Amerikanski
Slovenec
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo	K. S. K. Jednote	
16. številka,	«Joliet. Illinois. 36. marca	1909	Letnik XMI I
Nadaljnje zmage prohibicionistov.
Indianapolis, Ind., 23. marca. — V treh okrajih Indiane so spet zmagali Vodopivci pod okrajno lokal-opcijsko postavo, namreč v okrajih Montgomery, Benton in Greene. Najsrditejši boj je bil v prvoimenovanem okraju. Tam so se po odredbi “suhačev” ob šesti uri oglasili vsi cerkveni zvonovi in po vseh tovarnah so zabrlizgale parne piščali — v znak, da so volišča o-tvorjena! V mnogih cerkvah so se ob solnčnem vzhodu priredili shodi k molitvi.
V	okraju Benton so temperenčnice na voliščih stregle s kavo in kruhom, namazanim z maslom; in v Bloom-fieldu, okraj Greene, so vozile volivce v kočijah na volišča. Tudi tam so se ob šestih zjutraj oglasili cerkveni zvonovi.
Sedaj, ko so še ti trije okraji prešli v tabor “suhačev”, je v 57ih izmed 92 okrajev v državi prohibicija.
V	Montgomery countyju so zmagali “suhači” z veliko večino 2753 glasov. V Green countyju, kjer stanujejo mnogi premogarji, so Vodopivci zmagali z nepričakovano večino 2500 glasov, do-čim so v Benton countyju zmagali z večino 886 glasov.
Oče in sin kriva.
Nashville, Tenn., 20. marca. — Kriva umora v drugi stopnji s kaznijo 20 let zapora v kaznilnici — se je glasil razsodek porotnikov v pravdi proti Colonel Duncan B. Cooperjn in njegovemu sinu, Robin Cooperju, ki sta bila obtožena, da sta umorila bivšega zaveznega senatorja E. W. Carmacka. Soobtoženec John B. Sharp je bil o-proščen. Zagovorniki so takoj vložili pritožbo zavoljo ničnosti, nakar sta bila obsojenca začasno izpuščena pod poroštvom $25,000.
Odlikovana junakinja.
Washington, 19. marca. — Za junaštvo, katero je pokazala ob požaru izletnega parnika “General Slocum”, je prejela Miss Mary McCann srebrno kolajno iz rok Cannona, govorhika deželne poslanske zbornice. Med požarom omenjenega parnika na Hudsonu v New Ybrfiu je Miss McCann, takrat stara šele 14 let, rešila gotove smrti devet otrok, ki jih je polagoma spravila iz vode.
Nevrjetno.
Neapolj, Italija, 19. marca. — Tu pravijo, da je v Palermu umorjeni new yorški tajni policaj Petrosino prišel v Italijo tudi z namenom, da bo bivšega predsednika Roosevelta med njegovim bivanjem v Italiji in morda tudi pozneje ščitil in sicer preoblečen kakor menih. Oblasti izjavljajo, da je to poročilo neutemeljeno.
Izseljevanje v Kanado pojema.
Ottawa, Ont., Can., 22. marca. — Skupno število ljudi, ki so se preselili v Kanado v prvih enajstih mesecih računskega leta, minulih koncem februarja, znaša 130,444, dočim jih je bilo leta 1907-1908. v i&tej dobi 247,056.
Na lov v Afriko.
New York, 23. marca. — Theodore Roosevelt se je odpeljal iz svoje domovine na lov v Afriko. Potovanje bivšega predsednika od njegovega dvorca v Oyster Bay do parniške lad-jarnice v Hobokenu je bilo podobno slovesnemu sprevodu. Goste množice so ga pričakovale povsod, da mu voščijo srečo -na potovanju. S svojim sinom Kermitom je zapustil Oyster Bay ob 9. uri zjutraj. Peljala sta se v avtomobilu do postaje hudsonskega tunela ob 23. cesti in od tam na vlaku v Hoboken. Ob 11. uri 6 minut se je odpeljal iz Hobokena na krov parnika “Hamburg”.
Utrujenost možganov.
Kakor vsi drugi deli človeškega telesa, tako se tudi možgani dostikrat utrudijo in upirajo delati. Nič ne moreš misliti, ne da bi te glava bolela, nič ti ne diši, niti delo, niti hrana, potrt si in celo obupan. Vse, česar potrebuješ, je nova čista kri za utrujene možgane, in vsi vemo, da se čista kri napravlja edinole iz dobro prebavljene hrane. Kri je posledek popolne prebave. Če ti prebava ni v pravem redu, poskušaj Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, najboljše zdravilo za želodec, za oslabele možgane, nervoznost, lena jetra, medlo, trajno glavobol in vse bolezni vsled nepopolne prebave. V lekarnah. Jos. Triner, 616—622 So. Ash land Ave., Chicago, 111.
GLEDE VOJNE SE NIČ GOTOVEGA.
V Londonu so presenečeni nad zahtevami Avstro-Ogrske, a še upajo na sporazumljenje.
DUNAJ JE ZOPET ČRNOGLEDEN
Popolno ponižanje Srbije pa se menda le ne bode posrečilo.
Dunaj, 24. marca. — Tu prevladuje spet črnovidnost glede balkanskega vprašanja, vendar je črnoglednost videti utemeljena predvsem na domnevah in sumnjah, katerih ne podpirajo nobena dejstva. Kurzi na borzi so znatno padli vsled poročila, da se ve-levlastim ni posrečilo, sporazumeti se o korakih, ki jih je napraviti v Belgra-du. Velevlasti pa se še pogajajo. Razširjena pa je govorica, da hoče Avstrija poslati v Belgrad ultimátum (zadnjo besedo), a potrjena ta govorica ni.
Belgrad, 24. marca. — Prvi minister Novakovič se je v svojem današnjem govoru pred narodno skupštino, odgovarjajoč na neko interpelacijo glede mobilizacije, izražal zelo miroljubno. Govoril je o resni želji Srbije, ohraniti mir, in pristavil, da bo dežela izpolnila to željo, zanašaje se na odkritosrčnost nasveta evropskih velevlasti. Srbija je dokazala svoje mirne namere in zaupa na to, da se velevlastim posreči, poravnati razporna vprašanja mirnim potom, in vlada ne uvidi potrebe za mobilizovanje (sklicanje vojakov v orožje).
London, 24. marca. —• Nasprotna poročila iz Belgrada in Dunaja glede balkanskega položaja tiče v dejstvu, da je Srbija v svojem odgovoru na predstave velevlasti pripustila vse, kar je po mislih srbske vlade Avstro-Ogr-ska zahtevala; ampak baron Aehren-thal, avstro-ogrski minister vnanjih zadev, še ni zadovoljen. Velika Britanija in druge velevlasti pa še upajo na dosego prijateljske poravnave in pogajanja se še vrše v Londonu in na Dunaju.
Britanski uradniki so potrdili danes, da so bili razočarani nad odklonitvijo britanskih predlogov odstrani Avstro-Ogrske, kajti ti predlogi šo bili sestavljeni v smislu, da bodo ugajali baronu Aehrenthalu in obenem rešili Srbijo neprimernega ponižanja.
Velika Britanija misli, da želi Av-stro-Ogrska popolnoma ponižati Srbijo in jo postaviti v položaj, v katerem ne bi bila več sposobna, povzročiti kake nadaljnje homatije na Balkanu.
Uradniki se ne izjavljajo tako odkrito; govoreč bolj v diplomatičnem jeziku, pravijo:
“Avstro-Ogrska čisto navadno poskuša, dobiti vse, kar more, dokler ima priložnost. ”c
Priprave za konferenco velevlasti v poravnavo nedavnih izorememb na bližnjem vzhodu so odvisne od uspeha pogajanj v zbližanje Avstro-Ogrske in Srbije.
Berolin, 25. marca. — Od uradne strani se označa kot izmišljotina poročilo, da je cesar Viljem brzojavnim potom naprosil carja Nikolaja, naj prepove pisati po ruskem časopisju članke, naperjene proti Nemčiji.
Pogajanja velevlasti o balkanski krizi se nadaljujejo. Anglija se trudi, najti obliko, ki bi zadovoljila tako Av-stro-Ogrsko kakor Srbijo. Doslej se pa to ni posrečilo. Od merodajne strani se ne prikriva dejstvo, da stoji Rusija vedno na poti, kadar je videti mož nost sporazumljenja.
Kot čudno se označa v nekem uradnem oznanilu, da je bil medtem zavržen pametni predlog Italije, ki je bil izprva tako prijazno sprejet in po katerem naj bi konferenca, ki se ima sklicati, potrdila edinole dovršena dejstva.
Nočejo revnih bolnikov.
PREMOGARJI
MIROLJUBNI.
Štrajka sedaj še ne bode v okolišu trdega premoga, ker je čas neugoden.
KONVENCIJA JE GOVORILA,
Večina delegatov je za obnovo sedanje plačilne pogodbe.
Scranton, Pa., 24. marca. — Potrdiv-ši zahteve že predložene operatorjem, so premogarji iz okoliša trdega premoga nocoj glasovali, da ostanejo pri delu po 1. aprilu, ter prepustili distrikt-nim izvrševalnim odborom v Pennsyl-vaniji, da nadaljujejo svoje prizadevanje v dosego pogodbe, ki bi zadovoljila delavce.
Obenem je bil sprejet sklep, naprositi predsednika Tafta, da imenuje komisijo v presojo razpornih vprašanj; in izročen je bil ta sklep izvrševalnim odborom, da ga izvedejo v primernem času.
Konvencija je premogarjem naznanila, nadaljevati delo toliko časa, dokler ne bodo drugače obveščeni po uradnih zastopnikih treh antracitnih distriktov; in izvrševalnim odborom je bilo naročeno, dogovarjati se za pogodbo na takem temelju, kakor odbori po svojem razsodku mislijo, da jo razmere dovoljujejo.
Besedilo odborovega poročila, ki je bilo sprejeto po konvenciji, je deloma sledeče:
“Mi, vaš odbor, imenovani v sestavo predloga, po katerem naj se ravnajo distrikti trdega premoga odslej do dne
1.	aprila in zatem, smo skrbno premislili vse možne razvoje položaja.
“Docela uvažujemo resnost položaja. Skrbno smo presodili obrtne razmere v deželi in poznamo razmere, ki obdajajo rudarje v okolišu trdega premoga v njihovem vsakdanjem poklicu.
“Predlagamo vam v skrben preudarek sledeče: S tem potrjujemo zahteve, izražene in dogovorjene na posebni konvenciji distriktov 1, 7 in 9 od združ be ‘United Mine Workers of America’, ki se je vršila v mestu Scrantonu dne 12. okt. 1908.
“S tem pooblaščamo in obveščamo združene premogarje in, kolikor nam gre oblast, rudarje v okolišu trdega premoga, ostati pri delu in nadaljevati isto sedaj in po prvem aprilu 1909 pod pogoji dogovora z leta 1906. in toliko časa, dokler ne bodo drugače obveščeni po uradnih zastopnikih distriktov 1, 7 in 9 od združbe ‘United Mine Workers of America’.”
Scranton, Pa., 24. marca. — Da premogarji ne bodo segli po zadnjem orožju in odredili splošnega štrajka v rudnikih trdega premoga v dosego svojih zahtev, je bilo razvidno iz kratke seje v glasbeni dvorani. Neki delegat je zagovarjal sprejetje zmernejših zahtev v prilog miru, in sklep neke tukajšnje unije, ki je bil prečitan v konvenciji, je priporočal, da se delo brez dogovora nadaljuje, dokler ne bodo premogarji v boljšem položaju, da izsilijo svoje zahteve. Govoru za mir je sledilo precejšno ploskanje in sklep je bil zadovoljno sprejet. Prvo opravilo na dnevnem redu, ko je predsednik Lewis poklical konvencijo k redu, je bilo prečitanje poročila konferenčnega odbora. Poročalo se je v njem nakratko o konferenci, ki jo je imel premogarski odbor z rudniškimi posestniki v Philadelphiji, kjer so bile vse zahteve zavrnjene in so operatorji edinole predlagali, obnoviti pogodbo z leta 1906. za nadaljnja tri leta.
Scranton, 24. marca. — Nevarnost štrajka v okolišu trdega premoga je začasno odvrnjena, kajti v konvenciji tukaj zbrani delegatje antracitnih pre-mogarjev so sklenili, da se ima začas-. no nadaljevati delo pod sedanjimi pogoji in da naj okrajni izvrševalni odbori poskušajo, skleniti z rudniškimi posestniki za premogarje zadovoljivo pogodbo.
Proti “Črni roki”.
New York, 20. marca. — V hiši bankirja Cesare Contija so premožni Italijani zborovali in sklenili, ustanoviti tajno družbo iz članov postavoljubne-ga italijanskega prebivalstva tukaj in v Italiji. Namen družbi bo, zatreti krdela mafije in “Črne roke”, ki uganja tu svoja rokovnjaštva. “Gibanje,” je rekel g. Conti, “podpira italijanski poslanik. Italija hoče vse poskusiti, da zbriše sramotni madež, ki ga je povzročilo umorstvo Petrosina. Vsled tega zločinstva se Italiji očita, da ni kos svojim zločincem. Zato bo vlada vse storila, da si s kaznovanjem morilcev Petrosinovih že v nekaj dneh spet pridobi spoštovanje sveta.” Imena članov te protimafijske družbe se prikrivajo.
Skoro dosegel južni tečaj.
London, 23. marca. — Lajtnant E. H. Shackleton od britanske mornarice, poveljnik ekspedicije proti južnemu tečaju, ki se je danes vrnila v Invercargill, New Zealand, sicer ni dosegel svojega cilja, pa se je vendar približal na 111 milj južniku.
Ekspedicija je zapustila Anglijo meseca julija 1907. Celih 1708 milj so Shackleton in njegovi spremljevalci prepotovali v svojem “naskoku” na južni tečaj v 126. dneh na saneh, a so se morali, tako blizu cilja, vrniti. Ekspedicija je prod rala v dveh oddelkih proti južniku. Glavni oddelek, s Shackletonom na čelu, je dosegel stopinjo širine 88.23 in vzhodno stopinjo dolžine 162, dočim je drugi oddelek prodrl do stopnje širine 72.25 in vzhodne stopnje dolžine 154. Na obeh točkah so razpeli britanski prapor.
Shackleton, spametovan po prejšnjih izkušnjah, se topot ni zanesel na sani s psi, ki so se izkazali ob prvi ekspediciji za premalo vztrajne, ampak je vzel s sabo ponije in tudi avtomobil, ki je bil tako pripravljen, da se je lahko premikal po ledu in snegu.
Zrakoplovci rešeni.
Los Angeles, Cah, 23. marca. — Pravkar je semkaj dospela vest, da so rešeni šesteri zrakoplovci, ki so se dvignili v balonu “America” zadnjo soboto iz Posadene in so med snežnim viharjem izginili v gorovju. Ko so kapitan Mueller in njegovi peteri spremljevalci več dni prebili na zasneženi Sierra Madre, se jim je koneč-no posrečilo, priti do Switzers Čampa na vznožju gorovja. Takoj so bili opremljeni s konji in se nahajajo na poti v Posadeno.
Podrobnosti o doživljajih šestorice so še neznane, a znano je, da je balon plaval v zraku manj nego dve uri in preplul v ravni črti komaj 15 milj, ko ga je zasačil snežen vihar. Zrako-plovcem se je posrečilo, doseči v nedeljo popoludne oddaljeno Colby Ranch v gorovju, kjer so ostali do ponedeljka popoludne. Tedaj je vihar nehal in napotili so se v dolino. V Switzers Čampu so se sešli z več jezdeci, .ki so isk’ali ponesrečene zrako-plovce.
10,000	priseljencev v enem dnevu.
New York, 20. marca. —- Sedem oceanskih parnikov, ki so včeraj do-pluli semkaj, je izkrcalo tukaj skoro
10,000	priseljencev. Samo na en edini drugi dan je morda več priseljenqev dospelo v tej luki. Priselitveni uradniki mislijo, da bo to leto glede priseljevanja doseglo rekord.
Nadaljnje znižanje plač.
Hazleton, Pa., 22. marca. — Plače navadnih delavcev v tukajšnjih tovarnah Hazleton Sheet Steel-kompanije so bile znižane za 10 odstotkov in one valjalcev (rollers) za 20 odstotkov.
Kot vzrok za znižanje plač se navaja slabi položaj industrije. Delavci seveda niso zadovoljni z okrajšanjem svoje plače in so ostavili delo. Va-ljalci bodo nocoj zborovali in se posvetovali o štrajku.
Reading, 23. marca.—Tovarna “Carpenter Steel Works” je naznanila 10 odstotno znižanje plač, ki prizadene kacih 700 delavcev.
Treskavi plini.
Evansville, Ind., 20. marca. — Eksplozija plina je zahtevala v premogovem rudniku Sunnyside, ležečem ob tukajšnjem obmestju, pet človeških žrtev, dočim je bilo več nego dvanajst delavcev hudo ranjenih. (Med ponesrečenci ni nobenega Slovana, kolikor sodimo po imenih.) Eksplozijo je povzročil premočan raznesilni naboj. Začasa eksplozije je bilo 29 delavcev v rudniku, in niti eden ni utekel nera-njen. Reševalci so delali na vse krip-lje, in že eno uro po eksploziji so bili vsi ranjenci in mrtveci spravljeni na površje. Zadnje truplo, prinešeno iz rudnika, je bilo ono Jos. Schenka, pred sednika tukajšnje premogarske unije.
Bolečine v grlu.
“Želim se Vam zahvaliti in naznaniti, da je Severov Antisepsol jako dobro zdravilo zoper bolečine v grlu. Imel sem priliko ga poskusiti ko smo se nahajali v indijanski rezervaciji pred par dnevi. Hvala Vam za hitro pomoč.” Anton Moravek, 8th U. S. Cavalry, Troop “C”, Fort Robinson, Nebraska. — Podobna pisma nam dohajajo vsak dan. Vsako nam naznanja kako izvrstno je to zdravilo. Dobro j eza zunanjo in notranjo rabo. Posebno je da se prepričate pevcem, ki rabijo čisto grlo. Poskusite samo eno steklenico, da se prepričate. Cena 25 centov. Dobi se v vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
DEČKO SPOZNAL SVOJE UGRABNIKE,
Pred tednom dni bil ugrabljen sin nekemu bogatincu in potem vrnjen za visoko odkupnino.
ZELO SKRIVNOSTEN SLUČAJ.
Senzačna odkritja se pričakujejo v bližnji bodočnosti.
Cleveland, O., 24. marca. — Sinoči je tukajšnja policija dejala v zapor necega moškega in neko žensko, ki je bila v njuni posesti najdena torba vsebujoča $9885.50 in ki sta bila smatrala za ugrabljivca 8 let starega dečka Willie Whitla. In danes je deček spoznal zaprto dvojico kot svoja resnična u-grabljivca. Deček pravi, da je mož tisti človek, ki je prišel ponj v šolo in ga je odpeljal, dočim ga je ženska nadzorovala v “bolnišnici”, to je, v skrivališču. Mož pravi, da se imenuje Boyle in da je doma iz Sharona, a njegova tovarišica da je njegova soproga. Ujetnika bosta prepeljana v Sharon. Senzačna odkritja se pričakujejo v bližnji bodočnosti glede tega ugrablje-nja, ki je vzbujalo toliko pozornosti zadnje dni.
Zadnji četrtek je bil namreč v Sha-ronu, Pa., ugrabljen po dveh možeh William Whitla, sinček znanega odvetnika in politika James P. Whitla, in nekaj ur pozneje so prejeli dečkovi starši pismo, v katerem se je zahtevala odkupnina $10,000. Užaloščeni oče je bil koj pripravljen plačati odkupnino in je tako razglasil po časopisih. Obenem je začela policija iskati ugrabljenca po zapadni Pennsylvania, vzhodnem Ohiu in West Virginiji. A vse iskanje je bilo nekaj dni brezuspešno. Potrti oče je sinčka iskal po Clevelandu in drugod, a zaman, in že je obupal, da ga še kdaj najde živega.
V ponedeljek pa, ko je dečka že iskala policija po vsej deželi, so ga ugrabniki izpustili in spet povrnili njegovemu očetu, ki ga je čakal v Hol-lenden Hotelu v Clevelandu. Ob pol-devetih zvečer ga je oče z veselim vzkrikom sprejel in stisnil na svoje srce. Po sporazumljenju namreč med gospodom Whitla in nekim agentom ugrabnikov, je bil deček ob mestni meji spravljen na pocestno karo in poslan v mesto. Dva mladeniča sta na kari spoznala dečka in ga prepeljala v hotel k očetu. Deček je popolnoma zdrav in pravi, da se mu je pri tujih možeh prav dobro godilo. V katerih krajih so ga skrivali, otrok ne ve. Odkupnino je oče položil v neki mali prodajal-nici ob East 23. Str. in Standard Ave. v ponedeljek popoldne ob 1. uri. Denar je sprejel neki “Hayes”, preoblečen kot navaden delavec, nakar se je poslovil in odšel. In zvečer je bil deček že v rokah očetovih.
Ni dobil papirjev.
Danville, IH., 22. marca. — Sodnik Wright od zaveznega sodišča tukaj je premogarju Wm. Strongu iz West-villa, ki je član zveze “United Mine Workers of America”, odklonil državljanske papirje, ker je na vprašanje: “Če pridejo Vaša unija in postave Združenih Držav v navskrižje, na katero stran se postavite?” odgovoril: “Seveda na stran moje unije.” Nato je sodnik izjavil, da možu s takimi nazori ne podeli državljanskih papirjev.
Velik štrajk končan na Francoskem.
Pariz, 23. marca. — Na velikem shodu, ki se ga je udeležilo 6000 štrajku-jočih vladnih telegrafistov in poštnih vslužbencev, je ogromna večina sklenila, spet iti na delo. Samo 200 glasov je bilo oddanih za nadaljevanje štrajka. Štrajkovni odbor je brzojavil svojim pristašem po vseh krajih v pokrajini sklep štrajkujočih poštnih vslužbencev, da pojdejo spet na delo. Ob dveh popoludne so se štrajkarji vrnili na svoja mesta, ko so poprej priredili parado po ulicah. Vojaštvo se zvečer umakne. Vsled velicega nereda, ki je nastal med štrajkom, bo bržkone trajalo še teden dni, predno bo vse spet urejeno. Štrajk je trajal dober teden. Končal se je z zmago, štraj-karjev.
Požari.
Richmond, Ind., 22. marca. — Ogenj je uničil sinoči tovarno tvrdke F. & N. Lawn Mower Works. Škoda znaša $100,000, a je krita z zavarovalnino. V tovarni je bilo zaposljenih 200 delavcev.
Winchester, N. H., 22. marca.—Plameni so razdejali strojarnico “Winchester Tannery”, največjo obrtno tovarno v mestu. Škoda na poslopjih in materijalu znaša $150,000.
Danville, Ky., 22. marca. — Požar je uničil v Searcyjevi žgalnici v Mc-Brayeru 28,000 sodov whiskeya v vrednosti $300,000.
Zahvala.
Ker me veže dolžnost se prav prisrčno zahvaljujem vsem rojakom in rojakinjam, ki so mi stregli in pomagali ob moji hudi bolezni. Voščim vsem zdravje. Marija Peterneli.
Ravnotako se vsem iz srca zahvali John Peternel, soprog.
Springfield, 111., dne 22. marca 1909.
Los Angeles, Cah, 23. marca.—Nad-zorništvo je izdalo odredbo, da se imajo v bodoče vsi nepremožni bolniki na pljučih, ki se pošljejo semkaj z vzhoda, spet poslati nazaj v njihovo domačijo, če dopušča njihovo stanje.
Zahvala.
Spodajpodpisani se najiskrenejše zahvaljujem vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so obiskovali in stregli mojej nepozabni soprogi Mariji, ki je previdena s sv. zakramenti v Gospodu zaspala dne 21. sušca 1909.
Zahvaljujem se vsem darovalcem cvetlic itd.; tudi zahvaljujem gospej Barthelme, ki je otročička vzela v oskrbo med boleznijo ranjke. Hvala vsem, plačaj Bog!
Joliet, 111., 24. marca 1909.
Louis Terlep.
