.Gorira* ithaja vsnki torck in soboto/Ako pads na ta dneva praznik, dan poprej. Uredništvo b<> iiahaja v „NarodniJTiskarni', ulica Vetturini št. 9, kamor je naBlavljati pisma. Blefraiikirana ptama sc ii«1 sprcjcinajo, <>nako s«> ne uva/.ujcjo pisnia br«'/ podpisa. Rokopisi dopisov B*1 iic vračajo. TBLBFON It. 201. ,t»«ric** stane na leto 10 K, za poi letm b K. za četrt leia 2 50. (Ipravniitvd se nahaja v „Narodnl Tiskarni* alica Vetturmi St. 9. La uglaHe ir#> se plačuje od čveterostolpne petit vrste po M vin.. za večkratni natis pnmeren popust. PoHamezn»* Itpvilk«* stanejo 8 vin. in se prodajajo » raznih goriških trafikah. St. 39. V Gorici, v torek dne 20. maja 1913. Leto XIV. Polifična debata. Kakor ?.e zriano. začne ta teden v aši zbornici obširna politična debata. ki bo princsla na dnevni red poleg dru- ijega pnsebno dogodke iz zunanje poli- tikc. Nekatere stranke in njih listi kar ne morejo dočakati pri like, da bi že lahko drgnili nepotrebno dreto in nila- lili prazno slamo. Jako nestrpno ča- kajo. da bodo „vdarili" po vladi po ministrih itd. tor s tem pokazali, da se za stvar posebno zaninuMO. Nam se vidi pri tern rnarsikaj le prazno bese- dičenje. Da so se godile res (velike) na- pake v nasi zunanji politiki. to yi pri- bito in to vemo Žc vsi. In ravno zato. ker vemo to že vsi, se nam zdi precej nepotrebno to stvari še enkrat resetati, kajti zrna ne bo i/. tega prav nobe- nega. plev pa smo že do sedaj več kot siti. Ako bi ne bilo znano, kako sibko smo vodili zadnje case zunanje po]i- tične zadeve, poteni bi bilo potrebuo, da se jih enkrat temeljito objasni, a vsi smo dovolj dobro poučoni o tej stvari in niti sani minister grot Her- clitold ne bi znal povedati nič novega. Nismo principielno proti takim debatam. še celo putrebne se nam zde, ako ohe- tajo kak sad. a te^a ni pričakovati ne za vlado ne za politične stranke. Prazne besede! Da se vlada dolgo ni vtegnila od- ločiti za to debato. to si lahko mislimo. ker pričakuje potrdiive marsikatere res- nice, ki je bila ze vcčkrat pribita po listih. Nekaj druge^a pa se nam ne zdi umestno. Iz nekaterih nemskih listov veje tako nekov duh. kakor bi hoteli reči: Vi. Jugoslovani. ste v tej politični debati najbolj neprijetni v parlamentn. radi morebitnih neopravičenili napadcv od vaSe strani se je vlada liotela te debate ogniti itd. Nas imajo ti nemski gospodje sedaj kot nekatere kravaliste, češ. če bi vas ne bilo, bi se lahko vsak hip razpravljalo o zunanjih zadevah, a vas se vlada boji. vasi drzni naskoki bi lahko našemu ugledu Skodovali in podobno. Res moramo reči, da niniamo mi v tem o/.iru naravnost idealno lahko stališče, kakor nismo svoj čas preko- račili niti enkrat svoje prave začrtane poti, tako ludi sedaj lahko vedno za- govarjamo svoje stališče. Nekateri nem- ski kričači, ki jih je sedaj nesmiselnega krika sram. bi radi sedaj igrali drugo ulogo kot prej. Pri nas tega ni! Trezno in premišljeno smo sodili vedno o nasi zunanji politiki. omenili smo večkrat svoje stališče kot Jugoslovani intosta- lišče je skoro dosledno obveljalo. Naše stalisče je bilo in je vedno tako, da se oziramo v prvi vrsti na skupnost, na celotno idejo nase monarhije, ne pa na posamezne dele. Ravno Nemci, ki sedaj namigujejo, kakor da smo mi Jugoslo- vani nekaki nasprotniki avstrijske dr- žavne ideje. so največkrat pozabili na to enotno državno misel in propagirali so vedno le svoje separatistične koristi. To je Nemcem sploh težko dopovedati, ker navadno ravno njih vodilni krogi nimajo jasnih pojmov o kaki zdravi, solidni politiki. Za Nemce je značilno, da bere vsak le en list in to je vsa njegova politična modrost, lz tako majhne modrosti pa seveda ne utegne nastati veliko drevo, kakor si ga do- mišljujejo oni. Kakor že rečeno, so za nas računi glede zunanje politike sklenjeni in le zalibog. da nismo v Avstriji v tem kr1- tičnem treniitku imdi boijšega načrta. Mi bi si zelel- vse drugačeri nastop v balkanskem vprasanju. tako da bi bill svetti vse drugače pokazali, kdo smo. Žalibog se to ni zgodilo, namesto od ločne diplomacij1-1 smo morali misliti na orozje, kar nam in prineslo nobe- nega pravega vspeha. Brez ene puške bi se bilo moralo zgoditi vse, ako bi bill začeli na pravem koncu. Zato se nam zdi politična debata v parlamentn nepotrebna. ker našega ugleda ne bo dvignila. Ne da bi se je mi hoteli ogniti. ne da bi se je mi .Ju- goslovani bali. Ako bo kdo blamiran pri tej debati, bodo Nemci. ker pri po- drobnem preiresu se bo pokazalo. da smo mi Slovani bill za to. da stoji naša monarhija kot stena pred sveiom in proti vsakemu brezpotrebnemu poizkusu. Mi smo bili uJno za odločno in moško besedo. ne pa /.a tavanje v temi. Nemški jok in slok. Nič posebnega. nič kričečega se ni zopet zgodilo. a nemski Mihel je seveda ze zopet v oguju. Kakor je znano je trzaski magistrat moral pred kratkim odstopiti pravico pobiranja davkov v mestu drzavi in te in drii^e magistratu odvzete posle opravlja c. kr. namestn:- ^tveni svet, ki je bi! prav nalašč za ;o ustanovljen. In v tem c. kr. svetti se je zgodilo baje nekaj strasnega. lam se uraduje sedaj tuüi v slovenskem jeziku in več uradnikov je. kakor pravi nem- sko poročilo. Slovencev. Najluijše pa je. da niso tja vteknili nobenega Nemca. ker bi po nemskih mislih in načrtih tja sploh nikdo drugi ne spadal. Slovenski davkoplačevalec pa naj bi se učil lepo radi uradnika nemsko. da tako lahko opravi prijetno dolznost davkoplačeva- nja. In iz tega je nastal zopet divji misč. da hoce vlada vse slavizirati po Pri- morskem in da bo kmalu konec zadnjega nemškega priseljenca na nasih tleli. To