Izhaja vsako aredo
Cene: Letno din 32'—, polletno din 16'—, četrtletno din 9'—, inozemstvo din 64 — Poštno-čekovnl račun številka 10.603
LIST LJUDSTVU V POUK >N ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO"
Uredništvo in apravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 21-1S
Cene inseratom: Cela stran din 2000 —, pol strani din 1000—, četrt strani din 500—, 'it strani din 260—, '/m strani din 125 — MaH oglasi VBaka beseda din 1'—
iospdiarsiv® sprlCafe I Preesnova mu Ce§H@§!@¥Äe
Dobro gospodarstvo je priporočilo za vsakega človeka. Človek, ki dobro gospodari na področju svojega zasebnega gospodarstva, uživa ugled pri svojih bliž-njikih, ki ga smatrajo za sposobnega, da se mu poveri mesto tudi v javnem gospodarstvu. Sodba, ki jo v tem ozira izreka ljudstvo, se opira na dva najvažnejša či-nitelja, ki delujeta v gospodarjenju: raz-boriti razum in krepka volja. So tudi razmere, bodisi ugodne, bodisi neugodne, ki niso brez učinkovitosti, ko gre za gospodarske uspehe, toda glavni sili sta in ostaneta razumska sposobnost in vztrajna volja.
Vlada, ki razpolaga s tema dvema glavnima silama, delujočima v gospodarstvu, dosega velike uspehe na področju gospodarske blaginje državljanov. Takšno vlado ima sedaj Jugoslavija. Njena prednica, ki je bila v JNS rokah, ni vodila računa o dohodkih državljanov in tudi ne o njihovih plačilnih možnostih. Povečevala je davke do višine, ki je poljedelstvo in tudi druge panoge javnega gospodarstva niso mogle vzdržati. V dobi, ko je bila cena kmetijskih pridelkov najnižja, bila je stopnja' davka, osobito zemljarine, najvišja.
Še eno strašno zlo je bilo, ki je tlačilo kmeta, da ni več mogel gospodarsko dihati, in to so bili dolgovi. Okoli sedem mi lijard dinarjev je znašala ta strašna težs Prejšnje vlade so se zbale tega nad vse težavnega vprašania ter so ga odlagale kot se odlaga neprijetna zadeva, ki se ji ne pozna rešitve. Z odlaganjem pa je to strahotno breme samo rastlo. Sedanja vlada pa je z energično roko zgrabila to zlo ter mu odbila polovico zlosti: odpisala je polovico kmečkih dolgov, za drugo polovico na je določila ugodne plačilne pogoje. Rešila je kmeta rok oderuhov.
Poleg zmanjšanja davkov in odpisanja kmečkih dolgov je dr. Stojadinovič-Koro-ščeva vlada posvečala vso svojo skrb dviganju cen kmetijskih Dri del kov, dobro ve-doč, da brez primernih cen ni ljudskega blagostanja. Njeni napori so dosegli lepe uspehe: cene pridelkom so se dvignile za 50%, 100% in tudi več. Tej svrhi prav dobro služijo gospodarske pogodbe z raznimi državami, ki so odprle nova tržišča za prodajo naših kmetijskih pridelkov ali pa stara tržišča razširile. Predpogoj za takšne pogodbe so dobre in prijateljske razmere s sosednjimi državami, ki jih je sedanja vlada s pametno zunanjo politiko ustvarila.
Razumno-stvarna zunanja politika dr. Stoiadinovičeve vlade je obvarovala našo državo zadnji čas velikih izdatkov. Trenja, ki so se pojavila v srednji Evropi ob koncu poletja in letošnjo jesen, in ki so
Osrednja češkoslovaška vlada je sklenila, da skliče narodne predstavnike v petek k volitvi novega predsednika republike. Enotni kandidat za predsedniško mesto bo zunanji minister Chwalkovsky. Novo vlado bo sestavil bivši notranji minister Černy. Dosedanji predsednik vlade general Sirovy bo imenovan za prvega češko-
slovaškega maršala. Zaradi končne razmejitve napram vsem sosedom je odpadlo 69 poslancev in 33 senatorjev. Sklep vlade j« tudi razpust vseh političnih strank. Namesto dosedanjih strank bo osnovana na Češkem, Slovaškem in med Rusini ena glavna stranka, ob kateri bo prepuščena samo ena opozicijska skupina.
Um preisciill lia mm vlada ¥ IiirOfl
Po smrti Kemala Ataturka, o katerem poročamo na drugem mestu, je izvolila narodna skupščina v Ankari 11. novembra soglasno za predsednika Ismeta Ineni, bivšega predsednika vlade. Novi predsednik turške republike se je rodil leta 1884 v Smirni v Mali Aziji in je bil najožji so-jtrudnik in zaupnik rajnega Ataturka. Koj po izvolitvi predsednika je sestavil Dželal
Bajar novo vlado, katero je potrdil novi predsednik. V novi vladi ni dosedanjega zunanjega ministra Ruždi Arasa in notranjega ministra Šukri Kaja. Zunanji minister je postal dosedanji pravosodni minister Karazoglu, pravosodni minister podpredsednik narodne skupščine Dmi Uran, notranji minister pa dr. Faidam. Vsi ostali ministri so ostali na svojih mestih.
NatostrelSl profifHtiovshi ukrepi v Nemclif
O umoru nemškega diplomata von Ra-tha v Parizu poročamo med političnimi vestmi. Atentat je izzval najostrejše pro-;ijudovske ukrepe od strani nemške vla-le. Objavljen je odlok, s katerima morajo lo 1. januarja 1939 prenehati s svojimi jbrati vsi judovski podjetniki, trgovci, obrtniki in bančniki. Prepovedano je v Nemčiji izdajanje vseh judovskih listov in knjig. Zaradi umora von Ratha je prišlo po vseh večjih nemških mestih do hudih protijudovskih izgredov. Nemška vlada je po razdejanju judovskih trgovin ter raz-
Aisfillfa m
Angleško letalsko ministrstvo je svojim letalskim tovarnam naročilo takojšnjo dobavo 5000 bojnih letal. V marcu prihodnjega leta bo Anglija imela v prvi vojni črti 1700 bombnikov, letalskega moštva pa 100.000. Angleške letalske tovarne dobijo na razpolago denarna sredstva, da bodo do konca leta 1939 v stanu dobaviti letno no 50.000 letal, to je skoraj en tisoč na teden. V proračunu za letalsko oborožitev je Anglija postavila zadnje leto 120 milijo-
nih lokalov izdala odlok, da morajo judovski lastniki vse razdejanje v teku osmih dni popraviti na lastne stroške. Zavarovalnice morajo vso zavarovalnino, ki bi jo morale izplačati judovskim oškodovancem, izplačati državi, ker je vsa zaplenjena v korist države. Razen tega morajo plačati judje, ki so nemški državljani, kot globo za napad na poslaniškega tajnika Ratha v Parizu, eno milijardo mark. Način iztirjanja te globe, ki ne bo v nobenem primeru odpuščena ali znižana, bo odredil finančni minister.
nov funtov. Ta vsota bo sedaj povišana na 22 milijonov funtov (ali 50 milijard dinarjev). Te številke je javno objavil minister za letalstvo sir Kingsley Wood v spodnji zbornici. Graditev letalskih tovarn je samo od septembra 1938, to je od češkoslovaške krize dalje, poskočila skoraj za eno petino, proizvodnja letal pa je narasla za polovico že do danes, do junija prihodnjega leta pa mora po navodilih le-talskeera ministrstva narasti vsaj za 150 odstotkov.
bila osredotočena okoli češko-slovaškega vprašanja, so povzročila posameznim državam velike stroške, ki so bili izdani za mobilizacijo vojnih sil, izvedeno v večji ali manjši meri. Nemčija, Češkoslovaška, Francija, Anglija, Madžarska, Belgija, Nizozemska, Švica in druge države so izdale milijarde dinarjev. Naši državi so bili ti
izdatki prihranjeni ter bo mogla denarna sredstva uporabiti za produktivne svrhe.
Gospodarstvo spričuje veliko vrednost sedanje naše vlade. Državljani bodo dne 11. decembra delo dr. Stojadinovič-Koro-ščeve vlade nagradili s tem, da bodo glasovali za kandidatno listo dr. Milana Sto-iadinoviča.
Iz raznih držav
Vsi Slovaki združeni v eno stranko. Zastopniki vseh slovaških političnih strank bo imeli v začetku minulega tedna v Bratislavi sestanek, na katerem so sklenili, da ee združijo vse dosedanje slovaške politične skupine v eno veliko narodno stranko, ki bo predstavljala pod imenom »Hlinko-va slovaška ljudska stranka« voljo naroda.
Končni izid parlamentarnih volitev na Poljskem. Že zadnjič smo kratko poročali, da so se vršile na Poljskem 6. novembra parlamentarne volitve, katerih so se vzdržali opozicionalci. Končni izid volitev je ta-le: od 17,580.380 vpisanih volilcev je glasovalo 11,884.704. Izvoljenih je bilo 208 poslancev. Vladni stranki nacionalne unije jih pripada 161. Zastopnikov narodnih manjšin je 24, in sicer 19 Ukrajincev in 5 judov. Nezavisnih poslancev je 23. Nemška manjšina je glasovala za vladne kandidate.
Žrtev judovskega atentata podlegla ob-
strelu. Zadnjič smo poročali, da je v Parizu smrtnonevarno obstrelil 17 letni jud Griinspann tajnika nemškega veleposlaništva von Ratha. Obstreljeni je podlege1 ranam nekaj ur za tem, ko je bil izvršen nanj napad. Napadalec je izjavil, da ga je prisililo k zločinu trpljenje njegovega plemena, katerega najbolj preganjajo Nemci. Atentat bo imel za judovstvo v Nemčiji in po drugih državah, katere so vzele jude na muho, dalekosežne posledice. Odgovor na umor mladega nemškega diplomata so bili srditi protijudovski izgredi po Vsej Nemčiji, katere je zaustavila vlada s policijo in hitlerjanskimi napadalnimi oddelki potem, ko so že bile po večjih mestih ¡porušene judovske molilnice ter razbite trgovine judov.
Ustanovitelj povojne Turčije umrl. Po daljšem bolehanju je umrl v Carigradu 10. novembra Kemal Ataturk, predsednik povojne Turčije, kateri je bil res oče v vsakem ozlru. Kemal se je rodil kot sin carinika v Solunu leta 1879. Posvetil se je vojaškemu stanu in se je odlikoval z izrednimi poveljniškimi zmožnostmi med svetovno vojno in po vojni, ko je ustvarjal novo Turčijo in premagal ter zbil vse sovražnike, ki so stegovali roke po Turčiji, da bi jo razkosali. Kemalovo delo je uvedba latinske pisave, odprava fesa za moške glave ter zagrinjala za ženske obraze in njegova zasluga je modernizacija Turčije v upravnem in vojaškem oziru. Ataturk je užival največji ugled po vsem kulturnem evetu.
Izidi volitev v Združenih ameriških državah. V Združenih ameriških državah so se vršile 8. novembra volitve v parlament, na novo je bila izvoljena ena tretjina senata ter v 32 državah so izvolili nove guvernerje. Volilnih upravičencev je bilo krog 40 milijonov, glasovalo je nad 30 milijonov. Borba se je vršila med demokratsko stranko in za gospodarsko politiko predsednika Roosevelta in med republikanci ter proti Rooseveltu. Zmagali so republikanci pri volitvah guvernerjev, od katerih so dobili 17, demokrati pa samo 15. Od 35 senatorjev, kolikor jih je bilo treba voliti, so dobili republikanci 15, demokrati pa 20. Z ozirom na celotno število senatorjev so napredovali demokrati za 8. Od 432 poslancev jte odpadlo na demokrate
243, na republikance 167 in so napredovali za 77. Ostale mandate so dobile razne druge brezpomembne skupine. Politično razmerje po teh volitvah bo kazalo tole sliko: v poslanski zbornici imajo demokrati 243, republikanci 167; v senatu demokrati 67, republikanci 32; guvernerjev demokrati 80, republikanci 18. Volitve novega predsednika bodo leta 1940 in tedaj bo nastopil najbrž Roosevelt v tretje kot kandidat.
Združene ameriške države bodo izdale za oborožitev 75 milijard dinarjev. Kongresu bo predsednik Roosevelt predložil za leto 1939 oboroževalni načrt Združenih ameriških držav, kateri je predviden na poldrugo milijardo dolarjev ali na 75 milijard dinarjev. Najnovejši ameriški oboroževalni načrt določa: 1. Zračno brodovje naj se potroji in zviša od 2320 letal na 7000 vojnih letal. 2. število kopne armade naj se zviša na 400.000 mož (dosedanja vojna sila kopne armade znaša 178.000). To armado je treba oborožiti z najmodernejšim mehaničnim orožjem in s polavtomatičnimi puškami. 3. Nakopiči naj se rezervnega vojaškega materiala za takojšnjo oborožitev enega milijona mož. V vojni naj bo Amerika v stanu, da že v nekaj tednih vrže na bojišče popolnoma opremljen milijon mož. 4. Industrija naj se tako uredi,
da jo bo v najkrajšem času mogoče preurediti v vojno industrijo.
Zopet čiščenja na najvišjih vojaških mestih v sovjetski Rusiji. V Rusiji so zaprli predsednika vrhovnega vojnega sodišča Ulriha, ker je osumljen, da je pristaš Troc-kega. Ulrih je bil član vrhovnega vojnega sodišča, ki je obsodilo maršala Tuhačev-skega in tovariše na smrt. Izmed desetih članov tega sodišča sta na svojem mestu samo še konjeniški maršal Budjoni, poveljnik moskovske posadke, in general Zapož-nikov, šef generalnega štaba, dočim so bili vsi ostali že ustreljeni ali pa so zaprti. — Odstavljen je bil dalje minister za vojno mornarico Peter Smirnov in je bil imenovan namesto njega dosedanji namestnik komisarja za notranje zadeve Frinovski. Admiral Smirnov je bil četrti komisar sovjetske mornarice in je bil na svojem položaju komaj leto dni. O njegovi usodi ni ničesar znanega. Proti njemu sicer ni bila naperjena kaka obtožba, vendar mislijo, da je postal žrtev Stalinovega čiščenja. —-Še vedno ni ugotovljena usoda nekdaj mogočnega vrhovnega poveljnika sovjetske armade na Daljnem vzhodu maršala Bliicherja. Nekatera poročila trdijo, da je zaprt in bo ustreljen, druga zopet, da je še na prostem. Gotovo je toliko, da je že določen njegov namestnik z zelo omejenim delokrogom. Naslednik maršala Bliicherja je 38 letni armadni general Gregoi Štern.
Novice Iz Španske tirlavlfanske volne
Novi uspehi nacionalistov Med prodirajočimi Francovimi četami in med branečimi se komunisti so se bili srditi boji v minulem tednu ob bregovih reke Ebro, kjer so se rdeči močno utrdili. Največji uspeh nacionalnih čet je zasedba mesta Mora de Ebro, katero leži na polotoku in je obdano od treh strani od Ebra ter je bilo za rdeče ob Ebru najbolj važna postojanka. Pred umikom so rdeče čete za-
žgale velike zaloge streliva. Zaradi silovite eksplozije nastali požari so uničili skoro vse hiše mesta. Zmagovalcem je padlo v roke skoraj čisto zapuščeno mesto in so preostali le posamezni ljudje, kateri so se skrbno skrili pred umikom rdečih.
Iz More de Ebro prodirajo nacionalisti v važne dele gorovja Siera de Perlas.
Francova letala so razbila tudi most čez Ebro pri Flixu, preko katerega so dobivali
\
rdeči z levega brega reke hrano ter strelivo.
Število rdečih čet, katere so stisnjene v koleno Ebra v pogorju Fatarelas, cenijo na 25.000 mož.
V zadnjem tednu je bilo ujetih 4000 rdečih miličnikov.
Rdeči poglavarji v Pariza
Francija je v zadnjem času precej onemogočila ah vsaj znatno otežkočila tihotapstvo orožja v rdečo Španijo in je zaplenila nekaj skladišč orožja ter streliva, katero je bilo namenjeno v podporo špan-
JaponsKo-kitaiska volna
Kitajci prešli v napad na Kanton
Kakor znano, so zasedli Japonci v zadnjem času najvažnejše južno-kitajsko trgovsko mesto Kanton.
Kitajski maršal Cankajšek je hotel Japoncem že onemogočiti izkrcanje v Bia-škem zalivu, od koder so prodirali proti Kantonu, a je bil prepozen. Ta 200.000 mož močna kitajska armada je začela pohod na Kanton, katerega brani 100.000 dobro oboroženih in tehnično Kitajce daleč nadkri-Ijujočih Japoncev. Manjšim kitajskim oddelkom je uspelo, da so prebili japonsko fronto in so skočili Japoncem za hrbet. Japonci so v težkih bojih čisto blizu Kan-
skim komunistom. Zaradi tega nastopa bo se zbrali v Parizu rdeči španski voditelji: predsednik rdeče vlade v Valenciji Negrin. predsednik katalonske vlade Companys ki Prieto. Omenjena trojica namerava naprositi francoske državnike za nadaljevanje pomoči, preden bosta obiskala Pariz angleški ministrski predsednik Chamberlain in zunanji minister Halifax. Zastopnika Anglije bosta skušala vplivati na Francijo, da ustavi vsako podporo španskim komunistom, ko je tudi Italija pokazala voljo z odpoklicem 10.000 svojih prostovoljcev, da se ne vmešava več v špansko državljansko vojno.
tona. Japonski branilci si hočejo predvsem zopet zasigurati hrbet in poskušajo vse, da bi uničili napredujoče kitajske čete. Na reki pred Kantonom se zbira vedno večje število japonskih vojnih ladij, ki imajo nalogo, da preprečijo, da bi se kitajska vojska približala mestu.
Japonci so prepričani, da bodo Kanton obdržali v svojih rokah in da kitajskim četam po strašnih borbah ne bo preostalo nič drugega, kakor da se poraženi umaknejo proti zahodu brez upanja, da bi mogle zavzeti nazaj Kanton in ponovno dobiti zvezo z zunaniim svetom, ki jim je doslej dobavi ial orožje, strelivo in ostale vojne potrebščine.
