Posamezna številka; 1 krono. .TABOR* izhaja rvtk dan, mr« nadeli e ** pra*«ikot, ®b 18. ori s d*-uuioio DsilMlnjcgi dne tw stane e&ioi^tr.o 180 Kt polletno 90 K, četr'ietno 45 k, mesečno 15 K. ln»et&ti po dogOTOrtt, Pri Tečlcrat^ objavi popast. Utivc- •• pri uprari ,TAB0RA*t iiAUTBOB, Jiuvicoia ulica Ste?, i. O O O POŠTNINA IPAVSAlLrRAItTA Q O O t. ; £25E55£ Leto: II. TAB mL j UP ftIKi Posamezna številka i 1 krono. OBSDSIStVO u aahoj* T JT«ri- torn, Jar6ič«r» al. it. 4, JL n»d-■tropj*. TeUion ieterurb. it. 278. OPBAYA » u»h:j» t Juržičtti ulioi St. 4, pritličju, 4 !»• U. 2t. SHS poIlnoanVoTui tf 6nn iUv. 11.783. Si »aroSll« bi« aenujt M M oiin. — BtkopUl — s« miljo. Maribor, četrtek 6. januarja 1921 Številka: 4. *S0f5*aCSSWSB Važen sporazum med demokrati in radikalci. Splošna železničarska, stavka v Avstriji. — Rudarska stavka. Nova razdelitev. Maribor. 5. jantarja, Komisija ministrstva konstituante za razdelitev naše države v okrožja je pričela poslovati ter bo s preddeli gotova najbrže še predno se zopet sestane kon-stituanta k novemu zasedanju. Delo te komisije se vrši na podlagi Markovičevega ustavnega načrta, ki določa, da se vsa naša država razdeli v čisto nova »pravna okrožja brez ozira na brezpomembne stare zgodovinske deželne meje, ki šo bile nelcoč, pa so deloma tudi še danes največja nesreča za zedinjenje in zbližanje naših plemen. Dosedanje deželne meje niso delile le Slovencev od Hrvatov in teh od Srbov, nego tudi dele enega in istega plemena. Tako so včasih dajali tujcem celo povod, da niso delili našega jugosloven-skega naroda le v Slovence, Hrvate in Srbe, ampak celo v Kranjce, Štajerce, Primorce, Hrvate, Dalmatince. Bosance, Srbe, Črnogorce itd. to* smatrali vse te za samostojne narode ne pa za en sam narod z enim samim jezikom in eno samo krvjo. Pa ne samo tujci, celo sami med seboj smo so smatrali skoro kot različni posebni in samostojni narodi. Borba proti razdelbi našega ozemlja V dežele z ostrimi deželnimi mejami je bila pod staro avstro-ogrsko vladavino skoro nemogoča, če ne že ravno to, pa gotovo popolnoma brezuspešna. Tlačitelji na Dunaju in v Budimpešti, ki jih je vodilo pri vsem početju in nehanju samo znano' imperialistično geslo »Divide et impera" so vedeli, kaj pomenijo to meje. Vedeli so, da smo šibki ter da nas je mogoče obvladati in vladati le, ako smo deljeni. Radi tega je danes popolnoma umevno, da bo vsak resničen prijatelj edinstva in močne države med prvimi svojimi željami gojil željo po odstranitvi teh žalostnih ostankov našega suženstva. Demokratska stranka je bila vedno prva pri delu za zedinjenje našega naroda in je tudi sedaj prva. pri delu za utrditev naše narodne države, za to je umevno, da se je postavila prva v boj proti tem starim deželnim mejam ter pristala takoj na Markovičev načrt, da se dosedanje deželne meje odstranijo in da se naša država razdeli čisto na novo. Istotako so se temu načrtu pridružile tudi druge stranke, ki jim je res pri srcu procvit in dobrobit naše države. Proti so se postavili samo oni, ki jim je prvo in zadnje le korist lastne stranke in njenega koritarstva. V boju proti Markovičenemu načrtu o novi razdelitvi naše države prednjačijo našli slovenski klerikalci, ki se z vso strastjo bojujejo za to, da ostane slovensko ozemlje oddeljeno od ostale države z neprehodno samoupravno mejo. Vzrok za to njihovo zagovarjanje take meje je jasen — upajo pač še vedno, da se jim bo ^pp^reglo, v tako zaplan-kani Sloveniji zopet pridobiti premoč in vso vlado, kakor sa jo imeli za časa Šušteršiča v mali kranjski deželi. Za meje in proti novi razdelitvi so dalje tudi hrvatski zajedničarji. Njih vodi pri tem v prvi vrsti sovraštvo do Srbov. Isto stališče zavzemajo tudi Radičevci in tudi nje vodi pri tem le sovraštvo do Srbov. Vse ostale stranke pa so več ali manj za novo razdelitev. Stališče posameznih strank pro in contra novi razdelitvi je tako silno značilno. Ako