254. ste ilka. Ljubljana, v torek 4. novembra. XVII. leto, 1884. Iihajft vsak dan »ve*er, iztmši nedelje In praznike, ter velja po posti prejeman za avstrij »ko-ogerske dežele za vse leto 15 jcld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za ija na doin za vse leto 13 gld., za 6etrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poSiljanje na dom jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanj 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od ćetiristopne petit-vrste po S kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 Kr., ce se trikrat ali veđkrat tiska Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se no vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Prana Kolmana hiši, ^Gledališka stolba". UpravniŠtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. računa se po Ceska šola na Dunaji ali: srednji pot ni najboljši pot. —o.— Avstrijski naši Nemci sliS jo travo raBti! Kdor tega ne verjame, naj jih opazuje! kako alidijo rasti češko, slovensko vprašanje. Češka ljudska dola v \-vm predmestji, založena po društvu „Komenskemw. je Brečno prebila jedno leto in je Bedaj hotela pognati jedno stebelce naprej, razširiti se v drugi razred. Takoj so Nemci slišali, da trava raste. Tako grozno jim je rast češke šole prasketala po ušesih, da so poklicali deželni šolski svet na pomoč, naj ustavi šumno napredovanje te ek-Botne rastlino. Na pomoč poklicani nemški bog je res uveljavil svojo šolsko mogočnost. Ti duševni siromaki ne vedo, da je treba rastlini sok zamoriti ali pa s korenino izruvati jo, drugače le raste, naj se še tako upije, da ne sme rasti. Bogovi so, pa tega ne vedć! Drugače naš naučni minister, baron Conrad! Tudi njemu je Češka šola na Dunaji, le odkritosrčni bodimo, hud trn v peti, ali vender se mu zdi, da po pameti ne gre samo z besedo prepovedovati, da ne sme rasti, kar je jedenkrat usejano bilo! Zato je konečno dovolil, da se otvori letos drugi razred „Komeuskegu" šole. Toda, da pokaže svojo mržnjo temu češkemu nepridipravu, da mu ne vzrase čez glavo, položil jo v svoje velikoduSno dovoljenje nekoliko nikotinovih sliu, tako kakor delajo umetelni vrtarji, ki bi se radi znebili sitne rastline in ki zavoljo tega tako dolgo pečkajo okolu nje, da jame hirati in suma očitno kazati, da za življenje ni pripravna! Pravični baron Conrad je torej odobril priziv proti deželnemu šolskemu svetu, a odloku svojemu je primesi! ukaz, da se mora na privatni češki šoli v diugem rt: zreiiu poučevati nemščina po več ur na teden, da je to poučevanje ob svojem času dajati z nemškim jezikom in da mora učitelj, Čeh, do konca tega leta dokazati popolno znanje jezika nemškega. (Kividno gleda tudi iz te naredbe moreča skrb za jedino zveličalno nemščino in kranjski ofi-cijozni matarji naj tega ne izgube iz pogleda, kedar se bodo vnovič napenjali dokazati, kako potrebna je preprostemu Slovencu nemščina in kako mila je sedanjemu kabinetu! Toda v istini pa naučni minister hodi z nikotinom okolu rahle češke rastline in po našem, kakor tudi po narodnem češkem mnenji to ni prav, dokler imamo noučnega ministra za to, da skrbi, ali se šolski naši zakoni pr*v izvršujejo in tolmačijo, ali ne? Dokler otroci popolnem neao učeni svojemu materinskemu jeziku, nema se jim ubijati tujščina v glavo, teko govorijj šolski zakoni in da je torej s poučevanjem tujega )ezika k večjemu pričeti še-le v tretiem razredu, to uči celo oficijo-mo pedagogstvo profesorja Šukljeja! Kako je z učnim jezikom na privatnih šolah, kakeršna je „Komenskega" na Dunaji, tudi to določujejo jasuo zakoni šolski; kuko bi torej češki vzdrževatelji le-čene šole morali dopuščati, da se nemščina poučuje z nemščino, to se „de lege lata" uvideti ue da ! Prav tako pa se tudi ne more zahtevati, da bi učitelj na taki šoli moral biti izprašan iz nemščine, vsaj tako dolgo ne, dokler uči prvi in drugi razred take češke, privatue ljudske šole. Baron Conrad poslužil se je torej neosnovane absolutnu-ti iz razlogov političnih ! Hotel je dokazati, da se je vlani prenaglil, ko je dovolil češko šolo na Dunaji in da torej hoče očim biti šoli, kateri £e „a prioriu za ves svet ne bi hotel biti očetovski udanl Udaril jo je torej sedaj s svojo nemilostjo in nurezal jo tako, da bode s časom in z njegovo doslednostjo izgubila svojo češko rast in pre-menila se v nemškega divjaka. Potolažiti je pa tudi hotel svoje kričeče Nemce, in dobro se je potrudil, kakor je razvidno! A kako jih je potolažil? Očitaio mu nedoslednost, očitajo mu, da ga že peče vlan-sko dovoljeuje, katerega bt pač nikdar ne bil dati smel. Dokazujejo mu, da samo tako je vzraslo vprašanje češko, vprašanje narodnosti slovenske. Že iz kraja se Slovanom ne bi smelo čisto ničesar dati, ničesar dovoliti, in Slovani, tako odpravljeni drugič, tretjič, naveličali bi se trkati in mirna bi bila Avstrija, ker bi bila samo Nemcem pravična! Ker pa se dopušča, da slovanskega semena ne pobero tiče izpod neba, zato to seme vzkali in rase, ubogi Nemci morajo slikati, kako rase ta stv r! Tako mislijo, govorijo in pišejo liberalni naši Nemci, a tako ne mi, tako razun Turkov nihče ne v Evropi! Vender pa se s tega nemškega nenaravnega čuvstvovanja in kričanja lahko posname nekaj dobrega. Boljšo metodo im»jo pač ti Nemci, nego tisti, ki sedijo v kabinetu in na deželnih predsedniških stoleh! Oni bi radi napravili „tabula rasau iz zakonika, v katerem je zapisana in slovesno proglašena jednakopravnost narodna, v katerem je narodom zajamčena svoja individuvalnost. Tako bi torej za narodne pravice Slovanov ne bilo nikjer pri nas nobene zaslombe, nikjer nobenega narodnega kaljenja! Vladni možje pa ne morejo zauikavati naše ustave, a vender delajo