avsl.a
enotnost
Poštnina plačana v gotovini

Prav uspešna borba za izpolnitev plana, za zmago socializma v naši deželi bo zadala smrtni udarec vsem našim obrekovalcem ter pripomogla mednarodnemu delavskemu gibanju, da uvidi resnico ter se zaustavi pred prepadom, v katerega ga potiskajo najnovejši revizionisti marksizma-Ieninizma.
Milovan Djilas ob proslavi dneva vstaje črnogorskega naroda.
GLASILO GLAVNEGA ODBORA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Uto V. — Št. 29.
Ljubljana, 22. julija 1949
Mesečna naročnina 12 din. Izvod 3 din
NAŠI DELOVNI LJUDJE SO ZMAGOVITO IZVRŠILI OBLJUBO, KI SO JO DALI PARTIJI, TITU IN DOMOVINI
ki
, Številke o rezultatih borbe za plan ^tošnjega prvega polletja so pred na-“*• Kaj naim povedo? Povedo nam, da / naši delovni ljudje tudi v tem tež-,eto. obdobju zmagali, ker so dali za $ zmago častno obljubo svoji Partiji, in domoviini. V razbesneli gonji stoti Titovi1 Jugoslaviji, ki so jo pred :°briin letom zamočela partijska in dr-Svna vodstva demokratičnih držav s /Tjetsko zvezo na čelu, pa pomenijo 3 številke neizpodbiten dokazni rnate-A da je resnica pri nas, laž pa tam-Nadalje pomenijo te številke ne-%dbiten dokaz, da gremo po pravi h°‘i marksizma - leninizma mi. naša Jetija, naši delovni ljudje, kajti no-, h tovarn ne morejo z radirko zbrisu in da s tem mi krepimo borbo pro-/ariata vsega sveta. Gonja nekaterih r^ntaj proti taki državi pa, k-i s takimi uspehi gradi socializem kot naša, poleni bratomorni napad v najsvetlej-6 napore milijonov delovnih ljudi najdene države in pomeni prav tako ,tentat na borbo mednarodnega prole-iTiata.
n proslavi 13. julija — Dneva 5r-PSorske vstaje, je na velikem ljud-1 J01 zborovanju na Cetinju govoril . T' Milovan Djilas, sekretar Polčtbi-s 1? CK KPJ. Ko je govoril o graditvi s Flalizma v naši državi in še prav po-r. Zo o uničevalnih naklepih inform-irojevske gonje proti naši domovini, t® našo odločitev, s katero smo se uprli zaostali sužnji imformbirojevske spodar.ske in politične pogoltnosti. 'Skole orisal:
Ni bilo dosti izbirati: ali bi bili šli Po pot; uvajianja naše države v ne-nakopravne odnose, po poti spreje-ln priznavanja meneča izkorl-
k4sj?8šnje enega leta so sicer majhne, t>0V’Jo pa že sedaj, da smo imeli prav-g j. gibalo se je prvič, da ni res, da ne tv;,;1?10 socializma, temveč da nas ho-US{” klevetniki ZSSR in drugih držav da i,lti na poti h graditvi socializma, tros' jnogli izkoriščati našo državo kot ursko zaostalo. Drugič se je po-
1'eiai?’ da ni resnica, da se borimo za v ozke nacionalistične interese, drg ,®c da hočejo klevetniki iz ZSSR in •losf1® držav uvesti neeakopravne od-tia , lned narodi in državami socializ-stičn.?radi ozkih in sebičnih nacionali-da koristi. Tretjič se je pokazalo, listj j resn$ca, da se bratimo z imperia-in »trgujemo na račun gospodarske *eav , ne neodvisnosti svoje države, * PiSr.da se klevetniki iz ZSSR brati jo *tičpg . ln prodajajo interese sociali-tieru države, v tem konkretnem pri-<o Kn Jhgoslavije, in da ne bo dolgo, *ava° ,° to napravili tudi z drugimi dr-tiot,'1' in drugimi delavskimi in de-^aticnimi gibanji.
\j.° l6 ^l0lrimo za izpolnitev plana •k Ji? s svojimi lastnimi silami, * T10* da naletimo vsak dan na /“zave. Toda prav to nam daje Kl J® bila v oboroženi borbi pre-
.»	>U OUjJP v cul Ol t V-Vlili 11* Z,U'
Mjubam padlih stotisočev Jugoslova-— ali pa po poti nadaljevanja re-°lucije, po poti borbe za graditev Ju-soslavije, za naglo zmago socializma v za spremenitev naše države v /l.akopravno državo z drugimi država-6 ’, narode Jugoslavije pa v narode Št .°Pravne z drugimi narodi- Kot po-ag111 ljudje in kot zvesti sinovi svojih <la ®°v in svojega delavskega razredi $n° krez oklevanja izbrali drugo jjj ‘ Prav tako kot smo šli v osvobo-v°ino zaradi borbe za svobodo 'im6.domovine in za pomoč napreduj 0 silam, v prvi vrsti Sovjetski zvezi, tpj.0 $e borile proti fašizmu, smo šli iw' v to borbo, da bi uresničili sreč-paJ?° bodočnost vseh narodov, hkrati nos]?di zaradi zmage načel enakopravni'1 toed socialističnimi državami in ‘Eskimi partijami.
izkušena, silo, s katero premagujemo vse težave, pa čeprav se zdijo sprva nezmagljive- Tov. Djilas je zato dejal:
To pomeni, da se moramo nasloniti na svoje lastne sile, na tiste sile, Tei se — čeprav še slabe in nerazvite — borijo za enakopravnost socialističnih držav, za enakopravnost delavskih gibanj, za enakopravnost narodov in držav na sploh.
Prav borba za izpolnitev plana v letošnjem prvem polletju, je naše de-lovrne. ljudi zrevolucionitaila do take stopnje, kakršne ne beležimo v razvoju naše gigantske bitke v splošni borbi izgradnje socializma v naši domovini-. Bratomorni napadi informbirojev-skih generalov niso niti najmanj dosegli svojih namenov. Nasprotno, naš delovni človek fe sprejel te napade sicer z bolečino, ker takih napadov od strani bratskih partij ni pričakoval in ker je to v zgodovini mednarodnega delavskega gibanja pa tudi v zgodovini diplomacije strahoten padec vseob-čih načel o prijateljstvu, o zavezništvu, o medsebojni pomoči, o čuvanju in utrjevanju enotnosti delavskega razreda vsega sveta. Zato se je še bolj strnil okrog svoje Partije in s še večjim delovnim poletom pričel dokazovati, da smo na pravi poti in da smatramo vse te nečloveške napade In-formbiroja kot sestavni del borbe za resnico, ki jo naši delovni' ljudje vsak dam sproti klešejo v zidove novih tovarn,. novih hidrocentral, novih rudnikov in v polja vedno novih kmeoko-obdelovalnih zadrug. Tov. Djilas je zato o tej stvari takole povedal:
. V borbi, ki jo vodi danes naša Partija za svojo socialistično zgraditev in enokopravnost z drugimi socialističnimi državami oziroma za zmago morale v delavskem 'gibanju, za zmago načela enakopravnosti med socialističnimi državami v delavskih in demokratičnih gibanjih bomo zmagali mi. Zmagali bomo predvsem zato, ker nas podpirajo delavski razred in delovne množice Jugoslavije, ker nas podpira naša čudovita in herojska mladina, skratka — ker nas podpirajo narodi Jugoslavije, odločeni, da lie bodo živeli starokopitno. odločeni, da bodo živeli kot svobodni in enakopravni narodi. Tovariši, zmagali bomo zato, ker napredovanje človeštva ter nadaljnji uspešni razvoj delavskega demokratičnega gibanja ni mogoč v nobeni državi, ako ne zmagajo načela enakopravnosti socialističnih držav ter delavskih in demokratičnih gibanj. Samo neumnež lahko misli, da v delavskem in demokratičnem gibanju na svetu ni takih sil, ki bi se lahko borile za ta načela, šle zavestno v poraz, privolile v to, da se ne napreduje.
Zaradi vsega tega moramo borbo za izpolnitev petletnega plana, za zmago socializma v naši državi razumeti tako, da je ne moremo ločiti od borbe zoper obrekovalno gonjo in njene agenture, od borbe za zmago pravilnega in pravičnega načela v svetovnem delavskem in demokratičnem gibanju Še več. prav uspešna borba za izpolnitev plana, za zmago socializma v naši deželi bo zadala smrtni udarec vsem našim obrekovalcem ter pripomogla mednarodnemu delavskemu gibanju in demokratičnemu gibanju, da vidi resnico ter se zaustavi pred prepadom, v katerega ga potiskajo najnovejši revizionisti marksizma - leninizma. Prav zaradi vsega tega poskušajo obrekovalci revizionisti in njihovi dvolični agenti ovirati izpolnitev plana oziroma zgraditev socializma pri nas. In prav zaradi tega pomeni vsaka nova tovarna, vsaka nova obdelovalna zadruga majhno zmagovito bitko v tej pravični borbi naše države tako za njen lastni napredek kakor tudi za stvar mednarodnega delavskega in demokratičnega gibanja-
S|*BIK6L*6 DELOVNA BRI6ADA »RUDOLFA JANKA« IZ MARIBORA NAPOVEDUJE TEKMOVANJE
ki na*griborska prostovoljna sindikalna delovna brigada »Rudolfa Janka«, klavce rUm*<u na področju Gozdne uprave Radeče seka drva za industrijske na Pod’ ?.?Poveduje tekmovanje vsem sindikalnim brigadam pri sečnji drv Pa do k°C,U ^°y?nil®vv naslednjih točkah: katera brigada bo od 18. julija ®hega deinCa akciie yiše presegala dnevni plan (plan se računa po normi na Utedila ,ra>at 8tevil° brigadirjev); katera brigada si bo lepše in boljše Pr°svetno .orisce; katera brigada bo imela boljše organizirano kulturno-&tati$tjxnn !n P®*1«^110 delo; katera brigada bo imela boljše organizirano 9ini forum "x0bvrefvall!0.služb0 (z,asti pošiljanje dnevnih poročil nažrejo-6ezgod > m katera brigada bo imela boljšo disciplino in manjše število
Poročilo Zvezne planske komisije o izpolnitvi plana za prvo polletje 1949 in za prvo polovico petletke
(To poročilo je končni pregled izpolnitve plana na podlagi dva in polletne planske evidence, medtem ko temelj6 prej objavljene številke — med njimi tudi številke v govoru tovariša Tita v Pulju — za prvo polletje 1949 na petmesečni planski evidenci, za mesec junij pa na operativni evidenci. Odtod izhajajo nekatere manj pomembne razlike med sedanjimi dokončnimi in prej objavljenimi številkami, To poročilo jasno dokazuje, da so dokončni rezultati v celoti še boljši od prej objavljenih.)
Izpolnitev plana prvega polletja leta 1949
L FINANCE
1.	Dohodki vsedržavnega proračuna v prvem pol-
letju leta 1949. so doseženi s 84.594,023.000 din, t. j. od dohodkov, določenih z vsedržavnim proračunom za leto 1949.	48,55%
v primeri s prvim polletjem leta 1948.	134,22 %
E, INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA ZVEZNEGA IN REPUBLIŠKEGA POMENA PO GLAVNIH PROIZVAJALCIH
(Odstotek izpolnitve plana prvega polletja leta 1949.) Industrija zveznega in republiškega pomena — skupaj (ministrstvo za industrijo, industrija drugih resorjev, elektrogospodarstvo in rudarstvo)
2.	Skupna izpolnitev	100,1
A) Ministrstva za industrijo
3.	Skupno zvezna in republiška ministrstva za industr. 101,2
4.	Skupaj zvezna ministrstva za industrijo	97,7
od tega:
5.	Ministrstvo za težko industrijo FLRJ	93,1
6.	Ministrstvo za lahko industrijo FLRJ	101,7
7.	Skupaj republiška ministrstva za industrijo	106,3
od tega:
8.	LR	Srbija	106
9.	LR	Hrvatska	111
10.	LR	Slovenija	101,1
11.	LR	Bosna in Hercegovina	102,3
12.	LR	Makedonija	101,3
13.	LR	črna gora	102,7
B) Industrijska proizvodnja drugih resorjev
14.	Industrijska proizvodnja drugih zveznih in republiških resorjev	94,2
C) Elektrogospodarstvo
15.	Ministrstvo za elektrogospodarstvo FLRJ	96,4
č) Rudarstvo
16.	Ministrstvo za rudarstvo FLRJ
EL GOZDARSTVO
17.	Sečnja in izdelava
18.	Izvoz v glavna skladišča
IV. KMETIJSTVO A) Poljedelstvo
19- Porast poljedelske površine v primeri z letom 1948.
20.	Porast poljedelske površine v primeri z letom 1948. brez planinskih pašnikov
od tega:
21.	državni sektor
22.	zadružni sektor
23.	socialistični sektor skupaj
24.	Setvene površine (odstotek izpolnitve plana v primeri z letom 1948. — skupaj	98,4
od tega:
25.	državni sektor	19?
26.	zadružni sektor	181
27.	Delo kmetijskih strojnih postaj po oh?
segu del	113,5
B) Živinoreja
Številčno stanje živine v primeri z letom 1939.:
28.	Konji
29.	Govedo 39. Prašiči
31.	Ovce
Številčno stanje živine v državnem sektorju (porast v primeri z letom 1948.):
32.	Konji
33.	Govedo
34.	Prašiči
35.	Ovce
Številčno stanje živine v zadružnem sektorju (porast v primeri z letom 1948.):
36.	Konji
37.	Govedo
38.	Prašiči
39.	Ovce
C) Struktura lastnine v kmetijstvu (brez industrijskih ekonomij)
(a — odstotek strukture v prvem polletju 1948 b — odstotek strukture v prvem polletju 1949 c — odstotek porasta)
a	b
40.	Državni sektor	2,7	5,7
41.	Zadružni sektor	1,5	14
42.	Socialistični sektor	4,2	19,7
100,3
93
70
101
102
160
603
335
100,4
145,3
445
111,8
82,6
124,5
117,8
114,7
132
1
148
542
625
252
612
c
211
935
460
VL RAZDELITEV ZA ŠIROKO POTROŠNJO
45.	Razdelitev za široko potrošnjo je izpolnjena za
VE. PLAN PITANJA PRAŠIČEV
46.	Pitanje prašičev v trgovskem sektorju
47.	Pitanje prašičev na državnih posestvih
48.	Porast pitanja v primeri z letom 1948.
VIII. ODKUP PRAŠIČEV IN ŽIVINE
a — Izpolnitev plana I. polletja b — primerjava z letom 1948
102%
103,6
75,9
4S5
	a	b
49. Debeli prašiči	106	343
50. Živina in drobnica	101,1	183
IX. PROMET		
51. Promet — skupno:		100,1
od tega:		
52. železniški promet		101,8
53. pomorski promet		95
54. rečni promet		86,2
55. avtomobilski promet.		94
56. prevoz potnikov		98,5
57. prevoz blaga		102,2
58. služba za zveze (PTT)		111,4
Izpolnitev dveh let in pol petletnega plana
I. INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA (zveznega, republiškega in lokalnega pomena)
a — odstotek dosežene izpolnitve od celotnega obsega proizvodnje vseh petih let petletnega plana b — v'1. polletju 1949 doseženi tempo proizvodnje v primerjavi z nalogo za leto 1951 c — doseženi odstotek s petletnim planom določenega povečanja proizvodnje
	a	b	C
1. Industrijska proizvodnja — skupno	50,4	76,6	68,2
2. Proizvodnja in razdelitev električne			
energije	38,2	70,1	55,7
3. Proizvodnja in predelava premoga	43,3	79	61,7
4, Proizvodnja in predelava naite	37,8	75,9	75
5. Črna metalurgija	52,3	73,2	65,9
6. Metalurgija pisanih kovin	67	110,2	113,5
7. Proizvodnja, oplemenitenje in predelava			
nemetalnih rud	33	79,9	74,5
8. Industrija kovin in predelava kovin	64,9	89,5	88
9. Elektroindustrija	29,2	33,6	28,6
10. Kemična industrija	42,5	57,5	50,2
11. Industrija gradbenega materiala	44,6	54,8	45,9
12. Lesna industrija	84,5	135	139,5
13. Industrija lesovine, celuloze in papirja	42,8	77,9	66,3
14. Tekstilna industrija	48,2	86,3	78,2
15, Industrija usnja in obutve	66,9	144	202
16. Industrija gumija	28,6	34,9	29,3
17. Živilska industrija	47,4	51,6	33,3
18. Tobačna industrija	44,4	70	44,4
19, Filmska industrija	47,1	61,3	61,3
II. KMETIJSTVO
a — primerjava z letom 1939 b — primerjava s planom za leto 1951
A) Poljedelstvo
20.	Posejane površine od tega:
21.	Industrijske rastline pri tem:
22.	sladkorna pesa
23.	konoplja
24.	bombaž
25.	sončnice
B) Živinoreja
a b
26.	Konji	82,6	90,6
27.	Govedo	124,5	106,9
28.	Prašiči	117,8	68,8
29.	Ovce	114,7	83,2
a
103,6
b
97,3
238,2	97,2
185,7	87,3
146.6	86,5
891.7	214
637.8	166,7
C) Državna kmetijska posestva
b
30.	Posejane površine 146,5
31.	Konji	126,2
32.	Govedo	84,8
33.	Prašiči	125,9
34.	Ovce	144,8
III. INVESTICIJE
a — izpolnitev nalog v dveh in pol letih petletnega plana b' — izpolnitev celotne naloge petletnega plana
a b
35.	Investicije	—	skupno	115,5	36,5
36.	Investicije	za	kapitalno izgraditev	121,4	38,2
37.	Investicije	za	družbeni standard	97,8	31,2
IV. PROMET
primerjava s planom za leto 1951 doseženi odstotek s petletnim planom določenega povečanja
V. INVESTICIJE
43.	Plan investicij v prvem polletju 1949 fe izpolnjen za 95,8% od tega:
44.	plan stavbarstva	90,1
38.	Promet — skupno od tega;
39.	železniški promet i0. pomorski promet
41.	rečni promet
42.	avtomobilski promet 13. Prevoz potnikov
44.	Prevoz blaga
45.	Službi za zveze (PIT)
a
82
96
36,4
43
85
120
47
129
b
63,6
84,5
22,4
31,9
71.3 185
34.3 184
OBČNI ZBOR RUDARJEV SLOVENIJE
Socialistično tekmovanje — trajen način dela rudarjev
16. in 17. julija je bil v Trbovljah redni letni občni zbor Republiškega odbora sindikata delavcev in nameščencev rudarske industrije Slovenije. Obračun dela RO sindikata rudarjev od zadnjega občnega zbora so polagali prav po zmagovitem zaključku prve polovice Titove petletke.