resumiramo celoto, vidimo torej, da nimajo stare meje niti enega Anlun Ivanovič: Srbski Božič. } Ako res od srca želimo, da vzljubimo te i svoj narod, je treba, da najpreje .»spoznamo vse njegove dele, ker to, česar ^ov. . ^ Pozna, ludi nikoli ne more ljubiti, "o mi Je dalo tudi vzpodbudo, da napišem teh par vr tic, s katerimi seznanim naše mpščanstvo z običaii naših pravoslavnih bratov, ki $iave 7_ t. m. prvič v jugoslovenskem Mariboru med Blovpnskimi brati svoi srbski Božič. Božični obredi počenjajo na predvečer Božiča samega na t. zv. badnji dan. Popoldan tega dne odide družina v bližnji gozd po „badnjak\ dočim poskrbita gospodar in gospodinja doma za vse priprave za veliki praznik. Prepevajoč vesele pesmi, spremljane po guslarju, vse-čejo v gozdu panj, ki se imenuje »badnjak*. Da prihodnje leto polje bolje obrodi, se ta »badnjak* polije z vinom ter potrosi z žitom. Badnjak se potem istotako s premljanjem pesmi prepelje v selo. Krog pete ure popoldan se zberejo oni, ki so ostali doma z gospodarjem in gospodinjo nu čelu, da sprejmejoi one, ki so odšli po badnjak. Ko prispe vesela družba do doma, prenese ,badnjak" r zagovornika, ki bi jih zagovarjal iz čistih, ali vsaj narodnih ali pa državnih interesov. Tako je torej ta predlog razdelil stranke v dve skupini in kakor zdrave ovce oddeljene od garjevih, stoje na eni strani združeni vsi prijatelji države in naroda, na drugi strani pa prijatelji lastne stranke in samo lastnih egoističnih koristi. Vendar pa je drugih primeroma jako malo, kajti v konstitu-anti imajo stranke, ki so za novo razdelitev tričetrtinsko večino nad onimi, ki so za stare deželne meje. Radi tega je nedvomno, da delo komisije ministrstva konstituante za novo razdelitev naše države v upravna okrožja ne bo zaman ter da bo tozadeven Markovičev ustavni načrt gotovo z veliko večino sprejet. To pa bo moral pozdraviti vsak pravi Jugosloven z odkritim veseljem, kajti s starimi deželnimi mejami bo padlo mnogo, kar nas je doslej delilo, brate enega jezika in ene krvi. Prolest primorskih Jugostovs-nov proti rapalskemu paktu, Jugoslovenski zastopnik'^ krajev, ki pripadajo po rapallskem dogovoru kraljevini Italiji, so sklenili na svojem sestanku v Beogradu naslednjo resolucijo ki je bila odposlana naši vladi v Beogradu, vsem malim in velikim zavezniškim državam, vladam nevtralnih evropskih držav, veleposlaniški konferenci v Parizu in Ligi narodov v Ženevi: 1. Že v začetku svetovne vojne so razglasile antantne države, h katerim je pristopila pozneje tudi Italija, da je glavni cilj vojne zaščita in osvobojenje malih narodov. Predsednik Wilson je uvrstil med tem programom ozir. izjavo Romunija mobilizira* svoje točke, odobrene od vseh kulturnih narodov, ki so se nanašale pred vseirt tudi na ureditev vzhodnih mejnih črt italijanske kraljevine po ja^ii narodopisni meji. V rimskem paktu z dne 10. aprila 1918 so sklenili zastopniki italijanskega in jugoslovenskega naroda, da se bo teritorijalna vprašanja rešilo prijateljskim, potom na osnovi narodnih načel in na podlagi samoodločbe narodov, vendar pa. z obzirom na posebne interese obeh strank. Rimski pakt so oficijelno odobrili merodajni italijanski faktorji, a nato' ga je pozdravila angleška vlada (z go-' vorom Roberta Gecila v spodnji jbornici 22. maja 1918), vlada Zedinjenih ame-riških držav (s pismom državnega tajnika Lausinga, odposlanim Jugoslovenskerau odboru 1. junija 1§18) in končno sesta* nek ministrskih predsednikov treh zavezniških sil, t. j. Francije, Italije in Anglije v Versaillesu 3, junija 1918. 