tako, kakor bi ne videli rudi, da se razvijajo slovanske narodnosti. Zato pač pripoznavajo in dovoljujejo tu pa tam trohico jed-nakopravnosti, a kedar se prikaže jednakopravna terjatev le za itvluu potencijo višji, tedaj postanejo plašni in ne pustijo več k sebi. Narodne ljudske šole bi še dovolili, a srednjih šol, tega Bog ne daj! Pred okrajno sodišče že še sm^š priti s slovensko ulogico, a v, Gradci, ali celo na Dunaji, tu sam glej, kako se ti zgodi s tvojo slovensko ulogico! Kdor tako stori, ta ima sicer zakon na svoji strani in sklicuje se tudi lahko na imperatif, ki oblastvom veli, da so dosledna, zlasti dosledna! Toda to ni dopuščeno! Kakor hitro narodnost požene prvo stebelce in prve liste, povezne se jo s piskrom, ki nema nobene luknjice na vrhu. S tem se sicer razvoj zavira, ali pa je to pametno od tiste strani, ki mora razvoj celo pogrešavati, to je vprašanje, ki mu odgovor ugane vsak otrok. Mi pravimo: ne uehamo, dokler ne dobomo vsega, vse ali pa nič. Ni si nasprotniki menijo: nič, — zato da Vam n' treba vsega dati l Tretji pa delajo tako, da hočejo zadovoljiti Slovane in Nemce, a prav zato ne zadovoljijo nobenega. Posledice temu so naSe neprestane tožbe, na nemški strani pa fizijologični kurijozum, da se sliši trava rasti. Deželni zbor kranjski. (XIII. b ej a v 10. dan oktobra.) (Konec.) Poslanec baron Apfaltrern odgovarja jako srdito g. dr. 1'oklu. nr-ju, posebno so ga spekla besede, da je sramota za deželni zbor, ako je poslanec tako slabo poučen, kakov baron Apfaltrern. On pravi, da si ne prisvoja izredne vednosti, a vender o tem, kar govori, ga ue bode nobeden poučeval o temeljitosti. Baron Apfaltrern pravi, da ve veliko povedati, a neče, ker neče deželi škodovati. Ako hočejo g g. poslanci slišati več, bode tudi več povedal. (Klici: Povejte! Povejte!) Poročevalec dr. Pok luka r odgovarja, da ni baron Apfaltrern niti z jednim činom dokazal po njemu prorokovane katastrofe, tedaj je jasno, da je kakor deželnega knjigovodjo tako tudi deželni odbor in deželne urade sploh brez vsacih fakt neopravičeno napal. Pri glasovauji vzprejmo se predlogi upravnega odseka. Proti glasujejo le nemški poslanci. LISTEK. Gianettino I' Inglese. (Nemški spisal Fran pl. Gaudy, poslovenil L P.) (Konec.) Čez nekaj sekund ie oživela pustinja. Pisk se je ponavljal, psi bo priskakali. Na višini begali so sem ter tja ogoreli korenjaki in polnagi otroci ter pripogibali se čez kamnito steno in radovedno pogledovali prišlece. Kmalu potem priBkakal je tudi Comino po stezi doli, mahal je s slamnikom in klical je glasno: „Le pridite, ekselenca, Gianettino je doma. On hoče govoriti z vami. Nič se ne bojte, danes je on ravno pri dobrej volji. „Jaz naj bi bo bala, in njega?" vzdihnila je bolestno Angličanka. — Kmalu potem stala je pred nizko, b Brobotom in divjim bmelom okrašeno kočo, ki je bila prizidana kakor podaljšek in nastrešček k globokej podzemeljskej jami. Na pragu je Btal mlad, krepak mož v bogstej, fantastičnej razboj-niškej obleki, na vratu mu je viselo mnogo zlatih in srebrnih verižic, na katerih so visele svete podobe in talismani, za pasom imel je pa dva samokresa in širok nož, okrog ledij pa opasano rudečo pasilnico in kožubaste sandale z jermeni namesto čevljev. Njegov pravilen in lep, če tudi od solnca obžgan obraz se je Čudo ločil od divjih in priprostih obrazov okrog stoječih tovarišev. Modre oči obBenčevale so temne nagubančene obrvi; njegovi kodrasti lasje bili so svitlorumeni. V rokah držal je citre in peresni tul, b katerim je malo poprej drgnil po strunah. Poleg njega stala je prekrasna mlada žena v gorskej noši, b kakor oglje črnimi, v kite spletenimi lasmi, zibala je speče dete v poli in prela ko del j o. Drugi deček se je pa valjal pri njenih nogah. Angličanka je mirno obstala pred razvpitim roparskim glavarjem — njene prsi so se vzdigovale — usta bo zastonj iskale besed, še ie nazadnje je zagnala nekatere nejasne angleške glasove. „Govorite laški, signora," odgovoril je Gianettino. „Angleški sem nekdaj znal, pa že davno pozabil. Povejte mi v mojem jeziku, kaj hočete?" „Anglpški si govoril," — zajecljala je Britanka s povzdignenima rokama, — „in ti nosiš rudeč križec iz korald s Štirimi angeljskimi glavami in peruti na prsih. Glavar bil je ves zmešan, potegnil je s prsij omenjeni križec in zaklical osupnen: „0d kod veste to, — ali je ta tisti, katerega menite?" „ Večni Bog!" zaklicala je dama, »tedaj se je uresničilo moje dozdevanje, in tako sem te zopet morala najti. Ali me ne spoznaš? Johnnie — Johnnie! Ah ti ne spoznaš svoje nesrečne matere?" L' Inglese se je podrgnil po čelu z roko, potem jo je pa stegnil proti strastno k njemu plan i v -šej ženski, kakor bi je hotel pahniti proč. Lady Penelope klečala je na tleh pred svojim izgubljenim sinom. Opomnila ga je na roparski napad v Apeninah in klicala mu je v spomin podobo njegovega očeta. Kotila ga je pri vseh svetnikih, da Poslanec dr. M oseb e poroča v imenu finančnega odseka v prošnji občin Bled in Gorje glede podpore za nastavljenje zdravnika v Bledu. Nasve-tuje, naj se pooblasti deželni odbor, da občini Bled da 300 gld. podpore za pov^digo toplic na Bledu, a to le tedaj, če se deželni odbor prepriča, da je občina Bled vse potrebno storilo za povzligo toplic. Deželni glavar, grof T b u r n, živo priporoča finančni ga odseka predlog, ker bo le omogočil napredek Blejskih toplic, zlasti ko bi se ondu uvela zdravilna taksa (Curtnxe). Poslanec g. Kersnik se protivi predlogu finančnega odseka in izjavlja, da bode proti glasoval. Blejska občina ne bode mogla dokazati, da je res Btorila, kar je potrebno, da bi .se Bled uvrstil mej kopališča. Če se občini Bled dovoli prošena