Predsednik RO tov. Piki J. je v svoji eni referatu orisal gigantsko borbo rudarjev za socializem, v kateri dosegajo uspehe kljub nasprotovanju informbiro-jevskih držav. Tajnik RO pa je nakazal probleme in velike nalogo .sindikata rudarjev. ■
Pri rudarjih je postalo tekmovanje trajen socialistični način dela, zato povsod dosegajo uspehe. Največji rudnik Trbovlje je plansko nalogo za leto 1948 izpolnil s 102.7 odstotka, Zagorje 102.2, Hrastnik 98.2. Pa tudi rudniki republiškega značaja so častno izvršili lanskoletno plansko nalogo: šest rudnikov je plan doseglo, sedem pa jih je ostalo za nekaj odstotkov pod planom, toda celotni plan je bil kljub temu dosežen. Med rudniki barvanih kovin ie Mežica dosegla plan 100 odstotno, Idrija 100.14, Pleše 100.5, Črna, Kaolin 85, izvori nafte Dolnja Lendava pa niso izpolnili plana, ker države ljudske demokracije niso dobavljale planiranih strojev in vrtalnih naprav. Zmagovalec v zveznem merilu — rudnik Trbovlje — je prejel za leto 1948 prehodno zastavo in 750.000 diin nhgrade. najboljši republiški rudnik. Laško, diplomo in 110.000 din nagrade in kolektiv Zabukovca 110.000 din nagrade.
V	tretjem planskem letu se rudarji srdito borijo za izpolnjevanje dekadnih in mesečnih planov in zato so tudi sindikalni funkcionarji takoj v začetku leta seznanili aktiv, grupni poverjeniki pa članstvo z dnevnimi nalogami. II. kongres rudarjev, na katerem so rudarji sklenili, da bodo letni plan izpolnili do 29. novembra, je nov dokaz njihove predanosti do nove Jugoslavije in tovariša Tita. V počastitev II. kongresa ZS Slovenije so sprejeli rudarji velike individualne obveznosti, za katere ie dal pobudo rudnik Senovo, ki je pozval na tekmovanje vse rudarske kolektive Slovenije, rudnik Trbovlje na rudarske kolektive Jugoslavije. Na pobudo teh dveh rudnikov so sprejeli individualne obveznosti tudi v drugih rudnikih.
_ Prvo polovico tretjega planskega leta oziroma prvo polovico Titove petletke so rudarji izpolnili pred rokom. Prvi je bil rudnik Št. Janž, ki je 27 dni pred koncem prvega polletja začel z delom za drugo polovico leta: Šentjanžu so sledili drugi rudniki, le Ilirska Bistrica in Kočevje plana nista dosegla. Glavna direkcija pa je polletni plan izvršila s 102.4 odstotka. Učinek na posameznega rudarja se je v primeri z letom 1948 dvignil za 10 odstotkov, v primeri z letom 1939 pa 18 odstotkov. Za te velike uspehe v rudarstvu gre zasluga v veliki meri udarnikom, novatorjem, racionalizatorjem in odlikovancem. Od lanskega občnega zbora je naraslo število udarnikov na 2094, odlikovancev na 143, 15 novatorjev in 26 racionalizatorjev.
Uvajanje tehničnih norm je v rudarstvu še vedno eno največjih vprašanj, pri katerem so sindikalni funkcionarji, uprave, komisije RO, biro za norme. Generalna direkcija LRS delali precej napak. Čeprav je sedaj kader normircev v rudarstvu popoln, normirci ne vršijo svoje dolžnosti, ampak so postali v precejšnji meri navadni evidentičarji in statističar-ji. kar pa gre na škodo našega socialističnega razvoja, ker delo normircev ne rodi želenih uspehov. Revizija norm še ni pravilno izvedena, niti niso proučili uredbe in navodil o delovnih normah.
Brigadni način dela še ne ustreza pravilni organizaciji dela. V sestav brigade pride lahko cela etaža, horizont, izvoz in vsa druga dela, ki so kolektivno vezana med seboj po delu. kakor tudi po zaslužku. Brigadno delo je treba uvesti po vseh obratih, brigada mora biti delovna in politična enota. Glede pravilnega brigadnega dela je vredna pohvale uprava nafte v Dolnji Lendavi, premogovniki Trbovlje. Zagorje. Velenje in Senovo, ki dosegajo na vseh področjih proizvodnje lepe uspehe.
Za reševanje vprašanja zaščite dela je večina rudnikov zelo malo storila. Pohvalo zasluži le rudnik Idrija, kjer so i funkcionarji i uprava razumeli važnost zaščite dela za ohranitev zdravja delavcev in preprečitev nesreč.
V	diskusiji so delegati obravnavali večino vprašani in nalog, nakazanih v referatih tovariša predsednika in tajnika. Delegat Trboveli •'-> dejal, da neka teri elementi še veiino izrabljajo socialno zavarovanje. Zdravniki so preobremenjeni. zato se ne morejo vselej dovolj posvetiti posameznemu bolniku, podružnica pa bo morala posvečati še več pozornosti tovariškim obiskom, ki so že doilej rodili precejšnje uspehe. Neizprosno borbo pa bodo še naprej vodili proti »plavkarjem«.
V	Dolnji Lendavi, kjer proizvajajo nafto, so imeli zlasti v začetku velike težave, kjer so po okupatorju podedovali večinoma neuporabne stroje, dobave iz držav ljudske demokracije in Sovjetske zveze pa so bile v večini primerov sa-botirane. Prihajali so stroji sicer z dveletno garancijo in ker so jim zaupali, so verjeli v dobro kakovost. Toda pri natančnem pregledu so ugotovili, da so bili nekateri stroji pokvarjeni, drugi bi se pa takoj pokvarili, čim bi jih dali v pogon. Toda zaradi velike požrtvovalnosti in truda racionalizatorjev so stroje rešili pred okvarami. Zaradi prizadevanja vsega kolektiva, ki revolucionarno
rešuje proizvodna vprašanja, ima proizvodnja nafte v Dolnji Lendavi jamstvo, da bo izpolnila petletni plan. Tudi Republiški odbor je v tesni povezavi z lendavskim kolektivom in mu pomaga pri vseh težavah in odpravljanju napak.
Delegati so naglašali tudi važnost povezave med partijsko in sindikalno organizacijo ter upravo. V rudniku Pečovnik prav zaradi medsebojnega sodelovanja dosegajo lepe uspehe.
Cesto poudarjamo, da si morajo posamezna podjetja medsebojno pomagati, ■saj vsa zasledujejo isti cilj — izpolnitev plana. To vprašanje je dobro prikazal direktor Centralnih rudarskih delavnic v Trbovljah, ki je poročal o pomoči CRD drugim trboveljskim kolektivom. Pred zaključkom prvega polletja so imeli direktorji iz Trboveli in okolice sestanek, na katerem so se pogovorili, kako je s planom v posameznih podjetjih.
Na občnem zboru rudarjev je govoril tudi 69 letni strelni mojster Ludoviko Leopold iz Zagorja, ki že 42 let dela v jami in bo delal še do konca prve Titove petletke
Ugotovili so, da so ponekod že blizu plana, ponekod pa je bil plan še v nevarnosti. Odkrili ,so tudi, da leži v kemični tovarni Hrastnik neizkoriščen material, ki je nujno potreben CRD in elektrarni v Trbovljah, nakar je kemična tovarna stavila material na razpolago in omenjeni podjetji rešila zadrege. Ko pa je trboveljska elektrarna vršila letni remont, so ji CRD tovariško priskočile na pomoč in elektrarna je tudi po njihovi zaslugi stekla pet dni pred rokom in začela proizvajati električno silo za našo industrijo. Še marsikatero podjetje bi laže izpolnilo plan, či bi bila med podjetji takšna povezava in pomoč.
Inženir Peternel iz Senovega je poudaril, da je postalo tekmovanje v rudarstvu stalni način dela in da je prav tekmovanje sprožilo sprejemanje individualnih obveznosti in dalo pobudo za prostovoljno delo v rudnikih. Pri tekmovanju sicer ni bilo vselej najboljšega sistema, često je za tekmovanje vedela
Denarno varčevanje je za posameznika in skupnost nedvomno velike važnosti. S prihranjenim in pravilno vloženim denarjem se krepi moč našega dinarja, istočasno pa zbrana sredstva prispevajo k pospešeni graditvi socializma ter uravnovešenju blagovnih in kupniih fondov. Poleg tega pa lahko prihranjeni denar uporabijo posamezniki, posebno v jeseni za nabavo drv, ozimnice ali pa v primeru smrti, bolezni, poroke itd.
Varčevanje dobiva danes resnično množičen značaj, saj je bilo do sedaj na področju LRS ustanovljenih že nad 500 hranilnih blagajn.
Poleg teh uspehov pa ugotavljamo tudi napake in nepravilen odnos do ustanavljanja hranilnih blagajn s strani nekaterih upravnih in sindikalnih voditeljev podjetij, uradov im ustanov, ki kljub jasno postavljenim nalogam in izdani uredbi Še niso ustanovili hranilnih blagajn v svojih podjetjih.
Takšen odnos imajo tudi na primer na področju mesta Ljubljane, kjer še v številnih podjetjih kljub opozorilu do sedaj niso ustanovili hranilnih blagajn. Malomaren odnos kažejo v Splošno stavbenem podjetju, Mestnem vodovodu, Direkciji gostinskih podjetij, Restavraciji kolodvor, Podjetju za snago itd. Taki primeri so tudi v okraju Grosuplje, v okraju Slovenjgradec, okraju Jesenice in v Kamniku, Kranju, Ljutomeru, Mariboru, Murski Soboti, Novem mestu, Gorici, Sežani, Tolminu, Postojni in Trebnjem.
Dolžnost upravnih in tudi sindikalnih vodstev je, da dosledno izvajajo zakone in odredbe in delovnim kolektivom pravilno tolmačijo pomen hranilnih blagajn, ki naj bi navajale delovnega človeka k razumnemu varčevanju in da svoje prihranke koristno uporablja, ker si bo s tem sam izboljševal življenjski standard in se izognil marsikateri nevšečnosti.
Nekateri ljudje pa še vedno me razumejo odnosno nočejo razumeti da-našnjena namena varčevanja. Dolžnost vsakega zavednega državljana nove Titove Jugoslavije je, da po svojih močeh na vseh popriščih prispeva k čimprejšnji izgradnji socializma. Naši delovni ljudje fee še niso popolnoma otresli stare miselnosti in tako marsikje skrivajo denar doma po raznih
samo podružnica ali uprava, kakor je bil primer v Št. Janžu, kjer so sprejeli tekmovalno napoved Kočevja, kolektiva pa o tem niso obvestili, toda to so napake, katere bodo v drugi polovici leta odpravili. Da bodo rudarji svojo veliko nalogo — izpolniti plan do 29. novembra — lahko izvršili, morajo uprave podjetij skrbeti za tehnične priprave delovišč, da bodo tako olajšale tekmovanje, da se bo proizvodnja bolj dvignila in to v osmih urah, kajti stremeti ie treba za čim večjo omejitev nadurnega dela. In pri vseh teh vprašanjih mora pomagati in sodelovati sindikalna organizacija. Nadalje je omenil prostovoljne frontne brigade, ki prihajajo na pomoč rudarstvu in lahko ogromno prispevajo, če vodstvo rudnika vnaprej planira delo, da so frontovci pravilno in polno zaposleni. S tem je tov. Peternel povsem pobil mnenja nekaterih uprav, da so jim frontovci samo ovira, da jih nimajo kje uporabiti. Nasprotno, zelo dobrodošli in želeni so!
Pri znižanju PUC še vedno premalo upoštevajo predloge racionalizatorjev. novatorjev in drugih delavcev, sindikalne podružnice pa se niso dovoli pobrigale. da bi se uprave držale predpisov ljudske oblasti glede plačilnega sistema in da bi pravilno izvedli grupacijo delovnih mest. Ker norme še niso povsod realne, se dviga plačilni fond. dočim proizvodnja zaostaja.
Premalo pozornosti posvečajo podružnice šolam in tečajem, pri izbiri kadrov za rudarsko šolo pa ne ravnajo pravilno, o čemer pričajo slabi uspehi. Pri reševanju vprašanja šol morajo sindikalne organizacije pomagati pri organiziranju predavateljev in predavanj, uprave pa se morajo zavedati, da so za šole in tečaje predvsem one odgovorne. Primer dobre šole je rudarska šola v Dol. Lendavi, kjer dosegajo odlične uspehe.
O preskrbi na občnem zboru delegati niso mnogo govorili, vendar podružnice tega važnega vprašanja ne smejo zapostavljati, temveč morajo budno nadzorovati delo po rudarskih magazinih, menzah in da bodo imeli uslužbenci pravilen odnos do potrošnikov in da bo razdeljevanje živil potekalo pravilno.
Sindikalne podružnice pa bodo velike naloge rudarstva reševale Je tedaj, če bodo imele takšno vodstvo, ki. bo sposobno reševati vsa vprašanja, ki bo dajalo hitre direktive podružnicam in nadziralo njihovo izvrševanje ter pomagalo šibkejšim podružnicam. Zlasti pa morajo podružnice dosledno izvesti sklepe IV. in VI. plenuma CO BS J in organizirati komisije no vseh sektorjih dela.
V zaključni besedi je tovariš predsednik pozval rudarje, naj še povečajo svoje individualne obveznosti, da bodo častno izpolnili plan do 29. novembra, kakor so to obljubili.
Z občnega zbora so poslali resolucije CO ZSJ, GO ZSS. CK KPS in KS v Ljubljani ter resolucijo o odnosu do In-formbiroja.
kotih, posteljah itd., kjer leži mrtev in brez koristi:
Naša ljudska oblast nam je dala vse možnosti, da denar varno naložimo v državne denarne zavode, naša dolžnost pa je, da se teh ugodnosti v poilmi meri poslužujemo.
Sindikalni aktivisti zanemarjajo to vprašanje im pozabljajo, da naše gospodarstvo proizvaja vsaik dan. več novih proizvodov za široko potrošnjo, katerih pa se bodo naša delovni ljudje lahko posluževali le, če bodo mislili na Štedmjo svojih denarnih presežkov.
Poglejmo samo en primer, ko je Glavni odbor Zveze sindikatov Slovenije dobil večjo količimo pohištva, katerega je bilo treba takoj plačati. Številni interesenti, ki so dobili nakaznice za nabavo pohištva, ga niso mogli nabaviti, ker so potrošniški krediti pri državnih bankah ukinjeni in so tako ostali brez pohištva im denarja.
Zato je dolžnost vsakega sindikalnega funkcionarja, da v svojem kolektivu pravilno in sistematično pojasnjuje članstvu potrebo po denarnem varčevanju. V nekaterih velikih kolektivih še do danes niso člani poučeni o prednosti socialističnega načina varčevanja, čeravno imajo zato vse pogoje. V nekaterih kolektivih so pomen varčevanja postavljali' popolnoma napačno, ponekod so celo odklonili varčevanje kot je ta primer v kolektivu tovarne »ZGOŠA« na Gorenjskem. Taki primeri so tudi v Železarni Jesenice, Guštamju, Štorah, rudniku Trbovlje, Hrastnik, Zagorje, Velenje, Št. Janžu, Rajhenburgu, Laškem, Pečovniku, v Tekstilni' tovarni v Celju, Kranju, Mariboru, Majšpergu. Škofji Loki, Noyem mestu, Litiji, Medvodah in
v Nafti, Lendava. Razumljivo je, da s takimi odnosi in nerazumevanjem ni mogoče doseči uspehov.
Skrajni čas je že, da povečamo pozornost denarnemu varčevanju, da ob vsaki priliki in ob vsakem času pravilno tolmačimo namen varčevanja, ker bomo tudi s tem prispevali k porastu gmotnega blagostanja našega delovnega ljudstva in za popolno zmago na gospodarski fronti, kar bo istočasno tudi odgovor vsem obrekovalcem iz zapada in vzhoda. Naše geslo naj bo: Vsakomur hranilno knjižico! Dober vlagatelj, dober državljan.
še vedno nimajo v vseh podjetjih in ustanovah
hranilnih blagajn
Uspehi in prizadevanja lesnih delavcev jamčijo, da bo letošnji plan izpolnjen
Te dni so tudi lesni delavci podali obračun svojega dela, ko so se zbrali na svojem II. kongresu v Sarajevu.
Minister za državne nabave tov. Jakov Blaževič, ki je v imenu CK KPJ pozdravil kongres, je najprej orisal politični položaj pri nas, nato pa dejal, da smo po času sredi petletke, po delu pa že naprej, o čemer najbolje priča prav v teh dneh objavljeno poročilo zvezne planske komisije o izvršitvi plana za prvo polovico leta 1949. in za prvo polovico petletnega plana, Ta zmaga je rezultat velikih» revolucionarnih izkušenj našega ljudstva, njegovega zaupanja v Partijo in Tita, je slavno razdobje v nadaljnjem razvoju naše socialistične revolucije. Lesni delavci se zavedajo, da so sami graditelji svoje boljše bodočnosti s svojimi lastnimi silami in sredstvi, zato se borijo za boljšo organizacijo dela, večjo proizvodnost, obvladanje tehnike in mehanizacije dela in za dvig strokovnih ter vodilnih kadrov iz svojih lastnih vrst. Med lesnimi delavci se prav tako krepi tudi socialistično tekmovanje, udarnistvo in ra-cionaiizatorstvo. Gozdna delovišča in raznovrstna industrijska podjetja lesne industrije pospešujejo preobrazbo naše države v socialistično domovino delavcev in kmetov. Kongres je še posebej poudaril vlogo lesnih delavcev v našem petletnem planu, je še bolj strnil vrste lesnih delavcev v borbi proti gospodarski blokadi in sabotaži naše socialistične izgradnje, je še zaostril budnost in borbo proti sabotažam, omahljivcem in izdajalcem.
V borbi za plan bodo lesni delavci morali še povečati borbo proti nepotrebnemu trošenju materiala, delovne sile, proti velikim in neracionalnim stroškom itd. Borba za kakovostno izdelavo proizvodov pa je pogoj za plasiranje našega lesa na mednarodnem tržišču, zato se je treba boriti za stalno delovno silo, dvig strokovnosti delovne sile, proti fluktuaciji itd. Sindikati morajo skupno z upravami poskrbeti, da pri delu čim koristneje uporabijo prostovoljne delovne brigade Ljudske fronte in da se pri njih razvije čim bolj še politično in kulturno prosvetno delo.
Minister za gozdarstvo vlade FLRJ Vaša ČubriloviČ je med drugim omenil, da je naša lesna industrija dobila velika sredstva za nabavo novih strojev, izgrajenih je stotine kilometrov novih prog, novih žag z delavskimi naselja, po gozdovih so zgrajene stanovanjske barake, kuhinje in menze. Tako so danes gozdni delavci najbolje preskrbovani in nagrajeni delavci v naši državi.
Na drugi strani pa je še tudi vrsta pomanjkljivosti, katere bo treba odpraviti. Zlasti je treba bolje organizirati delo, sistem normiranja, evidenco delov-
nih norm in brigadni način dela. Nadzirati, kako izvajajo na terenu uredbe in pravilnike. Največjo pozornost morajo sindikalne organizacije posvečati higienskim prilikam, organizaciji preskrbe, pravilnemu nagrajevanju po učinku dela, po kakovosti in količini.