kričanje je že zadobilo prav sistema- tično tice Der«) se ti ptiči pri vsakem inienovanju, pri vsakem povišanju. pri vsakem izboljšanjii. ki količkaj zadene Slovence. Tisto ljudstvo. ki se je se pred kratkim takostrasno bobnalo po prsih, da vzdržuje državo in dinastijo. tisto nem- sko ljudstvo hoče sedaj vlado takorekoč prisiliti. da celo vrsto svojih davkopla- čevalcev potiska v stran, ker jim ne da niti slovenskih davčnih uradnikov. Da nimamo slovenskih ministrov. to smo vedeli, da celo davčni uradniki niso nemski gospodi prav, to je že malo pre- več. Kdor pozna te razmere le bolj po- vršno. bi res znal misliti. da je nekaj resnice za tem krikom. ker je tako sta- len in se ponavlja v vedno večji meri. V resnici o vsem tem ni niti sledu in če se komu godi na Primorskem dobro. so to „privandrani" Nemci. ki se jim §teje služba pri nas na jugu kot neka posebna zasluga. Sprejeti so povsod naravnost sijajno, ker naši ljudje niso :iavajeni take grobosti kot so jo poka- zali n. pr. graški Nemci binkostne dni proti svojim laslnim rojakom iz Nem- čije. Tak nemški uradnik. pisar ali žan- dar ali kar že je. je pri nas velik go- spod. Vse se sili, da mu postreže v domačem jeziku in četudi okorno, ven- dar govori I njim oštir po nemsko. Ra- dovedni smo. kako bi sprejeli nemški „hajlarji" slovenskega uradnika, ki bi se drz.nii govoriti slovensko med Nemci. Niti povedati ne sine, da je Slovenec. ker drugače mu ..kulturna"' druhal raz- bije ^e okna in glavo. Da bi sploh imeli Nemci pri nas na Primorskem vknjiženo kako posebno predpravico. o tem še nismo slišali in tudi pisano ni nikjer tako. fiodi se pa tako. da smo mi domači zadnji, prvi pa so nemški gospodiči, ki o naši deželi nimajo niti najmanjšega pojma. Nas, domačine potiskajo ti ljudje iz uradov. iz službe in se tlačijo sami notri. ker doma nimajo več kaj jesti. Za naše stranke zadostujejo nasi ljudje. ker po- znajo po tri. po §tiri jezike in postre- zeje lahko tudi Nemcem. med tem ko nemski uradniki ne znajo drugega kot nemško in so tedaj z oziromna službeno sposobnost v tem oziru pravi reveki. Prvič jih tedaj sploh ni treba. dru^ič so pa nesposobni : in vendar so tu. Več jih je kot domačinov. ker domačini se odrivajo. da dobi lacn; nemški ..kul turnik1' kruha v nasem kraju. Ne po- lovica. več kot polovica uradništva je pri nas nemškega. in ne na Primorskem rojenega. ampak priseljenega od vseh vetrov. To imenujejo potem nem^k; listi slaviziranje c. kr. uradov na Primor- skem in jučejo in stočejo. da se godi nemskemu nartdu krivica za krivico. Ta toiikokrat klicani nemški narod pri nas nima nobene take domovinske pra- vi ce kot jo hočejo nekateri. Nemci so pač avstrijski državljan in kot taki imajo za ras urednost kot vsak drugi avstrijski narod : nič vec in nič manj. I>a bi mi po na§ih uradih redili puhle nemsko aristokrate. ki delo poznajo le 'z zgodovine tlacanstva, za to pa nasi davki niso. Sploh spada principielno v naše urade le domacin in se le ko teh ne bi bilo, naj pride kdo drugi. A zadnje. ki bi jih mi poklicali. bi bili Nemci. Zato se nam tudi očitno gabi tisto večno stokanje. ki hoce iz nase dežele napra- viti nemško preskrbovalnico. Mi nismo ^e nikdar silili med Nemce in tudi ne homo, a svojih pravic na svojih tleh si pa tudi ne damo kar tako vzeti. četudi se ne deremo in davimo ob vscki pri- liki. Po našem mnenju tudi dosti ne pomaga krik in vik o krivicah. Raz- mere so take, da more le intenzivno, smotreno delo pripeljati nas narod do primernega in opravicenega stalisča. Ne bodimo tedaj možje besed in govoričenj. ampak na§e orožje je vstrajnost in delo. Nimamo navade besedičiti in sarlata- niti, kakor to delajo razni sirokoustniki. zato pa smo tem bolj za resnično na- rodno neodvisnost, za pravo narodno in gospodarsko politiko Hesede so be- sede. nam je potreba realnega dela, ako se liočemo plodovito in vspesno boriti proti nemškemu navalu. Zakon zadevajoč ob- činske posredovalne urade. Pise dcželni odbornik dr. H. Stepančič. (Dalje.) Kakor sem zadnjiČ omenil, je c. kr. vlada /. ozirom na resolucije dežel- nih zborov uvidela, da zakon od 21. septembra 18ol> drz. zak. št. ISO ne za- došča več obstoječiin potrebam in je prislo vsled tega do z a k o n a o d 27. f .•; b r u a r j a 19 0 7 s t. n °. ki je pod lag a poznejSim deželnim zakonom, zadevajočim občinske posredovalne ura- de in tedaj tudi našemu sedaj sankci- joniranemu zakonu. Kot zanimivo okoliščino navajam mimogrede, da obstojč >lični deželni zakoni samo še: 1.) na Nižje A v- s t r i j s k e m ; zakon z dne 17. septem- bra 1907 št. 124 dež. zak. Nižje-avstrijski deželni zbor se je tedaj potrudil. da je sklenil ta zakon še istega leta lu07. ko je bil izdan dr- žavni temeljiti zakon : • 2) na Koroskem : zakon od 14. ju- lija 1910 Št. 3S dež. zakon : 3.) na Kranjskem: zakon od 27. septembra 1911 št. 45 dež. zak. in 4.) na Goriško - Gradiščanskem. za- kon od 2ti. iebruarja 1(M3 št. 11 dež. zakon. Kar je naša dežela tedaj svoje- časno zamudila s tem. da ni vstanovila posredovalnih uradov že temeljem za- kona iz leta 1869, je sedaj dohitela in je celo p r e h i t e 1 a one dežele. kjer so bili takšni uradi že zdavno vstanov- ljcni. kakor Češko. (jališko. Zg. Avstrij- sko. Korosko itd.. ki imajo še vedno tozadevne že zastarele zakone, večinoma iz leta 1873.