Snežni zameti na Kranjskem.
Po ljubljanskem “Slovencu” z dne 8. marca t. 1. posnemamo, da je vsepovsod po Kranjskem in Koroškem zima jemala strahovito slovo. V Bohinju najstarejši ljudje ne pomnijo tolikega snega ob začetku spomladi; snega je padlo nad 2 métra; divjačina je strašno trpela. Na cesto, ki vodi čez Ljubelj, so se nasuli velikanski pla zovi. V Zagorju na Notranjskem je vsled snega, južnega vremena in dežja nastala povodenj, ki je zalila v kleteh in pritličjih ves živež in napravila škode mnogo tisočakov. Po Gorenjskem je sneg polomil mnogo drevja. Na Koroškem so plazovi zasuli več hiš in ljudi, tako v Pliberku, Železni Kapli in v Bistrici ob Dravi.
Društvene vesti.
Radi pomanjkanja prostora na 5. strani priobčujemo tu najnujnejše društvene vesti:
Joliet, 111., 21. marca. — Člani dr. sv. Cirila in Metoda št. 8. K. S. K. Jed-note bomo imeli skupno sv. obhajilo na Tiho nedeljo, dne 28. marca. Za-toraj naj opravi vsaki član omenjenega društva sv. spoved v soboto, dne
27.	marca in se v nedeljo vdeleži skupnega sv. obhajila, drugače se bo prot» njemu postopalo po pravilih K. S. K.
J.	Vsem skupaj veselo Alelujo! Math Bučar, I. tajnik.
Joliet, 111., 16. marca. — Društvo sv. Frančiška Sal. št. 29 K. S. K. J. je določilo, da bode imelo skupno velikonočno spoved 27. t. m. in sv. obhajilo
28.	t. m., to bode na Tiho nedeljo. Ob pol 8. uri zjutraj se naj zbero vsi člani v šolski dvorani, odkoder bodemo skupno odkorakali k mizi Gospodovi. Želeti je najobilnejše udeležbe. Spovedni listki se imajo izročiti dr. tajniku najzadnje do binkoštne nedelje. Člani, kateri so na potnih listih in v takih kiajih, da ne morejo opraviti velikonočne dolžnosti, so prošeni, da mi to naznanijo, da sporočim duhovnemu vodju K. S. K, J. m on bode skrbel za pomoč vsakemu. -— Dalje opominjam one člane, kateri niso poravnali svojih doneskov en ali dva meseca, da to store do zadnjega tega meseca, drugače se bo postopalo po pravilih društva in Jednote ž njimi. Želim veselo Alelujo! M. Wardjan, I. tajnik.
Joliet, 111., 22. marca. — Vsi člani dr. sv. Antona Pad. št. 87 K. S. K. J. naj se zbero v nedeljo 28. marca ob polosmih zjutraj v društvenih prostorih, da pojdemo k skupnemu sv. obhajilu in opravimo velikonočno dolžnost. Skupna spoved bo v soboto 27. t. m.—■ Nadalje prosim zaostale člane, da poravnajo svoje dolgove, ker moram oddati trimesečni račun. —• Opomnja: Kdor ne prinese spovednega listka, bo suspendovan. Pozdrav! Mat. Lavrič, I. tajnik.
Waukegan, 111., 16. marca. — Naznanjam elanom dr. Marije Pomagaj, št. 7y, K. S. K. J., da bode naše društvo imelo svojo skupno spoved v soboto, dne 27. marca in svoje skupno sv. obhajilo pa na Tiho nedeljo zjutraj. V ta namen naj se zberejo vsi člani v nedeljo zjutraj v šolski dvorani ob pol 8. uri, in ne pozabite svojih dr. znakov, da potem skupno korakamo v cerkev m k sv. obhajilu. Vsak naj tudi gotovo prinese svoj spovedni listek, tudi članice veže ta dolžnost. Pozdravi
M.	Jereb, I. tajnik.
Allegheny, Pa., 17. marca. — Društvo Marije 7 Žalosti št. 50 K. S. K. J. bo imelo skupno spoved dne 3. apr. t. 1. in sv. obhajilo 4. aprila, ko naj se člani zberejo v cerkveni dvorani ob polosmih zjutraj. Spovedne listke morajo letos oddati tudi članice. Dne 2, apr. bomo imeli sv. mašo za pokojno člane in članice našega .društva. Pozdrav! Mihael Husich, predsednik.
Priporočilo.
Da slovenska naselbina Joliet vsestransko napreduje, je tudi dokaz, da umrlim članom postavljamo krasne na grobne spominke. Lepo stoji med drugimi spominki Fr. Finkov, katerega je krasno izdelal naš rojak Simon Še-tina v Jolietu. Preskrbel je tudi naj-novj^še vrste brclansko sliko od rajnega, katera še posebno diči spominek. Njegovo umetno delo priča, da je on sposoben svojega poklica ne samo v kamnoseški, temveč tudi v podobarski stroki. Toraj rojaki, ni se treba dalje več ozirati na tuje kamnoseke, ker imamo v svoji sredi Slovenca, ki naredi natančno in ceneje, kakor drugi, ker drugi za dobro plačo navadno naredijo le napačne in pomankljive napise, kakoršnih se na slovenskem pokopališču mnogo vidi. Rojaki, ako nameravate napraviti nagrobni spominek z brclansko sliko, obrnite se zanesljivo na zgoraji.menovanega obrtnika, ko z njim lahko v milem slovenskem jeziku govorite; on vam bo izvršil tozadevno delo ceno, pravilno in v vašo popolno zadovoljnost, za kar sem mu hvaležna tudi jaz, in ga v enaki zadevi vsakemu priporočim.
Joliet, 111., 17. marca 1909.
Maria Fink.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., 24. marca. — Ob ogromni udeležbi, da so morali zakasneli ljudje stati pred vratmi, se je v nedeljo zvečer zaključila 40 urna pobožnost v naši cerkvi sv. Jožefa. Menda še nikdar m bilo zbranih toliko vernikov v našem prostranem hramu božjem, kakor ta večer. V sijajno razsvetljeni in z zelenjem okrašeni cerkvi so bili vsi prostori zasedeni že pred začetkom slovesnega opravila, ki se je pričelo ob polosmih in končalo po devetih. Zaključno pridigo je imel Rev. A. Kasti-gar, župnik iz La Salle, 111. V slovesni procesiji po cerkvi je domači g. župnik, Rev, F. S. Šušteršič, nosil Sv. Rešnje Telo in jolietski dekan, preč. •g. Dunne, je služil kot dijakon; razun teh dveh je bilo v procesiji še šest čč. gospodov, št rje posvetni, med njimi domači kaplan Rev. Kraschowitz, in dva redovnika. Prelepo je bilo videti našo šolsko mladež v procesiji; dečki in belooblečene deklice so napravljali najgloblji vtis. In prelepo je pel cerkveni zbor pod mojstrskim vodstvom g. organista Malovrha. Končala se je pobožnost s slovesnim blagoslovom in Zahvalno pesmijo. Pozabiti pa ne smemo tudi naših vrlih fantov, ki so začeli in zaključili 40 urno pobožnost z neumornim in res ubranim pritrkavanjem zvonov. Vse je bilo lepo, prelepo in upati je, da ostane dobrodejni vtis trajen.
—	Republikanska občinska konvencija se je vršila v ponedeljek zvečer v Clement hallu. Med nominiranimi kandidati za občinske urade je tudi naš rojak, g. Matt. H. Nemanich, ki kandidira za pomožnega supervisorja. Občinska volitev bode v torek 6. aprila.
—	Alderman Anton Nemanich je v ponedeljkovi seji mestnega svetoval-stva stavil predlog za očiščenje vseh ulic v II. wardi in za popravo mnogih prehodov in križpotov.
—	Umrla je ga. Marija Trlep, roj. Zagorec, v starosti 28 let po daljši bolezni v svojem stanovanju, 1215 Summit st., zadnjo nedeljo zarana ob
4.	uri. Pogreb se je vršil včeraj (v torek) dopoludne ob 9. uri. Od hiše žalosti se je sprevod pomikal v cerkev sv. Jožefa in potem na slovensko pokopališče. Sv. mašo zadušnico je daroval domači g. župnik, Rev. F. S. Šušteršič, ki je tudi opravil nagrobne molitve. Pogreba se je med drugimi mnogobrojnimi sožalniki udeležil tudi dvor sv. Ane Katoliških Borštnaric, ki mu je pokojnica pripadala kot članica. Doma je bila rajnica iz Petanov, fare Šmihel pri Novem mestu na Dolenjskem. V Ameriki je bivala dobrih enajst let in omožena je bila deset let. Poleg užaloščenega moža, g. Louisa Trlepa, zapušča štiri nedorasle otroke, od katerih je najmlajši star šele 4 tedne. Potem žalujejo še za njo sestra Frances Turk, brat Frank Zagorec in njen oče, vsi stanujoči v Jolietu. Sorodnikom izrekamo iskreno sočutje, a pokojnici svetila večna luč!
—	Članom jolietskega gasilnega de-partmenta je imenovan g. Frank Ambrožič, 513 N. Bluff st., ki je napravil izvrstno skušnjo in prekosil devet drugih kandidatov.
—	F. D. Haynes, superintendent rockdalske tovarne “American Steel & Wire Works”, je premeščen v Pittsburg. Na njegovo mesto pride Fred Ingreham iz Waukegana, 111.
—	“Voščim veliko srečo Amer. Slovencu, ki se dobro drži,” nam je pisal mil. škof Jakob Trobec iz St. Clouda, Minn, o priliki, ko smo v predzadnji št. posneli po angleških dnevnikih poročilo, po katerem je bil naš dični škof v avdijenci pri sv. Očetu, dočim je bil v resnici takrat na obisku v slovenski naselbini Waukegan. Obžalujemo objavo dotične brzojavke, ampak krivda ni bila naša, nego na rovašu jo ima “Associated Press”. Ta novičarska a-gentura je zopet enkrat pokazala, kako nezanesljiva so njena rimska poročila. S tako gotovostjo, da ni bilo nikacega dvoma, je poročala z dne 9. t. m., da je bil preč. g. škof Trobec iz St. Clouda, Minn., obenem s kardinal-nadškofom Richelmy iz Turina sprejet v zasebni avdijenci pri sv. Očetu, dočim v resnici takrat niti odpotoval ni še v Rim, kar bo storil šele po Veliki noči, kakor čujemo. No, vsled tiste krive brzojavke nas je doletela vsaj sreča, da smo od našega dičnega vladike prejeli omenjeno prelepo voščilo Am. Slovencu, za kar smo mu iskreno hvaležni.
—	Večerna šola v Rooseveltovi šoli je zaključena zaradi nerednega in pre-pičlega obiska. Jeseni bo spet otvor-jena,
*— Spomlad se je po koledarju začela zadnjo nedeljo, dne 21. t. m. Snega sicer res nimamo že dolgo, ampak mraza pa še dovolj. Upati je pa vendar, da pride vkratkem z juga toli za-željena Vesna ter nam prinese cvetja in ptičjega petja. Sinoči smo culi prvo letošnje grmenje, in to je dobro žnamenje, ne li? Danes dopoludne je rosilo in popoludne pa spet mete.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Kos Anton, Lje-čan Andro, Uršič Jožef, Valentič Ant.
, — Člane in članice K. S. K. Jednote opozarjamo na lepo število novo pri-stoplih članov in članic. Le tako naprej !
Bradley, 111., 15. marca. — Cenjeni g. urednik! Tukaj Vam pošiljam naročnino za list. Kakor vidite, sem malo zaostal, ker ravno nisem priložnosti imel Vam takoj poslati, ker sem bil precej “busy”.
Kakor se kaže, bodemo imeli kmalu časa še precej za čitanjd in štapanje. Nekateri rojaki so že dobili “lay off”, par nas pa pričakuje to vsaki dan; pa saj gre in pride spomlad, bode vsaj nekaj dela odzunaj. Pa tudi doma zabave se nam ne bode manjkalo, ker nas gospa štorklja kar po vrsti obiskuje. Zadnjič je v jednem dnevu pose-tila kar tri družine naenkrat. Vidite toraj, g. ur., bo treba pestovati.
Piše se tudi veliko in prigovarja rojakom za na farme, in gg. dopisniki imajo prav. Rojaki, kateri bi bili sposobni za farme, si tudi v mestih nekoliko opomorejo, da imajo nekaj za stare dni ali, kakor pravijo nekateri, “for a rainy day”. Večinoma je takih največ, kateri so radi v veseli družbi od danes do jutri. Naši ljudje so vajeni vsako nedeljo iti v cerkev, katere pa na farmah ni. In če kateri član družine zboli, kje boš dobil zdravnika, kje duhovnika? Kakor izprevidim iz dopisov v “Catholic Extensión”, č. g. duhovnikov in misijonarjev, kateri obiskujejo raztresene katoličane po farmah, okoliščine niso posebno priporočljive, posebno v južnih krajih ne. To je sprevidel menda tudi g. iz Mount Olive. Kaj je s slovensko Slavonijo (Slabonijo) v Texas? Čital sem v A.
Sl.	pred par tedni dopis g. M. G. Ta mora biti pa že ptič. Za sedaj ima neko pokrito rihto: farme, industrijo in bogsigavedi še kaj. Na noge, g. M. G., in pokažite nam, da znate tudi z lopato in krampom kaj napraviti, ne-le s peresom, in videli boste, da Vas bomo radi posnemali, če se kaj prida izkažete. Če hočete rojake kaj prida naučiti, morate to popred znati sami dobro narediti.
Pozdravljam vse cenj. čitalce in A. Slov. želim mnogo naročnikov in predplačnikov. Vam udani
M. Štefanič.
Brockway, Minn., 16. marca. —- Cenjeno uredništvo A. Sl.! Prosim, gospod urednik, sprejmite ta dopis v vrste A. S. Vsaki teden me enkrat obišče in razveseli, ko berem novice! V nos me je dregnil dopis tistega Boštjana, pa so mu že dali nekoliko po zaplatah. Ko sem bil v Evropi, sem rad včasih dražil ose in sršene. Zato pa tudi tukaj dregnem v kakšen ose-njak. Nič ne dene, če me malokedaj pikajo. Saj imam pa tudi dosti debelo kožo, da mi nič ne dene. Ta Boštjan je dosti šuma napravil v naši mirni Brockwayski dolini. Sedaj se je pa skril ta nepridiprav. Pa le skrit ostani, ta svet imaš od mene — ker Blejke so hude, ako te katera spozna, ti takoj skoči v lase. Le dobro bodi skrit, da te katera ne izvoha, ker potem bi bila velika nevarnost za tvojo prekrasno frizuro. E-te-te, Boštjan, če te koža preveč ne srbi, ne hodi iz brloga. Ta svet ti jaz člani, in si ga v glavi obdrži. Če bi pa kam šel, pa da bi se primerilo, da bi glavo doma pozabil, kar k meni jo kreni: imam eno telečjo, bo gotovo boljši kakor tvoja. Radoveden sem pa, kam bode sedaj Boštjanov maček puhnil.
Dobro se skrivaj, Boštjan — ’z brloga ne lezi na dan — nas ne opravljaj nikar — če sejal bodeš veter, žel boš vihar.	Josip Razinger.
Brockway, Minn., 22. marca. — Spoštovani g. urednik! Namenil sem se dopisati iz našega kraja, ker akoravno ni posebnih novic, se vendar še tu in tam kaj zanimivega godi.
Sneg nas počasi zapušča, saj ga je bilo pa tudi veliko; upamo pa, da ga ne bo več videti ob Veliki noči.
Kmetje se počasi pripravljajo za poljsko delo. Treba bode semena na-čistiti, brano in drevo popraviti, in še marsikaj druzega. Vsak se veseli, ko prišije toplo pomladansko solnce, in želi, dejati stran dolgočasno zimsko delo in prijeti se dela na polju. Saj je pa tudi najprijetnejše, delati na njivah, to pripozna vsak, katerega kmetsko delo res veseli.
Iz več krajev se sliši, da so ljudi brez dela, toda v naši okolici pa tega ni, in marsikateri bode iskal hlapca prihodnji mesec. Potrebno pa je, da ima delavec saj nekoliko skušnje iz farmarskega dela, ker drugače se mora vse nanovo učiti, in to vzame dolgo ■ časa.
Skozi poletje bode tudi precej stavbarskega dela, kar priča, da ljudje do-«ro napredujejo.
Naznaniti hočem tudi, da je nekaj dobrih kmetij na prodaj blizo od tukaj večina so Irci, ki razprodajo. In tukaj bi bila lepa prilika za marsikaterega Slovenca, se stalno naseliti na lastno zemljo. Seveda, s praznim žepom bi ne svetoval nikomur se podati sem, ker zemlja je draga in potrebno je, da ima vsaj nekoliko tisti, ki namerava narediti začetek na kmetiji.
Voščim vsem Slovencem po Ameriki vesele velikonočne praznike, in!
obilo.piruhov. Morebiti se o priliki še ' oglasim. Kranjski Amerikanec.
Chisholm, Minn., 19. marca. — Danes praznuje tukajšnja župnija sv. Jožefa god njenega patrona. Slovenske trgovine in tudi druge, kjer so upos-ljeni naši rojaki, so mirovale do .poldne. Tudi v rudnikih se je ta dan malo delalo, kajti Slovenci, kateri tvorijo večino naseljencev tukaj, so večinoma izostali danes z dela. Društvo sv. Jožefa J. S. K. J. se je danes skupno udeležilo sv. maše. Ravno danes se je pa tudi začela tukaj 40urna pobožnost. Slavnost se je takorekoč začela ob poldevetih. Prostorna cerkev je bila prenapolnjena vernega ljudstva. Pri omenjeni maši je imel ganljivo pridigo č. g. Sojar iz Chicage. Videlo se je, da je govor častitega gospoda naredil zadovoljiv vtis na tukajšnje prisostvujoče župljane. Vseskozi so pa ponosni tukajšnji župljani oziroma Slovenci, da imajo tako nadarjenega organista v osebi g. Antona Grizold, kateri se z vso energijo vnema, da zadovolji tukajšnje župljane s svojim lepim številom pevskega zbora, kateri se je danes posebno pohvalno izkazal s precizno ubranimi pesmimi na čast sv. Jožefu. Toraj vsa čast vrlemu slovenskemu pevskemu zboru, le složno in vztrajno naprej. —
Včeraj je bil tu pokopan rojak Anton Perhaj, rodom iz Male Vasi pri Lašičah, Kranjsko, star 24 let in ne-oženjen. V Ameriki je bival do tri leta, v društvu ni bil nobenem. V tukajšnji naselbini je bival šele malo časa.- Vposljen je bil v Monroe rudniku, kjer je delal le tri dni; vsula se je vrhu njega težka plast rude, iz katere so ga po težkem trudu mrtvega vzeli. Ž njim je bil vposljen tudi neki Anglež, kateri se je po naključju po svojih opravilih istodobno odstranil, sicer bi ga bila zadelk enaka usoda. Pokopan je bil na mirodvoru pri Hib-bingu, kjer zapušča eno neoženjeno sestro. Pogreba se je udeležilo malo število prijateljev in sorodnikov. Rojaki, kateri še niste v nobenem podp. društvu, glejte, da prej ko mogoče v eno vstopite, kajti znano vam je, da življenje rudarja visi vedno na niti. Priporočati bi bilo posebno zavednim gospodarjem, kateri imajo na hrani slovenske rudarje, da jih neprenehoma v društva priporočajo. Pokojnemu Antonu večni mir in pokoj!
V Monroe rudniku se je ponesrečil rojak Alojzij Gornik. Težka plast rude mu je strla kost v križu, da ni upanja, da okreva. Nahaja se v bolnici v Hibbingu, Minn. —
Slovenski saloonar g. Karol Zgonc v Chisholmu se preseli iz starih prostorov dne prvega aprila v novo Klin-covo poslopje na glavnej ulici, kjer bode Slovencem in Hrvatom postregel s pristno ječmenovko i. t. d.
J.	J. Peshel.
Chisholm, Minn., 7. marca. — S tem se zopet naznanja tužna vest iz naše naselbine. Smrt nam je vzela našega sobrata Alojza Čebule, člana društva Friderik Baraga K. S. K. J. le po 3 dnevni bolezni. Bolehal je za amo-nijo. Sl. društvo Friderik Baraga je dobro skrbelo zanj. Ob času bolezni so ga sobratje obiskovali redno in tudi smo mu zelo lep pogreb preskrbeli in ga spremili k večnemu počitku v nedeljo 7. marca iz katoliške cerkve sv. Jožefa. Tudi gosp. župnik je lepe obrede preskrbel. Lepo je res, ako človek spada k podpornemu društvu. Slovenci, naj vam bojo ti slučaji v pod uk in pristopajte k društvom. Pokojni zapušča v Čežani očeta in mater; tu nima nobenih'Sorodnikov.
St. Zgonc, I. tajnik.
Chisholm, Minn., 15. marca. — Dragi mi Amerikanski Slovenec! Prosim, ponatisnite teh par vrstic v tem našem priljubljenem listu; hočem nekaj omeniti kar me ravno ne briga se vtikati v to, ali mi ne da vest, da oprostim. Kar se tiče tukaj pri nas kar smo bili pogoreli, je zdaj že večinoma nameščeno. Vse hiše so zidane v mestu, da bo res mesto, kakor ga ni tukaj. Ali okras nam daje tega mesta in te naše fare naša cerkev, ker nam in vsacemu ptujcu, ki pride, spričuje, da tukaj so večinoma katoličani, namreč Slovenci, ki imajo tako zares kaj lepo cerkev in notri prav lepo okinčano, in slovenskega organista in slovenskega župnika; ter imamo ravno vse tako, ko v starem kraju. Kako je lepo, ko nam pojo pri sv. mašah slovenske pesmi in ko slišimo slovensko pridigo, in posebno zdaj v postnem času, ko imamo vsako nedeljo sv. križevpot in ko nam se oglašajo vsak dan zvonovi z visocih lin: Vzdremlji se kristjan, ne bodi mi zaspan! In tu moramo dati čast našemu vrlemu g. župniku, da je tako skrbljiv za nas, ker on nas tako lepo podučuje in skrbi kot pastir za svoje ovce. Mislim, da vsak tukajšnji faran more reči, da tacih župnikov malo, da bi tako skrbel za svoje ovčice.
Med nami pa se pase že več kot eno leto tudi neki kozel, kateri nam in vsem faranom in posebno mladim zakonskim parom daje pohujšljivost, kef se klati po tej naši fari. Upajmo, da kmalu izgine iz naše fare pohujšljivi kozel.
Kar se tiče dela, gre po navadi* bolj na slabo se obrača kot na bolje.
Naznanjam tudi, da je bil tukaj thdi naš prijatelj John Pešel kot zastopnik tega lista.
Sklenem ta moj dopis in pozdravljam vse čitatelje tega lista, in listu želim obilo naročnikov. S pozdravom Martin Zalar, Box 541.
Cleveland, Ohio, 23. marca. — Po clevelandskih slovenskih izložbah so izobešeni veliki plakati, ki z rudečimi črkami napovedujejo, da se bode 4. aprila t. 1. na Cvetno nedeljo vprizo-rila velika narodna izvirna drama v treh dejanjih — “Krvava noč v Ljubljani”. Napovedana igra je bila že za mesec februar, zato je marsikedo mislil: minil je februarij, minul bode marcij in minil bode april, a igre Krvave noči ne bode. Vsledtega so marsikoga veliki plakati iznenaditi, in to veselo iznenadili, da še tacega zanimanja za nobeno igro ni bilo kakor ravno za to.
Čuda pa tudi ni, saj podobne igre ni bilo na slovenskem odru, da bi v narodni drami nastopile osebe, ki stoje na čelu naroda, ki se bore za dobrobit slov. naroda.
Kdo bi tedaj ne šel s svetim ognjem v Knavsovo dvorano k igri, kjer bode nastopil priljubljeni in splošnoznani med Slovani od juga in severa ljubljanski župan Ivan Hribar in drugi.
