18. avguU Da krijejo iaredoo vlaokt •troafct anro- jega r&zstavnaga kataJopa, k\ bo a »vojo popolno oibUogtralijo aloveoafeega novinarstva ter đrogim matenalom pomenil rea-nićno kulturno dejanje, so ae ilovenakl no-vlnarji obmiU samo na v©ćja podjetja Slovenije s povabilom, da inserirajo v tem katalogu. Ne glede na to. da bo imel raistavni katalog trajno vrednost in bo zaradi te^a tud! vsak oglas v nj«m zelo uspeJen — saj bo katalog natianjen v veliki nakladi, z iaredno zanJmivo vsebino in se bo pro* dajal po zelo izki cani, čeprav bo obseg&l nad 300 strani in bo bogato ilustriran — so mogli slovenski novtearjl tuđi iz drugih razlog-ov pri^akovati. da se bodo vsa pcKijetja njihovemu vabilu rada odvvala. To tem bolj, ker vendar v^a naša podjetja vedo, da «o mogla vedno računati na to, da bodo novinarji bracili njih interese in da boda tud; še nadalje navezani na po- moć alorenakega javnega. mnenja. Slovenaki novinarji ao morali v tem večjj meri računati na uhođen odziv na-Mh gospodarskih ki-ogov, ker Ae nikdar niao nadlego^ali nobenega sknenakega podjetja ■ kakšno prošnjo Slovenski novinarji so morali glede ntf to. da bo naz-stavnl katalog podal tuđi revijo v*eh po-membnejših pod'jetij Slovenije, upravič&no prjfiakovatl. da bo vsak© podjetje smatralo ma avojo ćaat, da je v tej rVviji aa» StOfMUlO. Oa ae ta. cilj doaeže, apeiirajo »lovenetki novinarji ntijno na \*s» već ja podjetja Slovenije, ki se njihovemu vafcilu Ae niao od-z\ala, da store to takoj, ker je katakkg te v t^sku in da poft'jejo besedilo eivoje^a irserata na naslov: Juposlovenakn novl-D&it&ko udruženje. «ekci;a Ljubljana. U parno, da ne bo nobeno pomemnoejA* podjetje Slovenije tega apela novinarjev prezrlo. Naši planinci v Franciji Ljubljana. 17. av^ista Kakor Lani, ko s<> naši plaiiiuci po»etiii Vaii^ke Alpe v Svici, je tuli letos SPD organizirala vočjo e!premo. Nameti to planinske ekr<-kurzije je. *PD pribo Opntral f.Wrni?ani\ Dru^T« tura j<» bili po *everni >ten' Lps B^rfino-a nav7.iror in no južni n:\vz lr>! CHvastj«. Brojan in inž. La»?ič\ tretja tura je bil nnfakrvk na CooliicP, čojrar južni r.^7. !p prpplez^l.i '*ta trojica, a dr. Mrak in Krjaviefc pta n^akorila T^e^ ffrando* Ruine«. l/.lHHii-Oc ul te tuiv je La Herard, kjf»r so »e naši pir/alci sesrali tndi 7 marama nadima. plezalka.in.» Ano i 11 Pavlo E^cherje-vo i/ TrZira ter znanu'iiitima itnlijan^kitna VLKiubkoma. DilM>noina. Na Meijo *e je ne-kini franc«vk:in turi>tom j-'ripetiLa težja ne-§reća, pri kateri po re^evali tu«!i naši al-piiK'i. l^bino končuje, da so Paiii»h*nf* lepo in mnoiro pesiroj^f Alpe nr^ro Vališk*-, 1« Fran-ozi so zclu dra^i in tujce ra li o-.lira-jo. Ce l>o vreme tako ugodno. Kakor je hi-lo doslej. Uxlo na«! f:i!itj«* n^^ko^-ili te nmojro vrbov, rsij ^0 pol ni posnima \t\ dn-bre volje. One 5. h»-pto-ni'>ra Ho v Novem ^adii otvorjena fotograf>ka ra žrtava ]>lanir*kih !<»1, obenom rva bo tam tuđi konjrres Zveze jtitro.^love-npkili planinskih tev. N.i t<> razstavo pobije SPT> 1."n) ir.hranih d^l najtih naj»br>l}ših foto:i:mterjev. Ran^ka uprava v Ljubljani je jK>kloni'a i?OOO i nlč pre-brskavati omare, ne da bi goapodinio *pu-stil iz oči Lopov je ie nagrabil nekaj dragocenosti in drugih predmetav ter je stikal samo še za denarjem, ko se je ppo-daj v veži zaćul srlas neke^a gosta: Kje pa ste ljudje? Tolovaj se je tedaj prestrašil. misleč, da so mu za petaini preganjalci, in ko je goapodinja piišla slednjić do sape ter za-vpila, se je jadrno zasukal in žc smuknil po stopnicah v vtžo- Tam je moral mimo pravkar došlega lovakega ćuvaja Jožeta Sušnika, ki s^ je zglasil v goatilni. da bi špil četrtinko vina. Cim pa je zaftul go-spodinjin krik in zagle imel š »eboj, in je roparjii hitro z« peta-mi. Zaradi SuSnikovega križanja ?*o hitali lju-dje skupaj od vseh »trani, ^e-prav r. .«> venieli, za kaj gre, in je ubežniku že prav slaba predla Su*nik ga je Že skoro do-hitel in ga skuSal pograbiti za vrat, te laj pa *a orožnikom, je bil «;tar nekaj nad 30 let, mo*ne po«tave in o-blećMi v temen iopić in »ive dolge hla^p, na glavi pa je imel tetnen iportni klobuk Koliko plena le odneBel pri 2ib<*r vladaj. KI\O IliEAL: E^kapade. KINO SLOGA: Kraljiririii mladost. KINO SISKA: Arena krvi. DC2IRNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, TvrSev« čest« 4a, Trn-koczy ded., Mestni trg 4, Ustar, Selenbu--siova uli€a 7. Kent \i vojvoda v Dubrovniku Dubrovnik, 18. avg-usta. p. Kentski vojvoda in njegova soprogra se že dva dni mudita v okolici Dubro\"nika. Jahta »Tiha*- se je usidrala pred Cavtatom. Vojvoda in vojvodin ja sta bila tuđi v Dubrovniku, kamor sta se pripeljala z motornim čolnom. Na obali so ju pozdravili zastop-niki oblasti. Iz pristaniSča sta se peS od-pravila po glavnih ulicah v mesto. Bila sta v lekami pri Sv. Vlahu ter v nekaterih trgovinah z narodnimi ročnin* deli. Pred-snočnjim sta večer jala v >Građskj kafa-ni« in nato prisostvovala koncertu. Voj-\*oda je ob tej priliki Izrazil željo, da bi sr©**ba zaigrala t;idi nekaj »rbskih kol. ob katerih se je že lani zelo navdusll. Po po!