Član predsedstva CO ZSJ je omenil, da predstavlja gozdarstvo eno najvažnejših panog našega gospodarstva in da so vsi pogoji za izpolnitev letošnjega plana v gozdarstvu. Zato se morajo sindikalne organizacije boriti za enakomerno izpolnjevanje dnevnih, dekadnih in mesečnih nalog, pomagati pri reševanju vprašanja delovne sile, ki je eno najvažnejših vprašanj v naši lesni in gozdni industriji. Ker občutno primanjkuje strokovnega kadra in z ozirom na razvoj te gospodarske panoge morajo sindikati pomagati pri organi' ziranjn strokovnih tečajev in šol tet pri izbiri tečajnikov, kajti borba z8 kadre je hkrati borba za izboljšanje kakovosti proizvodov.
V organizaciji tekmovanja so se dogajale kljub uspehom tudi napake, ket v podjetjih, zlasti gozdnih, ne razdeljujejo plana na oddelke, skupine in delovna mesta ter na brigade. Sindikalne organizacije niso storile dovolj za izboljšanje organizacije tekmovanja in kolektivom premalo pomagajo, da bi na podlagi razdeljenih planov po oddelkih, na brigade in posamezne delavce, organizirali sprejem individualnih in skupinskih ob; veznosti ter da bi izdelali tekmovalni plan, in na ta način pomagale delovni® kolektivom v borbi za uresničenje teh planov.
Sindikalne organizacije morajo skrbeti za polno uporabo razpoložljivih mehanič nih sredstev, posebno pri sečnji, izdelali in spravilu.
Da bi bile norme resnično gibalo napredka naše proizvodnje, povečanja delovnega učinka in zaslužka delavcev ih da bi prispevale k socialističnemu tekmovanju ter dvigu življenjske ravni delavcev, je treba čimprej izvesti revizij® nepravilnih norm in s sodelovanjem..1® posvetovanjem z delavci uvesti tehnične norme. Saj so dosedanji rezultati dokazali, da se množice sindikalno organiziranega članstva v podjetjih lesne industrije in gozdnih deloviščih ter ustanovah zavedajo svojih nalog in svoje vloge j borbi za izgradnjo socializma v naši državi. Dosedanje prizadevanje in aktivnost članstva je hkrati garancija, da b° tudi v bodočnosti vložilo vse svoje sile. da bi se letošnji in plani naslednjih le* petletnega plana v celoti izvršili, ker to zahtevajo od nas interesi izgradnje naše države, interesi delovnega ljudstva mesti in vasi.
Ne zanemarjajmo ahcije za zbiranje odrodkou
Na tisoče in tisoče naših delovnih ljudi, naše mladine in pionirjev se je v letošnjem letu vključilo v akcijo za zbiranje, odpadkov, s čimer so v precejšnji meri pripomogli, da smo naše planske naloge laže izpolnili. Staro železo, steklo, barvne kovine, kosti, guma, tekstilni odpadki itd., ki ležijo dostikrat po raznih pozabljenih kotih, na smetiščih ali v zaprašenih magazinih, pomenijo za našo industrijo velik vir surovin, ki jih danes, posebno še zaradi imformbirojev-ske gonje, ne moremo v zadostni količini dobivati iz tujine. V drugem polletju letošnjega leta, ko so te naloge še večje. pa bomo morali odpraviti vrsto napak, ki- so doslej resno ovirale uspešno zbiranje odpadkov. Okrajni štabi so dostikrat zanemarjali prevoz teh odpadkov in se izgovarjali, da nimajo za to potrebne delovne siile. Odpadki, ki so jih organizacije samoiniciativno zbirale, še v mnogih krajih čakaio na odkup in prevoz. Zato ie nujno potrebno, da okrajni štabi končno le organizirajo v kmetijskih zadrugah ali magazinih na vasi odkupo-valmice za odpadke., Tudi mrežo prevoza potom Okrajnih SAP, ki dnevno dovažajo kmetijskim zadrugam in magazinom na vasi živila, morajo izvesti boljše in s pravilno povezavo izkoristiti obojestransko prevažanje, ker bomo tako razbremenili naš prevozni park, istočasno pa zagotovili reden odvoz odpadlega materiala.
Vključevani e Hudi v to akcijo ie slabo predvsem v tistih okrajih, kjer frontne organizacije niso razdelile plana zbiranja odpadkov na svoje osnovne organizacije in aktive. Tako v okraiiu Kamnik kljub požrtvovalnosti še do danes nimajo prave organizacije in tudi ne uspehov. Podobno je v Trebnjem, Gro-suplju itd. Za zgled pa nam lahko služi organizacija OF v okraju Ljubliana-oko-lica, kjer so izvedli akcijo potom svojih množičnih organizacij prav do zadnjega aktiva Fronte, mladine, AFŽ, sindikatov in pionirjev v podjetjih, ustanovah, šolah in na vasi. Vsak aktiv točno pozna svojo nalogo in ve, koliko mora po planu zbrati. Seznanili so jih tudi. kako je treba ravnati e sortiranjem odpadkov.
Sortiranje odpadkov so mnogokje zanemarjali in s tem pripravljali odkupnim podjetjem nepotrebno delo. delo, ki bi ga lahko opravili zbiralci sami. Zato se morajo vse okrajne organizacije, ki vodijo to akcijo, temeljito spoznati z navodili za sortiranje odpadkov, ki jih lahko najdejo v Vestniku Urada za cene, da jih bodo lahko neprestano tolmačili zbiralcem na terenu. Tudi plačevanje odpadkov, ki ie bilo težavno posebno pri množičnem zbiranju, bo no novih navodilih mnogo laže.
Nekateri okraji, ki so to akcijo pravilno razumeli, so organizirali tudi zbiranje odpadkov, ki jih lahko koristno uporabijo v svoji lokalni industriji. Tako so n. pr. v Mariboru zbrali vse odpadke. maščobe, ki jih ni mogla uporabiti niti tovarna - Zlatorogi." iz katerih eo skuhali maža u milo, po katerem je
pri nas še dokaj veliko povpraševanje. V nekaterih okrajih pa so odpadle strojne dele znali koristno uporabiti v raznih mehaničnih in drugih delavnicah-Tudi zbiranje uporabnega votlega stekla. od zelenk do medicinskih steklenički jih odkupujeta podjetji »Embalaža* v Mariboru in Ljubljani, so ponekod dobro izvedli. Dotok steklenic ie bil v ta podjetja zadnje mesece za več sto odstotkov višje kot prej. vendar pa ie treba to akcijo še stopnjevati. Skoraj * * * * v vsakem gospodinjstvu se najde na dese-tine in desetine različnih zavrženih steklenic, ki pa bi zbrane pomenile za našo industrijo, proizvodnjo ene tovarne, saj ie preračunano, da bi lahko zbral* v v-sej državi nad 17 milijonov steklenic-
Kljub temu. da ie bil polletni plaf* zbiranja odpadkov izpolnjen s 125 >, plan zbiranja starega železa pa s 13° odstotki, se ne smemo zadovoljiti z %e doseženimi uspehi. Prav tako moramo nadaljevati in pospešiti zbiranje kosti, ki se je v zadnjem času dvignilo cel" za 100%. posebno, ker tovarna kleja v Ljubljani potrebuje vsak dan večje količine teh surovin, ki jih moramo zbrat* doma, To akcijo so uspešno izvedli v' Trbovljah.
Zbiranje odpadkov pa ne vršijo sa; mo množične organizacije, temveč tud1 vsa podjetja in tovarne, ki so dolž®6 redno zbirati ves neraben material *■* ga odvajati odkupnim podjetjem. Te n®' loge pa ne izpolnjujejo vsepovsod tak®, kot zahtevajo to zvezna vlada in zvez®8 ministrstva. Nekatera upravna vodstv® kopičijo in skrivajo nepredvidene i®” zerve, ki se jih dostikrat drži v te" pogojih tako škodljiva parola »čez sedem let vse prav pridec. To ie pokaza*8 tudi kontrola, saj so po prvem popis8 nerabnih strojev, ki je bi! v marc* zbrali skoraj 300% več nerabnih reze® kot jih ie bilo pri popisu prijavljenih Za odkrivanje in pravilno odvajanje ®^ rabnih rezerv Odpadu odgovarjajo , podjetjih tudi sindikalne organizacij®' ki morajo odstraniti vse oportunisti c® pojave skrivanja starih pokvarjenih strojev, ki spadajo v odpadke.	v
Doslej so sindikalne podružnice l(y podjetjih v tem pogledu prav malo 61 rile. Tako še danes leži v rudnikih., ®, železnicah in drugod na stotieoče ki* gramov starega železa. Samo v rud®18 Velenje imajo še nad 30 ton starega jeznega materiala, ki ga ne morejo rabiti, toda ga zaradi oportunistično-:, satlišča inž. Lapaijnaria še do danes so zbrali in odvedli. Razne pokvari®^ mostovne konstrukcije na železnica® ^ prinesle tone in tone novega železa, .j, bi sindikati znali organizirati prosto*' ^ ne brigade elektrovarilcev, da bi te K j0 strokoije razrezali. Takih primere^jji še vse polno, vendar ie pri vsei® treba več spretnosti in več **** jnjc-upravnih vodstev sindikalnih P°drU^g0 Vedeti moramo, da ie izgradnja * države v mnogočem odvisna „jih pravilnega izkoriščanja vseh noti3® rezerv.
ob 7
Republika učencev v gospodarstvu ob Bohinjskem jezeru
In celo zvezna republika! Mar je to
BF2 organizacije Slovenije bodo tekmovale v počastitev Tedna matere in otroka
. kako namišljeno jajce iz inform-vojevskega gnezda? Pri nas je zdaj ?jarec tako v navado prišlo, da praljudje za Dsako stvar, ki se jim kr, j ne zdi verjetna: »Ha, ta je pa pMoskve!« Ali pa: »Ha, ta je pa iz
slif8?* No’ sai. prav na t0 sem mi' Qt ’ ko sem hodil v to novo republiko ° Bohinjskem jezeru. Da niso to re-,L.ko ustanovili kaki informbirojev-tsi Partizani? Očital sem si, da hodim %?e neoborožen skozi gozdove, kjer j Soli »zdravih« elementov, ki se bore 2 partizansko proti Titovi kliki. Mor-me celo naskoči krdelo trboveljskih farjev, ki so se uprli, pograbili za
t°zje in uničujejo Titovce? »Ha, ta je pa j Budimpešte!« Naj bo od koder ko-• v Trbovljah z mitraljezi gonijo ru-ATje na delo, trdita Budimpešta jn Jaga! Potlej sem še slišal neko bo-tnjsko mamko, da so na Blejskem oto-
sih, kako govoriči prav tisti iz Moskve. Fej te bodi, kakšne ti plete. Čudno, da od samih laži aparata ne raznese! Bomo, bomo speljali zadrugo, pa tudi te čeljustnike bomo ugnali... Oha, kaj pa je to?«
Po cesti je korakala četa mladih ljudi. Veselo, strumno in lahkotno so hodili mladi ljudje skozi sonce. In peli so pesem o Titu, ki je peljal partizansko vojsko skozi Romani jo. »Tito, Tito — povsod, tu v dolini in na vrhu Triglava!« je dejal očanec. »Lani sem ga videl od blizu, mojdunaj, sem si mislil, zdaj se nič ne čudim, da so partizani zmagali! A oni tam iz Moskve še po partizanih... Zanalašč jim bomo postavili tako zadrugo, da jih bo zavist razgnala!«
Fantje in dekleta 'pa so zavili mimo Zlatoroga dalje ob jezeru in ko sem jim sledil, so kmalu zavili o taborišče. Aha, to je tista slovita revublika učen-
Sl°venec, Srb, Hrvat, Makedonec, Bosanec, Črnogorec, Madžar in Italijan — v bratskem tovarištvu
kt Podrh cerkev in da so ose fajmo-e Pometali v vodo, kjer so jih somi
p0‘ J- b
p/2j 'Ko sem ji dejal, da sem se ;_ed Pičlo uro tam mimo vozil in da $0 Cerkev prav tam, kot je bila in da ® z nekim fajmoštrom o gostilni sku-] sedela, se je razhudila, in rekla ■
h h]ukc!vuPa spet iz deMe M'
udaJ pTL nas kaj večjega res r;... verjeti, kajti če se hočejo danes '. delovni ljudje hudo nasmejati, po-
»Ce/p na radioaparatu Moskvo, Prago, Vit’ Var*ao°’ Budimpešto, Bukarešto Uh * %,ano ■ ‘ ‘ ‘ !'n s? zares hudo sme-jifj' Toda ne smejijo se stvarem, ki s0 ^uiejo, smeji jo se zaradi tega, ker da se te teži na tako kratkih nogah, Uh Pride.io niti iz vasi do vasi, ker o prvem koraku resnica zaduši.
Skit* Tj}2 Pot ju sva počivala z bohinj-ocarfem. Pred nama ha drugi PeSsm	je bilo čuti makedonsko
ha ; • 2 Slndikalnega počitniškega dovtip Sa. napol zakrivale visoke, rhJJ22Teke- »V’ oj, kako je zdaj vse Sec .n na svetu!« je modroval oča-Pi^Tefl leti sem prav tod počival, se L Pfisel žandar in mi je velel, naj »o rt rod poberem. Kraljevski princi setn asih, le-tu gospodarili. Od daleč (da. Se jfogibal tega hudičevega gne-feniafcv. * danes pa prao o tistih so-fotern 2l0e naši delavci! Tako je prav!« p&ro Se ie. matce Po glavi počohal,
4 irr,Jne ie Pogledal, češ, še nekaj iePeni* i?. ,srcu- *^i pa se z zadrugo Vidiš, tovariš, to je za mojo 'Poštfj ,uda stvar. Ves čas so nam faj-l!riden Kaplani pamet solili, zdaj pa \čkaJ° delavci z Jesenic in govore: g’ ? nami, z nami, pomagaj nam! %. rooarni vsi skupaj, vi na kme-»sak zase..., tako ne gre!«
tai>a.kl0 SJ je nabasal v čedro črnega & dokaj časa prižigal, nato Pttgo ? dejal: »Bomo šli, bomo, o za-.oiho’ JfPjpak, samo lepo zlegoma, osi Ie Plod’ ker ie Tito teko rekel. Tito l^nbe^.očak, z njim smo Lahe tn tecj^PPmesUli, pa bomo z njim tudi Poier°e pod streho spravili, ngj se nns na glavo postavi, če hoče!«
r(>?t litedslite, očka, onga, Informbi-m ga vprašal.
nlje Pirha, piše tako ali tako! V &Tn° radio, pa poslušamo vča-
ceo v gospodarstvu! Včasih so jim re-kli »lerpobje« in preden so se izučiti pri gospodarjih, so bili za dekle gospodarjevim ženam, pestunje gospodarjevim otrokom, hlapci njegovih konj, obdelovalci njegovih njiv — a učenci stroke le toliko, kolikor jim je ostali čas dopuščal. O dopustu, o počitnicah pa, gromska strela... krepke zaušnice so jim izprašile take prevratne misli. Zdaj pa, vidiš jih, kujone, kako so si uredili svoje počitnice! Nekaj metrov od jezera je na sončni jasi, ki jo obdajajo mogočne smreke in jelke, postavljenih dvajset velikih in manjših šotorov. Na zastavnem drogu vihra zastava. Fantje in dekleta igrajo odbojko. Od jezera sem se sliši smeh in pesem, učenci se vozijo v čolnu in skačejo v vodo. Pred šotorom se merijo v šahu. Starejši ‘učenec čita skupini mlajših učencev in učenk iz »Borbe« Titov govor v Pulju. Iz radiozvočnika veselo doni pesem vaških fantov. A zakaj naj bi bilo to taborišče kar zvezna republika? No, semkaj naj bi se prišli učit reševati nacionalno vprašanje revizionisti iz Moskve, Prage, Varšave! Takoj jim bomo to pokazali.
Mila Nenadovičeva, idejni vodja taborišča, ki ga je organiziral Centralni odbor Zveze sindikatov Jugoslavije, je sklicala tiskovno konferenco. Mlada, živahna, agilna Srbkinja je poznala vse komandirje k mizi pod zeleno smreko in okoli nje so posedli: Stanojevič Ljubiš iz Niša, ki se uči ključavničarstva, Kekez Mate z otoka Dugi Rat v Dalmaciji, ki bo livar čez dve leti, Zahi-movič Adil iz Travnika v Bosni, strugar, Božac Ivan, električarski učenec iz Pulja, Kalc Zdenka, trgovska učenka iz Kranja, Boljenič Vasiljka, trgovska učenka iz Črne gore ter po en Makedonec, Madžar in Italijan, ki sem jim pa imena pozabil.
Bratstvo in edinstoo! To največje čudo naše sile, naših uspehov, naše nepremagljivosti, naše volje! Stanojevič Ljubiš iz Niša pravi: »Mi smo Titova mladina, mi smo mladina naše Partije!
L si smo člani Ljudske mladine, mnogi od nas tu v taborišču so voditelji mladinskih organizacij, nekateri tudi funkcionarji sindikatov. Tu nam ie tako le-
po kakor v pravljici: vsega imamo dovolj, sonca, zraka, hrane in zabave. Živimo kakor bratje in sestre ene same družine, nobenih razlik ne čutimo med Srbi, Slovenci, Hrvati, Črnogorci. Makedonci, Bosanci. Madžari in Italijani! Močni. zdravi in veseli se bomo vrnili na delo! c
Zahimovič Adil iz Bosne se je učil sprva dve leti pri gospodarju, ki ga je pretepal tako, da mu je pobegnil. Po osvoboditvi pa se je spet pričel učiti o tovarni in je že napravil izpit za kvalificiranega delavca. Ponosno pravi: »Takšno učenje in takšno življenje mladinca ie mogoče le v socialistični državi. S seboj sem prinesel partijsko literaturo in ,se učim. Hočem postati član Partije, zato moram mnogo znati k
Tudi v taborišču razpravljajo o In-formbiroju. Električarski učenec iz Subotice, Madžar, se je razhudil in je pripovedoval: »Nočem več poslušati Budimpešte, čeprav sem Madžar. Sram me je. da prihajajo iz madžarske prestolnice tako ogabne laži o naši mladini. Meni se kot madžarskemu mladincu bolje godi v Jugoslaviji kot pa madžarskim v Madžarski. Madžarska Partija ie izdala bratstvo Partije Jugoslavije!«
In ko sem jih oseh TLO gledal nasmejane in vesele o tej njihovi zvezni republiki, sem občutil, kako silna in pravilna je pot naše Partije, ki vodi tudi najmlajše borce za socializem, za Resnico po poti, ki je nezgrešljiva. Glej, tule med njimi je dvanajstletni Bosanček Marič Djuro. Najmlajši je o taborišču, pionir je še. Velike zvedave oči so uprte vame, ko mi pripoveduje: »Oče in mati sta bila ubita med borbo, jaz pa sem zbežal v šumo. Taval sem v gozdovih nekaj tednov in se hranil ko žival, dokler me niso našli partizani. Učim se avtomehanike. Rad bi bil šofer. Lepo mi je tu. Vsi skrbe zame in vsi me imajo radi. Moja največja želja je, da bi videl maršala Tita!«
»A zakaj?«	* \
»Ker smo tu najboljši učenci, najboljši mladinci!«
Djuro je ljubljenček kuharic. Vsi dobro jedo, saj skrbi zanje štirikratna udarnica-kuharic‘a Tončka Burgerjeva.