- Z državnim zakonom od 27. feb. 1907 št. 5° drž. zak. se je zdatno raz- širil delokrog posredovalnih uradov. kajti glasom § 1 člena I. tega. za- kona imajo posredovalni uradi pravico s k 1 e p a t i v e 1 j a v n e poravnave z m o c j o sodnih poravnav ne le do vrednosti 3u0 gld.. nego: 1.) o d e n a r n i h t e r i a t v a h in o p r a v i c a h do p r e m i č n i n : tedaj sploh ne glede na visokost zneska ali vrednost premičnine: 2.) v s p o r i h o d o 1 o č i t v i a I i p o p r a v i m e j nepremičnih p o- sestev ali o zemljiskih služ- n o s t i h : 3.) v s p o r i h o s 1 u l n o s t i s t a- n o v an j a in 4.) o prepirih gledeposesti. Načelne važnosti je pa posebno povsem novo določilo >j 1 clen II. ome- njenega zakona, ki razsirja pristojnost občinskih posredovalnih uradov na k a- zenske reči ter določa. da je pristo- jen posredovalni urad, da poskuša sprave — z gotovimi izjemami — tudi v zadevah razžaljenja Časti. Ti poskusi sprave pred posredovalnim uradom so 0 b 1 i ga t o r i č n i. kajti tozadevno po- stopanje se more pričeti pri sodniji še 1 e, ako je bil spravni poskus v posre- dovalnem uradu brezuspesen. V slucaju pa. da se je vložila ovadba ne- posredno pri sodniji. jo mora ta od- stopiti uradnim potom pristojnemu po- sredovalnemu uradu. da poskuša spravo. ako ni priioženo ovadbi potrdilo po- sredovalnega urada, da je bil spravni poskus brezuspesen. Kar se tiče okoliščine. so Ii dolžne pozvane stranke odzvati se povabilu posredovalnega urada. je v govoru sto- ječi zak(>n ostal pri nacelu zakona iz leta 180l) (§ 2) da taksna dolžnost ne obstaja. in da se dosledno stran- ke nikakor ne morejo siliti s prisilnimi sredstvi. da pridejo v posredovalni urad. Toda v § 2 člena I. odn. v § 3 člena II. se je sprejelo dopolnilno določilo. ka- tero nalaga stranki, ki se noče ali ne m o r e odzvati povabilu. dolžnost, da mora to vsaj dan predspravno obravnavo naznaniti posredo- V Tolmlnu je umrl v soboto ta- mošnji trgovec in upokojeui nadučitelj g. Andrej V r t o v e c. Travo slišijo rastl jjospodje okoli goriskega „Primorca". Pred kratkim smo priobčili štatistiko živinoreje na Goriškern in povdarili, da na Bovškem pada Stevilo drobnice. Kaj je temu v/jok pojašnjuje članek, ki ga ravno priobčujemo. Liberalnim Žurnalistom pa Je takoj nekaj reklo, da je tega propa- danja kriva S. L S., katera je bržkone odgovorua tudi za liberalne koštrune, katjtih je vedno manj po naših gorab. Brzkone je S. L. S. kriva tudi predlan- ske suše in poloma „Trgovsko obrtne zadruge". Za boj je treba denarja, piše „Soča" v članku: Kaj hočenio št. IV. Tedaj ljud- stvw naj sedaj znese svoje tolarje, če jih še Kaj ima, in naj podpre te bojeviie junake. da bodo šli v boj proti sloven- sketnu Ijudstvu. Male čudna je U reč, a v Iiberalnih glavah je mogoča. Tiste dolge kiobase: Kaj liočemo bi bili lahko skrajšali in zapisali takoj, za vprašanjem : Denar. Čudnoseiiam pa zdi, da sitnarijo ti gospodje okoli ljudstva za denar, ko bi ga morda dobili pri „Trgovsko obrt- ni zadrugi". Za njih „boj" ga bo še zadosti. Procesija sv. R. T. se bo vršila tudi letos po istem redu kakor druga leta. Sv. maša v stoluici bo ob 6' ., uri zj. Slovesna procesija se pričue ob 8. uri. VoJaSke konjske dlrke so bile mi- uulo soboto na Vel. Rojah V soboto zvečer pa je bil banket v lmtelu „Süd- bahn" združen z veselico. Udeležilo se je te veselice nnd 300 oseb. ined njimi tudi tržaški uamestiiik princ H'">lieiilnbe in druga vojaška in civilna gospoda. Nov zdravaik v Gorici. V Gorici je otvo'ril zdravniški ainbulatorij zdrav- nik g. dr. Jušl Bačar v ulici Treh kra- Ijev št. 9. Ordinira od 10 11. in od 2 —3. ure. Izlet gojencev c. kr. slow inožke- ga učiteljišča v Tolmin in Kobarid se minulo soboto ni izvrsil zaradi slabega vremeua. Ob ugodnem vremeuu prirede gcjenci izlet prihodnjo soboto Žena, ki ne odpusti možu: Lansko leto je bil nek Fr. Dorigo iz Qradisja ob Soči obsojcn na nekaj meseccv ječc, ker je težko ranil svojo zeuo. Te dui jo iniel svojo kazen dokoueati. Njegova žena pa je sedaj ovadila moža. da je za- žgal pred dvema letonia inlin v r/lunii- čelu. Zato so ga obdržnli uadalje v za- poru. Zena nainrce se svojega mo/.a boji, da jo nanovo naklcsti, ce pride iz zapora. 20 volov in 30 telet bo prišlo od- sedai vsaki teden v Oorico iz Italije in sicer iz Benečije, iz Vineenee, iz Trbiža in iz Vidnia. (loriški mesarji upajo. da bo goveje lrieso sedaj ceneje. Zlma v pomladi V tniuoli noči je nastalo pri nas nekako zimsko yreme. Za dežjem je začel pihati tnočan mrzel veter, ki je napravil na drevju, posebno pa na trti še precej škode. Po naših hribih je zapadel sneg, vse polno ga je posebno na Čavnu. Temperatura jejako padla. Zimska sukiija prav dobro de človeku. Diobiž. Danes se je vršil nado- mestni vojaski nabor za gor. okr. gla- varstvo. Predstavilo se je vojuški na- borni komisiji 17 mladenieev, od kate- rih je bilo 10 potrjenih. ¦-- Zaradi ne- eastnih dejanj je Ijil te dni uretiran .Ja- kob Ličar iz Cerkna in priveden v go- riške zapore. — Marija Marko vie \z Levpe je bila obsojena na 2 ineseca za- pora, ker je ukradla Antonu Velušček razne reči. — S palieo je uaklestil svo- jega sovaščana Angelj Nazzolet iz Sv. Lovrenca pri Muši. Sedel bo 10 dni na samem. —- Due 6. junija se bo vršilo v Qoriei žrebanje porotnikov za prihod- nje porotno zasedanje. Mnogo prebi- valcev na Brinni pri (iradišeu je ulo/i- lo na c.kr. okr. glavarstvo v Onidiseu prošnjo za prestop k protestantizniu. Sedaj pa so prošnjo odteRiiili. Slavnost v Ritaenbergu „Orlovska" slavnost, ki je bila minulo nedeljo v Riheubergu, je privabila par tisoč ljudi. Po občini so vihrale mnoge "zastave v pozdrav tujim gostom,katerih je prišlo iz celeVipavske mnogo. Veselica se je vrši- la na lepi trati nasproti pokopališču. „Pozdravljeni bratje nam mill, ki ste s prihodom nas počastili", tako je pozdrav- ljal udeležence