podpora, potem se bodo po vrsti oglašale tudi druge občine in deželni zbor bode imel sitni posel, zavračati take prošnje. Sploh pa občini Bled in Gorje nesti tako revni, da bi ne mogli sami skrbeti za povzdigo topl-c. Ti« ba ie, da store imoviti posestniki v teh krajih svojo dolžnost. Poslanec gosp. Krsnik nasvetuje, da se o tej prošuji pre de na dnevni red. Pri glasovanji ostane predlog g. poslanca Krs nika v manjšini. Prošnja podpornega društva na Duu ijskem vseučilišči se ne usiiši; g. Franju Vilharju dovoli se za izdtjo njegovih skladeb 100 gold. podpore; prošnja ribiškega društva v Ljubljani pa se ne usiiši. Udovi deželnega ingroaista g. Mariji Lovšiuovi dovoli se m.losčine 120 gld. Obrtni nadulievalui šoli v Ljubljuni dovoli se na predlog poslanca GrasaelHju 300 gold., čipkarski šoli v Žireh pa 80 gld. podpore. Poslanec dr. Samec poroča o gradeuji cesto od Žita na Dolenji Logatec m nasvetuje: a) Deželni odbor narodi naj iz svoje srede voljenemu odboru treh udov, da si s pomočjo zastopnikov vseh udeležencev, potem okrajnih cestnih odborov Logatec in Idrija, dalje poročevalca deželnega odbora v cestnih zadevah in deželnega inženirja, eventualuo tudi dogovorno s politi no gospodsko preskrbi z ogledom na lici mestu vse potrebne informacije glede cestnih Črt Sora in Race v o iu da povo potem svoje mnenje deželnemu odboru v po sehnem poročilu. Deželni odbor pa ima potem nt. podlagi tega poročilu ter z ozirom na tehnične, ekouomicue in na razmere prometa projektiranih cestnih črt staviti v prihodnjem zusedauji svoje nasvete glede izpeljave onega načita, ki se mu boljši zdi. b) Deželni odbor se pooblašča, da v slueaji, ako s « nastran sklada in zustruu alternative Loga-tec-Rovte-Sora-Žir in Ligatec Rovte-Raeevo-Žir doseže spoiazumljenje mej cestnima odbo-roma Logaškim in Idrijskim iu t'idi mej udeleženimi občinami, dovoli deželno podporo v znesku 2000 gld. na kor st dotičuemu cestnemu f milu in da dovoli tudi imenovanima cestnima okrajema priklaie za dotičm skh>d. Dohodki iz teh priklad se ne smejo porabiti za druge cestue potrebe, ampak se morajo obrestonoano ualožiti dotle, da se začue graditi nameravana cesta. C) Deželnemu odboru so naroča, da dužeue vse v Um oziru potrebne izvedbe in o tem v prihodnjem zasedanji deželnega zbora poroča. d) Deželnemu odboru se naroča, ako se sporazum-Ijenje doseže, in ako se izpolnijo vsi postavni pogoji, da o uvrstitvi nameravane ceste Dolenji Logatec-Rovte-Ž;r predloži deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji postavni načrt. V*i nasveti se vzprejmo. Prošnje občin Motnik, Radence, Stari trg in Novo Mesto o cestnih zadevah izroče se deželnemu odboru v rešitev. Prošnji občini Št. Ožbald, da bi se jej dovolila razdelitev v dve občini, se ne ustreže in opozori se občina, naj počaka, da stopi v veljavo novi občinski zakon. V odbor za pregled cestne črte Žir-Logatec se izvolijo gg.: Faber, Lavrenčič in dr. Samec Potem Be seja sklene. So li občine dolžne pobirati davke? Upravno sodišče je 31. oktobra t. 1. i/reklo razsodbo velike principijelne poinembe. Vprašanje, so li občine v prenesenem delokrogu dolžne pobirati direktne davke —- predmet, s katerim se je češki deželni zbor vsled raznih njemu poslauih peticij zadnje desetletje pogosto bavil, se je redilo na priziv mestne občine Karlinske (Karolinenthal) zadnji dan minulega meseca pri upravnem sodišči. Imenovana občina je meseca okfoba 1882 okrajnemu glavarstvu naznanila, da bo z dnem 31 decembra 1882 pobiranje državnih davkov ustavila; okrajno glavarstvo v Karliuu naj tedaj ukrene potrebne korake. Upravne oblastnije, v žudnji vrsti ministerstvo notranjih zadev, so pa ukrenile, da je ob ina zavezana davku pobirati. Te oblastnije so navajale v dokaz te dolžnosti §§. 115 in 29 češkega obejtiskega reda, vsled katerih so oko'u 1850 leta izdani ukazi finančnega mi-nisterstva in pouki zastran pobiranja davkov še zdaj zakouito veljavna določila. Pritožba Karlinskej občine pa ugovarja, da se je zakonita dol/oost pobiranja davkov občinam po določilih začasnega občinskega zakona 1849 leta (§. 126 iu 128) sicer naložila, da se je pa ta zakon po občinskem redu 1864 leta razveljavil in da se toraj tudi imenovani finančnega ministerstva ukazi, kateri so bili le poučni predpisi, izgubili svojo veljavno moč. Dolžnost pobiranju davkov se pa v občinski red 1864 leta ni vsprejelu. Po obiavnavi, pri kateri sta zastopala občiuo dr. Karo) Dostul, ministerstvo notranjih zadev pa dvorni sovetnik vitez Ilelro, je upravno sodišče jiod predsedstvom grofa Belcredija izjavilo, da se mora izdani roiuisterski ukrep preklicu ti. V razsodbi se navajajo kot bistveni uztoki: Po §. 29. e.iskega občinskega reda določujejo obseg prenese uega delokroga splošni zakoni, razun teh pa še deželni. Zdaj pa nemarno niti splošnega, niti deželnega zakona, kateri bi govoril o pobiranji davka v preneš"nem dtlokrogu. Imenovani upravni ukazi pa neso niti splošni niti deželni zakoni in se opirajo na začasni občinski zakon 1849 letu, kateri je takrat zgubil veljavo. Po §. 