Na programu je pa tudi neka posebnost in to je, da se bode predstavil slov. občinstvu slov. umetnik glasbenik profesor E. M. Trošt. To je prvi profesor glasbe med Slovenci, ki poučuje glasbo na East Look Musical College. To je mlad nadarjen gospod, ki veliko obeta na umetniškem polju in nas mora srčno veseliti, da se dobi med nami Slovenci ki je rojen za nekaj višjega, kajti potem nas bodejo drugi narodi cenili in vpoštevali, kadar bodemo imeli moči, kakor je g. profesor E. M. Trošt.
Na slov. občinstvu je ležeče, ali si umetnika ohranimo sebi, ali maloduš-no pustimo, da živi drugim narodom, mesto da bi imeli mi koristi njegovega talenta.
Na odru pa nastopijo zopet zanimive osebe, ki nam obetajo kar največ duševnega užitka. Svitla zvezda na dramatičnem polju je brat gosp. pro-
fesorja Trošta, Slave Trošt. To je talent, ki mu ga ni para med ameriškimi Slovenci. Ko nastopi g. Trošt na oder, postane vse drugačno veselo življenje, takoj stojimo v življenju, ki nam ga predočuje pisatelj, ki ga resnično predstavlja dr. osobje. Že ko bi ne bilo zanimanje toliko za igro, bode že vsakdo željan videti gosp. Trošta na odru v veliki vlogi Dr. Karola Trillerja. Zanimive bodejo pa tudi druge vloge in osebe, tako da nikomur ne bode žal, da bode na Cvetno nedeljo pohitel v Knavsovo dvorano.
Na svidenje pri “Krvavi noči v Ljubljani”!	20.IX.09.
Cleveland, O., 15. marca. — Slavno uredništvo Am. Slovenca! Prosim, da mi odredite mal prostorček v slavnem listu A- Slovencu, ker želim rojakom in. čitateljem tega lista poročati kaj. Pa kaj bi druzega rekel, kakor je navadno o napredku clevelandskem, kako se napreduje tukaj. A žali Bog, ta napredek je samo po nekaterih časopisih, v resnici ga je pa le malo.
Namenil sem se pa spregovoriti o res lepem napredku v društvu, katero se je ustanovilo pred nekaj meseci. To društvo Fr. Baraga, Kat. Borštnar-jev, je imelo zadnjo soboto svojo skup no velikonočno spoved in v nedeljo zjutraj pri 8. sv. maši v farni cerkvi sv. Vida sv. obhajilo, katerega so se polnoštevilno udeležili, tako da je bilo res lepo videti, ko so korakali iz šolske dvorane s svojimi znaki paroma v svoje sedeže. Zopet imamo priliko priti v dobro katoliško podporno društvo, katero je v resnici na dobri podlagi, posebno za mladeniče, njim pride prav mala svota plačila na mesečni asesment.
Drugo društvo na dobri podlagi je Samostojno Podporno Društvo sv. Vida. To društvo posebno priporočam rojakom, kateri še niso pri nobenem
(Nadaljevanje na 7. strani.)
Ne trpite za reumatizmom.
Drgnite otekle in bolne ude z
Pr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem
in čudili se bodete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem Vaš Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z izbornimi vspe-hi v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega.
Rev. H. W. Freytag, Hamel, Hl. . i . Na vsaki steklenici je ^ 8 Anaša varnostna znamka \|r “sidro”.
25 in 50 cent. v vseh lekarnah. F. Ad. RICHTER & GO.
215 Pearl St., New York.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za	$ 10.35 			 50	kron,
za	20.55 			 100	kron,
za	41.10 			 200	kron,
za	102.75 			 500	kron,
za	205.00 			1000	kron.
za	1020.00 			5000	kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Oder ali pa New York Lank Draft.
FRANK SAKSER CO.,
82 Cortland Street, New York.
6104 St. Clair Ave., N. E.
Cleveland. Ohio.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeve irlioe
sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun 1 (ji ter je obrestuje po čistili	^Ji.2 /O
Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostih papirjev po
dnevnem kurzu.
Delniška glavnica K 3,000.000.	Rezervni sklad K 300 000.
PODRUŽNICE, SPIJET, CELOVEC IN TRST.
Štev. 1005. Garantirano pod ‘'Food and Drugs Act,” dne 30. junija 1906.
Nečista kri.
Nečista kri oslabi vse oddelke po katerih se pretaka; nareja nekake pri-ščke po telesu. Ko izprevidite, da je Vaša kri nečista, takrat vedite, da je skrajni čas, da začnete rabiti
Severov
kričistilec.
Veliko pomaga v mnogih slučajih, ker je najbolji lek za vse krvne bolezni. Okrepča bledo kri, potom čistenja krvi ozdravi vsak s slabo krvjo obdan organ telesa. Daje novo življenje žilam in mišicam. To je “res pravo” zdravilo za spomladne bolezni in nerede. Cena $1.00.
Blood Purifier
««Wnt, 1« TWt. CKNT.
AN EXCEUINT ANO L ÜEÜA81E REMEDY i**«»» »&.W*um Distases, Cfomk Sores, Erd&vof GienJs,
Salt f&eum snfVene-rest! Diseases,
Rea6 «k Paaplilti foiie.
s 0* THK
PRICE «LOO.
t-«s.rK*to »v
\V. F. SEVERA CO. «sät toS* k«“1'
CRTJAB ÄAPI»S. • »WO.
Zabasanost-
neprebavnost, onemoglost, neredi v drobju, mračnost, bolezni v jetrih, ter vseh neredov, ki delajo človeka potrtega je najbolje zdravilo
Severovživljenski
balzam.
To je prijazno zdravilo, ker je prijetno za rabljenje. To zdravilo ne dela nobene premembe v prebavnih or ganih, ker deluje lepo počasi in okrepča okus ter prinese novo veselje do življenja v telo. Cena 75 centov.
Priljubljeno zdravilo.
Zoper prehlad, kašelj, hripo, oslovski kašelj in vse druge bolezni dihal-nika in prs, ki se pojavijo v spomlad-ni sezoni, rabite zdravilo, ki mu smete zaupati, in to je
Severov balzam za pljuča.
Delovanje tega zdravila je najbolje, najhitreje in najvarneje. To je popolnoma čisto zdravilo brez kakih škodljivih tvarin. Lahko se rabi pri mladih in starih, od straca do vnuka. Vsak bode hvalil prijetnost in dobrodelnost tega zdravila. Cena 25 in 50 centov.
Prndajejo se v vseh lekarnah.
Vprašajte samo za “Se»erova.’
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA

■— V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 23. febr. 10 Kočevarjev in 15 Hrvatov;
25.	febr. 30 Slovencev, 33 Hrvatov in 48 Macedoncev.
—	“Ljudsko gledišče” v Ljubljani namerava napraviti “Slov. kršč. soci-jalna zveza”. Naprosila je deželni odbor, naj ji dovoli po končani sezoni slov. gledališča do prihodnje sezone za nekaj nedeljskih popoldnevov in večerov brezplačno uporabo odra dež. gledališča za predstave in tudi v zimski sezoni vsaj deset nedeljskih gledaliških večerov. Deželni odbor je prošnjo ugodno rešil.
—	Državno podporo je dovolilo mi-nisterstvo kranjskemu dež. odboru za otvoritev specialnega tečaja za zadružništvo v zvezi s slovensko trgovsko šolo v Ljubljani v znesku 2000 kron in delno pokritje za vzdrževanje omenjenega tečaja za leto 1909. 1500 kron. Znesek 2000 kron se je dež. odboru že nakazal.
—	Samoslovenske razglase je pričel s 1. februarjem izdajati ljubljanski magistrat. Čas je že bil!
—	Krščansko-socialna organizacija napreduje. V Zidanem mostu, kjer so socialni demokrati vladali, se je vršil krasen shod, na katerem je dr. Krek razkrinkal vso hinavščino socialne demokracije.
—	Dr. Albin Kapus umrl. V Ljubljani je umrl dne 26. febr. odvetnik dr. Albin Kapus v starosti 42 let. Pokojnik je bil štajerski Slovenec in je bival v Ljubljani že 14 let.
—	Umrl je v Postojni dne 2. marca trgovec in posestnik g. Anton Ditrich, svetnik kranjske trgovske in obrtne zbornice. Dosegel je starost 57. let.
—	Gospod Ivan Žnidarič, nadučitelj v Brusnicah, je umrl dne 21. febr. v bolnišnici v Kandiji.
—	Umrl je na Zgoši pri Begunjah na Gorenjskem posestnik Ivan Cotelj, v visoki starosti 80 let. Bil je vseskozi vzoren gospodar, veren m pa mož zdravega humorja, sploh z eno besedo pravi gorenjski značaj.
—	Umrla je 21. febr. v Podbrezjah na Gorenjskem mati in stara mati Roza Markelj, rojena Pogačnik, stara 85 let. Bila je dobra poštena žena, krščanska mati in dobrotnica revežem.
—	Samoumor finančnega paznika. V Kranju se je ustrelil 271etni na Krko na Dolenjskem pristojni finančni paznik Fran Zajec. Zapustil je pismo, v katerem prosi za cerkveni pogreb.
—	V vojaški bolnici je umrl na kapi Ivan Goričnik, pešec, star 24 let.
—	Umrla je v Podbrdu Uršula Pa-jutar, žena občeznanega nekdanjega kupčevalca J. Pajutarja po domače Korena.
—	Umrla je v deželni bolnici soproga zavarovalnega uradnika gospa Minka Rihtar roj. Vindiš.
—	Natakarica skočila v Savo. V petek 26. febr. opoldne je dobil Anton Zajc iz Jarš mrtvo truplo, v Savi pod Jaršami. Utopljenka je Pečnik Albina, bivša natakarica pri gostilničarju g. Pavšku na Martinovi cesti v Ljubljani. Doma je utopljenka iz Ježice p. d. Kotarjeva. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Juriju v Stožico. Kaj jo je gnalo v smrt ni znano. Prejšnjo nedeljo proti večeru so jo videli otroci, ko je šla proti Savi. Pravila je o-trokom, da gre k črevljarju v Tomačevo, po škornje za gospodarja.
—	Kap zadela. Ko je dne 27. febr. prinesel pismonoša v izseljevalno pisarno gospoda E. Tavčarja v Kolodvorskih ulicah v Ljubljani pisma, je opazil, da leži pisarniški uradnik gospod Hinko Hayne, sin c. kr. davkarje-ve vdove, za pisalno mizo na tleh mrtev in o tem takoj obvestil hišnega gospodarja. Na lice mesta došla zdravnika sta konstatovala, da je Haynej.a zadela kap in odredila, da se je truplo prepeljalo v mrtvašnico k sv. Krištofu. Pokojnik je bil vdovec ter rojen 10. decembra 1873 v Trebnjem in pristojen v Metliko.
—	Poskušen samomor. Nedavno se je v stranišču kavarne “Egia” v Ljubljani ustrelil uslužbenec ‘Lloydove’ družbe v Trstu Anton Antolič rojen v Brežicah in ravno tjekaj pristojen. Zadal si je v desno sence dva strela in se opasno poškodoval. Odpeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Vzrok samomora je popolnoma neznan.
—	Na stopnjicah se ubila. Ko je prišla dne 1. marca ponoči domov žena bivšega posestnika v Škofeljci, sedaj stanujoča v Ljubljani na Martinovi cesti št. 19, Marija Anžičeva, je na stopnjicah padla in se ubila. Pokojnica je hči znane gostilničarke iz Brezovice, “Debele Lize”. Ko sta z možem na Škofeljci prodala posestvo, sta kupila drugo v Domžalah in se v Ljubljani le začasno nastanila.
—	Mlad samomorilec. Dne 23. febr. je od svojega mojstra krojača Jakoba Slovnika v Rebri št. 14 v Ljubljani odšel 1893 v Velikem Ločniku rojeni in v Turjak pristojni krojaški vajenec Kocjan Škerl. Ker vajenca ni bilo domov, ga je mojster drugi-dan pri policiji odglasil. — Dne 25. febr. popoldne so iz Ljubljanice potegnili na Selu truplo nekega nepoznanega mladega fanta in ker je bilo mnenje, da ga je voda prinesla iz mesta, je bila o tem obveščena policija. Ker je domnevala, da hi zamogel biti utopljenec identičen s pogrešanim Škrlom, je obvestila' Slovnika, ki je agnosciral utopljenca za svojega vajenca. Sodi se, da je deček šel v vodo namenoma, kajti izrazil se je že davno napram svojemu mojstru in pomočniku, da bode to izvršil.
—	Umrli so v Ljubljani: Fran Peršl, višji geometer v pok. — Simon Hafner, prisiljenec, 50 let. — Anton Maček, ključarjev sin, 13 mesecev. — Marija Vončinaj kolarjeva žena, 45 let.
—	Vpokojen je na lastno prošnjo Peter Gilly, c. kr. poštni oficijal v Višnji gori.
—	Iz justične službe. Okrajni sodnik in predstojnik sodišča g. Fran Regally je iz Črnomlja prestavljen v Radovljico, sodnik dr. Ivan Modic iz Vrhnike v Ljubljano, sodnik Ernst Stoeckl iz Črnomlja v Kočevje, sodnik dr. Vladimir Foerster za okr. sodnika in pred stojnika sodišča v Črnomlju, avskul-tant v Ljubljani, dr. Pavel Skaberne za sodnika na Vrhniko, avskultant Peter Keržič v Novem Mestu za sodnika v Črnomelj, avskultant France Pečnik v Ljubljani za sodnika v okrožju graškega nadsodišča.
—	Umirovljen je na lastno prošnjo velezaslužni profesor na ljubljanskem semenišču preč. g. msgr. Anton Zupančič.
—	Društveno stanje v Ljubljani leta 1908. Lani je bilo v Ljubljani 237 društev, ki so imela 73,907 članov; vsako društvo je tedaj štelo povprečno po 312 članov. Bilo pa je 188 slovenskih in 49 nem. društev. Prvi so imeli 67,-853, drugi pa 6054 članov. Bilo je torej povprečno po 361 članov pri slovenskih in po 123 pri nemških društvih; ali 88 odstotkov slovenskih in 12 odstotkov nemških društev. Vsak ljubljanski prebivalec — vojaštva ni šteti — je bil povprečno član dveh društev.
—	Perutninarsko vzgajahšče. Preteklo leto je dal g. A. Krapš zgraditi v Spodnji Šiški' šest perutninarskih poslopij. Letos se baje prične v njih delovanje.
—	Pust je, kakor se poroča, tudi v Šmarju preobračal svoje kozolce. Neki delavec je pilil patrono, katera se mu sproži in poškoduje na roki tri prste, da je moral v bolnišnico. Neka ženska pa se je napila žganja, zalila še
vinom in bila hipno mrtva. Sicer pa se opušča navada pustnih šem.
—	Pustni torek v škofjeloških zaporih. Velik halo je bil na pustni torek v škofjeloških zaporih. Pusten dan je, si je mislilo šest kaznjencev, kaj bomo v zaporih samovali, ko je tako luštno v Žabnici. Hajd, pobegnimo! Pa.so zapustili zapore in hiteli pusta praznovat v Žabnico. Ko so za junaški čin izvedeli orožniki, hajd za njimi, pa so se peljali v Žabnico, kjer so dobili begunce; 4 so ubogali orožnike in šli nazaj z orožniki v škofjeloške zapore, dva sta pa pognala pusta do konca in se povrnila “prostovoljno” na pepelnico nazaj v škofjeloško deželo ričeta in neprostovoljne pokore.
—	Stanovanja za tujce v novi “Švi-cariji”. Razun restavracijskih prostorov v novem poslopju bo v njem tudi nekaj stanovanj za tujce. Opravljena bodo s starokranjskim pohištvom, kakor ga je videti n. pr. v vinski kleti hotela “Union”. Spomladi prično poslopje ometavati.
—	Dober Žid — nemški gledališki ravnatelj. Nemški gledališki ravnatelj Wolf vedno bolj kuže svojo židovsko nrav. • Radi zadnjih sklepov deželnega odbora, ki je dal “Dramatičnemu društvu” v deželnem gledališču večji delokrog, zahteva sedaj Wolf, da mu nemški “Theaterverein” dosedanjo sub vencijo 24,000 kron zviša na 44,000 kron, češ, da pod drugim pogojem nemškega gledališča v Ljubljani ne more prevzeti. Tako se počasi, a gotovo praznijo, mošnjički ljubljanskemu nemštvu.
—	Priporočljiv hlapec je vsekako leta 1876 na Skaručni rojem Fran Močnik, ki je dosedaj služil pri najemniku hleva pri “Bavarskem dvoru” v Ljubljani Jakobu Capudru. Poverjen je bil, da je krmil živino ter pazil na razno gospodarjevo blago. Vsled tega se je pa čutil že pol gospodarja. Kadar je pošel drobiž, pa je prodal vrečo pšenice. Nedavno se je pa ujel. Ko je zopet prodal nekemu posestniku na Martinovi cesti , pšenico in si šel potem namakat grlo, je prišel mož postave ter ga odvedel pod ključ. Seveda se je pšenipni Močnik prvotno zelo čudil, kako pride do tega, da še kozarca vina
ne sme popiti, a mu je stražnik naglo rešil uganko. Ko je to izvedel nek njegov znanec je zavidljivo vzkliknil: “Ja, ja, zato je pa vsako jutro jedel golaž.”
—	Velik požar. Dne 24. febr. pop. okolu 2. ure je naznanjal zvon v Batah žalostno vest, da gori. Gorelo je v Dragovicah pri Batah. — Požar je vpe pelil dvema kmetoma: Petru Humar in Valentinu Fabjan njuna doma, Rešili so le živino in goli život. Ogenj se je bliskoma razširil in le brezvetru se je zahvaliti, da ni zgorela cela vas. Pohvaliti je treba gasilce, ki so neumorno delovali do trdne teme in celo ponoči. Brez Batčanov, Svetovcev in Ravničanov bi bile Dragovice danes kup pepela. Škode je približno 10,000
K.	Zažgali so otroci izpod 6 let.
—	Surov bolniški čuvaj. Jakob Kamenček je bil bolniški čuvaj v blaznici deželne hiralnice. Dne 7. novembra
m.	1. je odvedel umobolnega Martina Zavrla v neko kamro. Čez nekaj časa je tu notri pogledal čuvaj Germec ter videl ležati Zavrla vznak na tleh, Ka-menšeka pa nad njim sklonjenega. Kamenšek je povedal Germecu, da je bolnika vrgel, a da se mu je sedaj po-tajil. Od tega časa je bil Zavrl o-slabljen. Drugi dan je imel Kamenšek nalog bolnika skopati, a ta ni pazil nanj, tako da je večkrat padel na tla in zvečer istega dne je Zavrl umrl. Pri obdukciji se je dognalo, da je bolniku počila lobanjska kost, tudi je iriiel nekaj reber strtih. Za to neču-veno malomarnost in surovost je bil Kamenšek na pet mesecev ostrega zapora obsojen.
ŠTAJARSKO
n
—	Na Lisci pri Celju so našli premog. V kratkem ga prično slediti. Imejiteljica tega rudosleda je družba, ki je nedavno opustila premogovnik v Pečevniku poleg Celja.
—	Škrlatica se je pojavila na Štajerskem v vitanjski okolici, kjer je umrlo že 7 otrok in v občini Loka pri Zidanem mostu, kjer je obolelo 145 oseb (8 moških, 10 ženskih in 127 otrok) ter umrlo 23 otrok.
—	Disciplinarna preiskava se je uvedla proti notarju Strafelli v Rogatcu im sicer radi krive napovedi njegovih dohodkov. Strafella je Nemec.
—	V konkurz je prišel trgovec Julij Schmidt v Pilštajnu. Za konkurznega komisarja je imenovan J. Druškovič, trgovec v Kozjem.
—	Umrl je na izgubi krvi posestnik Fr. Žičkar v Gorjanah pri Podsredi. Prerezal si je žile na roki.
—	Graški Slovenci. Rojak piše iz nemškega Gradca: Nekdo je naštel v Gradcu nad 14,000 Slovencev. Vladno ljudsko šteje pa jih izkaže komaj 2000 Kje pa so drugi? Potapljajo se v nemškem morju. Mnogo jih je tudi, ki se sramujejo javno govoriti slovenski. Nekoč slišim na ulici dve ženski govoriti slovenski. Pozdravim ju v slov. jeziku, pa zbezljali ste, kakor bi udarila strela. V Gradcu imamo več slovenskih društev, toda izvzemši dija-štva je “Domovina” edino društvo, katero res zbira slovenske rojake vseh stanov, da ne pozabijo svojega jezika. Žal, da je to društvo premalo podpi-
—	“Peresam”. Pod tem imenom delajo nemški listi reklamo za “najmodernejše in najboljše perilno sredstvo”. Lepa je ta eksotična beseda, kaj ne! Morda je perzijska? Ne, ned To je naš domači: pere sam! — Za nekaj pa je slovenščina le še dobra, ka-Ii?
—	Uboj. V gostilno Vehovar v okolici Slov. Bistrice je prišel okolo polu
11.	ure ponoči neki Hans Wutte, ter brez vsakega znanega vzroka zabodel v gostilni sedečega žel. uslužbenca Cirila Leskovarja z nožem tako silno, da je čez pol ure umrl. Zločinec je ušel ter ga dosedaj še niso mogli najti.
—	Na Bobovem poleg Šmarja je nastal na pustni torek predpoldan pri Strašeku požar. Vrli šmarski gasilci so ga omejili na gorečo hišo, dasi je pretila drugim poslopjem velika nevarnost.
—	Pobegnila sta dne 22. febr. iz prisilne delavnice v Messendorfu pri Gradcu 19 letni Jožef Lupšina iz Velikovca in 28 letni Valentin Svič.
—	Pri kopanju vodnjaka se je na Trnovskem vrhu pri Ptuju ponesrečil delavec Jakob Zaf. Dobil je take poškodbe, da je umrl. Zapušča vdovo in enega mladoletnega otroka.
—	Spominska plošča Hrabroslavu Volariču. Tolminsko učiteljsko društvo vzida pokojnemu učitelju in skladatelju Hrabroslavu Volariču spominsko ploščo v rojstni hiši v Kobaridu. Slavnost odkritja se bo vršila dne 8. septembra t. 1.
—	Nova slovenska kolonijalna trgovina v Gorici se odpre v kratkem v hiši “Centralne posojilnice”. Otvorita jo Ljubljančana brata Anderwald.
—	Izpred sodnije v Gorici. 441etni Peter Bitežnik iz Bat je bil obtožen krive prisege pred sodnijo ter obsojen
na 2 meseca težke ječe s postom in trdim ležiščem vsak mesec. — Težke telesne poškodbe je bil obtožen 281et-ni Bukovec iz Kala, storjene Jakobu Preglju in radi tega obsojen na 2 meseca ječe s postom vsak mesec. — 27 letni Fr. Peternel z Grahovega je bil obtožen tatvine, storjene Ivanu Rejcu; enkrat mu je vzel 15, drugič 20 K. Peternel je obsojen na 5 mescev težke ječe s postom vsak mesec.
—	Samomor pod vlakom. Dne 25. febr. zjutraj ob deseti in pol se je pri kontoveljski cesti v Barkovljah vrgel nek zidar imenom Škerlj p. d. Gaber ped dunajski vlak. Kolesa so mu prerezala truplo na dvoje. Nesrečnik je zapustil šest otrok.
—	Obsojen Črnogorec. V Trstu je bil obsojen Črnogorec Junovič v 6me-sečno ječo, ker je nagovarjal dva vojaka bosansko-hercegovskega polka, naj v slučaju vojske ne streljata na srbske brate ter jima ponujal denarja, ako dezertirata.
—	V Iki se zdravi letos 99 duhovnikov iz raznih škofij.
—	Za župana v Opatiji je zopet izvoljen dr. Stanger.
—	170 oštrig pojedel. Nek znan gospod je v eni finih reških restavracij za stavo pojedel 170 oštrig, ko je že preje pospravil prav tečno večerjo.
ku baronu Lippe naenkrat slabo. Spravili so ga v hišnikovo stanovanje, kjer je v par minutah umrl od kapi. Bil je še komaj 27 let star.