L čenči so za slovo zaplesali Titovo kolo. Sonce jih je obsevalo, srečni so!
A na cesti sem spet srečal tistega bo-
V vseh organizacijah AFŽ so začeli s pripravami za Teden matere in otroka, ki bo od 25. septembra do 2. oktobra. Vse delo bo usmerjeno v reševanje vprašanj vzgoje otrok naših delovnih mater. Osnovne organizacije AFŽ na vasi bodo imele različna poljudno znanstvena predavanja, na katerih se bodo žene sezna-
ve, ki že aktivno delajo. Na Jesenicah so žene v svoj plan uvrstile najvažnejše današnja naloge. Tako so sklenile, da bodo pomagale železarni na Javorniku ,pri gradnji otroških jasli z delovnimi akcijami. Ustanovile bodo otroška igrišča v kmetijsko' obdelovalni zadrugi Prezre-nje, na Jesenicah, Bledu, v Bohinjski
V otroških jaslih na Jesenicah
nile z najširšimi vprašanji, posebno kar se tiče vzgoje in skrbi za otroke. Izvedle bodo akcije in široko agitacijo za ustanavljanje šolskih kuhinj, dečjih jasli in čakalnic na večjih železniških postajah. V mestih in večjih industrijskih krajih bodo AFŽ organizacije pomagale tudi pri ustanavljanju uslužnostnih delavnic kot n. pr. šivalnic, pralnic itd. Vso skrb bodo posvetile tudi ustanavljanju sezonskih otroških jasli za otroke kmetijskih delavk v času najnujnejših kmetijskih del.
Zato je Glavni odbor AFŽ Slovenije razpisal trimesečno tekmovanje, s katerim naj bi žene počastile »Teden matere m otroka, istočasno pa bi mobilizirale in akti vizir al e čim večje število žena za aktivno sodelovanje pri izgradnji socializma. Temu tekmovanju so se odzvali že številni AFŽ odbori, ki so sprejeli tro-mesečne plane dela. Tak plan dela je izdelal okrajni AFŽ odbor v Kočevju, ki je naloge razdelil med posamezne AFŽ akti-
Bistrici, Kranjski gori, Lescah, Radovljici in v Kropi.
Aktiv žena bo pomagal pri izboljšanju dela že obstoječih šivalnic in krpalnic v Radovljici
Pri ustanavljanju otroških restavracij v Kranjski gori, na Bledu, Hrušici, na Jesenicah, na Javorniku in v Radovljici bodo nudile vso poijioč in skrbele za dežurno službo v restavracijah.
Skrbele bodo tudi za počitniške kolonije in pionirska taborenja s tem, da jim bodo dobavljale zelenjavo in sadje ter jim nudile pomoč pri vzdrževanju reda in čistoče. Pomagale bodo kolonijam tudi kot kuharice in snažilke.
Za zdravstveno vzgojo bodo organizirale s pomočjo zdravnikov in medicinskega osebja 20 zdravniških predavanj in pet tečajev o hrani in negi dojenčkov. Sprejele so tudi obveznosti za kulturno-vzgojno delo.
Prvi uspehi sindikalne brigade za sečnic drv v PosSoini
Pred kratkim se je po navodilih Glavnega odbora sindikatov in na pobudo Okrajnega sveta Postojna ustanovila I. sindikalna brigada za sečnjo drv za široko potrošnjo, ki je pretekli teden odšla v gozd v Grahovo pri Cerknici. Sama sečišča se nahajajo v privatnem sektorju, kar zelo otežkoča delo, ker so gospodarstva razdeljena in ker je treba v$o prehrambeno mrežo, orodje, stanovanje itd- na novo organizirati. Vseh teli težav se je brigada pogumno lotila in jih kaj kmalu premagala. Stanovanja so si uredili v vasi. Tudi prehrambena mreža je bila kaj kmalu dobro urejena. Sveže meso in kruh dobivajo iz Postojne in Cerknice-Zelenjavo pa dobivajo v vasi. Tudi vina in piva jim ne manjka.
Brigada se je razdelila v čete, čete
pa v grupe po 5 ljudi. Vsi delajo po normah, kakršne imajo gozdni delavci in se je že prvi dan. vnela borba za preseganje norm, ki jo vse skupine uspešno vodijo. Skupina tov. Kunca je normo že presegla za 20%. Tudi skupina tov- Matiča, ki je skoraj vsa sestavljena iz administrativnega osebja, je po petih dneh uporne borbe v slabem gozdu in še s prenašanjem drv do prevozne poti dosegla norme. Tudi ženske, ki jih je v vsaki skupini nad 40%, so se dobro izkazale.
Toda brigada z ozirom na obsežnost nalog, še nima potrebnega števila ljudi, česar so krivi predvsem upravniki podjetij. Šef železniške postaje Postojna je odločno odklonil pomoč in se je izgovarjal na sindikat, ki pa svoje dolžnosti tudi ni pravilno razumel.
TUD! TOVARNA SPLOŠNIH METALNIH KONSTRUKCIJ V MARIBORU BO OSKRBELA SVOJE DELAVCE Z DRVMI
Najmlajši učenec, avtomehanik Djuro iz Travnika v Bosni
hinjskega očanca. Zavzeto je gledal o to rajajočo mladost in mi je veselo, pomembno pomežiknil: »Čuješ, že spet — povsod Tito in Tito! A oni iz Moskve in iz Budimpešte...?! Resnica pa je tu, resnica bo zmagala! Daj, no, povej tem preklemanskim Titovim fantom, naj pridejo kdaj k meni na planino. Zvrhan škaf mleka jim bom dal!«
Na množičnem sestanku delovnega kolektiva je predsednik sindikalne podružnice povedal, kakšne važnosti je za kolektiv akcija za sečnjo drv, da ne bo delovni kolektiv »Splošne« v zimskem času zopet brez kuriva, kakor se je že to večkrat zgodilo. Pozval je tovariše, ki niso na posebno važnih delovnih mestih, da se vpišejo v to brigado za sečnjo drv.
Pobuda predsednika ni ostala brez uspeha. Javilo se je mnogo tovarišev, še celo preveč, da bodo za tiste tovariše, ki se danes borijo za čim boljše preseganje planskih nalog, priskrbeli kurivo. Tovariši v tovarni so obljubili, da bodo s svo-
jim nadurnim delom nadomestili izgubljene ure tovarišev, ki so se odločili za akcijo.
Tudi uprava podjetja, ki je pomagala organizirati brigado, je s tem pokazala vse razumevanje. Za brigado, ki šteje 20 mož, je uprava podjetja dala postaviti začasno barako v gozdu, kjer sekajo drva. Imajo tudi svojo kuhinjo, kjer je hrana tečna in primerna njihovemu težkemu delu.
Tako bo tovarna Splošnih metalnih konstrukcij v Mariboru priskrbela tudi drva za svoj kolektiv, s svojimi močmi, ne da bi pri tem trpela proizvodnja.
Seliškar.
gospodarstvu
petih ljudskih republik Jugoslavije preživljajo počitnice v lastnem taborišču ob Boh. jezeru
Vsak dan več delovne sile za našo težko industrijo! To bojno geslo odjeka po vsej naši deželi, kajti graditev socializma zahteva vedno več borcev za uresničenje plana. Mladina, ki stalno s tolikšnim delovnim poletom gradi eno najvažnejših arterij našega prometa, avto-cesto Zagreb—Beograd, prav dobro razume, za kaj gre, in čeprav brbljajo v megafon in-iormbirojevskih radijskih postaj najhujše klevete in žalitve prav tudi o naši Titovi mladini, ve ta mladina, kaj storiti v etapi graditve socializma, ki nam ga naši »prijatelji in zavezniki« ne privoščijo. Mnogo mladincev odhaja potem, ko so izvršili in prekoračili svoj delovni plan pri graditvi avto-ceste, v našo težko industrijo. Če so poprej mnogi mladinci odhajali v manj važna podjetja, se v zadnjem času po zaslugi pravilne politične vzgoje pri delu na avto-cesti mnogi vključujejo v aašo mlado težko industrijo.
Prav pred kratkim je prispela spet nova skupina mladincev in mladink z avtoceste v »Splošno« v Maribor. Z željo, da z vsemi svojimi močmi pomagajo tovarišem v podjetju, ki er primanjkuje delovne sile, s trdno voljo, da bodo častno izvršili v podjetju vse najtežje naloge, so se lotili dela. Med njimi je tudi pet mladink, ki za nobeno ceno nočejo zaostajati za tovariši, Sorazmerno težko delo, tež-
ko zaradi preciznega in kompliciranega delovnega procesa, obvladujejo čedalje bolj in bolj in so ponosne, da tudi žene lahko dvigajo moč naše težke industrije. Najbolj se odlikujeta mladinca Jovanovič Bogoljub, ki je doma iz Beograda in mladinec Hrovat Stevo. Oba delata v vijačnem oddelku. V zelo kratkem času sta se priučila na topli stiskalnici in v treh tednih sta že visoko presegla normo. Oba se hočeta usposobiti za izučenega delavca in se bosta drugo leto vpisala v delavski tehnikum. Pa tudi ostali mladine! ne zaostajajo pod spretnim vodstvom starejših delavcev, s* katerimi se ujajno razumejo in žive z njimi v najlepšem tovarištvu. Uprava pa je za te novince ustanovila takoj tečaj za polkvali-ficirane delavce, ki ga vsi novinci z navdušenjem obiskujejo. Nekateri problemi pa le zavirajo rast in razvoj nove delovne sile^v »Splošni«. Stanovanjski prostori niso higienični, njihove spalnice se ne dajo zaklepati, stanovanjski referent ni «os svo!’ nalogi. Sindikalna organizacija je že neštetokrat opozarjala upravo podjetja na te nedostatke, ki resno zavirajo naglo vključevanje nove delovne sile v naše podjetje, zlasti pa bodo mladinci popustili, če po težkem dela ne bodo imeli na. razpolago primernih in prijetnih prostorov za počitek, za učenje in za zabavo-	H. J.
Popis oskrbovancev zajamčene preskrbe storimo gse, da bo plan vpisa v strokovne šole dosežen
Čeprav je bil plan razdeljevanja predmetov široke potrošnje v letošnjem polletju dosežen in tudi presežen, še mnogi delovni ljudje niso preskrbljeni tako, kakor bi morali biti, pa najsi bo to glede tekstilij ali prehrane. V glavnem so temu krive pomanjkljivosti v našem trgovskem aparatu in pri planiranju razdelitve blaga. Dosedanja evidenca potrošnikov zajamčene preskrbe je bila nepopolna. Število potrošnikov, za katere se je smatralo, da so upravičeni na zajamčeno preskrbo, se je doslej računalo vedno po številu nakaznic, ko so bile izdane. Pri tem se ni upoštevalo, da prejemajo mnogi, zlasti na vasi, te karte neupravičeno. To so pokazale tudi številne revizije, ki so ugotovile, da spiski potrošnikov, niso bili vedno pravilno vodeni, da marsikje ni bilo dokumentov, potrebnih za izdajo kart ter je prav to oviralo kontrolo izdajanja potrošniških Kart in razmestitev potrošnikov v posamezne kategorije.
Škodo za to, da so prejemali mnogi špekulanti neupravičeno potrošniške nakaznice, so trpeli predvsem delavci po naših kolektivih, preskrba marsikje ni bila pravočasna in zadostna, poedini delavci in člani njihovih družin so ostajali brez potrošniških nakaznic, kar je povzročalo upravičeno nezadovoljstvo pri delovnih ljudeh, slabilo delovno disciplino v podjetjih, pospeševalo fluktuacijo delavcev ter vplivalo škodljivo na proizvodnjo in na izpolnjevanje planskih nalog. Zato bo zvezno ministrstvo trgovine in preskrbe izvršilo popis vseh potrošnikov zajamčene preskrbe v FLRJ, nakar bo šele mogoče točno planiranje in razdelitev potrošniških kart ter blaga. Ljudski odbori bodo na osnovi tega popisa pravilno ocenili, koga bo potrebno črtati iz seznama potrošnikov in kdo je upravičen, da na novo začne prejemati potrošniške nakaznice.
Ker je od uspešnega in točnega popisa odvisna zlasti redna in pravilna preskrba naših delovnih ljudi, je tudi naloga vseh sindikalnih organizacij, da pri tem popisu s svoje strani pomagajo organom ljudske oblasti.
Popisne komisije in ekipe morajo izvršiti popis na mestu, kjer potrošnik stanuje, to je na stanovanju samem. Popisati morajo slehernega potrošnika, ki ima živilsko in industrijsko nakaznico, ne glede na to ali je upravičen na njo ali ne. Popisna ekipa ni upravičena nikomur odvzemati potrošniško nakaznico niti jo komu na novo določiti. V primeru, da jo je kdo izgubil ali da je iz katerega koli razloga ni prejel, kot na primer: če se je v tekočem mesecu na novo zaposlil ali, da KLO, OLO oziroma RLO ni prejel zadostnega števila nakaznic, mo-
ra podjetje ali ustanova, kjer je zaposlen, izdati na zahtevo sindikalne podružnice potrdilo, s katerim se bo izkazal, da ni prejel potrošnike nakaznice iz zgoraj navedenih razlogov. Če pa potrošnik prejema potrošniško nakaznico na KLO odnosno terenu, mu mora izdati potrdilo KLO, v mestih pa teren.
Naloge sindikalnih organizacij pa so sledeče:
Predvsem morajo sindikalne organizacije propagirati popis ter pojasniti njegov politični in ekonomski pomen. Opozoriti morajo člane na to, da bo moral vsakdo, ki ne bo zajet v popis, na novo iskati potrošniško nakaznico, prav tako, kakor tisti, ki prej ni bil oskrbovan z zajamčeno preskrbo.
Popis se bo vršil po stanovanjih in vsak potrošnik mora komisiji pokazati živilsko in industrijsko nakaznico, če pa te nima, pa potrdilo, katerega mu bo izdalo podjetje, ustanova ali KLO. Ekipi mora povedati točne podatke, kakšno delo opravlja v podjetju, kakšnega značaja je podjetje in kakšne kategorije nakaznica mu pripada.
Sindikalne podružnice morajo poskrbeti, da se popišejo tudi vsi delavci in nameščenci, ki so začasno odsotni, morda službeno na terenu, na orožnih vajah, v brigadah, kjer koli v bolnišnicah, sanatorijih, zdraviliščih, na letnem dopustu itd. Nekdo mora biti v sindikalni podružnici, da bo dal zahtevane podatke.
Vsak potrošnik se vpiše tam, kjer stalno stanuje, to je tam, kjer je prijavljen. Posebno pažnjo je treba posvetiti onim delavcem, ki se vozijo vsak dan na delo v druge okraje, da bodo o tem obveščeni. Prav tako je nujno, da bodo sindikalne podružnice obvestile krajevne popisne komisije na gozdne delavce, ki stanujejo v gozdarskih kočah, če je tam njihovo stalno bivališče in so tam prijavljeni. Vsak delavec odnosno upravičenec, ki ima pravico do zajamčene preskrbe, se lahko pri popisni komisiji KLO, oziroma na terenu prepriča, če je vpisan.
Sindikalne podružnice naj v kolektivih skličejo sestanke grup, kjer naj tolmačijo delavcem namen popisa ter jih poučijo, kaj morajo vedeti pri popisu.
Če bi v katerem kolektivu nastale nejasnosti, naj se obrnejo na popisno komisijo, kjer se stvari lahko razčistijo.
Čas popisa bo določen naknadno za vso državo in bo trajal samo nekaj dni. Prav tako morajo OS-i, KS-i in KOS-i skrbeti, da bodo vsi kolektivi in sindikalne podružnice izpolnili svoje naloge.
Izpolnjevanje plana po asortimentu dviga
življenjsko raven delovnih množic
Samo stari izkoriščevalci in njihovi hlapci so lahko in so morali skrivati pred množicami potek procesa proizvodnje, da ne bi odkrile množičnega izkoriščanja. V kapitalizmu ni bilo mogoče govoriti o pokazateljih, ki so nam danes tako potrebni, o pokazateljih, ki nam kažejo kako izpolnjujemo skupni’ plan za srečo in blagostanje vseh delovnih ljudi. Danes se slednji državljan zaveda, da pomeni jo napori za izpolnitev plana samo napore za skupno korist, da je izpolnjevanje in preseganje planskih nalog stvar ponosa in časti vsakega našega delovnega človeka, ki želi' biti in mora biti dnevno seznanjen, kako poteka dnevna planska proizvodnja. Danes se delavci zanimajo, s kakšnimi odstotki dosegajo oziroma presegajo proizvodni plan po količini, vrednosti in asortimanu.
Po naših podjetjih dnevno razpravljajo o izpolnjevanju proizvodnega plana na splošno. Proizvodni plan vsebuje poleg količine in vrednosti tudi asortiman, ki je za izpolnjevanje planskih nalog po naših podjetjih nič manj važen. Vendar pa se dogaja, da v nekaterih podjetjih stremijo predvsem za dosego plana po količini in vrednosti, zapostavljajo pa asortiman in zaradi tega odvisna podjetja ne dobivajo potrebnih artiklov in kljub možnosti ne morejo doseči plana.
Če pregledujemo izpolnitev petletnega plana v tretjem letu Titove petletke ugotovimo, da bi marsikatero podjetje še lahko izpolnilo polletni plan, če bi vsa podjetja izpolnila plan tudi po asortimanu. Ponekod plana po asortimanu niso zato dosegli, ker je zahtevala proizvodnja določenih predmetov, ki pa so spadali v njihov plan, nekoliko več truda iin ker so bili premalo revolucionarni, so stvar pustili vnemar in tako so plan po količim celo presegli', medtem ko asortimana niso dosegli. Mariborska kurilnica ne
mogla izpolniti polletnega plana, če ne bi bila iznajdljiva in iniciativna.
no in za skupnost škodljivo prikrivanje surovin po nekaterih podjetjih, kjer se material često celo kvari, medtem ko druga podjetja prav takšnega materiala ne morejo nikjer iztakniti in zato ne more jo izpolniti plana. Zato mora biti med podjetji vzpostavljena tesna povezava in pomoč, saj je cilj vseh podjetij isti, saj delajo vsa podjetja za izpolnitev plana v vseh panogah našega gospodarstva, saj se vsa podjetja borijo za socializem.