1
SHggFjESS
Naš woffllelt dr. Korošec Ho govoril
i
Naš voditelj dr. Anton Korošec bo glavni govornik na volilnem shodu v Društvenem domu v Ptuju v nedeljo, 20. novembra, ob desetih dopoldne. Govorila bosta še senatorja gg. dr. Schaubach in Smodej
ter kandidat za ptujslki okraj g. Marko Kranjc. Isto nedeljo ob treh popoldne bo govoril g. minister dr. Korošec v Ormožu v dvorani Kletarskega društva. Pridite polnoštevilno!
Po katoliškem svelu
Pohvala misijonarjev. Naši laži-svobodo-piiselni in socialistični listi se kaj radi zaletavajo v misijonstvo ter v udeležbo Slovencev pri tem velikem delu za razširjenje ■krščanstva med pogani in nevemiki. Liberalci in marksisti nimajo ne smisla ne poj-tma o tem, kaj delajo, trpijo in tudi storijo [misijonarji in misijonarke med nesrečniki v poganskih deželah. Morda se bodo, ako ni njihova volja popolnoma pohabljena in pokvarjena, dali vsaj nekoliko poučiti od sedanjega zunanjega ministra Anglije lorda Halifaxa, ki je prej bil podkralj
V Indiji. V svojem govoru, ki ga je imel minister Halifax pred zastopniki Zveze misijonarskih društev, je med drugim rekel jto-le: »Ko sem bil podkralj, sem imel priliko, da opazujem misijonarje pri delu. Naučil sem se visoko ceniti sadove njihovega dela na moralnem in socialnem področju, kakor tudi duha, ki je bilo z njim njihovo delo prešinjeno. Med pariji (najnižja in najbolj zaničevana vrsta indijskega ljudstva) in gobavci, med divjimi plemeni v ¡džungli, v obljudenih mestih in daljnih gor-jskih krajih sem videl može in žene, ki živijo življenje samozatajevanja edino iz inamena, da ostvarijo evangelij Tistega, ki ¡je nekdaj hodil po zemlji, deleč dobrote.«
Komunistična šola. Marksistični socialisti vodijo povsod — tudi pri nas — borbo zoper versko vzgojo mladine. Kjer pridejo do oblasti, takoj odpravijo versko vzgojo ter vsilijo staršem in mladini brezversko šolo. V Rusiji so marksisti takoj vpeljali komunistično šolo. Isto so storili v Mehiki. Mehiško ljudstvo mora svojo mladino pošiljati v komunistične šole, ki so polne brezbožnega duha in spolnega pouka ter jemljejo otrokom vero v Boga in smisel za čednostno, čisto življenje. Starši, ki ne pošljejo svojih otrok v državne komunistične šole, so izpostavljeni raznovrstnemu preganjanju in gospodarskemu uničevanju. Ker so duhovniki izgnani iz MeHke, kjer jih je smelo ostati le prav majTr a število, jih nadomeščajo la:!;ni (svetni) katehetje. Med največjimi težavami izpolnjujejo ta mladeniči in te mladenke svojo zaslužno nalogo. Oblast jim zapira prostore, kjer učijo in predavajo, češ, da gre za vršenje prepovedanih bogoslužnih dejanj. Nalaga jim visoke denarne kazni, dokler vsa akcija ne umre zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev. Poleg vseh veli':ih žrtev ostaja laična kateheza le prav slabo nadomestilo za vzgojno in učno delovanje duhovščine in redovništva. Razmerje versko in brez-
versko vzgojenih otrok je to-le: na eneg® versko vzgojenega otroka pride 100 otrok komunistične brezverske vzgoja Z brezr vernostjo se širi tudi brezpisemstvo. Komunisti namreč kaj radi poneverjajo denar, ki je določen za šole. Zadnja državna statistika dokazuje, da obiskuje šole is 48% vseh šoloobveznih otrok, redno pa samo 33%, torej komaj ena tretjina. Otroci štirih milijonov kmetov in poljedelskih delavcev so brez rednega šolskega pouka. Tako ubija komunizem ljudsko izobrazbo.
Protiverski boj na Ruskem. Profesor Sove na ruskem bogoslovnem učilišču j« spisal o razmerah v Rusiji prav stvaren članek, ki iz njega povzamemo te-le podatke: Od leta 1937 so odprli 19 protiver-skih muzejev. Državno protiversko založniško podjetje je izdalo nenavadno mnogo novih spisov. Naklada »Protivernika« se je leta 1937 dvignila od 12.000 na 60.000, »Brezbožnika« pa od 105.000 na 230.000. Ustanovljeni so novi periodični listi, v najrazličnejših jezikih. Tiskane so protiver-ske knjižice v nakladah čez 100.000 iztisov. Boljševiki sami so uverjeni, da je v Rusiji še okoli 30.000 verskih občin, vernikov pa je še mnogo milijonov. Število cerkveno orientiranih ljudi se ceni po mestih na 30%, po vaseh pa na dve tretjini Mnogi nameščenci kmečkih kolektivnih gospodarstev in i~_iogi industrijski delavci se javno priznavaio za vernike Rusko duhovnižtvo z veliko vnemo in požrtvovalnostjo izvršur je svoje dušno-pastirsko delo. Zaradi pritiska in preganjanja oblasti je nastal po> vse nov tip pravoslavnih duhovnikov, to so potujoči duhovniki, ki potujejo od kraja do kraja, oznanjutoč verske resnic©, tolažeč in bodreč ljudstvo in deleč svete zakramente.
Proslava
dvaVscflefiiice Jngoslavlfc
Na predvečer narodnega praznika ze-dinjenja, dne SO. novembra, priredijo narodna prosvetna društva in kaloUSct organizacije v Maribora ▼ Narodnes» gledališča veliko akademijo. SodelujeJ« fantovski odseki, dekliški krožki, »Ljratf-skl oder«, Slovensko pevsko društvo »Maribor« Id vojaška godba. Vstopnico za prireditev so dobijo v knjigarni TIskarne sv. Ob-Oft ▼ Maribora, Aleksandrova cesta 6. — Vabimo Vas vljudno, da si pravočasno oskrbi te vstopnice!
¡in;
Novice
Nesreče
Nesreča zaradi splašene kobile. Posestnik Franc Fras od Sv. Jurija v Slov. goricah se je pripeljal v Maribor z enovprež-nim vozom. Na Aleksandrovi cesti se mu je splašila kobila avtomobilskega signala in je zdivjala proti kolodvoru. Pri tem se je zaletela v osebni avto, ki je stal na cesti. Pri trčenju je padel Fras z voza in je obležal s poškodbami. Voz se je razbil in tudi avto je močno trpel. Splašeno žival so komaj ujeli pri kolodvoru.
Kolesar ponesrečil. Pri Sv. Rupertu v Slov. goricah se je zaletel s svojim kolesom v obcestno ograjo 22 letni hlapec Fr. Korošec ter je obležal z zlomljeno desno roko ter hudimi notranjimi poškodbami. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico.
Usodepolna igra otrok. Nenavadna nesreča se je zgodila 9. novembra popoldne pri Sv. Ani v Slov. goricah. Medtem ko so bili starejši ljudje zaposleni s pospravljanjem na polju, so se otroci zabavali s tem, da so vrteli na skednju mlatilnico. Triletni sinček posestnika Franca Oder je splezal na mlatilnico in vtaknil obe nogi v mla-tilni stroj v trenutku, ko so deca zasukali gonilno kolo. Zobje mlatilnega bobna so zagrabili fantka za levo nogo in so mu jo tako razmesarili, da mu jo bodo le težko rešili v uariborslri bolnišnici.
Nesreča dveh motociklistov. Jožef Brunskole, uslužbenec graške tovarne za čevlje »Humanik«, ima v Št. Vidu pri Ptuju vinograd. Brunskole se je pripeljal v gorice z motornim kolesom, na katerem je imel stanovskega tovariša Antona Kogler. Na po-vratu iz vinograda proti Gradcu je pridrvel mimo njiju pri Turnišču avtomobil, kateri je sprožil kamen in ta je priletel v motor. Zaradi udarca kamna se je utrgala na motornem kolesu pogonska veriga. Vozač Brunskole je zgubil oblast nad kolesom, katero se je prevrnilo v obcestni jarek. Brunskoleta in Koglerja je prepeljal ptujski reševalni avto v bolnišnico, k jer so ugotovili, da je Brunskole nenevarno opraskan, medtem ko si je njegov tovariš prebil lobanjo in je njegovo stanje zelo resno.
Dimnik se zrušil na hlapca in ga hudo poškodoval. Pri gostilničarju in posestniku Potočniku Martinu v Brstju pri Ptuju so popravljali te dni gospodarsko poslopje. Naenkrat se je zrušil dimnik na hlapca Franca Karo, starega 23 let. Stisnilo mu je prsni koš in je poškodba smrtnonevarna.
Pri opazovan ju luninega mrka hudo ponesrečila. 19 letna Fekonja Ljudmila, dni-narica v sanatoriju na Vurbergu, je dne 7. novembra zvečer zlezla na grajski zid, da bi laže opazovala lunin mrk. Poleg zidu je visok hrast, na katerega je deklica splezala. Kar naenkrat se je odlomila suha veja in dekle je padlo v globočino nad 8 m. Dobila je hude notranje poškodbe in so jo morali prepeljati v ptujsko bolnišnico.
Dvakrat se zaletel v eni noči z avtomobilom v drevo. 28 letni Lovrenc Golob, šofer pri tvrdki Eilert v Mariboru, je zadel zaradi goste megle v noči na ovinku pri Tremerju v okolici Celja z avtomobilom v drevo s tako silo. da so se razbile vse šipe. Golob si je zlomil nogo, a je bil še toliko pri moči, da je najprei odpeljal svojega sopotnika A"-1 ' "	-—¡g Ce-
lja, kateri se je pri trčenju v drevo hudo poškodoval, v celjsko bolnišnico. Po oddaji poškodovanega se je odpeljal Golob proti Mariboru. Na ovinku pri Zg. Hudinji se je ob pol dvanajstih v noči zopet zaletel v drevo zaradi megle. Sunek je pognal avto v obcestni jarek. Hudo poškodovanega Goloba so celjski reševalci pobrali iz razbitega avtomobila in so ga oddali v bolnišnico.
ZARADI TOPLE JESENI
in prevelike zaloge se vrši do nadaljnjega
ODPRODAJA	1663
zimskega blaga po izredno nizkih cenah pri
FR. DOEOVIČNIK, CELJE, Gosposka 15
Otrok umrl zaradi opeklin. Dveinpollet-ni Ivanček Javornik, sinček rudarja v Pesnem pri Velenju, je vzel v nezavarovanem trenutku tlečo trsko in se je igral z njo, dokler se mu ni vnela oblekca. Ko se je vrnila mati v kuhinjo od krmljenja kokoši, je bil fantek že ves v ognju. Pogasila mu je oblekco, a opekline so bile tako hude, da jim je podlegel po dveh urah.
Hlod zlomil delavcu nogo. Ko je spravljal 58 letni delavec Alojz Zelič les v Pod-lesju pri južni železnici, mu je padel hlod na levo nogo in *ntu io zlomil. Poškodovani se zdravi v celjski bolnišnici.
Oče treh otrok smrtno ponesrečil v rudniškem rovu. Martin željko, 36 letni pre-mikač, je spremljal po rovih v Trbovljah vlak premogovnih vozičkov, katere je vlekla motorna lokomotiva. Ko je odpiral ter zapiral vrata, katera služijo za uravnavanje zračnih naprav, so iztirili vozički in so ga. nodrli na tla. Želiku je zmečkala teža vozičkov spodnji del telesa tako, da je iz-dahnil, preden so ga prinesli tovariši iz rova. Smrtno ponesrečeni zapušča ženo s tremi otroci.
Lovec ustreli! po nesreči otroka. Gorenjski. lovci so priredili 10. novembra na Poljanah lov, katerega je opazoval 12 letni Fran-cek Kogoj. Fantek se ni dal odpoditi in se je skril v grmovje. Pri nadaljevanju lova je opazil eden od lovcev, da. se po grmovju nekaj premika. Mislil je, da je lisica, zato je oddal strel, ki je dečka smrtno zadel.
Oče treh nepreskrbljenih otrok smrtno ponesrečil. Jurij Benet, 30 letni gozdni delavec, je spravljal hlode za posestnika Jakoba Pšenico iz Dovjega na Gorenjskem. Ko je opravljal nevarno delo v gozdu na Brani, je padel 80 metrov globoko čez steno in obležal mrtev. Smrtno ponesrečeni zapušča ženo s tremi otročiči.
Električni tok ubil 13 letnega neprevidnega. V bližini Velikih Pec pri Št. Vidu na Dolen jskem je splezal na drog z visoko napetostjo 13 letni pastir Ivan Grm. Dotaknil se je žice, tok ga je omamil, padel je 8 m globoko in obležal mrtev.
Vlak povozil mesarskega vajenca. Večerni vlak iz Tržiča proti Kranju je 11. novembra v Duplah zaradi irtirenja lokomotive udaril ob vagon in je slednji tako nesrečno zadel mesarskega vajenca, uslužbe-nega pri Nacetu Kuharju, da je bil pri priči mrtev.
Razne požarne nesreče. Zadnjič smo poročali o veliki požarni nesreči, katera je zadela vasico Laporje med Turjakom in Ra-
šico na Kranjskem. Goreti je začelo pri po-sestniku Alojzija Mavcu. Vnela se je slama tik malega dimnika. Mavčeva žena je pustila pod kotlom, v katerem je kuhala za svinje, ogenj. Iz ognjišča pod kotlom so švignile iskre v dimnik in skozi njega jih je padlo nekaj tik dimnika na slamo, katera se je vnela in je povzročil ta ogenj požar, kateri je vpepelil sedem hiš ter štiri gospodarska poslopja, škoda je cenjena na 645.000 din, zavarovalnina je le malenkostna. — V Bistriškem jarku pri Muti je vpepelil ogenj 20.000 din vredno gospodarsko poslopje veleposestnika Franca Skazedoni-ka. Gasilcem gre zahvala, da so nesrečo zajezdi in rešili sosednji mlin in hleve. — V Ivanjcih v Slov. goricah je zgorel hlev na-darbinske viničarije. Rešili so živino, eno svinjo so morali doklati, ker je bila preveč opečena. Ogenj je zakresil štiriinpolletni Stanko, sin viničarja Franca Bratuše, ki opravlja viničarijo.
Tiiizne norice
Vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev je doma m v tujini 16,236.000. V Beogradu je izšla od znanega politika za narodne manjšine dr. L. Trnjegorskega knjižica, katera navaja po uradnih podatkih, da živi v Jugoslaviji 13,712.000 Srbov, Hrvatov in Slovencev. Izven mej Jugoslavije sta še dva milijona 524.000 Srbov, Hrvatov in Slovencev. Skupno število vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev znaša 16,236.000. Jugoslovanske narodne manjšine so razdeljene na tujino takole: Italija 650.000, Grčija 250.000, Nemčija 170.000, Madžarska 165 tisoč, Turčija 100.000, Romunija 70.000, Albanija 60.000, Češkoslovaška 3100 in Rusija 2700, skupaj torej 1,410.000. Število srbskih, hrvaških in slovenskih izseljencev znaša 1,113.000. Od teh jih živi v Združenih državah Severne Amerike 800 tisoč, v Argentini 100.000, v Braziliji in Čile 16.000. v osrednji Ameriki ter v ostalih državah Južne Amerike 20.000. V Evropi šteje Nemčija 50.000 jugoslovanskih izseljencev, Francija 37.000, Belgija 6000, Češkoslovaška 6000 itd.
Novo železniško postajališče za Dravsko dolino. Zadnjo nedeljo je bilo blagoslovljeno in otvorjeno novo postajališče Sveti Ožbald ob Dravi med postajama Sv. Lovrenc in Brezno. Postajališče je bilo zgrajeno v treh mesecih, stalo je 60.000 din in je velikega pomena za splavarje ter lesno trgovino.
Iz mariborske kaznilnice pogojno odpuščeni kaznjenci. Dne 10. novembra so odpustih pogojno iz mariborske kaznilnice 14 kaznjencev, kateri so bili obsojeni zaradi težkih telesnih poškodb ter ubojev na eno do devet let. Največ jih je iz Slov. Krajine, nekaj pa tudi iz okolic Ptuja, Ljutomera, Dravograda in Slovenjgradca.
Nov notar. Pisarno notarja dr. Eartola v Mariboru, Sodna ulica št. 2, je prevzel notar dr. Gro-belnik.	1672
»Oven« terpentinovo milo sestoji iz najboljših surovta tn je izdelek najstarejše domače tovarne mila Fock iz Kranja. Kupujte ta domači izdelek!
Samo a nakupom Družinske Pratike lahko tekmujete za lepe knjižne nagrade, ki jih je razpisal» za leto 1939. Zato zahtevajte našo Družinsko Pratlha t vsaki trgovini za ceno 5 din. 1521
Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čMCeujo, nudi pogosto naravna »Pranz-Josefova« grenka voda, zaužita akozi oeem dni dnevno po S—4 kozarce, zaželjerao odprtje ta s tem trajno polaganje. Zahtevajte povsod »Franz-Josefovo« vo<to. (Ogl. reg. S. br. 30.4T4/3S.)	1138

lOO.OOO-
denarjev
je danes zadela glasom telefonskega poročila iz Beograda srečka drž. razr. loterije
štev.
ki je bila kupljena v bančni poslovalnici in glavni kolekturi državne razredne loterije
BELJAK
Maribor, Gosposka nI. 25
san
Obžalovanja vredni slučaji
Roparski napad na starinarja. Mariborski starirar Franc Pukl iz Vetrinjske ulice je prejel dopisnico, na kateri je bil povabljen la važen razgovor v trafiko Fijavž v Jadranski ulici v magdalenskem predmestju. Ko je bil ob pol osmih zvečer na označenem mestu, sta ga napadla dva neznanca in sta mu odvzela aktovko, v kateri je imel 500 din. Pukl ie z vpitjem priklical ljudi, kateri so zajeli tolovaja in so ju predali policiji. Roparska napadalca sta 23 letni Rs ;mimd ŠT4gelj z Rakeka in 20 let stari Stanko Renko iz Dol. Lendave. Brezposi "na potepuha sta po lastnem priznanju izvršila napad, da bi se dokopala do denarja. Puklu je že izmaknila svoj čas prebrisana tatica aktovko, v kateri je imel tedaj 65.000 din in hranilno knjižico z vlogo 200.000 din. Pukl je dobil ukradeno pozneje vrnjeno in je imel z uzmoviči doslej že dvakrat to srečo, da ni bil oškodovan.