2. Po dogovora, ki se je vršil v Ra* pallu 12. nov. 1920 med jugoslovensko in italijansko vlado, pripade pod Italijo' 600.000 narodnozavednih Jugoslovenov,’ kompaktno živečih na Goriškem, v Trstuj in okolici, v Istri in v delih Kranjske in Dalmacije. Kakor da potrebuje to Italija za njeno jamstvo, akoravno je po številu; prebivalstva trikrat, a po sili sredstev še nerazmerneje močnejša od Jugoslavije in nima po lastnih izjavah nikakih ofenzivnih nakan proti sosedom, je določena sedanja strategična meja med obema državama preko živega telesa jugoslovenskega naroda, ki prebiva nad 13 stoletij na obeh straneh Julijskih Alp. Prebivalstvu teh krajev se ni dala prilika,; da svobodno in pravilno izjavi, kateri državi da hoče pripadati. Po tem dogovoru so imenovani kraji odsekani od vsakega prirodnega zaledja ter tako izročeni gospodarski, a tamkajšnji Jugo- hišo, prepevajoč pri tem božično pesem »Boždestvo Kristovo*. Gospodar poseže snm v pesem, prime »badnjak* ter gto odnese v hišo, kjer ga postavi na ognjišče. Pri tem ponovi trikrat omenjeno pesem. »ker do trikrat Bog pomaga". Ko se »badnjak* zažge, gleda gospodar, koliko isker odleti ter po tem pro-rokuje, koliko bo v družini porodov in kako se bo razmnožila živina. Cimveč isker, temvečji bo prirastek, temvečja bo sreča. Krog sfdme ure vzame gospodinja povesmo slame, a otroci se oprimejo najprej njene obleke, a potem eden dru-geg?. Gospodinja odide na to po vseh prostorih, troseč slamo ter kličoč: »kvok, kvok*, a otroci ji slede s klici: »piju, Piju*. Za tem sledi večerja, ki sestoja iz samih postnih jedi. Na mizi stoji košara s slamo, a na slami se nahajajo orehi, smokve, slive, hruške, jabolka, lešniki in bonboni. Sredi mize pa stoji škodeljica z medom in belo čebulo. Poleg tega se nahaja na mixi tudi »božični kolač* ter #božična sveča*, postavljena v škodeljico polno žita. Ko moli gospodar »Oče naš", ga vsi osiali pobožno spremljajo. Za tem da goppoflar žnamenje in vsi. oogedejo za mizo ter večerjajo. Po večerji vzame gospodar iz košare štiri orehe in jabolka ter jih pomeče v vse štiri kote sobe v nalašč za to prirejena gnezda, govoreč: ,, Vo imja Oca i Sina i Svatoga Duha, Amin!* Na to vzame kos čebule, jo pomoči v med ter poje na svoje zdravje in na zdravje svojega doma. To store tudi ostali Člani družine. Pri ognjišču,/ kjer gori badnjak, se celo noč pripoveduje pravljice, pije kava ter igra, Na ta dan se je shajala srbska družina tudi v stoletjih turškega suženjstva, da očuva vero očetov ter da neguje narodno tradicijo. »Božiču se veseli i ptica n gori, riba u vodil* Ko »badnjak* pregori, se shranijo ostanki še za naslednji dan. To noč se gre tudi k polnočnici ter sc obiščejo sosedje. Kdor pride naslednje jutro prvi v hišo, se zove, naj bo kdorkoli’ »pola-žnjnik*. Ako je mladenič, potem je veliko veselje, če pa je žena, je to manjše veselje. Istotako pa odločuje tudi starost »polažajnika*. Stara baba n. pr. nosi nesrečo. Gospodar vrže že krog tretje ure na ognjišče kos novca ter začara tleči »badnjak*. ter pri tem pazi, koliko isker odleti. Na tem ognju se potem peče kava ter AJi ,tbez ^fotce Jjem* Zato se še istočasno prične peči na ražnju prašiča, okrog katerega se plese prepeva ter strelja preko njega. »Božič je Božič, a pecivo mu je brat.* Dočim meri najmlajši sin s puško preko pečenke, vrti najspretnejši pečenkar raženj, oče pa ponosno kaže na svoj naraščaj, dočiij* gleda ded z dopadajenjem razžarela lica vnukov, svoje nade, kako poganjajo preko ognja težke izstrelke, čeprav š® komai drže v roki puško. Tako se tudi najmlajši že zgodaj pripravlja na to, da bode nekoč tudi on boritelj „sa krst časni i slobodu zlatnu*. Med tem je gotova tudi že kava tef medica, katero pokusi najprej »položajnik* na srečo in dolgo življenje gospodarja in njegove družine. Gospodar zadrži »položajnika* ta dan tudi pri obedu, da prisostvuje domačemu veselju. Pri obedu se postavi na mizo tudi pečeni tprašifc ter vse, kar premore hiša. »Nad Božičem Božiča nema!* Ko je obed pri kraju, prinese gospe* dinja na mizo pogačo, v kateri je zamešan dukat. Ta pogača se imenuje »desnica*, Od te pogače dobi vsakdo po en kos, en kos ostane celi hiši. a ostalo poset« nikom in popotnikom. Ko lomijo pogačo ugibajo«, katerega bo sreta. d* Pni Jramti. Stran 2 »TABO R“ Maribor. 