Med podjetji, ki ne izpolnjujejo plana po asortimanu pa so podjetja, ki imajo povsem svojstvene vzroke za to. To so podjetja, ki zaradi sabotaže pri dobavah iz držav ljudske demokracije in Sovjetske zveze ne morejo izpolnjevati plana. Marsikje so se zaradi požrtvovalnosti in socialistične zavesti udarnikov, r acio naldizator j e v in nova-t or jev že osamosvojili in doma izdelujejo prej uvažane predmete. V samotami v železarni Štore prav zaradi zavlačevanja v dobavah surovin iz demokratičnih držav ne dosegajo plana po asortimentu. Zato je kolektiv predlagal izmenjavo kakovosti, kar bo osvojeno in tudi asortiman bodo spremenili. Pomagali si pa bodo tudi tako, da bodo dobivali iz Kosmeta glino, ki bo celo boljše kakovosti, kakor je bila iz Češkoslovaške uvožena glina.
Izpolnjevanje plana tudi po asortimanu pa pomeni boljše življenje naših delovnih množic, z izpolnjevanjem tega plana bomo te množice v vsakem pogledu laže zadovoljili in jim tudi nudili raznovrstno in boljše blago. V naši novi družbeni stvarnosti se zanima za izpolnjevanje plama slednji delovni človek, saj to danes ni več stvar inženirjev, tehnikov in drugih gospodarskih voditeljev, ampak je plan stvar najširših množic našega delovnega ljudstva, od katerega je odvisna čimprejšnja izgradnja lepšega življenja in socializma v naši domovini
Naša industrija ie šele po osvoboditvi. v dobi socialistične graditve, zadobila samostojen značaj, ko smo, rešeni »pokroviteljstva« in koncesij imperialističnih držav, začeli z lastnimi silami graditi težko in razširjati lahko industrijo. Razume se. da so bile zlasti v prvih letih težave precejšnje, a delovni polet zavednih delovnih množic, revolucionarno reševanje najtežjih problemov in zlasti uspehi naših novatoriev in racionaliza-torjev, so omogočili doslei uspešno izpolnjevanje petletnega plana v naši industriji
Bodoči napredek naših tovarn in rudnikov pa ie odvisen predvsem od tega, kako bomo znali vzgojiti in izpopolniti naš strokovni kader ter pomnožiti vrste kvalificiranih delavcev z mladino, pri čemer se naša ljudska oblast trudi, da bi ii kar najbolj izboljšala pogoje za šolanje. V marsikaterih okrajih imajo sicer še težave zaradi nezadovoljivih šolskih prostorov, vendar pa se iz leta v leto opaža porast učencev v gospodarstvu in učencev industrijskih šol. kar ie najboljše jamstvo za naše bodoče uspehe v industriji.
V	preteklem letu smo imeli v Sloveniji poleg osmih delavskih tehnikumov, treh Strokovnih šol s strnjenim poukom in poleg šol za učence v gospodarstvu po vseh večjih krajih, tudi 33 industrijskih šol v raznih gospodarskih panogah, ki spadajo po sindikalni liniji v kompetenco raznih republiških odborov. 30 izmed teh industrijskih šol ie v letu 1948 imelo tudi že internate za svoje učence.
število šol za učence v gospodarstvu in industrijskih šol ie do konca drugega polletja šolskega leta 1948-49 naraslo na 167. Od teh jih je v ljubljanski oblasti 75. v mariborski 56, v goriški 11, v mestu Ljubljani pa jih je 25.
Sindikalne organizacije so predvsem v drugem polletju nudile na pobudo GO ZSS šolam učencev v gospodarstvu in industrijskim šolam precešniio materialno in moralno pomoč, tako pri organizaciji krožkov, izpopolnjevanju predavateljskega kadra, pri gradnji in opremi šol in internatov, kakor tudi pri kulturno prosvetnem in ftekuLturnem delovanju. Sindikalni funkcionarji so v številnih krajih sami imeli predavanja, še posebej pa so OS sodelovali z organizacijami LMS pri zaključku šolskega leta in pri proslavah na »Dan učencev v gospodarstvu«.
Ker nekatere šole še niso poslale poročil o zaključnih uspehih drugega polletja šolskega leta 1948-49. še ni mogoče prikazati točne bilance uspehov preteklega šolskega leta. Vendar pa lahko ugotovimo iz sprejetih poročil uspehe in napake v nekaterih okrajih, kar nam bo, tako posnemanje dobrilh strani, kakor tudi odpravljanje pomanjkljivosti, v veliko korist v bodočem šolskem letu 1949-50.
V	kranjskem okraju so bile uprave šol v rokah dobrih strokovnih učiteljev, ki so s prepričevalnim poukom skrbeli za napredek učencev v gospodarstvu. Težave pa imajo s šolskimi prostori, ki so v starih poslopjih. Nujno potreben bi bil v Kranju tudi internat, ker prihaja v šole 82% učencev iz precej oddaljene okolice. V industrijske šole in šole učencev v gospodarstvu ie bilo v kranjskem okraju vpisanih minulo šolsko leto 1652
učencev, od katerih ie izdelalo 931 učencev. Večina ostalih ima ponavljalne iz-
zlasti OK LMS. V bodočem šolskem letu pa bodo uvedli tudi tu redna politična predavanja, treba pa bo poskrbeti tudi za strožjo disciplino, ki so jo v letošnjem letu kršili zlasti učenci, zaposleni v privatnem sektorju. V Lendavi, kjer so se učni uspehi in disciplina izboljšali zlasti v drugem polletju, so strokovnim šolam nudili zlasti veliko pomoč učitelji osnovnih šol in profesorji tamkajšnje nižje gimnazije. V radarski šoli proizvodnje nafte sta od 113 učencev izdelala 102 učenca, nekoliko slabši uspehi pa so bili v šoli učencev v gospodarstvu.
Rezultati gradbene šole v Strnišču pri Ptuju so bili v letošnjem letu veliko boljši kot preteklo leto. Učenci so pokazali veliko zanimanje za delo in učenje in prav tako se ie izboljšala tudi disciplina. Zelo pa ie oviralo delo pomanjkanje učnih priročnikov in raznih učil. Odgovorni se bodo morali za bodoče leto boli pobrigati za te stvari, ker niso bili redki primeri, da so nekateri okrajni ljudski odbori imeli nepravilen odnos do strokovnega šolstva ter niso skrbeli za potrebne učne pripomočke ali pa eo jih celo zavrnili zaradi »pomanjkanja denarja« kot ie bil to primer v Slovenski Bistrici. Dobro so poskrbeli za to v Idriji, kjer ie šola za učence v gospodarstvu v eni izmed najlepših stavb, sodobno urejena in dobro opremljena z učili, knjigami in ostalimi potrebščinami. Tu zidajo tudi internat ki bo popolnoma odgovarjal namenom.
V	Ljubljani je bila skrb za šole učencev v gospodarstvu in industrijske šole povsod velika, posebno v nižji lesni šoli, kjer imajo gojenci brezplačen pouk in popolno oskrbo v internatu. Vsi učenci so tu uppešno zaključili šolo. Prav tako je Generalna direkcija zvezne industrije v Ljubljani spremljala napredek šole v papirnici Vevče, kjer so bili uspehi tudi zadovoljivi. Slaibe uspehe pa ie izkazala šola za učence v gospodarstvu kovinarske stroke v Šiški. Veliko prizadevanja in tudi uspehov pa vidimo v šoli za slepo mladino in prav tako tudi v gradbeni, trgovski in lesni Solil
V	strokovnih šolah se je v pretek-
pite in razmeroma le malo jih ie padlo ali ostalo neocenjenih.
V	okraju Kamnik so dosegli najlepše uspehe učenci tovarne »Titan«, kjer je od 37 vpisanih izdelalo 35 učencev. Zasluge pri teh uspehih ima brez dvoma tudi vodstvo podjetja, ki ie s svoje Stranj nudilo učencem vso potrebno pomoč.
V	mariborskem okraju ie obiskovalo v minulem šolskem letu razne industrijske in strokovne šole 3350 učencev, od teh je z uspehom zaključilo leto 2418 učencev, 451 jih ie imelo popravne izpite, 339 jih ie padlo, ostali so neocenjeni. Disciplina ie bila v drugem polletju precej boljša kot v prvih mesecih. Število opravičenih izostankov ie znašalo 91.945 ur, neopravičenih 27.377 ur. Temu je zlasti vzrok pomanjkanje vzgojiteljskega kadra, v šoli TAM je prišel komaj po eden vzgojitelj na 280 učencev, kar je vsekakor premalo. Na splošno so imele uprave šolstev in podjetij nepravilen odnos pri dodelitvi in izbiri vzgojiteljev. Učenci v gospodarstvu pri MLO kovinarske direkcije niso n. pr. imeli nobenega vzgojitelja in ie bilo v internatu tovarne blagajn nad 40 učencev prepuščenih samim sebi in nihče ni vodil računa o njihovih materialnih potrebah, še mani pa o politično ideološkem delu. Najbolje imajo urejene razmere v delavnici državnih železnic in v tovarni MTT. Pri gradnji internatov in šolskih prostorov so se v Mariboru borili zlasti s pomanjkanjem materiala, dobro pa so uspele akcije za prostovoljno delo na teh objektih ter so samo učenci delavnice državnih železnic prispevali h gradnji internata 30.000 ur prostovoljnega dela.
V	šolah okraja Murska Sobota ie bilo z učenci v gospodarstvu premalo političnega študija, za kar je odgovoren
Ko je nastalo v podjetju vprašanje za nekatere dele, in ko jim jih Delavnice državnih železnic niso mogle izdelati' zaradi pomanjkanja delovne sile, je kurilnica poslala v Delavnice
DELOVNI KOLEKTIV »SPLOŠNA« V MARIBORU BO IZPOLNIL LETNI PLAN DO 29, NOVEMBRA
svoje delavce, ki so izdelali manjkajoče predmete in tako rešili izpolnitev plana v kurilnici-
Železarna v Štorah dobro izpolnjuje plan po asortimanu, ker v redu dobiva naročila po kakovosti in dimenzijah, kakor jih je podjetje planiralo Tega sicer desetdnevno in mesečno ne izpolnjujejo kakor bi bilo zaželeno, v četrtletju ali polletju pa izenačijo in se potem v letni proizvodnji pokažejo zadovoljivi rezultati.
Velika zavira pri izpolnjevanju pla-ua po asortimanu je nadalje neumcst-
Na
■meli
množičnem sestanku, ki so ga tovarni »Splošna«, so se obvezali, da bodo izpolnili letni plan do 29. novembra. Tov. Pivec, najboljši delavec tovarne, brigadir, je pozval vse ostale brigade na tekmovanje, pred vsem, da zmanjšajo neupravičene izostanke, ki so do sedaj najbolj ovirali izpolnjevanje plana, številni omladinci so se pred vsem kolektivom obvezali, da bodo izpolnili svoj letni plan vsaj db 29. novembra. Med n j mu so; Sunjog Drago, Dragešič Peter. Matek Slavko, Piknjač Romo ter Ketiš Stanko. Za izvrševanje plana dva meseca pred ro-
lem šolskem letu posvečalo tudi mnogo pažnie kulturno prosvetnemu in fizkul-turnemu udejstvovanju. Zlasti lepe uspehe imajo učenci raznih strok v Hrastniku ki so se 75% udeleževali predavanj ljudske univerze, 90% tedenskih študijskih krožkov ter so 100 odstotno naročeni na list »Mladina«. Imajo svoi dramatski krožek, obenem pa se udejstvujejo pri gledališki skupini SKUv Hrastnik.
Ob zaključku šolskega leta, ko se pripravljamo na izpolnitev plana vpi® za bodoče šolsko leto. pa morajo sirni' kalne organizacije med svojim članstvo® pa tudi v okolici popularizirati razpis* za vpis v strokovne šole im tehniku®* Ne sme se primeriti, da bi otroci dela*' cev zaradi nepoznavanja, kam naj (J obrnejo in kam naj se vpišejo, izgubil* leto, naše strokovne šole pa bi ostal* brez zadostnega števila učencev. Tu pd‘ našamo od številnih razpisov za vpis j strokovne šole najvažnejše. Med najvaf nejšimi bi omenili industrijsko rudarsk* šolo pri rudniku svinca in topilnice. žica. Prav tako važna ie industrijska mf talurška šola na Jesenicah, v Štorah >* v Guštanju. Tovarna avtomobilov v M® riboru le razpisala vpis za industrijsko kovinarsko šolo in šolo za učence v g® »podarstvu. Šolo za učence v gospodar stvu ima tudi tovarna splošnih metalni* konstrukcij in vijakov v Mariboru. M*' riborska tekstilna tovarna pa industrij' sko tekstilno šolo in šolo za učence f gospodarstvu kovinarske stroke.
Plan vpisa doslei tudi še ni izpel' njen, pa ie zato potrebna še tem veti' popularizacija za vpis v gradbeni te? nikum in ekonomski tehnikam v
Lhifr
Ijani, Mariboru, Celju, Murski Sobot Kranju, Trebnjem in Novem mestu. T
jake tudi še vedno sprejema srednja šd za turizem in gostinstvo.
V zveznem merilu bi kot najvažnel^ omenili hidrometeorološki tehnikum ’ Beogradu, minerski tehnikum v Nove® Sadu, srednjo železničarsko šolo v Beti gradu, avtoprometni tehnikum v Beti gradu, srednjo kinematografsko šdlo Zagrebu, radio -tehnikum v Zagrebu ® poštni tehnikum v Beogradu.
Odkrivajmo rezervno delovno silo
Najvažnejše v naši socialistični graditvi so ljudje. Stroj brez človeka, brez delavca, ki ga opravlja in uravnava, pomeni1 mrtvo, brezkoristno stvar. Pri nas pa gradimo tn opremljamo vedno nove tovarne, zato potrebujemo tudi vedno več delavcev, za gradnjo samo, za gradnjo stanovanjskih blokov in končno za delo v tovarnah in novih rudnikih. Zato tudi vprašanje izpolnit-
v© petletnega plana ni' odvisno od stro-
jev, ki jih deloma že izdelujemo doma, niti ne od surovim, katerih je bogata naša država, ne od raznega materiala, kajti kjer koli se pojavijo težave zaradi pomanjkanja te ali one stvari, so zopet ljudje tisti, ki slavijo iz dneva v dan številnejše zmage na področju r a c i o n a li zjit o r s t va in novatorstva.
Ne krizo, kakršno poznajo kapitalistične države, temveč krizo delovne sile moramo reševati letošnje in bodoče leto v naši državi, da bomo izpolnili vse tiste naloge, ki jih postavljajo pred nas Partija in petletni plan, da bomo na čim hitrejši način zgradili socializem.
Da pa bo plan delovne sile izpolnjen ter bodo okraji sorazmerno prispevali rezervno delovno silo, moramo nujno poznati te rezervne sile- Vedeti moramo, koliko imamo mladine dorasle za vpis v strokovne in industrijske šole v letošnjem letu in v bodočih letih in koliko jo bo mogoče iz šol vkl jučiti v našo plansko graditev. Prav tako pa moramo vedeti, kje se še krijejo tisti spekulantski elementi, kj jim razne spekulacije omogočajo brezdelno življenje, kar povzroča dvojno škodo: na eni strani niso vkl jučeni v plansko graditev in prav nič ne prispevajo k splošnim delovnim naporom, po drugi strani pa dvigajo s svojimi nečednimi
posl; cene in omogočajo raznim kul škim elementom prodajo živil po bi®2 vestnih cenah. To vse pa gre na ško® naših delavcev, ker take cene znižuje!" njihovo realno plačo.
1. avgusta bo zato v naši državi pis vse rezervne delovne sile- Ta V,x p Is se bo izvršil po okrajih in KLO-Jljj ter bodo v komisije na okrajih, ki ]L sedaj formirajo, vključeni predstavo1 .
poveor jeoaiStva za dkvlo,	istVZl .
kmetijstvo in poverjeništva za p a sodelovali pa bodo v komisij"1 1 predstavniki množičnih organizacij.
Ta popis bo osnova za bodoče P*® nirano vključevanje mladine v str kovne šole in industrijo ter osnova 2 vključevanje doslej še nezaposlene <* lovne sile v plansko graditev. Popis ® onemogočil tudi _ dosedanji neplan5^ način vključevanja delovne sile^iz
doblf
sameznih okrajev, ko so planirali ve,1), no visoko število nove delovne s'‘
prav v tistih okrajih, ki so se izkazali pri organiziranju front® brigad in stalnih novih delavcev za 1 f dustrijo, opuščalo pa se je delo okrajih, ki so slabo zagrabili akcij,-vključevanja nove delovne sile, zaTa, česar nikakor ni bilo vzpostavljen med okraji sorazmerno planiranje teč vključevanja.
Ker je od dobrega, pravočasnega
točnega popisa v veliki merj

naš petletni plan. industrializacija
elektrifikacija naše države, pa je 11 *j no potrebno, da sodelujejo pri nje®, nasveta in pomočjo pri delu sa®*, nele naši sindikalni funkcionarji, tC več vsi člani sindikalne organizacij ker so vsi živo zainteresirani, da njihovih tovarnah ne bo mrtvih stj jev, ki bi zavirali’ splošno borbo plan.
Z medsebojnimi obiski bomo mnogo bolj# spoznavali svoje delo
kom, so se obvezali naslednji tovariši omladinci: Stonovšek Branko, Borovnik Franc, Leber Ivan ter Baumgart-ner.
Ker je tovarna sedaj začela z akcijo za sečnjo drv, da bo delovni kolektiv preskrbljen za zimo, so se nekateri tovariši obvezali, da bodo delali nadurno delo v tovarni, da bodo tako nadomestili izgubljeno delovno »ilo, ki bo poslana na sečnjo drv-
Tako bo tovarna »Splošna« letos s skupnimi močmi vsega kolektiva in s požrtvovalnim delom častno izpolnila letni plan.	J. Ho.
Na pobudo sindikalne podružnice je uprava Zveze potrošniških zadrug za glavno mesto Ljubljana popeljala svoje uslužbence na dvodnevno ekskurzijo v Maribor, kjer so uslužbenci spoznali delo mariborske Zveze potrošniških zadrug na strokovnem, političnem in kulturnem področju.
Ljubljanski uslužbenci so si v soboto dopoldne ogledali poslovanje zadruge, kil oskrbuje približno 70% mariborskega prebivalstva. Z največjim zanimanjem so si ogledali predvsem uslužnosti podjetja, ki jih v Ljubljani še nismo uspeli organizirati, nadalje glavna skladišča, nekaj poslovalnic in ekonomijo. Pri tem so si uslužbenci ene in druge zadruge izmenjavali svoja strokovna mnenja in nasvete za nadaljnje delo. Popoldne so si ogledali še novo hidrocentralo na Mariborskem otoku.
Člani sindikalne nodružnice mariborske zveze so zvečer priredili kulturni večer in dokazali, da tudi na tem področju napredujejo. Poslušalci so z velikim zanimanjem sledili programu in govoarima predsednika Mariborske Zveze tov. Lorgerja in podpredsednika ljubljanske Zveze tov. Drobeža. Oba sta v svojih govorih podčrtala potrebo čim tesnejšega zbližan ja ene in druge Zveze; tov. Drobež pa je še posebej poudaril pomen političnega dela med uslužbenci in vso brezprineipielnost Informibiroja, ki je prav v teh dneh
dobil svoj pravi izraz v nespreje® vem pariškem diktatu.