—	Zaupni shod katoliško-političnega
društva na Koroškem je postavil dne
25.	febr. za deželnozborske kandidate, in sicer v kmečki skupini 1. Velikovec-Dobrlaves: grebinjski župan Florijan Ellersdorfer v Ravžu; 2. Pliberk-Želez-na Kaplja: Franc Grafenauer, državni poslanec in posestnik na Brdu, morebitni kandidat monsignor Valentin Podgorc v Celovcu; 3. Beljak-Pater-nion-Rožek: Janez Vošpernik, pos. v Zgornjih Jezercih pri Vrbi; 4. Trbiž-Podklošter: Josip Škrbina, p. d. Kazin, posestnik in živinozdravnik v Hudih Dolih pri Vratih. V splošni skupini Celovec - Velikovec - Dobrlaves - Pli-berk-Železna Kaplja:	Franc Grafe-
nauer, državni poslanec in posestnik na Brdu.
—	Tovarna pogorela. Tovarna lesnih izdelkov Michon & Noetsch v Ziljski dolini je 25. febr. pogorela. Škode je
60,000	kron.
—	Smrt v plesni dvorani. Pri šulfe-rajnskem plesu v Celovcu na pustni torek je postalo huzarskemu poročni-
—	Škof Gugler umrl. Iz Zagreba poročajo, da je ondi umrl v visoki starosti 89 let škof Pavel Gugler, odličen hrvaški rodoljub. — Pavel Gugler je bil naslovn-i škof Omiški, prepozit zagrebškega stolnega kapitlja. Svoj čas je bil kapitularni vikar zagrebške nadškofije. Bil je dobrotnik raznih društev in učenih zavodov.
—	V Zagrebu zopet okradli ameri-kanca. Anton Šturme iz Žurge je prišel v Zagreb, da se odpelje v Ameriko. Nastanil se je v gostilni Vrkljan v Pe-trinjski ulici, da prenoči. Ponoči je prišel v sobo nek moški, ki je rekel, da je gostilniški hlapec, ter mu izpod podvzglavja izmaknil 790 kron. Policija tatu baje zasleduje.
—	Hrvatski kmet zopet žrtev sleparjev. Kmet Simo Zdinjak iz Berka-sova je prodal vso svojo beračijo pa se je z izkupilom podal v Zagreb, da bi se od tu odpeljal k morju in od tu v Ameriko. V mestu sta se mu pridružila dva sleparja in ga kmalu tako daleč premotila, da jih je začel voditi po gostilnah in gostiti za svoje krvave novčiče. Končno je vino kmeta premagalo in v neki krčmi je zaspal. Ko se je zbudil pa seveda njegovih veselih znancev ni bilo nikjer, nikjer pa tudi njegovega denarja. Prijavil je vso stvar policiji, a svojega denarja pa ne bo nikoli več videl. Ukradenih mu je bilo 440 kron, ktere je imel privezane na desni nogi pod kolenom.
WWWWVAWWVVWWVV1A
& St
Sobe 201 In 202 Barbe* Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVIM
NOTAR

Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drug. poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko su oko spadajoča pisanja.
Govori nemške in angleško. ,WWVWVWUWtfMWWWWA
Kot nova izgleda obleka ko smo je mi očistili in pogladili, neglede ako je iz debelega ali tankega blaga.
Ženske bodo jako vesele, ako se seznanijo z našim delom. Prenovimo obleke, boljše in hitreje kot se doma naredi za kar zahtevamo le malo plačilo. Poskusite naše delo!
JOLIET STEAM DYE HOUSK, James Straka ft Co.
520-622 Cass St. JOLIET, IUL
Chi. Tel. 489.	N. W. Tel. 488.
POZOR, ROJAKU urejeno
>1 odUvrno gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
S. W. Phone 825.	Joliet, 111.
C. W. BROWN, predsednik.
R. PILCHER,podpredsednik.
W. G. WILCOX, casir.
Citizens’ National Bank
Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, 111.
TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke v stari domovini.
3%
O
OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolietu.
I \V.V.WAV.V,VAV.V.W.VAV/.V.W^V.V.,AVW7AWi,,V.V.ViV.V.mmmWÏ
FRANK SAKSER CO.,
j: 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y*
■j	Podružnica
S 6104 ST. CLAIR AVE. IN. E., CLEVELAND, O.
le prali!
Imateli v staro domovino komu kako pooblastilo poslati, obrnite se na nas, mi vam ceno in brzo postrežemo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi kteri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov, (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in pošlje svojo vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo imel sitnosti, ko se domu vrne.
• • _ 4 •	4_______
kupujemo in prodajamo po dnevnem kurzu. Ako potuješ v staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaš in kupiš ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača, nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imašli iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem, da vplačajo v Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamo.
ptD sl pieoleo
ženo, otroke, ali pa sorod nike, ter prijatelje v Ameriko vzeti, potrebuješ človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo na nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zastopamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje listke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podučimo rojake za potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem uradu (Ellis Island) služimo jim vedno v najboljšo pomoč.
ki nameravajo potovati v staro domovino z dobrimi in brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere jednega f izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod naslovim “Kretanje parnike- ” in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, da pride en dan pred odhodom parnika v New N ork. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi, kdaj pride v New York in na ktero postajo;.naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za-prtljago ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Če kdo dospe v New York, ne da bi nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki -4687 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnim angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov m sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zelo važno za potujoče rojake,, ker dandanes preži na vseh postajah iti ulicah po New Yorku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotovo veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Va9 še prodajo brezdušnim oderuhom, kteri speljejo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo važno in koristno.
na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsaka'denarna pošiljatev po nas poslana pride v stari kraj v 10 do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k. poštna hranilnica. Nikdar se še ni čuTo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisočkrat čuje od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesljive hranilnice ali posojilnice po 4 in 4^ odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obresti teko od dneva triom-. Izplačujemo uloge na hranilne, knjižice in dajemo posojila na nje.
fjenarje pošiljamo
<,W1VAV,AVAYAWVVW^SV.,.V.V,W.,.,AVWW/A,AW\W^A,.WA,AY^//,VAVW
A-merikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVENSKO-AM, TISKOVNA DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Popisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC
J o 1 i e t,	111.
Tiskarne telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Cht. 1541.
pri sprcmebi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov. Popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union,
Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
zastonj: Nikdar ne obžaluje svojih grehov, ne zmeni se za nobene grožnje, vse prošnje njegovih domačih in prijateljev so govorjene v gozd, le da od časa kakor jek zamolklo in votlo oddone. Stroj brez vodje drvi v neizogibno propast, ladija brez krmarja je igrača razburkanim valovom in človek brez Boga----------? “Modre so se
imenovali in so neumni bili,” tako piše apostol narodov v pismu do Rimlja nov. Te besede lahko porabimo za take izgubljene, z dragoceno krvjo Kristusovo odkupljene ovčice. Modre so se imenovali in mislili so, da morejo živeti brez svojega Boga, a našli so “svoj del v gorečem, ognjenem in žveplenem jezeru.”
Take izgubljene duše se rade tolažijo rekoč: “Če me je Bog zapustil, us mili se me že tudi; koliko je bilo še slabših in vendar so mirno zaspali Gospodu.”
Pač tužno znamenje za slehernega ki si hoče s takimi ugovori potolažiti svojo pekočo vest. Ali bi ne bilo naslednje predrzno, da naravnost ne spametno: Nekdo bi visel na slabi trohljivi niti nad globokim prepadom Prišlec bi mu podal močno vrv, da se je oklene. A ta pa bi se norčeval in odklonil vsako pomoč, češ, saj menda tudi po tej niti priplezam na površje — In prav taka se godi z grešnikom: ki odlaša pokoro na stara leta. Ko ta nesrečnež stopi pred sodni stol vse mogočnega Boga, tedaj zasliši iz ust svojega sodnika strašno obsodbo kot vzrok svojega pogubljenja pa mu zadone besede: “Ker nisi spoznal časa svojega obiskovanja!”
To je torej žalostna usoda trdovrat nega grešnika. Da se tudi nam kaj takega ne pripeti, porabimo čas, dokler je dan; kajti noč pride in takrat bo prepozno. Za bodrilo naj nam bodo besede sv. Gregorja:
“To premišljujmo trezno in brez prenehanja, da ne bo za nas — brez ploden minuli čas.”
sko kupčijo, namenjeno do ali iz azijskih in avstralskih luk.
Ves promet Nove Zelandije, bodisi Evropo ali Ameriko, prepušča panamski črti. Trgovino med obema brežinama Združenih Držav ceni na $150,000,000 na leto in med obema brežinama Južne Amerike na $80,000,000. Skratka, računajoč na nagel razvoj in arastek prometa med obema ameriškima brežinama, ceni dotični pisec, da bode za $800,000,000 prometa šlo na leto po Panamskem kanalu že v nekaj letih po dovršitvi. Če se uvede dve tretjini tako velika brodnina kot se računa v Sueškem kanalu, bode ta promet za $800,000,000 donašal dohodkov na debelo okoli $11,500,000. Najmanjši letni stroški za poslovalne izdatke bodo znašali po njegovem $5,000,000, torej ostane $6,500,000 — ali ravno znesek v plačevanje dvoodstotnih obresti na $325,000,000, kolikor bo stal kanal po njegovi cenitvi.
CERKVENI KOLEDAR.
28. mar. Nedelja Siksto.
Pondeljek Eustazo
29.	“
30.	“
31.	“
1.	apr.
2.	“
3.	“
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Kvirino
Balbino.
Hugo.
rane in Pavla. Rihard, škof.
PETA POSTNA NEDELJA.
O PANAMSKEM KANALU.
V	srcu mora zaskeleti človeka, če premišljuje občevanje izraelskega ljudstva s svojim Bogom kakor občuje z očetom otrok. Jezus Kristus se je prizadeval na vso moč, da bi vtrdil v sebičnih judih vero na sebe — kot obljubljenega Mesijo. Razložil jim je jasno svoj izveličalni nauk, krepil njih slabo vero s čudeži — in danes je izkušal še enkrat omečiti njihova srca. In kaj je bil vspeh tega ljubeznjivega Gospodovega početja? “Tedaj so pobirali kamenje, da bi vanj lučali” pravi evangelist.
V	teh besedah je izražena vsa zloba in zakrknjenost judovskega ljudstva. Gotovo satanska hudobija, do katere se more ponižati le oni, ki je trdno zaklenil duri svojega srca vsem opomi-njem in krepostim, a je na stežaj odprl vsem poželjivostim in nasladam življenja!
Njega torej, na katerem so se na tak čudovit način izpolnile prorokbe starih očakov, — njega, ki je pred njihovimi očmi delal največjg čudeže, — njega, ki jih je tako obilno osipal z najraznovrstnejšimi dobrinami, njega, ki je tako sveto živel, da jih je lahko vprašal z mirno vestjo: “Kdo izmed vas me more obdolžiti kakega greha?” pjega — hočejo kamenjati.
Toda Jezus je poznal zagrizenost izvoljenega Izraela, poznal je tudi njih — hudobno srce in malopridno roko, zato se je storil nevidnega, “in je šel iz templja yen.”
Gotovo žalosten prizor: Ko zapušča Sin božji hišo svojega očeta — jeruzalemski tempelj. A še mnogo bolj obžalovanja vreden je oni trenutek, ko zapušča Spasitelj človeškega rodu grešno srce svojega odkupljenca, ko je vendar tudi naše srce — njegov hram ... In to se zgodi pri vseh onih, ki se ustavljajo njegovim opominjem.
Jezus Kristus je učil v teku triletnega svojega delovanja na najrazličnejših krajih. Zdaj je poučeval v sinagogah ali judovskih molilnicah, zdaj v jeruzalemskem templju, kmalu zopet v čolnu, na gori, v ravnini... Čemu nam pač sv. pismo to tako natanko poroča? Na to vprašanje nam odgovarja učeni Stella: “Gospod-Bog hoče, da bi bili kraji, na katerih je Jezus poučeval svoje ovčice, na. sodnji dan priče, če bi se ljudstv-o izgovarjalo, češ, da mu niso bili znani Kristusovi nauki.”
S čim se bo pa trdovratni kristijan izgovarjal na dan sodbe? Bo li mogel reči, da so mu bili neznani Jezusovi nauki? Se bo li mogel opravičevati, da mu je nedostajalo potrebnih sredstev in pomoči? Gotovo ne! O tudi proti njemu se takrat vzdignejo priče, ki oddajo glasno spričevalo Gospodovim opominjem, zaslišancu pa povzroče večno obsodbo. Tedaj spozna tak nesrečnež, kako resnične so one besede Odr^šenikove: “Kraljestvo božje se vam odvzame!” a žalibog — prepozno.
Kakor hitro Jezus zapusti srce grešnikovo, postane človek v istem trenutku najnesrečnejše bitje na zemlji. Njegovo srce postane trdo kakor j^klo, vsa sredstva ¡zveličanja so pri njem
Ime, številka in kraj društva.
SVETI JOŽEF MODER IN SKRBEN GOSPODAR.
Koliko stane gradnja, kako se bo iz plačeval itd.
Pod sedanjim vodstvom je bilo delo na kanalu urejeno na temelju umnega gospodarstva in izdatnosti. To nače lo je prešinjalo sleherni department ali oddelek, in departmentov je mno go. Na primer, vlada ima ogromno pralnico, izdeluje led, kruh, paštete in tako drugo blago, kakor ga zahtevajo želodci 35,000 raznorodnih delavcev. Nadalje ima štirinajst hotelov ter petintrideset kuhinj in jedilnic. Za 30c se lahko dobi obed jednak onemu, kot ga dobiš v kakem našem hotelu za pol dolarja. Dobi se “board” (stan in hra na) za 40c na dan, in sicer zdrav. Pa tudi za 30c na dan se dobi “board’ nič manj zdrav, a manj vabljiv, ker je namenjen predvsem za razne orien talske kulije.
Da redi delavce, kupuje vlada na le to 4,000,000 funtov mesa. Za vsak dan se potrebuje 800 funtov sirovega masla, šest in pol tone podzemljice (krom pirja), petinsedemdeset ovac, 2,000 funtov gnjati in skoraj istotoliko sla nine. Poleg 500 galonov mleka na dan, je 4,500 zabojev na mesec zgo ščenega blaga. Vsa ta mlekovina do haja iz New Yorka, m vsa je bila pa steurizirana. Pekarnica lahko speče 60,000 hlebcev na dan, a navadno se jih potrebuje čet-rtina tega zneska. Vsak dan napravijo 1,000 testenic ali paštet (pies), a napravijo jih lahko desetkrat več. Ostrige se dovažajo zmrznjene. Sadja je v izobilju po primeroma nizki ceni. In vsi ti ogromni postranski zavodi, ki so samo v pospeševanje glavnega dela, se vodijo brez prepira in brez vsakega nereda. Vlada ima nad $10,000,000 naloženih v poslopjih, poleg mnogoštevilnih stavb kupljenih od Francozov. Nekatere zgradbe za stroje so preurejene za stanovanja. Skupine hiš in dvorcev bi glede čistosti in slikovitosti bile v ponos brežinam Nove Anglije. *
Glede.deloštedilnih strojev se je dosegel vrhunec dosedanje prakse. Poleg tega kar prištedijo v vrtanju in dinamitu, opravlja vsaka imed dvein-štirideset parnih lopat delo 124 moških, ali skupaj 5,456 moških, in vendar se potrebuje za oskrbo parnih lopat 400 delavcev, večinoma neizučenih. Neki stroj za odpravljanje tračnic o-pravlja delo za 600 moških, vendar je samo devet delavcev zaposljenih pri njem. Takozvani “spreader” (razšir-javni ali podmetavni stroj) je še bolj znamenit, kajti za njegovo nalogo bi se potrebovalo 3,000 lopatarjev ali ki-dačev.
Iz teh dejstev je razvidno, da je bilo v primer z ameriškim francosko delo pri gradnji kanala uprav neznatno>
* * *
V obsežnih razpravah o Panamskem kanalu se v tej deželi ni obračalo mnogo pozornosti na vprašanje o neposrednem povračilu. Američani si nebeli jo las glede tega, kako dobe nazaj denar, ki ga stavijo v podjetje ogromnega prekopa. Javno mišljenje je bilo in je obrnjeno na bodoče koristi — na dejstvo, da se 12,000 milj razdalje med našo vzhodno brežino in našo zapadno brežino odpravi ali izloči po dovršitvi prereza črez Panamsko ožino.
Neki pisec pa je v nekem odličnem britanskem- obzorniku precenil možne dohodke iz kanala, in sicer precej pregledno in verjetno. Konečne stroške za dovršitev ceni na $325,000,000, kar je $35,000,000 manj, nego cenitev stroškov v najnovejšem poročilu polkovnika Goethalsa. Britanski pisec izključuje iz tega proračuna vso evrop-
Kakor je sv. Jožef nekdaj ljubeznivo, previdno skrbel za živek deviške Matere Marije in božjega Deteta, tako tudi še sedaj prerad pomaga vsem, kateri se v svojih zemeljskih stiskah zatekajo k njemu polni zaupanja. V sledečem podajemo nekaj vzgledov njegove očetovske dobrotljivosti.
Znani častitljivi služabnik božji Kle-mens Maria Hofbauer, prvi nemški re-demptorist, ki je bil prištet med zveličane pod papeštvom Leona XIII., je ustanovil v Varšavi zavod za uboge sirote. Okoli leta 1806. je nastala velika draginja tamkaj, in milodari, s katerimi se je dotlej vzdrževal zavod, so vsledtega dohajati tako pičli, da so bile zaloge konečno izčrpane. Ko je bila stiska največja, je hitel pater Hofbauer v cerkev, je pokleknil pred al-tarjem sv. Jožefa in zaupno molil za njegovo pomoč v tej stiski. Medtem ko je še molil, so ob vratih sirotišnice neznani ljudje razkladali poln voz živeža, dokler ni bilo splošni stiski odpo-magano.
Tako je pomagal sveti rednik Jezusov zvestemu služabniku svojega nebeškega Rejenca iz velike stiske. Pa si morda ta ali oni čitalec tega čudovitega uslišanja molitve misli: Da, to je bil tudi svetniku podoben redovnik, ki mu je sv. Jožef naklonil tako izredno podporo. Vsakdanjim kristjanom pa se kaj tacega ne dogodi. Tem hočemo sporočiti drugo uslišanje molitve iz novejšega časa.
Vrl črevljarski mojster je prišel brez svoje krivde v veliko stisko. Imel je plačati zaostalo najemnino in precejšen račun za usnje. Skupaj je znašal dolg 400 mark, in njegova blagajna je bila prazna. Kaj bo iz njega in njegove družine, če se -mu stanovanje odpove in mu usnjar ne bi več hotel dati usnja, kakor je bilo pričakovati. Težkega srca je tožil svoje skrbi znanemu jezuiškemu patru. “Jaz bi Vam rad pomagal, ljubi mož, ko bi mi bilo mogoče,” je odgovoril ta sočutno, “ampak sam sem ubog. Samo svetujem Vam lahko, da greste k mogočnemu pomočniku, k sv'. Jožefu, redniku Jezusovemu, ta stiskanim tako rad pomaga. Začnite koj danes devetdnevno pobožnost k njemu.” Ubogi črevljar je poslušal svet. Po devetih dneh pa je prišel zelo potrt k patru potožit se, da je naprdšena pomoč doslej izostala. “Dalje moliti, prijatelj moj, začnite takoj drugo devetdnevno pobožnost, vztrajna molitev se usliši,” je vzpodbujal redovnik skrbipolnega mojstra. Ta je šel pofem z novo gorečnostjo spet k molitvi. Medtem je patra obiskal posveten duhovnik, njegov prijatelj. Ko sta bila prijatelja nekaj časa skupaj, je duhovnik vprašal redovnika: “Ali morda poznaš ko ga v tem kraju, ki je pomoči posebno potreben? Prejel sem namreč svoto denarja v dobrodelne svrhe in ne vem v tem hipu za nikogar, kjer bi bila dobro obrnjena.” — “O gotovo, poznam prav vrlega črevljarskega mojstra, ki se nahaja v veliki stiski,” je živahno odgovoril pater. “Kako visoka je svo-ta, ki jo lahko daruješ?” — “400 mark je,” je odvrnil duhovnik. — “Res čud no, ravno toliko znaša dolg, ki ga ima vrli rokodelec plačati. Tu je pa sv, Jožef dobro skrbel.” — “Kako misliš to?” — “Svetoval sem možu, naj svoji stiski naprosi sv. Jožefa pomoči, in prosil ga je vztrajno, in s kako krasnim uspehom,” je pristavil pater blestečih oči. Še istega dne je prejel ubogi črevljarski mojster, od veselja žareč, svoto 400 mark, ki ga je rešila vseh skrbi. .
Ali nas ne morajo take izkušnje utrditi v zaupanju na veliko dobrotljivost sv. Jožefa in na moč njegove priprošnje? — Posvečajmo torej temu Iju-beznipolnemu, velikemu svetniku -posebno češčenje in zatekajmo se v svojih stiskah k njemu!
NAPRODAJ HIŠA, ŠE NOVA IN lota 50x125 ft. Poleg hiše je hlev, a pod hišo fina klet. Cena $2600.00. Ant. Stanick, 1206 N. Broadway, Joliet, 111.	13-4t
HRVATSKO DRUŠTVO ZRINSKI Frankopan št. 18, H. Z. v 111., v Joliet, 111. Odbor za leto 1908: Predsednik: Fil. Hibler, 1014 N. Chicago St.; podpredsednik: Pavel Pavletič, 1003 N. Scott St.; Računovodja: Ant. Kirinčich, 1212 N. Chicago St.; tajnik: Mih. Podobnik, 920 N. Chicago St.; blagajnik: Josip Tušek, 205 Ruby St.; bolniška načelnika: za vzhodno stran mesta: Tom. Stefančič, 1014 N. Chicago St.; za zapadno stran mesta: Ant. Malnarič, 1316 N. Hickory St. Seja prvo nedeljo v • mesecu v cerkveni dvorani.
IŠČE SE DOBER KROJAČ, KI JE izučen v splošnem krojaštvu. Vprašati: L. Stein, 401 Scott St., Joliet, 111.	dlt
“RUMAGE SALE” FINIH OBLEK bo v petek in soboto dne 27. in 28. sušca v Sans Bldg., N. Ottawa Str., Joliet, 111.
IŠČEM BRATRANCA FRANK DO-larja, doma iz Gor. Sušice okraj Rudolfovo, Kranjsko. Bival je pred 6 meseci nekje v Nebraski. Jaz sem mu že pisal pa mi je bilo pismo vr-neno. Zdaj ne vem kje se nahaja. Prosim rojake, če kateri ve za njega naslov naj mi ga javi, mu bodem zelo hvaležen. Ali se mi pa naj javi sam, če bere ta dopis. Frank Beck, 1208 So. 13th Str., Springfield, 111. NAPRODAJ PRODAJALNA IN Hiša z 10 sobami v drugem nadstropju; ena druga prodajalna z 8 sobami. Več pove Mrs. C. Kirschke, 1101 N. Hickory St.	16t4
SPODAJ PODPISANI BI RAD zvedel kje se nahaja Johan Lovšin, doma iz Preske, fara Lodrazica. Več let je bival v fari sv. Gregar pri Ortneku na Kranjskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi blagovoli sporočiti, ker mu bodem zelo hvaležen, ali se na; javi sam. Opominjam ga naj mi poravna svoj dolg, katerega mi dolguje, vsaj do 15. aprila, ker potem nameravam odpotovati v staro domovino, če pa ne, sem pa prisiljen še ta drugo priobčiti v vseh slovenskih listih. Fr. Andoljšek, Johnstown, Pa.	2t.
Človeško bitje dihne okoli dvajsetkrat na minuto. .
Po sedanji množitvi bo prebivalstvo te dežele leta 1919. znašalo 100,000,000.
Davki plačani na manilske uvoze opija so se na srečo zmanjšali od $294, 381 leta 1905. na $64,891 leta 1908.
Petinpetdeset tisoč Kitajcev živi na Filipinih (okoli 22,000 v Manili). Čisti narastek v petih letih je znašal 3,594.
500 porok na en dan. Letošnji pustni pondeljek je bilo na Dunaju 500 porok. Vrhu tega je bila stotina srebrnih in zlatih porok.

NASLOVNIK
tigovcev, obrtnikov, gostilničarjev in
odvetnikov, ki se priporočajo rojakom.