115 češkega občiuskega reda so ne more sklicevati na veljavnost paragrafi« 128 začasnega občinskega zakona, ker je ta zakon vsled občinskega reda 1864. leta izgubil svojo pravno moč. B. Politični razgled. Notraiije dežele. V Ljubljani 4. novembra. Ministerstvo vnaujih zad^v bode delegacijam predložilo predloge o reformi konzulstva. Po naj popusti to sr^motuo početje, — ter naj gre za Djo — na bogata posestva na Irskem. Ropar je vedno molčal. Ko je pa razumela Peppina, k*ko hoče odpeljati njenega moža, skočila je z vso strastjo razdražene Napolitanke mej moža in jokajočo mater. „Kaj bo pa z menoj?" kričaia je, „kaj z mojimi otroci V Zapustiti nas hočeš, prodati nas? Nesreča naj zadene ono žensko, ki hoče ločiti naju." „Le mirno Peppioa," odgovoril je soprog. Kdo govori o tem, da bi jaz zapustil Italijo. Siguora, tu stoji moja žena, tukaj sta moja otroka, — moja srčno ljubljena dečka. Vaši deuarji ju ne odvagajo. Da bi jih vzel soboj — na to misliti ne morete, — moja žena bi umrla daleč od svoje domov.ue — mej temi mrzlimi in imenitnimi ljudmi. — Ona je roparjeva hči — roparjeva žena. Jaz sam ue bi mogel prenesti tega. Že petnajst let ste jokali za menoj umršim, — mislite že dalje, da sem res mrtev. — Vse to imejte za sanje. Jaz sem tukaj Bvoboden, svoboden, kakor orel v zraku, — tam ne, ue. — In vi ste moja mati, moja prava mati, ki me ju dojila.' In obrnil se je proč od matere, ki jo od žalosti omedlela, in zakril jo svoj obraz. Na jedenkrat se je pa vzdignil iu pianil je v gozd, kakor ne bi mogel dalje prenašati tega prizora. Peppina je vzdignila s pomočjo roparjev omedlelo tujko. Njeno spremstvo jo je odneslo nazaj v Riofreddo. Čez pol leta je umrla od žalosti v samostanu angleških gospodičin v Rimu. O daljnej osodi Gianettiua molči zgodovina. Da je kmalu potem zapustil Rimske gore, to je gotovo — najbrž se je obrnil na jug na Abruce, kjer morda še zdaj biva, morda pod tujim imenom Mnogo ljudi j, ki mislijo, da se čudni ljudje in čudni dogodki morajo tudi čudno konč ti, pa trdi, da se je Gianettino vender pozneje na boljše premislil in podal se na Irsko, ter je zdaj bogat vlustelin in član parlamenta, kjer se zdaj proti „orangemen-om ravno s takim pogumom in spretnostjo bori, kakor proti papeževim strelcem. Jaz za se smatram to za laž. vekšala bode plača konzulskim funkcionarjem, nadalje bodo konzuli vsak mesec morJi poročati o trgovinskem položaji in ta poročila ae bodo objavljala Poročila o falimentih se ne bodo pošiljala kakor do zdaj samo vladi, ampak tudi veletržcem, kateri to žele. Državni zbor se snide takoj po sklepu delegacij. Čaka ga obilo dela. Rešiti bode moral pristojbinski zakon, civilni pravdni red, delavski red, zakon o regulaciji galiških rek iu opravilnik zbornice poslancev. Ker bode čas zborovanja kratek, ne pride nov kazenski zakon na vrsto, ravno tako se bode odložilo tudi nekaj davčnih predlog. Ceskl namestnik baron Kraus je poklican k cesarju v Godbllo, da bode poročal o položaji na Češkem in o poslednjem zasedanji deželnega zbora. Štcdllna komisija še živi. Morda se še kdo spominja, da se je kmalu potem, ko so avto-uotnisti dobili večino v državuem zboru osnovala ta komisifa. T."krat se je mnogo obetalo od nje, potem se pa leta in leta ni uičesar čulo Mislili smo, da je morda umrla mirne smrti. Kar prinese „Buhe-miaw vest, da je ta komisija že izdehda svoje predloge in o njih poročala naravnost, cesariu. Predlogi so neki dvoje vrste. Prvi so taki, ki jih vlada more izvesti brez dovoljenja parlamenta, za poslednje je pa treba privoljenj postavodpvnih zastopstev. Prvi zadevajo samo neznitne premene in bi se ž njimi dost: ne pr branilo, po poslednjih bi se pa moralo opustiti mnogo uradov. Ti bi baje mej uradniki ute-gn-li vzbuditi veliko nezadovoljnost, zato se pa te važue premembe tudi po časnikih ueso objavile. \ n,«.»j« države. Francoski ministerski sovet je sklenil na predlog trgovskega ministra nastaviti izvenparlamen-tarno komisijo, ki bode posvetovala se o priprava za svetovno razstavo. Predsednik jej bode Antonie Proust. Izid vseh volit -v za iic*mskl državui zbor je sedaj oficijalno znan. Izvoljenih je: 69 konservativcev, 32 jih pa pride v ožjo vulitev; 95 katolikov, 14 jih pride v ožjo volitev; 24 kand datov državne stranke, 11 jih pride v ožjo volitev; 35 narodnih liberalcev, 48 jih pride v ožjo volitev; 31 kandidatov svobodomiselne stranke, 47 jiii pride v ožjo volitev; 9 socijalnih demokratov, 23 jih pride v ožjo volitev; 16 Poljakov, 4 piidejo v ož o volitev; 2 kandidata ljudske stranke, 6 jih pride v ožjo volitev; 14 Alzacijcev, 1 pride v ožjo vo! tev. Vseh ožjih vol tev je torej 97, ki se bodo hitro vršile, v Vra-tislavu že 6. t. m. v Berolinu pa 13. t. m. Poprej je bilo v državnem zboru 53 konservativcev, 106 katolikov, 24 poslancev državne stranke, 45 narodnih liberalcev, 100 poslancev svobodomiselne stranke, 13 socijalnih demokratov, 18 Poljakov, 9 poslancev ljudske stranke, 14 Al'acijcev in 6 Hanoverancev. Kakor se vidi jo največ izgubila svobodomiselna stranka, pridobili so pa konservativci. Katoliški centrum bode broj U blizu toliko poslancev kekor poprej, ravno tako tudi Altttcijcl iu Hanoverand. Ožje volitve za holaiidsko drugo zbornico bodo 11 L m. Bodo li liberalci obdržali večino, je še dvomin o, Afriška konferenca se sniue 15. t. m. Posvetovanja se bodo tako vršila, kakor so se pri konferenci o grškem mejnem vprašanji. Tehnični svetniki bodo najprej pripravili gradivo, potem bode pa prišlo to pred skupno konferenco. Knez Bismaick bode predsedoval samo najvažnejšim sejam, drugim pa grof Hit/fdd. Po poslednjih poročilih iz Toukliiga se je francoska gnrnizija v Tuyen-quangu morala štiri dni braniti proti morskim ropariem, ki postajajo jako predrzni na tamošnjih mor jih in rekah. Zato vsi francoski listi zahtevajo, da se v vzhodno Azijo pošljejo izdatne pomoči in se tako hitro napravi mir. Po najnovejših poročilih iz Sudana jc šest ustaških divizij zvrSilo napad na Knrtum. Poveljniki so jim bili Ibrahim-el-Abid-Walad-Bidr, Mustnpha-Iba-el-Fakih, Abdallah-Walad-Fakfh, šejk Fadlo ia Muhamed Osman. Mahdi m ki prodira proti Belemu Ndu. Danes je v ievernoamerl»kiIi zjedinje-nib državah volitev predsednika in podpredsednika republike. Kakor so prvotne volitve izpale, ima največ upanja kandidat republikancev Blaine, da