V nedeljo zjutraj pa so šli na
K
horje, kjer so pomagali mariborf.Lr
[a>n
tovarišem pri delu za zgraditev nj|5e'
vega »Doma oddiha«. Tu so v
bojnih pogovorih reševali p rob6
&
dela v zadružnem sektor ju, delo v J/
dikatu in sklenili, da se bodo še * eg, jo vnemo borili za razvoj zadrug na-
gibanja, kot ene izmed oblik poti L je' ciallizem za lepše in srečnejše ž*
nje delovnega ljudstva. Ob tej P^i' so vsi sodelavci ljubljanske Pot*® V' ške zadruge izrazili željo za stal® ^ menjavanje dobrih metod dela z ^ kratnimi skupnimi sestanki. Tak? (0-se dogovorili, da tudi maribors*4 A variši pridejo v Ljubljano in 51 aCij' ogledajo tukajšnje dobre orga®® ske prijeme in kritizirajo napak Talko je uprava ljubljanske ^ $ nudila svojim uslužbencem i®*0	p°'
koristnim tudi prijeten izlet, ker v.0jji' leg strokovnega ogleda, ki bo ne0paš'| no v prid kulturni postrežbi v T.ede' trgovinah, spoznali zares lep nase domovine. Uprava lJr V;lcalT Zveze pa naj bi skupno s sin podružnico seznanila svoje usl a ri tudi z višjimi tipi našega n? j ojL družništva, predvsem s kmetij® K ^ tb delovalnimi zadrugami, tako da aZotih uslužbenci ljubljanske Zveze g0cia in vsestransko poučeni o nove butičnem zadružništvu pri naS'

® S	* v- '8.'
'*^r- K U L TUR A I N" . ■■ R O ■ ${ \/ E T A
Kultura v petletnem planu
Kakor na vseh poljih naše petletke, ^ko vidimo tudi na kulturnem polju v®lik razmah. Od 2 milijonov nepismenih se je naučilo brati in pisati že čez 1 milijon ljudi, rednih osnovnih šol pa imamo zdaj že 15.500, ki jih obiskuje UOO.OOO učencev in učenk, sedemletk, nižjih in popolnih gimnazij ter učitelje 1149 s 375.000 dijaki in dijakinja. H Poleg tega imamo celo vrsto srednjih strokovnih šol in tehnikumov, kot ^onomske, pomorske, kmetijske, turistične, prometne, gradbene itd. tehnične in šole. Poskrbljeno je za šolstvo naših narodnih manjšin, kot za Nemce, Italijane, Čehe, Slovake, Ma-^are, Siptarje, Rusine in Turke. Tudi visoke šole so se razcvetele, tako da toanio zdaj že 68 fakultet s 60.000 študenti. Ustanovljena je bila tudi prvič v_ naši zgodovini visoka novinarsko-diplomatska šola, za študente pa skrbi država s štipendijami, tako da prav vsak lahko pridobi univerzitetno iz-°brazbo.
Zelo se je razširil knjižni trg in ^«mo 37,000.000 izvodov naklade ^jig v 4100 delih iz vseh panog kul-.č. Samo iz področja marksizma-e^iniznta je bilo tiskanih 286 del v 4 ^dijonski nakladi, ki je šla širom na-e domovine, kar je dokaz, da ljud-!;vo z veseljem sprejema nauke svo-db velikih učiteljev. Pri raznih pre-v°dih se nredvsem naslanjamo na ru-^6 dela, od katerih je bilo do julija ,^8 tiskanih kar 80% vseh del iz tu-jezikov v 15 milijonski nakladi.
j Tudi časopisje se je zelo razširilo S Povečalo. Že lansko leto je izhajalo 7 listov v 38,500.000 izvodih.
Gradili smo tudi kulturne domove, danes jih že stoji nad 2000, ki imajo svoje dvorane, knjižnice, čitalnice itd.
Kar se tiče kinematografije, imamo 789 kinematografov, ki so v državnih rokah ali pa v rokah zadrug in množičnih organizacij. Da je veliko zanimanje za film, nam pove število prodanih vstopnic v prvih petih mesecih tega leta, ki znaša 28,500.000, medtem ko je bilo leta 1939 prodanih vse leto le 20,000.000 vstopnic.
Za utešitev filmskih potreb so bila ustanovljena razna filmska podjetja (kot je na primer pri nas Triglav-film), v Beogradu pa se gradi filmsko mesto.
Tudi gledališč je vsak dan več. Danes deluje v naši državi že 50 gledališč. Tudi sindikalne organizacije so v kulturnem življenju prispevale svoje. Odprtih je bilo 52 kulturnih domov, 405 delavskih klubov, čez 2500 rdečih kotičkov in 1400 čitalnic. Sindikalne knjižnice imajo 1,300.000 knjig, delovni ljudje so si ustanovili več kot 300 kulturno-umetniških društev z nad 1000 kulturno-umetniških skupin, kjer sodeluje 52.000 članov.
Radijskih postaj imamo 15 in je njihova moč 3 in pol krat večja kot je bila v prejšnji Jugoslaviji in tudi radijskih naročnikov je skoraj še enkrat toliko kot prej.
Tudi v književnosti so bila ustvarjena nova, lepa dela, prav tako tudi v glasbi, v likovni umetnosti, v znanosti itd. itd., država pa podpira umetnike in znanstvenike z nagradami, naročili itd.
Če torej povzamemo še enkrat vse navedeno, vidimo v prvi polovici petletke silen kulturen zagon in razmah, kar potrjuje pravilnost naše poti in jamči za lepo socialistično življenje v bodoče.
štirje letniki »Mladinske revije«
l945^adinsKa organizacija je že leta
i t3, sprejela predlog, se začne z zoajo »Mladinske revije«.
r. Tri Glavnem odboru L M S se je ta- skusi je oj formiral uredniški odbor- (Mako- ZMKDS , ec Boris, Franc Kosmač, Vladimir La-
hko vno, glasbeno umetnost itd.) Namen četrtega letnika je bil predvsem: revije«.	razširitev kroga sodelavcev, uvedba di-
Pri Glavnem odboru LMS se je ta- skusije in polemike in vzgoja članov
ZMKDS s strokovnim in idelološkim materialom (s članki, eseji, razpravami). Res je vsebovala nekaj dobrih polemičnih člankov (Herbert Griin, »Slovstvo in še nekaj« itd.) Zanimiva je bila diskusija med Miho Remcem in Lojzetom Krakarjem, ki obdeluje problematiko stroja in človeka kot predmet in vsebino današnjega pisan ja, vzbudila, je veliko zainteresiranost v Sloveniji in drugih republikah. Ni sicer v polnem uspela, ker sta bila oba diskutanta preveč osebna, pokazala pa je iskanje mladih, kako bi najbolj popolno upodobili našo stvarnost. Zaključila se bo v prihodnjem letniku z besedo Ivana Bratka. Polemika o kri-
L ., r rane Kosmač, viaomnr p yič> Stevo Žigon, Dušan Željeznov, eter Levec in Ivan Potrč) in že je v anuarju me. izšla prva številka v <t lzvo*h, ki je bila takoj razpre«
w Glavni sodelavci prve številke re-jiJe 6o zdaj že znani avtorji: France *°Smač, Dušan Željeznov, Stevo Žigon 11 Peter Levec. Že v drugi številki je jjeljana rubrika »Med novimi knjigami115, ki je bila zametek feljtona v najeta jih številkah. Feljton je sčasoma v°®tal pomemben del revije, spremljal j? "TOe važne kulturne dogodke, oblet-
B_Ce (Shakespeare, Cervantes), pisal o — ------------- -------- - »..... „ ....
^oizišliih knjigah itd. Tudi esej je *Jki radio oddaj med Ocvirkom in Žeti, vpeljan že v prvem letniku (Levec o ljeznovim je prinesla načelne zaključ-Za^i™irju Nazorju, Kosmač o parti- ke- Revija je pisala o obletnicah Pu-Ijoeziji, Željeznov o Gorkem,	" '	" v	~	’
besnih	itd.)- Nadalje so kot
M i 1 fii pisatelji! v prvem letniku {_eve°'pP: Minati Ivo, Kosmač France,
c Peter, Željeznov Dušan, Jze, Mejak Mitja, Brest Vida-
letnik
Krakar
je bil že razširjen,
abr. je le 5 številk, ker se je ured-jaj 1 edbor odločil, da bo revija izha-- .^ed šolskim letom- Vsebinsko ee
škna, Goetheja, Prešerna, Cankarja, prinesla je prevode Lermontova, John Keatsa, Byrona, Shetleya, Goetheja n s tem odkrila med mladimi nekaj dobrih prevajalcev (Ivan Zrimšek, Božidar Pahor, Janez Menart, Mitja Mejak), beležila je važna dogajanja na knjižnem trgu, v dramatiki', pri kulturnem delu mladine (republiški in zvezni mladinski festival), priti a šala je kritike. V poeziji se je oglasilo 30 av-
Dve obletnici
Te dni praznujeta dva naša likovna umetnika svoji obletnici in sicer kipar Ivan Zajec osemdesetletnico, slikar Božidar Jakac pa svojo petdesetletnico. Oba umetnika sta prispevala lep delež k slovenski' likovni kulturi in sta še danes aktivna, Božidar Jakac pa opravlja še funkcijo slikarja in grafika-pedagoga, ki nam vzgaja nov umetniški rod na Akademiji za likovno umetnost, kjer je rektor. Največ j e delo Ivana Zajca je Prešernov spomenik na Prešernovem trgu v Ljubljani' — Božidar Jakac pa je znan po svojih mojstrovinah v grafični umetnosti, po svojih slikah in portretih, prav posebej pa _ še z motivi iz partizanskega življenja.
Kulturno zgodovinska odkritja na Bledu
Že leta 1935. je neki kmet s Pristave pri Bledu ob oranju našel obsenčnik. okrasek, kakršne so nosili stari Slovani in ga je poslal muzeju v Ljubljano, ki pa ni ničesar ukrenil. V času okupacije so Nemci prav tam začeli zidati garažo in so odkrili grobišče, toda niso izkopavali, menda zato ne, ker so vsi okostnjaki in drugi, predmeti šivo pričali, da tu najmanj 1000 let počivajo stari Slovani. Lansko leto je sklenila Akademija znanosti in umetnosti v zvezi z Narodnim muzejem v Ljubljani, da bo grobišče raziskala in je poverila vodstvo izkopavanja ravnatelju Jožetu Kastelicu. Študentje raznih fakultet (filozofi, arheologi, medicinci, arhitekti itd.) so začeli z delom in so že lansko leto odkopali 203 okostnjake in nešteto raznih predmetov, kakor prstane, okraske, koralde, broše, keramiko, okrašeno z drobnimi ilovnatimi črtami, kar je specialen slovanski znak, itd. Lansko leto so našli le stoletne grobove z običajno lego glave proti zahodu, enega proti vzhodu, letos pa so odkopali tudi žgane grobove, to se pravi, da je bil človek po smrti najprej sežgan, nato pa so ostanke položili v žaro in jo zakopali. Žare so še starejšega datuma in je verjetno, da so jih naši predniki podedovali od prejšnjih ljudstev. Skeletni grobovi nam pokažejo veliko lobanjo, močne kosti, dolgo glavo, tako da vemo, da so bili ti ljudje čokate, nepre-velike postave, torej vzhodnega tipa, bili so poljedelci in pečali so se z živinorejo, torej nevojaško ljudstvo. Pokopani so bili pred letom 1004, kajti takrat se je na Blejskem gradu naselil fevdalec, tako da so Slovani postali tlačani in so morali stopiti v krščansko vero.
Po velikosti je to grobišče drugo v Jugoslaviji (največje je v Ptuju, ki ima 370 grobov, tretje je Belo Brdo v Slavoniji. četrto pa je Mravinci pri Splitu). Grobišče je sila pomembno tudi zato, ker je v materialu toliko zanesljivo slovanskega, da je padla, nemška teorija o ger-manstvu v naših krajih enkrat za vselej v vodo. še več! Dokazano je, da so Slovani tu imeli samostojno kulturo in z njo tudi družbeno in politično življenje. Glavni del- najdb bo poslan v muzej v Ljubljano, drugi del pa ostane na Blejskem gradu, ki ga, obenem z izkopavanjem preurejajo v muzej.
Ta material bo pričal, da je bil Bled pred 1000 leti že naseljen s Slovani in ima tako Prešernov »Krst pri Savici« realno zgodovinsko ozadje.
Tudi grad bodo pregledali do žive skale in morda odkrili še kaj, kar bo posvetilo v našo daljnjo zgodovino.
bila v
so začeli sodelovati mladi' ar-
% da
1 s teksti in prilogami- V o-sta-
tpjij ^ revijo napolnili spet isti av-^■0ian7 D16 jšnje leto, od novih pa je kgjrtu®, Zalar napisal razpravo »Razvoj
v siBT'i Jugoslaviji«. Revi-pzki	premalo množična, zaprta v
kai*^i5^a^ od svojega pravega namena, ritike. A poeziji se
rBR hotel ifl tekmovati 7 »Novim «ve- tor-Tev, med katerimi -----
z>- Uredništvo je zašlo fakademi- kazati prav lep napredek (Pavček, Me-
5« svojim prestrogim ocenjevanjem Lakk	P* J« Poe3,Ja f ne’
Vovkov, s čimer je zavilo dotok no- doživeta, idilična, nedognana, shema-w Čadih talentiranih sodelavcev, tnircna “ P° .vsd^- monotona- Kar se to Sta vstopila Lojze Krakar in Her-	J-če, f slabse' Obstajala je rz
vAUriin, odšla pa Ivan Potrč in Ste- dozivedi.r v današnji stvarnost, in raz-
CV Pozitivna stran pa je bila v J*^“ki^e?? &ef£
karja Beno Zupančič, Polde Suhadol-čan)-
Tako je revija v svojem četrtem letu napravila prav lep korak naprej. Pridobila je na pestrosti, živahnosti iti zanimivosti in ni čudno, da je Boris Ziherl na občnem zboru Društva slovenskih književnikov dejal, da se po reviji sodeč ni bati za mlado generacijo. Pač pa bo treba popraviti nekatere napake. Tako IV. letnik revije ni posvečal nikakšne pozornosti gledališkim ustvarjalcem in glasbenikom. Bilo je tudi preveč prevodov, zato bo treba skrbeti za originalen material v kritiki, eseju, člankih itd. Uvodnikov je bilo premalo, in še ti so bili šablonski, površni, slabo napisani. Kar se feljtona tiče, material ni' bil poglobljen, poleg tega bo treba pritegniti nove sodelavce. Revija ima premalo povezave z mladim,i književniki ostalih republik, kar je bilo prevodov, so bili le _ slučajni, vmes je le en originalen prispevek Hrvata Milivoja Slavička, kar je toliko slabše, ker imajo naše republike svoje lastne mladinske revije in še skupno centralno revijo »Mladost«, kjer so pa tudi slovenski prispevki le slučajni- Revija se je premalo posvetila delu mladih slovenskih književnikov in piscev in tudi ni dovolj poročala o delu Zveze-
In ko bo revija v novem letu popravila vse te napake in bo tako v polni, meri izpolnila svojo kulturno funkcijo, bo središče vsega mladega ustvarjalnega poleta, kašiipot bo delu, vzgo-
je >- r°£ in tako je bilo nujno, da se °dl0,j;,!a™ uredništvo prihodnje leto PUklic'..Za novo smer, treba je bilo Tr f. k sodelovanju nove ljudi. Ptiš]ae/e leto sta v uredniški odbor ^ro» ® Ivo Minati iti Mitja Mejak. »te&arri e^avcev se ie brž razširil. Že varičV° 20va imena:	Miha, Remec,
?°he n ^n’daršič, Marko Kos, Pavček h dr’J-er-k Janez, Lojze Kovačič vl^Zo i J°iiZe Krakar pa je začel s l^Dve komisiji v rebri« itd). revi‘ie je nekako sprožila ■za konferenco mladih knji-?	P’®cev Slovenije, ki je bila
*?retiPr, / Celoten material te kon-Krai-eferati- lrnna Bratka in Mi->,lscev a JCa z diskusijo in s prispevki v^lki vetn"k?v^ Te izšel v posebni ]et onec kar je dalo v norcev in nov.®Sa zagona, novih sode-. Za J” nowh načrtov.
je, važna ustanovi-a °.venife	kulturnih delavcev
S je rei^IKC>S v oktobru 1948. Te-Je dohilaJa P°s*a ? glasilo te zveze števtik la jp°Ve nalTe- V avoji 3- ],n r^ega .kil pr!nesla. ves material
ka/leVppsebno"po-
serfj'' .kiparji'’, gledaMški^ddavn^S Sw* jiteljica bo in vodnica pri vseh vpra-Z 1’ 1§Tallti) in drugi ki se r-ez-1‘ banjih, ki jih postavlja današnja in pouištvarialno nrja,jt0 ^varnost- In kulturni delavci v sitodi-J (6luSa^ii aLdemijV^S; še vSje^koS™11 M° “ °d **
Pred zaključkom sindikalnega nogometnega prvenstva
V	Mariboru, Ljubljani, Celju. Kranju, Gorici, Murski Soboti in Trbovljah je zaključeno sindikalno nogometno prvenstvo.
V	ta tekmovanja so bile vključene podružnice vseh strokovnih zvez, gradbeni delavci, kovinarji, železničarji, tekstilci itd.
GO ZSS je razpisal množično nogometno tekmovanje z namenom popularizirati nogomet med delavstvom, od koder naj bi črpali zdrav kader in usposobili nove stotine funkcionarjev in igralcev za razvoj nogometa med delovnim ljudstvom.
če pogledamo končno bilanco tekmovanja lahko ugotovimo, da Je tekmovanje doseglo dobre uspehe. Nekateri aktivi n. pr. aktiv Gradisa HO v Mariboru se je združil z ak. tivi Gradis — Tezno in bo pod imenom »Gradis-Udarnik« tekmoval v prihodnjem prvenstvu mariborske oblasti. Prav tako se bodo združili v Mariboru vsi aktivi tekstilnih tovarn, ki so dali kar dve zmagovalni moštvi MTT in PT. Združiti pa se namerava še več aktivov in sodelovali bodo na oblastnem prvenstvu.
V	Celju se je v finale tekmovanja plasirala »Tkalnica hlačevine« in »Tovarna teht. nic«. Moštvo tkalnice hlačevine je odigralo do sedaj 7 tekem in odločilo vse v svojo korist. V 7 tekmah ie streljalo moštvo 11 golov, prejelo pa le enega. Tudi iz tega moštva bodo društva lahko črpala zdrav in dober kader nogometašev.
Na Primorskem sta najboljši moštvi »Goriške opekarne« in »Tovarna pohištva Solkan«.