6. januarja 192! sloveni tudi še narodni m kulturni propasti. 3. Po tem rapallskem ugovoru, na katerega je morala pristati jugoslovenska vlada le na pritifek položaja, se krši narodno načelo in pravica samoodločbe naroda in ni v nikakem skladu z danimi obljubami ter upropašča prebivalstvo do-tičnih krajev, ki pripadeio pod Italijo Zato ta pakt Jugosloveni teh krajev ne morejo pripoznaii, a mi podpisani, ki smo bili po njihovem pooblastilu poslani v narodno zastopstvo, ltjer smo se pred in po zrušenju osrednjih sil borili za zedinjenje vsega našega naroda, svečano dvigamo najodločnejši protest proti rapalski pogodbi ter izjavljamo, da ne bode trajnega miru in zaželj en ega prijateljstva med Jugoslavijo in Italijo, dokler se užaljeni narod ne zadovolji z revizijo ra-pallske pogodbe. Slede podpisi bivših narodnih zastopnikov, ' ki so v cesarskem in deželnem zborU bivše avstro - ogrske monarhije, kakor tudi v bivšem narodnem predstavništvu zastopali kraje, ki pripadejo po rapallskem paktu Italiji. Notranja in zunanja politika. * Naša vojna misija v Sofiji ukinjena. Po naredbi vojnega ministrstva je Razpuščena naša vojna misija v Sofiji. Njene posle bo vodil odslej naš poslanik, ki bo odslej opravljal le posle mirovne dobe. * Pustolovščine Take Jonesca. iz Bukarešte javljajo: Na konferenci v Spaaji je izjavil Take Jonescu, da bi bila^njegova država po potrebi pripravljena, poslati eno ali dve diviziji kot ojačenje angleških in grških čet v Carigrad in v Dardanele. Na sejah ?veze-narodov v Ženevi je Romunija večkrat izjavila, da je pripravljena, poslati v Armenijo ekspedicijski voj 40.000 mož. Politični krogi v Romuniji tega ne pozdravljajo. Opozicija proti Take Jonešcu raste od dne do dne. Večina politikov se je izjavila proti temu, da bi se ru-munske čete uporabljale zunaj Besarabije. * Ameriški predlog o ustanovitvi nove zveze narodov. „Petit Parisien0 poroča o osnovi ameriškega predloga radi ustanovitve nove zveze narodov: Vsak kontinent naj bi imel politično in juridično samostojnost v vseh fepornih vprašanjih' ki se omejujejo na kontinent; samo v vprašanjih, ki bi zanimalo ves svet, naj bi kontinenti sodelovali. Mednarodni spori splošne vrste, kakor tudi oni, .ki ogrožajo svetovni mir, naj se razsodijo na mednarodnem sodišču, ki bi bil sličen haškemu sodnemu dvoru in kjer bi bile vse države zastopane. dukat. Oni, ki ga dobi, ga čuva celo leto kot amanet, znak, ki mu prinese srečo. Največje pa je veselje tedaj, če dukat ne najde kak poedirii član, ampak ostane v komadu, ki je namenjen celi hiši. V tem slučaju čuva ta komad gospodar skozi celo leto. Ko odhaja ,položajnik\ ga obdaruje gospodar z Idenarjem. a gospodinja z drugim. Tekom treh božičnih dni se niti soba, niti miza ne pospravi. Kdor pride le dni v hišo. je dobrodošel gost. ,Bolje je. da selo prepadne,- nega u gelu običaj*. Prašičja glava se shrani za Novo leto, „Mali Božič'. Častniki in vojaki mariborske garni- *jje, ki so pravoslavne vere, bodo isto-tako svečano proslavili svoj Božič. Po gtarem narodnem običaj a bodo tudi oni popoldan 6. t. m. pripesli badnjake za ,vse tukajšnje čele. Za to proslavo bode jforiiiirana povorki na dvorišču arlHjerij-■ke nodčfliitiiiške šole. ki klene ob 14. uh Vprašanja, ki bi se nanašala le na en kontinent ali gotovo ozemlja, naj bi se obravnavala od kake politične ali juri-stične korporacije, ki bi zastopala do-tična sporna ozemlja. Države tujih kontinentov bi sodelovale posredovalno. Korporacija naj bi sklenila gotova jamstva za izvršitev svoje razsodbe mo-raličnega, političnega ali gospodarskega značaja in naj bi se šele takrat uporabljalo oboroženo selo, ako bi te dvomilo, ali spada to sporno vprašanje v delokrog korporacije ter izročilo ta konflikt razsodbi svetovnega sodnega dvora. * Anarhistični nemiri na Španskem. Iz Seville in Cadixa se poroča o bombnih atentatih. Žrtev ni bilo. V Barceloni pa je bil