- nofi sta s« z motornim Colnom »pet vr-atla v CavUt n&lo*Qn*ikl naxodn L 1S68 4. VllL št 52 Iz Ljubljane Iz gotovega vira vem. dm naiemu đrage-mu g. Svetcu *Slov. Xar« skrbi napravi ia in da se mnogo briga zonj tn t% slovensko mladino. Sa Dunaji sv je bi> ondan na »botaničnem vrtu« sešel z nekim slovenskim studentom g. K. Zvesto %a m povpra-ševal, kaj mladi Ijudie o njtm in njegovi poliliki govore. Če se kaf uče. misli li ta in ta »dria\*no službo dobiti« . \a konci s\'oiefiif radovednega izpralevanja /e K-u pove dat t veliko strastjo. da so slovenski državni postanci skJeniU na praznik ih za to def at i, da se vzlasti vaš hst »S^ov. Xa-rodm zatre . . . Novi avstri]ski zakon ia zaičito države Dunaj, 18. avgusta. p. Snoći je bil izdan novi zakon za zaSćito države in javne varnosti. Zakon predstavlja pravzaprav le zbirko določb vseh dosedanjih uredb in za-konov, s katerimi 30 avstrijske oblasti v Ietih od 1933 dalje izdale izjemne ukrepe proti raznim ilegalnim In terorističnim akcijam, političnim strankam in pokretom. Glede na notranje pomirjenje, ki je v zadnjem času nastalo v državi, vsebuje zakon za gotove primere tuđi nekaj blaž-jih določb. kakor so bile rtoslej v veljavi. Slej ko prej pa ostanejo prepovedane vse politične akcije in pokreti bodisi leviCar-sko8ocijalistične bodisi skrajno desnčarske. O primanju kak2 komunistiene. aocijalno-demokrmtake *U narodno - tocljaliitične Stev. 1*8 >SLO VENSKI NARODc. sreda, 18. arpiU 1»S7. Stran 3 DNEVNE VESTI — Ti >Slnibenega Usta«. -Službeni list kr oau&ke uprave dravske fauoviui* št, 6« z ine 18. t. 111. objavlja uredbo o po~ siovanju državnoga pravobranilslva, po-tlovni red banovinske ameljske komisije dra\>ke banovine tn njeuili origanov, objave banske uprave o pobiranju obcinskib dav-^Jin v I 1937-38 v oboi ni Ma v ciče in razne objave iz »Službenih uo\-&taje v Ljubljani, Zagrebu in Bt*o«iraHti). 25. t. m. Tone Gmajner, novinar: Kako ^o slovenski novinarji zaradili $vrt|o stanovsko ortfam&n^jo (Preuaša samo postaja v Liub ljani). *J7. t. ni. dr Alojzij KuMr. novinar: Novinarstvo tcr zunanja in po!tanja politika. (Prenaša samo postaja v Ljubljani). 3fll t. m. Božidar Borko, novinar: Slovenski tisk in njeptova razstava v Ljubljani (Prenaiaio [>o*taje v Ljubiiani. Zagrebu in Rpouradu) — Ra/ptsana je služba zdravatvenefra pomoćnika pri sreskeni naćeistvu v Slo-venjgradcu s plačo banov. uradniSkegn pripravnika za 10. skupino v 2. drag. razredu. ProsiIci morajo imeti pogroje za spre-jem v banovinsko službo v smislu § 3. aa-Itona o uradnikih ter morajo imeti stro-kovno izobrazbo, ki se zahteva po zakonu o strokovnih šolah za pomožno osebje v socialn: in zdravstveni službi za zdravstvena pomoćnike. Prošnje naj se vlože pri banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 30. avgusta Vesela burka iz kmetskoga življenja ŽENSKE VLADAJO Heli Finkenzeller — Oskar Sima Theo Danegger Mjgi!^B^ m *\ * M sr m ^^r™ Veliki zgodovinski film iz življenja mlade angieSke kraljice Viktorije KRALJIČINA MLADOST Jenny Jugo Predstave đanes ob 19.15 in 21.15 uri. — \"sa društv«, organizacije in institucije, ki snio jim poslali prošnje 2a raz-stavni materlal za mladinsko zaščitno razv»tavo, ki bo ob prilikj vseslovanskega pedolcškega kongresa O1 26. do 28. t. m. in ki s<» še nišo odzvala. prosimo, naj to store Lakoj, odnosno, naj pošljejo raz-stavni mater;al. Obenem prosimo tuđi vsa društva, ki vabila za udeležbo na razsta-vo nišo prej^la. naj pošljejo razstavni ma-te.rial (slike, fotografije, grafikone, cčrte, nacrte itd. > do 21. t m Za vse informacije s? u» obraćati na JugOslovensko unijo 7& zasuto dece, Ljubljana. Goaposvet-ska c. 2 II, tel 32-18. — Putnik (»rirnii dva izleta i vlakom: Cf) t. ni. jnodiipvni izlet v Belo Krajino na žeimanje Tri treh faralu v Motliki. Ce-Pne •">. septembra enoftnevni izlet na Rana: vožnja 47 din. vožnja in kobilo ti*2 ciia. k^k k odkritiu sj>oinenika blagopok. kralju Aleksandru I. Vse ostale informacije pri bi-litarnirah Putnika. — Smrt k»si. V C'momi »u je včeraj 17. avjjušta, po kratki, toda težki 'oolezni iznenada umri u. Jakob Sinkavič, uglađen cr- ■ nomeljski posestnik, szostilniear in mesar. Fokoinik. ki je MI pov^od priljubljen, ;e bil dolga leta zvest naročnik našesra li^ta. Domaćini ua l>odo ohraniii v nailepAem ►poniinu. preostalim žalujočiai va na^e L-kre no sožali«1! — l'^oden padec z dreve^a, Poscstnik Feliks Lužar iz Gabrijel pri št Janžu na Dotenjske-m je obiral vi«vko hru&ko. Sko-raj na vrhu se mu je odlomila trhla veja in je padel na tla. Priletel je tako nfisre-čno., da si je malone predrl trebuh. r!ob!l pa je tuđi druge poškodbe. da je njegovo življenje v resn? nevarnostit Prepeljalj so ga v ljubljansko bolnišnico Nesretni Lu-žar je sele nedavno prišel od vojakov. — Smrt dobrega du^nega Pa*tirja# V Trebnjem so položili v torek k večnemu po-iLku župnika Vilka Mlejnika, ki je bil vzor duhovnika- V rani mladosti se je med igro poškodoval na glavi in posledice tega je obCutil vse življenje. Zaradi žaljenja avstrijskega ceaarja Franca Jožefa je bil svoj čas obsojen na štiri mc^ece jeće, vendar pa je bil kjnalu pomilošćen. Stopii je predćasno v pokoj in vae svoje življenje posvetil v bla^or bližnjim Podpiral je si-romake in razrielil med nje. kar je iznel. Vcdao in pov^od je pomagal. staršem je sestavljal prošnje in pritožbe za deco, ni-kornur ni ntćesar odrekel; če je le bilo v njegovi moći je steril vse. kar se je dalo-Reveži so izgrubili z njim velikega dobrot-nika, ki ga bodo zelo potresali. Bodi mu lahka domaća zemlja. — Žena in njeo Ijubček umorila moža. V banatski ohčini Vran]evo