JOLIET, ILLINOIS.
ADLER J. C. & CO„ 112 Exchange St., priporoča rojakom svojo mesnico.
BRAY-EVA LEKARNA SE PRI-poroča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta.
CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicago" st., blizo slov. cerkve. Prodajalna moških in ženskih oblek.
DENAR NA POSOJILO. POSO-jujemo denar na zemljišča pod u-godnimi pogoji. Munroe Bros.
EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St. Prodajalna pohištva in moških oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Stavbenik (contractor).
GOLOB JOHN, 608 N. Broadway. Izdelovalec kranjskih harmonik.
GRAHEK IN FERKO, 207 Indiana St. Mesnica.
S. HONET, KROJAČ, 918 NORTH Chicago St, Joliet, 111. Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni.
HORWAT ANTON, 600 N. Chicago St. Izdelovalec cigar in trgovec a likerji na debelo.
JURI ČIČ FRANK, 1001 N. Chicago St. Prodajalec moških oblek in obuval. Agent vseh prekomorskih črt
J. P. KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton Sts. Oba telefona 8. Joliet, III.
KONESTABLO ANTON, 201 Jackson St. Krojač. Izdeluje, popravlja in gladi moške oble.
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indiana St. Gostilna.
STONICH GEORGE. 813 N. Chicago St. Trgovca z grocerijo, premogom in pošiljanje denarja.
TORKAR LOUIS, 30 Fairview Ave. Prodajalec zemljišč, lot, peska in kamenja.
VOGRIN ANTON, 205 Ruby St. Izdelovalec «n popravljalec čevljev.
WOLK VICTOR, 200)4 Ruby Str. Krojač moških in ženskih oblek. Popravljam, likam in čistim obleke SOUTH CHICAGO. ILL.
KOMPARE JOS., 8908 Greenbaj Ave. Salun in prodaja šifkart PITTSBURG, PA.
NOLLE C., 5170 Butler St., ameriški hoteš.
DINAN C. M., 5151 Butler St Prodaja vina in likerjev na debelo.
HOTEL REINHOLD, 5400 Bntlet St., R. Matuszewski, lastnik.
HOTEL DUBLIN. H. A. DvVin, last., 5438 Butler St
1.	Sv. Štefana, Chicago, 1111................
2.	Sv. Jožefa, Joliet, 111....................
3.	Vitezi sv. Jurija, Joliet, 111.............
4.	Sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn.........
5.	Sv. Družine, La Salle, 111................
7.	Sv. Jožefa, Pueblo, Colo..................
8.	Sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111.........
10.	Sv. Roka, Clinton, Iowa...................
11.	Sv. Janeza Krstnika, Aurora, 111..........
12.	Sv. Jožefa, Forest City, Pa...............
13.	Sv. Janeza Krstnika, Biwabik, Minn........
14.	Sv. Janeza Krstnika, Butte, Mont..........
15.	Sv. Roka, Allegheny, Pa...................
16.	Sv. Jožefa, Virginia, Minn................
17.	Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark.........
20.	Sv. Janeza Krstnika, Ironwood, Mich.....
21.	Sv. Jožefa, Federal, Pa....................
23.	Sv. Barbare, Bridgeport, Ohio..............
24.	Sv. Barbare, Blocton, Ala..................
25.	Sv. Vida, Cleveland, Ohio.................
29.	Sv. Frančiška Sal., Joliet, 111...........
30.	Sv. Petra, Calumet, Mich.................
32.	Jezus Dober Pastir, Enumclaw, Wash...
33.	Matere Božje, Pittsburg, Pa...............
38.	Sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans....
39.	Sv. Jožefa, Riggs, Iowa...................
40.	Sv. Barbare, Hibbing, Minn................
41.	Sv. Jožefa, Pittsburg, Pa.................
42.	Sv. Alojzija, Steelton, Pa................
43.	Sv. Jožefa, Anaconda, Mont...............
44.	Vitezi sv. Florijana, So. Chicago, 111...
45.	Sv. Cirila in Metoda, East Helena, Mont.
46.	Sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y..
47.	Sv. Alojzija, Chicago, 111................
49.	Jezus Dober Pastir, Pittsburg, Pa.........
50.	Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa......
51.	Sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich
52.	Sv. Alojzija, Indianapolis, Ind..........
53.	Sv. Jožefa, Waukegan, 111................
54.	Srce Jezusa, Chisholm, Minn...............
55.	Sv. Jožefa, Crested Butte, Colo......
56.	Sv. Jožefa, Leadville, Colo
57.	Sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y................
58.	Sv. Jožefa, Haser, Pa.....................
59.	Sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn.......
60.	Sv. Janeza Krstnika. Wenona, 111..........
61.	Vitezi sv. Mihaela, Youngstown, O.........
62.	Sv. Petra in Pavla, Bradley, 111..........
63.	Sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio.............
64.	Sv. Jurija, Etna, Pa......................
65.	Sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wiss........
66.	Sv. Frančiška, Cleveland, Ohio............
67.	Sv. Nikolaja, Steelton, Pa...............
68.	Sv. Barbare, Irwin, Pa...................
69.	Sv. Jožefa, Great Falls, Mont............
70.	Srce Jezusa, St. Louis, Mo...............
71.	Sv. Antona Pad., Goff, Pa.................
72.	Sv. Antona Pad., Ely, Minn...............
73.	Sv. Jurija, Toluca, 111...................
74.	Sv. Barbare, Springfield, 111...,.........
75.	Vitezi sv. Martina, La Salle, 111.........
77.	Marije Vnebovzete, Forest City, Pa.......
78.	Marije Pomagaj, Chicago, 111.............
79.	Marije Pomagaj, Waukegan, 111............
80.	Matere Božje, So. Chicago, 111...........
81.	Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa......
83.	Sv. Alojzija, Fleming, Kans...............
84.	Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich
85.	Marije Čistega Spočetja, So. Lorain, Ohio....
86.	Sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo.
87.	Sv. Antona Pad., Joliet, 111..........
88.	Sv. Alojzija, Mohawk, Mich............
89.	Sv. Petra in Pavla, Etna, Pa..........
90.	Sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr
91.	Sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa........
PLAČALI
$13265
293.20
117.30 89.95
141.55
360.75
102.45
12.10
32.00
286.20 60.80
181.30 131.80
38.30 46.50 125.40
47.95
19.55 278.70 223.90 385.15
63.90
110.95
57.95
20.55
136.30
73.90 80.00 80.00
192.30 40.40
30.00
50.90 34.15
127.95 28.80
66.35
226.95
95.55
74.35
’75Í55
103.00 212.05
55.30
61.35
13.70 111.80
46.90 110.60
29.60
38.65
104.70
21.30
60.90
39.30
81.95
58.10
70.55
60.05
116.55
88.30
87.30
68.00
78.05
95.90
74.65
26.10 17.70 70.25
39.95
35.05 4.90
54.95
92. 93.	Sv. Barbare, Pittsburg, Pa			24.15 60.60 39.40 69.55 40.50 59.60 53.05 31.80 28.90 20.75
94. 95.	Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo..		
96.	Sv. Barbare, Kaylor, Pa			
97.			
98.			
100.	Sv. Jurija, Sunnyside, Utah	„			
101.	Sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, Ohio			
102.	-Novi Dom, Newark, N. J			
103.	Sv. Jožefa, Milwaukee, Wis			37.70
104.	Marije Čistega Spočetja, Pueblo, Colo			41.45
105.			16.60
107.	Sv. Barbare, Moon Run, Pa				11.50
108.	Sv. Genovefe, Joliet, 111			14.85
109.	Sv. Družine, Aliquippa, Pa			11.35
110.	Sv. Tožefa, Barberton, Ohio			6.30
111.	$*- 5rca Marijinega, Barberton, Ohio			9.25
112.	Sv. Jožefa, Ely, Minn			96.40
113.	Sv. Roka, Denver Colo			40.05
114.	Marije Milosti Polne, Steelton, Pa			16.50
115.	Sv. Veronike, Kansas City, Kans			47.25
117.	Sv. Srca Tezusovega, Murray, Utah			4.90
118.	Sv. Pavla, Little Falls, N. Y			11.35
119.	Marije Pomagaj, Rockdale, 111			14.05
120.	Sv. Ane, Forest City, Pa			22.80
121. 122.	Marije Pomagaj, Little Falls, N. Y	 Sv. Jožefa, Rock Springs, Wyo			29.40
123.	Sv. Ane, Bridgeport, Ohio			17.35
124.	Sv. Jakoba, Gary, Ind			
126.	Sv. Martina, Mineral, Kans			40.05 26.80
127.	Sv. Ane, Waukegan, 111			
128. Sv. Barbare, Etna Pa.
Skupaj.
$7855.50
Preostanek 1. februarja 1909 ......................................$115,258.52
Plačano od društev ......................................$7,855.50
V letu 1908 preveč plačano posmrtnine za pok Ivan
Rus-om, od št. 72, Ely, Minn........................ 10.00
Obresti od cerkve sv. Jožefa v Jolietu, 111., od 1. avg.
1908 do 1. fbr. 1909 .....,......................... 200.00
Obresti od 10 obveznic, City of Joliet, 111. Street Improve-
, ment od 15. avg. 1908 do 15. febr. 1909............. 225.00
Obresti od cerkve sv. Jurija, So. Chicago, 111. od 2’3. avg.
1908 do 23. febr. 1909 ............................. 425.00
Cerkev sv. Jurija, So. Chicago, 111. plačala po Rev. Ivan
Kranjec-u na posojilo .............................. 300.00	9015.50
$124,274.02
Izplačana posmrtnina za:
Matija Plut (II. del.)....,..........................$ 800.00
Marija Žagar ........................-i-............. 500.00
Anton Oven........................................... 1000.00
Jos. Plos ...................................i_______ 1000.00
Franc Ravšelj (b in c)............................... 900.00
$ 4,200.00
Za Jednotino zemljišče plačalo ..................... ............$ 3,200.00
Razn drugi stroški .............................................. 605.25
Preostanek 28. februarja 1909................................... 116,26877!
$124,274.02
K. S. K.
JEDNOTA
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:.......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:............Marko Ostronich, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:......Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:..................Josip Zalar, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:.............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Blagajnik: .........John Grahek, cor. Broadway & Granite Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:.. ..Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111.
Pooblaščenec...............Josip Dunda, 123 Comstock Street, Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik:.........Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111.
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 527, North Chicago, 111.
PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Blaž J. Chulik, cor. N. Chicago & Jackson Sts., Joliet, 111.
John N. Gosar, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa.
Leo. Kukar, Ely, Minn.
URADNO GLASILO JE AMERIKANSKl SLOVENEC.
pristopili Člani.
K društvu sv.	Cirila in	Metoda	4,	Butte,	Mont.,	13705	Josip	Leščanec, roj
1892, spr.	18. marca	1909.	Dr.	št. 88 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 13725 Jurij Vranešič, roj 1892, 13726 Alojzij Vidic, roj 1888, spr. 21. marca 1909.	Dr. št. 86 članov.
K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 13727 Jos. Rudolf, roj 1886, 13728 Bernard Gerdin, roj 1884, 13729 Karol Tavčar, roj 1882, 13730 Ivan Kranjc, roj 1883, 13731 Jakob Lavrič, roj 1882, spr. 14. marca 1909. Dr. št. 243 čl.
K društvu sv.	Roka 15,	Allegheny,	Pa.,	13732	Mihael	Kasunič,	roj 1883, spr.
21. marca	1909.	Dr.	št. 103 člane.
K društvu sv. Frančiška Ser. 46, New York, N. Y., 13733 Josip Grašek, roj 1891, 13734 Jos. Rems, roj 1893, spr. 17. marca 1909. Dr. št. 38 članov.
K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 13735 Ivan Bukovec, roj 1876, 13736 Jernej Pečnik, roj 1885, 13737 Martin Može, roj 1868, 13738 Josip Lovišček, roj 1878, 13739 Josip Vidic, roj 1884, 13740 Franc Bajt, roj 1881, 13741 Anton Jug, roj 1873, spr. 17. marca 1909. Dr. št. 87 članov.
K društvu sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 13742 Franc Kocjančič, roj 1889, 13743 Valentin Zajc, roj 1874, 13744 Sebastijan Tušar, roj 1880, 13745 Ivan H. Krašovec, roj 1892, 13746 Anton Kocjančič, roj 1875, 13747 Anton Tušar, roj 1869, spr. 18. marca 1909.	Dr. št. 61 članov.
K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 13748 Ivan Habe, roj 1887, spr. 14. marca 1909.	Dr.	št. 105 članov.
K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 13749 Ignac Zajc, roj 1891, 13750 Josip Gnidovec, roj 1867, spr. 17. marca 1909.	Dr.	št. 128 članov.
K društvu sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 13751 Ivan Grabjan, roj 1884, 13752 Josip Belobrajdič, roj 1885, 13753 Franc Klančnik, roj 1882, spr. 21. marca 1909.	Dr. št, 72 članov.
K društvu sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 13754 Jos. Rus, roj 1884, 13755 Ivan Šega, roj 1886, 13756 Ivan Jerič, roj 1880, spr. 23. marca 1909.
Dr. št. 77 članoc.
K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 13757 Anton Gantar, roj
1891,	13758 Stefan Horvat, roj 1886, spr. 24. marca 1909. Dr. št. 116 članov.
K društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 13759 Andrej Zakrajšek, roj
1884, 13760 Franc Petrovčič, roj 1888, spr. 14. marca 1909. Dr. št. 89 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 13761 Paul Medved, roj 1891, 13762 Mihael Kovačič, roj 1889, 13763 Ivan Beg, roj 1882, 13764 Filip Šklopan, roj 1884, 13765 Ivan Ružič, roj 1878, spr. 14. marca 1909.
Dr. št. 62 članov.
K društvu Fred. Baraga 93, Chisholm, Minn., 13766 Ivan Zobec, roj 1882, 13767 Josip Gašperič, roj 1888, 13768 Josip Anzelc, roj 1880, 13769 Matevž Privec, roj 1881, spr. 19. marca 1909.	Dr. št. 70 članov.
K društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 13770 Leopold Godec, roj 1884, spr. 23. marca 1909.	Dr. št. 36 članov.
K društvu sv. Jožefa 122, Rock Springs, Wyo., 13771 Josip Smrekar, roj 1864, spr. 14. febr., 13772 Franc Šubic, roj 1887, 13773 Valentin Luznar, roj 1888, 13774 Pavel Demšar, roj 1891, spr. 19.- marca 1909. Dr. št. 28 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., k društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 6855 Franc Švar, 15. marca 1909.	I. dr. št. 322 članov.
II. dr. št. 93 članov.
Od društva sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., k društvu sv. Martina 126, Mineral, Kans., 10665 Franc Spreizer, 15. marca 1909. I. dr. št. 92 članov.
II. dr. št. 20 članov.
ZOPET PRISTOPILI ČLANI.
K društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 12076 Janez Marolt, spr. 15. marca 1909.	Dr. št. 87 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 10758 erdinand Drolc, 20. marca 1909.
Dr. št. 128 članov.
K društvu Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 8825 Nikolaj Skolan, 8. marca 1909.	Dr. št. 181 članov.
K društvu Anton Pad. 72, Ely, Minn., 1782 Ivan Rabolj, 15. marca 1909.
Dr. št. 74 članov.
K društvu sv. Barbare 74, Springfield, 111., 2566 Franc Lisjak, 6262 Franc Kmet, 15. marca 1909.	Dr. št. 53 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Janeza Krstnika 14, Butte, Mont., 988 Marka Mautz, 20. marca 1909.	Društvo št. 141 članov.
Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 9232 Ferdinand Rom, 16. marca 1909.	Dr. št. 104 člane.
Od društva sv. Roka 113, Denver, Colo., 12282 Franc Mauc, 11365 Ivan Morell, 13. marca 1909.	Dr. št. 43 članov.
Od društva sv. Jakoba 124, Gary, Ind., 13170 Franc Radka, 13172 Štefan Rok-sa, 13182 Franc Brinko, 13185 Anton Podlesnik, 10. marca 1909.
'v	Dr. št. 16 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 39, Riggs, Iowa, 11122 Josip Losky, 22. marca 1909.
Dr. št. 17 članov.
Od društva sv. Martjna 126, East Mineral, Kans., 13591 Jakob Fojkar, 15. marca 1909.	Dr. št. 19 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 10756 Adolf Šebat, 20. marca 1909.
Dr. št. 127 članov.
Od društva sv. Janeza Krstnika 13, Biwabik, Minn., 13251 Anton Tonija, 17. marca 1909.	Dr. št. 52 članov.
Od društva sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 10233 Anton Pajnich, 16. marca 1909.	Dr. št. 57 članov.
Od društva sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 11385 Henrik Lazar, 15. marca 1909.	Dr. št. 38 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 3952 Frančiška Duša, roj 1882, spr. 21. marca 1909.	Dr. št. 35 članic.
K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 4007 Helena Ružič, roj 1883, spr. 14. marca 1909.	Dr. št. 14 članic.
K društvu Fred. Baraga 93, Chisholm, Minn., 4008 Eva Cermugel, roj 1884, spr. 19. marca 1909.	Dr. št. 2 članici.
K društvu sv. Jožefa 103,	Milwaukee	Wis., 4009 Helena Luketič,	roj	1869, 4010
Apolonija	Šepič, roj	1868, spr. 23. marca 1909.	Dr.	št.	11 članic.
K društvu Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., 4011 Ivana Keržič, roj
1892,	4012 Frančiška Petkovšek, roj 91, 4013 Frančiška Mrlak, roj 1891, 4014 Frančiška Jerina, roj 1874, spr. 19. marca 1909. Dr. št. 29 članic.
K društvu sv.	Ane 123,	Bridgeport,	Ohio, 4015 Johana Perko,	roj	1892, spr.
21. marca	1909.	Dr.	št.	32 članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., k društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 1966 Uršula Katic, 8. marca 1909.	I. dr. št. 115 članic.
II. dr. št. 18 članic.
Od društva sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., k društvu sv. Martina 126, Mineral, Kans., 3265 Marija Spreizer, 15. marca 1909. I. dr. št. 17 članic.
II. dr. št. 4 članice.
SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE.
K društvu sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 2775 Mary Rabolj, 15. marca 1909.
'	Dr. št. 16 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Janeza Krstnika 14, Butte, Mont., 697 Ana Mautz, 20. marca 1909.	Dr. št. 61 članic.
NAZNANILO.
Uradno se naznanja g. Anton Gerdinu in g. Jos. Jarc-u, kakor tudi ostalim članom in članicam društva sv. Vida 25, K. S. K. J., Cleveland, Ohio, sledeče: Rev. John Kranjec predlaga, da se odobri delovanje gl. predsednika, kateri je odstavil predsednika Anton Grdina in tajnika Jos. Jarca iz urada dr. sv. Vida št. 25 v Clevelandu, Ohio, K. S. K. J. radi nepravilnega poslovanja pri imenovanem društvu. Podpirano po gosp. Jos. Dunda. Sprejeto.
Predsednik pravno-prizivnega odbora B. J. Chulik pripomni temu predlogu, da če odstavljena člana Jarc in Grdina še v nadalje vstrajata v tej svojej nevbogljivosti in ne vpoštevata predsednikovega sporočila, da sta odstavljena od društvenega odbora, da ima glavni predsednik popolnoma pravico in oblast oba iz Jednote suspendovati in ne samo iz urada. Do prve seje v mesecu aprilu morata oba imenovana odstopiti od dr. odbora, če ne naj ju gl. predsednik radi nevbogljivosti suspenduje iz Jednote. Odobravano in sprejeto jedno-glasno na seji gl. odbora dne 19. marca 1909.
JOSIP ZALAR, glavni tajnik K. S. K. Jednote.
IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA.
Pojasnilo članom (icam) K. S. K. J.
Ne morem si kaj, da bi ne pojasnil nekoliko celo zadevo članom in članicam K. S. K. J. Zadnje čase se me je začelo neprestano napadati in blatiti moje pošteno ime po listih. Navsezadnje je tudi društvo sv. Štefana štev. 1 v Chicagi izdalo neke vrste letake, v katerih se zopet napada mene kot gL. predsednika K. S. K. J. in izraža nezaupanje Jolietu. Raditega rad ali nerad moram odgovoriti na tako nesramna obrekovanja ter pojasniti članom in članicam Jednote, da ne bodo v resnici mislili, da imajo medveda v koruzi, ali da je gl. predsednik K. S. K. J. človek, ki hoče Jednotino premoženje zapraviti, ali Jednoto izkoriščati v svoje namene, kakor se piše po nekterih listih. Ne! nikakor ne! Temveč ravno nasprotno. Iz preje navedenega se razvidi, da vse postopanje in delovanje moje bilo je napravljeno v jedinstvu in sporazum-ljenju z gl. uradniki Jednote. Uradniki, ki so bili izvoljeni na X. gl. zborovanji v Pittsburgu, so trezno-misleči možje, sposobni za te urade; niso nobeni kimovci, kakor se jim očita po listih. Nikakor ne! Oni so možje, ki so postavljeni Jednoti kakor skrbni očetje svoji rodbini. Vsaka stvarca se je dobro premislila, preden se je nadaljevala. Da je to resnica, Vam dokazuje preje omenjeno pojasnilo.
Vem se še spominjati, ko je bilo od jednega izmed gg. delegatov omenjeno pri zadnjem gl. zborovanju v Pittsburgu o zidanju Jednotine hiše. Pri tej priliki pa se je takoj reklo, da o tem ne bodemo razmotrivali, saj je v pravilih, da gl. predsednik preskrbi gl. urad Jednote. In pri tem je ostalo. Da ni prišlo iz gotovih vzrokov do glasovanja ali razmotrivanja o tej prepotrebni točki pri zadnjem gl. zborovanju Jednote, je vzrok ta-le:
Že na 9. gl. zborovanju v Waukegan, III., se je jeden izmed gg, delegatov potegoval, da bi se glavni urad Jednote prenesel iz Joliet-a v Chicago “pod lipo”. Prišlo je do volitve in velika večina gg. delegatov je bila proti premestitvi gl. urada. Pri X. gl. zborovanju se o tem sploh ni govorilo. Ker pa nekateri gg. iz Chicage še vedno “cikajo”, da bi se gl. urad Jednote preselil v Chicago med socijaliste in so uverjeni, da bodo to napravili na prihodnjem gl. zborovanju, ki se bode vršilo v So. Chicagi, so napeli vse svoje moči, da bi člane in članice nahujskali proti glavnim odbornikom, v prvej vrsti pa proti meni, ter da bi preprečili zidanje Jednotine hiše. Nikar ne mislite, dragi člani in članice, da mislijo nekateri gg. pri društvu sv. Štefana v Chicagi na kaj druzega, kakor na to. Ne mislite, da je njim pri srcu napredek in korist Jednote. Ne, ni njim na tem ležeče, koliko denarja bode stala Jednotina hiša v Jolietu. Nikdar ne! Temveč, boli jih le to, ker znajo, da če se postavi Jednotina hiša v Jolietu, splava njih up, da bodo dobili gl. urad Jednote v Chicago “pod lipo”, enkrat za vselej po vodi. Edino to je, da jim dela Jednotina hiša v Jolietu preglavico.
Naša slavna Jednota je katoliška in naj ostane med katoliškim narodom, ne pa, da bi se prenesla med socijaliste! V Chicagi imajo svojo Jednoto in koliko sitnosti imajo ž njo! Naj se potem še K. S. K. J. prenese v Chicago, da tako gre prej ko mogoče rakom žvižgat? Naj se li Jednotin urad prenese iz mirnega po večini katoliškega mesteca v “sršenovo gnezdo”? Dragi mi člani(ice) K. S. K. J.! Hočete li, da naša Jednota v resnici postane s časom socialistična? Ali hočete, da izgubimo lepo ime, katerega nosi že lepo dobo let? Naj se li križ iz naših znakov vrže ob tla in ga nadomesti s kakim socijalističnim znamenjem? To vse je nakana in mišljenje nekaterih mož v Chicagi.