Že zopet mlada žrtev roparskega umora. Matevž Kaisersberger, 24 letni posestniški sin iz Gerečje vasi pri Ptuju, je prišel dne 8. novembra popoldne k svojemu bratu Francu, kjer je našel večjo družbo in med drugim tudi Slavka Kosija z Mestnega vrha. Na večer se je odpravljal Matevž k svoji nevesti Antoniji Fuks k Sv. Urbanu, s katero je bil na oklicih in je bil namenjen z njo k notarju zaradi podpisa ženit-ne pogodbe. Ob slovesu se mu je ponujal za spremljevalca Kosi, a mu je brat prigovarjal, naj ostane rajši čez noč pri njem, ker je imel pri sebi izkupiček za vole v znesku 6000 din. Matevž ni poslulmil brata in se je podal v noč s Kosijem. Drugo jutro so našli Matevža ustreljenega nad potjo, ki meji občini Grajeno in Sv. Urban. Nekaj metrov proč od Matevževega trupla je ležal samokres, s katerim je bil ustreljen iz neposredne bližine v srce. Preiskava je ugotovila, da so našli klobuk in kolo umorjenega kakih 500 metrov stran od trupla. Obstoja domneva, da je postal Kaisersberger žrtev roparskega napada na mestu, kjer so našli njegovo kolo in klobuk. Od tam je najbrž zločinec prenesel truplo na kraj najdbe in je oddal vanj prav od blizu strel v srce, da bi zgledalo, da gre za samomor. Po sodnem ogledu je bil zaenkrat aretiran Slavko Kosi in še neka druga oseba.
Hitro izsleden mlad tat. Pri najemniku Jožefu Muršecu v Krčevini pri Vurbergu je služil 18 letni Konrad Preložnik iz Kr-čevine. Omenjeni ie izmaknil gospodarju iz suknje na zidu pet komadov bankovcev po 500 din. Ukradeni denar je skril v lo-
nec in tega je zakopal kakih 700 metrov proč od hiše. Gospodar je osumil Pretož-nika tatvine, ga prijavil orožnikom in tem je mladostni tat vse priznal.
Nevarno ga obklal iz maščevanja. S svojo materio se je vračal iz vinograda Jakob Simonič s Pobrežja pri Ptuju. Nasproti se jima je pripeljal Martin Hriberšek s Pobrežja. Po kratkem razgovoru je potegnil Hriberšek nož in je Simoniča obklal po obrazu in glavi. Zabodel ga je celo v prša proti srcu, a je bil na srečo nož prekratek, sicer bi bil žrtvi smrtno prebodel srce. Si-moničevo stanje v ptujski bolnišnici je resno. Do zločina je prišlo iz maščevanja, ker je Simonič svaril svojo sestro pred Hriber-šekom.
Uboj. V Gradišču pri Sv. Barbari v Halozah je prišlo na večer brez pravega vzroka do prepira med 30 letnim posestniškim sinom Janezom Milošič in 28 letnim Viktorjem Orlač. Orlač se je tako razburil, da je pobil Milošiča s topim predmetom na tla. Poškodovanemu so priskočili drugi fantje takoj na pomoč in ga prenesli v bližnjo hišo, kjer je kmalu izdihnil. Orlača so orožniki prijeli in ga izročili v zapore v Ptuj.
Izzivača doletela smrt. 55 letni delavec Franc Šutler iz Cerovca pri Rogaški Slatini se je podal pod večer k Sv. Florijanu pri Rogatcu. Ko je prišel mimo hiše posestnika Franca Drofenika, ga je pričel izzivati ter klicati na korajžo. Drofenik je stopil pred Šutler ja z železnim drogom, s katerim ga je s tako silo udaril trikrat po tilniku, da se je zgrudil in obležal mrtev.
ie „ »oven«
ettt¡e z *

ni ho»
Dva poškodovana se zatekla v celjsko
oMšnlco. Alojz Pla.tonjak, 34 letni kova-ki mojster od Sv. Ruperta nad Laškim, se e vračal s svojim bratom v noči s Planine proti domu. Na cesti na Dežnem ju je napadlo pet fantov, ki so bili oboroženi s koli. Alojza Platonjaka so poškodovali po re-brih in nogah, njegov brat pa je dobil lažje poškodbe po glavi in desni roki. — V noči so neki fantje v vinotoču v Slivnici pri Celju napadli 27 letnega dninarja Ivana Vrečka iz Trnovca v šentjurski okolici. Vrečka, ki je v vinotoču igral na harmoniko, je eden izmed, napadalcev udaril z motiko po glavi, drugi pa ga je zabodel dvakrat v hrbet. Alojz Platonjak in Vrečko se zdravita v celjski bolnišnici.
Prijet izsiljevalec in požigalec. 17 letni brezposelni delavec Ivan Zupane iz Zavod-ne pri Celju se je letos na spomlad pripeljal v avtomobilu pred VVestnovo tovarno in je hotel s samokresom izsiliti od tovarnarja en milijon dinarjev. Policija je bila o nakani obveščena in je izsiljevalca vtaknila pravočasno pod ključ. Zupane je bil zaradi tega zločina obsojen na dva meseca pogojno za dobo enega leta. Na cesti na grad v Celju se je vnel na večer kozolec, ki je last celjskih misijonarjev. Kozolec je pogorel s senom vred do tal in znaša škoda 25.000 din. Gasilci so oteli sosednjo stanovanjsko hišo. Ker je obstojal upravičen sum na požig, je bil aretiran Zuoanc, ki
pa je skraja tajil dejanje. Končno je priznal, ko so mu pokazali pri njem najdeno in nezaključeno pismo, katerega je naslovil na lazariste pri cv. Jožefu. V pismu sporoča »prostozidarska družbi cerkvenih atentatorjev«, da je zažgala kozolec in da bo v teku pol leta razgnala samostan la-zaristov, če lazaristi ne bodo na nekem kraju položili 3000 din. Če bi pa lazaristi obvestili policijo, bo družba pognala samostan z dinamitom v zrak. Zupane je izjavil, da je bil v stiski. Zažgal je kozolec, da bi prestrašil lazariste, nato pa je začei pisati omenjeno pismo, da bi izsilil od la-zaristov denar.
Kajnov zločin. Na Malem vrhu v župniji Pišece pri Brežicah je popivalo več fantov, kateri so se skregali. 23 letni Jože Presker, rudar v Globokem, je bil najhujši in je grozil s pretepom. Jožeta je miril njegov 19 letni brat Anton, ki jo delavec na Malem vrhu. Zaradi "pomirjevalnega nastopa jc hotel Jože Antona pretepsti s kolom, a ga je slednji prehitel in ga je smrtno zabodel z nožem. Prebil mu je prsni 'ioš fer glavno odvodno žilo in je zabodeni izkrvavel. Pokojni Jože 'e že bil zaradi uboja obsojen šest let. Lani maja je bil pogojno izpuščen. S svoji*"', bratom Antonom se je dobro razumel, divjaj je bil v vinjenosti.
Vlom - trgovino. V Župeljevcu, občina Kapele pri Brežicah, je bilo vlomljeno ponoči v trgovino Ivana Verstovšeka, kateri je oškodovan na raznem blagu za 55.000 din. Vlomilci so imeli s seboj voz, na katere ¿ . so naložili pokradeno.
Surov mož prizadjal ženi deset zabodlja-jev. V Brezlni, občina Brežice, se je odigrala družinska žaloigra zaradi podivjanosti pijanega moža. Posestnik Lapuh se je vrnil po celonočnem popivanju pijan domov in je hotel vzbuditi speče otroke. Ker je 41 letna žena branila surovini, naj ne vzbuja šestih nedoletnih otrok, je potegnil žepni nož in ji je prizadjal deset hudih ran, da je obležala nezavestna in so jo prepeljali v bolnišnico v Brežice. Podivjanec je po krvavem zločinu zopet pobegnil z doma.
Okrašeno učiteljsko stanovanje. Nesnan vlomilec je vdrl v noči v stanovanje Viljema Vaniča, učitelia v Boštajnu. Odnesel mu je radio aparat, vso moško ter žensko obleko ter raznih predmetov v skupni vrednosti za 10.000 clin. Pred dobrim letom je že bilo vlomljeno v isto stanovanje in od-nešenih reči za 8000 din. Skuona škoda znaša 18.000 din.
Grožnia vlomilca. Čevljarskemu moistru Francu Kržišniku v Zmincu pri Škofji Ixv-ki je odnesel nočni vlomilec iz čebelnjaka pet satov, mnofro drueih pa je pokvaril. Uzmovič je našel v čebelnjaku barvo, s katero je napisi na vrata ulniaka: »Pozdravlja te Jožef Bradeško.« Nad ta napis ie naslikal mrtvaško glavo in samokres. Iz te grožnie sklenajo, da se je pojavil v Poljanski dolini zlodasni Jože Bradeško, ki je ušel pred kratkim iz zaporov.
Razkrinkan in priiet požiralec. V Vrh-polju pri št. Jerneju na Dolenjskem so
)
imeli letos štiri požare, ko jih žrtev so poštah štirje posestniki. Zaradi teh podtaknjenih požarov bo organizirali vaščani tajno nočno stražo, ki se je prav dobro obnesla. Zadnje dni bi bil v noči zgorelo gospodarsko poslopje Karla Potočarja, da ni pri požigu zasačil gospodar požigalca in ga je ujel po izmikanju s pomočjo stražarjev. Gre za 18 letnega Stanka Rangus, kateri je znan nepridiprav in je orožnikom priznal zločine požiga.
Od tovarišev izdan vlomilec. Pred kratkim se je pojavil v Ljubljani mlad človek, kateri je zbral krog sebe sumljive osebe, katerim je razlagal, da je na nj-^ovo izsleditev razpisana bogata nagrada 20.000 din. Tujec je organiziral nočni vlom v Pe-zdirjevo trgovino v Gradišču v Ljubljani. Policija je prej zvedela za vlomilsko namero od izdajalca, kateremu je bilo za nagrado, in je neznanega organizatorja vloma prijela, ko je že bil na tem, da izvrši vlom. Na policiji je izpovedal prijeti, da je 24 letni Josip Turner, brezposelni pekovski pomočnik iz Dobrovnika pri Dol. Lendavi. Natančnejša preiskava bo že ugotovila, kcd je ta ptiček letal in raj že ima vse na vesti, da je bila nanj razpisana nagrada.
Tatovi konjskih repov na delu. Po okolici škofje Loke je še neodkrit tat konjem 12 posestnikov porezal repe,
Več vlomov. Skupina krošnjarjev z ma-nufakturo je šla v noči iz Loškega potoka na Kranjskem v sosednji Lož, kjer je bil drugi dan sejem. V isti noči je bilo v lo-škopotoški vasi Hrib vlomljeno kar na treh krajih. Iz prostorov Kmetijskega društva Loški potok so odnesli nočni tatovi raznega blaga in predmetov za 3100 din. Isti vlomilci so ukradli v Bartolovi krčmi zimski kožuh in so nato poskušali vlomiti v hišo, kjer je pošta, a so jih prepodili. Ljudje so mnenja, da so si te prepovedane nočne obiske privoščili zgoraj omenjeni krošnjarji.
19 letna požigalka prijeta. V Št. Vidu na Dolenjskem je uspelo orožnikom, da so razkrinkali kot požigalko 19 letno Rozo Kraljevo, doma s Kitnega vrha, ki je požgala dvema posestnikoma vse.
Turnišče. V soboto, 5. novembra, se je pripeljala k nam milostiva grofica — patrona naše cerkve — v družbi neke grofovske družine, ki je prišla lz inozemstva. Ogledali so si našo prelepo cerkev Matere milosti in so po njenem ogledu izrazili svoje zadovoljstvo nad njeno ureditvijo. Da je naša cerkev in njena okolica tako lepo urejena, Be moramo zahvaliti g. dekanu Jeriču, ki ni štedil niti z denarjem niti s trudom, samo da je božji hram ozaljšal kakor se spodobi. — Ljudje še danes ne morejo pozabiti slovesnih obredov in prelepega petja ,ki ga je na grobovih blagih pokojnikov izvajal na Vseh svetnikov zvečer naš cerkveni pevski zbor, pomnožen z domačimi dijaki, pod vodstvom organista g. Dominka.
Velika Polana. Prejšnjo nedeljo, 6. novembra, »e je poročila gostilničarjeva hčerka gdčna Manci Ferčak s tukajšnjim učiteljem g. Križaničem. Mlademu paru v zakonskem življenju želimo obilo ■reče In blagoslova!
Lendava. Pretekli teden je imelo naše Prosvetno društvo občni zbor, na katerem je pola-lalo račune o svojem letnem delovanju. Za predsedniško mesto se je zahvalil g. župnik Bakan
Vsi, ki mnogo jedo in stalno sede ter trpe zaradi tega prav pogosto na trdi stoUci, naj pijejo vsak dan čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, ki se mora poprej segreti. Davno preizkušena in priznana »Franz-Josefova« voda se odlikuje po svojem sigurnem učinku in prijetni porabi. (Ogl. reg. S. br. 30.474/35.)	1138
Štefan in je na njegovo mesto bil izvoljen g. Vr-banjšek, katehet na meščanski šoli. Tajniške posle bo nadalje opravljal g. kaplan Halas Danijel, a najbrž ne dolgo, ker se zadnje čase mnogo govori, da bo kmalu odšel na faro v Veliko Polano.
Bazne občine dolnjelendavskega okraja. Prav zanimiva je agitacijska borba za bližajoče se dr-žavnozborske volitve 11. decembra. Agitatorji raz-
V zadnji številki smo poročali o vseh bistvenih okoliščinah, katere so spremljale ter — bile znane o zagonetnem umoru neznane ženske v Čretu pri Celju. V strašno skrivnostno zadevo je posvetil 8. novembra
nenaden preokret
Orožniki v Štor ah, kateri so se lotili preiskave umora, izvršenega v noči na praznik Vseh svetnikov v Čretu, so zvedeli, da hodi v vas Žepino pri Vojniku krog 50 let stari brezposelni zlatarski pomočnik Jurij Sabukošek k posestnici Apoloiiiji Sovinče-vi, ki je ločena in živi njen mož v Mariboru.
Umorjena Ivana Zakrajšek
Orožniki so se odpravili po Sabukošeka, katerega pa 8. novembra zjutraj niso dobili v Žepini. Počakali so, da se je vrnil ob pol enih. Odgnali so ga v Ljubečno in so ga tamkaj začeli zasliševati. Pri njem so dobili 16.000 din. Ko so mu pokazali sliko umorjene neznanke, je postal bled liki stena. Potegnil je iz žepa dozo, iz katere je po-vžil mišnico ah arzenik ter se je kmalu onesvestil. S silo sj mu orožniki vlili v usta mleko, da je začel bruhati. Na pomoč pozvani celjski reševalci so prepeljali Sabukošeka v celjsko bolnišnico. Tam so mu temeljito izprali želodec in eden od orožnikov je ostal pri njem.
Orožniki so še napravili pri Sovinčevi v Žepini hišno preiskavo. Našli so dva kov-čega, ki sta bila polna ženske obleke in katera je prinesel Sovinčevi Sabukošek. So-vinčeva je priznala, da ji je Sabukošek podaril žensko torbico s 300 din ter zlat prstan z obljubo, da bo dobila v kratkem še več.
Sabukošek in Sovinčeva sta bila v dogovorih, da sc bosta v kratkem preselila na Francosko, kjer se bosta poročila.
Priznanje
V celjski bolnišnici zastraženi Sabukošek si ie prav kmalu toliko opomogel, da je bil
ličnih političnih naziranj ne Stedijo s trudom in nekateri tudi z denarjem ne, samo da bi pridobili čim več privržencev za svoje kandidate. — že na mogočnem taboru v Crensovcih smo lahko opazili, da je velika večina ljudi naklonjena sedanjim voditeljem z dr. Stojadinovičem in dr. Korošcem na čelu. Ljudje namreč vidijo, da sedanji voditelji z deli kažejo uspehe in ne hranijo ljudi samo z golimi obljubami, kakor se to rado dogaja, zato bodo tudi dne 11. decembra volili, odnosno glasovali za listo predsednika vlade dr. Stojadi-noviča.
žižki. G. Hozjan Ludovik je napravil 10. novembra v Mariboru mojstrski izpit iz čevljarstva z dobrim uspehom. Nastanil ee bo v žižkih. Ga priporočamo!
9. nc ~ ":ra prepeljan na orožniško postajo v Celje, kjer je priznal očitani mu roparski umor, ker so našli pri njem pisma ter šest fotografij umorjene.
^redvsem je izjavil, da je žrtev zločina Ivana Zakrajšek, 42 letna služkinja z Milanovega vrha pri Čabru.
Ker ni imel v oktobru denarja, ie objavil v »Jutru« oglas, da želi ženskega znanja. Prejel je od lahkovernih žensk mnogo ponudb in ~ncd temi tudi od Zakraišekove. Slednjo je povabil na Zidani most. Domenila sta se tam za sestanek 29. oktobra v Rajhenburgu, kar se je tudi zgodilo. V Raj-henburgu je živela Ivana pri svoji sestri tri mesece. Po pripovedovanju sestre je bila umorjena pridno dekle, ki si je prihranila v službah po Hrvaškem do 15.000 din.
Iz Rajhenburga sta se odpeljala v Ljubljano, kjer sta ostala do 31. oktobra.
V Ljubljani je pustila Ivana dva kovčega z obleko in nato se je odpeljala s Sabuko-šekom v Celje, kamor sta dospela 21. oktobra zvečer in sta krenila koj v Gaberje proti Westnovi tovarni.
Med potjo sta pila pelinkovec, v katerega je primešal Sabukošek v čašo za Za-krajšekovo strup. Ko je Ivana izpila zastrupljeno pijačo, se je po izjavi zločinca zgrudila, nakar ji je odvzel srebrno zapest-no uro, ročno torbico, v kateri je bilo deset tisočakov, plašč in kožuhovinast ovratnik. Oropano je zvalil v grmovje ob Voglaj-ni, kjer so našli njeno truplo.
Sabukošek je tajil, da bi bil žrtev zadavil, kakor je ugotovila sodna komisija.