napis uad uhodom na krasni veselični prostor. Potem ko je^ odpel rihenberški mešani zbor „Orlov- sko" pesem, je prikorokalo na telova- dišče 100 „Orlov", ki so izvajali proste vaje, vaje na drogu in na bradlji vsploš- no zadovoljnost množice, ki jes ploska- njem izražala priznanje telovadcem. Ce- li fas je svirala orlovska godba iz Šma- rij. Ob niraku se je množica razšla. Ve- selica se je vršila v najlepšem redu. Naj omenimo še, da so tudi „So- koli" uneli ta dan v Riheubergu svoj nastop s plesom pod železnižkopostajo. Njih veselica s plesom pa se ni tako dobro obnesla kakor „orlovska". Cestni odbor kanalski namerava nasaditi sadno drevje ob eesti po banj- ski planoti, kar je vsekako hvale- \ redno. Županstvo v Breßinju se poteguje za to, da bi se zajezil luidouruik Ijela. Oe- zelui odbor pa je sveto_val tainošnjeniu župaiistvu, naj se obrne nu gozdarsko- telmičui oddelek za uravnavo hudourni- kov v Beljaku, da napravi potrebne poizvedbe za zajezitvena dela. (Jravnava hudournika Cerknica pri Cerknem. Namerava se priceti z urav- navo hudournika Cerknica. Dež. odbor je pojasui! županstvu v Cerknem, kako naj postopa, da d< bi deželno podporo za ta dela. »Kmetijsko društvo« v Cerknem prosi deželne pod])ore. To/.adevnu pros- itja. Ki ie bila ulozcna pri dezelnem od- boru v Gorici, se odstopila v pretres de/.elueiiut /.born. Mlekarna na Ravneh pri Cerknem. Mlckarna na Ravneh pri Cerknem je dobila potom cerkljanskega »Kniet, drustva« deželno podporo N>0 kron za potrebuega orodja. Uravnava hudournika Avseek. la liiidournik je in>trebeu uravnave. Za t-> uravnavo se poteguje tudi županstvo Avee. De/.elui (^dbor je nasvetoval av- skenui ziipanstvii, naj se obrne s proš- njo ua komisijo za uravnavo SoOe in njenih pritokov. da sprejiue v svoj program tudi uravuavo Avsceka. Zgradba vodnjakov v Kortečah riri Bukovein je nujno potrebna. Zato so se obeani te trakcije obrnili nu de/.elui odbor s prošnjo, da bi se jini dovoliK» l)rimerua podpora. 0 tej prošnji bo raz- r>ra\i.ial nriliodnji dezelni /bor. 400 K deželne podpore je nakazal de/.elui odbor mlekarski zadrugi v \olcah. Na prosnjo županstva Voice je de- zelni odbor ulo/il pri komisiji za urav- uavo Soee in njenih' pritokov prosuin. s katero se prosi. da bi se uemudoma zaeelo z obrambuimi deli pri So ei v Voleah. Cesta Koritnica-Kolovrat. De/.elni odbor je naprosil e. kr. namesruistvo. da poveri trasiranje eeste Koritnica- Kolo\rat c. kr. okraiueiuu glavarstvu \" 'l'olminu. Cesta na Kolovrat na Bovskeni. Deželui odbor je naroeil svojemu teh- nieneiim uradii, da trasira in zaklini ee- sto na Kolovrat na Bovškeni. V cestni odbor sežanski je inieno- \al de/.elui odbor nainesto unirlega g A. Muhe g. Alojzija Rebec a iz Hi- vače. Za cesto Belo-Nozna. Oezelui od- bor je uaprosil c. kr. namestuistvo, da naroči ekspozituri za trasiranje cest v (lorici, da izvrši nacrte za cesto Bel-i- Nozna. Izprememba poštnih okrajev. Po- vodom otvoritve po.štne nabiralnice \'rh sv. Mihaela (pošta Rubje) so se va- si: f^lažiči, Cotiči, Črnci, Devetaki, Oo- renji Vrh in Vrli sv. Mihaela odeepili od postnega okraja Opatjeselo ter spo- jili v po.štni okraj Rubje. Vlom v občinski urad. V noči na soboto so vlomili zlikovci \- občinski urad v Ronkib, kjer so navrtali blagaj- no iu odnesli blize 2600 kron, knjižico po^tne hranilnice pa i>ustiti. Med ukra denim denarjem sta dva bankovea po 1000 kron. 7a tatovi ni sledu. Zandar- merija mi>li. da sc» iz kraljevine. Par sto zidarjev \i goriške oko- lice je brez dela. Nemškl dom v Trstu. Že več let obsto a v Trstu nemško društvo „Deu- tsches Haus", ki hoče po vsi sili zgra- diti nemskini petelinom ob Adriji svoj dom. kakor da nimajo nikjer prostora. Ta „nemški dom" naj bo nekak centrum vsega tržažkega nemštva. Dne 14. t. m. so imeli ti gospodje občni zbor in rekli so pri teni marsikako modro, ki nas po- sebno ne zanima. Bolj zanimive so šte- vilke. D.uštvo je imelo lani 501 člana, a poročilo pravi, da bi jih moralo bili 1200. Denarni prispevki od veselice so znašali 1739 K, darovi 1850 K. Süd- marka je obečala 5000 K, ki jih izplača 1. 1913. Od raznih strani je priletelo še marsikaj teni ubogim zatirancem, tako da znaša n;ih dohodek leta 1912 skupno 4792 K. Vsega premoženja ima društvo i 13.044 K. s katerimi bo začelo počasi misliti na stavbo ,.neniskega doma". Novo nemško draštvo v Trsta se je us'uinovilo te dni in nosT krepak nemški naslov „Egalanda Gmoin". Na vlslice je bil obsojen včeraj od porotnega sodišča v Rovnijii Anton Vitasovich iz vodnjauske okolice, ker je umoril svojega svaka Dikovic-a zaradi dedščine. Velika tatyina na parniku „Gab- lonz". V Cetrtek je priplul iz Bombaya v Trst Lloydov parnik „Gablonz". Med potoma se je izvršila na njem velika tatvina. Okraden je namreč nek bogat perzijski trgovec, ki se je vsled skopo- sti vozil na krovu. Ukradli so mu 35.000 K aujjleškega denarja in 50U0 K dragulj. Tatvino je trgovec javil poveljniku la- dije, predno so prišli v Benetke. Tarn so pregledali vse potnike, ki so zapu- stili parnik. Sedaj pa je, ko je prise 1 parnik v Trst, poslala policija z malim pamikom 60 svojih agentov na par- nik, ki so z največjo vnemo prebrskali vse kote parnika. Vspeh je bil ta, da je bilo aretirauib osein kurjačev in pomor- ščakov. Eden izrnea teh je baje iz Dorn- berga, drugi so iz Istre. Cestni rop na Bledu. — Ropar ustrelli tujca v prsa. — Na Bledu ima pomorski kapitan Cliunak iz Trsta „vilo Carmen". V petek se je pripeljal njegov 18 let stari sin iz Trsta na Bled, da pri - pravi vilo. Ko je izstopil na kolodvoru, je izstopil tudi neznan tujec ter ga je