blizu Petrov-erada s* ie bogata f>oseetnica 40!elna Zorka BlažiiVva zaljubila v 21'lel.ieira cicana Slay-ka Martinova. Po vaši so kmalu načeli ^už-Ijati o njenom Ijubavnem razraorju. kar je zvedel tuđi mož ki je bil zelo tjubosumen. Zarel je nadzorovati ženo, ki ji to s*vedd ni bilo všeč in ;e na ns svojem domu. Te dni se je hotel norofiti. a sedaj mu je nasprotoval stare^i brat Smlljan. ki ie dakle poanal iz h;**-- V?.a\\f»n\ Vfil.intin ie nato /ažgal hi3k). M^J tftn Uo «o Hruffi safili hiso, j« i2pii etrup in kmalu nato umri. — San«n«r v Zagrebi. Minuli leden je v Zagrebu meo" prepirom zadeLa kap upokojenja u radnika DLmitrija Stevanova. Z njim je živela in stanovala Stanka Rokni-ceva, ki ^e je iz žalosti holela Kastrupiti, pa ^o ji v Mnki redili življenje. Komaj pa je zapustila l>olniro, si je prerezala žile na rokab. Najrlo so jo zopet prepeljali v lol-nico, k]čT ji pa nišo mogli vec pomagati in je jaradi prevelike izgube krvi umrla. * \>ii©>anie dijakiRj. dijakov ? enolet-n« tnrovtko 5ol» tnnnl *Christofo» «?ni zarodc TJuhljasa. DomoUraask« r«--ia 1S- ie ie prirelo. — Ennlptni trgovski teP**i na tim zavodu ie odobren ludi od mini- •5fr?tva 'u nu'ii izobrazbo za v^akovr^tno ni>arn'^kr» o v trospo»1ar>k:h podfot-iih. oJv»*!nikih. notariih. Ireovcih i. t d. Tzprffevala služijo kn! izka7 dovršeno va-|f*ni?kp <1o!>e in poldni^eiid I**ta pomoćni-Žlce prakse, kar ?e važno ra one. ki se Jele r*wv »tili Ircovinr. Pouruieio samo kvalificirane m*n<* moći. prof^orii 'r^ov-nke akdflem'je. V-sa pojasnila dale ravnv telisfvo dnevno v pisarni na nomobnin-ki ct*l\ osehno in tud i pi^ni^no ter razr^o^i-Ifa hrerola^no novn ?ol*ki nn^.nnniln in :z-vestia. Piši!? por.ie1 Lasten lekliški internat — Vrenie. Vroni««n-.ka u.Tpovorl pravi, da bo mani oblačno, čez dan !opl-**i°. «nrem-*n-Ijivo \rerai ie ^e/evalo v ZaureUu. P»eo-L'radu. Sarajevu in >kor>liu. Naivišia t *i«r^-ratnr« ie hila v Skaplin 2K v pvi ie kaz.il l>aroflT»!«»r v Ljuhliani Tii'J.o, temperatura ie znasala 11A Dobro razpoložcnje in čilost potom Rogaške slatine, ki čisti in neguje Vaše notranje organr. li Ljubljane —lj Izređno mnogo sadja na trfcu. živil-ski trw nudi zadnje C-a^e že povsem Jesensko sliko. Sadja je že toliko, kakor sredi sadne sezone. Najvec ie hrušk in jaholk doinačesra pridelka. precej sadja pa Ljub-iiana tuđi uvaža iz drugih hanovin. Na prodaj so že bosanske slive in sicer po 6 din kg. Na izbiro je lepih breskev, ki jih zal-nja leta pridelamo že prerej tuđi v Ljubljani. Vendar so bre^kve lani pri na> r>oli obrodile kakor leto^. Xailepš« so po 10 lin kg. Med sadjem so najcenejSa iabolka. ^ai dobite že srednje lepa ]x> 3 din k«:. Hm-ške so letos nekoliko rene.jše kakor lani. povprecno so po 8 do fi din. Groblje ^e vor ne poceni in era protlajajo ze -ialjr ra?a po 7 do 8 din. Tuđi pri cenah zoK-njavp in <>oc!vfa ni vec znatnih spr^menib, Perut-ninski trsj je bil dano- sl.H^p založen, a tuđi kupcij ni bilo nitios^o ^klfnjenih n-i njem. paP zaradi predrage perutnine in iajr. —lj Mestni fizikat porofa: Prr>>fo"i mestneca fizikata bodo v dneh 10., '20. in 21. t. m. zaradi čišćenja in beljenja zaprti. Uradovalo ^e bo samo za najnujnei^e prime re. Ambulatori] za nepremožne bo vsak dan ob tO dopoldne. —lj ZaKita koristaik ptie. V zađnfeai H- *u «e množe pritožt*, da nekateri ljudjs zlasti 6 periferije meeta love kor»tae ptice, predvsem ptice—pevke, da jib potetn zanirajo v kletke. prodajajo itd. Me^tno poglavarstvo ponovno opo**rja javnoet, da je tako ravnanje strofo prepovej»o-iit-en in po«fK»dov, ki bi hoteli stalno *o1t>!ovati kot *tati?ri in interpreri niaii.:š'li v-or. parne in sropno i-je. ki Ifnajo 7.a to veselje, naj se javijo ▼ >ol»oto f?l. t. ni. oh 12. v •iraitHS-kem ffle- d.'iH-ču. —li >"a drlavni traf«v«fci akademiji ▼ Ljubljani Ho io popravni. r,-*zrp-lni ?n do-polntlui i-z'fitJ ol 25. t- m. *lo 1. septeniKra po ipore-lu. ki je raz?la>en na uradni de-?ki. Prijave 7.a vpis v I. rn?4Td pprejrina direktor od 2^- do f?8. t. m. med f>. in 12. uro. Vpis v vsf- razrado l»o 1.. i?, in ??. *s^pt<*in'»n rvl 0 «Io 1^. ure. Poilm4»nn«ati na uradni ile>ki. — li Na dri. nfitrlhki *n\i v Ljubljani lx> vpisovanje 7. septembra za vse xldelke zavoda, in sicer: za gojence in §roi«»nke II. in III. razreda učšteliske Sole ter ta ućenrA 'r učenke TI. do IV. razreda obeh vadnic od 9. dc 11. ur? v učilnioah. za I. razred učiteljske *ole pa ob 8. uri Vsi na novo prigrlašeni se morajo osebno javiti pri ravnateljstvu, oddati z Din 10 kolko-vane prošnje za sprejem. priložiti izpri-Cevala o nižjetfčainem izpitu in roistne liste. Nato bo takoi 7>iravniSka preiskava in preirkiišnia posluha. Pod odloku nro-svetnepa ministrstva «me zavod sprejeti letos v T. razred 20 uCencev in 10 učenk. ki so naredili nižietečajni izpit na srednji soli (meščanske sole ne pridejo v poštev) z rKili?nin"» ali prav dobrim uspehom. ev. \w\\ licenci s solidnim dobrim uspehom. Sprejmejo se oni, ki 31. decembra ne bodo stari čez 17 let in ?jo zdravi ter imajo dober posluh. Popravni diplomski izpiti bodo od 28. do 31. avgusta. vsi drugi popravni izpiti pa 3. in 4. septembra ob 8. Xatan?nciSe oHreHbe bodo na deski od 26. avpiista dalje. — li šoUli odhor >tnj li?f. izpričevalo o 7n'."Injem šol.in.in. urno nocolho. k: mora biti po+r-iena o,] rr:8to.ine£i\a zdru/^iiia, din 22.50 7a vp'tiMino Vaiein i ki ?e hc\}n vr>i<*;i1i v T. r-tzred. morajo prinppfj ^ ?elv>i pol^a n;i-vfviop.iji listin >e zd ravnico *pr:vovnlo. šoNk? rnlbor npr>7.n.r;a moj>*re. da je njilio-v;\ zakonita do^žnos*. vpi«a*' vajonre v ^o-!rti /.a trn" rio o!i"-kovnn]p Sole. — li Trcovski teraj na Urcju. VpUovanie v r-riol^tni frcfovski t^aj na liffiu bo 10. soptnu'irn od O. 1o 11. v poslopiu nizine Lriinna7ifp n« Ti!t"M\v**i*ovi p^sli. Pokoji za M"»ret'*:ii" Povr'^Ma ni?, i a srednja ali m°->'/anska >:ola ? malo maturo in pprei»:nit iz ?lovon.