Po roparskem umoru je šel naravnost k Apoloniji Sovinčevi v Žepino in ji je poklonil Zakraišekovi odvzete predmete, kakor je Sovinčeva sama priznala. V soboto, dne 5. novembra, se je"odpeljal v Trbovlje. Tam je počakal v nedeljo, 6. novembra, Sovinče-vo, s katero se je odpeljal na Brezje in sta pri Mariji Pomagaj zločinec in Sovinčeva prejela celo svete zakramente.
Na povratku sta se ustavila v Ljubljani. Sabukošek je dvignil oba kovčega Zakraj-šekove in sta se vrnila v Celje.
Nekaj podatkov o zločincu
Morilec Jurij Sabukošek je star 53 let in doma iz Dramelj pri Celju. Leta 1909 se je izselil iz domovine in se je podal kot zlatarski pomočnik na Francosko. Med svetovno vojno je moral služiti v avstrijski armadi štiri leta na frontah po Galiciji. Po vojni je bil zopet v Franciji ter v Nemčiji, od koder se je vrnil letos marca in je dobil v Trbovljah zaposlitev pri zlatarskem mojstru g. Mihi Korenu.
Krivda Sovinčeve?
Po izpovedi morilca je Sovinčeva vedela, kaj je Sabukošek zakrivil. Orožniki so napravili pri njej hišno preiskavo tudi zaradi skritega denarja. V kleti sta premetala orožnika vagon krompirja in čisto na dnu sta zadela na pločevinasto škatlo, v kateri je bil en bankovec po 1000 din, štirje po 500 din in 36 po 100 din, skupaj 6600 din.
Pri hišni preiskavi za denarjem Sovinčeva ni bila navzoča, ker je bila z doma, dasi je že bila poprej enkrat zaslišana ter je orožnikom vse tajila.
Orožnilrom je uspelo, da so 10. novembra popoldne aretirali Sovinčevo in so jo pripeljali na okrožno sodišče v Celje. Priznala je, da je bila z Jurijem na Brezjah in v Ljubljani, kjer sta bila omenjena Tvankina koveega. na postaji. Izpovedala je, da je vedela La denar, kateri je bil skrit pod kupom kror-pirja v kleti. Kolika bi naj bila njena krivda na umoru, bo pa dokazala preiskava.
I Nasl rafrti |
Slovenjgradec. V teh lepih jesenskih dnevih, ko odpada zlatorumeno listje in 3e vsa narava pripravlja za zimski počitek, se je podal k večnemu počitku nepričakovano Druškovič Josip, lesni trgovec v Slovenjgradcu. Da je bil zelo priljubljen, je pokazala res velika udeležba pri pogrebu. Polnoštevilno so se ga udeležili slo-venjgraški gasilci, katerim je kot podporni član ostal vsa leta zvest. Tudi koroški narodni borci, katerim je bil predsednik za okraj slovenjgraški, so se žalostni poslovili s pesmijo »Oj Doberdob«. Naj mu sveti večna luč, žalujočim pa naše sožalje!
Sv. Kupert v Slov. goricah. Tukaj smo pokopali Magdaleno M u r S e c. Takega pogreba Sv. Rupert najbrž še ni videl. Vse, kar jo je poznalo, vse jo je spremljalo na njeni zadnji poti z belimi šopki v rokah, s solzami v očeh. Tak pogreb pa si je tudi zaslužila. Bila je gotovo ena najboljših mladenk v fari, dobra članica Marijine družbe, HE. reda in dekliškega krožka. Povsod je bila zraven, kjer je Slo za dobro, katoliško stvar. Ljubila je naravo in planine, čeprav je bila vedno bolj bolehna, vendar se ni ustrašila niti mogočnega sinjega očaka Tritrlava. Pa to ni bila yvprečna, papirnata članica, ampak marljiva, delovna, za vse dobro vneta, ki je gojila res pr-" Mčno krščansko ž!"ljenje. Saj smo jo videli koro vsak dan pri obhajilni mizi če ji je le dopuščalo " >vje. Bila je duhovniku najboljša »vjraoč. njegova desna roka. Ravno zaradi svojega vi jkega prepričanja je morala veliko pretrpeti xl nasprotnikov, pa to je n* ustraiilo, ni je o.najalo v i^em tr "m in kristalno čistem značaju. Biia je z akim vljudna, prijazna, pa ti *■ šaljiva, da jo Je noral vsak vzljubiti, kdor je prišel njo v dotiko Kal» smo jo vsi ljubili. Je najlepše p<: r • pogreb. Štirje duhovniki in z za " vo o jo spremljali k večnemu počitka, kjer - njen grob posuli z belim jesenskim cvetjem In solzami Naj bo vsem v *gled, da v* jo vsi posnemali. Nieni duši ¡pa, ki je na zemlji to1'ko dobrega storila, naj bo pravični Bog milostljiv Sodnik! Naj nočiva v miru! žalujočim izrekamo sožalje! — Na sedmini se je nabralo 250 din za Klaverjevo družbo. Bog plačaj vsem!
Fram. 12. novembra je umrl najstarejši mož župnije Jurij Klavž, 87 let .star. Mnogo je jvedel povedati, kake je bilo nekdaj v Framu. .— Minuli mesec pa je umrl Martin Gradišnik tesar v Morju; le par dni pred 80. rojst-
Ce ste danes še zdravi,
lahko jutfT Zbolite za gripo, an- na Aspirin tablete in na „Bayer*^ gino, itd. V.fakih primerih mislite jev križ, ki jamči za pristnost
©ASPIRIN
TABLETE Z BAYER-JEVIM KRIŽEM.
Oelaj r eg. pod S. br. 437 od 10. i. 1934.
nim dnem nam ga je smrt ugrabila. — Naj počivata v miru, žalujočim pa naše sožalje!
Sv. Andrej v Halozah. Milo so zapeli naši zvonovi in nam naznanili, da je v Gospodu zaspala pridna Marijina družbenica Gabrovec Ana. V mladosti je stremela za visokim ciljem, ko je bila sprejeta v samostan častitih sester usmi-ljenk v Gradcu. Tod4 zaradi bolezni se je morala vrniti na dom. Čeprav ji je bilo to zelo težko, se je v svoji bridkosti mirno vdala v božjo odločbo. Lepo je stregla bolni materi in pozneje nadomestovala mater dvema bratovima majhnima deklicama. G. dekan nam je ob njenem grobu v pretresljivih besedah stavil rajno za zgled. Počivaj v miru in prosi za nas, ki gremo za Teboj! — žalujočim naše sožalje!
Griže-Zabukovca. V celjski bolnišnici je v torek, 8. novembra, zvečer po kratki ln zelo mučni bolezni umrl komaj 14 letni Franc Potočnik iz ugledne Podkalove hiše v Zabukovd Z njim je legel v prerani grab up staršev, ker je bil namenjen za gospodarja na domačiji. Pokojnika so' prepeljali na dom v Zabukovco. Njegov po-rreb 11. novembra ie bil veličasten po udeležbi pogrebcev in nad vse ganljiv po svoji prisrčnosti. Udeležili so se ga tudi součenci. V slovo sta mu
govorila gg. Gaberšek Blaž in Hrezovšek, součenci pa so mu zapeli »Gozdič je že zelen«. Pri Gominškovi hiši je veličasten sprevod pričakala duhovščina. V cerkvi je pokojnikov katehet duh. svetnik g. Kosi daroval sv. mašo zadušnici, po njej pa se je v ganljivih besedah poslovil od svo-jsga učenca, pri grobu pa se je od rajnega so-učenca poslovil še Ribič, tovariši pevci pa so mu zapeli še »Vigred«. Hudo užaloščenim domačim izrekamo sožalje — Ti, dragi Franci, pa počivaj sladko v prezgodnjem grobu!
Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Nenadno se je raznesla po vsej župniji vest, da je 8. novembra umrla Amalija P 1 e v č a k , posestnica v Ce-rovcu. Umrla je kot žrtev materinstva v starosti 41 let. Novorojenčka h kratu — mater v grob... Zapušča moža in šest nepreskrbljenih otrok. Bila je dobra krščanska žena in skrbna mati svojih nebogljenčkov. Ostali otroci, ki so neizmerno ljubili svojo dobro mater, so ob pogrebu tako jokali, da je jok nedolžnih otrok presunil v globino srca vse pričujoče. Nobeno oko, bilo staro ali mlado, ni ostalo brez solz. Naj potolaži ljubi Bog domače ostale — pokojnici pa, ki je dala svoje življenje za svoj poklic, naj sveti večna luč!
Društvene vesti
Veržej. Prosvetno društvo priredi v nedeljo, 20. novembra, komedijo v petih dejanjih: »Poll-tikant.« Vabite se k obilni udeležbi!
Braslovče. Katoliško prosvetno društvo priredi v nedeljo, 20. in 27. novembra, obakrat ob treh popoldne v Društvenem domu zelo lepo ljudsko igro s petjem v petih dejanjih: »Zlatorog.« Prijatelji lepih iger, pridite!
'Slovenci v Zagrebu. Naše pričakovanje, ki smo ga izrazili v poročilu o občnem zboru Slomšeko-vega prosvetnega društva, se je popolnoma izpolnilo. Društvo je iznova zaživelo in že prinaša vidne sadc -e. Imeli smo že dve igri, ki sta prav lepo uspeli v vsakem ozlru. V oktobru smo igrali
»Zagorske zvonove«, » katerimi smo začeli novo dobo našega dela. Obisk je bil zelo razveseljiv, igranje pa tako dobro, da je k drugi igri, dne 6. novembra, prišlo toliko ljudi, da sc se mnogi morali vrniti, ker ni bilo več ne vstopnic ne prostora v Jeronimski dvorani. To j-1 sad skupnega dela in vnete agitacije. Le tako naprej! — Tudi s prosvf'nimi večeri smo že začeli. Prvo predavanje je imel zdravnik dr. Marjetič, Id je govoril o tem, kakor si obvarujemo zdravje in kako ga ohranimo, drugo predavanje (govoril g. Sregorič Jože) pa je bilo posvečeno stoletnici velikega hrvatskega pisatelja Avgusta šenoe, ki je s svojimi romani znan tudi med Slovenci.
oo r»isi
Dravograd. Tovorni avto, last g. Golla iz Dravograda, je vozil s precejšnjo brzino iz Guštanja po banovinski cesti. Na mestu, kjer se je zgodilo
že več prometnih nesreč zaradi ostrega ovinka in zelo ozke ceste in že stoji na skali spominska
kapelica na neko smrtno nesrečo, je hotel šofer
avtomobila naglo rezati ovinek. Pri tem je za-^ioedl preveč na desno, kjer je vozil na motornem kolesu tudi s precejšnjo brzino g. Brezovnik Ši-nen iz šmartna pri Slovenjgradcu. Ker se sledom ni mogel izogniti bolj na desno (na tej strani ceste teče namreč železna ograja, pod njo globoko pa teče Meža), je prišlo do trčenja, G. Brezovnik je obležal nezavesten, dočim je bil takoj pozvan avto Rdečega križa iz Guštanja, ki Jo hudo ponesrečenega prepeljal v slovenjgraško bolnišnico. Ugotovilo se je, da ima zlomljeno foiko in nogo, na glavi hude poškodbe in po vsem telesu praske in podplutbe. Njegovega zadaj sedečega spremljevalca pa je v loku vrglo preko avtomobila na drugo stran ceste, pa se mu na vso srečo ni zgodilo nič hudega. Le majhne praske po rokah in glavi je odnesel. Naj bo ta nesreča zopet živ opomin, da bodi po naših cestah na severni meji (ki so znane zaradi hudih klancev in naglih ovinkov) z vsakim vozilom zelo previden. Saj si itak vedno v nevarnosti!
Gornja Sv. Kunrrota. Naš domači g. župnik je biagoslovil novi most čez Pesnico, katerega je ogradila domača občina s pomočjo okrajnega cestnega odbora. Pri blagoslovitvi so bili navzoči številni občani z vsem občinskim odborom ta županom g. Vaupotičem na čelu. Iz Maribora BO prihiteli okrajni glavar g. dr. šiška, načelnik Skrajnega cestnega odbora g. Franc žebot, g. inž. Soberl, g. tnž. Stergaršek, in župan pri Sv. Aai
Senegal Halder, novi šef nemškega generalnega
štabu.
v Beichenbergu, ki bo prestolica od Nemcev zasedenega sudefcshrtga ozemlja.
v Slov. goricah g. J. Sondi er. Za novi most, ki je zaradi živahnega prometa, ki se tukaj razvija, postal že nujna potreba, Je občina žrtvovala 50 tisoč dinarjev. Pri blagoslovitvi sta spregovorila domači župan g. Vaupotič in načelnik okrajnega cestnega odbora g. Fr. žebot.
Jarenina. Dne 7. novembra smo obhajali izredno slovesnost. Vršila se je zlata poroka dolgoletnega cerkovnika v Jarentni 88 letnega Knu-plež Karla in njegove 79 letne žene Rozalije, rojene Don ko. K njegovi zlati poroki so se zbrali na njegovem domu, kjer zdai gospodari sin Albin, vsi njegovi sinovi, šest po številu, in njegovi vnuki. Slovesnost je posebno poveličalo to, da ¡?o pri sv. maši peli na koru sami njegovi sinovi in vnuki. Pripomniti moramo, da so gostje na slavnostni pojedini nabrali 200 din za mariborsko bogoslovje, Ta kar iim iskreni Bog plačaj! Zlatoporočencema pa želimo, da bi obhajala še kakšen J 'bilej!
Fram. V zadnjem času so se poročili v Framu Mihael Knez in Marija Punčuh v Loki, Franc Krajnc, šofer, in Anica Vrhovšek. Jožef Lešnik iz Tx>kmerc in Pepca Hojnik. Bog daj srečo!
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Čeprav smo v ravnini, pa imamo menda le prav zdrav zrak. Nedavno je dopolnila 90 let gospa Marija Turin, ki je pa zmerom prav čvrsta —- v veselje svoji1- Tinov in hčera. — Zadnji čas pa nas je zapustila Marija Osenjak, p. d. Drašetova v župeči vasi, ki bi bila v par tednih dopolnila celo 94 let, da Je ni prej odvedla smrt, na katero se je že
!
Danes so v modi iepotne kraljice. Kmečka država Bolgarija si je izbrala zaradi ugodne sadne letine »kraljico jabolk«.
17 letni jud Griinspann je ustrelil v Parizu nemškega diplomata von Kal ha
John Anderson, novi angleški čuvar državnega pečata, je sprejel nalogo, da bo uredil angleško civilno letalstvo.
dolgo pripravljala. Naj počiva v Bogu! — Na praznik Kristusa Kralja so nam na£e organizacije skupno s šolsko mladino pripravile prav lepo proslavo s posebnim poudarkom misijonske misli Nadejamo se, da bo mladina nastopajočo zimo dobro izrabila za prosvetno delo — sebi v prid in vsej fari v pomov in veselje!
Sv. Barbara v Halozah. Kr. banska uprava v Ljubljani je letos izplačala 20.000 din za začetek ceste Brezovec—Turški vrh. Ptujski cestni odbor je zmeril cesto po svojem tehničnem strokovnjaku. Delovodja istega cestnega odbora je na tej cesti bil g. Zamuda. G. Francu Prologu iz Za-gajič pri Moškanjcih se zahvaljujemo za izpo-slovanje tega zneska, kakor tudi banska upravi za to pomoč, pa tudi okrajnemu cestnemu odboru. četudi je bilo grdo in naporno, deloma tudi nevarno delo, se je vkljub temu za nas prehitro končalo, ker je zmanjkalo kredita, oziroma je bil dovoljeni znesek izčrpan, md pa bi še radi delali, ker ni drugega zaslužka. Barbarčani prosimo vse gori imenovane za zopetno dovolitev kredita za nadaljevanje te ceste. Ker pa je mnogim zelo daleč hoditi, zato prosimo za ureditev in nadaljevanje občinske ceste Paradiž—meja, ki bi naj delala tvpto s cesto, ki jo gradijo Hrvati proti meji—Paradiž. Za to cesto je že dal g. dr. Korošec enkrat 3000 din, manjka še samo
Angleški rekordni letalec Soott je preletel trikrat razdaljo ix Anglije v Avstralijo in hoče tokrat teto pot napraviti v dveh dneh. Na sliki vidimo Sootta s pomožno pilotko Kirby Green.
Čakanje in gramoz na docrotovljenl cesti. Vise delo stoji, občina se pa Esnjci ne zmeni, ker je ^nela posla s cesto v Gradiščah, M Je gotova.
Sv. Barbara v Halozah. Tukajšnji Marijin vr-
fcec Šolarjev je fanel pod vodstvom g. kateheta 180. oktobra pri rani službi božji na praznik Kristusa Kralja skupno sv. obhajilo. Šolarji in šolarke so peH pri sv. maši in tako lepo odpevaH g. ISopniku pri sv. maši, da Je bilo ganljivo. V očeh možakov in mamic so se lesketale solze. In kake glasove ima ta drobiž! Starši so rekli: »Ne bo Se zmanjkalo pri Sv. Barbari pevcev!« Starše to veseli. Treba bo tudi šoli odrastle vzeti v roke v prosvetnem društvu, da ne za j de jo na slaba pota, kot smo to slišali zadnje čase o takih, o katerih M nikdo ne hi kaj takega mislil. Lenoba je vseh grdob grdoba in slaba družba, slabo društvo, ki De vzgaja svojih članov na katoliški ln narodni Bavesti, spravi človeka tako daleč, da ima opraviti z njim orožništvo. Tatvine, cestni napadi, nameravani in dogovorjeni uboji za nagrado, zasede itd. — to so dejanja postopačev in delo-mržnežev, katera obsoja vsak pošten človek. Poklicani, zbirajte tudi odrastlo mladino, da ne bo Rajala na slaba pota!