Prepričan sem, da ima društvo sv. Štefana št. 1 K. S. K. J. v Chicagi lepo število treznomislečih članov. Ne motil bi se, če bi rekel, da celo odbor se ne strinja popolnoma s tacimi izrazi, kakor jih pošilja njih društvo v svet. Pa kaj si hočeš; delati mora tako, kakor se sklene pri seji in to se sklene po navodilu par kričavih socijalistov, kateri imajo jezike vedno dobro namazane v tacih slučajih in gledajo samo za svoj “business”. (Članom (icam) društva sv. Štefana št. 1. v Chicagi je dobro znano, da je imelo njih društvo člana v gl. odboru K. S. K. Jednote kot večletnega nadzornika, kateremu je pa ime “katoliška” bilo toliko od več, da je popustil K. S. K. J. in se pridružil socijalistom in njih organizaciji. Naj li pridejo zopet taki možje v gl. odbor Jednote?) Znam pa, da bode prišel čas, da bodo tudi ti ljudje prišli enkrat do spoznanja in prepričanja, da so bili na nepravi poti.
Očita se mi, da hočem Jednoto razkopati, nje premoženje porabiti v svoje lastne namene.. Dragi člani in članice, kaj vi porečete k temu? Jaz kot jeden prvih mož, ki sem se trudil in prilival malemu drevescu vedno in vedno, da je postalo močno in ponosno drevo; jaz kot človek z,avedujoč se svoje narodnosti, katoliške vere itd. sem se trudil ter vzdignil inkorporacijo. Koliko denarja, zamude časa je šlo samo, da sem dosegel namen, po katferem sem hrepenel, negledajoč na svoje stroške in čas, ki sem ga pri tem potratil, samo da se mi je posrečilo, dobiti inkorporacijo ali, bolje rečeno, dovoljenje od države 111., da smemo poslovati kot organizacija. Več let bivši gl. predsednik, sem vedno gledal in deloval v napredek Jednote. Trudil sem se, pridobival člane in članice v Jednoto; vstanovljal društva, delal in boril se neustrašeno za koristi in razvoj Jednote. Sem li zaslužil z vsem tem, da se me napada na neupravičen način po listih, letakih itd.? Res lepa hvaležnost se mi izraža za vse dobro storjeno v korist Jednoti. Ne maram se jeziti, temveč rečem, kakor je sam Kristus na križu rekel: “Oče, odpusti jim.”
Vso zadevo prepuščam slavnim članom(icam) v preudarek in razsodbo. Če se mi dokaže, oziroma če se člani(ice) prepričajo, da sem kaj zakrivil na-pram Jednoti; če me spoznajo krivim kacega prestopanja v škodo Jednoti, sem pripravljen vse popraviti in odstopiti predsedništvo drugi osebi. Nikakor pa ne na podla obrekovanja in pozivanje letakov, narekovanih od kacih socijalistov v Chicagi!
Toliko v pojasnilo vsem članom(icam) K. S. K. Jednote.
S pozdravom ostajam Vam vedno udani sobrat
ANTON NEMANICH, predsednik K. S. K. Jednote.
Nekoliko točk iz zapisnika gl. urada K. S. K. Jednote.
Seja nadzornikov 28. jan. 1909.
Pravila K. S. K. J. na strani 44 se glasijo: Glavni predsednik naj preskrbi gl. urad Jednote. V ta namen je gl. predsednik sklical''tukajšnje nadzornike v posvet.
Razmotrivalo se je na razne načine, kako bi se Jednoto povzdignilo in spravilo na zelo dober in varen obstoj. Pri tem razmotrivanju je prišlo do spoznanja, da je najbolje, da se kupi zemljišče ter zida s časom hišo Jednote. Denar, ki bi se za to poslopje porabil, leži na banku brez obresti, a bode v tem slučaju prinašal lepe obresti in polegtega bode imela tudi Jednota varen urad. Debatiralo se je tudi, če se denar posodi na različna druga podjetja, zakaj bi se pa ne obrnil tudi v korist Jednoti?
Tako je prišlo do zaključka, da so nadzorniki sprevideli, potreben korak napraviti, da se nekaj denarja, ki leži mrtev na banku, porabi Jednoti sami v korist.
Radi tega so potrdili z lastnoročnimi podpisi, da se kupi zemljišče, kolikor najbolj po ceni mogoče in to na N. Chicago Str., Joliet, 111.
Podpisi nadzornikov.
Seja gl. odbora 19. marca 1909.
Sejo otvori gl. predsednik Anton Nemanich ob drugi uri in 33 minut popoldan. Duhovni vodja Rev. Kranjec moli.
Potem pojasni g. gl. predsednik, zakaj je seja sklicana.
Seje so se vdeležili sledeči gg. glavni odborniki:
Anton Nemanich, glavni predsednik,
John Grahek, glavni blagajnik,
Geo. Stonich, Franc Opeka, Jos. Sitar, nadzorniki,
B. J. Chulik, predsednik pravno-prizivnega odbora,
Rev. John Kranjec, duhovni vodja,
Josip Dunda, pooblaščenec,
Dr. Martin Ivec, vrhovni zdravnik,
Jos. Zalar, glavni tajnik.
Gl. predsednik poroča, kako je kupil zemljišče za K. S. K. J. z dovolje-(Nadaljevanje na 7. strani.)
Nikdar
ne
obupaj.
Slovensko ZdravišCe.
Pozor Rojaki, Slovenci in Hrvati!
Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na Slovensko Zdravilce pod spodaj podpisanim ravnateljstvom. On ima jako veliko prakso v zdravljenju vseh bolezni, bodisi notranje ali zunanje bolezni, pa naj bode ista akutna ali kronična. On je specialist za ženske in otroške bolezni in operacije. On hitro in zanesljivo ozdravi
vsako bolezen mož in žena.
Zatoraj, rojaki! Ako ste bolni ali slabi na kakoršnikpli bolezni ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem in ne obračajte se na zdravnike in zdravniške zavode, katerih delovanja ne poznate, ker tako brez koristi trošite težko prisluženi denar, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite, koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter se lahko z naj večjim zaupanjem obrnete na to res izkušeno zdravišče, kjer najdete gotovo pomoč in ozdravljenje, ako je to sploh mogoče. Nikarte trpeti! Ce trpite Vi, Vaša hči, Vaša sestra, Vaša mati, Vaši otroci, Vaš oče, Vaši bratje ali sinovi na kakršnikoli bolezni, pridite k njemu ali mu pišite pri tej priči, že danes, in dal Vam bo svet čisto zastonj, če se pustite zdraviti ali pa ne.
Pišite danes, ker se Vam ta prilika morda ne ponudi nikdar več.
Adresirajte pisma tako:
Dr. Martin J. Ivec,
711 N Chicago St.
JOLIET, ILL.
JOHN N. GOSAR CO.
5312 Biitler St. Bell Phone, Fisk 1090 J. Pittsburg, Pa.
Se priporočam sl. društvom za naročila ZASTAV, znakov (Re-galij)’ gumbov, šarp slik, okvirov, knjig, kap, klobukov, itd. Pečati vsakovrstni, itd. Prva in edina slov. tvrdka v Amer.
m * O ..
<D
•a °
'O „
<D (D
2 *
<D
<D
(D
C
rt >
O O
c c
c E
G
»O
>N
O
m
KRASNI MOLITVENIKI PO ZEL O NIZKI CENI.
WAYA*WAW\V.V.WVV.V.VV.V.V.\VAV.V.V.V,V.VAVA
'POZOR! POZOR!
Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Slovenk Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W. 480. Ob nedeljah N. W.344.
Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah', ki so vredne vsega priporoči i. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
SVOJI K SVOJIM !
.'.V■YiViY.YiSYi,1,iVi,iWi\ '.V.VAVA^.V/iV/.VAV.VVVV
MAURICE F. LENNON
Advokat—Pravdnik
SODRUG E. MEERS.
Soba 318—321 Barber Bldg. Chi. Phone 521
JOLIET, ILL. N. W. Phone 609
Ko imate kaj s sodtyjo opraviti, o-glasite se pri meni. Pravica — je moje geslo.
JOHN GRAHEK
GOSTILNICAH.
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prod» i am tudi trdi in mehki premofl. TELEFON 7612.
1013 N. Broadway.....JOLIET, ILL.
Kako sta se Ulkova dva ločila.
(Poučna zgodba.—Reimmichl.)
Ko je bil Ulkov Jernejec star sedemindvajset let, si je poiskal za nadaljnje življenje boljšo polovico, po domače povedano' — oženil se je. Ženi je bilo ime Špelica. Samo tri leta je bila mlajša od Jernejca, sicer pa ni bila nič manj prebrisana, kakor on. Saj veste, kadar doseže človek enkrat dvaj seto, pameti ne merimo nič več po letih. Prve čase po poroki navadno imenujemo medene tedne in medeni so bili tudi tedni Ulkovih dveh. Drug drugega sta nosila na rokah, drug drugega božala, mislila sta, da je njun dom najslajši raj.
Pa kmalu se je preobrnilo. Se pol leta ni minilo, in že je bila prava pravcata vojska v hiši. Pravijo, da se to pri mladih nerazsodnih parčkih kaj rado godi. Seveda, gospodarja pri hiši je treba, in kdo bodi, naj odloči bitka. Bitka naj prav tako odloči, kdo bode nosil krono in žezlo, kdo bode upravljal domačo zakladnico, kdo bode hodil pokoncu in kdó se bo valjal po tleh — vse to se mora natanko določiti. — Prav tako je bilo tudi pri Ulkovih dveh. Kmalu po medenih dneh je prišlo do manjših prask in malo nato je vzbruhnila prava pravcata vojska z vso srditostjo.
Špelica je drdrala:
“Bomo videli, če boš pokoren ali ne! Rad ali nerad! Ali nisi tako obljubil pred oltarjem? — Ti grdin, ti!...” In zavihtela je nad Jernejcem kuhavnico ali burklje ali kar ji je ravno prišlo pod roke.
Jernejec je jecljal in se zvijal:
“Ja, ja, je že vse res! Pa moraš potrpeti z menoj! Saj so tako naročili iz rdečih bukvic gospod župnik. E, ne boš me ne, pa bi me rada! Kaj sem te zato vzel, da mi boš delala muziko po hiši in direndaj? Ti drdra ti!”
Bitka je bila dolga. Zdaj se je bila nagibala zmaga na to, zdaj na ono stran. Končala se je jako žalostno: špelica je izgubila dar govora—zmanjkalo ji je pušic in strel in smodnika. Le zapihala je še tuintam, govorila pa ni nič več. Tiho je bilo v hiši kakor v grobu.
Kaj je hotel ubogi Jernejec? Nekaj časa je milo pogledoval na Špelico, ko pa je videl, da dobrohotni pogledi ne izdajo mnogo, se je vjezil tudi sam. Začel je zahajati na vas k Mezinčku med fcratce-lahkoživce in pil je ž njimi in jim dajal za vino, da je teklo od mize, kakor ob svatbah. Sploh je postal zelo pogumen: iz prejšnjega ca-govca se je v kratkem prevrgel v velikega junaka. Seveda je bil junak samo pri Mezinčku, pri vinu in med bratci, doma mu pa junaštvo ni tako tepo sijalo z obraza. Stiskal se je za peč in milo pogledoval po hiši — dokler ga ni spet prijelo, da je stekel k Mezinčku pogtedat, kako se imajo.
Nekega lepega dne, ko se je Jernejec baš prizibal iz krčme, se je nad Špelico zgodil čudež. Razvezal se ji je jezik, in takrat je bil joj! Strele in pušice, grom in toča, vse se je zgrnilo nad ubogega Jernejca kot neusmiljena ploha.
Tudi on je hotel odgovoriti gromovito in junaško, pa skoro ni mogel do besede. Špelica je pihala kakor gad in zaključila svojo srdito jezico zelo ‘ginljivo:
“Nič več, nič več ne vstrpim!.. . Zapravil bi brus vednožejni, še moje... Vem, da ti diši, pa ne boš! Jutri pospravim svoje stvari in odidem, odkoder sem prišla!”.
Jernejec se je popraskal pod nosom, ker ga je zasrbelo. V vidni zadregi je zastokal:
“O le! Pa ne misli, da bo šlo tako lahko!... Prej moraš iti h gospodu župniku in v sodnijo. Tam ti bodo razložili in povedali.”
“Kaj ne, v sodnijo, grdin! Ločil bi se rad, aha? Ze davno sem vedela, da ti take misli orjejo po butici... Če ravno hočeš, dobro!”
Jernejca je zasrbelo drugič, in zopet se je popraskal pod nosom.
“Nisem mislil tako. Vendar te ne bom zadrževal. Še pospremim te k sodniku, in tam bova naredila...” “Dobro! Morda še danes? Čakaj, takoj bom opravljena!”
“Danes ne! Jutri bo tudi še dovolj zgodaj. Le potrpi, saj te ne bom požrl čez noč!”
Tako se je končal boj, in oba sta bila nezadovoljna. — Bralci pa naj ne mislijo, da je Jernejcu in Špelici omr-zila ljubezen v srcu kakor živca, če jo postaviš v mrzlo omaro. O ne! Samo 'malo bridkostij sta občutila in pa trma jima je vzrastla tako urno in naglo, da še sama nista vedela, kako. Nič čudnega! Kroni in žezlu se nihče rad ne odpove, pa naj bi se bila Špelica ali Jernejec?
Špelica je jokala, Jernejec je mrmral. Zaradi ločitve sta bili njuni srci nepopisno žalostni.
Drugo jutro je Jernejec ropotal že .navsezgodaj. Zopet je dobil nekoliko poguma. Špelica je bila uverjena, da se bosta pobotala, in se je že natihem veselila. Pa se je varala. Jernejec je potrkal na duri in zakričal v spalnico: “Lenoba lena, pokoncu!... Ali te še ima?... Brž, brž, sicer nama odide pošta in ob 12. tudi ni več uradnikov v pisarni.”
Špelici se je krčilo srce ob teh besedah; hkrati pa jo je tudi prijela trma in kljubovalnost. Brž se je opravila v
praznično obleko in zavestno stopila pred moža. Šla sta na pošto. Jernejec je stopal naprej, Špelica srčno in pogumno za njim. Noben ni črhnil besedice. Konji so bili že zaprežem. Jernejec je plačal voznino zase in za svojo boljšo polovico in molče sta se skobacala na sani. Sopotnikov nista imela. Veselo so škripale sani po zmrzli cesti. Mraz je pritiskal, a vendar je bilo obema jako vroče. Špelica je gledala skozi eno okno, Jernejec skozi drugo. Špelica je požirala sline, kakor bi imela v ustih najokusnejše bonbončke, Jernejec je pihal iz pipe kakor iz dimnika. Obema je bilo pri srcu, kakor bi se peljala na, pogreb. Špelico je sililj jok, pa se mu je krepko ustavljala, Jernejcu je tolklo srce, kakor bi mu hotelo razgnati prsi, in zapeti si je moral kamižolo, da Špelica ni videla dviganja in padanja.
A srce je tolklo vedno burneje. Jernejec je pogledat na Špelico in obšlo ga je tiho sočutje. Revica je zdihovala in obraz ji je bil žalosten kakor zimska megla. Rahlo je odprl usta in zinil zelo pohlevno:
“Ogrni se in pazi, da se ne prehladiš!”
Špelico je silil jok, pa se mu je krep-že je hotela odgovoriti prijazno. Pa sam spak je dal menda, da so ji šinile iz ust trde besede:
“Aha, Boga bi zahvalil, kajne, in žal bi ti bilo!”
Jernejec je zamrmral in ji obrnil hrbet.
Špelica se je zamislila. Čez nekaj časa je potisnila žakljevino, ki je bila na tleh, na moževo stran in rekla mehko:
“Na, zavij si noge, sicer mi ozebeš v prste in še domov ne boš mogel!” “To bi bilo zate, a?” je zarenčal Jernejec.
Tudi Špelica je obrnila možu hrbet ...
Prišli so v Grahovo, kjer je postiljon ustavljal. Potnika sta izstopila in šla v gostilno, Jernejec je naročil za oba vrelega vina in dvoje klobas. Krčmar je spraševal, kam se peljeta. Jernejec si je izmišljal, kolikor se je mogel, le z resnico ni hotel na dan. Trdil je, da gre tožit soseda in žena gre pričat. Ko je natakarica prinesla vino, je bil Jernejec do Špelice zelo prijazen. Sam ji je natočil in ji natresel v kozarec še povrhu jako mnogo sladkorja. Špelici se je kajpada dobro zdelo, a črhnil ni noben besedice. Vse je šlo tiho kakor v sanjah.
Na mizo so prišle klobase. Jernejec je potisnil krožnik pred Špelico, Špelica zopet nazaj pred Jernejca in prerivala sta krožnik toliko časa, da je zunaj postiljon zatrobil za odhod. Brž je pograbila Špelica klobase, zavila jih v papir in jih spravila v košarico; molče sta vstopila v voz in sani so zopet veselo drčale po zmrzli cesti proti mestecu.
V vozu ni prišlo do nevihte, pač pa v mestu. — Jernejcu je upadel pogum in hotel je že odnehati. Rekel je, da .mora najprej k usnjarju, kjer bi rad nekaj nakupil, Špelica pa naj gre v cerkev in zmoli tačas križev pot. Špelica se je branila! “Premalo se spoznam po mestu; nazadnje bi me morda ukanil, in sama bi morala k sodniku. To ne gre! Daj, grem s teboj!” Jernejec je poskočil:
“A tako? Torej ti je sodnik še vedno na misli? Kar brž pojdiva, da nama ne odide! Meni je zdaj tudi že vseeno. Čakaj, jaz ti bom dal!”
Kmalu sta bila pri sodišču. Sodnik je bil strog gospod. Brž, ko ju je zagledal, se mu je nekaj posvetilo. Nabral je obraz v resne gube in ju zelo grdo pogledal. Oba sta molčala. Špelica je dregala Jernejca, Jernejec je dregal Špelico, sicer pa nista prav nič zinila. Sodnik je vzrastel.
“No, kaj bo? Ali naj grem po ključarja, da vam bo odprl usta?”
Med Špelico in Jernejcem se je razvil tale duhovit pogovor:
“Govori!” —
“Ti daj!” —
“Kar začni!” —
“Kar začni!” —
“Goltanec ti je dovolj 'dolgo poči-■val!” —
“Tebi se je skoro raztrgal od govorjenja!”—
“Torej začni!” —
“Jaz že ne!” —
“Jaz tudi ne!” —
Sodnik je planil pokoncu.
“Ali naj tu poslušam vajino blebetanje? Ali ne vesta, kako začeti?... Mož naj govori urvi!”	•
Jernejec si je odkašljal “Svojo staro sem semkaj spremil...”
“Ni res,” ga je prekinila Špelica, “jaz sem ga morala spremiti. Sam bi ne bil prišel!”
“Ali me niši vedno naganjala?”
“Ali me nisi ti zjutraj prisilil?” Sodniku se je stvar zdela vesela. Pomežiknil je z očmi in rekel nagajivo:
“Torej drug drugega sta spremila semkaj, zdaj že vemo. Po kaj sta pa pravzaprav prišla? Morda meni srečo voščit?... Govorita!”
"Jaz ne vem, kaj vam hoče moja stara”...
"Jaz ne vem, kaj vam hoče moja stara”...	«
"Jaz tudi ne, kaj vam hoče moj dedec” ...
“A tako? Sama ne vesta kaj hočeta? ...Vama bom kmalu pokazal! Spra-šal vama bom vest pošteno... Dve kajbici sta prazni in zaprl vaju bom po 24 ur. morda se domislita, čemu sta prišla”.. .
Sodnik je segel po zvoncu, ki je stal na mizi. Jernejec se je prestrašil in je sodnika naglo prijel za roko:
“Gospod sodnik, če ne daste moji stari se, čemu sva prišla... Premoženje bi rad zapisal svoji stari, potem vas bom pa prosil za potni list... V Ameriko grem...”
Špelica je prebledela, v zadrego pa ni prišla. Brž je poprosila tudi ona:
“Gospod sodnik, meni tudi potni list za Ameriko”...
Sodnik se je zasmejal, pa takoj rekel zelo resno: “Ženka, ne gre tako! ...Ženske ne smejo čez lužo, imajo jih že dovolj tam... Mož bo že dobil potni list za Ameriko; vam pa, če hočete, ga napravim za Afriko... Čakajta, takoj bo gotovo”...
Špelica ni vedela, kaj bi odgovorila. Sramežljivo se je igrala s predpasnikom in gledala v tla. Nazadnje je potegnila iz žepa robec in ga potisnila čez oči... Cmerila se je. Sodnik je brskal po knjigah n iiskal imen. Prijel je za pero in Jernejec je bil vznemirjen. Mozeg v kosteh se mu je premikal. Jako pohlevno je poprosil:
“Gospod sodnik, če ne daste moji stari potnega lista za Ameriko, ga tudi jaz ne maram. Dajte mi ga za Afriko raje!”
“Ne morem,” je rekel sodnik hladno. "Tam je zopet moških preveč”...
“Mož in žena sta vendar eno,” je vzrojil Jernejec. “Kamor gre eden, tja mora tudi drugi ž njim!”.. .
“Seveda, če se razumeta... sicer ne,” je pripomnil sodnik.
“Kdo pa vam je povedal, da se midva ne razumeva,” se je razšopirila Špelica.
“Že vem, že vem,” je zatrjeval zopet sodnik. “Poznam vaju dobro... Kajne, vaš mož bi rad vladal in gospodaril pri hiši, in težko izhajate pri njem?...
“Moj Jernejec je najblažja duša na vsem svetu,” je ihtela Špelica. “Blažje sploh ne dobite... Od kake komande ni govora... In če bi tudi komandiral, bi mel prav! Bog je že v raju zapovedal, naj gospodari mož nad ženo”...
“No dobro!... Potem ste vi svojeglavi, ker ne držite jezika za zobmi.. . Sicer bi mož imel lepo življenje ob vaši strani?”...
“Prav nič ni svojeglava moja Špelica,” je zatrjeval Jernejec. “Tako krotka je in dobra, da vam ne morem dopovedati... Glede njenega jezika se pa zelo motite... Jaz že vem!”...
“Ne pomaga nič... Oba dobita potne liste!”
“Za Ameriko ga jaz že ne maram!”...
"Jaz pa za Afriko ne!”...
“Tudi prav,” je rekel sodnik kratko. “Dobita pa vsak 48 ur ob kruhu in vodi in vsak svojo kajbico... Hotela sta potegniti gosposko, in to je zelo kaznjivo dejanje.”
Sodnik je pozvonil.
“Prosim, prosim,” je vpil Jernejec.
“Bodite tako dobri,” je javkala Špelica.
Sodnik je ostal neizprosen. Ko je Špelica videla, da nič ne opravi s svojim kisanjem, je obrnila svojo prošnjo na drugo stran.
“Gospod sodnik, saj bo ena kaj-bica dovolj prostorna za oba”...
“Ne smem,” je "rekel sodnik odločno in zamahnil z roko.
“Meni bo dolgčas po Špelici-,” je vzdihoval Jernejec. “48 ur je preveč!” ...
“Jaz si bom izjokala oči od dolgega časa,” je stokala Špelica. “Milost, gospod sodnik!”
“Ne morem! Postava je postava,” je končal sodnik in pozvonil drugič.
“Jernejec, ne zameri in ostani ždrav!” je zatulila Špelica na glas.
“Ti tudi ne zameri, ljuba Špelica!... Z Bogom!”
Vstopil je ječar in odpeljal vsakega v svojo kajbico-temnico.
Zviti sodnik jima ni odpustil niti minute. — Zdravilo je bilo izvrstno Tretji dan sta se Jernejec in Špelica vračala domov in pravila drug drugemu občutke, ki sta jih imela v kajbi-cah. Od tedaj sta si dobra kakor golob in golobica.
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 diiij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
A lexander Ijaras,*?
tm. Chicago telet. 2794 U telef.N e2 7.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj ia ooskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba j« naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati na* v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste. Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113
Podpisani naznanjam rojakom, da sem kupil
SALOON
kjer točim dobro pivo in prodaja..! izvrstne smodke.
Martin Nemanič,
22nd St. 8t Lincoln. CHICAGO, ILL
MATH. H. NEMANICH,
1005 N. Chicago Street, Joliet, 111.
dobroznan
SLOVENSKI POGREBNIK
V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoč.
Chic. Telefon št. 741. N. W. Tel. 263
JOLIET CITIZENS BREWING CO.