aretiran znani sindikalist Antonio Rueda. V njegovem stanovanju se je našlo ročne granate, avtomatične puške in municijo. Tudi v Belbao so se izvršili razni anarhistični napadi, ki so stali več žrtev. * Množina antanti oddanega nemškega orožja. Po neki izjavi maršala Focha o razorožitvi Nemčije je slednja izročila antanti do sedaj : 41.000 topov, 30.000 še neizgotovljenih topovskih cevi, 163 milijonov strojnic, 268 milijonov ročnih granat, 25.000 letalskih motorjev, 16.000 letal, vse podmornike in skoraj celo vojno mornarico. * Konec sporov na Irskem? V Carriku na Irskem so se vršile na Silvestrovo pobratimije med vojaštvom garnizije in prebivalstvom. Generalni tajnik sir Harnar Greemvood je izjavil v nekem pogovoru s časnikarji, da je prepričan, da ne bodeta po 6 mescih oba parlamenta samo izvoljena, temveč tudi skupno delovala. * Plebiscit v Gornji Šleziji sredi marca. Kakor poroča »Bresslauer Zeitung” je sestavila mednarodna komisija v Opulju reglement za ljudsko glasovanje v Gornji Sleziji, po katerem se izvrši plebiscit sredi marca. * Nadaljevanje angleškega terorja na Irskem.0 Radi napadov na policijo v Middletonu (grofovina Coork) se je zapalilo na povelje vojaškega gover-nerja več hiš v bližini dotičnega kraja, ker so prebivalci vedeli za napad, pa niso tega sporočili policiji. * Pogodba med Rusijo in Ukrajino. Zadnje dni pretečenega tedna se je podpisala pogodba med Rusijo in Ukrajino, v kateri si pripoznata obe državi vzajemno neodvisnost in končno vojaške in gospodarsko zvezo. Dnevna kronika.. — Pogreb Koste Stojanoviča se je vršil v torek od 10. do 14. ure na naj-slovesnejši način. Pogreba so se udeležile nepregledne množice ljudstva. Tr- v park Vojne realke, kjer se bodo sekali badnjaki. Na to bo povorka z godbo, trobentači, barjaktarjem (zastavonošo), čutardžijo (čutaronoscem) vozovi s častniškimi damami, častniki in konjeniki odpeljala badnjake na vozu zapreženem s šestimi belej po Frankopanski ulici preko državnega mostu, Gosposke ulice ter Aleksandrove ceste 45 polku v Meljsko vojašnico; od tu dalje preko Tattenbachove ulice, državnega mostu in Tržaške ceste 4 težkemu artilerijskemu polku ter dalje pri Stritarjevi ulici artilerijski podčastniki šoli ter končno po Frankopanski ulici Vojni realki, kjer bo razglas,; »Običaji od starine, šiit su jaki domovine!“ Bratom pravoslavne vere želimo srčni ,Hri.’>los se rodi*, uverjeni, da nam istotiko srčno odzdravijo z „Na istino se rodi govine sp bile zaprte. V uradih se dopoldan ni delalo. Hiše, koder je šel mrtvaški sprevod, so bile odete v črne zastave, po oknih na so gorele svetilj-ke zavite v flor. Krsto so iz hiše na voz prenesli aktivni ministri, nakar je krenil sprevod v Sahorno cerkev. V cerkev so nesli krsto poslanci. Pred al-tarjem je čakal regent Aleksander s princeso Jelano. Obrede je izvršil patri-jarh Dimitrije. Po obredih sta ob krsti govorila ministra demokrat Draškovič ter radikalec Uzunovič. Krsto so nato odnesli nazaj na voz generalni direktorji finančnega ministrstva, nakar se je razvil sprevod. Sprevoda se je udeležilo vse, ministri, poslanci, generali, častniki, duhovščina, vojaštvo, profesorji, dijaki, društva itd. Pred univerzo je govoril prof. Milenkovič. Na Terazij?h se je poslovil od pokojnika dr. Voja Marinkovič v imenu demokratske stranke ter poslanec Radojčič v imenu konstituante. Na pokopališče je prispel sprevod komaj ob 14. nri. Krsto so nesli do groba vseučiliški in srednješolski profesorji. Ob odprtem grobu je govoril konečno še načelnik finančnega ministrstva Du-čič. Takih pogrebov je tudi Beograd videl še malo. „Castna izjema". Vsem tistim, ki so v nepoznanja prave klerikalne duše tudi profesorja dr. Jerovška šteli med častne izjeme, svetujemo, naj prečita jo njegovo izjavo v zadnji »Straži". Nam se studi teologa dr. Jerovškove »svinje in lumpe” v izvirniku prenašati v „Tabor“. Pribijemo ponovno in odločno, da je Zebot na večer 