Sv. Barbara v Halozah. Vinski kupci se tako eanimajo za naša vina kot še nikoli. Največja nesreča za naše vinogradništvo, oziroma prodajo Vhia so domači vinski posredovalci, M bi prodali tudi svojo dušo za zaslužek pri našem vinu, ker so isti obvestili kupce, da so ljudje v sili in da ne smejo več plačati, kakor so Jim posredovalci naznanili To je grozno izkoriščanje naroda v stiski Tudi »hrvatino« zopet dobavljajo in pošiljalo kupcem za pristnega »haložana«. Zato se tem bolj zbiramo vinogradniki skupaj, da pristopamo k »ViAarski zadrugi« in podpisujmo nove pristopnice. Kdor se še ni javil, naj to stori takoj pri načelniku g. Groblerju. Na Katarinino pa greta) v Ptuj na občni zbor. Na ta način se bomo Kšili vinogradniki raznih pijavk, trotov, Id od naših žuljev v vinogradu doslej samo služijo za svoj žep na račun ubogega haloškega vinogradnika. Da bo tega enkrat konec, zato vsi v »Vinarsko zadrugo«!
Loče pri Poljčanah. Mnogo Je sestankov, ki Jih JtJudje obhajajo, a m veselejšega kot Je sestanek Studijskih tovarišev-duhovnikov. In tak sestanek smo obhajali 8. novembra v Ločah. Vsi smo bffli veseli, ko smo zvedeli, da se zberejo ta dan v točah tovariši našega g. župnika. Zbrali so se:
Bratušek Franc, dekan in konz. svetnik, Svetinje; KramaršLč Alojz, kurat, Novo Celje; Mala j -ner Karel, župnik. Sv. Flori jan ob Boču; Musi Alojz, župnik in duh. svetnik, Vitanje; Požar Alfonz, dekanijski upravitelj in duh. svetnik, Rečica v Savinjski dolini; msgr. dr. Ivan Jožef Totna-žifi, škof lavantinski, Maribor; Vogrinec Janez, župnik in duh svetnik, Sv. Frančišek Ksavert] v Savinjski dolini; Mčkar Marko, župnik in duh. svetnik, Loče. Sestanka se pa ni udeležil Ceba-šek Jakob, župnik, Sv. Miklavž nad Laškim, Gospodje so obhajali ob tej priliki tudi 40 letnico mašništva. Zato so imeli cerkveno slovesnost s pridigo in sv. mašo prevzv. nadpastirja. Tudi rajnih tovarišev so se spominjali s posebno črno peto sv. mašo, ki jo Je daroval g. Bratušek K tej cerkveni slovesnosti se Je zbralo precej ljudi in naši šolarji. Ločka cerkev Je bHa tako skoraj polna vernega ljudstva. Veselje jubilantom Je povzdignilo nadvse lepo vreme in petje šolarjev, ki so Jim po kosilu zapeli par lepih pesmi, za kar gre zahvala voditeljici šolskega mladinskega zbora gospe Orel-Ščekovi Bredi, komponistinji in šolski upraviteljici. Veselimo se z jubilanti, Jim
Bdeča straža ob španski reki Ebro, kjer so bili v zadnjem času komunisti hudo poraženi od narodnih čet.
PAZITE PRI
BATERIJAH
na znamko
CROATIA
častitamo in prosimo Vsemogočnega, naj jim nategne dneve do skrajnih mej življenja, da bodo lahko Se obhajali več tako lepih in veselih sestankov. Bog jih živi!
Laško. Efektna loterija v Laškem je vzbudila vsesplošno zanimanje po vsej Sloveniji Ne mine dan, da bi loterijski odbor ne dobil dopisa iz naj-oddaljenejših krajev Slovenije, naj pošlje srečke. Saj so dobitki res tudi bogati in vredni vsega zanimanja: tovarniško nov avto, motorno kolo, par volov, radio-aparat, šivalni stroj, 24 koles in vse polno drugih lepih dobitkov. Srečke so le po 6 din. Žrebanje se bo vršilo v Laškem 31. decembra 1938 pod državnim nadziorstvam. Ako želiš, da mame gospod »žreb« 31. decembra na piko tudi tebe, se nemudoma oglasi pri krajevnem razpečevalcu srečk ali pa naslovi kartico na loterijski odbor v Laškem in srečke boš takoj do-bfl. Boš videl, tokrat čaka sreča tudi tebe! Izžrebane številke bodo objavljene v časopisih.
Regent Madžarske, Horthy, se bo dal oklicati za kralja. Na sliki vidimo bodočega madžarskega kralja na svoji slavni konjerejski farmi v Keo-deres.
INITEO STATESPOSTACE

s-v
UPS!
Ameriški predsednik Roose velt v zadnji volilni borbi.
ppig
1 WOOC.ROW-k B A- WItSiON
19*3
ejil	.:. ¿¿¿i..-,	•
Združene države Severne Amerike so izdale (tolarsko znamko s sl?f-o melvojnega preilsedinik»
Wilsona.
Novice iz drugih držav
Pogodba med Anglijo in Italijo pravomočna.
že davno sklenjena pogodba med Anglijo in Italijo je .postala pravomočna 16. novembra dn je z njo priznala Anglija Italiji zasedbo Abesinije.
Volitve na Aagleškem. Februarja 1939 bodo na Angleškem parlamentarne volitve.
Romunski kralj v Londonu. Dne 15. novembra se je pripeljal v London na obisk romunski kralj Karel-v spremstvu prestolonaslednika Mihaela in zunanjega ministra Petresca Comnen.
Domače novice
Hioma deklica na božji poti shodila. Marijo Pomagaj na Brezjah sta obiskala zadnjo nedeljo siromašna zakonca Janez in Marija Krajnik iz Gradešič, župnija Reteče pri Škofji Loki. Že četrtič sta prinesla svojo devetletno ohromelo hčerko Tončko in sta prosila Marijo pomoči. Deklica se je pred poldrugim letom tako prestrašila hudega psa, kateri jo je podrl, da je popolnoma ohromela in zaostala. Na največje začudenje vseh navzočih je pri povzdigovanju pri glavnem oltarju sirota naenkrat vstala in zgovorila, da so jo okrog stoječi slišali: »Grem k Mariji!« Po končani službi božji se je priglasilo samostanskemu predstojniku šest oseb kot priče, katere so Videle od blizu nenadno ozdravljenje.
Prva mariborska tekstilna tovarna prodana, češka tvrdka Doctor in drug je bila prva, ki je zgradila po prevratu v Mariboru veliko tekstilno tovarno, katero so povečevali od leta do leta in je bilo v zadnjem času v njej zaposlenih tisoč delavcev.
Slinavka in parkljevka sta se pojavili pred kratkim v vasi žiberci, občina Apače. Zaradi nevarne nalezljive bolezni je oblast izdala prepoved vseh sejmov tudi za okoliške občine in tudi prepovedala goniti skozi okuženo vas govedo in z njo voziti Okoliških živinorejcev se je polastil velik str ali, da eo ta nevarna bolezen razširi tudi v Okolico.
Požar na sokolskem telovadišču v Mariboru.
Dne 14. novembra zvečer je iz nepojasnjenega vzroka pogorela na sokoLskem telovadišču med Koroščevo in Gosposvetsko ulico v Mariboru lesena tribuna. Gasilci so požarno nevarnost hitro omejili.
Roparski napad. V Založah pri Polzeli prebiva bcdj na samotnem posestnica gdčna Frančiška Vaši, ki je daleč znana dobrotnica. V njeno hišo jo skušal ob treh v noči vdreti neznanec. Ropot je prebudil gospodično, katera je hotela pobegniti, a jo je zaustavil tolovaj in je s samokresom v roki zahteval denar. Vsa prestrašena mu je izročila Vašlova 200 din in hranilno knjižico, katero pa je zagnal po tleh in je začel sam iskati denar po hiši Ropot je zbudil sina najemnice, kateri je pogledal skozi okno. Ropar se je ustrašil iznenadenja, ustrelil dvakrat v okno in ^zginil v noč.
Podsut od zemeljskega plaza. Pri gradbi ceste Pohorski dom—Sv. Areh je bil zaposlen 26 letni delavec Franc Sluga iz Radvanja pol Mariboru. Plaz zemlje se je utrgal in ga je tako podsul, da 0) ga rešili z zlomljeno levo nogo.
Star požigalec umrl v jetnišnici. »Slov. gospodar« je že pisal o 83 letnem požigalcu Antonu Kocbek iz Slov. goric, ki je prestajal v zaporu mariborsko jetnišnice trimesečno kazen. Kocbek Je te dni v ječi umrl.
Opeka mu je padla na glavo. Pri prekrivanju mariborske stolne cerkve je padla na glavo opeka in presekala lobanjo 66 letnemu delavcu Ferdinandu Semeniču, katerega so prepeljali v resnem stanju v bolnišnico.
Iz naših društev
Studenci pri Mariboru. Kat. slovensko izobraževalno društvo je pričelo z živahnim delovanjem ■ tem, da si pridobi čim več sredstev za obdaritev ubogih šoloobveznih otrok, ki jih bo obdarilo kakor druga leta. V ta namen priredi s fantovskim odsekom Martinov večer v nedeljo, 20. novembra pri Spureju, dr. Krekova 26, s pričet-kom ob šestih zvečer. Spored je pester, zato naj se vsak odzove vabilu ter se naj udeleži te prireditve.
Slovenska Bistrica. Mesec november je posveten spominu na rajne. Zato bo naše Prosvetno društvo uprizorilo v nodeljo, 20. novembra, ob 1 štirih Jalenovo dramo »Grobovi«. Prelepa igra napravila tudi na vaa nepozaben vtis. Vsi ste iskreno vabljeni!
Črešnjevec pri Slov. Bistrici. Prosvetno društvo priredi v nedeljo, 20. novembra, po večernicah v Slomšekovem domu veseloigro »Micka, premisli ai!« Tri dejanja. Ker ta dan nastopi naša mladina prvič v novem domu, na novem odru in z novimi kulisami, se vabijo V3i prijatelji poštenega veselja v naš dom, da se po težkem jesenskem delu enkrat iz srca nasmeji jo. Na svidenje!
Šmarje pri Jelšah. V zadnji številki nam pri-; ljubljenega »Slov. gospodarja« je izšel dopis, kjer smo v drugem delu dopisa našli trditve, ki ne odgovarjajo resnici, temveč ustvarjajo med či-tatelji napačno mnenje o naši za vse dobro in plemenito vneti in delavni mladini. Sporazumno s preč. g. dekanom sem se podpisani odločil, da zavrnem krivične očitke, ki ne zadevajo samo »činiteljev na merodajnih mestih«, ampak predvsem mladino samo. Rezultat našega dela v teku enega leta je v glavnem sledeči: 1. a) Proslava 1. decembra 1937; b) proslavitev 70 letnice rojstva preč. g. dekana Fr. Loma: c) božičnica z odrskimi nastopi in obdaritev 300 otrok Marijinega vrtca; d) veseloigra za predpust; e) materinska proslava z igro o veliki noči; f) v počitnicah so pripravili eno odrsko prireditev tudi dijaki; g) proslavili smo zlati jubilej preč. g. msgr. Vrežeta z akademijo, ki je bila poleg- proslave 70 letnice preč. g. dekana najlepša in je zajela največ mladine, da, vso faro; h) proslavili smo rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra H. in imeli žalno komemoracijo za rajnim viteškim kraljem Aleksandrom L Zediniteljem; i) novo poslovno dobo smo začeli s proslavitvijo praznika Kristusa Kralja — zjutraj skupno sv. obhajilo, popoldne prireditev v dvorani; j) zdaj pripravljamo igro »Lurška paštirica« in k) proslavo 1. decembra; 1) štirikrat smo imeli skioptična predavanja za odrasle, trikrat pa za otroke. — 2. Notranje delo v fantovskem odseku: Imeli smo lepo uspele fantovske duhovne vaje. Verske nauke so imeli naši člani redno (skupaj s fanti Marijine družbe. Udeleževali so -se v krojih verskih svečanosti, procesij itd. Sefetanke smo imeli z malimi izjemami enkrat nat teden, telovadbo pa dvakrat, in to s takim uspehom, da smo pripravili za ljubljanski tabor sedem telovadcev več kot se jo od nas pričakovalo. Vse to ugotavljam kot predsednik fantovskega odseka, ki sem se redno udeleževal fantovskih večerov. — 3. še bolj živo je bilo prosvetno delo v dekliškem krožku, kjer so po zaslugi požrtvovalnega vodstva žele izredno lepe uspehe in prejele odlično oceno pri tekmah. Imele so duhovne vaje skupaj z drugimi dekleti in poleg svojih vzorno urejenih tedenskih sestankov tudi verske nauke z Marijino družbo. — 4. Naša prosvetna mladina se je delno udeležila taborov v št. Juriju ob juž. žel., pri Sv. Petru pod Sv. gorami in v Rogaški Slatini, polnoštevilno pa v Ljubljani, saj je na Stadionu nastopilo 72 šmarčanov. In tako dalje. Mislim, da to poročilo dovolj jasno odgovarja gornjemu dopisniku, ki mu je »kulturni razmah naše mladine« pri srcu. Osebno sem mu pripravljen dati še jasnejše poročilo in dokaze. Tebi, šmarska mladina, pa kličem: Z veseljem pojdi na prosvetno delo za svojimi vzvišenimi cilji! — Vcselič Franc, šmarski kaplan.
Naši rajni
Nova cerkev pri Celju. Dan po svojem godu je umrl na svojem posestvu v Polžah Majcen Martin, stara korenina, mož poštenjak. Bi) je drugače zelo skromen, vsa svoje življenje ni bil nikoli v krčmi, a za vsako dobro stvar iskreno vnet in dobrotljiv. Večkrat je povedal kako modro pa tudi muhasto sodbo. Ko so ga nagovarjali proti koncu svetovne vojne za vojno posojilo, se je kratko odrezal: »Kaj hodijo k meni po papirnat denar, saj imajo sami stroje za njegovo izdelavo. Naj si ga kar napravijo!« Imel je dobro in rodovitno kmetijo. Večkrat je rekel: »Ko bi mi kdo daroval še drugo kmetijo pod pogojem, da jo moram sam obdelovati, ga takoj tožim!« Bil je miroljuben in dober sosed, pošten možakar in dober kristjan. Imel je veličasten pogreb. Svetila mu večna luč — žalujočim pa naše sožalje!
Dopisi
Studenci pri Maribora. Bliža se čas, ko bo vreme zaprlo zunanje delo, a pri nas je postala nenavadna podjetnost za gradbo stanovanjskih hiš ter drugih objektov. Posebno važnost vzbuja moderen gasilni '' m, pri katerem gre delo h kraju. Da se je zgradil gasilni dom, gre zahvala članom gasilske čete ter dobrotnikom Studenča-nov. Moderno stanovanjsko hišo gradi v Gregorčičevi ulici PodiDorno društvo žel. delavcev in
uslužbencev v Mariboru. Odboru istega društva bi položili na srce, da bi bila najemnina primerna plači delavca (400 do 1000 din), katero sedaj dobiva. Start cerkveni hlev dela prostor novemu.
Sv. Ana v Slov. goricah, življenje v naši župniji je živahno razgibano. Gradnja nove ceste Sv, Ana—žice živahno napreduje. Zaposlenih je stalno do 30 delavcev. Z novo cesto bomo dobili p repo trebno zvez», ki bo v veliko gospodarsko in kulturno korist naše severne meje. Sezonski delavci se zaporedoma vračajo iz Nemčije, ker j« njihova pogodbena doba potekla. Do 8. decembra se bodo vrnili vsi. Z življenjem, delom in zaslužkom v Nemčiji se jih pač malo pohvali te si n» žele več nazaj. Sadna sezona se že nagiba h koncu. Trgovina je prenehala, ker je sadja zmanj-Italo. Smo zadovoljni, še bolj so pa najbrž zadovoljni sadni trgovci in mešetarji.
TOlliBO glMHIfC
V soboškem okraju je ljudstvo s precejšnjo za-dovoljnostjo vzelo na znanje kandidaturo g. advokata in banskega svetnica Franca B a j 1 e c a. Imenovani gospod je v soboškem okraju precej znana osebnost, zlasti še, odkar je kot banski svetnik s svojo neumorno delavnostjo v zadnjih treh letih soboškemu okraju več pridobil, kakor je pa dobil ta okraj v vseh prejšnjih letih, odkar je Prekmurje priključeno naši državi. Ljudstvu j« znano, da je v precejšnji meri tudi njegova zasluga zgraditev lepega in velikega delavskega doma v Murski Soboti, izpopolnitev gimnazije v popolno osemrazredno, kakor tudi ustanovitev okrožnega sodišča v Murski Soboti. Zlasti se je pa močno zavzel za gradnjo mostu čez Muro in danes je ta gradnja že v polnem delu. Močno si je prizadeval tudi za izpopolnitev kmetijske šole v Rakičanu, katera je bila nedavno otvorjena. Njegova zasluga so pa tudi številni novi mostovi na banovinskih cestah v Prekmurju kakor tudi številne in izdatne podpore občinam za javna dela. Glavna borba njegova je pa šla za gradnjo nove bolnišnice v Murski Soboti, za katero so sedaj načrti že gotovi in krediti odobreni, tako, da sa bo spomladi že začela graditi. Samo bolnišnica bo stala 12 milijonov dinarjev in bo tedaj ena najmodernejših v Sloveniji, novi most čez Muro bo pa stal okrog pet milijonov dinarjev. G. Bajlec tedaj lahko nastopa okrog že kot mož, ki je v svojem okraju mnogo pridobil. To mu ljudstvo na vseh shodih tudi odkrito priznava in očito odobrava njegovo kandidaturo.
Tudi evangeličani so zadovoljni s kandidaturo g. Bajleca v soboškem okraju, ker je prišlo do tega v lepem sporazumu z evangeličani, in zlasti tudi z dosedanjim poslancem soboškega okraja industrijalcem g. Bsnko Josipom, ki je tudi evan-geličan. Namestnik g. Bajleca je Vezir Geza, posestnik in župan v Martjancih, ki je ravno tako ugledna in obče spoštovana evangeličanska osebnost. Oboji, tako evangeličani kakor katoličani, so pač sprevideli in spoznali, da jim obojestranske borbe lahko . vsakem oziru samo škodijo, složno sodelovanje je pa samo v korist obojih. Zato g. Bajleca tudi evangeličani ravno tako kakor katoličani -ovsod po volilnih shodih in sestankih z vso odkritostjo in prijaznostjo sprejemajo ter so odločni za borbo in zmago politike sedanje vlade.