bode izvoljen. Dopisi. Iz Drage 31. oktobra. [Izv. dop.] Dlje časa že namerava razdeliti vas Druga pri Čabru svoj s prelepim mehkim lusovjem zaraščeni pašnik, ki meri okolu 500 oral. Ko bi se to, več tisoč goldinarjev vredno zemljišče razkosalo, in bi dobil vsak solastnik kosec v vrednosti 1500 do 2000 gld., bi se gotovo močno povzdignila vrednost njegove kmetije. To pa bi bilo le tedaj pomenljivo, ko bi bili kmetje trdni in ue-zadolženi, a tucih je jako malo, ali pa nič. Kajti ju ko zadolženi udeleženci bi bili takoj prisiljeni po-prodati svoj les, in ostalo bi jim -sopet le golo kamenje, ki bi jim za prihodnjost ne bilo ne pašnik ne gozd. Njih kmetije pa bi ostale revne bolj nego prej, kajti prej so imele še kredi* zaradi servitutne pravice do tega pašnika Takih slučajev bilo bi dovolj, in tako bi pripomogla razdelitev pašnika-gozda le kapitalu že obstoječemu, ne pa revnemu kmetu za prihodojost. Danes, ko vsi praktični in za kmetijstvo in njegov obstanek jako vneti možje in v prvi vrsti tudi država sama delajo na to, da bi se kmetje gmotno okrepčali in izkopali iz nesrečnega lolga in v to sviho posebno priporočajo in ustanovljajo različne denarne zavode — dobro bi bilo tudi, na bi si Dragan kaj jednacega omislili, in ravno njim bilo bi to jako koristno. Lehko bi se tudi izpeljalo, ker imajo že dovolj — rastočega kap tala. Naj se toraj razdelitev paftnika popolnem v nemar pusii in naj se skuje iz njega podstava krajnemu denarnemu posojilnemu zavodu. Ž« dorastlo drevje naj se proda, iu znesek, kakih 15.000 do 20.000 gld. bode glavnica. Denar naj se potem posoja vaščmom proti majhnim obrestim 3 do 4 gld. od sto. Ouim kmetom, ki so jako zadolženi in brezvestnim upnikom po 10 ali še več od ato plačujejo, naj se dolg iz zavodovega denarja proti 3 do 4°/0 poplača in posojeni znesek uknjiži. A ne samo to, tudi svojim sosedom bi se s tem lahko pomagalo, ko bi se denar krajnoga zavoda posojeval tudi po sosednih vaseh in občinah, a proti višjim obrestim po 5 do 6 gld. od sto. Kadar bi se več denarja skupaj nabralo, naj bi 86 potem čisti dohodek razdelil v svotah, ki bi bile nekake dividende, mej udeležence. Še stoječe lesovje naj bi bilo tudi pod varstvom zavoda, kot kapital v nominalni vrednosti in s tem naj bi se delovalo popolnem logarsko — vsako leto nekoliko posekati in primerno zopet drugo posaditi. — Z novci za posekani les strženim', naj bi se pa ravnalo, kakor z gori navedenim čistim dohodkom. Vaščanie bi si h takim zavodom ve'iko pridobili in svoje revno stanje gotovo zboljšali, a lehko bi pomagali tudi svojim sosedom. Ako se pašnik-gozd razdeli, bode služil le kapitalu, a kmet revež bodo „čez osttilu s svojim gol:m kamenjem. Le dokler bode skupina pod dobrim varstvom in pravim gospodarstvom, bode vsem na korist. Sedaj imate priliko, Dragarei, ustanoviti sebi in svojim potomcem veliko, hvaležno in blagodejno delo. Ustanovite si prvi krajni denarno posojilni zavod. Domače stvari. — (Vabilo k LXV. o d b or o v i skupščini »Matice Slovenske") v sredo 12. novembra 1884. 1. ob 6. uri zvečer v Matičini hiši na Kongresnem trgu št. 7. Dnevni red: 1. Potrjenje zapis n:ka LXTV. odborove seje. 2. Naznanila prvosed-Btva. 3. Poročilo tajnikovo. 4, Poročilo gospodarskega odseka. 5. Posamezni nasveti. — (Dramatično društvo) ima pr hodujo soboto, 8. dan t. ni, ob 7. uri zvečer v Čitalnici v društveuej sobi svoj občui zbor. — (Imenovanje.) Poljedelski minister imenoval je g. Romuvalda II les-a v Idriji blagajuikom pri ravnateljstvu Idrijskega rudnika. — (Umrl) je včeraj zvečer ob ■/« 8. uro po dolgem bolehauji magistratni sovetnik g. Ljudevit Perona. Pokojnik porodil se je v 27. dan avgusta 1827 v Novem mestu, šolal se v rojstnem mestu in v Ljubljani, pravoslovno študije pa dovršil v Gradci. Služboval je od 1850. 1., najprej v Novem mestu, potem pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani, potem pa ustopil kot koncipist k mestni policiji Ljubljanski, kjer je bil kmalu imenovan načelnikom itd., naposled prvim magistratnim sovetnikom. V svojem uradovauji prikupil se je vsacemu, kdor je z njim občeval, po svojem koncilijantnem obnašanji in po Bvojem blagem srci; bil je jako vesten in spreten uradnik. — Glavnim dedičem svojega nemalega premoženja imenoval je sv. Viucenca družbo v Ljubljani, svojim bližnjim sorodnikom pa je volil precejšnje VBOte, skoro vsacemu svojih souradnikov iu prijateljev pa kaj v spomin. — Lahka mu zemljica. -— (V novem učiteljišči) v Resljevih ulicah se je danes začela šola za učitelje in učiteljice in za učence v „Vadniciu. — (Slovensko delavsko pevsko dru-fitvo "Slavec") izredno napreduje. Včeraj zvečer napravilo je podoknico soprogi svojega pred&ednika g. Jeločnikovej, nastopilo je 54 pevcev in pelo tri zbore tako krepko in miloglasno, da se je ćula splošna pohvala, in to celo iz ust strokovnjakov. Vso čast pevovodji g. Justinu, da je svoje pevce tako izvežbal, javno pa moramo izreči tudi pohvalo vsem društvenikom, ki se tako marljivo in vztrajno vadijo, da je njih zbor imena .Slavec" v istini vreden. — (Društvo zdravnikov na Kranjskem) zborovalo je 29. t. m. Navzočni je bilo 12 udov in 2 gosta. Zapisnik zadnje seje se odobri in predsednk dr. Schffer naznani pristop polkovnih zdravnikov dr. Hauser-a in dr. Košmelj a članom, ter se spominja umrl'h društvenikov dr. Bbhm-a, c. kr. okr. zdravnika i okrajnega ranocelnika Tran-ker-a. Vladnemu svčtniku g. dr. vitez-u Stockl-u se izrazi zahvala, ker je društveni knjižnici daroval mnogo dragocenih knjig. Slednji* se še prečita brzojav dvornega svetnika barona Lbichner-a, ki se zahvaljuje za čestitanje k 501etnici, odkar je bil promoviran doktorjem medicine. Potem se preide