«č;ne. nejii^C'ine in mateTiia-♦ikc. —lj Razne tat vine, }in i >o I i •.* t i i se vsak tlan z^lašajo Iju*!!*1, ^' pri javi jajo razne vocje in maiipf* tatvine, znak da ^o zmi-kavti povso^l pri dno na poslu. Te .Ini je liilo vlomljeno v Lcvslikovi ulici £t. 14 v stanovanje Petra H. \*1oniiler \e bil mlad moČki, ki U odaie6el ii sUnovanja niklia-fto uro in verižico. — V koY>ališču Iliriji je do»Iej ^e neizsleden zniikavt vdrl v kabino ter ukr«del italijaiu^kemu ir^ivljanu dr. Franku littnko i TMbiao 1000 I>in in 150 lir. Prmxno litlnico «o kasneje naHi nd-kje v kotu. Tatovi vlamljajo tuđi v kabine kopališča v Koletiji, kj?r je zmanikala de- narnica z vsebino okrotj HX> I>in Franretu Ko^macu. —li Slepar^ki trgovci sa«to|>nik. I»ri rai-nih trgovcih in mesar jih ^^ onla.-a mlavi moiki, ki te izdaja za zaslopnika tvrdUe >Pno Jug. Indus d. d.< in >Uavrilović-Pe-trinja - ter nabira naročila za papir, pri čemer zahteva od po»amezjiikov primerne vsote na račun. Mož j* pr.iv širokogrudan in navadno pripiše na narocilnii-o, ki je vsaka opremljena z iiiiom ruvctlene tvrd-ke, za priboljšek šo no n^kaj kn. «ila.lkor-ja, da mu naročniki raj^i na«Oilaio. kajti sladkor ima dobiti naroenik skoraj z.t^tonj. Ker so žtevilni naročaiiki zainan prioako-vali oboje, papir kakor »lu-lkor. e-o =*' n.»-kateri sledniič glasili na policiji, kj«*r k> ugotovili. da »o nat.«»d!i prekanjenemu sl«*-parju, kajti prva tvnika *ploh ne o^^to.ja, dru^a je pa znana lovama mesnih izuV'kov. ki «eveila ne prok*Mlo**iici. V ljubi iausko bolnico ps© i>ripoliali 'lavi l.S!<»tn««^a jK^^-t-nikovefra sina Antona Terselioa. stanuio-čeija na "Colenjski cesti Žt. 7, ki jra ie loma brenti konj v it1»vo in mu prizadel hu-do poškod!>o. — Loi?.etu Poliinakn iz Huj pri Kraniu ie včeraj pad M v c*":rrir-ab na plavo težak hlotl i u lth hinio poškziv:i v<:e plane in odbornik? k i7rHno važni sei:. ki Imi v petek 20. t. m. ob 20. v kavami ^Hri-<*tol«. — Zopet nova afera v Mariboru. Nslavno ie bil obsiAPn ?nani mariborski m<«ar na vermo*e?no naporno kazen. Ker mu ni bilo ra zanor, jp po^lal v ie>tni§niro svr>i*»!jri p.-wiiornika. ki ie S»l ter ustrelila proti riT'^tnenui deluvci! Josipu Klenovsku. K sr eri tja strel ni zadel. nevarno pa ie ranil pole«T Q»oiero 10letno Marijo ^e-pejevo. -io-s-rM^ilaricvo hrerko. ki so io nezr.vestno pr *-peljali v bolniro. Mladenka i- ra:nena na elMvi in desnejn pf nif.nu. St«»r'iko. Ici r hotelu tx5 HfeianiM sliOi"1*! v Dravo, ho rtrJavro tožilsfvn obložilo roirknšenetia uitiora. — Z;i mrtvega prorNien. Okrc»/.no V v Mariboru ie uved'o nostopnnie. da *=** prrvir'asi za rnrtveua Reloelaver T.n«lvik. kliti^avniear v Stnderifih. k' ie odpot^val nip*pca aprila 1910 v Ameriko in o kntp-rciii Otl ma.ia 1. 1011. ko je zadnji? pi.-s.il \7 Amerike, ni ve5 »lobenecra clasu. Iz Celja —c Pododbor Četniškejca udruienja se snuje v Celju. Pri pravi jalni odbor vabi »u-iroslovenske nacionaliste, da pristopijo kot Mani. Pismene prijave naj se po^iljajo na naslov: pododbor četnižkeija u Prec^J ć*«a j« poteklo, preden »o bila Lrvrftena v»a prt-pravlj&lna dela Pred nekaj opolnoma doer*p jen«. Kiic po kop»U«6a( Kranj&aai amo m f odvodili debatirati in zaJhtevati kop«li*će. Zato pa teta bolj \'praAuJ<1Jo po nj«m tuj-ci, ki so v K ran ju na letovidću ali ki tamo za par uar ostane jo tu na votnji skosl naeato_ Ne gled^ na razne proti prodloff« nasp-rotnikov kopali-V'a morarro poudariti. di 51 bo obćlnski odbor stekel veliko jja/-slupo, c'e bo v svoji napovedani vneoiu ml razaia javna dela u«tvaril Kranju tuđi ko-palL*Oo- <>a«,t^jKki k|anste je GaAteJ^ki kla-nec wi.prt skoro za »leherni promet. k#T razstreljujejo im odkopavajo na poboćju hriba skale, ki $e vale na ceeto. Ob vmofc-J)u V:lanca so pri novi cesti napravili Že precej nasipa, nad novo ce^to pa oporne zidove. P?av taJko se že *a sedaj tudfl cesto iz Straii^a cez Gkvrenjo Savo v Kranj. Potekli besta še najmanj dve leti, predan bo vga cesta iz Ljubljane v Kranj popol- Dcma dovršena,. Ajda cvete. Na poljn v okoLci Ki»nja je »edaj ajda v najlepšem cnetju in nad-lepdi rasti. Toca. ki je dniicod napravila toliko dkode. je v rtasein okr»ju tej nefcii ra^tlini kaikor tuđi drugim pridelkom pri-zanesla. će bo vreme aolnčmo bodo ^I>e1* imelo bogato žetev, saj ajda ie od daleft dL^i V okolici Kranja zlasti v vani od Or-kelj do Nakla prlpeljejo ćebelavji čebel« na paAo ćelo iz Bohinja in drugih gorenj-^kih krajev. SPORT Po enoletnem pr*sledku Lx>mo v ned»-ljo 29 t. m. ob pol 15. imeli »opet priliko opaaovati lepo in zaninuvo kolesai3ko tekmovanje na -»Hwme*ovems dirkaliAAi. kjer bo zbranih veliko Hevilo mLajiih in ^tarej&ih dlrkac-v raznih naših kole*ar-skih klubov. Tuđi brvaUki dirkaci so obljubili svojo udeležbo in je zato prićako-vati dokaj oatre borbe. Videli boano na#e izberne sprintarje: Trobca, Valanta, Roz-mana, Grabca, Gregrorica, štirna — vae vi3je kategorije; ni*je p«a: Pretnka, Gre-goriča ml., novega Kersnikii in že drugt. do*Uej nepoznaoe mlajSe Naj raj? Ljubljana ali bliSinae. 