ves čas zasledoval. Zvečer se mu je tu- jec približal, v hipu poteguil revolver in nstrelil mladeniča v prsa. Ropar je nato mladeuica oropal. Vzel mu je 1600 kron denarja, zlato uro in prstan ter li- stiue, nakar je prazno listuico vrgel proč. Ranjenca so prepeljali v ljubljansko de- želno boluišnico. Poseben vlak na Jadransko raz stavo. Due 2. junija odide iz Trsta preko Maribora in Gradca posebeu vlak z običajnimi zvezami na Dunaj. Za ta vlak in za vlake vseb postranskih prog se izdajo posebni vozni listki po zni- žani ceni, ki bodo veljali za tja in nazaj in s katerimi bo dofoljen enkraten obisk jadranske razstave. Za drugi razred bodo stali listki 46 K, za tretji pa 30 K 30 v. Nazaj bodo posetniki razstave lahko rabili poljuben vlak brezplačno, za brzo- vlake pa bo treba dopolnilne karte. Informacljska pisarna Slov. Plan. Dr. Vsled bližajoče se turistovske se- zone je sklenil osred. odbor SPD, da otvori letos tekom sezone „Informacij- sko pisarno" v sobi SPD „Narodnega doma" v Ljubtjani, v katere področje spada sledeče: l.lzdaja dijaških izkaz- nic. 2. Ra/.pečavanje knjižic turist. vse- bine (Markirani poti SPD i. dr.). 3. In- formacije o gorskih i. dr= turab ter ko- čah SPD. 4. Sestave potnih načrtov po naših planinah. 5. Vpisovanje čianov SPD. (t. Naznanila glede stanja marka- cij, potov v svrho popravil. 7. Rekla- \ macije. pritožbe in dr. eventualnosti. Pisarna (posluje druStv. odbornik R. Badiura) se otvori dne 26**t. m. ter bo odprta 3 krat na teden in sicer v po- nedeljek, sredo in petek od 1 -1I2-S po- poldne skozi celo sezono do preklica. Naslov za dopise (priloži naj se znamka za odgovor) : „Informacijska pisarna SPI)". Ljubljana „Narodni dom". Proti Kunschaku, morileu soe. dem. Ijoslanca Sehumayerja se vrši te dni rh ! »unaiu prjrotna obravnava. Pretepi na dunajski univerzi. Vče- rai so se vršili na dunajski univerzi hu- di pretepi med nemškimi nacionalnimi in židovskimi študenti. Nemški burši, ki so bili v premoči, so židovske študen- te hudo naklestili in pregnali. Pokazali so |)a pri tern, da so res pravi suroveži; in taka nemška surovost naj nam Slo- vanoni imponira. Vellkansk požar v Požunn — V soboto popoludne je izbruhnil v starem delu mesta velik požar, ki je uničil 60 his. Zaeelo je goreti v podstrešju neke hiše. Predno so prišli ognjegasci. so go- rele že tri strehe. Predno so pa začeli gasiti, je stalo v ognju trideset his. Ome- jitev ognja je zahtevala najveqe napore od strani gasilcev ; kajti tamošnje hiše so skoro same podrtije in veliko jih je bilo tudi pokritih z desčicami. Podstrešja pa so bila napolnjena s starimi ropoti- jami, ki so gorele kot popir. Ta del me- sta je obljuden od rokodelcev. tovarni- ških delavcev in judovskih malih trgov- cev. — Koj se je alarmiralo vojaštvo in ognjegasci iz požunske okolice so tudi zaporedoma prihajali na pogorišče. Z Dunaja je prišel poseben vlak z ognje- gasci. — Ogenj se je medtem razširjal. tako da je na zadnje bilo šestdeset his v ognju. Od vseh teh his je pogorela najmanj streha in najvišje nadstropje; mnogo his pa je pogorelo do tal. Lahko si predstavijamo paniko, ki jo je prov- zročil ta velikausk požar Ljudje so bili kar brez glave, kar je tudi provzročilo več pretresljivih prizorov. Pri gašenju se je pripetilo več nesreč. En ognjega- sec je umrl vsled srene kapi. Drugemu je padel goreč hlod na glavo ter ga močno ranil. Več slučajev obnemoglosti, omedlevice in prenapetosti je tudi za- znamovati. Govori se tudi, da je v eni hiši zgorel bolnik. Pogorelci sokartru- moma vandrali k velikemu županu, ki je moral z velikim aparatom svojih or- gauov skrbeti, da jih spravi začasno pod streho. Okolo 4000 ljudi je brez strehe, ki stanujejo sedaj po solan, kosarnah. bolnišnicah, sirotišnicah itd. Razdelilo se jim je tudi nekaj hrane, da ne umr- jejo vsled gladu. Pri gašenju se je naj- več odlikovala požuuska vojaška posad- ka. Gorelo je pozno v noč, ko so še-le z največjirn naporom zamogli ome- jiti ogenj. — O vzroku požara so nine- nja, da so v nisi, kjer je uastal ogenj, hoteli gasiti mast, ki se je vnela pri cvretju mesa, z vodo in da je uato sik- nila goreča mast po suhem lesovju. ki se je koj vnelo. Nadvojvoda Albreht, ki stanuje v Požunu, se je koj v pričetku požara po- dal na pogorišče ter je z velikim zani- manjem zasledoval delo gasilcev. Tudi grof'ca Lonyay se je pripeljala iz Oro- švara z avtomobilom ua pogorišče. — Pogorel je eel mestui del, obsegajoč šest ulic. Konečno se je konštatiralo, da je od požara oškodovanih nad devetde- set his. 1500 družin je brez strehe. Zrakoplovna nesreöa. Iz Mercego- vine poročajo, da je tarn ponesrečil zrakoplovec slotnik Andric, ki je bil na- čelnik zrakoplovnega oddelka v Mo- starju. Dvignil se je z enim poročni- kom, a kmaiu se je aparat prekucnil. Stotnik Andric si je pri padcu razbil valnemu uradu. sicer se jo more kaznovati z globo od 50 vinarjev do 5 K. Zakonodajalec je hotel s tem po vabljeno stranko nekam prisiliti, da re- sno premisli, se li hoče v določenem ji kratkem roku poravnati ali ne in pre- prečiti, da bi ne ostala doma le iz po- zabljivosti ali brezbrižnosti odnosno da bi spravo zavlekla, med tem ko hi so v posredovalnem uradu zaman na njo čakalo. Ta resna in točna ugotovitev dejstva. se hoče li stranka poravnati ali ne. je pa tudi umestna radi posledic ki so združene z nedošlostjo strank k sprav- nim poskusom v zadevah razžaljenja cast;. Spravni poskus je namreč sma- trati brezuspešnim tudi tedaj, ako izostaneta od spravne razprave ovadi- telj ali obtoženec (§ 2 člen 11) in mora posredovalni urad to okoliščino v treh