li	o
uVVVO-hU/V\X4 46


AJsudv
Leto XXIII., št« 18
Lfeblfena, sobota, 23*
1943-XXI
Cena cent SO
(Jpravni&vo; Ljuftltana, Pncamteva "Ha 5.
Telefoo fc. 31-22. 11-23. »1-24 Uiseratai oddelek s Ljubljana. Puccinijeva aM-
a 5 - Telefoo fc. »1-23. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cest« 42 Računi: ta Ljubljanske pokrajino pn pokno-čekovnem zavodu H. 17.749, a ostale kraje Italije Servizto Conti Cort Post No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase il Kr.
Italije in 'nozemstva ima Unione Pubblicita Italiana S. A MILANO
lik a fa ?»ak daa ma poi«4tl|ki Mu«<(i*i ak mesečno Ut 1«.—s vključno s »Ponedeliskios 1» crom« Lit 36.50.
O r ed n i i t »os Pacdnijera ulica ker. 3. Mlifna fcev. 31-22. 31-23, 31-24.
Rokopisi se ne vračajo.
OONCESSIONAR1A ESCLUSIVA per la pob-
bliati di provenienza italiana ad estera: Onione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO
Zavzetje novih važnih
v Tunisu
števil®
se fe zvišalo na 2500 — 14 sovražnih letal sestreljenih
Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil
Je objavil 22. januarja naslednje 972. vojno poročilo:
Včeraj so se med našimi in nasprotnikovimi motoriziranimi oklopnimi sredstvi razvil* hudi bi ji na črti Gaiian—Tarhuna— Litorale, jugovzhodno in jugozapadno od Tripclisa. Italijanska lovska letala so prestregel številne scvražnikove lovske oddelke in sestrelila dve letali. Prav tako so bombardirala in obstreljevala s strojnicami premikajoče se kolone.
V Tunisu je razvoj operacij iz preteklih dni privedel do zavzetja novih važnih postojank. Število ujetnikov se je zvišalo na več kot 2500. Oddelek motornih vozil je se-strelil pri Gabesu en sovražni dvomotornik; trije člani posadke so bili ujeti.
Naši bombniki so napadli pristaniške naprave v Alžiru in konvoj, ki je plul ob alžirski obali. En parnik v konvoju je bil zadet.
Nemško lovsko letalstvo je v ponovnih spopadih s sovražnikom zbilo štiri letala.
Letalski napadi na Licato, na luko Em-pedocle, Gelo in Castelvetrano niso povzročili škode. Sestreljena so bila štiri letala, v vsakem kraju po eno; dve sta se zrušili v morje, eno je treščilo na tla v plamenih prt Giacosiji, četrto pa med Gelo in med mestom Piazza Armerino.
Dne 20. t. m. so sovražna letala s strojnicami obstreljevala kolodvor v Ispiehi v pokrajini Ragusi na Siciliji in tovorni vlak, kf Je stal na postaji. Izgube: 1 mrtev in 4 ranjeni med civilnim prebivalstvom.
Nada letala, ki so se takoj po alarmu
vzdignila, so prestregla skupine bombnikov s spremstvom in sestrelila en bombnik in eno lovsko letalo. Protiletalsko top. niStvo naših malih pomorskih enot je v območju Pantelerjje sestrelilo eno sovražno letalo. Iz dnevnih operacij se pet naših letal ni vrnilo.
Velik uspeh nemške podmornice pred Alžirom
Berlin, 21. jan. s. Nemška poluradna agencija objavlja, da je nemška podmornica napadla močno zaščiten angleško-ameriški konvoj zapadno od Alžira in potopila 6000tonski parnik ter torpedi rala nadaljnji parnik, čeprav potopitve ni bilo mogoče ugotoviti.
Alžirski domačini proti generalu Giraudu
Tanger, 21. jan. s. Po vesteh iz Alžira naraščajo, težkoče, s katerimi se mora boriti tako zvana vlada Francoske severne Afrike. Narašča zlasti sovražnost arabskih krogov v Maroku in Alžiru proti generalu Giraudu. Domače prebivalstvo ni pozabilo, da je prav Giraud 1. 1930 med maroškim uporom proti Franciji zadušil v krvi z nezaslišano krutostjo uporniško gibanje. Na vseh področjih severne Afrike se nadaljujejo protiangleške demonstracije s hudimi izgredi med angleškimi in ameriškimi skupinami na en strani in arabskimi na drugi. V zvezi s temi incidenti so zasedbene oblasti aretirale mnogo ljudi.