6LU«KIX3O k trem Oreliam z« v?a hišjia dela sprejnieni Naslov povt-uprava >Slov. Naroda«. 1W9 NOVOSTI perila, obleke, pumparice itd nudi ceneno: P R E S K E R Sv. Petra c. št. 24 5« PAK EMLANJB iiuriranie, vezooje save«. per' jon Pe- rotSiek za 25 dio dnevno. 1962 it nobenlm drugima reklamnim •redstvom ne morete d«ae£t enjk Ite^a ućinkA. kakor ■ ćaaopUnim oslaaocil. eigar delokrof Je ••• omejen. Cmaopla prtd« v vsftko mto ta govovl 6itat«ljev. Kedno offlm« tanje v velikem dnevnik« Je naJtMpeftaejta Investicija. U prinese korist trgovca in JESENSKI LIPSKI SEJEH1 1937 OD 29. AVGUSTA 60% popuste na nemikih ieleznl-caJi, znatni popusti v drugih driavah. Vsa pojasnila dajejo: ZvaničnJ biro lajpctikog sajma — Beograd — Knez Mihmjlova SS 1. DO 2. SEPTEMBRA in ćastnl zastopnikl:% ing. O. T 5 N N 1 E S — Ljubljana, Tvrseva S3. — Te!. 27-62 te Jos. Bezjak — Maribor, Goeposka ol. 25. — Tel. 20-97. Nemila usođa je po kratki, a tetki bolesni, nenadoma irt».^,ia iz naše srede preblagega soproga, brata, strica in svaka Sinkoviča Jakoba posMtnlka, gostUnKarim in meaarja Pogreb pokojnika bo v četrtek, dne 10. avgusta 1937. dopotđne na tukajsnje pokopaUMe Ohranimo ga v blažem spominu. CRNOMELJ, dne 17. avguata 1937. ia>l«J«elt ANGKLA SINKOVIČ, soproe^ In o«talo sorođst\c< 'UZSSZ'št' Centralni trg čehoslovaške industri!« PRAŠKI EKSPORTNI SEJEM od 3. do 12. septembra 1937 t a k o j za Leipzigom 50% popust na čchoslovaških želcznicali, ^5^50';; na inoxt*iti»»kiii te!vzniskih, paroDrod- nih in zračnih linijah. N^inljnje informacije in sejmske iskaze dobite pri zastopniku praškega vzorćnrra velesejma. ALOMA COMPANY d. z o. z.. Ljubljana, Aleksandrova c. 2/1; CEHOSLOVAŠKI KONZULAT; PUTNIK. Gajeva ulica, za nebotićnikom ali direktno pri direkciji praškega velesejma. Praga VII. velesejmska palača. Stran 3 »SL0VBN8K1 NARODc srtda, u. avgusu 19S7. Stev. 188 še neka] iz našega gledališča da bo vsem prav in da reporter}« nihče ne bo zameril Ljubljana, 18. avgusta. Oni dan, ko je »Slov. Narode prvie spre- govoril o počHnicah našega gleclališča, je reporter doži\el nekaj neprijetnosti pudob- ne^a. Eni šo bili užaljeni, ko jih ni omenil. drujri pa, zopet, ker jih je »raikriukal«. Z lahnim nn^meškom si požrl r>ot>ed»; »zlobe« :d oMjubit, da vč,e nadoKna'li^. Prav vse, in To zares. Torej po vrsti; Prvo prkHjro Je govori 1 Lipah, ki te je povrnil 7. Golnika in iz Logarske doline za nekaj ini v LjuMjano, da ee »instalira« v novein stanovanju, ki gj. je moral £ele najti. No, naše] , »ovinki« so Ta 7ana^ali kot na najvf*r*ji dirki. pa se je prir-unttti k nič hiide^ra sluteoemu Lipahu in mu če^tial k d<^>reniu izjrleviu. Dviirni] je prst in »zil>ajo-cV» epregovoril tišti nauk, ki jra ne morem ponoviti, Kakor težko še Lipah hodi na «inij>e »ture« po mentu. je na prvi potaji iT^topil. nekaj zamrmra.' in J*e>a^i! proti domu... Zato se raje umakne na Roba nov kor, da lx> imel mir in >e kaj! No, o pri-duri bi knialu por^abil. Ko sp-tn bil pri njem, je bi] zelo pre^enečen in vese!. ko y* pa či?n] y »Narodu« vse le-po opisano, mi je laineril. Zato mi je zajrrozil z »izobčeujem« iz prija :e!j?ke zajednice, če ?e kaj i^dam. Tecra se boin čuval. prav zaret^! V vratarjevi loži v operi teiv življenje kljjb pO'jitnicam ves dan. Dvoje 7vc*-tih duš opravlja službo, trenutno je ToiuVk na dopustu zato ira nadomesruje Pritekelj. Dva. ki poznat.-i irleđališce v*=eskozi do vseh podrobnosti. Točno vesta za dohie ali slabe strani koirarkolt. Sprejemata telegrame, pi5ma in potiljke. Za u^tmena ?poro6ila sta za-nesljiva tuđi do poznih ur. Potem pa kakor kdo more Za vsakajrar morat a ve-deti, kje je. Se zriaj o po-čitnicah vodita eviderrco. Ni čuda. priliajajo brzojavke, de-narna nakazila in taka rol>a. Pismene zađe ve fematrajo za »suho robo«. Med sezono je to dokaj težka služba, z^omrtvem« žasu, ko v grledali&ftu sele pomalem vre. Feuda rit i moram, da je z-a reporter ja naj-bx>ljm vir voirio v vra/tajBki loži, tam se križajo veetj in če^to že popreje, predno se uresničijo. Tam ob operi na klopci smo sedeli in ugibali, rnairsikat-eiro. tako glede ansambla, ki bo še ostal doma, pa o onih, ki eilijo iz Ljubljane in teh je vedno več! Kaj bo? »Merodajn-i naolSe in ni6 ne zveš od n}ih. Cakajmo torej &e nekaj časa. O ^o^pej Zlati Gjungjenčevi ee zopet po-mjajo ve^ti, da bo Bigurno odšla v novi eezoni i^ Ljubljane. Te vesti &o krožile že večkrat, pa smo ih vedno znova ovTgH. Zkj pa kaže, da do zares. Ni to noben reklamni tTik ali kaj podobne^a. Prof. Šest se je. miil iz ItaJaje in v Zvez-di se je v družbi s Stritoforn »razgovoril«. ^"eo Italijo je prepotoval, Benetke, Rim, Neapelj, Ravenno pa Pi^o in zopet Rim in ^e kar tucat zrianih krajev je imenoval. No. potem je bil v Nizzi. Ka4ar je Seet na potovanju, se vedno kaj ^g"O«di, vse do^rod-ke naš šest lepo zJ>ere in ob priliki borno porovo čitali kako fino zadevo e 'POta. Izmučen do sjajnosti je v Vesroni sedel k no^ram velikeg"a Danteja. Pris-topi nekdo in ^ra vpraša, če je on, Šest. >tedeeco*. In .Sefi-t pove, da ne. Mož mu pa pravi, da je on sam »tedeseoc pa še iz Frankfurta. No, olovek