dneh s primerno izdajo potrditi. Qlede postopanja pred posredoval- nim uradom je omeniti. da se more na- znaniti sporna zadeva ustno ali pismeno. da je pa prepovedano. da bi se napra- vil kak razpravni zapisnik. R a z- pravljanje je tedaj izključno ustmeno in le ako se sklene porav- nava, se ista vpiše v posebno za to določeno uradno knjigo. Isto tako se mora voditi posebna uradna knjiga za spravne poskuse. v katero se napravijo pa le kratki v zakonu določeni upisi, kakor predlog, naj se navede spravna obravnava. imena strank. dan vlož.tve ovadbe in posebnu, se je li dosegla po- ravnava ali ne. Qlede kolekovanja sklenjenih poravnav je pustil zakon iz leta 1907 posreduvalmm uradom večje pravice nego zakon iz leta 1869. Zakon iz leta I860 je določal (§ 9), da je bil posredovalni urad opravicen prilepiti pri vpisu poravnavc v uradno knjigo koiek po znani lestvici II. le ako sta se stranki poravnali na plačilo denarne svote do 50 gold., i z daja uradne li - tine je pa bila enako visoko kolekovati kakor dotična porav nava. Glasom zakona iz leta 1907 (§ 9) pristoja pa posredovalnim uradom pra vica kolekovanja poravnav pn vpisu v uradno knjigo do zneska 2 00 K, vsi zapisniki, ki se spišejo v posredo- valnem uradu. prošnje in vloge ki se istemu predložijo. kakor tudi prva iz- daja uradne listine (poravnave) so pa koleka prosti.— Poravnave o drugih sporih. ki ne zadevajo denarne terjatve, so koleko- vati s kolekom 1 K.— Kar se tiče zastopstva. dopušča za- kon iz leta 1907. da more jo stranke v civilno pravnih stvareh biti zastopane po pooblaščencih; p r i spravnihob- ravnavah radi razžaljenja ca- st i (§ 2 člen 11) so pa p o o b 1 a š č e n c i izrečno izključeni. Konečno naj bo radi poznejih iz- vajanj še omenjeno, da je z v govoru stoječim zakonom iz leta 1907 cstal ne- spremenjen § 4 zakona od 21. septem- bra 1869 st. 150 ki se glasi: Ako se poravnava ne sklene, se ne more upo- rabljati od kakšne stranke napravljenih izjav v poznejši pravdi proti njej. (Dalje prih.) Zaključek obrtno-nada- ljevalne sole v Gorici. 18. maja se je zbrala v „Šolskem Domu" ob 9. uri in pol mladina, da prejme spricevala in se poslovi od pro- storov, v katerih je prezivela marsika- tero prijetno in neprijetno uro. Res je, da so si mladeniči odtrgali te ure in so jih žrtvovali, sedeč v ozkih klopeh in napenjajoč svoje duševne sile, da slede pouku. Ali današnji dan, dan zaključka jim navzlic trudu rdi lica, vsled raz- burjenja, ki se jih polašča, spričo raz- delitve spričeval. Saj stoje vendar pred trenutkom. ki jim donese priznanje ali pa jim bo zahrbtna kljuka s svojo tre- bušato postavo svedočila o lenobi in ToČno ob pol deseiih je otvoril gosp. vodja prof. Ant. Gwaiz zaključno slavnost s kratkini. točnim, jedruatim na- govorom. S krepkitn glasom je pozdra- vil uavzoče gospode in se jim presrčno zahvalil, da so se potrudili in počastili našo mladino s svojim dohodom. Po klonil se je veleroduemu gospodu okraj- uemu glavarju. gospodoma rnvnaieljema obeli učiteljišč v Gorici in drugim go- spodom gostoui. Iz točnega po:ocila gosp. voditelja smo posneli nekaj podatkov, ki se nani zde važni in kažeju nspeh sole v jasni luči. Da je obisk sole velik, nam priča število vpisanih umicev. katerih je bilo 170. Starost učeucev se Liba med 13 in 31 letom Učenci so bill raziiih stauov kakor: črevljarji. kovači, trgovci, zidarji. krojači, sedlarji. niehaniui. vrtuarji. brivc, cemeniarji. voziiiki, klesarji, peki, stru- garji. mizarji. knjigovezi, kijučavničarji, tiskarji. urarji, elektrotehniki, kolarji, vrvarji in zobotehniki. Med letom je izostalo, oziroma odšlo ua delo 55 učencev, tako da je ostalo .ze. Ilalijanskirn častnikom da se od- kazujejo najodličnejša mesta, dočim se naši častniki prezirajo. Nestrpui Nemci, ki so jO v vseh balkanskih zadevah tako grdo zavozili. doživeli bodo še marsi- kako razočarauje. Vest! o Esad paši. V Draču je razširjena vest, da se je Esad paša odločil sestaviti provizo- rično vlado. Po poročilih, ki so došla na Dnnaj. je prišlo med njim in dose- danjo provizorično vlad.» do nespora- zumljenj. V neki seji albanskili vsljakov je baje stavil predlog; naj se njega imenuje za poveljnika nove vlade. Ta predlog so pa odklonili, ker Esüd paši ne zaupajo, nekateri pa so mu nevošč- Ijivi, ker razpoiaga sedaj s tako silo. Esad paša ima vsled tega naiiien sa- mega sebe proglasiti za poveljuika vseh aibanskih čet. — Dosedaj ni biio v Al- bauiji še nikakega konflikta, ki bi zah- teval, da bi morale poseči vines Av- strija in Italija. Albanski .statut. Vcsli, ki so krožile pu raznih listih o albanskem štatutu, so brez vsake pod- lage. Albatiski Statut sedaj proučujejo udeleženci mednarodne poslaniške kon- ference v Londonu in se ujihova po- svetovauja drže tajno. Darovi. Z a ))S o 1 s k i D o m« so plačali predsednišivu : Marica Lokarjeva iz Gorice in dr. Jušt Bačar o priliki svoje poroke darovala 50 K; Franc Leban, viadni svetnik v Gorici 25 K; Anton Kutin. vadoični učitelj in voditelj v Tominu, na račun ustauovnine 1. obrok 20 K; dr. Franc Kos, šolski svetnik 5 K 50 h; dr. A. Gregorčič v Gorici 20 K. Mesečiiino za april so plačali gg.: Viktor Bežek, ravnatelj 5 K; Fran Bi- težnik, vodja 2 K ; Leopold Bolko, ve- ieposestnik 10 K ; dr. Ivan Bratina, knji- žnjičar 1 K; Anton Breščak, trgoveč 2 K; Karol Cigoj, deželni uradnik 3 K; Jakob Čebular, profesor 2 K; dr. Ivan Eržen, zdravnik 2 K; Anton Fon, trgo- vec 2 K; Josip Fon, državni poslanec 10 K; Anton Fras, šolski svetnik 5 K ; Anton Gvaiz, pröfesor 2 K; Hedžet in Koiitnik, trgovec 2 K; Teodor Hribar, trgovec 6 K; Andrej