k dnevnemu redu: 1. Vladni svetnik prof. dr. Valeuta poroča o saboru avstrijskih zdravuikov v Brnu. Bdo je 6. pot, da so se sešli avstrijski zdravniki, in ta pot bo ima zabeležiti vspeb, kajti visoka vlada je bila prvič zastopana, kar bo pri družin shodih ni oficijelno nikdar zgodilo. Iz vseh krajev Avstrije ao prihiteli odposlanci brez razločka političnega vereiz-povedanja, držeč se gasla, da „sloga jači" i da le s tem dosežejo zdravniki tudi pravice, dočim ho se jim do sedaj skoro vedno le dolžnosti nakladale. Mnogo vpiašanj se je rešilo in pretresevalo, sosebno poročilo o podpirajočem zavodu vdov in Hirot umrlih društvenikov, o zdravniški komori, kako bi se ma-zači, k». tero občinstvo le s sleparijami goljufavajo, zatrli. Vsi predlogi vsprejeli so se po specijelni debati. Ni mogoče tu drobneje poročati o izvrstnem itferatu; omenimo naj le to, da se je poročevalcu občna zahvala društva izrekla. Dr. Valenta opiivje se n-i poprej omenjeni referat predlaga potem po-pravo društvenih pravil. V ta namen izvoli se odbor treh članov v pretres tega predloga. Izvoljeni so bili: Valenta, nadštabnl zdravnik dr. Stawa in južne železnice zdravnik Tomic. Potem se pričuo predavanja: Primarij dr. Dormz predstavlja dva bolnika, joko redka slučaja. Zaradi pozne ure preložilo se je predavanje dra. GregoriČa. — (Samomor trgovskega agenta Hermana Ah čin a./ Sinoč širila se je po mestu govorica, da je agent H. Ahčin ponaredil menjico za 864 gld. ter na njo podpisal kot akceptanta tukaj-Snjeg.i trgovca g. Karola Kavšeka, putem to menjico poslal „Živnostenski banki" v Prago in za njo dobil od slednje sladorja, katerega je najbrže prodal ti-govcu Wakonigg u, kateri mu je takoj kupnino od.štel. „Živnosteuska bauka" je zaradi sladorja pisala gospodu K'ivšek-u, naj potrdi, da je slador prejel, na kar je ta odpisal, da ni ničesar naročil, torej tudi ne prejel. Mej tem č^som pa je Abčin poslal banki pod Kavšek-ovirn imenom na račun nekoliko denarja. Banka je na to pisala Kavšeku, zakaj da taji prejem sladorja, ko je vender na račun že nekoliko novcev poslal. Vsled tega zahtevala se je menda menjica in pokazalo se je, da je podpis ponarejen. Samomorilec Ahčin bil je za danes zjutraj pozvau k policiji na rotovž. Ker ga ni bilo, poslali so detektiva Mežana ob l/9 10. uri v njegovo stanovanje v Špitalskih ulicah. Vrata bila 80 zaprta, a detektiv čul je močuo hropenje. Ulomili so duri in našli H. Ahčina ua tleh ležečega in umirajočega. Ustrelil se je z revolverjem v desno seuce. Ob 10. uri bil je mrtev. Na mizi našli so pismo: Moji ljubi stališi, bratje in sestre! Po mirno prebujeni noei utnrjem z vsem svetom spravljen. Odpustite mi, dalje ne morem živeti. Herman. Jeduaka pisma je pisal še na par drugih obod. — Truplo so prenesli v mrtvašnico k sv. Krištofu. H. Ahčin zaigral je, kakor se govori, veliko deunrja z neko francosko firmo na borzi in zgoraj omenjena inenjica ne bode jedina, katero je nesrečni človek ponaredil. Govori se, da je za več firm na isti način naročil sladorja in da je za več uego 10.000 gold. ponarejenih menjic v prometu. — (Gos p. prof. Povše) naznauil je deželnemu odboru goriškemu, da zaradi bolezni odloži svojo službo kot vodja kmetijske šole. — (Vojaško). V uovemberskem avauce-mentu bili so imenovani gg.: Polkovnikom pod-polkovuik Albin Švara, poveljnik kranjskega bram bovškega batalijona št. 24; majorjem: stotnik Fran Čenek, poveljnik primorskega brambovskega batalijona št. 74 v Gorici, batalijonskim poveljnikom Miroslav vitez Se h i 1 de u f el d , štajerskega brambovskega batalijona št. 20 v Odlji. Stotnikom prvega reda so imenovani stotniki druzega reda' \Vilibald Zieser, primorskega brambovskega bataljoni št. 72 v Trstu; Josip Franke in Ignac Ohlur pri štajerskem hrambovskem batalijonu št 21 v Miriboru; Stotnikom je imenovan nadpo-ročnik Fran Arzt, kranjskega brambovskega batalijona št. 24 v Novemmestu; poročnikom je imenovan kadet Julij Scharf, štajerskega hrambo v skega batalijona št. 20 v Gelji. Pri neaktivnih brana-bovških batalijonih: stotnikom: nadporočnik Jurij Svastovič, primorskega brambovskega batalijona št. 74 v Gorici; uadporočmkom: Fran Kos, poročnik kranjskega brambovskega batalijona it. 24 v Rudolfovem, Oskar Buchler, primorskega brambovskega batalijona št. 72 v Trstu; Fran7Bern-hard in Adolf Pimper, oba štajerskega brambovskega batalijona št. 20 v Olji; Avgust Mediju s, primorskega brambovskega batalijona št. 72 v Trstu: dr. Fran Štor, štajerskoga brambovskega batalijona št. 22 v Ljubau; Fran A o dolše k, kranjskega brambovskega batalijona št. 24 v Rudolfovem ; Fran Ibov ni k, kranjskega brambovskega batalijona št. 24 v Rudulfovem; Gotfried pl. Ha-renthal, kranjskega brambovskega batalijona št. 25 v Ljubljani; Alojzij Fabiani, kranjskega brambovskega batalijona št. 24 v Rudolfovem; Anton Leveč, dalmatinskega brambovskega butalijona št. 79 v Zadru. Polkovnim zdravnikom z dostojanstvom stotnika prvega reda imenovan je dr. Edvard Wall-uer, kranjskega brambovskega batalijona št. 24 v Rudolfovem in dr. Henrik Beneš, primorskega bata'ijona št. 74 v Gorici. Polkovnim zdravnikom in stotnikom druzega reda je imenovan dr. Ivan Wieser, štajerskega brumbovskega batalijona St. 21 v Mariboru. — ("Vojaška prememba.) Gosp. uadpo-ročnik račuuovodja Kari Sonnabend preložen jo od peškega polka baron Rodičevega št. 68 h kranjskemu deželno-brambovskemu strelskemu batalijonu št. 24 v Rudolfovem v službo za upravo kranjsko-primorskega dež.