božji, bo«li. kaj morem jaz za to. Oni poudarja, da je že šest let v Veroni. Na*o v ^e>tu nelcaj »zavTe*, pa mu lejvo odvrne, da res on ni kriv, če je tako. Tipa la eta tako kake pol ure. ko je »tede-seoc \z tretjejra carstva povedal. tedeNQo« navezal kar direktne fitike. Zaslužil bi rad. Ja, braftec, kar za-eluži, blajrar ti in od s-rca ti privoščim. ali kako? T;ikole: »t^de^co« si je izbral za ir- tev našega Sest^ in ffa hotel vodili po Veroni. Tei>aj je pa ^eet odpel svoje registre in ftt>vedal, da Verono pozna in bi bi] rad — sam. »TedescOc je porabil za politiko tbližanja sko>ro ćelo uro. uprotovil »Pech« pa izjrinil. Tako ee je Seet *e nadalje naslanjaj na no£e ve likera Dante ja in uživa! mir... Potem ^e šel k papežu po blagoslov. Na čudne »vize« si je pribori] pot do njedra. Najprej ee je seznanil s poetavnim čnetni-kom v civilu ki mu je za naslednji dan obljuhil svojo pomoč pri avdijenci. skupni sevela z nešterimi drufiimi. Po uri vožnje je bi] tam in v vrsto, bratec. Znanca od g"arom gledal pa-pržu. je dejal. Vme^ je študiral ceremonije! gle^le na t-cenerijo in režijo ki je od vraga odlična. Vse jp »klapalo«, kakor pri na«; v teatru . .. »Hm, hm...« (je bil medkltc). Potem ie spregovoril Se «U& dirigent Niko Stritof. Bil je v Parizu »glasbenim potom«, potem je pa odšel nekam v Savinj-eko dolino na oddih. Od tam pa je prepodil ljubljanski radio pa pinp — pone... Stritof radia ne prenese, poseevno ljub-ljan&kega ne, ta ga je pa vinanirjal v^e dni, zato je potegnil nazaj v lepo Ljubljane O »ping-pongii« ima svoje mnenje. Vee dan je 6ul pod oknom: pik — pok — pok — pik.. Tuđi ta sport ga je prepo lil, mera je bila polna, lepše je v Ljubljani, poeebno pa v Zvezdi ob čmi ali le^ieni kavi... Sploh pa je Stritof zelo redkobreeden, zato se mu ničem drznil razjisuit} »pinT-pong«. igre. t»re, ki jo je pokazal in raz-ložif nekoč KoUcio na^i primabalerini Mo-faarjevi in dnurim. ko je bila lioba kisiih kumar in vroče ta v vodo ... Kolaeio je >p!oh »Paljiv Ijija^ «kf"\ • ^ n'e. &molo ima Ie v tem. da ne >prl: v- 'Vto, kar pove, ja, če bi zar>el, fo:«»n» T- tiiio k »Prodani nevesti«. Kj. • ta našega Aleksandra. Curina. gocetna. Repertoar drame >e kuje z v« likovi kla-divi. Se precej je časa. pa režis^rji že za-ce. kujejo. pre^llagaio in P' s"avljaio zaselbe. Po v«eh predpripravah s.vieč. se nam obeta letog v drami izrelno dobra in pl o> ^n a «* e7.on a. Vali Smerkoljeva j-e končala studij na Dunaju in že pridno trenira ple> v tea*ni. V o>pereti bo zelo doHro^io^'a. v ^ament baletu pa ne bo več na>topala. tako so mi dejali. Sicer j-» bo*mn pt vprašali. da nam pove še kafero z Dunaj:i. R. Kos Trener Hohl o našem plavalnetn sportu Pred svojim povratkom v Budimpešto je podal trener plavalne sekcije SR Ilirije zanimivo izjavo o napredku jugoslovenskega plavalnega sporta Ljubljana, 18. avgusta. Madžarski plavalni trener Bela Hohl. član budimpeštanskega FTC. ki mu ie bMo le-tošnjo sezono že tretjič poverjeno trener-sko mesto v plavalni sekciji SK IMrije. se bo v krarkem vrnil v domovino. Pred od-hodom ga je obiskal na5 poročevalec. kate-remu je izrazil svoje mnenje o vrednosti jugoslovenskih plavačev v splošnem in §e posebej o IHrji. Njegova izjava kot ne-pristranskega inozemskega strokovnjaka, ki si je za svojega ponovnega bivanja med nami pridobil zaradi svoje skromnosti obilo prijateljev m ki ima v nemali mer zaslugo, da zavzema Ilirija trenutno vodilno mesto v jugosloven&kem plavalnem sportu, bo ne-dvomno zanimala našo javnost. — Kakšno je vaše mnenje o naših junior jih? Najboljše! Juniorsko prvenstvo je pokazalo 9 svoj i mi rezultati, da mlada garda Ie malo zaostaja za seniorjr. Jugoslavija raz-polaga z materialom, ki bo v doglednem času dostojno zamenjal senior je. Le nekaj še manjka in to je glavni vzrok, da Jugoslavija ne igra v mednarodnem svetu vlogo, ki oi jo latko. Trdno sem prepričan, da je sistem juniorskegj prvenstva nepravile.i, da je juniorski tekmovalni spored nezado-sten ;n nepopoln. Povsod po svetu imajo namreč juniorji obscžnej^i spored. To ve-1 ja 7.3. dolžino prog. ki so v Jugoslaviji pre-kratke — najveČ do 20() m, dočim plavajo drugod proge do 800 m in prav v tem je vzrok, 7akaj Tugoslavija nima dobr:h re-zultatov na 400 m. Zaradi teS^ manika ju-niorjeir. ko postanejo senir>rji. v^držijivost in posledica tega je, da se prehitn iz^r-pajo in morajo že zgodaj dati plavanju slovo. Pri junioriih bi b'!i nujno potrebna za prsno plavanje nroga 20^) m, ka i ti nre-hod od juniorskih 100 m ni seniorskih 2<-0 m je prehud, ker manjka zadevni trening te-lesa. Splori sem opazil pri vseh plavaI'h — tuđi pri seniorjih. — da goie vsi klubi ti-pičen trening za kratke proge in ie popol-noma naravno, da tekmovalci zaradi tega ne obvladajo stila za daljše proge. ki pa ie za dobre rezultate nujno potreben. Strah, da bi b:le daljše proge /a juniorje prena-porne. nikakor ni osnovan in se ni bat', da bi zadevna sprememba prvenstveneda sistema kvarno vplivala na zdrav je mladine. S sistematskim treningom, ki pa seveda mora biti v rokah stmkovnjaka. se da to z lah-koto doseču Le na rjekai je pr; tem potrebno paziti; mladi tekmovalc: naj se ne preobremene, ker se to kaj kmalu ma>čuje. Zaradi tega bi bilo potrebno ra/tesniti tek-movanje za prvenstvo na dal>.o dobo in ne na 2 dneva. Seveda je to 7ve/ano z večjimi