13. oktobra svojo denuncijacijo telefonično sporoči! na policijski komisarijat in da se je pri tem skliceval na poleg telefona št. 376 stoječega dr. Jerovška. Ce se je tudi gleda tega svojega pristaša lagal, naj se dr.. Jerovšek pri Zebotu zahvali. Sicer pa bosta imela oba priliko, da se bo Zebotovo obrekovanje na verodostojen način in na primernem mestu dokazovalo in — plačalo po zasluženju. — Komunisti sovražno korupcijo. Komunisti imajo srce za malega, trpečega človeka in komunisti potrjujejo vse te in še nebroj drugih čednih lastnosti s svojim lastnim vzgledom in dejanjem. Tak vzgled nam je dal profesor Favaj. Mi smo se že iz vsega početka čudili čemu se g. profesor tako vrlo zanima za stanovanjski urad v Mariboru, da si je izprosil kot profesor dopust, samo da se posveti vodstvu stanovanjskega urada. Tu je imel priliko se prepričati, koliko revežev proletarcev še danes pre-zebuje po živinskih vagonih, dočim se verižniki in milijonarji šopirijo po udobnih stanovanjih. Ko je veliko krščanski socijalist dr. Juvan, ki je pred g. Favajem sprevidel isto krivico in jo še — bolj utrdil, lepega dne tihoma spregel svo o predsedniško čast, je njegove po;ie začasno prevzel profesor Favaj; via ta sama mu je dala priliko, da se pokaže praktično kot apostol komunizma. In g. profesor je to takoj pokazal. V Gregorčičevi ul., če se ne motimo št. 6, je bilo izpraznjeno stanovale, ker se je podjetje „Vedcž“ preselilo v Slovensko ulico. G. profesor, ki se je med tem prepričal, koliko revežev hrepeneče čaka na človeku spodobno podstreho, se je ob tej ugodni priliki odprlo celo komunistično srce, pa je to prazno stanovanje nakapal — komunistični stranki za — pisarno! In ta velikodušen socijalen reete komunističen čin je g. profesor kot predsednik stanovanjske komisije in kot komunist izvršil brez vsake vednosti ostalih članov komisije. Se je pač ravnal po sv. pisemskem vzgledu: naj ne ve levica, kar podari desnica. Ampak svet, ki ni tako komunističen, je od sile nehvaležen. Slišimo namreč, da bo to' Favaievo novoletno darilo od pristojne oblasti primerno zavrnjeno in da dobi dotično stanovanje kdo, ki je še bolj potreben, kakor, je slavno predsedstvo komunistične stranke v Mariboru. *— Prekmurski kmetski in delavski kongres, o katerem smo včeraj poročali, da se vrši v Dolnji Lendavi v Prekmurju, je čisto navaden klerikalen strankarski shod, o katerem bi-gotovo ne bili poročali, da smo znali za ljudi, ih se skrivajo pod to firmo. Toda, ker 3JUO to vest qobiii o štvu večje množine sladkorja, da razdeli med meščanstvo in uradnike; za slednje po ceni 36 kron, privatnikom pa pc 50 kron. Potemtakem bi imelo meščanstvo naplačaH, kar je bilo uradnikom premalo zaračunjeno. Gospodarsko društvo je pa bilo mnenja, da ni pravilno drugo osladiti, sebe pa oskubiti, zato je stavilo ceno za uradnike 50 kron, za privatnike .pa 58 kron. V Mitrovico sta dospela dva vagona, t. ,j. 20.000 kg. Ako bi se razdelil sladkor po riaredbt vlade, bi se kalkuliralo sledeče.: Uradni-štvo 4000 kg po 36 K je 144.000 K, ostalo meščanstvo 15.000 kg po 50 K je 750.000 K, toraj skupno 894.000 K-Ako pa računamo po njihovi ceni, ki ’ so jo ssmi določili, prejmejo skupno 1,070.000 K. Kam je delo Gospodarstvo društvo 176.000 K, ki jo je zaslužilo pri tej sladkorni »kupčiji*? Toda spe-kulačije pa se vrše gotovo tudi še kod drugod v naši državi. — Izredni občni zbor „Društvi> jugoslov. novinarjev v Ljubljani* se vrši v nedeljo, tfi. januarja 1921 oh 10. uri v posebni sobi kavarne., Zvezda* v Ljubtjani. — Slovensko obrtno društvo v Mariboru prosi vse one, svoje člane, ki so se pritoževali na zadnjem občnem zboru cez stanovanjski urad, a še dc danes niso vložili pismenih in z dokaži podkrepljenih pritožb, da lo mmudoms store najkasneje do 10. tm. da se odpošljejo na merodajno mesto, kjer se ho obenem tudi prosilo, da se dovoli drušlvu, da dobi pri naši stanovanjski komisiji lastnega zastopnika. I • * , laribor, 6 Januarja 1921» — Opozarjamo na današnji pod-ffstek „Srbski Božiča, ker se nahaja v njem tudi program za predstoječo proslavo v Mariboru. — Docent dr. Matko ordinira samo do vštevši 10. t. m., nakar odpotuje zopet v Prago. — Civilni zakon pred mariborskim okrajnim glavarjem sta 3. 