---------N. COLLINS ST., JOLIET, ILL.-
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše
TIib 0, S” l(fc. in “Meersctianm” 5c.
Na d. .bno se prodajajo povsod,
□a debelo pa na
108 Jefferson Street. Joliet, 11L
John Stefanie
na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, IU
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET.
KJE JE PETER BAREC IZ KOTA fara Stari trg pri Kočevju štev. 1, rojen dne 22. oktobra 1862. v tukajšnji župniji. Ali še živi ali je mrtev? Ako še živi, natančen naslov njegovega bivanja, ako je umri, kraj in čas njegove smrti. Važna stvar. Njegova žena bi rada zvedela o njem.
Rojaki! Pijt«
“Elk Brand” piro
dobite je pri
Hike Hočevar,
cot. Ohio & State Sts.
N. W. Phone 809. Joliet, Illinois.
IPiite Elle. Brand” pivo
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklinicali,
FRANK MEDOSH
9478 EWING AVENUE, VOGAL 95th ULICE, EN BLOK OD SLOVENSKE CERKVE SV. JURIJA SO. CHICAGO, ILL.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v not& ska dela, prodaja Si karte ter pošilja deBar v staro domovino vest no in zanesljivega.
Poštena Postrežba vsakemu.	Telefon 123, South Chicago.
POZOR, ROJAKI!
Kako pride vaš denar najvarneje v stari kraj?
Pošljite ga po Mohor Mladiču, 583 So. Center Ave., Chicago, 111. On je v zvezi z g. Sakserjem v New Yorku.
Nadalje ko želite potovati v staro domovino ali hameravate vzeti kega svojih sorodnikov ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mohor Mladiča. On vam lahko preskrbi dobro in hitro vožnjo po najnižjih cenah.
MOHOR MLADIČ,
583 S. Center Ave. Chicago, III
Ustanovljena 1871.
Tbs WUlCQMty NaUonal Bani
Of Joliet. Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne ulog« ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik.
C. H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik.
Joliet Mi
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $100,00 o.oe
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBT. T. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton uHc.
ROJAKOM
priporočam svojo
Gostilno,
/f
Phoenix Buffet
Kjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. SfcofT,
N. W. Phone 60$,.
1137 N. Hickory St.,	Joliet
ZNAK NEVARNOSTI.
Malo ljudi postanejo žrtev bolezni počuti predno ga bolezen bolj napade, di prezro. Taki slučaji so
kar naenkrat, ampak človek se slabo za to se taki znaki nevarnosti kaj ra-
naravni znaki nevarnosti
Ti so: bolečine, želodčni neredi, zabasanost, slabost, a navadno tudi izguba okusa. Ti neredi nas opozarjajo, da nekaj ni prav. Pametni ljudje ne zanemarijo teh opominov, ker vedo, da se lahko pripeti kaj bolj nevarnega; vendar se pa nevarnost lahko prepreči brez posebne sitnosti, ako se posluša dober svet in se začne rabiti
Trinerjevo zdravilno grenko vino
To zdravilo hitro deluje. Okrepča že dno; ako je pa kaka bolezen v želodcu go nobeno zdravilo na svetu ne nared
lodčne stene in živce, da delujejo reje hitro ozdravi. Stori "vam kar dru-
aOBtsni ranTER*

Daie zdrav okus, stori prebavnost, pospeši sladico spanje, krepča živce ia mišice, čisti leri,
daje zdravo barvo obraza, krepča energijo, okrani zdravje.
acaitTCM»
Ohranilo bode vso družino v dobrem kakor tudi starejšim. Koristi vsakem urejuje delovanje. To je edino pravo
zdravju, ker $e sme dajati otrokom u želodcu naj bo bolan ali zdrav, ker zdravilo za želodec.
VPRAŠANJE—Ali ste že kedaj izprevideli, da vas trgovci goljufajo, ker vam dajo ponarejeno grenko vino mesto Trincrjevega; ki jeedino pravo grenko vino. Bodite pozorni in odklonite ponaredke. Ako rabite zdrav niških nasvetov, pišite nam in naš zdravnik vam ga pošlje brezplačno.
Ribite Triuer.jevo zdravilno grenko vino v vsakem slučaju želodčnih nadlog in neredov prebavnih organov. Dobite ga v lekarnah in dobrih gostilnah.
620-622 S. Ashland Ave.
CHICAGO, ILL.
Ife	' «1Ä
(Nadaljevanje s 5. strani.)
njem gg. nadzornikov za svoto $3,200.00. Potem predloži načrt velikosti Jed-notine hiše. Hiša naj bi bila 30 čevljev široka, 85 čevljev dolga. Razdeljena naj bi bila v “basement”, pritličje in jedno-nadstropje. Basement naj bi se dal v najem, pritličje bi bilo za gl. urad, v katerem bode “fire proof vault”. Prvo nadstropje bi se dalo v najem trem rodbinam.
Nadzornik Josip Sitar predlaga, da se zida poslopje Jednote. Podpira Rev. John Kranjec. Sprejeto jednoglasno.
Pooblaščenec g. Jos. Dunda predlaga, da naj poslopje z zemljiščem vred ne preseza svote $12,000.00. Podpirano po nadz. Geo. Stonichu. Sprejeto.
B. J. Chulik predlaga, da se od sedanjega preostanka, nahajajočega se na banku brez obresti, svota, ki se bode rabila za zidanje Jednotine hiše z zemljiščem vred, prenese oziroma prepiše pod rezervni sklad, kakor se je napravilo tudi z ostalim posojenim denarjem. Predlog podpira Rev. John Kranjec. Sprejeto jednoglasno.
Gosp. B. J. Chulik predlaga, da se izvoli poseben stavben odbor, obstoječ iz pet oseb. Ta odbor naj obstoji iz: Predsednika, tajnika in treh nadzornikov. Podpirano po g. Josip Dunda. Sprejeto.
Predlog stavljen od nadz. Fr. Opeka, da naj se od kupljenega Jednotinega sveta proda 24 ali 25 čevljev in to radi tega, ker za Jednotino hišo se ne bode rabila cela lota. Predlog podpira nadz. Stonich. Sprejeto jednoglasno.
Nadzornik Sitar predlaga, da se proda od Jednotine lote, ki je 66 čevljev široka, 25 čevljev severne strani za $2,000.00. Nikakor ne ceneje. Podpira nadz. Stonich. Jednoglasno sprejeto.
Nekoliko podatkov o stroških in dohodkih, kateri bodo pri zidanji Jednotine hiše:
Zemljišče je 66 čevljev široko in 165 dolgo. Plačalo se je $3,200.00. Od te lote bode Jednota porabila oziroma pridržala za sebe 41 čevljev širine. 25! čevljev se proda za svoto $2,000.00. Toraj bode Jednoto stalo 41 čevljev širine in 165 dolžine le $1,200.00. Hiša z zemljiščem vred je preračunjena na $12,000.00 (beri: dvanajst tisoč dolarjev). Teh $12,000.00 dolarjev, ki sedaj niso nosili nikacih obresti, naj bi prinašali najmanj sledeče:
Glavni urad naj se računa na $25.00 najemnine na mesec, celo leto... .$300.00
1 nadstropje za tri rodbine $36.00 na mesec, celo leto............. 432.00,
Basement $12 na mesec, celo leto................................... 144.00
naprej, od 5 na 4, od 4 na 3 — to bo obetana prosperiteta. Zatorej ne svetujem rojakom hoditi sem iskat dela, se zelo težko dobi; kadar bo boljše, sporočim.
Nekemu tukajšnjemu rojaku dela bele lase njegova šele 13 let stara hčer, ki pa se je docela izpridila v družbi nekega malopridnega Ameri-kanca. Stvar se bo obravnavala pred sodiščem dne 15. maja, in tedaj sporočim več o tem.	A. F.
La Salle, 111., 16. marca. — Dne 15. marca sta se dva rojaka poslovila od nas, podala sta se namreč v staro domovino. Omenjena sta gg. Jos. Gorišek, doma iz fare Št. Jernej, in Adolf Sshebat, doma iz Radič. Prvi zgoraj omenjeni je šel si zdravja iskat v domovino; ko ozdravi, se zopet povrne nazaj; tukaj zapušča ženo in 2 mala sinčka. Žele mu, da se kmalu spet vidimo.
Dne 16. marca je bil trikrat ogenj v našem mestu. Kaj več prihodnjič. Pozdrav!	Simon Jesenšek.
Skupni dohodki na leto .............................................$876.00
Stroški bi bili:
Voda za celo leto ..........................................$ 15.00
Zavarovalnina .............................................. 80.00
Davek ...................................................... 45.00
Skupaj ...........................................................$140.00	140.00
Čisti preostanek na leto ...............................................$736.00
Površno preračunjeno, prinašalo bode torej poslopje najmanj 6 odstot. Poleg tega pa ostane še jedna velika soba za zborovanje gl. odbora. Če se tudi ta dvorana da v najem, bode prinašala najmanj $12.00 najemnine^na mesec, toraj $144.00 dolarjev na leto.
Toraj če pogledamo te številke, videli bodemo takoj: Onih $12,000, ki so ležali do sedaj neobrestujoč se na banku, bodo prinašali najmanj $880.00 vsako leto čistega dobička Jednoti. Poleg tega bode pa tudi Jednota imela svoj urad, kateri bode varen, kakor mora biti, če hočemo lepo napredovati. Vrhu tega bode pa tudi zemljišče oziroma poslopje Jednote veliko več vredno kakor $12,000, kajti cene posestvom grejo vedno kvišku. Da je temu tako, se razvidi že iz preje navedenih podatkov. Namreč, lota stane Jednoto $3,200.00, Jednota pa bode dobila za 25x165 čevljev najmanj $2,000.00. Toraj ni dvoma, da bi tudi hiša ne bila čez par let večje vrednosti.
Vsa stvar je bila preje natančno in resno premišljena in še le potem se je nastopila pot, da se prične s zidanjem Jednotine hiše. In zakaj? Nekoliko pojasnila o tem: Znano je vsacemu članu(ici) K. S. K. J., da Jednota lepo napreduje, člani(ice) pristopajo dan za dnevom. Tiskovine in druge oprave je treba v gl. uradu Jednote vedno in vedno. Glavni urad Jednotin, kakor ga imamo sedaj, je precej dober. Vendar pa ne zadostuje naši organizaciji. Soba čeravno lepo obsežna je natlačeno polna Jednotinih listin, tiskovin itd. Kaj pa v slučaju kake nesreče? Če bi .toraj ogenj vzjjruhnil v hiši, kjer se nahaja gl. urad, kaj potem? Lahko si predstavljate, dragi člani(ice), sami, kako daleč nas bi tak slučaj pripravil! Seveda ne dalje kakor do roba propada. Da se pa temu opomore, treba je vzeti v najem poslopje, v katerem bodemo v vseh tacih slučajih varni. Pogledite druge jednake organizacije, kako skrbijo, da so dobro zavarovane, da je glavni urad na varnem. Pogledite banke, kako se preskrbijo z velicimi blagajnicami (safes) itd. * Ne mislite pa, da je to samo radi tega, da se zabrani dolgoprstnežem kaj izmakniti ali vkrati! Nikakor ne! Lopovi tudi najboljo blagajnico razstrelijo, da pridejo tako po njih poklicu do denarja. Temveč, *to je glavni vzrok, da so zavarovani proti ognju itd.
Pravila K. S. K. Jednote dovoljujejo gl. predsedniku preskrbeti urad Jednote. Toraj, če je g. gl. predsedniku dovoljeno po pravilih preskrbeti gl. urad Jednote, on lahko piJ^krbi gl. urad v jako dobri varni hiši. On lahko vzame v najem sobo kot nalašč v to zidano. Toda pomislimo malo! Za tak prostor treba plačati najmanj $100.00 najemnine na mesec, toraj lepa svota $1,-200 (tisoč in dvesto dolarjev) na leto. Naj li mi plačujemo tako veliko svoto najemnine? Gotovo, če gl. predsednik vzame tak prostor v najem, mora se plačati brez izgovora. Kajti pravila mu velevajo preskrbeti urad Jednote.
Da bi pa Jednota kaj tacega delala, bilo bi to jako nespametno. Vzemimo na primer posestnika, kateri ima denar na banku po 3 odstot., na posestvu pa “mortgage”, in treba od tega denarja plačevati 7 odstot. Ni li to bedasto? Ravnotako bedasto bi bilo od gl. odbora in od vseh članov(ic) K. S. K. J., da bi pustili denar na banku ležati brez obresti in plačevali velike svote najemnine za gl. urad! To se pravi družim koristiti in pomagati jim bogateti,1 samim sebi pa škodovati. Ni li bolje, da si preskrbimo svoje lastno poslopje, katero bi prinašalo lepe obresti?! Poslopje, katero bode povzdignilo našo slavno Jednoto ter bilo v ponos celemu slovenskemu narodu v Ameriki, kakor tudi v stari domovini? Poslopje, ki bi bilo vsacemu članu(ici) v ponos, kajti vsak(a) bi lahko rekel(la): Pridi z veseljem pod zastavo našo, kajti naša slavna K. S. K. J. je v resnici najboljša in trdnejša slov. organizacija v Ameriki. Pridi in pristopi, dokler je še čas! Tako in jednako bi lahko z veseljem vsklik-nil jeden ali drugi.
Radi tega prosimo vse člane in članice naše slavne Jednote, da stvar natanko in pazno premislite in presodite! Sprevidili bodete, da se nas je po časopisih obrekovalo nepravilnim potom. Vsako pisarenje proti gl. odboru ni bilo druzega kakor samo osebna zavist, škodoželjnost in kradenje dobrega in poštenega imena gl. odbornikom.
Dragi člani(ice)! Tukaj je Vam popisana vsa zadeva natančno. Tega se oprimite in premislite. Potem pa nas sodite. Uverjeni smo, da bodete prišli do prepričanja, da je glavni odbor delal pravilno in premišljeno v hasek, korist, napredek in dober obstanek Jednote. Uvideli bodete, da je gl. odbor K.
S.	K. Jednote zadevo dobro premislil, preden se je poslužil tega koraka.
Predbaciva se nam na različne načine, da mislimo blagajnico Jednote zapraviti in razkopati. Ni li to sramotno napadanje in obrekovanje? Če se toraj uradniki Jednote trudijo, da se denar dobro obrestuje, da je varen, da Jednota v vseh ozirih napreduje, se razvija in procvita — se li to pravi Jednoto razkopavati? Je li to denar zapravljati in proč metati? Je li to napačno in ne pravilno ravnanje gl. odbora? To prepuščamo v presojo in prevdarek Vam, cenjeni člani(ice)! Če hočemo biti odkritosrčni, moramo pripoznati, da vsa napadanja po časopisih na gl. odbor K. S. K. J. niso popolnoma nič druzega, kakor nevoščljivost, sovraštvo in razžaljena osebna čast nfekaterih gospodov.
Da se pa člani(ice) K. S. K. J. sami(e) prepričajo, v koliko so nekateri so-bratje opravičeni napadati gl. uradnike Jednote po časopisih, smo pojasnili vso zadevo in vse grehe, katere smo napravili. Uverjeni smo, da bode vsacega člana(ico) zanimalo, znati delovanje in postopanje glavnih uradnikov Jednote, radi tega smo vso stvarco natanko pojasnili. Uverjeni smo pa tudi, da kakor hitro bodete celo zadevo dobro prevdarili in premislili, da bode tudi sodba na nas mila. Kajti vsak treznomisleč človek mora odobravati korak gl. uradnikov K. S. K. Jednote.
S spoštovanjem in bratskim pozdravom ostajamo Vam udani
Anton Nemanich, gl. predsednik.
Jos. Zalar, gl. tajnik.
John Grahek, gl. blagajnik.
Geo. Stonich, Jos. Sitar, Fr. Opeka, nadzorniki.
Rev. Ivan Kranjec, duhovni vodja.
Dr. M. Ivec, vrhovni zdravnik.
B.	J. Chulik, preds. pravno-prizivnega odbora.
Jos. Dunda, pooblaščenec.
(Nadaljevanje z 2. strani.) podpornem društvu. Sicer ni v zvezi z nobeno jednoto. Zato si pa lahko vsak zbere: ako hoče priti v jednoto, gre lahko k drugemu št. 25; ako pa neče pripadati k jednoti, je pa lahko tudi tako bodisi pri tem ali drugem.
Pozdravljam vse drage čitatelje tega lista in vse društvene sobrate. In tebi, dragi mi list Am. Slovenec, želim še
boljšega napredka, obilno novih naročnikov in predplačnikov. Drugo pot kaj več.	John Russ,
II. tajnik društva sv. Vida.
Johnston City, 111., 14. marca. — Bržko je g. Taft prevzel svoje pred-sedništvo, se nam je delo skrajšalo od 6 na 5 dni, in mislim, da tako bo šlo
Pittsburg, Pa., 20. marca. — Prosim le za malo prostora!
V clevelandski “Ameriki” sem namreč čital razne ugovore ali proteste društev proti delovanju gl. uradnikov Jednote. Ne čudim se društvom, da so se uradniki istih tako vznemirili radi postopanja glav. odbora Jednote, kajti dobro vem, da ima vsako teh društev nekoliko vročih puhloglavcev, ki veliko govore, a prav malo mislijo. Ako eden takih po oslovsko zagode pa že par njegovih pristašev misli, da je to najlepša melodija.
Bil sem svoje dni na zapadu in tam sem videl, da ima društvo sv. Jožefa v Puebli svojo dvorano i. t. d., ki se ceni na $14,000. Tudi so druga društva, ki imajo svoje dvorane. Ta društva ne ugovarjajo gl. odbornikom, ker so kupili loto, kajti ta društva imajo več pojma o takih rečeh.
Meni se zdi, da so samo raditega nekateri jezni, ker se namerava postaviti urad v Jolietu. Jaz bi za sedaj sam rajše videl, ako bi ga postavili tu na Butler cesti, a ker vem, da povsod ne more biti, za to sem ravnotako zadovoljen, da se postavi tam kjer je bila Jednota ustanovljena in kjer ima ista največ članov; ter tam kjer je središče njenega delokroga, toraj kje drugje kot v Jolietu v državi Illinois. Verujem, da bi nekateri raje videli to poslopje kje na “Cinkler” poleg “Amerike”, a drugi zopet kje na “Centri” v Chicagi, drugi zopet kje drugje.
Sobratje! Pomislite malo predno se jezite. Nikakor ni prav, da se jezimo predno se zadosti prepričamo.
Poleg vse svoje mračnosti pripozna kolovodstvo clevelandske “Amerike” in še prigovarja, da se kupi nekaka bla gajna (Fire Proof Vault) kjer bi se hranili vrednostni papirji Jednote, Taka blagajna stane veliko vsoto denarja. Predlaga to, a ugovarja zidanje urada. No “gospoda”, kaj pa trobite? Ali mislite, da bo tako kot vi pravite? Najli se kupi taka blagajna in se potroši par tisočakov, kaj se naj pa po--tem ž njo naredi? Ali se naj postavi na križju cest? Prej je vendar treba dobiti za tako stvar primeren prostor potem še le se lahko menite o taki blagajni. Za prostor pa bi treba več najemnine plačati. Za $10.00 na mesec se malokje dobi primerna soba, kaj še, da bi imeli tako veliko blagajno noter. Bodite pametni in pa malo potreste butico predno pišete, da se ne boste še bolj blamirali.
Čital sem tudi v “Ameriki” kako se sramoti naš gl. predsednik in drugi gl uradniki. Mi, ki jih osebno poznamo vemo, da so ravno ti možje čednost-nega življenja in trdnega značaja. Ni to prav, da se jim blati dobro ime in ugled, katerega vživajo*med narodom. Sramota za take brate, ki svoje brate iz nevoščljivosti črnijo! Ali ni to delo Kajna? Ako bi bil jaz predsednik Jednote in bi mene kateri član po javnosti brez dokazov črnil, suspendal bi ga za šest mesecev v tem času mi bi moral dokazati vse hudobije, katere je proti meni doprinesel ali pa preklicati iste. Ako ne ga bi izobčil iz Jednote za vedno.
Sramota je tudi za list, ki taka obrekovanja sprejme v svoje kolone. V Clevelandu se je že marsikaj zgodilo, za to se ni čuditi. Kdor si clevelandske kolovodje v vzgled jemlje je jako malovreden. Poznamo jih predobro!
Kakor je gospod urednik glasila omenil radi plačevanja najemnine i. t. d. je vse premišljeno povedal. Če »e ne motim ima naša Jednota sedaj okoli $40,000.00 denarja v banki in pri blagajniku, ki ne nosi ne centa o-bresti. Kaj ni lepše, da se porabi nekaj denarja in na ta način prihrani najemnina, ki se sedaj mora plačevati za neprimeren prostor, potem bi pa imeli urad kakor treba. Po mnenju premišljenih in treznih mož so gl. odborniki vse prav naredili. Vsak pameten človek tudi ve, da so ti gl. odborniki značajni možje in so nekateri zastavili celo svoje imetje, kot poroštvo za svoje delovanje. Zakaj potem vpitje in obrekovanje v “Ameriki”?
Sliši se, da se neki Clevelandčani jeze, ker niso dobili odbora. No, kaj pa mislijo ti ljudje? Društvo naj bi poslalo može na konvencijo pa bi že dobili urad.
Bil sem pri zadnji konvenciji, ravno ob volitvi sem bil na galeriji. Izvolili so predsednika i. t. d., a pri vsaki volitvi se je čitalo “Tončkovo” ime. Ko se so čitali glasovi za duhovnega vodjo je Tone spet dobil en sam glas. Ves zbor je ropotal od smeha. Mislilo se
je, da ga je kdo nalašč volil. A ko je ropot pojenjal je se “žalostni Tone” vzdignil in prosil odpuščenja ter povedal, da ni vedel za kar se je ravno šlo in je podpisal svoje ime kot po navadi. To je bilo smeha za cel popoldan. Torej takega “jurčka” pošljete na konvencijo, da še ne ve za kaj se gre pri glasovanjih in volitvah; polegtega pa se še jezi ker ni bil izvoljen. Ne čudim se njemu, ker je že preveč “užaljen”, da sploh ne ve kaj bi pravzaprav počel, a čuditi se je onim, ki ga poslušajo. Kdor za muho hodi ve kam zajde. Pomislite malo na značaj mož potem boste vedeli katere moramo posnemamati in poslušati.
List clevelandska-“Amerika” se nekaj zaletuje v glasilo Jednote. Prav ste jim povedali g. urednik! Njih besede itak niso vredne upoštevanja, ker je list brez principa.
Članom in članicam Jednote skupno ljubezen in zaupanje, a glasilu pa —-hrabro po navadi do zmage!
M. C. P—t., star član K. S. K. J.
Rib Lake, Wis., 7. marca. — Gosp. urednik: — Gotovo mislite, da sem že zmrznil, ker se tako dolgo nisem oglasil v cenjenem listu A. Slov., a vendar sem še pri življenju. Vzrok mojemu molčanju je pomanjkanje časa. Je sicer precej trda zima tukaj zato ker smo že bolj proti Severju kakor pa pri Vas, vendar tako hudo še ni, kakor so nekateri rojaki pisarili v Am. Slov. Takozvanega “snowplow” nismo še po trebovali in ga tudi ne bomo to zimo.