-brambovskega strelskega polka št 5. — (K preustroj bi deželne brambe. ) „Deželno-brambovski Naredbenik", izšli v 31. dan pr. meseca, prinaša nekoliko naredeb, b katerimi je preustrojba deželne brambe tudi formulno dovršena. Poleg dveh na novo imenovanih geueraliojorjev iz deželne brambe pridodanih je še šest deželno bram-bovških polkovnikov k posamičnim deželno-brambov-skim poveljstvom. Pridodani so ti polkovniki le nprovizorno J, ker so te blužbe ustanovljene kot „generalske službe". Pridodani polkovniki in generali bodo nekakšni namestniki iu pomočniki deželno brambov-skili poveljnikov, ker le-ti so poveljniki vojev in zato ne morejo vsaki čas neposredno baviti se z deželnimi brambovci. Tudi so po rDeže!no-brnmbovskem Naredbeniku" muogi računovodje prestavljeni v slu-žečo deželno brambo z namenom, da upravljajo nove deželno-brambovske polke, za katero je torej uprava sedaj urejena. — (Za lovce.) Pretekli petek (31. oktobra) ustrelil je g. Hrena logar Peternek v gozdu Po-noviške graščine jako lepega divjega mačka. G. Hren podaril je to že jako redko žival deželnemu muzeju. — (Poskušeua tatvino.) Včeraj popo-ludne namenjena Bta bila mož in žena Kramaršičeva v sv. Florijana ulicah na pokopališče. A žena je pozabila svoj robec in zahteva ua Starem trgu ključ od moža ter se vrne domov. Ko stopi v sobo, najde deklo Nežo Mejačevo iz Trbovelj, ko je ravuo pričela stikati po predalniku ter imela ravno zmečkan petak v rokah, da bi ga potisuila v žep. Nezvesto deklo izročili so sodniji. — (Pri Podsusedu) otvoril se je pretekli petek nov železen most čez Savo, vel ka dobrota za prebivalstvo, posebno pa za Samoborski okraj. Most je 254 metrov dolg in ima vsega vkupe 13 oken, devet oken ima po 12 metrov, glavna 4 okna pa po 36 4 metre svetlobe. Ves most Btane 106.000 gl., akoravno je privožno cesto na obeh straneh prebivalstvo v lastnej režiji pobiralo. Mostnine se bode pobiralo od osobe 2 kr., za konje in govida po 10 kr., za drobnico po 1 kr. od repa. — (Vabilo.) V zmislu § 27. društvenih pravil „Slovenskega pevskega društva v Ptuji" skliče 08novalni odbor dne 16. novembra t. 1. ob 3. uri popoludue zbor v Maribor v čitalničnih prostorih a sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev odbora. 6. Volitev preglednikov računa. 6. Posamičuosti. Osobna vabila se ne bodo razpo- Ulj«!«. IipolnenH nabirnln« poln naj se blagovolijo poslati vsaj do 12. t. m. osoovalnemu odboru. Zvečer ob 8. uri veselica. K temu velikemu zboru uljudno vabi osnovalni odbor. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Rim 4. novembra. V kratkem se bode imenoval Ledohovskemu naslednik za nadškofijski sedež v Poznanji. Možno je, da bode že v prvem konzistoriji prekonizovan. London 4. novembra. V gorenjej zbornici izjavil je Granville, da je vest, da so ustaši vzeli Kartum, neosnovana. Kazne vesti. * (Baron Adolf Kriegsau f.) 30. oktobra t. 1. je umrl na Dunaii c. kr. tajni sovetnik in bivši finančni minister baron Adolf Kriegsau v 62. letu svoje dobe. Pokojnik se je kot svak ministra pl. Bacha v državni službi hitro pomikal vedno više ir više in bil njega dni sekcijski šef v naučnem mini-sterntvu. Pozneje, ko bo ga deli v pokoj, je Blužboval pri Dunavskem parobrorinem društvu kot upravni tajnik od 1870. do 1880. leta. 16 februvarja 1880. je bil imenovan finančnim ministrom, a ministrova! je le do 26. junija 1880., torej komaj 4 mesece in deset dni. Ker se ni čutil sposobnega težavnemu poslu finančnega ministra, je odstopil iz ministerstva in se um ^ kn i I v zasobno življenje. Kriegsau je bil tudi marljiv sodelavec Dunajskega uradnega lista „Wiener Zetuug" in je priobčeval svoje sphe z imenom „B Aha*. Poslano« Neka znana kukovica je »Juriju s pnšo" par svojih jajc v št. 13 zlogla, Ne vem, bode li „Jurij* ona jsjca tudi valil uli jih bode zopet kukovici »podložil", vsakako so pa ona jajca taka, da utegnejo Še „Juriju" presedati, ako jih izuri. — Jožku, po domače „Košarju" iz Materije pa svetujem, naj se ozre raja na svoje sorodnike, kakor na mojo malenkost, in mene ne smeši v krčmi. Da sem jaz od svojega rokodelstva umazan — Štejem si v čast, ravno tako, kakor on od svojega rokodelstva — ko ljudem obira »Bitne stvari". Za se očistiti zadostuje meni za jeden krajcar žajfe; zamorec pa vedno zamorec ostane, črn kakor hudič, kljubu žajfi. Da je kukovica odšla z Brezovice, je malo komu žal, ter mu mnogi za odhod zaklicejo: knkuk! Materija, 27. oktobra 1884. Dekleva Štefan, (700) „potentirani-politiš-šuBter" v Materiji. Tujci: dne 3. novembra. Pri NI onu i pl. A m I rinili iz Gradca. — Jazbec, So-darič iz Rudolfovega. — Kunert iz Dunaja. — Kilbnschebre iz Celovca. Pn Malici : Wiener z Dunaja. — Scheck iz Trsta. — Mulej iz Vrhnike. — Findej z Dunaja. Pri avstrijskem eesarjl: Deu z Dunaja. — Knaf-1k* iz. Šmarja. Meteorologično poročilo. p s O Čas opazovanju Stenje barometra v mm. Tem-perarura Vetrovi Nebo Mokri na V mm. 3. nOv. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 73934 mm. 73830 nun. 73950 mu. -f 56° C -f- 9-6" 0 -f 2-5°C si. j z. si. jz. Si. S V/. obl. d. jas. jan. 0 00 mm. Srednja temperatura -\- 5'9°, za 0'90 pod normalom. dne" 4. novembra t. 1. (Izvirno telegratično poročilo.) Papirna reit\ ........ 81 glrt. 30 Srebrna tente .... . . 82 , 45 Zlata renta........103 , 50 5°/0 marčna renta......... 96 „ 45 Akcijo narodne banke . ..... 877 , — Kreditne akcije....... 292 , 60 London . ........121 , 90 Srebro......... — „ Napol......... ... 9 , 69'/, C. kr. cekini. ...... „78 Nemške marke...... 4°'0 državne »rečke is I. 1*54 250 gld. Državne srečke is I. 1864. 100 gld. avs«x. zlata renta davka prosta. . i »/t--k * /.l.-tr.'. renta 6° 0...... J Al n papirna renta 5,/0..... f>0/„ štajerske zemljišč, od/ez obi i g. . . Dunflva re<. srečke 5" 0 . . 100 Zemlj. obč. avsti. 