Ipavec, profesor 3 K; I"an Kalin, deželni uradnik 'J K; Milton Klavžar, živinorejski nadzornik 2 K ; dr. Ignac Kobal, stolni vikar 2 K; Jernej Kopač, svečar 2 K; Ivan Košnik, profesor 2 K; dr. Josip Ličan, profesor bogoslovja 1 K; dr. Peter Medvešček, odvetnik 2 K; Ivan Mercina, vadnicni učitelj 3 K; Gustav Novak, šolski svet- nik 2 K; dr. Ivan Novak, odvetnik 3 K ; dr. Karol Ozvald, profesor 1 K ; dr. Anton Papež, profesor 2 K; dr. Fran Pavletič, odvetnik 6 K; dr. Josip Pavlin, okr. šolski nadzornik 3 K; Franc Plohl, šolski svetnik 3 K; Svetoslav Prcmrou, vo- dja 2 K; Tomaž Sedlaček. upravitelj 1 K; Ferdinand Sfiligoj, denaruičar 1 K; Fran Setničar, kancelist 2 K ; Anton Šantel, šolski svetnik 5 K; Andrej Tabaj, katehet 2 K; Ivan Tabaj, profesor 2 K; Adolf Urbančič, mesar 1 K; Olga Zajec, trgovka 2 K. . , Dalje so plačale gospe in g.ne : iŠtefanija Havel, učiteljica 40 vin.; Au- tonija Hrovatin, nadučiteljeva 2 K; Ma- rija Kopač, svečarjeva 5 K ; Milena Pa- pež, profesorjeva 1 K; Berta Pavletič, odvetnikova 2 K; Avgušta Šantel, š. svetnika 1 K. Srčna hvala vsem blagim dobrot- nikom ! Domače in razne vesti. Smrtna kosa. Včeraj je uuirl v (jo- rici višji deželnosodni svetnik v p. 2- Jožef O o r j u p. Umrl je te dni v Oorici dobro znani zobozdravnik dr. Schorl. črepinjo in kmalu nalo umrl. poročnik je le lahko poškodovan. Bate je prišlo stotniku v aparatu slabo. drugi pa trde. da je poročnik skočil prezgodaj s svo- jega sedeža, na kar je aparat izgnbil ravnotcžje in se zvrnil. Velika mednarodna razstava na Danaju leta 1915. Nižjeavstrijsko obrtno društvo namerava leta 1915. v proslavo svoje 75 letnice v zvezi z avstro-ogrsko kolonialno družbo, ki bo istodobno praz- novala 20 letnico svojega obstanka, ua Dunaju prirediti veliko mednarodno raz- stavo. Na razstavi se pod vodstvoin ko- lonialne družbe priredi oddelek za ko- lonialne izseljence in pomorski promet. internacionaina znamenja aviomo- bilov so : Za Nemčijo l). Bulsarijo Bü. Špansko H. Francijo F. AngleSko ü. B., Ogrsko 11. ltalijo 1.. Alonaco M. C. in Rusijo R. Ako prestopijo avtomobili iz teh držav avstrijsko mejo. se jim od- kaže razun gori omenjenih črk še črko Z v rdeči barvi in pa številko, katero določi po določenem redu carinski urad. pri katerem je avtomobil prestopil av- strijsko mejo. Za promet avtomobilov. katerih posestniki bivajo v Avstriji, so določena sledeča znamenja za : dunajski policijski rajon A, Nižje-Avstrijsko B. Gor. Avstrijsko C, Solno^raško D. Ti- rolsko E. Koroško F, Štajersko H., Kra- njsko J. Primorsko K, Dalmacijo M. Prago (policijski rajon) N., Česko 0. Alo- ravsko P., Šlezijo R. Galicijo S. Huko- vino T. Predarlsko \V. Bojkot na Baikanu. „Našinec" po- roča: Belgrajski zastopnik neke ostrav- ske veletrgovine je sporočil svoji tirmi, naj z ozirom na splošno neprijazno pro- tiavstrijsko razpoloženje v srbskih tr- govskih krogih ne pošilja več blaga v Srbijo. ker bi ne dobilo nobenih odje- malcev. Srbske grožnje niso prazno kri- čanje, ampak prihajajo iz smrtiio žaljene srbske duše. Pri tern je belgrajski za- stopnik opozoril svojo iirmo, da ni samo nič novih naročil. ampak da se celo še prejšnja naročila preklicujejo. To poro- čilo je ostravske tovarnarje kar potrlo. Čedne kupčije ogrske vlade. „Pesti Naplö" poroča. da je honvedsko mini- strstvo kupilo posestva groiov Vladimi- rja in Nikolaja Zichvja za 4,090.000 kron, da tam zgradi vojaško strelišče. Lastnika pa sta dobila samo 2,090.000 kron, do- čim je dobila volilna blagajnica narodne delavne. stranke dva milijona kron. Povodnji na Francoskem. lz Pariza se poroča, da so nastale na južnem francoskem velike povodnji, ki so zahte- vale več človeških žrtev. Droblinice. Radl trgovanja s sužnji je bil kaznovar znani svetovni boksar zamo- rec Johnson. Obsodilo ga je sodišče v Chicago in mu pritisnilo najvišjo mo- gočo kazen t. j. 5 let. Novo zdravilo proti raku so baje iznašli trije nemški proiesorji. To novo zdravilo se imenuje mezotorium in ozdravi tudi najhujšega raka v štirih tednih. Ali bo to ozdravljenje tudi stalno ali samo začasno, se še ne ve. Na- üaljni poskusi bodo dognali. kaj je s tern novim sredstvom. Slovanski prostovoljci vbalkanski vojski. Vseh slovanskih prostovoljcev je bilo v balkanski vojski 3736. Vrnilo se jih je dosedaj 600. Padlo jih je 1400, 700 jih leži še v raznih bolnišnicah. Protl jetlkl deluje posebno nemška vlada. Iz tozadevnih poročil je razvidno, da imajo na Nemškem 147 zdravilišč za jetične, v katerih je bilo 1. 1912 čez 60.000 bolnikov. Potem je še posebej za otroke prirejenih 103 zdravilišč in 22 zdravilišč za kostno in sklepno jetiko. Za manj bolno mladino obstojajo takoz- vane „sole v gozdu" in gozdna zdra- vilišča in 42 opazovalnic. Iz teh podat- kov vidimo, da je humanitarno delo storilo dosti proti tej hudi morilki člo- veškega rodu. Gospodarsko. CebcSoreja na Češkcui. /a lcto \{)\2 izka/uic čebelorcja na Ceskciu sledeee podatkc. IVe/.iniilo je dobro l%>No panjev. nekoliko manj kot 1. Nil. Pali so mcdu skupno l>154 kvin- talov in voska 447 kvintalov. Med se jo prodajal povprečno k^ 2.44 K. vosck pa .