Cankova.	lena šola je v glavnem dogra-
jena. Je to ena najlepših šol v vsej Slovenski Krajini, prav gotovo pa v soboškem okraju. Nekaj č^isa smo se že bali, da z gradnjo šole ne bomo mogli nadaljevati, ker so se nam postavile na pot najrazličnejše ovire. Tako" zlasti dolgo nismo mogli dobiti dovoljenja od ministrstva financ za najetje potrebnega posojila. Končno smo se obrnili na g. advokata in banskega svetnika Bajleca Franca, ki sedaj kandidira v našem okraju, in v kratkem je bilo vse ugodno rešeno. G. Bajlec nam je izposloval dovoljenje za najetje posojila, teo-.i na še 50.000 din podpore od prosvetnega ministrstva v Beogradu. Za to veliko dobi u uo je g. Bajlecu vsa naša občina iskreno hvaležna in se je tudi odločila, da bo do zadnjega volilca oddala svoje glasove za njega. Naša občina tudi še ni pozabila, kakšno dobroto je storil g. Bajlec našemu prebivalstvu in prebivalstvu vse jurjavske doline s tem, da nam je izposloval carinski prehod pri Cankovi. S tem je našemu ljudstvu prihranjenih mnogo trudov in stroškov, česar g. Bajlecu nikoli ne bomo pozabili.
Volilni shodi v gornjegrajskem okraju. V gor-njegrajskem okraju se pridno vršijo volilni shodi. Za v nedeljo, 20. novembra, je določeno, da sa vršita dva shoda, in sicer po zjutranji sv. maši ▼ Bočni v gostilni žmavc, potem pa v šmartnem ob Dreti, tudi po sv. maši, v hiši g. Rojtnove. Na shodih bo govoril kandidat Steblovnik, njegov namestnik Kotnik in drugi,
Kmečka trgovina
gorje ob Savi: voli 4—5.50 din, telice 4—5 din, klavne krave 2.50—3 din, za pleme 2000 din za glavo. — Maribor: voli 5, 4.50 in 3.50 din, telice 5, 4.50 in 3.50 din, krave 4.50, 4 in 3 din, teleta 6.50 in 5 din. — Kranj: voli 6.25, 5.50 in 5 din, telice 6, 5.50 in 5 din, krave 5.50, 4.75 in 4.25 din, teleta 7.50 in 6—7 din. — Dol. Lendava: voli 6, 5 in 4 din, telice 5.50, 5 in 4 din, krave 3.50 in 3, teleta 7 in 6 din. — Dravograd: voli 5, 4.50 in 4, telice 5, 4.50 in 4 din, krave 4, 3.50 in 3 din, teleta 6.50 in 5 din. — Murska Sobota: biki 5—5.50, 4—5 in 3.50—4 din, telice 4—4.50 in 4 din, krave 3.50, 3 in 2 din, teleta 5—6 in 4—5 din. — Ljutomer: telice 4, 3.50 in 3 din, krave 3 in 2.50 din, teleta 6 in 5 diin. — Konjice: voli 4.50 in 4 din, telice 5 in 4.50 din, krave 4.50 in 4 din, teleta 5.50 in 5 din za 1 kg žive teže.
Svinje
Cene so v splošnem čvrste, mladim pujskom pa rastejo. — Na ptujski sejem je bilo prignanih 147 svinj in 171 prascev, prodanih pa vsega skupaj 113 komadov. Prasoi 6—12 tednov stari so se plačevali po 80 do 165 din komad, pršutarji 7.25 do 8 din, debele svinje 8.25—8.50 din, plemenske 7—7.25 din za kg. — Na sejmu v Novem mestu so se prodajali mladi pujski 8—12 tednov stari po 100—180 din, pršutarji po 6—7.50 din, lepi špeharji po 8.50 din kg žive teže. — V Dravogradu so špeharji po 12, pršutarji po 10 din. — V Kranju so se prodajali mladi pujski 7—8 tednov stari po 140 do 240 din za glavo, špeharji so bili po 10.50, pršutarji pa po 8—9.50 din kg.
Konji
Na zadnjem ptujskem sejmu so se prodajali konji komad po 660 do 4800 din, žrebeta pa po 800 do 1750 din. Precej povpraševanja je bilo po
Tržne cene v Maribora dne 12. novembra 1938
Meso: Goveje salo 15—16 din, slanina 14 dq 15 din, pljuča 7—8 din, jetra 8—10 din, reberca 10—12 din, svinjsko meso 13—14 din, riibe 15—17 din, morske ribe 10—34 din, zajec 13—14 din za 1 kg.
Zelenjava: krompir 0.65—1.50 din kg, merica 5—6 din, čebula 2—4 din, česen 5—8 din kg, zelje glava 0.50—3 din, kislo zelje kg 3 din, repa 1 din, 6 komadov zelene paprike 1 din, karfijola komad 1—7 din, ohrovt komad 0.50—2 din, hren kg 8—9 dm, zšlena komad 0.50—2.50 din, buča 0.50—2 din, paradižniki kg 4—5 din, šopek peter-šilja 0.50—1 din, glavnata solata 0.50—1.50 din, endivija 0.25—1 din, kup motovilca, radiča, Spi-nače, vrtnega korenja in fižola v stročju 1 din, por komad 0.25—1 din, 2—4 komade kolerabe 1 din, luščen grah Uter 7—12 din, 2—3 komade redkve 1 din, šopek majarona 0.50—1 din.
Sadje: jabolka 3—6 din, hruške 6—8 din, suhe slive 8—12 din, grozdje 5—12 din, celi orehi 10 din, luščeni orehi 26—32 din, kostanj 4—5 din za 1 kg, Uter 1.50—2.50 din, pečen kostanj liter 6 din, šipek liter 3 din.
žito : pšenica 1.50—1.75 din, rž 1.50 din, ječmen 1.50 din, koruza 1.25—1.50 din, oves 1 din, proso 1.50 din, ajda 1.25 din, fižol 2—3 din.
Mlečni izdelki: mleko liter 1.50—2 din, smetana liter 10 din, surovo maslo kg 24 din, čajno maslo 28—30 din, domači sir 10 din, jajca komad 0.75—1.25, konzervirana jajca kom. 1 din.
Perutnina: kokoš 18—25 din, par piščancev 20—60 din, gos 30—45 din, puran 30—70 din, raca 15—20 din.
Krma: sladko seno kg 0.70—0.80 din, pše-nična slama 0.40—0.45 din.
Oboroževanje in kmečka trgovina
Ves svet se oborožuje, čeprav vse države zagotavljajo svojo miroljubnost. Narodii izdajajo ogromne vsote za orožje — toliko denarja, da bi lahko vse plavalo v bogastvu, če bi se naložil v druge, koristnejše svrhe. Pa tudi veliko oboroževanje ima svoj vpliv na svetovno trgovino, ne samo na trgovanje s kovinami in kemikalijami, ki se rabijo v vojne svrhe, temveč tudi na trgovino s kmečkimi pridelki. Tako mi sedaj prodajamo z lahkoto našo pšenico, ker si hočejo velike države napraviti ogromne zaloge žita za primer vojne. Prodajamo veliko živine in svinj v inozemstvo, kjer delajo iz mesa vojaške konzerve. Naše konje kupujejo razne inozemske vojaške komisije za syoje armade. Pa tudi za naš les se odpirajo lepši izgledi. Kajti les se še vedno zelo potrebuje v oboroževalni industriji. Tako se potrebuje lee pri izdelavi letal, zlasti upognjen les. Tovarne za strelivo potrebujejo velike količine lesa za izdelavo zabojev za strelivo. Mnogo lesa je potrebno tudi pri izdelavi obrambnih črt in trdnjav. Tudi pri zidanju vojašnic je potreben les. Ne morejo biti brez lesa ladjedelnice. Oboroževanje bo moralo zato vsaj v neki meri dvigniti potrošnjo lesa in bo s tem tudi omogočilo poživljenje na mednarodnem lesnem trgu.
Število pridobitnih podjetij se je povečalo
Zbornica za TOI v Ljubljani je izdala seznam vseh pridobitnih podjetij v Sloveniji, če ta najnovejši seznam primerjamo z lanskim, vidimo znaten napredek, število podjetij — trgovin, industrij in obrtnih lokalov — se je zelo povečalo v primeri z lanskim letom. Število obrtnih lokalov se je povečalo za 428, število trgovin za 275, gostinskih obratov za 79, industrijskih obratov pa za dva. To povečanje je znak, da gospodarske razmere pri nas le niso tako slabe, kajti v tem primeru bi moralo število pridobitnih podjetij padati, ne pa naraščati!
Izvoz sadja
Letošnji izvoz jabolk je bil precej velik in so samo s Pesnice, ki je največja izvozna postaja za sadje, odpremili več sto vagonov jabolk s Kozja-ka in Slovenskih goric. Seveda je bil izvoz mnogo večji, ker so odpremili mnogo našega sadja tudi iz Ptuja, Ormoža in Gornje Radgone. Ker so letos v Nemčiji jabolka precej slabo obrodila, je tudi cena našega sadja ugodnejša. Naša jabolka se v Nemčiji prodajajo po 2.50—3.40 din za kg. Nemčija poleg mošančkov zelo ceni bobovec, ker je pač najtrpežnejše jabolko.
Trgovina z žitom
Trgovina z žitom ni nič kaj živahna. Našim mlinom se nič ne mudi z nakupovanjem, pa tudi prodajalci ne silijo z blagom, ker pričakujejo, da se bo kmalu začela živahna izvozna sezona zlasti za pšenico. Prizad je dosedaj nakupil 13.500 vagonov pšenice. — Objavljene so vesti, da je med Nemčijo in nami dosežen sporazum za izvoz naše pšenice kakor tudi koruze letošnje žetve. Kontingent za pšenico za nemško trž:šče znaša 20.000 vagonov, kontingent za koruzo pa 10.000 vagonov. — Kakor trdijo, bi nova pogodba z Anglijo pripomogla k še boljši prodaji jugoslovanskega proizvoda na Angleških tržiščih. Kdaj se bodo pogajanja z Anglijo pričela, še ni točno, vendar domnevajo, da prično najkasneje januarja 1939. — V Banatu se sedaj prodaja pšenica po 150 do 156 din za 100 kg. Koruza, za katero je živahno povpraševanje zaradi precejšnjega izvoza, se trguje po 122—123 din stara, po 100 din pa nova, umetno sušena. Banatska pekovska moka se prodaja po 247—255 din, krmilna moka št.- 8 je po 110—112.50 din, otrobi po 97—99 din, oves se živahno kupuje za potrebe naše vojske po 142 do 155 din.
Goveja živina
Slinavka in parkljevka še vedno delata zgago. Znova se je ta bolezen pojavila v Mariboru ter je zopet za dalje časa zaprla mariborski sejem. Hudo r zsaja kuga v okolici Ljutomera, zlasti na Murskem polju, kjer so okužene cele vasi ter je veliko živine poginilo. V okrajih, kjer kuge ni, »o živinski sejmi precej živahni ter je tudi cena sedaj primerna. Dosežene so bile na sejmih sledeče cene: Ljubljana: voli 3.75—5 din, kra^e 2.25 do 5 din, teleta 6.50—7.50 din. — Ptuj: voli 4.25 lo 5.50 din, krave 2.50—4.25 din, biki 4—4.50 din, Junci 3.50—4.25 din, telice 4.25—5.50 din. — Za-
Vprašanja in odgovori
Devetletni fant se poškodoval pri slamoreznici. Odškodnina? V. A. Svojega devetletnega fanta ste dali v varstvo in oskrbo staršem svoje žene. Nekega dne je prišel iz šole ter šel na skedenj, kjer so hlapci in dekle pripravljali rezanico. Porinil je nekaj slame v slamoreznico, pri tem pa — ker je manjkala zaščitna deska — segel predaleč, tako da mu je odrezalo tri prste. Vprašate, ali in kdo je odgovoren za to poškodbo in kaj bi smeli zahtevati iz naslova odškodnine. — V predmetnem primeru bo težko komu dokazati, da je zanemaril dolžno pažnjo nad fantom ter s tem zakrivil nezgodo, odnosno je zaradi malomarnosti ni preprečil, ker je fant že devet let star, stari starši po našem mnenju pač niso dolžni ga imeti vedno pred očmi, ako je fant pri normalnem razumu in mora vsakdanje nevarnosti že sam dovolj poznati in se jih znati varovati. Hlapci in dekle se lahko izgovarjajo, češ, da niso pazili na fanta, ker ni bil njim zaupan v varstvo. Odgovoren pa bi bil dotičnik, ki je slamoreznico poganjal in videl, ali pri primerni pazljivosti vsaj moral videti, da fant tlači slamo v slamoreznico (pri tem morda celo vedel, da manjka zaščitna deska), pa pogona ni ustavil. V primeru dokazane krivde bi moral dotičnik plačati stroške poško-dovančevega zdravljenja, povrniti mu bodoči zaslužek, odnosno razliko na zaslužku, ako bo poškodovanec (delno) nezmožen za pridobivanje in mu plačati preiskanim okolnostim primerno bo-lestnino. — Lastnik slamoreznice, pri kateri je manjkala zaščitna deska, bi lahko rekel, da je dotičnik, ki je imel s slamoreznico opravka, to vedel in da (lastnik) pač ni mogel predvidevati, da bo segal v slamoreznico devetleten fant. V eventualnem sporu bi bila odločba odvisna od presoje sodnikov v zadnji inšlanci, kajti zakon ne ureja posameznih konkretnih primerov, marveč določa le splošna pravila.
Odvetnik zahteva plačilo, čeprav poverjenega posla ni pravilno dovršil. S. A. Najeli ste si odvetnika, da uredi Vašo »zaščitno zadevo«. Pravite, da je izpustil vnesti znesek 25.000 din vzlic Vašemu ponovnemu opozorilu in zahteva sedaj plačilo. Na posamezna vprašanja Vam odgovarjamo: Odvetnik mora delovati v poverjenem poslu, dokler traja pooblastilo, ter je odgovoren stranki, če ga ne izvrši. Odvetnik je upravičen, odpovedati svoji stranki zastopanje; vendar pa
klavnih konjih, ki se zadnje čase zelo izvažajo na Dunaj.
jo mora zastopata še 30 dni od dne, ko ji je vročil odpoved, kolikor jo je treba zaščititi škodljivih pravnih posledic. — Ali je odvetnik poverjeni posel pravilno dovršil, temeljem Vaših pomanjkljivih navedb žal ne moremo presoditi. Ako dolgujete navedenih izpuščenih 25.000 din zasebniku, tedaj tega dolga ni trebalo iznašati pred sodiščem, odnosno pred sodiščem prositi za njegovo znižanje, ker so sodišča vršila znižanja le dolgov nasproti denarnim zavodom in zadrugam, navedenim v členu 7. uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. Znižanje dolga z zasebnikom lahko uredite potom zamenjave zadolžnic pred občino, za kar imate še vedno čas. Za znižanje dolga nasproti denarnemu zavodu je rok za vložitev zadevne prošnje že potekel in bi morali plačati cel, neznižan dolg, pri čemer bi Vam odvetnik jamčil za škodo, ako jo je zakrivil z opustitvijo navedbe takega dolga. Enako bi Vam jamčil odvetnik za škodo, ako bi Vam bilo sodišče dovolilo večjo znižbo (nad 30 do 50%), ko bi bilo vedelo za izpuščeni dolg. — Pritožbe zoper odvetnike se morejo iznesti (lahko pismeno) pred odvetniško zbornico v Ljubljani. Pazite, da ne boste pisali kai žaljivega, marveč navedli le dejstva. Ako bi Vas odvetnik tožil na plačilo nagrade, morate seve v pravdi navesti, zakaj je po Vašem mnenju ni zaslužil.
I. I., večletni naročnik. Sprejeli smo Vaš ponovni, obširni dopis. Okolnost, da je vdova podedovano posestvo prepustila dvema sinovoma s kupno pogodbo in ne z izročilno pogodbo, ne izpre-minja na že danih Vam odgovorih ničesar. Vsekakor poskusite najprej doseči poravnavo brez sodnega postopanja, le s posredovanjem sodnika, ki naj na kak uradni dan povabi vas vse v to svrho k sebi. Mnenja smo, da sodnik ne bo javil po službeni dolžnosti pristojni oblasti tega, kar ste omenili. — Tudi vpliva notarjevega se Vam ni treba bati; saj nima pri takih poskusih poravnave ničesar opraviti. — Ako bosta kupca materinega posestva po smrti matere zatrjevala, da sta kupnino že plačala, bo v primeru, ako se izkaže, da mati-prodajalka ni izstavljala pobotnic za posamezne sprejete zneske, niti ni vodila o njih kake druge evidence, pač težko dokazati, da in koliko še dolgujeta. Poskusite zvedeti od matere, koliko kupca še dolgujeta, ter doseči, da bo o tem napravila zapis in o sprejetih zneskih vedno izdajala pobotnice.
Odlog nastopa vojaške službe dveh bratov. Pred dvema letoma so enega Vaših sinov potrdili k pe-šadiji, letos pa drugega h kraljevi gardi. Bojite se, da bodo oba istočasno pozvali k nastopu vojaške službe. — Napravite prošnjo na poveljstvo pristojnega vojaškega okrožja, navedite razloge, zakaj ne morete pogrešati obeh sinov hkratu ter povejte, katerega sina naj kot prvega vpokliče jo, da bodo vedeli s pozivom drugega počakati, dokler prvi ne odsluži. — Ako sta že dva sinova po vrsti odslužila polni rok 18 mesecev, pri tiče tretjemu le skrajšan rok. Doseže ga lahko s posebno prošnjo, kateri je priložiti družinsko polo in vojaški izpravi obeh že odsluženih sinov.
Uvoz rabljenega dvokolesa iz Nemčije — carinil. G. P. K. Vaša ha je na sezonskem delu v Nemčiji kupila tam malo rabljeno dvokolo. Na vprašanje, ali se mora za malo rabljeno dvokolo plačati enako carino kakor za novo, Vam odgovarjamo, da v splošnem ni razlike, v kolikor je dotični predmet podvržen carini. Carinska obla-stva pa gredo vračajočim se sezonskim delavcem precej na roko in navadno ne zahtevajo plačila carine za dvokolesa, ki so jih kupili in uporabljali v inozemstvu. Znaša pa carina 30% vrednosti dvokolesa, nekaj je treba plačati stroškov ter 3.7% davka.