Italijansko *jaj gospodarsko sodelovanj®
Izmenjava brzojavk med zunanjima ministroma grsfsau
Članom in Tanijem
Rim, 21. jan. a. Ob podpisu italljansko-japonake gospodarske konvencije je japonski zunanji minister brzojavil grofu CLanu: »Eksc. Galeazzo Ciano, zunanji minister, Rim. — Zelo dobro pred znamenje je za najina dva naroda današnji podpis gospodarske konvencije med Japonsko in Italijo. S to konvencijo se bodo gospodarski odnosi med obema državama še bolj okrepili in vse gospodarske sile velikih prostorov Velike vzhodne Azije in Evrope bodo osredotočene za nadaljevanje skupne vojne. To nam dopušča, da nimamo nobenega dvoma, da bo končna zmaga na strani držav OsL Ob priliki podpisa konvencije Vam pošiljam, Ekscelenca, svoje čestitke in obnavljam svoj sklep, da bomo skupno na pohodu proti skupnemu cilju v znamenju vedno tesnejšega sodelovanja. Masajuki Tani« Grof Ciano je takole brzojavil: »Ekscelenca Masarjuki Tani, zunanji minister, Tokio. — Gospodarska konvencija med Italijo in Japonsko, katero smo danes podpisali v Rimu, odpira nova pota ln nove možnosti vedno tesnejšemu sodelovanju med obema narodoma. Postavlja trdne in stanovitne temelje udejstvovanju, izmenjavi in delu Italijanov in Japoncev za sedanjost. in bodočnost, ko bo skupno z zaveznico Nemčijo pod vzeto veliko obnavljalno delo Evrope in Velike vzhodne Azije. Fašistična vlada vam ob tej priliki preko mene, Icakar tudi vaši vladi, pošilja svoj pozdrav ki svoja voščila. — Ciano. <
Odmevi v zavezniškem tisku
Tokio, 21. jans. & Zastopnik obveščevalnega urada Tomokazu Hori je izjavi)! glede sklen itve joponsko-^talijanskega in japonsko-nen»3kega gospodarskega sporazuma:
»S trojnim paktom, ki je bil podpisan 27. septembra 1940 med Japonska Nemčijo ki Italijo, sta se Nemčija in Italija zavezala priznati ki spoštovati suverenost Japonske v Velikr vzhodm Aziji Japonska pa se je zavezala, priznati in spoštovati suverenost Italije in Nemčije v Evropi v svrho ustanovitve novega reda. Razen tega so se te tri sile zavezale, da bodo sporedmo in medsebojno sodelovale. Trojnii pakt, ki je bilančna sila za ustanovitev novega reda na svetu, ima kot glavnii cilj vzpostavitev trajnega miru. Pogodbe, ki so bile sedaj sklenjene, so jasen izraz duha trojnega pakta na gospodarskem področju T' sporazumi dokazujejo*. da se ustanovitev novega reda nadalje organizira in da bo gospodarsko sodelovanje še bolj ojačeno. Ti sporazumi odstranjujejo gospodarskr izkoriščevalni sistem. s katerim sta Amerika in Anglija obvladovali svet z monopolno kontrolo ter so odprli pot za direktno ureditev plačil med Japonsko Nemčijo in Italijo.« Tomokazu Hor je zaključil: »Trdno sem prepričan. da bo duhovno im gospodarsko sodelovanje treh sil pomnožilo njihovo moč in močno prispevalo k poteku vojne »n k organizaciji novega sveta na osnovi pravice in poštenosti.«
Tokio. 22. jan. s. Popoldanski listi poveličujejo z velikimi naslovi dvojni itall-jansko-jšponski in nemško-japonski gospodarski sporazum ter izjavljajo, da sta osnova za povojno sodelovanje med gospodarskimi silami Evrope in Azije. Go-skodarske pogodbe predstavljajo neranljivo pozicijo Osi in tesno sodelovanje sil trojnega pakta v svrho uničenja skupnega sovražnika. Listi poudarjajo tudi. da go-spdarski sporazum, ki se je priključil trojnemu paktu in vojaškemu sporazumu, še bolj veže vse tri država List »Mainičl«
vzhodni fronti
Odbiti sovjetski napadi v južnem odseku - Pri Velikih Lukah in južno od Ladoškega jezera je bilo uničenih 42 nWkih oklopnih voz
It Hitlerjevega glavnega stana, 22. Jan.
Vrhovne poveljništvo nemške vojske Je objavilo dane3 naslednje vojno poročilo:
V	južnem odseku vzhodne fronte so nemške čete odbile sovražnika, ki je utrpel velike izgube in ki je na vsej fronti nastopil k predoru, ter ga vrgle na mnogih krajih v protinapadih nazaj. Neka oklopna divizija je pri tem z odločnim prodorom razbila močen sovražni pehotni oddelek.
Na vzhodnem Kavkazu so se nemške čete v okviru premakljivega bojevanja po načrtu odmaknile od sovražnika.
Od sovražnika tesno obkoljena in močnemu sovražnemu pritisku trdovratno se upirajoča nemška bojna skupina v S talin gradu je morala tudi včeraj prestati hude boje proti sovjetskim četam, ki so napadale z mnogo nadmočnimi silantf- Kljub junaški obrambi niso branitelji Stalingrada mogli preprečiti nekega vdora z zapada, kar je prisililo k umaknitvi lastnih postojank za nekaj kilometrov.
V	borbi iz bližine je bilo uničenih večje število sovjetskih oklopnih vozil.