stroSki za klube, toda zdravje tekmovalcev in želja, ohraniti j;h čim dalje za tekmo-van}e, mora biti pri v/goii mladine vodilna in poglavitna misel, ki odtehta vse druge pomisleke. — Vaše mnenje o naših waterpolixtih? V;del sem vsa jugoslovens-ka moštva in lahko rečem, da poznam vaš waterpolo zelo dobro. Že pred prihodom v Jugoslavijo sem čul o Jugoslovenih, da so izredno hitri pla-vači, o čemer sem se v teku let zadostno preprićal, toda »vojega najboljega orožja ne znajo pravilno izrabiti. Vse tekme. ko-likor sem jih imel priliko \"deti, so pokazale le borbo in nič drugega. Ta borba je bila često vse prej kakor sportna. kar gre često v nemali meri tuđi ni račun neruti-niranih sodnikov. Z izjemo pri »Jugu«, s;-stematske waterpolo igre, kakršna je običajna pri nas na Madžarskein, nisem videl. Napade j« treb« sistematsko zgraditi in ne računati na nasprotnikovo napako, da bo n. pr. pust'l enega igralca nekritega in tako omogočil strel v gol. Taka igra je od-visna le oc Me da pridobiti. Ta mora biti pnrojena M'»k trdno prepričan je je. da je vrrok v plemenski mentaliteti, če trenutni živćni refleks ne nastopi sam in ne povzroĆi takojšnje reakcije, je v&ak trud zaman In prav to je pri vseh igrah z žogo, bodisi na suhem ali v vodi, nujno potrebno. V Ljubljani sem gleda! tud; nogomet in tenis, povsod sem prišel do enakih zaključkov; vse. kar je v 7.vezi z žogo. Slovencem ne leži, dasi so kct posamezniki po naravi nadarjeni kakor rnafokdo. Morda mi bodo ramerili, toda povedal sem cl. ki je mnogo pripomogla k popuMrizac'ji p'.avalncga sporta in je tuđi v sportnem pogledu popolnoraa dosegla svoj naT.cn Plavaći so v dobrem treningu. kar sicer ne bi bili. Uspeh bi bil po mojem še boljSr. bt bi bilo Jtevilo sodelujočih klu-bov večje. Z Ilirijo sem zelo zadovoljen. Pokazala je. da je v Jugoslaviji daleč naj-boljša. LTpam, da bo pn ttrni ostalo; — pla-valna šola bo gotovo vsako leto dala nekaj talentov. Za dosego vrhunskih rezultatom je potrebno strogo sportno vzdržno življenje in je tuđi to točka, k; se ji menda posvema premalo pozornosti. — Kaj mislite o našem pfa\>anju v sploi-nem? Moški so neprimerno bolji" kakor Ženske. a tuđi ti so dobri le na kratkih progah. Po- glejte vašo rekordno tablico in videli ho*te. da rekordi na dalj^c proge v pogledu kvalitete ne vzdrie primerc z oniTii na kraise. Vzrok sem povedal že prej Izmed jugoslovenskih plavačev nr nirvbolj ugajata Wilfan in Cerer, i/med mlajših pa Schell in Cur-tini, pri ženskah pa najbrHj Smolikova. za n>o pa \Vcrncrjeva in Bear^ In ul konce vas prosim, da š$ enkrat pK'bijete vsem vašim plavačem: Le s trdno volio in iiv-ljenjem, popolnoma posvečenem sportu, je mogoče dosečr dobre rezviltate M. P. V znamenju stavbarstva Jesenski velesefem v Leipzigu bo zanimal zlasti stav« bettike, arhitekte in stavbne podj etnike Leipzig. v avgustu. V nedeljo 30. avgusta bo slovesno otvor-jen v Leipz'gu velesejem, ki bo pokaral pridoh'tve v modernem stavbarstvu (Leip-ziger Herbstbaumesse), Stavbarski velesc-jem bo odprt do četrtka dne 2. septembra. Dva velika paviljona na prostoru vele-sejma so razne tvrdke m podjetia iz stav-bene strokv že zasedle. Na prostenj poleg paviljonov bc razstavilo vec" manj^ih tvrdk. Sta\bni jesenski ve!esejem v Leipzigu bo torej zanimal vse s;avben;ke. arhitekte in name^čence v stavbnih podjetjih, ki jim je glavno polje udejs^ ovanja tako zvano »visoko stavbarstvo«. predvsem pa gradnu stapovanjskih hiš. V ospredju vsega zanimanja bc aa tej razstavi novi gradbeni material, potreben za gradnje v surovern kakor tuđi za dogradnjo v notranjosti. Ra/stavljeno bo gra-d'vo. ki je prišlo iele /adnja leta na trg. Razumljivo je. da bo slehernega stavbeniku zanimalo, kakšne so snovi, s katerimi grade zadnja leta po najmodernejšem načinu N'emci svoje stanovanjske hiie. C'ena, se-stava, način uporabe cementa, lesa. umet-no izdelanih snovi in kovin kakor tuđi rr-agne^ije in alunvnija bodo brez dvoma zbudile zanimanje obiskovalcev te strt>ke. Površina ra/stavljalnega prostor-i za stav-barstvo zna^a 14.51X) kv. m V zvezi s to stavharsko razstavo bo tuđi razstava »Aus dem deutschen Siedlungs>\erk«, ki ka^e vzorno zgrajena in urejena selica za ši-rt kw sloje, kakor tuđi smotrera delavsiia d> movanja. V posebnem oddelku je prikazana moderna uporaba elektrike in plina. Jesensk' velesejem v Leip/igu bo pokazal tuđi. kakšen uspeh je mogoče doseći danes s poir.o.jo cc-brc in učinkovite reklame. Ni ga daiics več trgovca ki ne bi vedel, da ic reklama njegov najbi,!jši prodajilec. — L'činck dobro reklame je viđen zUsti n* razstavah in velesejmih \' Leipzigu bo od 29. avgusta do 2. septembra razstavilo nad 24*0 reklamnih podjet i V dveh skupinah bodo /ast'»pain izdelovaki reklamn h sred-stev za trgov'ro in industrjo na veliko in izdelovalci rcklrninih sredstev /a prodajo na drobnt«. Množica tiskovin, letakov, foto-jrafij, nacrtov :n drugih rcklamn-h pripo-n.očk.,>v bo za sleherr.ega obiskovalca ne-izOrpen vir :a nove pobude in ideje. Ražen navadnih reklamnih letakov bodo obi-skovalci videli. kako ie mogoče z relicfni-mi letaki v lepenlci kakor tuđi v steJclu ;n v pločevini izdelati zelo učinkovita reklamna sredstva. Novost, ki bo /bujala gotovo veliko zanimanje, bodo konzervne škitlicc, ki se dajo bre/ pripomočkov na mah od-preti. Posebno movnu bcxio /astopana re-k'amna sredstva, ki jh potrebnje vsak tr-govec v svojih i/ln/bah pn podrobni prodaji. Tnteresiranci bod« našli vse, kar po-trebujejo, od ri.