1. sklenila gospod Karel Pestevšek, policijski komisar, dodeljen drž. policiji v Mariboru in gospa Frančiška Strube roj. Ružička. — Slovanska Čitalnica ima svoj občni zbor v petek 7. t. m. ob 20. uri v društvenih prostorih z običajnim dnevnim redom. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. — Prijava rezervnih častnikov. Rok za prijavo rezervnih častnikov za sprejemanje v našo armado je vojno ministrstvo podaljšalo do dne 1. februarja t. 1. — Za one, ki hočejo v Ameriko. Beograjski ameriški poslanik je obvestil ministrstvo za notranje stvari, da je prejel od svoje vlade tole brzojavno (obvestilo: Mnogo tujih podanikov hodi v Kanado, da bi od tam odšli v Zedinjene države, in sicer brez predhodnega vizuma pot"ih listov po pristojnem konzulatu. Prosimo Vas, da v. časopisju objavite naredbo. da se more vizum potnih listov za Zedinjene države nabaviti samo v oni drž.ivi, kjer lasln k potnega lista prebiva in da se ta vizum ne bo dajal pri konzulatih drugih' držav. — Društvo jugoslovenskih poštnih Uslužbencev v Mariboru priredi dne t. februaria t. 1. ob 20. uri veselico s šo'ori in plesom v obsegu kakor l ini v zgornjih prostorih Oficirskega doma. Svira vojaška godba. Cisti dobiček je namenjen v dobrodelno namene društva. Odbor. — Temni elementi. Pod tem naslovom izide v prihodnji številki „Tabora* zadnje, želo zanimivo poročilo iz zaključka porotnih razprav. Poročilo opisuje dva velika, drzna vionia v vojaško blagajno v domobranski vojašnici, kjer so vlomilci na žviti način odnesli velike svote denarja. — Roman na vešala obsojene. Opozarjamo na zanimivo porotno poročilo, ki je priobčujemo pod naslovom »Strašen konec rodbinskega romana0. Poročilo na kratko skicira življenje in trpljenje Ane Trančar, ki je bila radi 'Jmora svo:ega moža obsojena na vešala. — Novi konak. Popravila na starem fconaku v Beogradu s6 bodo pričela v nekoliko rlneh in bo konak popolnoma popravljen do jeseni. Takoj potem se bo preselil vanj kralj Peter. Dela v novem dvoru se bodo nadaljevala. Niso še napravljene dekoracije, ker se panski tvrdki, kateri je bilo delo oddano, ni posrečilo, da bi v smislu dogovora ustanovila v Beogradu svojo tovarno pohištva. — Konec parobrodarske stavke V Beogradu. Med delavci parobrodnega sindikata, ki so stavkali in med vodstvom parobrodnega sindikata se je dosegel »porazum. Delavci so se povrnili na delo. —Pes ga je vgriznil. Ko je v Silvestrovi noči prišel 16. letni ključavničarski vajenec mimo hiše št. 32 na Pobreški cesti, ga je nenadoma popadel pes Ivana Para ter ga vrgriznil v koleno. ■Morali SO ga Obvezati. — Stražnika sta hotela aretirati. V pondeliek zvečer sta se nemčurja 29-letni Pavel Feigl ter 29 lelni Franc Jer-movšnik v pijanosti zaletavala na Grajskem trgu v mirne pasante. ki so govorili slovensko. Nekega Slovenca sta nahrulila celo z ,\vindischer Trottel*. Ko jima je nastopil nasproti tjakaj dospeli stražnik, sta ga hotela aretirati, češ, da jima moli osebno svobodo. Seveda se je potem stvar tako zasukala, da je mesto tega stražnik aretiral njiju ter ju odvedel na ,varno. Kultura in umetnost. 4- I. mariborske umetniška razstava se je zaključila dne 2. t. m. Razstavo. ki je bila otvorjena 25 dni, je poselilo 2555 oseb, od teh 759 vojakov in dijakov. Od 184 razstavljenih slik jih J* bilp_ prpli.W ."