4V,*/0 zlati Tast. listi . Prior. oDlig. Kli/.ahefine zapa* V U desetlotnej praksi reelno n vestno, tudi ne dn bi dotični prej vedel, z jamstvom TH. KONETZKT, Berlin, BninnenBtrasse 5'), izumitelj radikalnega zdravljenja in specijalist za trpeče za pijanstvom. Uradno poverjena zahvalna pisma, ki potrjujejo lipliv tega nedosegljivega sredstva nasproti sredstvom raznih ponare-jalcev, zastonj. (686—2) Mejnaroto linija. h Trsta v Kovi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linijo vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z naj bol j ho postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „Bracadal", 3200 ton, okolu 12. novembra. „Surrey", 4200 w „ 30. Kajuta za potuike »OO gold. — Vmesni krov 60 gold. Potniki naj se obrnejo na (697—2) T- TEEKTJILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v TrBtu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Kinlliano d9 A nt. IN)«ln)..... generalnega agenta v Trstu. Trgovina z usnjem, obstojema še nad 20 let na jako ugodnem mestu sredi Ljubljane in je dobro obiskovana, z veliko prodajalnico, z z**lt»*o blaga vred. z ali brez magacinov, odda se v nuj4-111 ali pa tudi proda pod ngodnuni pogoji. _ Natančneje Be izve v Fran Niillei em Anuoncen-ltiir.au. (699—1) £>d)u^marf«; Brez te varstven«* znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo po dr. Malici smatrati kot ponarejen«. ~W Cvet zoper trganje po dr. Malici je odločno najboljše zdravilo zoper prntin ter rrvmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrple ude in kite itd., malo časa če Be rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo ,,cveta zoper trganje po dr. Malici" z zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr.; pravega prodaje samo lekarna „pri samorogu" Mu pl. TRNK0(7Y-ja na Mestnem trgu št. 4 v Ljubljani. Gospodu JUL. pl. TRNKOCZY-ju, lekarju v Ljubljani. Moja mati so na proti unkej bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Koje pa bolezen čedalje hujši prihajala in že več dini neso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličev proti n^ki cvet za 50 kr. let si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeh, da so se po kratkej rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam torej dr. Maličev protinski cvet kot izvrstno zdravile in ga vsakemu bolniku v jednakej bolezni priporočam. — Vašej blagorodno^ti pa izrekam najprisrčnejšo zahvalo, z vsem spoštovanjem udani Fran Jug, (702—1) posestnik v Šmariji p. Celji. Naročila z d'Žele izvrše" se tak »j v lekarni „pri samorogu14 JUL. pl. TRNKOCZ Y-j a msi MeHl nem t r*££ii v I .J n 1»I j i n i. X« |4 «<-ll«U<> III ZilllSlilk 1CZOIIO priporoča najstarejša in v najboljšem glasu se nahajajoča tvrdka za sukno MORITZ BUM-a (ustanovljena v letu 1822): Volneno blago, Brnski izdelki, jako lepi, modni uzorci za cele obleke, po gld. 1.60, 2, 2.50, 3, 3.50 do gld. 8 meter. Bltago iu zimske Muknfe v vaeh barvah in vsacega dela, po gld. 2.f>0, 3.50, 4, 4.50 do gld. 12 meter. Najnovejša podklad* za suknje po gld. 1, 1.50, 2 do gld. 11 meter. 1.1 eganl no l»i ji ko za hlače po gld. 2, 3, 4, 5 do gld. 8 meter. Pravi angleški popotni plaldl, 3'/a metra dolgi in 1 meter 60 cm. Široki, prakt. barv, po gld. 3.50, 5.25, G.50 do gld. 16 kos. Velika zaloga sukna vsake bafce za civilno in vojaško obleke, livreje, cerkve, bilarde in vozove, sukna za gasilna, strelska, veteranska in drtnra društva. Uzorci zastonj in franko. Blago se pošilja samo proti posnu-mu povzetju ali predplači. Pošiljatve nad 10 gld. vrednosti poštnine proste. Karto z mnogovrstnimi uzorci pošiljam na željo zastonj gospodom krojaškim mojstrom. — Normalno blago za obleko, normalne pesteljske in potniške odeje, sistema dr. Gustava Jager-ia v tt t u 1.1.1;» rtu, v bogatoj izberi. 1.543—11) 'IMII' 1'MI'l'M * lllft ----------- , varovalno društvo 11 življenje t Londonu. Filijala za Avstrijo: Filijala za Ogerako: Dunaj, Giselastrasse št. 1, i Pešta, Fraiz-Josefsplatz V v hiši društva. | fit. 5 in 6, v hiši društva. Društvena aktiva.................. frank. 83,780.016-90 Letni dohodki na premijah in obresLih dne 30. junija 18S3 ... „ 16,602.367-70 I-/.plači t vc zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka druStva (1848) več kot.............. . „ 139,950.000-— V Blednjej dvans jstmeaečnej poslovalnej perijodi uložilo Be je pri diruštvu za.................. „ 65,726.175-— ponudb, vsled čeBar znaša skupni znesek v s'ednjih 25 letih na uvoženih ponudbah več kot........... „ 1.260,777.854-55 Prospekte in druga razjasnila daje Glavna agentnra v Ljubljani, na Tržaške j cesti št. 3, H. nadstropje pri "Val. Zeschkotu. (309—7) izdatelj in odgovorni urednik: Ivao ŽelezniJcar. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦»♦»♦»♦»♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦» Od visoke vlade švedskega privilegirani Njeg. Veličanstva kralj ir Fr. Lengiel-OT e Že sam brezov sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot n&iizvrsLnejfe lepotilo; ako se pa ta sok po ptedpisu izumitelja pripravi kemičnim po. mi kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaze zvečer ž njim obruz ali dro^i deli polti, loeljo se 2e drugi dan nezusiie Puškine od polti, ki postane vsled tega čisto 2 bela iu trda. X Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mla- X dostno barvo; polli podeluje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, ♦ žoltavosi, o.ieree, nosno rndečino, zajedce in druge nesna*.nosti na polti. Cena J vrču z navodom vred 1 gld. 50 kr. J Zaloga v Ljubljani pri Jul. pl. Trnkoozy-Jl, lekarnarji; glavna zaloga J X na s u noj i pri W. Henu-u. $31—8) ♦ ♦ ♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦»♦»♦♦-♦♦♦♦♦»♦♦♦ »♦»<>♦♦♦♦♦»♦ Lastnina in tiak „Narodne Tiskarne■« 5301 7077 88