Dražba posestva zaradi neplačila prvega obroka. J. S. Zaradi lanske vremenske nezgode niste doslej mogli plačati prvega obroka svojega dolga PAB. Davčna uprava Vam grozi s prisilno prodajo Vašega posestva ter s tem, da boste Izgubili zaščito, ako ne boste takoj plačali prvega obroka. Obračuna doslej še sploh niste prejeli. — Davčna uprava je res upravičena do prisilne prodaje Vašega posestva, ako ne plačate zapadlih obrokov. V kolikor ste plačilanemožni zaradi vremenskih nezgod, Vam pride ta okolnost — pod pogojem, ako ste dosegli zaradi take nezgode znižanje davkov — le v toliko v prid, da zaradi zamude plačila obroka še ne izgubite dobrote nadaljnjega obročnega odplačevanja. V splošnem rtamreč sme upnik, ako zaščiteni dolžnik ne plača pravočasno kakega obroka, zahtevati takojšnje plačilo vseh ostalih obrokov, a le znižanega dolga, tako torej, da izgubi zamudni dolžnik le dobroto obročnega odplačevanja, ostane pa dolg znižan in tudi obresti znižane. — Okolnost, da še do danes niste prejeli obračuna, Vas ne oprosti plačevanja obrokov, ki znašajo začasno eno desetino dolga. Up"-"je pa je, da bo PAB kmalu izvršila potrebna de1 a in poslala dolžnikom točne končne obračune.
Posojilo na bremen prost vinograd. J. S. Ako Je Vaš vinograd res vreden 6000 din in bremen prost ter želite posojila 3000 din za dve leti, ga boste v Mariboru najbrž dobili pri Spodnieštajer-«M ljudski posojilnici ali pri Banovinski hranilnici. Napravite prošnjo.
Izpolnitev obljube, dati doto sinu. R. P. Vaš oče, ki je imovit posestnik, Vam je pred ženit-vijo obljubil 20.000 din, izplačal pa Vam še v sedmih letih po njej ni vsega. Vprašate, ali je oče dolžan izplačati, kar je obljubil. — Ako zna-
ša obljubljena dota približno toliko, kolikor bi znašal Vaš zakoniti dedni delež od očetove imovine, potem smatramo očetovo obljubo za obvezno, ko ne gre morda za daritev, marveč za nekako dedno odpravščino. Ako oče ne bi bil ničesar obljubil, bi Vam sodišče na zadevno Vašo prošnjo določilo doto v višini polovice nujnega dednega deleža, to je četrtine zakonitega dednega deleža.
Odvzem zemljišča vzlic 33 letnemu hasnovanju.
M L. Vaši predniki so 18 let hasnovali kos občinskega zemljišča, Vi pa še nadaljnjih 15 let Pred kratkim pa je župan brez Vaše vednosti prepustil ta kos zemljišča Vašemu sosedu. Slednji Vas je tožil zaradi motenja posesti, katero pravdo ste izgubili in Sklenili poravnavo, pri kateri Vam je župan prepustil drug kos občinskega zemljišča, po katerem vodi stara javna pot. Sodišče Vam je dovolilo to pot »ustaviti«, sosedje, kateri so jo že čez 50 let uporabljali, pa jo zahtevajo nazaj in tudi večina občinskih odbornikov ne soglaša z županovim dejanjem. — S 33 letnim hasnovanjem občinskega zemljišča se še ne priposestvuje zadevna pravica, marveč bi trebalo 40 letnega has-novanja. Le za zasebna zemljišča velja 30 letna priposestvovalna doba. — Ako so sosedje res 50 let uporabljali javno, brez prošnje in brez sile kako pot, tedaj jim je ne smete kratkomalo zapreti. Ne zdi se nam verietno, da bi Vam bilo sodišče to dovolilo. Morda Vam je sodnik dal zasebno ' ako tako navodilo, odnosno j o vni pouk, ker mu niste dejanskega stanu dovolj pojasnili. — župan res ni upravičen samolastno, to je brez sklepa občinskega odbora, razrrx>la.<rati r, občinsko imovino. On ima sicer pravico do redne uprave občinske imovine, a odstop kosa zemljišča pač najbrž ne bo snadal k redni upravi.
Davčna uprava terja eksekucijske stroške. S. J. Pravite, da zahteva davčna uprava od Vas plačilo eksekucijskih stroškov, čeprav ni vodila zoper Vas nikake izvršbe, in da zahteva 12 din stroškov, čeprav znaša dolžni davek le 19 din. — Davčna uprava sme za opomin na pačilo zapadlega davka do zneska 500 din računati 1 din, za zneske nad 500 do 1000 din pa pol odstotka iz naslova opominskih stroškov. Ako je morala davčna uprava voditi izvršbo (rubež), sme pri dolžnem znesku do 200 din računati 5 din, pri višjih zneskih pa en odstotek dolžnega zneska iz naslova izvršilnih stroškAv. V Vašem primeru grs najbrž za pomoto, ki bi io bilo naibclie neDosred-no, odnosno ustno urediti nri davčni upravi. Pritožbo — ako bi io napravili — bi trebalo kolko-vati s 30 din kolkom. Morda bi zadoščala nekol-kov&na prošnja, naj davčna uprava stvar pregleda, da li ne gre za pomoto.
Samouoravne doklade k rentnini. J. S. Vprašujete, ali sme davčna uprava izterjavami polf^T rentnine tudi samounravne doklade. — V splošnem se plačujeio avtonomne doklade od vseh neposrednih davkov, razen u3lužbensV<??a. Glede rentnine je sicer n^kai omejitev, a v Vašem primeru, ko plačuiete rentnino od obresti. k! iih dobivate za hran^no vlogo, ste dolžni plačati tudi samoupravne doklade.
malčkom
Jumbo
Mali Jumbo je bil porednež. Abeceda mu ni ugajala posebno, poštevanka mu je bila
pretežka, samo lenuharil je zelo rad. Uboga mati se je jezila ves dan. Jumbo se pač nI hotel učiti.
Nekoč ukrade mali Jumbo materi ključ od jedilne shrambe/ Po prstih se je vtihotapil v shrambo in'je hotel odnesti lonec
i >
z medom. Nenadoma pa se je grozno prestrašil male miške — in posledica je bila, da so tatu kmalu našli.
Tudi v šoli ni bil nič kaj prida. Vedno je le premišljeval, kako hi komu nagajal
Le kaj mu je prišlo v glavo, da je soseda polil s črnilom? Pri vsej hudobiji je imel Jumbo še srečo, ker slučajno ga ni gledal učitelj, kajti njegova palica pleše jako neprijetno po tačcah.
(Dalje prihodnjič)
Dobil je svoje
Socialist: »No, kmet, ali si dobro vzgojil svoje prasce?«
Kmet: »Pa še kako! Toliko znajo ko vi!«
Socialist: »No, kaj pa znajo?«
Kmet: »Jesti, piti, spati in kruliti.«
Nič
Orožnik (trumi, ki se je zbrala pred gostilno): »Kaj pa je tu?«
Miha: »Nič, gospod orožnik! Le Mlinarjevega Jurija so nekoliko ubili. Bog mu daj večni mir!«
Dobra primera
»Pomislite, ta vražji osel me je tako brcnil, da sem se le s težavo pobral s tal.«
»Veste, žival je ravno taka ko človek. Ce sreča svojega sorojaka, se rada nekoliko pošali...«
Pri zdravniškem izpitu
Profesor: »Gospod kandidat, kaj bi storili, če bi se eden vaših tovarišev nenadoma onesvestil? Kako bi ga vzbudili?«
Študent: »K njegovemu ušesu bi se sklonil in bi mu zašepetal: Vstani, denarno pismo si dobil!«
Pri brivcu
»Ste že brili opico?« vpraša neki šaljivec brivca, preden se je vsedel.
»Doslej še ne,« je odvrnil brivec, »a če želite, bom takoj poskusil...«
ZA ZIMSKE VEČERE
Kakšen bo zamorec, če pade v Rdeče
morje?	Caa^oj^)
*
Zakaj ženske nimajo rade odmeva?
(■opasoq ofupez i^oun ofoooq aojj) *
Kdo je sekal drva na hrbtu svoje matere ?
("bCtuigz b[tq oC t}bui baoSoCu — urepy) *
Kako je treba vsoliti svinjsko meso, da še drugo leto ostane sveže in užitno?
(•j003a aoj}saa[ig b^j)
Kako je mogoče narediti 20 parov čevljev v pol uri?
("9jos ouiozojpo AaCujoijs uioj-ed 02)
Katere ovce jedo več: bele ali črne?
('09a at j95[ 'aiog) #
Koliko fižolov gre v en pisker?
(•JO}OU l}T3AOp OUJB.ioul l{tC J9H 'U9qOJ<[)
#
Kdaj skopuh rad je in pije?
(•ures oC rep^)
Kateri poveljnik je nosil v svetovni vojni največjo kapo?
<-oa-b[S oCooaCuu pun af ijj 'qsij,)
OTJs te fanrinA m
S® pred nekaj tati smo ogorčeni traB, kako v Es&cStjL močo jo t morje velikanske nmofttoe kavd-ttih zm, ker je cena sa kava preslaba. Sedaj pa m> po petletnem napornem ddu kemiki brazilskega državnega laboratorija naSl! sredstvo, kako bi ae dalo iz kavinih Krn delati neko posebno oije. To novo olje bi bilo mogoče uporabljati bo-di»i ca živež bodisi za industrijo. Tako vsaj ne br več treba kave metati v morje.
Zelenja v» z morskega dna
V Cardiganskem zalivu na angleSki zapadni e-bali so uredili »podmorsko farmo«, ki naj bi pridobivala dragocene podvodne rastline in jih uvedla v ljudsko prehrano. Raziskave so pokazale, da je v tem zalivu 63 različnih vrst podvodnih rastlin, ki bo vse užitne. Ker imajo dosti raznih soli in vitaminov, so celo tečnejše in bolj zdrave nego kopne rastline. Poseben stroj, ki so ga sestavili nalašč za to, kosi rastline na morskem dnu in jih dviga na površje. Doslej delajo do globine 40 metrov. Iz rastlin, ki so jih tako pridobili, so izdelali med drugim zelo okusno mezgo. Cela vrsta rastlin pa je enako uporabna tudi za sestavo zdravil tn tvoriva za plinske maske.
Klobuk na angleškem sodišču
Pred sodnike v South-ELmptonu je bila nedavno pozvana mlada deklica ea pričo. Prišla je, toda ko 90 jo poklicali z imenom In je stopila naprej, >o je vodja obravnave nagovoril: »Oprostite, prišli ste brez klobuka! Takšno obnašanje ne odgovarja angleškim pravilom ^ dostojnosti« Deklica je zardela do ušes, potem je pokazala na majcen klobuček, ki je eedel zadaj na njeni glavi Bil je iste barve kakor njeni lasje, zato ga sodnik nd opazH. Seveda je sodnik umaknil svojo zahtevo po klobuku, ko se je prepričal, da Ima deklica nekaj klobuku podobnega na glavi
Ukradena nevesta
Rrfrrantdfttov» povest podomeieoa	7
»Ne, to reč bom plačal jaz eam, naj velja, kar hoče,« je dejal Lojz navdušeno; »ti pa boš dobil še posebej deset šilingov za to, 6e ae nam posreči.«
»Aha, zdaj se ti je kapitalist spet pokazal; po denarju ti brodi kakor nas eden z žlico po močniku.«
»Za dober namen rad dam — in mi še nikoli ni bilo žal, če sem v dober namen kaj dal.«
»Kakšen dober namen pa bi bil tu?«
»Ljubezen do bližnjega — Tonču morava njegove zahrbtne načrte prekrižati. Haha, ta ti bo Valentinovo bolezen dobil, tako ga bo od same jeze vrglo; midva pa se bova smejala ko še nikdar, če mu ški-lave oči okoH in okoli glave zavije.«
»Ti si mi čeden kristjan! Ali veš, kaj je ljubezen do bližnjega?«
»Totlč ni moj bližnji — nikoli bil ni Glavna reč je zdaj ta, da se nama vse posreči.«
»Posrečilo se bo, če boš le ti znal molčati, da tega nihče ne izve.«
»Molčati znam kakor grob.«
»Da, kadar ničesar ne veš.«
»čenčav nikoli bil nisem.«
»čenčav ne, ampak klepetav kakor star gosak.«
»Kdo to pravi? Salabolt!« je vzrohnel Veliki Lojz.
»Ljudje, ljudje pravijo to.«
»Kateri ljudje? Povej jih! Povej mi enega! Po imenu mi ga povej, po imenu!«
»Jaz pravim to. Saj sem jaz tudi eden.«
»Ti torej ? Da veš: prijatelja sva si bila — in nič več. Tožil te bom, zaradi žaljenja te bom.«
»Kdaj neki? Ali še danes?«
»Nocoj in jutri, žal, ne utegnem. Ali pojutrišnjem! Pripravi se! Pojutrišnjem te bom.«
»Me veseli, zares me veseli. Zdaj moram pa domov, ker je treba še to m ono za jutri pripraviti.«
Peter se je smejal, ko je vstal in se namenil proti durim.
»Holio, nikar tako na hitro, počakaj še malo!« se je zasukal Lojz. »Ah ga še boš kozarček? Ta črničevec je res dober.«
»Bog plačaj! Pameten bodi jutri in priden! Da ga kaj ne polomiš!«
»Posedi še malo!«
»Ne morem. Lahko noč! Dobro se mi naspi in kaj lepega ti se naj sanja, moj ljubi!«
V.
Take poroke v Grabnjah še ni bilo kakor je bila Hanzejeva m Lejina. Tako čednega para, so dejali ljudje, še ni bilo v fari; toliko godcev, pevcev in veselih svatov se še na nobeni svatovščini ni nabralo; pa tako molčeče, hladne in na videz prevzetne neveste tudi še ni bilo — in tako žalostno se še nobeno ženitovanje v Grabnjah ni končalo.
Že zjutraj navsezgodaj so se zbrali pevci pri Poltniku in moški zbor je marsikatero lepo zapel, godci pa so jo urezali pred sejmiščem. Svat je so bili židane volje in fantje so prešerno vriskali.
Ko je mladi par prihajal od doma, so pokali to-piči, da je odmevalo od vseh strani.
Pred cerkvijo se je zbralo pol fare in prodajalo zijala; zdaj je tu kdo komu kaj pošepnil, zdaj spet se je tam kdo na glas pomenil s sosedom.
Največ so se menih o nevesti. Ta je bila čedno po mestno oblečena — obleka je bila temnomodra —, na glavi je imela srebrnkast venec. Obraz je bil bled, le na licih je gorel rahel rdečkast cvet. Šla je pokonci kakor kaka grofica in se ni ozrla niti na desno niti na levo, ampak je gledala naravnost predse.
»Lepa je,« je nekdo med gledalci dejal glasno. Drugi je pristavil prav tako na glas:
»Da, ampak prevzetna kakor greh. Nikogar ne pogleda.«
Leja je dola pomenek, afi s ničimer ni izdala svoje nejevolja, fe rdečica na licih jI je še bolj zagorelo.
Ženin, ki je glasove tudi čul m razumel, se > zdrznil in vznemiril. Oblečen je bil črno, preprosto sicer, toda obleka mu je bila kakor vlita. Njegov« lepe moške poteze so bile danes resne in nihče, kdor ga ni poznal, ne bi bil dejal, da je to poredni, vedno zgovorni in veseli Hanzej.
Tik za ženinom in nevesto sta šla Veliki Lojz in Črni Peter v temnih nedelnih oblekah; tako po pražnje sta se opravila le za veliko noč. Lojzu je njegova koščena glava štrlela visoko izza trdega ovratnika, Peter zraven njega je bil čisto majhen m okrogel.
Za tema so se vrstili drugi svat je: Žnidar, Jošt, Tina, Hanzejev - sestra, s svojo družico, županovo hčerjo, potem še kakih trideset svatov.
Ko so prišli na sejmišče, je zadonel na Lejino uho rezek, divji vrisk, da se je vsa prestrašena ozrla. Tisti, ki je tako zavrisltal, je bil — Urbančev Tooč. Z grozečim, škilavim pogledom se je zarezal nevesti v obraz. Ta je bila tako iz sebe, da je obstala kakor otrpla; šele ko jo je sunil Lojz, je Stopila zopet ženinu na stran.
Ko so prestopili cerkveni prag, so zadonele orgie, vse sveče na glavnem oltarju so gorele, duhovnik je že čakal. Poroka je bila takoj. Leja je svoj »hočem« izgovorila tako tiho, da so jo čuli le najbližji, njena roka je v ženinovi tako trepetala, da jo je moral Hanzej krepko okleniti, ker se je bal, da bi utegnil kdo videti, kako se trese.
Ko je odločilno besedo izgovorila in je duhovnik n juno zvezo blagoslovil, se je pomirila.
Med poročno mašo je klečala Leja mirno in na videz vsa v molitev zatopljena zraven svojega moža. Le zdaj ah zdaj je tiho zaihtela in se stresla.
Slovesno, kakor so prišli, so svatje tudi odšli Is cerkve. Godci so godli, topiči so pokali, fantje so vriskali. Vmes je zopet urezal divji, rezki in grozeči vrisk Urbančevega Tonča. Vsa bleda sta korakala mladi mož in žena sredi radovednih faranov v gostilno k Poltniku. Medtem ko so se svat je za miso razvrščali in posedali, je Hanzej izginil z Lejo ▼ sosednjo sobico. Mož je svojo mlado ženko spoštljivo poljubil na čelo; bil je to njim prvi poljub — pobožen, kakor poljubi človek sveto podobo. Potem je hitel:
»Leja, zdaj si moja. Ne morem ti reči, kako sem srečen.«
»Tudi jaz, moj ljubi,« je ihtela Leja.
»Razen nebes ne vem nič lepšega kakor to, da imam tebe. Leja, hvala ti!«
»Zahvaliti se moram jaz tebi. — Ko bi le vkup mogla ostati! ... O moj Bog!«
»Spet se bova sešla in potem se nikdar več ne bova ločila. Zdaj pa je glavna reč, da prideš ti na varno.«
Vzel je iz žepa zaprt pisemski ovitek in ji ga dal.
»Tu imaš denar, Leja — tisoč šilingov je. Za prvo silo bo dovolj, da si boš mogla pomagati.«
»Nikar, nikar,« se je branila. »Saj je preveč.«
»Leja, nikar se ne brani! Mudi se nama. Če mi hočeš napraviti veselje, tedaj vzemi denar!«
»Kaj bo pa tebi ostalo?«
»Toliko še zmerom, da bom lahko plačal, kar bomo danes pojedli in popili; potem bom pa že spet zaslužil.«
Malo se je še obirala, potem je denar shranila.