^taenovTn na tri mesec®. Najbolj zanesljivo sredstvo zoper kugo je pa pravilna profi-iaksa. Tamkaj, kjer vladajo redne higijenične razmere, se tudi kuga ne more razširiti. Najboljši dokaz temu je epidemija kuge v kitajskem mestu Kantonu leta 1894. Tukaj je v nesnažnem in skrajno nehigieničnem kmeš-kem delu mesta umrlo na kugi tekom šestih' mesecev 174.000 ljudi, medtem, ko v evropejskem delu mesta, kateri ie ločen od kineškega dela z samo 18 m širokim zalivom, ni umrl niti en človek, katero dejstvo je pripisovati samo tamkajšnjim urejenim higieničnim razmeram. Kjer bi se poiavlla kuga, ie treba takoj v bolnici izolirati bolnika, vse oseb?, katere so prišle z njim v doiiko, se mora skozi deset dni opazovati glede njihovega zdravstvenega stanja, izvesti se mora najtočnejše očiščenje in razkuženje vse okužene hiše, pokončati se mora vse miši, podgani in drugo mrčes, po potrebi tudi mačke. Ako se postopa v vsakem slučaju kuqc na ta način, je s tem dano najboljše jamstvo, da se kuga ns razširi. / t Strogi mednarodni sanitarni predpisi glede pomorske clovb?, kateri se z največjo natančnostjo izvršujejo, za-braniujpjo, da bi se kuga v Evropi pojavljajo v obliki epidemij, kar tvori vel k triumf higiene in medicinske vede. Ha pozabite m naročnino! trna SHS. Za šefa je D. V. Zebič. | Vojne nabave. Vojno ministrstvo razpisuje natečaj za nabavo 2685 šo* torov, 100 000 parov vojaških čevljev in 200.000 komadov srajc. Natančneje v »Službenih novinah« št. 288. I Pred italijansko - bolgarskim trgovskim sporazumom. Preddela za zaključenje trgovskega dogovora med Italijo in Bolqarijo so se že pričela. i Bolgarski izvoz v prvi epohi leta 1920. Neizdelan tobak 8231 ton — 3S5 milj. lavo v, rezan tobak 151 ton — 11 milj. levov, cigaret 26 ton ~ 6 milj. levov, surove kože 1897 ton — 112 milj, levov in žita 29.616 ton — 94 milj. levov. Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgovorni urednik: Fran Voglar. Mala oznanila. Gospodična iz dobre družine, perfektna kuharica, išče službe. Pisma pod »Poštena« na upravo. 7 GospasSisma išče stanovanje z hrano. Ponudbe na uprav- Posojilnica v Mariboru Narodni dom je zvišala obrestno mero ^a hranilne vi gc in* gjsr 47« nišivo. 6; od 1. januarja 1021 nadalje. Proda se pohašSvo spalne p sobe in kuhinje. Naslov v ! upravništvu. * Ras’išs?o pohištvo se radi selitve tako} proda. Arsen-scheg, Tomšičev drevored št. 115, vila Schifko. 10 RavnateJjstvo, SakEokontist mlajša moč, se takoj sprejme. — Ponudae na upravo »Tabora«. SSSt Restavracija na južnem kolodvoru v M eri boru se priporoča potu-• jočemu občinstvu. Priznano izborna kuhinja. Pristna vina in sveže pivo. Fr. SčicfcSer. »TRIGLAV" carinsko - posredničko poduzeče Tih. S. Miloševiča, Maribor Zrinskega trg 5/1. 909 ‘759 Ceuc solidne! 10-5 Priden in vesten delavec se takoj sprejme v tiskarni, Strossmajerjeva ul. št. 5. Stavbeno in umetno ključavničarstvo Ferdo Babič Maribor, Splavarska ul. 3 ! Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela. Postrežba točna! 10-10 Motorjezaistosmernitoii (Gleichstrom) 14 HP, 3 HP, 1 HP z napuščaji (Aiilazs), ter snotor na pSin proda Mariborska tiskarna d. d. Jurčičeva ulica 4. Ifl Svoji k svojim! JUGOSLOVENSKA MATICA priporoča krojača Konrada Mihelič rodom iz Sv. Barbare pri Mariboru. Bil }e najboljši krojač v Puliu, postal nedavno žrtev itainanske druhali, ki mu je požgala hišo z vso opravo in živi sedaj kot begunec v Mariboru, IfcSfcmarjeva uSfca St. 1, Švabova hša. Prosi pomoči s krojaškim delom, izvršuje vsa dela točno, solidno in po najnižjih cenah. 874 Telefon štev. 375 Brzojav. naslov: Spedbalkan. Špedicija vseh vrst. o Sprejemanje blaga v skladišča. Zacarlnjenja in zavarovanja, o Mednarodni prevozi. SpedTcijsko dostavno podjetje julne Seieznlcc. x Selitve s patentiran, pohištvenimi vozovi na vse strani. • Skladišče spojeno s tirom jnine železnice. o HajveJje domače SpatftfsKo ood[at’2 v InsssIavIJI. m a r a b o ® ....................... Pisarna: AJaSssacidPOvs cssSa t3. — Shladilia: Aleksandreva 75, KoaroStaa cesta 19. t,. * # j m Central: LJUBUANA. - Podružnice: MAR8BO&, BEOGRAD, ZAGREB, TEIST, W0EM. Jzj §§D($f33 kdaifl: Tiskovna zadruga Maribor- — Tiska: Afouribs(**ka tiskarna d. d.