\55 K. Y zadnjem Casu je cebeloreja na Čcškeni radi mokrote in velikega de/.evja vec let irpela, a iz poroeila so da posneti upanje. da se bo počasi obr- nilo na bolje, ker je /aninianie za čebe- larstvo med oeskini Ijudstvom precd veliko. Želežna industrija v zadnjem času nima pravega trga. Kupčija je padla za 25-33° i.. pri železnih ploščah pa skoro za polovico. Edino, kar ima res še do- ber obstanek v železni trgovini, so že- lezniske tračnice. Vse večje tovarne, po- sebno pa češke. delajo le po 5 dni na tedeu in izdeluje se ukoli eno četrtino blaga inanj kot prej, ker ni nikoder no- bene kupčije. Zakaj peša ovqereja na Bovškem? (Dalje.) Pešanje ovejereje je z ozirom na opisane razmere naravna in neizogibna posledica prepovedi koza. Ysled tega pa umira naše planšarstvo in prebival- stvo, ki je imelo poprej v njem največjo podporo, se pogreza v čedalje večjo rev- ščino. Naj se po novi postavi, ki ima letos stopiti v veljavo. zboljšajo naše planine, kolikor se hočejo, brez koza se ne ožive nikdar več. Koza je planinska žival, tako rekoč stvarjena za naše kraje ; naše planine brez koza ne izgube samo vse poezije, ampak izgube sploh svojo pravo vrednost. Na Bovškem ni bilo nikdar pravega blagostanja; a nekdaj, ko so bile še koze, se je živelo, če ne dobro, pa skromno in zdravo. Obdelane zemlje je veliko premalo v primeri s številom prebivalcev. Zemlja je v obče plitva in rodi dobro samo o prav ugodni menjavi toplote in mokrote; toda tudiv najugodniših slučajih ne morejo pridelki peživiti družin najboljših krnetov čez jesen in zimo. A mnogo družin je in si- cer največ takih, ki ne pridelajo niti v najboljši letini za dva meseca živeža. Travniki so na videz lepi. dajejo izborno seno, pa bore malo. Zato je o košnji skrbno pospravljajo in povezujejo v rjuhe, da se jim po cesti ne raztresa z voza. Za govedorejo v obširni meri se prideluje premalo krme in ;;i primernih, varno pristopnih planin; ovčjereja pa se, kakor rečeno. ne izplača brez koza, in ker so te. ki so bile nekdaj najveqe dobrotnice ubožnemu ljudstvu, prognane z naših planin, postale so gospodarske razmere neznosne in gonijo vse delavne moči, moške in ženske, od doma s tre- buhom za kruhom. Kako resnična je ta trditev, pričajo nam naslednji uradno potrjeni podatki : Ložka županija, obsegajoča davčni o^- čini Log in Strmec, šteje skupaj 92 družin, v katerih je 273 nad štirinajst- letnih članov moškega spola. Od teh jih je 98 skoro stalno vposlenih v ra- beljskih rudnikih, 44 jih dela na Nem- škem, večinoma v westfalenskih rudni- kih; 30 se jih je že stalno naselilo v Westfalnu. prevzemši tam nemško držav- ljanstvo, 17 se jih je izselilo v Ameriko in 4 krošnjarijo po naši državi. Skoro vse delazmožno moštvo je zunaj; doma ostajajo samo stari možje in pohabljeni mladenči, sploh taki, ki ne morejo po svetu. Ženske, kar je krepkih, zdravih d&klet, hodijo pa slu- žit v rnesta, večinoma v — Trst. — Ru- darsko življenje je težavno, nevarno, ne- zdravo; — redki so rudarji, ki ustrajajo dolgo v rudarskem dehi ; velika večina onih, ki se ne ponesrečijo v rudnikih, obnemore pred časom in hira potem in si pomaga, kakor si more, dokler ne zapade prerani smrti. In kar je najhuje je to, da se prav mnogo onih moških in žeusk, ki zapuščajo dorn, ker jim v sedanjih razmerah ni mogoče doma ži- veti, tned svetom poliabijo telesno in duševno, da imajo potem domače dru- žiue in muogokrat tudi občine svoj ve- lik križ s takinii poliabljeuci. Koza, pravijo. je sovražuicn go zdov, zato brez pardona proc ž njo ! Res je. da so gozdi potrebni; da so ljudstvu velika, nepreceuljiva dobrota in da jih je treba torej praviluo oskr- bovati in skrbuo varovati. Res je tudi, da koza rada ogrize omladje, zlasti je- lovo in da lahko zelo škoduje mladim gozduim nasadom. To pa ui res, da je goličave na nasih gorah zakrivil pohle- pen kozji zob. Kjer so bili nekdaj goz- dovi in jih danes ni več, tam je pela neusmiljeua sekira, najeta po lakomni grabežljivosti lesnih špekulantov — v dobi, ko še ni bil v veljavi gozdni za- kon in pozneje tudi še po neniarnosti in morda brezvestni samopridnosti v varstvo gozdov postavijenih vladnih or- ganov. Da, nespametno, brezvestno go- spodarstvo je pokončalo mnogo gozdov, a koze niso pokončale uobenega. Delež krivde, ki ga nosijo one na tern pokon- čevanju, je tako neznaten, da uboga ži- val res ne zasluži tako krutc^a prega- njanja. (Konec prih.) Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v 60R1CI ulica delta Croce stev. ¦>. Jakob Miklus mizar in lesni t r g o v ec v Podgori ^ na voeIi itaiäeiia mosta (na cesti, ki feljeproti Gradiski) o o c Trguje tudi z opeko vsake vrste, ima Veliko zalogo vsakovrstnega trdega in mehkega lesa, ima tudi vsake vrste grede, tramove 3 3 od 3—12 nietrov dolge in 3 3 od 3— VI colov debele. JOSIP BON ANN I naslednik T. Slabanja srebrar in zlotor v Borici ulica IHorelli IZ odlikovan z zlato svetinjo se priporoča vsem čč. cerkvenim oskrbništvom za vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis iranko na dom. NAZNANILO. Dr. Jušt Bacar uljudno naznanja si. občinstvu. da je otvoril svoj ZPRAVMIŠKI AMBULATORIJ v GORICI, ulica Treh kraljev fit. 9 IMTSPV OiMlinii a od 1O. do 11. in od L. do i Tpg ^^ Kupujte samo dvokolesa „ALTENA", francoske vrste. ki so najtrpežnejši in naj boljši bodisi za na- vadno iabo all za dirkev Sivalni strojiOripinal „Victoria* so naipraktičnejši za vsako hiso. Isti služijo za vsakovrstno ši- vanje in stikanje (vczenje). Stroj teče bruzšumno in je jako trpe- žen. Puške. samokrese, slamo- reznic c in vse v to stroko spa- dajočc prodmete se dobi po lo- varniški enni pri tvrdki Kepševani s Cub, GORICA Stolni trg St. 9. Prvo primcrsriu uuiorizirann stavbeno in homnosešho podjetje Alojzij Tavear ----------= v Dutovljah okraj Sežana i_ = zapriseženl sodnl izvedenec izvršuje vse potrebne naerte, proračune in cenitve za stavbe, vod- njake, ceste, nagrobne spomenike in druga razna monumentalna dela Gene zmerne. Izdaiateli in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska »Narodna Tiskarna« (odgov. L. Lukežič.)