\adnega in cenenega deko-rscijfkega papirja do dra/r.h i/ložbenih fi-gur Posebno privlačne bodo novosti v obi ki in konstrukciji svetlobnih teles, brcx katerih dandanes dobra izložba ne more uj'rkovati. V stavbisr^kt-m (Hidellcu. ki bo v ospredju jesenskoga velesejma v I.eip/i'iu. bo raz-stavili; 250 tvrdk in podjetij. [zgotovljene produkte bo razstavilo 5.500 pojjtrij. Je« senski velesejem bo nudi! zarad' tega jasen pregled dela in nacrta nenrike in sred-njeevropske prt^dukciic. V Leipzigu priča-kujejo okrog h.000 evropskih tn prekomorskih kupčev, ki so se žc »pomladi najavili in ki se zanimajo za novr>st' ie«icnskefi» ve! esej ma. Pestre svetovne zanimivosti OBN'oVA \EKSKE >\'«»B<>L»L: \ ŠPAM.H RepuVilikan-ika vladi hoče za^o-toviti iz-ve Ibo elena ii^Mve. ki irovo-ri o v^rs-ki ?vo-holi. V hli/.nji bodočno^ri bo zopet obnovljeno hojro>lu7-je v cerkvah. MIROVNI KONGRKS V P.VR1ZI* V torek ^e znčne v Pai-rzu mirovni kon-pres, ki niu bo pr** tardoval frarno^ki m^-nu>ter DelbotJ. To bo 32. nr.Tovni konprr* s: T»rvi jo bil prirejen že 1. 1S89. Konirre^ or-panizira Me Inaro^ina mirovna ctf^ranizacija v Zenevi. Xa programu koncrresi bodo politična vprašanja, o AbeMniji, ^paniji in Ki-tajski. pa tuđi i-iejiia in *tTopa^andna. BRAZILU A SI IZP<^S«Ua LAI)JE Brazil i ja nima d^volj vo rni4i ladij. zato si namerava izposoditi o 1 Ze fran-^oske Itfte, ki molće o teh olkritjih. Populaire. r^lo tr-di, da vohuni nišo z m^jo pom^rrvSno na/rte in p<^*t^ ke. »Le Soir« pa pi?»e, 1rwžnic vrohun5kp cen-t.ralf v BiarriT-zu, tako zvano »Velik** f>«-?ate«. ki ima podružnice v Nifzi, T'»u-lmi-*u. Perpijrnanu in *+ v n<*k«terih krajih. Ko je bilo o<1krito vohAMT-s-ko pnez-io v Manw.il!eu, je »Ve-lika fre^rat.i« pren^Ma prenf*la ?voj ?e*W. v Jean k vefer šifrirane ve^ti v Hurpr*, in sicer s tajno r»o!ijk*ko postajo. Nj*»ne ?m\-nje radiosTame je ;»:i pre^^fvjla franroMca policija in jih dešifrirala. KEMšKO vrmt"N\STVO V AN1.L1.11 V zvezi 7 ladnjiimi od-kritji Sootlaid Y«t-•la in pro>tivohun#%ike£a o«1lio-zor-lo, da je njihovo delovanje znajio in da ne bodo dobili dovoljenja tu nadalnje bi-va.nje v An^rliji, ake jie tankoj n^ odreč-ejo svojih skrivnih imt*i1ov. U^otovljeno je Hi-lo. da »o v £ro^podin^*tvih pomorskih ofi-cirjev ^a^K»lena. nem4a »lekleta in <\a J6 Zft^lenih tufc mnoLro mlt/lhh Nemik kot Mroje>pi*k v pomem-»nih jrosf»o se je, da je zatcpljcsn v težke misH. Ko je Robeat kaočal. ga je viprasal o neksterih otootooe^fti, kakor da se hode 6e bolj utnfiti v svojem prepričanju. — Deset let je torej tega, oikar jo poznate? — Da, in odJoaa- sva blođtta skozi življenje, ne da bi se bila po njeg>c naj vam izročim ... Ne, ne ođpirmjte ga... počakajte, da odi dem. Robert je strašno prebieđetl, ko je aprejel pismo. Cantaioube se je ias^gnil njegovemu vpra&ujočemu pogledu in stopil k vratom. Na pragu se je pa obr-nii in mu dejal z napriČakavano nežnostjo: — Če me boste rabili, bom v cvetiičnjaku. Oata-nem t&m vam na razpolago... Telefanirajte mi in takoj pridem... Samo pogum, dragi moj. Potem je pa oddel in pustil Roberta vsega zbe-ganega pred pisniom, ki je jelo vrbuiati grozo v njeen. Cvetlićnjak je bM prazen. Ob tem 6a«3u so sedeli gostje palače v kazinih ali gledalisčih. Canta^ube je sedel v caslanjač. Prihitel je maitre d* hcitel: — Ne, ničesar nooem — hva!a lepa, — mu je odlgovoržl raztreseno. — Torej... je modroval sam pri sete, če ima prav ... torej sem se jaz zmotil ? Težak obup se je podotil Cantakniba. Prvič je ta akeptok čutil, da se je njegovo prepričan je v te-meljih zamajalo. V vsem tem, kar je započe!, se je ravna! ssmo po svojem smislu za praktičnost. In gfej, ta neumna sentimentalnost, tako smežna in vendar taiko pravična v Brancelinoviii ustih, g« je pognafla v đvome. Kdo med njima ima prav? V njem se je agtesti njegov drugi jaz: — PozsfblJBš na svoje sjecanje z njo v njeni vili v Agay. Mar se ne apominjać, kako mučen nastop so izzvEble tvoje besede. Ali se ne spotninjaš, kadeo zaničljivo je poehidala utemeijitev Roberrtovega brvaa\jia rte. Rivi ari? Bože moj in vendar setu ji povedal to tako ob-zhtcjo . . . Recimo, da te to opravi čuje, veracteT pa ne ameš pozat^ti na njen« proteste in na njeno užaljeiro dbertojanstvo. će bi bila igTala v tem komedijo, bi bila na>večja igralka na svetu. — Ne ugovarjam! Potemtakem pa pojdiva preko tega, kaiti tuđi jaz nl=em ugovarjal njenemu prepričanju, ko je zvedela, da se bo moral Robert v borjbče preživljati iz rok v usta. — Morcia razočaraiije ? — Recimo, je nadr^4jeva»l Cantafloube pogovor obeh svojti jazov, — toda čemu potem Uste solze, solze brez ihtenja . . . Tište tihe solze, ko ai ji raz-lagaJ, da je ona edina ovira, da se njen ljubček ne more znova postaviti na noge... Ali je bila c^or-čena, ko ?i ji povedai, kaksne vezi te vežejo nanj . . Ali je izgovorila le eno ogorčeno besedo, da je bi!a ona izbrana za predmet vajinega prizadevanja ? Ne, nič, samo počasno popu66anje, pomesano z uporniskimi čustvi: odipovedati se Robertu? Zopet ločiti na ju ... Ah, gospod... Recite vendar, recite, da to ni mogoče! DrtM* Jortp gutaiMflie — trn »liMđBO tMuurno* FTan Jaran — z* upravo la tnseratni del Uata Oton ChrUtof. -VHv Ljubljani