»Hanzej, kako se mi smiliš!« je zaihtela.
»Kaj se ti bom jaz smilil! Ti, ti si sirota.«
»Mene le eno boli. Zaradi mene si zapravil svojo srečo.«
»Moja. sreča si ti — to pa imam. Najini srci se nikoli ne bosta ločili.«
Zunaj se je nekdo oglasil:
»Kje pa sta ženin in nevesta?«
»Leja, iti morava,« je dejal. »Ali nisi kaj česa pozabila, kar sva se domenila?«
(Dalje prihodnji®)
MM loterija p tašftein
Bogati dobitki: avto itd. Glej dopis ?od Laško.
MALA OZNANILA
SLUŽBE:
Išče službo poročen marljiv pekovski pomočnik, ki bi tudi raznašal pecivo. Naslov v upravi. 1660
Viničarja, spretnega in pridnega, ki ima na razpolago tri do štiri polnovredne delavne moči, iščem. Viničarji z lastno živino imajo prednost. Eliza Muhleisen, Metava št. 26, Sv. Peter pri Mariboru.	1658
Iščem službo viničarja ali majerja, tri delovne moči. Naslov v upravi.	1657
Iščem majerijo: £ri delovne moči, dva moška, ena ženska. Naslov v upravi. 1632 T~-:---—--—-—-
Absolventa kmetijske šole, pridnega, poštenega in samskega priporoča za primerno službo župnijski urad v Novi cerkvi.	1666
Gospodinja-kuharica išče službo v župnišču. Iz-vešbana v vseh rečeh, posebno vrtnarstva. Naslov v upravi.	1678
Majer z dvema ali tremi in viničar s štirimi delovnimi močmi se sprejmeta. Košaki 39 pri Mariboru.	1675
Podkovskega pomočnika rabim. Stalno delo. Benedikt Rrunčko, Sv. Lovrenc na Pohorju. 1688
KovaSkega vajenca, pridnega in poštenega, sprej-' me takoj kovaški mojster Dankovec Jurij, Polzel».	1689
Prid rta družina, tri delovne moči, za posestvo pri Mariboru dobi dobro službo. Vprašati: Maribor, Kacjanerjeva 12, vratar._1679
Krojaškega pomočnika sprejmem. Marinšek Leopold, krojač, Pesnica.	1683
fW "" '
Koledar Slov. gospsuarta
je izseli
Mnogi še imate naročilnico, ki je niste Še poslali. Nad pričakovanje veliko pa jih je, ki so jo že poslali, da bodo sedaj zadovoljni, ko so prejeli koledar in knjižico.
Naročite torej tudi ostali čimprej! Pišite Tiskarni sv. Cirila v Maribor!
ČAJ
Apoteka Mr. BAHOVEC, Ljubljana I
S. br. 2007-32
POSESTVA:
Prodam hišo, električna razsvetljava, deset minut od postaje. Pripravno za upokojence. Orehova vas-Slivnica, šnuderl 55.	1662
Lepo arondirano posestvo, nova hiša z gospodarskim poslopjem, S'A orala: njive, travnik, gozid, vinograd, lep sadonosnik, ob okrajni cesti, 2 km od Ptuja, proda takoj pod ceno Janez Petrovič, Mestni vrh 109.	1659
Dve dobičkanosni posest«, eno pet, drugo deset oralov, v bližini Maribora, proda čerič, Maribor, Jelačičeva 12.	1676
Prodam malo vinogradno posestvo pet oralov z inventarjem in 20 polovnjakov vina. Izve se pri organistu Sv. Jakob v Slov. goricah. 1682
Razglas. Občina Ljutomer bo dne 29. novembra 1938 ob 10. url dopoldne dražbenim potom oddala lepo posestvo, obstoječe iz hiše s prešo, vinograda, gozda, sadonosnika in njiv, v bližini Ljutomera, ter hišo z vrtom ob banovinski cesti v mestu Ljutomer. Natančnejši podatki se dobe Y občinski pisarni v Ljutomeru, županstvo.
1687
RAZNO:
URE, ZLATNINO, SREBRNINO in OČALA
v veliki izbiri nudi Jakob MULAVEC, Maribor, Kralja Petra trg 1, pri glavnem mostu. Kupujem zlato. Popravila točno. Cene nizke. 1437
Oddamo večje stanovanje. Frangež Jernej, Bohova 32, Hoče.	1630
Prodam visoko brejo kravo, dobra mlekarica. Ivanuša Ivan, Gačnik 74, Pesnica.	1674
KobUo ab konja, prvovrstnega, 3—4 letnega, kupi A. Arbeiter, Maribor, Dravska 15.	1641
Kupim vložne knjižice Kmetske posojilnice ljubljanske okolice. Ponudbe na našo upravo pod »Gotovina 1680«.
Za jahanje primerni konji se sprejmejo preko zime v popolno in dobrp preskrbo. Jahalni klub v Mariboru, Ob jarkuišt. 6.	1681
Več rabljenih koles in šivalnih strojev proda od 350 din naprej mehanik Draksler Rupert, Maribor, Vetrinjslca ulicg 11._
Oznanilo: Naznanjam cenj. občinstvu, da sem otvoril pri Sv. Lenartu 15, Slov. gorice (prej gostilna Sekol) trgovino z usnjem in čevljarskimi potrebščinami. Prevzem tudi vseh vrst kož v delo, katere se pri Sv. Trojici izdelujejo. Nakup svinjskih in drugih kož. Z odličnim spoštovanjem Karel Kirbisch.	1684
Prodam podlago portalis in gete ter tudi koreni-čeno podlago do 80.000 komadov. Cizerl Franc, Sp. Velovlak, p. MoškanjcL	1668
»Pri starinarju«, Zidanšek, Maribor, Koroška 6,
kupite najceneje tovarniške ostanke, flanelo, barhenta, žameta, belo, rjavo in plavo platno, oksford, cajg; predpasnike, žametaste oblekce od 11 din, ženske in moške srajce, hlače, gate, nogavice, flanelaste rjuhe, koče in drugo. 1690
Opozorilo. Svarim vsakega pred razširjevanjem žaljivih klevet o meni, ker bom proti vsakemu
brezobzirno sodno nastopil. Marko štuhec, zidarski mojster, Ormož.	1685
Zidarsko podjetje M. štuhec in drug, Maribo«i
Aleksandrova 23, izvršuje načrte, proračun«^ stavbe, adaptacije ter sodobna gospodarska po slopja najceneje ter strokcrvnjaški. Za naprav® načrtov 30% popust v zimskih mesecih. 168fl
Pozor! Radi ugodnega nakupa znatno znižan® cene! Cvirnato blago za ženske obleke prej 8« sedaj 6 din. Cvirnbarhent Ia prej 10, sedaj 8 din. Modna tkanina za boljše ženske oblek« prej 12, sedaj 9 din. Flanela, dobre kvalitet«^ 4.50 din. Šivane odeje, ročno delo, z lepo vat® polnjene 68 din. Klot odeje Ia 79 din. Huberta® plašči impregnirani prej 300, sedaj 239 din, kakor tudi veliko zalogo raznovrstnega mana-fakturnega in špecerijskega blaga ter najbolj-" še trpežno usnje po najnižjih cenah dobite 1« pri Mira Penič, prej Gospodarska zadruga, Maribor, Vetrinjska 9.	IGO®
SV. fllMOVl
prinesi letos:
Otrokom: slikanice »Oče naš«, »Zdrava
Marija«, »Rožni venec«. Šolarjem: šolske potrebščine, pa lepe po-vestice »Male knjižnice«, ki smo jim ceno znižali na 1 din za povest, ali lep molit-venik »Bogu hvala«. Dijaštvu: nalivno pero, lep svinčnik, aktovko, knjigo »Pregled svetovne literature« in druge knjige. Fantom: naročnino za »Naš dom«. Dekletom: lepo sliko ali lep kip ali spo
minsko knjigo. Možem: koledar »Slov. gospodarja«, ženam: naročnino za list »Kmečka žena«*
Ce imaš pa letos kaj več sredstev na razpolago, pa kupi še kaj več!. Vsega M izbiro dobiš v
TISKARNI SV. CIRILA, MARIBOR in PTUJ
din
7 dio
II din
Toplo motno volno!
Poskusite naše dobre vrste! NOPPEN
lepa volna v živih barvah — za šale in kapice 5 dkg FULDANIA
enobarvna volna za rute in jopice	5 dkg
SUROVA VOLNA
domača volna za majice in palčnike	10 dkg
KLUFT
močro zvita štrapacna volna za nogavice in do-	i <1
kolenke	10 dkg In din
TEKA
izdatna vrsta v mnogih barvah — za jopice in	fl ¿fl
telovnike	10 dkg 11 din
GELBSCMLD
znana vrsta, tudi meli-rano — za dokolenke in rokavice	10 dkg III din
C. Btideffeldt
Maribor, Gosposka ul.4-Q


ŽENSKI tzki, črn boks
MOŠKI nizki, črn boks
ŽENSKI visoki, črn boks
MOŠKI visoki, črn boks
MOŠKI gorski, dobro podkovani
OTROŠKI
visoki
-
Za zimo vsakovrstno blago in vse potrebščine kupujte vedno le v trgovinah Senčar, Mala Nedelja, Ljutomer in Strigova. Nakup jajc, putra, masla, zabele, suhih gob, svinjskih kož in vseh poljskih pridelkov. Zamenjava bučnic, sončnic in ripsa za prvovrstno olje.	1572
Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15.	461
Ženske plašče
v največji izbiri že od 200 din naprej Vam nudi trgovina J, PREAC, Maribor, Glavni trg IS
Osmrtnice, žalne podobice, žalna pisma v Tiskarni sv. Cirila — Maribor, Ptuj
MEMEL* HEROLD ii
MARIBOR st. 106
□□□mnnnnnonmnnnnnnoonn
Hranilnica Dravshc banovine Maribor
Centralo: Maribor
Podružnica: Celic
nasproti poste, prei Jsižnošta-fersSio hranilnico.
v lastni novi palači na oglu Gosposke-SKovenshe ulice.
Sprejema vloge rta knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrekovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvržuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
mrnasMEKE
MALA OZNANILA
RAZNO:
Llnolej, kartolej, umetno usnje, voščeno platno, gumi-tekače, avto-platno nudi najceneje »Ob-nova« F. Novak, Jurčičeva 6.	1665
Kupujem staro ziato, srebrni denar (krone, goldinarje, tolarje) po najvišji ceni. Stumpf Alojzij, zlatar, Maribor, Koroška cesta 8. 1154
Lepe in trpežne fantovske obleke za šolo in dom od 50 din naprej, izdelek domače obrti, kupite najboljše v trgovini Jurij Kokol, Maribor, Glav-ni trg 24 (pri avtobusni postaji).	1227
Iz lastne pletarne čepice in puloverje za deco 20 din, jopice za dame 25 din, puloverje za moške 35 din in boljše v veliki izbiri pri »Luna«, samo Glavni trg št. 24 v Mariboru.	1296
Priporoča se Kupčič-eva drevesnica in trsnica na Ptujski gori!	1427
Moštna esenca, izvrsten izdelek, za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 din. Dnevna razpošiljatev. Ivan Pečar, trg. kemikalije etc., Maribor, Gosposka 11.	1452
Nov redilni prašek »Bedin« za prašiče. Vsak kmetovalec si lahko hitro in z malimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje samo en zavitek za enega prašiča ter stane 6 din, po pošti 12 din, trije zavitki po pošti 24 din, deset zavitkov po pošti 72 din, ter priporočamo, da naroči eden za več sosedov skupaj. Uspeh vam je zagotovljen. Prodaja drogerija Kane, Maribor, Gosposka 33.	1507
Kompletno moško obleko, izdelek domače obrti, za din 150, 180, 210 in 240, kupite najboljše v trgovini Jurij Kokol, Maribor, Glavni trg 24 (pri avtobusni postaji).	1227
Bivalni stroji z okroglim čolničkom šivajo naprej in nazaj, Stikajo in Stopajo;" 25 let garancije. Prodaja jih po 1950 din, tudi na mesečne obroke po 100 din: mehanikar Draksler, Vetrinj-ska 11.	1654
Cepljene trte! V veliki množini različnih vrst na običajnih podlagah, krasno razvitih, kar se lahko sedaj vsak osebno prepriča, če si ogleda en del naše trsnice pri načelniku Jan. Šegula v Hlaponcih. Nudi: I. trsničarska zadruga v Sloveniji, pošta Juršinci pri Ptuju. Pišite po cenik!	1450
Vsakovrstno manufakturno blago, robce, odeje, pletenine, perilo, predpasnike itd. kupite dobro in poceni v trgovini Jurij Kokol, Maribor, Glavni trg 24 (pri avtobusni postaji).	1227
V Ptuju zraven kolodvora si lahko ogledate našo trsnico, v kateri je nad 20 sort trsnega izbora na raznih podlagah in v kateri je dosegla rast poganjkov 70—100 cm. — V nasadih pri Sv. Bolfanku v Slov. goricah pa imamo sadno drevje in nad vse lepe sadne divjake. Naročite že sedaj od trsnice in drevesnice Ceh, Sv. Bolfank v Slov. goricah. Ceniki zastonj!	1303
Kupim sejalnl stroj znamke »Sack«. Naslov v upravi.	1661
SLOVO! Ker se nisem mogel od vsakega posamezno posloviti ob mojem odhodu iz Zbelovske gore v Beograd, se tem potom poslavljam od vseh znancev in prijateljev. Posebno pa kličem gg. Groseku Jožefu, Debelaku Iv., Marzidovšku Fr., Tirgučan Cirilu in Leopoldu, Frimu Maksu, Kodrič Vinkotu in Lojziki, Lovrenčič Jerneju in od vseh zgoraj omenjenih družinam za v srce ganljive poslovilne besede dne 6. novembra 1938, ker moja malenkost ni vredna vsega tega, kar sem doživel 6. novembra, moram pa reči, da z mojim 53 letom še nisem doživel takšnega slovesa. Bog vas ohrani, predragi, vam kliče druž. Zdolšek Anton.	1664
Brezplačen pouk * igranju. Zahtevajte brezplačen katalog!
2500 din potrebujete, da zaslužite 1000 dinarjev mesečno doma. — Dopise: »Anos«, Maribor, Orožnova 6. Postranski zaslužek! 731
Pristni čebelni vosek
kupuje jx) najvišji dnevni ceni Oton čre-pinko, trgovina, Maribor, Zrinjskega trg 6.
1677
Jesen, zima! — Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn, pristnobarvni, brez napak, in sicer: Paket serija »R« z vsebino 16—20 m dobro uporabnih ostankov flanelov in barhentov za žensko obleko, moško in žensko spodnje perilo, 128 din. — Reklamni paket serija »K«, vsebina 20—25 m boljšega flanela za moško, žensko in otroško perilo, v najlepši sestavi, paket 130 din. — Dalje Specialni paket »original Kosmos D« z vsebino 17—21 m Ia barhentov za ženske obleke, bluze in prvovrstnih flanelov za pidžame, žensko, moško in otroško perilo, za izjemno ceno 150 din. — Paket serija »Z«, vsebina 3—3.20 m dobrega sukna za moško obleko, damski kostum ali plašč, in sicer: »Z/l« 130 din, »Z/2« 160 din, »Z/3« 200 din, »Z/4« 250 din, »Z/5« 300 din. Vsa podloga za moško obleko po kakovosti 80, 100 in 120 din. Trgovcem popust! Vsak paket poštnine prosto, pri dveh ali več paketih primeren popust. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Nešteto priznanj odjemalcem na razpolago. Pišite še danes: »Razpošiljalnici Kosmos«, Maribor, Kralja Petra trg. Oglejte si povečano zalogo in ugodne cene!
Nov redilni prašek
„REDIN"
za prašiče
Vsak kmetovalec si lahko hitro in z malimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje samo en zavitek za enega prašiča ter stane en zavitek 6 din. Poštnina povzetje za 1, 2, 3 ali 4 zav. 6 din, od 5 zav. naprej 12 din. Priporočamo, da naroči eden za več sosedov skupaj. Uspeh Vam je zagotovljen. Prodaja Drogerija Kane, Maribor, Gosposka 33.
Usnjene suknje
najboljše vrste,
damske in moške plašče i. t d. kupite najbolje v konfekciji
] AKOBLAH
Maribor, Glavni trg 2
Tiskovine in poslovne knjige
za denarne zavode
v Tiskarni sv. Cirila — Maribor, Ptuj
Lastniki srečki
Iščemo one srečneže, ld so že zadeti glavni ali večje dobitke, česar pa še ne vedo. — Lastniki srečk vojne škode, rdečega križa, tobačnih srečk javite nemudoma vse svoje srečke s serijami in številkami na naslov: »Novice o srečkah«, Maribor, Cankarjeva ulica 14. Priložite S dinarje v znamkah!	1636
Hranilne knjižice vseh denarnih zavodov,
3% obveznice, bone, delnice itd.
valute (tuji denar) vseh držav — kupimo takoj in plačamo najbolje 1490 Bančno Kom. zavod MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 40
Prodaja srečk državne razredne loterije
Kupujte pri naših inserentih.!
Varčuite z denariem!
Vse vrste manufaklnmega blaga, odej, perila, nogavic, rokavic, kakor tudi
lepih ostankov
Vam nudi po najnižjih cenah manufakturna trgovina
VIKTOR MAVRIC
Maribor, Kralja Petra trg 4
Občinske tiskovin« kupujte vedno v Tiskarni sv. Cirila — Maribor, Ptuj
Lfudska posojilni
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi palači na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in
hiš nad 4000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem
V S A Ml prevdaren slovenski gospodar
ZAVARUJE
SEBE, SVOJCE I IV SVOJE IMETJE ]L 32 P M I
VZAJEMNI
93
11,1 ? LJUBLJANI
PODRUŽNICA: Cl\ll palača Ljudske posojilnice. ®L. ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10
KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI!
najbolje in najvarnefe pri
S
Oosposha lisica 23 f
iOSOlilnici
Ulica 10. okfoDra
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Hranilne vloge se obrestujefo po najugodne*ši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000'—.
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik Januš Goleč, novinar v Maribor« — Izdajatelj:
Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Maribor«