Za sedaj jo v Trbovljah najboljši aktiv rudnika, ki je odločil že 5 zmag v svojo korist.
, Tudi v Murski Soboti je tekmovalo 8 aktivov. Na tabeli vodi aktiv »Naproze«.
V	Kranju je doseglo prvo mesto moštvo tovarne »Inteks«.
V	Ljubljani pa so zajeli v to tekmovanje 30 aktivov in je bilo to tekmovanje najbolj množično. Na vodstvu tabele je fizkulturni aktiv železniške postaje in aktiv Ministrstva industrije.
V	teku tega meseca bodo odigrane še vse ostale tekme, v avgustu pa se bodo pomerili okrajni prvaki Mariborske oblasti, Primorske in Ljubljanske oblasti, nakar bo v Ljubljani izrojeno prvenstvo oblastnih prvakov, ki nam bo dalo republiškega prvaka.
ČITALNICA „RADA“ V ZGRADBI CO ZSJ V BEOGRADU
Že deset mesecev je delovnim ljudem v Beogradu na razpolago čitalnica »Rada«, ki poseduje bogato literaturo. čitalnice se poslužujejo poleg delavcev in uslužbencev, tudi dijaki in višješold, tako da je posebno v popoldanskih in večernih urah polno pridnih bralcev.
Čitalnica razpolaga 6 čašo pisk revijami, ilustracijami ter knjigami. Posebno bogata je marksistična in politična literatura. Te knjige so na
izložbe, ki so ob raznih prilikah lepo urejene. Knjige, ki jih ima čitalnica, si lahko vsak obiskovalec izposodi in jih čita v čitalnici kakor dolgo hoče.
Številni obiskovalci so stalni gostje čitalnice. To je tudi razumljivo, ker lahko dobijo ne samo beograjske časopise, temveč tudi tiste, ki se tiskajo v drugih republikah.
Čitalnica je bila otvorjena lani v avgustu in je imela do sedaj okrog 80.000 obiskovalcev. Med njimi je bilo

X. T3
Obiskovalci čitalnice »Rad« v zgradbi CO ZSJ
razpolago tudi v tujih jezikih, posebno v ruščini čitalnica ima 1701 raznih knjig, vse časopise, ki se tiskajo v naši državi, 65 revij in 40 listov večjih delovnih kolektivov. Med rusko literaturo najdemo tudi 31 revij in še posebej časopise. Pripadnikom narodnih manjšin so na razpolago tudi časopisi, tiskani v njihovem jeziku.
Prostori' čitalnice so zelo lepo urejeni. Že na zunaj vabijo Beograjčane
17.502 čitalcev, ki so si sposojali razne knjige, v prvi vrsti jugoslovansko politično književnost, za tem rusko in klasike marksizma-leninizma.
Čitalnica take vrste — kjer seveda ni nobene vstopnine niti izposojnine — je velika pridobitev za delovne ljudi in vse tiste, ki si' hočejo pridobiti znanja. Potrebno bi bilo. da bi v bodoče otvorili še več takih čitalnic, posebno v večjih krajih iti industrijskih centrih.
KIZKULTURA
l SRABNJ0 NOVIH FIZKULTURNIH OBJEKTOV USTVARJAMO POGOJE ZA MNOŽIČEN IN KVALITETEN RAZVOJ FIZKULTURE
Preteklo nedeljo je bil v Ljubljani posvet z vsemi' predstavniki fizkultur-nih gradbišč LRS, katerega se je udeležilo nad 100 zastopnikov raznih gradbišč, ki jih materialno podpira GO ZS Slovenije in FZS.
Konferenco je dvoril član GO ZS Slovenije in v kratkem nakazal pomen posveta, za čim uspešnejšo izvedbo fizkulturnih gradenj, ki so eden važnih pogojev za množičen in kvaliteten razvoj fizkulture med delovnim ljudstvom. Nato je sekretar Kom.ite-ta za fizkulture pri vlad; LRS kritično ocenil stanje fizkulturnih gradbišč. Iz sredstev, ki jih je letos stavil na razpolago GO ZSS, predvsem industrijskim eentrom, dela od 130 gradbišč, ki 6o v planu GO ZSS, le okrog 60, to je približno 50%.
^Mnoga gradbišča niso izkoristila možnosti, ki jim jih je nudil GO ZSS za zgraditev novih objektov- Če so naleteli na težave pri nabavi materiala in delovne sile so ob teh zaprekah opustili vso nadaljnjo skrb za izpolnitev plana gradenj- Za vzgled so jim lahko primeri društev, ki se vztrajno in uporno bolijo in iščejo vse u/goče rezerve materiala in delovne šile, da bi si zgradili nove objekte, ter s tem ustvarili boljše pogoje za razvoj fizkulture.
Po referatu se je razvila živahna diskusija v katero je posegel tudi pred-
sednik FZS, minister za finance, tovariš Zoran Polič-
Tovariš Polič je v diskusiji prikazal velike težave, s katerimi se borimo danes, da "bi čim pre} zgradili socializem. Opozoril je na nepravilnosti, ki se dogajajo ponekod, ko uporabljajo frontne brigade za gradnjo fizkulturnih objektov in s tem zavirajo kapitalno graditev,
V diskusiji so delegati tudi govorili o uspehih pri gradnjah ter iznesli številne koristne predloge za uspešnejšo graditev. Tako so n. pr. v Kamniku pred odhodom mladinske brigade na avtostrado delali mladinci 14 dni na gradnji stadiona in bazena ter izvršili nad 10.000 delovnih ur in s tem omogočili, da bosta oba objekta že letos izgotovljena. Tudi v Mariboru, Brežicah, Jesenicah itd. gradnje napredujejo dobro- Vso pozornost pa bo treba posvetiti Izgradnji objektov na Primorskem in Dolenjskem-
Ob zaključku posveta so zastopniki dobili navodila za nadaljnje delo. Razdeljena je bila tudi dotacija, ki jo je FZS pred kratkim prejela od naše vlade za razvoj fizkulture-
Čeprav so letos vsa razpoložljiva finančna sredstva, ki jih ustvarjamo z našim socialističnim gospodarstvom usmerjena v izgradnjo težke industrije, ki je podlaga za razvoj vsega gospodarstva,
V MOZIRJU SE VZGAJA NOV FIZKULTURNI KADER ZA NAŠE TD in AKTIVE
Dobrih deset minut od Mozirja v Lokah, je na majhn-i jasi sredi gozda ob Savinji postavljenih 20 belih šotorov. Tu prebiva 36 tovarišic iz raznih podjetij in ustanov, fizkulturnic, k) se izpopolnjujejo v strokovnem in političnem znanju.
Taborišče sem obiskal nekaj dni za tem, ko se je pričel tečaj. Vse je bilo že v teku, pouk reden, praktična vadba, igre in tudi vzgojno politična predavanja so na dnevnem redu. Pouk se vrši 7 ur dnevno, ki pa ni najlažji in zahteva precej napotra.
Ta dan so kuharice poskrbele, da je bila večerja posebno dobra im izdatna. Nihče se ni pritožil, da je lačen.
Kakor sleherni večer, so se zbrala okrog tabornega ognja dekleta zagorelih obrazov. Kmalu je postalo vse živo iti nasmejano- Tovarišice iz Primorske
so poskrbele za šaljiv program, posebno živahna je bila ti-sta o »špekulantih«. V iznajdjivosti prednjači tovarišica Aid a iz Trsta, ki živi v Ilirski Bistrici in bo tam vodila fizkulturno delo v telovadnem društvu in v podjetju, kjer je zaposlena.
Med šaljivimi točkami se je našel tudi' resnejši program- Tečajnice so prav dobro izvajale tudi recitacije. Ves program pa so izpopolnile z narodnimi in partizanskimi pesmimi.
Čim zatrobi trobentač Milan, nastane tišina, ki jo le včasih prekine kakšna ptica.
Še en dober teden in iz gozdne fiz-kulturne šole bo odšlo na svoja delovna mesta 3.6 vaditeljic fizkulture, ki bodo nedvomno doprinesle velik del k razvoju fizkulture med delovnim ljudstvom.
Naša ljudska oblast nenehno skrbi za dvig kulturnega in fizkulturnega življenja, ker s tern dviga kulturno in življenjsko raven delovnega ljudstva in krepi fronto socializma.

Sovjetska zveza ni upoštevala volje Slov. Koroške in je tako poteptala načelo pravic malih narodov
IZJAVA DJURASALAJA
o delu II. kongresa Svetovne sindikalne federacije
Demokratična fronta delovnega ljudstva Slovenske Koroške, ki je bila te dni ustanovljena kot politična organizacija vseh naprednih protifašističnih koroških Slovencev, je poslala namestnikom zunanjih ministrov v Londonu spomenico, v kateri je med drugim rečeno:
»Ker so zunanji ministri štirih sil sklenili sporazum v Parizu, smo se koroški Slovenci ponovno prepričali, da so bila v Parizu poteptana velika načela, za katera smo se borili v času protifašistične vojne skupaj z drugimi svobodoljubnimi narodi. Prepričali smo se, da so poteptana načela demokracije, enakopravnosti malih narodov in pravice vsakega naroda do samoodločbe. Danes ugotavlja napredno človeštvo z globokim razočaranjem, da jemljejo štiri leta po zmagi demokratičnih sil Sovjetska zveza, ZDA, Velika Britanija in Francija male narode samo kot plačilno sredstvo v medsebojni trgovini. Sovjetska zveza je pristala na to trgovino in poteptala načelo pomoči demokratičnim osvobodilnim gibanjem.
Da bi v položaju, ki so ga povzročili s svojim nepravičnim Sporazumom zunanji ministri štirih sil, preprečili nadaljnje zatiranje in germanizacijo naših narodov, zahteva Demokratična fronta delovnega ljudstva v imenu večine koroških Slovencev, da se vnesejo v mirovno pogodbo z Avstrijo posebne določbe in da izda zakonodajna oblast poseben zakon za zagotovitev temeljnih demokratičnih pravic in nacionalne enakopravnosti koroških Slovencev. V imenu našega naroda zahtevamo, da ukrene avstrijska vlada vse, da bodo koroškim Slovencem v polni meri zagotovljene človečanske pravice in temeljne svoboščine, posebno pa svoboda govora, tiska in publikacij, svoboda vere, svoboda političnega prepričevanja, združevanja in zborovanj v takem obsegu, da bo obvarovan njihov nacionalni značaj in zagotovljen njihov kulturni in gospodarski razvoj. Za zagotovitev teh temeljnih pravic zahteva Demokratična fronta delovnega ljudstva v imenu koroških Slovencev tele posebne ukrepe:
Da bi bila zagotovljena poroštva za nacionalno enakopravnost koroških Slovencev, se morajo ustanoviti na. ozemlju Slovenske Koroške posebni . poli-tično-upravni okraji glede na nacionalni značaj prebivalstva, in sicer: okraj Beljak z občinami Brdo, Goriče, Št, Štefan na Zilji, Blače, Smerče, Bistrica na Zilji, Straja vas, Podklošter, Bek-štajn, Marija na Zilji, Ledenica, Rožek, Lipa pri Vrbi, Vermberg, Kostanje, Vrba, Loga ves in št Jakob v Rožu, — okraj Celovec z občinami Škofiče, Zgornja ves, Bilčovs, Hodiše, Vetrinj, Kotmara ves, Zihpolje, Žrelec, Radiše, Medgorje, Grabštajn, Trnja ves, Po* keriče, Št. Tomaž pri Celovcu, Otok, Bistrica v Rožu, Slovenji Pliberk, Svet-
r*.. .	T> —	ir
do popolne svobode dela in do vseh olajšav, ki jih uživajo podobne avstrijske organizacije.«
Nadalje:
»Zakon mora zajamčiti neomejeno uporabljanje slovenskega jezika v kulturnem življenju, v tisku in na zborovanjih. Vsem državljanom slovenske narodnosti mora biti zajamčena pravica, da pišejo svoje ime in priimek v slovenskem jeziku, in sicer na področju vse države. Vsakdo, čigar ime in priimek sta bila germanizirana, lahko zahteva brezplačen popravek imena po slovenskem pravopisu. Za domače šolanje v slovenskem jeziku morajo veljati isti zakoni kot za enako šolanje v nemškem jeziku. Zakonite možnosti odpiranja zasebnih šol in vzgajališč in določanje učnega jezika v smislu odredb državnega zakona o šolah morajo veljati tudi za zasebne šole s slovenskim učnim jezikom.
V okrajih Beljak, Velikovec in Celovec morajo biti državne dvojezične osnovne šole, kjer bodo prva štiri leta učili vse predmete v materinščini po učnih knjigah v materinščini s tem, da bo nemški jezik obvezen predmet za slovenske otroke. Od petega do osmega razreda je slovenski jezik obvezen za slovenske otroke, nemškim otrokom pa je treba predavati slovenski jezik kot prostovoljen predmet vseh osem let šolanja. Da bi bil zagotovljen neomejen kulturni razvoj koroških Slovencev, mora biti z zakonom zajamčena pravica ustanovitve slovenske gimnazije, slovenskega učiteljišča in slovenskih meščanskih šol, slovenske obrtne šole in slovenskih gospodarskih šol. Vse te šole mora vzdrževati država.«
Po vrnitvi z drugega kongresa SSF ie dal voditelj jugoslovanske delegacije tov. Djuro Salaj, predsednik CO Zveze sindikatov Jugoslavije, uredniku Tanjuga tole izjavo:
»Drugi kongres Svetovne sindikalne federacije, ki ie bil v Milanu od 29. junija do 9. julija, ie bil močna in prepričljiva manifestaciia borbene volje, odločnosti in enotnosti delavskega razreda sveta. Uspehi in sklepi kongresa so novo močno orožje mednarodnega proletariata in vseh naprednih sil v borbi za mir. demokracijo in bratstvo med narodi. Enotnost, ki so io potrdile in utrdile na drugem kongresu vse organizacije. včlanjene v SSF ,bo še boli okrepila organizacijo mednarodnega sindikalnega gibanja.
Pri vseh referatih, diskusijah, sklepih in zaključkih kongresa ie prišla do izraza popolna enotnost in borbena od-točnost delovnih ljudi sveta. Zato bodo uspehi II. kongresa SSF močna spodbuda novim milijonom delovnih liudi. da se bodo uvrstili v SSF. Ustanovitev mednarodnih strokovnih oddelkov, ki iih je kongres sprejel in potrdil, daje možnost vključitve v SSF tudi tistih sindikatov, katerih nacionalne organizacije so še izven SSF. Kongres je ponovno odločno obsodil vse poskuse cepitve enotnosti delavskega razreda po oportunistih in drugih agentih ameriškega imperializma v vrstah mednarodnega sindikalnega gibanja. Dejstvo je, da ima danes SSF tudi po izdajalskem delu ameriškega kongresa industrijskih organizacij in angleških Trade-Unionov večje število članov. kot ga ie imela po svoji ustanovitvi, in da ie enotnost ni enih vrst sedaj utrjena.
V delegaciji Zveze sindikatov Jugoslavije na drugem kongresu SSF je bilo šest delegatov, ki so bili izvoljeni na IX. plenumu CO ZSJ. Naša delegacija ie sodelovala pri delu ves čas trajanja kongresa ter na sestankih generalnega sveta in izvršnega odbora SSF. Predstavnik naše delegacije ie bil član komisije za overovljaaie mandatov delegatov kongresa. V diskusiji o poročilu generalnega sekretarja SSF in temeljnih referatih sta nastopila tudi dva naša
delegata, tretji pa ni mogel govoriti, ker so skrajšali diskusijo. Vendar je bil
njegov govor razmnožen in izročen vsem delegatom, objavljen pa bo v dokumentih, kot da bi bil govorjen na govorniškem odru kongresa. Zastopniki naše delegacije so sodelovali na konferencah za ustanovitev medstrokovnih oddelkov. Naši predstavniki so bili zastopani v delegacijah. ki so obiskale delovne ljudi največjih tovarn Milana in mesta Monze, znanega sedeža odpora italijanskega proletariata pod nemško okupacijo.
Zadnji dan kongresa ie bilo v počastitev udeležencev kongresa množično zborovanje, katerega se ie udeležilo nad sto tisoč delovnih ljudi Milana.
Jugoslovanska delegacija je dala s svojim delom na kongresu, udeležbo v diskusiji, sprejetjem poročil referatov in sklepov kongresa, polno podporo drugemu kongresu SSF in je ponovno potrdila privrženost Zveze sindikatov Jugoslavije in vseh delovnih liudi Jugoslavije fronti miru in demokracije, enotnosti mednarodnega proletariata in naprednih sil sveta. To ie potrdil tudi generalni sekretar SSF tovariš Louis Saillant v poročilu o delu SSF. kjer ie med drugim rekel:
«Zveza sindikatov Jugoslavije ie izpolnjevala vse obveznosti iz sklepov in priporočil Svetovne sindikalne federacije. Jugoslovanski sindikati so z najveS-jim zanimanjem spremljali vse manifestacije mednarodnega življenja in v praksi učinkovito izvajajo mednarodno so-lidarnost.»
V svojih govorih, ki so iih imeli v diskusiji, so naši delegati z dejstvi osvetlili politiko mednarodne solidarnosti, borbe za enotnost in mir. Naši delegati so navedli dokaze o pomoči, ki io dajejo naši sindikati svoji ljudski državi pri graditvi socializma, in o uspehih naše socialistične delavske zakonodaje, ki prihajajo do izraza v povečanju življenjskega standarda delovnih ljudi in v zaščiti njihovih pravic. Naši delegati so prav tako izrazili pripravljenost Zveze sindikatov Jugoslavije in vseh delovnih ljudi naše države, da bodo še naprej in še boli odločno delali za ohranitev mira, za utrditev mednarodne solidarnosti in enotnosti mednarodnega sindikalnega gibanja im za krepitev SSF.
Kongres je izvolil v generalni svet dva predstavnika Zveze sindikatov Jugoslavije. Predstavnik Jugoslavije ie izvoljen za člana izvršnega odbora SSF.