Ker sem že čez 10 mesecev tukaj, zato zamorem soditi o tem kraju kakor sem sam izskusil, bolje kot kak drugi, ki je bil prišel samo na uro gledat sem. Toraj kar se tiče farmar-stva, je kraj jako dober za živino in ovčjorejo. Trava, detelja raste izborno ter farmar ako ima toliko čiste zemlje, da lahko redi 8—10 krav ali 100—200 ovac, se lahko preživi, ne da bi moral iti še posebej kaj zaslužit. Mleko se lahko proda v sirarno ter prejme za njega od $25 do $40 na mesec. Za volno pa lahko dobi do $500.00 na leto. Pri tej panogi kmetijstva se ni treba posebno mučiti in stroji tudi niso tako dragi pri tem. Ječmen, oves in grah obrodi izvrstno od 25 do 60 bušljev na aker. Tudi koruza raste'dobro, vendar pa ne dozori vsako leto, ker pride slana; ako ne dozori, jo pokladajo živini pozimi. Pšenica tudi dobro obrodi, vendar je ne sejejo veliko, ker farmarji imajo še premalo čiste zemlje. Drugo vrtno sočivje raste dobro, le paziti je treba, da ne pozebe, to je, pokrivati je treba o hladnih večerih v jeseni. Tudi sadje, jabolka, hruške, slive i. t. d. dobro o-brodi. Kaj je vzrok, da tukaj pride slana zgodaj v jeseni, so veščaki po-gruntali: da je. še preveč gozda ter treba je še dosti naseljencev, da zemljo izčistijo. Tako pravijo tukajšnji stari naseljenci, da je že zelo veliko bolje kot takrat, ko so se oni sem naselili. Toraj farmar ne dobi dosti denarja za svoje pridelke v prvih letih, zato ker jih ne pridela. Toda vse drugače je tukaj življenje po zimi. Kupčija z gozdnimi pridelki je prav dobra n. pr. hlodi, žel. pragi, les za papir, lubje in drva se prav lahko prodajo. “Hemlok”-hlodi se to zimo prodajo po $8 do $15 tisoč čevljev, trdi les po $8 do $12 tisoč, žel. pragi okrogli po 25c komad, otesani pa po 30c komad, to je “hemlok” in cedar, hem-lok-lubje po $6.50 seženj (cord), les za papir' (pulpwood, spruce) po $6.00 seženj, a "hemlok pulpwood” je pa padel letos v ceni, ponujajo za seženj $2.50; ker pa ga ni vredno voziti, se bo prihranil za drugo leto. Tudi drva se ne prodajo letošnjo zimo prav lahko, to pa zato, ker velika parna žaga reže izključno trdi les (birch) ter prodaja odrezke 2 sežnja za $1.00. Ker so ta drva sveža, jih ne kupi vsaki, vendar pa to precej škoduje farmarjem. V mestu sta dva trgovca, ki lastujeta svoje parne žage ter kupujeta od farmarjev gori navedene gozdne pridelke ter napravita velike pogodbe z razni mi družbami; plačujeta pa takrat, ko prejmeta denar od raznih družb, zato se dobi denar še le spomladi aprila meseca, včasi pa še kasneje. Vsi farmarji so bili zaposleni s svojimi konji v gozdu; eni, ki so svoj les sekali ter vozili (na saneh) v mesto, zopet dru gi, ki so s konji delali za druge, prejeli bodo 1. aprila velike svote; eden mojih sosedov bo prejel za les $1,500.00, zopet drugi, ki je delal s svojimi konji, bo prejel isti dan čez $400.00. Tudi jaz bi lahkq kaj prejel; ker pa svoje živine nimam še in sem tudi zaposlen v mestu v tesarskem delu, zato so moji “tajzi” ostali v gozdu; no, mogoče bodo prišli v boljšo ceno drugo zimo, ker lansko zimo so jih plačevali po 28c komad. Na jesen si mislim tudi kupiti en dober “team”, tako da bom lahko “fural” kakor bodem hotel. Tudi še več zemlje si mislim kupiti, ker vidim, da je v lesu denar, ker se vsako leto boljše proda, kajti lesa je vedno manj. To pa ne pišem za to, da bi ljudi sem vabil, ker so lansko leto nekateri rojaki jako slabo pisali o tem kraju, ki so bili le par ur tukaj: ko bi bili oni si kupili zemljo ter prijeli se dela, bi bili veliko na boljšem sedaj kakor so ko so morali štapati ali pa slabo delati tam na jugovzhodu. Strinjam se popolnoma z g. Brunšmidom, ki pravi, da z našimi ljudmi ni nič, ker jih ne gane drugi glas kot oni od pipe.
Delavske razmere niso najboljše. Res, parne žage delajo vse tri: velika celo noč in dan, strojarna je bila za-(Nadaljevanje na 8. strani.)
ROJAKI! Kedo zamore v slučaju bolezni jamčiti da Vas bode hitro in popolnoma ozdravil? Nikdar kaki Medical-Institut, kateri se skriva za imenom že pred več leti umrlega zdravnika, temveč samo izkušeni in vestni zdravnik, kateremu lahko z mirno vestjo zaupate svojo bolezen v zdravljenje in to j« jedino le naš slavni zdravnik:
DR.J. E. THOMPSON
GLAVNI ZDRAVNIK----
in ravnatelj Slovenskegazdravišca v New York
Dr. Thompson je jedini, kateri je na zboru od več stotin zdravnikov dokazal da lahko z popolnim uspehom in v kratkem času bolnika ozdravi, brez da ga osebno preišče; njemu zadostuje samo natančen opis bolezni v pismu in ako je bolnik še še take daleč oddaljen. Njegova izkušenost in zmožnost v zdravljenju Vam garantira, da Vas zamore ozdraviti in ako bolehate naj si bode kateri koli akutni ali kronični, notranji ali zunanji bolezni, kakor tudi že kateri koli bolezni. Za zdravljenje vseh bolezni se tajnost jamči.
RADI TEGA TOREJ! ako ste slabi in bolni, ter ako Vas drugi zdravniki niso mogli, ter Vas ne morejo ozdraviti in Vam je izkušena zdravniška pomoč neobhodno potrebna, ter ako želite da bodete v kratkem popolnoma ozdravili, tedaj ne odlašajte, marveč se takoj obrnite z popolnem zaupanjem na vestnega zdravnika, zato natanko v pismu opišite v materinem jeziku svojo bolezen ter pismo pošljite edino le na: —
DR. J. E. THOMPSON 342 West 27 Street, New York, N. Y.
POZOR: Slovensko Zdravišče v New Yorku proslavlja to leto lOletni svoj obstanek. Ob tej priliki bode slavni Dr. Thompson med rojaki porazdelil 10.000 krasnih srebrnih užigalnikov. Vsaki rojak, kateri nam pošlje nekoliko za poštnino potrebnih znamk (stempsov), dobi takoj in brezplačno ta lep spomin v dar. Pišite takoj danes v svojem materinem jeziku na:
Slovensko Zdravišče, 342 W. 27th Street, New York, N. Y.
Anton Nemanich čfc Son.
1002 N. CHICAGO STREET 205-7 Ohi. St.	J0L1ET, ILL,
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IX KONJUŠNICA
SOsS; Chicago Pilone 2273	N. W. 41#
Priporoča se Slovencem in H rvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmer nih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu li po noči se to čno ustreza.
PRIVATNA AMBULANCA.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.	N. W. Phone 344
JOLIET. UL.
FINO PIVO V STEKLENICAH.
BOTTLING DEPT. SCOTT »nd CLAY STS.	OBA TBL it
4 ------------------------------------------------------------------------------------_
< i
J. J. KUKAR,
WAUKEGAN, ILL.
Cor. Lake & Utica Sts. Phone 182.
ZASTOPNIK
ivseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnlžjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
- Zastopnik za Besley Brig. Co. Razva žam pivo na dom. Postrežba ♦ točna.
•- A AA->.AA.A.4.A.4.A.».A.«.A.*.A.*.AA A A .«■ A A.». A.«. A>. AA. A.«. A A A A A A .«■ AAA ’ ; V VVVfV 'i1 W W V W V W V “	V W V W "»• W ▼***▼ V ▼***▼%*▼*♦* ▼%* W V V'F¥ ( I
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boš kupoval od nas, a bomo v» ej postregli z najnižjimi tržnimi nami... Mi imamo v zalogi vsako*-nega lesa..
Za stavbo hiš in poslopij metu n trdi les, late, cederne stebre ir 'n šinglne vsake vrste.
Naa prostor je na Desplam**
Olrzu novega kanala.
Predno kupiš LUMBEk >ku *
>ri nas 'n oglej si našo zalogo v bomo zadovoljili in ti pribnn'l- l»-
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na vogi< DES PLAINES IN CLINTON 8T9
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Su
Točim izvrstno pivo, katero iad» 'uje slavnoznana Joliet Citizen» Br* -r> Rojakom se toplo priporo«-..
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
« t
Hill Girt Vineyard
99
pošljem uzorce. Vsa
Dobro vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50c gal., Riesling vino po 55c galon. Sladki mošt, 24 steklenic za $5. Fino muškatel vino po 40c gal. Na zahtevanje naročila pošljite
Stephen Jakše,
BOX 77.
Crockett, Contra Costa Co., California
Ana Vogrin
Izkušena babica
Midwife
205 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, 111.
(Nadaljevanje s 7. strani.)
čela z delom a je zopet delo ustavila. Sliši se pa, da pride sem ena "veneer factory” in še ena parna žaga: to bode velikega pomena za mesto in farmarje. Kar sem tukaj napisal, je vse resnica, ker sem se prepričal po lastni skušnji. Ako bi se kateri rojak hotel naseliti sem, mu bodem že šel na roke. Denarja ni potreba veliko: da ima za na zemljo dati en četrt ali polovico, dalje za eno Kravo in enega konja in še nekaj denarja za živeti, je zadosti. Ako pa ima kateri več denarja, pa lahko kupi zemljo boljšo kot je tukaj, dasi je tudi tukaj še precej dobra, a najboljša pa ne. Jaz sem začel z nič, vendar' pa bo šlo počasi naprej. Drugo zimo se bo prodalo veliko več lesa kot to, ko še krize ni konec. Ta dopis se je precej potegnil, zatoraj končam ter konečno pozdravljam vse rojake in prijatelje, posebno pa one v La Salle, 111., kakor tudi Vas, g. urednik Am. Slovenca.
Peter Perušek, 81 R. No. 1
Trestle, Pa., 21. marca. — Slavno u-redništvo! Prosim, da tudi meni malo prostora odmerite v priljubljenem listu “Am. Sl.”
Najprej omenim kako se dela v Tre-stle-u in okolici. Nekako bolj počasi. Le po par dni v tednu. Le nekaj rojakov dela vsak dan po cementnih tovarnah. Dela ni mogoče dobiti tukaj. Nekateri so že delj časa brez dela in čakajo že par mesecev za delo pa ga le ne dobe.
nah, bi si marsikateri rojak tudi nasadil. Žinsek bi si lahko na pol lote nasadil in bi ga prodal od 7 do 10 dol. en funt. Žinsek bi rastel v Illinois in znabiti tudi po kaki drugi državi. Ali ne zna noben, kaj je to? Jest sem izvedel od Indijanca John Bigsoldir v Black River Fali, Wis. Vejdit manjka, to je vse, kar je potreba našemu narodu.
Več rojakov sem slišal, da so rekli: “A ja, bom šov jest delat na farmo, ja Saj sem sit takiga dela še se starega kraja”. Tu je Amerika, tu se vse dela se živino. To je naj lepše življenje na svetu, ako se naseliš v pravi kraj. Da si enkrat uravnaš sam farmo, potem si brez skrbi, ne bo ti treba na starost štritov pometati. Par sto dolarjev mora imeti vsak, kateri se hoče naseli ti kot farmar v kraj, kateri je poleg že leznice. In zemlja mora biti porašče na s trdim drevjem, tako da v začetku se moreš živiti z drevjem. In počasi razdelavaš in ti prihaja denar na več načinov. Da se zložita dva skupaj in kupita vsak enega konja, in skupaj kupita voz in plug in tako je lahko za četi z malim denarjem. En konj sta ne tu do 80 dol. Kravo mora tudi vsak imeti, a ta stane do 35 dol. Voz stane tukaj 40 dol. Hišo se naredi iz do mačega lesa in ta stane precej, lična hišica do 100 dol., ali iz tramov hiša ne stane čez 30 dol., če jo sam postaviš. Navadno tu Slovenci pri nas delaj skupno. Eden je za eno stvar mojster, drugi je za drugo stvar. In tako se najlepše napreduje. Zatorej naj gl da vsak rojak, da se naseli, kjer so
Iz Adlešič, 4. marca. — Danes zjutraj okolo 4. ure začelo je goreti nad hišo pri Mikatu Vardijanu v Dolenjcih h. št. 2. Prav v kratkem času je ogenj uničil hišo, ki je bila lesena in slamo krita in katero je postavil še le 1. 1899., svinjake, vse iz hrastovega lesa, še le pred dvema letoma narejene in tudi s slamo krite, ki so pogoreli do tal, in štale s kletmi, ki so bile zi- j dane, a s slamo krite. Ker so se vsa ta poslopja tiščala, je bilo kmalo vse ognju. Zgorela mu je tudi vsa krma, 13 kokoši, vse suho meso, ki je še viselo v dimu, in kacih 200 K gotovine. A živino so k sreči rešili. Zavarovan je bil sicer pri “Vzajemni” za 1100 K, K, a škode ima veliko več. Kako je nastal ogenj, se ne ve.
V svojem zadnjem dopisu sem omenil, da imamo letos večinoma mehko zimo. In res je bila do takrat. Toda zadnji teden m. januarja pa je zima prav hudo pristisnila, da smo imeli celo do — 13 stop. Prav grd in neprijazen pa je bil februar. Večinoma smo imeli megleno ali oblačno vreme in večkrat hudo burjo in občutljiv tein večkrat hudo burjo in občutljiv mraz. Najgrji pa je bil zadnji teden, ko je celi teden snežilo, od pon-deljka do nedelje in potem še v pon-deljek 1. marca. Bilo je videti, kakor da se bližamo Božiču. Prav huda je ljudem za krmo, ker leži sneg prav vso zimo in še ni upanja, da bi začela kaj kmalo rasti paša. I. Šašelj.
Kar se društvenega življenja tiče bi Slovenci, ker v slogi je moč. Da bi
bilo lahko še več napredka. Ker je tu nekaj rojakov, ki še niso pri nobenem društvu, za to bi bilo jako pametno, da ustanovimo eno društvo in isto priklopimo slavni K. S. K. Jednoti.
“A. S.” ima tu jako lepo število naročnikov. Bere se skoro v vsaki hiši.
Rojak Mike Vadnjar je kupil prodajalno od Jas. Beranek-a. Gosp. Jos. Klinar bo v kratkem odprl svojo lastno mesnico. Upati je da bo več napredka v vsakem oziru. Stvar lepo kaže.
Ker nisem posebno študiran in tudi meni se bolj primerno suče v roki lopata in kramp kakor pero, za to sklenem.
Pozdravljam vse rojake širom velike ljudovlade ter želim, da bi bili kmalu vsi čitalci in naročniki našega zanimivega in uglednega lista “A. S.”
G. J., naročnik.
Willard, Wis., 15. marca. — Slavno uredništvo Am. Sl., prosim malo pro
kateri rekel, da se Slovenci radi po-kregajo, tisto ni nič. To je uže stara navada, kadar se dva pokregata, potem čez par ur sta največja prijatelja. Sploh tu se ne moremo kregati, ker smo vsak nasvojem in več sto čevljev eden od druzega, tako da živimo kot mali grofi v južni Ameriki.
Da bodo rojaki znali, koliko da je velik komad zemlje 40 akrov, to hočem mičkeno omeniti, ker me je več njih vprašalo, da koliko je en aker i. ,t. d. Štirideset akrov zemlje meri en četrt milje na dolgo in. ravno toliko na široko. En četrt milje je 80 rods, en rods je 16 čevljev in pol dolg, tako da en aker zemlje pride 208 čevljev in 9 inčev na dolgo, istako na široko. En “section” ali sekšen je eno miljo kvadrat, in ima 16 komadov po 40 akrov zemlje.
Če bi si hotel rojak računati, koliko drata bi rabil za ograditi 40 akrov, naj računa na vsak rods 1 funt drata. Ravno en funt drata za ograjo meri 16
Znamenje ozdravljeno.
“Imel sem nekako rujavo znamenje; izgledalo je kot bi bilo prirojeno. Po rabljenju Severovega zdravilnega mila za kožo je isto izginilo in je popolnoma odstranjeno. Priporočam to Vaše milo vsakomur, ker je najbolje za perilo in ob enem je izborno zdravilo kože.” Friderik Balzar, Bridgeport, Ont., Canada, — Severovo zdravilno milo za kožo je res najbolje. Za može žene in otroke. Cena 25 centov kolaček. Dobi se v vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
EAGLE
409 - 410.412 NORTH CHICAGO STREET
Prava moda za spomlad.
Naše ravnodospele obleke za spomlad in poletje bi moreli biti v mislih vseh onih, ki hočejo nositi lepše in po najnovejšem, kroju šite obleke. Sedanja naša zaloga je gotovo največja v mestu.
Kdor hoče ogledat lepše obleke naj pride k nam, ker naše blago je mnogih vrst in cen. Razne barve —blago jamčeno. Cena $10.00 in višje.
— Rojaki naročajte se na najstarejši in najboljši slovenski list, in to je Amerikanski Slovenec.
štora v cenjenem listu, da ustrežem čevljev in pol. Seveda, za 4 vrste o-
rojakom, kateri me prosijo pojasnila, kako začeti na farmi. Nekateri bi radi znali, koliko stane potrebno orodje in živina i. t. d.
Skrajni čas je, da se Slovenci zbudijo in poprimejo farmarstva, ali bolj pa slovensko, kmetijstva. Polovico mojega življenja sem tu v Ameriki. Večinoma sem bil prijatelj in sosed farmarjev. Imel sem priliko se naučiti marsikaj. Zato pa zamorem tudi kak predlog staviti.
Za Slovence v Ameriki je potreba, da bi se izdajal list, kateri naj bi pisal samo o kmetijstva. Ta list bi zamo-glo najlažje izdajati Am. Slovenca tiskovno društvo v Jolietu, 111. Ta kme-
grajo treba 4 funte drata. En funt drata za ograjo stane 3 cente. Stebrov za ograjo tu ne kupujemo, imamo jih na svoji zemlji. Tako in enako stvar je dobro da človek zna, zato prosim, da ne bi kateri se jezil, če sem preveč “našrajbov”. Zato pa končujem ta rokopis.
In prosim slavno tiskovno društvo Am. Slov., da bi res začeli izdajati go-riomenjeni list. Zakaj če ne bo imel naš slovenski narod nobenega takega lista, bo marsikateri zapeljal svojo družino v kak samoten kraj in tam bo živel med ptujci; in tako bomo bili Slovenci raztreseni, da bo vsak zase. 9 inč. na dolgo, istotako na široko. En
.tijski list naj bi izhajal vsaki mesec | uresničila, gotovo bode omenjeni list enkrat ali dvakrat. Ta list bi imel do- Slovence združil in se bodo po farmah
sti za nas Slovence koristnega poročati: kako živino gojiti, kako ravnati
ustanovljalë slovenske fare in šole. Semkaj došli rojaki so delali v rudni-
z različnimi stvarmi na farmah, in več j kih in po tovarnah. Seveda so delavci jako koristnega za nas farmarje in za in taki, da Amerikanci kar se čudijo,
rojake, kateri žive po mestih. Vse tako bi se preložilo iz angleščine v slovenščino. Ker tu ima vsaka država “ekspiranc steišen”. In taki “ekspi-ranc steišni” izdajajo več knjig o far-
kako da se tu dela. Ni ga nobenega naroda, da bi prekosil Slovenca za delati na farmi. Samo da se človek prime delati sam sebi. Mine ti dan, da sam ne veš kedaj. Ko sem pa delal v
marstvu vsako leto. “Department of fabriki, pa sem po stokrat šel gledat, Agriculture” v Washingtonu, D. C., ! koliko da je ura.
izdaja vsak mesec list, kateri piše o farmarstvu. Od tam se tudi dobi različno seme zastonj. Zatoraj prosim goriomenjeno društvo, da pretuhta, če bi bilo to v korist slovenskemu narodu ali ne. Ker sem omenil, da ta list bi koristil rojakom tudi po mestih, je tako: Več rojakov ima hišo in poleg hiše lep vrt. Da bi se rojakom raztolmačilo o večjih dragocenih rastli-
Pozdravljam vse rojake in rojakinje in jim želim obilo korajže in veselja, sreče in zdravja. In da bi se saj rudarji podali na farme, da ne bi zadnje svoje moči izgubili po jamah. In tako želim obilo uspeha nam priljubljenemu listu Am. Slov. Z Bogom, dok se spet oglasim.	Ignac Česnik,
farmar na sredi države Wisconsin v Clark County.
BREZ NALOG.
LAHKI OBROKI.
Največji dobiček
se naredi, ako kupite delnice dobrih bakrenih rudnikov. Pred nekaj leti so se delnice od Shattuck prodajale po 25 centov ter so sčasoma poskočile na 55 dolarjev. Le pred 8 leti se so prodajale delnice od Calumet Arizona po 63 centov, krasneje je njih vrednost tako narastla, da so se prodajale po 210 dolarjev na trgu. Taka prilika se vam sedaj ponuja od
THE GRAND ARIZONA COPPER CO.
Ta družba lastuje 620 akrov zemlje, ki je bogata na zlatu, srebru in bakru, le 9 m ji j od Douglas, Arizona, kjer se nahajajo ogromne topilnice Copper Queen in Calumet-Arizona družb, To posestvo se nahaja blizo Shattuck in Calumet-Arizona družb ter je istako bogata, a veliko večje in v boljšem stanu kakor katero istih. Posestvo je sedaj plačano in družba rabi le nekoliko denarja, da začne poslovati. Stroji za izvoz so že postavljeni in rov je že v srcu najboljše zlate, srebrne in bakrene rude. Gosp. B. V. Brajevič, znan trgovec v Bisbee, Arizona je direktor te družbe in skoro vsi tamošnji rojaki so delničarji te družbe, Zakaj pustite vaš denar v banki le po 3—4 obresti, ko lahko naredite 1,000 in 10,000 odstot., ako kupite delnice od The Grand Arizona Copper Co.? To zemljišče'se bo v kratkem uredilo, da bo nosilo velikanski dobiček. Ali hočete, da vam bo enoletni dohodek zadostoval ža celo življenje? Tu je prilika. Ne spreglejte! The Grand Arizona Copper Co. prodaja svoje delnice le po 50c. Ta denar se bo rabil za plačevanje rudarjev, ki služijo po $3.50 do $4.00 na dan, ter da se nakupi več strojev. Manj kot 50 delnic se ne proda nikomur. Najmanj ena petina odločenega denarja se mora poslati z naročilom. Ostanek se plača v štirih mesečnih obrokih. Ne čakajte, da bo cena višja, naročite sedaj! Pošiijatve se naj naročajo na
O. E. Peterson & Co.
FISKALNI ZASTOPNIKI,
213-14 First National Bank Building,	DULUTH, MINNESOTA.
Emil Bachman
580 South Centre Avenue.
Chicago, Iii.
Slovanski tvorničar društvenih od-znakov (badges), regalij, kap bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Katalog na zahtevanje zastonj.
,A%%W.\V.,.V.V.VAV.,.,.V.V.,.V/.W.V.,.W.,.,.,.V.VAV.,.V.	/
Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
KNAFLOVE ULICE ŠT 9.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1907. nad 68 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9,337,077 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
82,000,000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi:
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve .....37,814,374	K
Posojila občinam in korporacijam ..... 2,048,214	K
Menice .......... 676,000	K
Vrednostni papirji.30,028,626 K
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
graščin ..... 2,925,746	K
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom — je omenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron.
1
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
rvf.
B. Nchnster
Young Building.
Kje je naiboli varno naložen denar?
Hranilnih as milijonov
■alri’da je: ,000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuj« hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana a vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da uiagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To priposnava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pot jilnica, pupilamo varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daie trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah.
- Naš zaupnik v Združenih državah	CD A NI/ C A I/ C CD
je že več let naš rojak	rlTAI'IV oAftofcK
82 COURTLAND STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND, O.
Compagnije ^ G-enerale ^ Transalantique
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczmmski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago
Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent; 2127 Archer Ave., Chicago, 111. Paul Starič, agent, 110 South 17th St., St. Louis, Mo., L. Stern & Son, agents, Joliet, Illinois.
Isr-A-ZUŠT-A-Isr J-A-Ivno !
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI
B. BERKOWITZ 910 J^LIET,agILL.treC
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne tei izdelujemo vsa v to »troh -padajoča dela po najnižjib cenah, naše delo vam jamčimo.
Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike.
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
E. PORTER Brewing Co.
EAGLE BREWERY izdelovalci
ULEŽANE PITE
PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER BEER.