Na koncu moram še omeniti, da je naletela naša delegacija povsod v Italiji na prisrčen sprejem italijanskih delovnih liudi. Kjer koli smo oriši i v neposredni stik z njimi, smo doživeli pozornost in prisrčne izraze solidarnosti z jugoslovanskim delovnimi ljudmi. Delovni liudje Italije so se mogli na ta aaiic do osebnih stikih sami prepričati o tem, da grade delovni ljudje Jugoslavije socializem in da so zvesti stvari mednarodnega proletariata.«
Makedonija bo dobila novo progo
Spomenica navaja nato podrobne določbe o šolstvu in o kulturnem predstavniku, nadalje o popolni enakopravnosti slovenskega prebivalstva, o odnosih do Jugoslavije pa pravi:
»Koroškim Slovencem mora biti zagotovljena pravica neovirano kulturne povezanosti z matičnim narodom v LR Sloveniji. Zagotovljena mora biti pravica svobodnega uvoza slovenskih in drugih jugoslovanskih knjig in filmov, gramofonskih plošč in vseh sredstev za gojitev slovenske kulture. Prepovedati je treba omejitve za potovanja kulturnih in zbornih skupin, pevskih zborov in znanstvenih ekskurzij v Jugoslavijo. Slovenskim študentom, ki žele študirati v Jugoslaviji, morajo biti zajamčene vse olajšave in vsa dovoljenja.«
na ves. Spodnje Borovlje,_ Šmarjeta v
** Ve’”
Rožu, Šele, Borovlje, — okraj Velikovec s svojimi občinami po upravni razdelitvi za občine in okraje z dne 1. januarja 1958, razen Pustrice.«
Ko govori spomenica nato o merah, ki morajo preprečiti narodnostno zatiranje, zahteva nadalje pravice:
»Koroškim Slovencem je treba z zakonom zajamčiti pravico do ustanavljanja in delavnosti političnih, kulturnih, gospodarskih in športnih organizacij ter pravico do obnovitve. vseh organizacij, ki so bile iz političnih ali narodnostnih razlogov razpuščene od obstoja prve repubtike do danes. Vsem organizacijam koroških Slovencev morajo biti z zakonom zajamčene pravice
Spomenica se zaključuje:
»Določbe za zagotovitev temeljnih demokratičnih pravic in nacionalne enakopravnosti koroških Slovencev se morajo izpolniti v roku enega leta po dnevu podpisa mirovne pogodbe. Predstavnikom koroških Slovencev mora biti zajamčena pravica do pritožbe Organizaciji združenih narodov in Varnostnemu svetu v primeru, če organi oblasti ne bi izpolnjevali prevzetih obveznosti in garancij. Samo uzakonitev te zahteve predstavlja poroštvo za koroške Slovence, da bodo v položaju, ki ie nastal z nepravičnim sporazumom zunanjih ministrov
Ob cesti Skoptie-Gostivar poteka v dolžini nad 70 km ozkotirna dekoviljska proga. V prvem trenutku imaš vtis, da ie tu zgrajena pionirska železnica. Toda to je ediina železniška proga od Skoplja do Gostivairja. ki se nadaljuje proti Strugi in Ohridu. V prvi svetovni vojni je avstroogrski okupator zgradil to progo, ker mu ie služila kot važna komunikacijska in vojaška zveza. S to progo so prevažali vojaštvo, munieiio in drugi material
Po zaključku prve svetovne vojne. v stari Jugoslaviji, ni nihče več pomislil na gradnjo nove proge. Tudi za to »vojaško« progo niso skrbeli in ie tako še bolj razpadla. Že pred vojno so nazna-čili traso za novo progo od Skoplja do Gostivarja, toda pri tem ie tudi ostalo.
V času okupacije pa se ie stanje proge še poslabšalo in ie bila po osvoboditvi skoraj nesposobna za promet. Vijaki, ki so pritrjevali progo, na pragove, šti bili zarjaveli in razmajani, tako da so vlaki večkrat iztirili.
kmetijskih in drugih proizvodov i'z Gostitvama, T dtova in drugih vasi ie zaradi tega propadlo.
Gradnja normalnotirne proge od Skoplja do Ohrida je bila predvidena konec petletnega plana. Toda pospešena industrializacija in elektrifikacija naše države, kot pospešena modernizacija naše vasi ie zahtevala, da se ta proga zgradi pred določenim rokom.
Naglo upadanje malaricnih obolenj — velik uspeh naše zdravstvene politike
PROGA BO ŠLA SKOZI RUDARSKI KRAJ
NOVA PROGA BO ZGRAJENA PRED ROKOM
v Parizu, obvarovani pred nadaljnjo germanizacijo in nasilnim zatiranjem.«

Američani iztovarjajo novo orožje v Grčiji
Radijska postaja Svobodne Grčije je te dni prenašala tole poročilo: Agencija Elef-teri Elada je pred kratkim javila,. da Američani iztovarjajo v pirejskem pristanišču granate in posebno vojno orožje. Ameriške ladje iztovarjajo ta material. ponoči, podnevi pa odplavajo na odprto morje.
Prva skrb naše ljudske oblasti je bila takojšnja obnova te proge. Stari, trhli pragovi so bili zamenjani z novimi. Prav tako ie bilo izvedeno posipavanje proge in obnovljen strojni park. Toda poleg vseh teh ukrepov so bili nedostatki še vedno zelo veliki.
Skoraj ves tovor tega majhnega vlaka bi lahko spravili v moderen vagon normailnotiine proge. Naivečji brzana je znašala komaj 15 km na uro. toda tudi ta brzina se ie morala zmanjšati zaradi slabe, proge in številnih nepotrebnih ovinkov, tako da se ie od Skoplja do Gostivaria potovalo tudi po 10 ur. Proga precej ovira tudi cestni promet, ki se je po osvoboditvi zelo razvil.
Poleg vseh teh zadržkov pa je transportirani e precej oviralo tudi pretovarjanje v Gorce Petrova. Velike količine
Nova proga bo dobila popolnoma novo traso in bo za nekaj kilometrov krajša od stare. Tekla bo po dolini Vardarja in se prebila skozi sotesko Derven v bogate rudarske kraje in omogočila vsem našim industrijskim podjetjem hitrejše, lažje in cenejše oskrbovanje z rudo. Nova proga bo z moderno ureditvijo omogočila tudi veliko brzino vlakov.
Prebili bodo tri predore v- skupni dolžini 600 m in zgradili mostove preko Modrače. Tefovske in Jadovinske reke v dolžini 100 m. Najtežja dela pa bodo izvedena od 11 do 27 km. kjer teče proga skozi ozko soteVko.
Traso so naznačili že lani septembra, oktobra pa so se začela prva dela, ki jih vodi železniško gradbeno podjetje s pomočjo Ljudske fronte.
Lani ie bil odziv frontovcev zelo velik. Pred II. kongresom KP Makedonije je bilo izvršenih 20% skupnih zemeljskih del. na progi. V začetku letošnjega leta ie bilo dovoli delovne sile in so plan vseskozi presegali. Toda v juniju, ko so nastopila razna kmečka dela, se je število delavcev precej zmanjšalo. Temu so krive predvsem sindikalne podružnice gradbišča, ki niso poskrbele, da bi s sodelovanjem organizacije Ljudske fronte organizirali obdelovanje zemlje svojih delavcev, s čimer bi iih lahko zadržali na gradnji proge. Tudi mehanizaciji dela ni posvečena dovolina skrb.
P. R.
Naši južni kraji so zelo poznani po obolenjih na malariji.
Kmalu po osvoboditvi je naša ljudska oblast pristopila k sistematični in učinkoviti borbi proti povzročiteljem te bolezni, ki je bila pred vojno poleg tuberkuloze	najbolj	razširjena, saj	je letno
okužila skoraj milijon prebivalcev. Ker se pred vojno v tem pogledu ni dosti storilo, se je bolezen širila in večala iz leta v leto. Naša ljudska oblast pa je tej brezbrižnosti naredila konec.
Da bi se čim učinkovitejše pristopilo k uničevanju te bolezni, so v Skoplja ustanovili Institut	za tropske	bolezni-
Istočasno so pristopili k uspešnim akcijam izsuševanja močvirnatih tal. Mnogo* kje so sedaj že plodonosna polja, obenem pa so odstranjeni vzroki te bolezm, Največ	uspehov so	dosegli s prašen/««
praška	»Di-di«	za	uničevanje	strupenin
komarjev, kar je prišlo do veljave poseb-
no, ko smo začeli z domačo proizvodnjo tega praška. Razprševanje praška se vr»i
z avioni.
Letos je bila v aprilu za čim uspešnejšo borbo proti tej bolezni konferenca malariologov v Skoplju, na kateri so razpravljali predvsem o nalogah zdravstva za preprečevanje malarije. To veliko delo s strani našega zdravstva je imelo doslej že lepe uspehe.-- Tako je n. pr. satn° v Ljudski republiki Makedoniji, kjer j® bilo še 1946. leta 84.272 obolenj, v le« 1947 bilo le 9418 obolenj, kar je vsekakor lep uspeh.
Urejuje uredniški odbor. Glavni uredni^ T. Seliškar. — Uredništvo (telefon 45-38) Miklošičeva 22/11. - Uprava (telef. 49-70) Masarykova 14/11 v Ljubljani. — Izhaja vsak petek. — Mesečna naročnina din l2-Štev. ček. položnice 6-90603-9. — Tiska tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubija#-
>oo o o o o<z><z><z><><> oooo <- ooo<
■ c ■„ c ->
o >~<><><^oooooooo<x>^
Mimi Malenšek-Konič
Napad na sir oj
Priobčujemo odlomek iz romana »Kovinarji« pisateljice Malenškov e. To je prav za prav roman jeseniške železarne za časa okupacije, roman borbe jeseniških kovinarjev z okupatorji ter roman borb jeseniške partizanske čete. Živo in prepričevalno opisuje pisateljica sabotaže v tovarni, bitko za Dražgoše, mučenje zaprtih kovinarjev v Begunjah. Pisateljica je prejela za roman 3. knjižno nagrado GO ZSS. Z novim letom bomo v »Delavski enotnosti« pričeli objavljati »Kovinarje« kot celoleten podlistek.
Zjutraj se je Miha napotil v tovarno, nejevoljen, kakor vedno zadnje čase. Oprezoval je, ie bi kje opazil Toneta in
posrečilo se mu je, da ga je videl. Tudi
O VtllZ OtJ UVIV J ~ >	v'*~ v •	,,
Tone ga je opazil in tnu pokimal. Miha je pomislil na puško in spet se je sramoval svoje bojazljivosti. Zavedal se jo, da izvira la strah is zavesti, da ničesar ne more storiti in da ne more rešiti naloge, ki mu jo je dal Tone.
Sprejela ga je tovarna, hladna m umazana, kot vedno. Od nekod je cu. klice v nemškem jeziku in to ga je dražilo. Hitro se je pomešal med delavce. Odzdravljal je znancem in naglo odšel v svoj oddelek. Vsi so bili že na delovnih mestih. Delo ni prestalo niti za trenutek in ko je zatulila tovarniška sirena, je bilo že v polnem teku. Prišel je stari mojster Meglič in si spotoma zapenjal gumbe na modrem, zamazanem suknjiču. Dobrohotno mu je pokimal. Miha mu je odzdravil in se lotil dela.
Enakomerno so se mu pregibale močne mišice, se napenjale in krčile pod rokavom modre bluze. Tovarna je postala velikanski stroj in Miha je bil delček stroja. Na nič več ni mislil, samo delal je in pazil na delo. Včasih se je ozrl na
soseda, Albina. Stroji so rohneli v enakomernem taktu, ki se je samo včasih nekoliko spremenil. Miha je točno vedel, da zdaj teče stroj prazen. Potem je postalo brnenje spet težko, zamolklo, takrat so valjali debelo pločevino. Včasih je pretrgal enakomerni ropot glasen klic, ki je takoj utonil v hrušču in ropotu. Delavci so si dajali znamenja z rokami-Ves oddelek je bil nabit z dinamiko. Izžarevali so jo stroji, vsepovsod je bila, prav do črnih železnih opornikov in vezi pod stropom. Od leve je prihajal slepeči soj, pod stropom so mežikale močne žarnice, skozi umazana okna je prihajala medla dnevna svetloba. Miha je delal pri stroju. Pod močnim pritiskom so varali pločevino. Gledal je predse in opravljal vse tiste, vedno enake gibe, ki so bili preračunani do skrajnosti, tako da noben gib ni bil zastonj. Težke plošče so se pod pritiskom vse bolj tanjšale, dokler se niso spremenile v debelo pločevino. To naporno delo je vedno opravljala železarna na Javorniku. Miha je čutil za seboj Albina in Filipa. Ni se ozrl po njima. Že leta so tako delali, v vrsti, drug za drugim. Bolščal je le v stroj pred seboj, v veliki, črni, mastni stroj. Iz mastne, črne ploskve je komaj opazno gledala mala medeninasta tablica s napisom tvrdke, ki je stroj izdelala. Tudi tablica je bila že vsa zamazana, edino napis »Dresden* je bil čitljiv. Miha je pozorno pogledal medeninasto tablico in napis in še bral, kakor bi ga še nikoli ne videl. »Dresden«. Torej je tudi ta stroj prišel is Nemčije! čudno: vse, kar ga obdaja, je nemško. Vse, tudi tovarna. Samo ljudje so domači, Slovenci. Živa sila, brez katere bi Mia tovarna mrtev stvor, ti so domačini. Samo ti.
»Pazil«, je zavpil Filip in Miha je odskočil. Skoraj bi ga udaril kos debele pločevine. Zavedel se je, da je raztresen in z večjo pazljivostjo se je lotil dela. Potem pa je spet zapadel v otopelost in le roke so mu samogibno delale.
V urah utrudljivega dela, ki se je počasi vleklo, je v Mihi dozorel sklep. Ni se mu zdelo varno delavcev okrog sebe nagovarjati na sabotažo. Sicer pa, koliko bi to tudi zaleglo? Morda prav nič? Treba je pa vendar nekaj storiti, nekaj, kar jih bo vzdramilo bolj, kot njegove besede in kar bo povzročilo Nemcem več škode. To bi bilo, če bi se mu posrečilo pokvariti stroj, tale stroj, ki je delal na njem. Dobro ga je poznal, poznal je vsako kolesce, vsak vzvod, vedel je, kje je tisto občutljivo osrčje, ki bo ustavilo stroj. Nikoli, v vseh dolgih letih mu ni prišlo kaj takega na misel in kar zgrozil se je. Potem pa se je spomnil Toneta in njegovega neustrašenega vedenja, njegovega, prav nič bahaškega poguma. Seveda, Tone je šel skozi drugačno, vse bolj trdo šolo. Miha se nikoli ni boril tako, kot bi se moral. Prav za prav se je zanj boril oče in Miha mu je stal ob strani, bolj zaradi solidarnosti, kot iz resnične potrebe. Zdaj pa je začutil živo potrebo, da bi tudi sam storil nekaj. Nemci so komaj prišli, pa so že začeli z nasiljem. Treba jim bo torej prav tako odgovoriti! Klin se s klinom izbija. Zahtevali so, da mora tovarna delati zanje, za vojaške potrebe, za njihov vojaški stroj, ki je mečkal milijone ljudi, ki je neštetim milijonom jemal svobodo. Miha ni več mislil na to, da je on majhen, Nemčija pa velika. Mislil je le, da mora nekaj storiti in je vedel, da je toliko močan, da bo to 'storil.
Ure so tekle in Miha je natanko preračunal, kdaj bo izvršil svojo namero. Ko bo delo te izmene pri kraju in, tik preden bo zgčela delati druga izmena. To ga je poživilo in iivahneje se je lotil
dela. Nič več ni gledal medlo in delal samogibno. Težki sklep, do katerega se je dokopal, mu je dal moči. Dvignil je pogled od dela in se razgledal po oddelku. Videl je delavce, ki so vsi delali nekako mrzlično, kakor vedno d tistih urah, ko je Šel delovni čas h kraju. Gez oddelek je prišel stari Jeglič. V roki je držal umazan list, poslinil konico svinčnika in jel nekaj zapisovati. Tako je delal vsak dan. Lovrenc je šel mimo s posodo strojnega olja. Albin je odskočil in pogledal na uro, ki jo je nosil v žepu telovnika.
»Še deset minut!« je zavpil Mihi.
Miha je pokimal. Pogledal je po ljudeh, ki so z vozičkom pravkar odvažali velike kose pločevine. Oddelek je bil poln ropota in vznemirjenega tekanja. Miha se je oprezno ozrl. Nikogar več ni bilo pri njem. Albin in Filip sta se izgubila nekje v drugem koncu oddelka. Nekaj delavcev se je zbralo ob Megliču. Nekdo mu je nekaj pripovedoval, Miha je videl, kako je stari držal svinčnik pokonci in pazno poslušal. Nato je pokimal, spet poslinil črni grafit in jel pisati.
Takrat je Miha obšel stroj. Ogledal ga je ponovno od vseh strani, kakor bi mu iskal najranljivejše mesto, čeprav ga je že davno našel. Previdno je pogledal, ali ga kdo ne opazuje. Ne, nikogar ni bilo blizu. Ostro je pogledal med mastne valje, ki so se hitro vrteli. Prevzelo ga je nepojmljivo čustvo, podobno strasti. Moral je izvršiti sabotažo! 'Nič več se ni bal in tudi ne bi hotel odstopiti od svoje namere, zdaj ni več mogel. V njem je rastel odpor, tako močan odpor, da ni pomislil nič več na posledice. Tovarna m stroj, vse mu je postalo sovražno.
Prebegnil je s pogledom po valjih in po vzvodu in se komaj zavedel, kaj počne. Boke so mu delale samogibno. In vendar jih je vodila misel, ukazujoča in tako močna, da se ji ni mogel upreti.
V stroju je nekaj zahreščalo, kakor
iz globine jeklenih pljuč. Miha je std
pred strojem in ni mogel premaknil
okamenelih nog. Stal je tako nekaj i»l' nut. Groza in napetost sta prešli. Mih" se je razjezil. Ali je mar ta dresdensk stroj tako odporen ali tako zgrajen, d mu ni mogoče do živega? Zasukal se }e’ zdelo se mu je, da mu mora najti drud■ ranljivo točko. Zastonj si vendar ni prK zadeval! Ali se ni dovolj težko dokopa do take odločitve?
V hrušču ni slišal, da so za njim peli koraki. Albin ga je pograbil za ram in ga potegnil vstran.
»Ali noriš?« mu je zakričal v uho segel z roko po ročaju vzvoda.	..
Miha se je opotekel. Toda preden I. Albin dosegel ročaj, je stroj besno žarim' nato je zlomljeno zastokal, sunil neW
krat in se ustavil. Miha je strmel
it
tlakomer, padel je, stroj je miroval, s, ves vroč, olje se je cedilo po njem, k
bi se polil.	.
»Kaj je?« so zavpili delavci in V’ tekli pogledat.	,6
Miha in Albin sta bleda in nema st“ ^ ob umirjenem stroju. Prvi je planil
njima stari Jeglič.	. m
»Kaj se je zgodilo? Ali je s Mro]e. kaj narobe?« je hlastno vprašal, še *
no je držal v rokah svinčnik in PaPl
Miha je pogledal Albina, ki tnu• < l oči, in v tem hipu pomislil z neskc' dolgo mislijo, da je zdaj pač ®* ^
— —	4 7 7« .*.. -.   T. » I — — n I a „ i 7 177	-
dal oči, in no dolgo
konec. Albin ve, kaj je storil in ®. slednji minuti bodo vedeli vsi, ki gnetejo tu okoli.	,.fil
»Da, stroj je crknil!« je odgo® Albin in gledal mojstra in delavce.
Meglič je spravil svinčnik in v naprsni žep in stopil k stroju. D' JJjjul je vzvod, pogledal pod valje, P°s jp zavrteti kolesce. Delavci so ga nemo zovali. Miha se ni ganil. Iskal je	t(
novih oči, toda ta je zasledoval Meg aibe in naveto strmel v črno kole j