V	velikem loku Dona in ob srednjem loku Dona se nadaljujejo ostri boji z menjajočim se uspehom.
Krajevni vdori sovražnika v srednjem odseku fronte in južnovzhodno od Ilmen-skega jezera so se izjalovili.
Pri Velikih Lukah je bilo uničenih 18 sovjetskih oklopnih voz.
Južno od Ladoškegra jezera so se razbili močni sovjetski napadi ob odločnem odporu naših čet. Sovražnik je izgubil tukaj 14 oklopnih voz-
V	severni Afriki sta bila po uničenju za vojno važnih naprav izpraznjeni Misurata in Homs. Sovražnikove sile, ki so prodrle za našimi oddelki, so utrpele hude jzsruhe.
V	Tunisu so se uspešno nadaljevali lastni
100	200 km
«m. cevovod ra nafto
—- železnice
kkk ležišča nafte mjuTro"
napadi, pri čemer je bilo zajetih mnogo sovražnih oporišč in popolnoma uničene ne? katere skupine siL Nemški lovci so napadli z uspehom železniške cilje in so sestrelili tri angleška lovska letala.
Zasledovanje velikega sovražnega konvoja, ki je bil napaden že pred dnevi, je prineslo nove uspehe. Nemško-italijansko letalstvo je uničilo pet tovornih ladij s skupno 36.000 tonami in poškodovalo razen tega 12 prevoznih parnikov tako hudo, da je treba večino izmed njih smatrati za izgubljeno.
šibke sile angleškega letalstva so v včerajšnjih večernih urah brez načrta napadle zapadno nemško ozemlje. Prebivalstvo je imelo izgube. V stanovanjskih okrajih je bila povzročena škoda na poslopjih Lovska in protiletalska obramba je sestrelila 9 sovražnih letaL
Izčrpavanje savjetskih §11 se m&alpp
piše, da je gospodarsko sodelovanje trojnega pakta jasen odgovor na ameriški načrt za blokiranje vseh treh držav.
Agencija Domei komentira takole: Oba pakta razvijata na gospodarskem področju duha trojnega pakta, ko tvorita osnovo nove strukture, na kateri bo ustanovljen novi svetovni red po zmagi Osi. V pogodbah se prvič uporablja izraz »gospodarska sfera«, naznačujoč s tem, da se svetovno negospodarstvo neizogibno osmerja proti vojnemu gospodarstvu držav. Ureditev plačil se kaže tudi v novi luči, ker izključuje amgloameriške metode kompenzacije. S priznanjem gospodarskih sfer se ojačuje še bolj zavezništvo trojnega pakta.
Berlin, 21. jan. s. Nemški trsk podčrtava podpis nove pogodbe med silami trojnega pakta im je soglasen v prepričanju, da je novi sporazum odločilen prispevek h končni zmagi nad skupnim sovražnikom. Gre za izredno učinkovito in mnogo obetajočo gospodarsko izpopolnitev, političnih in vojaških sporazumov, ki so bili sklenjeni svoj čas s podpisom trojnega pakta Odnosi Nemčije 'n Italije z Japonsko so zgled istovetnosti naziranj in interesov, tako da se lahko upravičeno govori o totalni istovetnosti naziranj in skupnem cilju vseh treh držav. Pod vodstvom italijanske in nemške sile, piše »Borsenzeitung«. se bodo gospodarske siile Evrope vedno bolj razvijale, tako da bodo ustvarjeni pogoji za bodoče blagostanje evropskih narodov, zlasti po reorganizaciji zasedenih ozemelj na vzhodu.
Oslo, 21. jan. s. Ves norveški tisk objavlja besedilo gospodarskega sporazuma med silami trojnega pakta in poudarja v naslovih in komentarjih njih velik pomen. »Afton posten« in »Fitfolk« podčrtavata, da se s temi sporazumi kažejo značilne črte novega reda, ki bo nastal po zmagi trojnega pakta, ter poudarjajo, da se postavljajo že temelji za trajen mir, med tem ko je vojna še v polnem teku.
španska rdeča knjiga
Madrid, 21. jan. s. Zunanje ministrstvo javlja, da je izšla »Rdeča knjiga« z dokumenti o iberskem bloku in mednarodni politiki Španije in Portugalske, kakor je bila določena v Lizboni med nedavnim obiskom zunanjega ministra Jordane. Knjiga vsebuje 6 govorov predsednikov republike, sveta in portugalske narodne skupščine ter španskega zunanjega ministra. V uvodu se zatrjuje, da Španija reagira na propad, ki ga je povzročil liberalni režim, in mora predvsem reševati zunanja vprašanja. Francu je pripadla zasluga, da se je zavedel teh nujnosti in pričel politiko odkritosrčnega prijateljstva in sodelovanja s Portugalsko. Sporazum med obema narodoma Iberskega polotoka je nujno nastal, sedanja vojna ga je pa še pospešila in je ustvarila nove stike med obema državama. Španija želi nadaljevati svoje zgodovinsko poslanstvo omike in sodelovanja s portugalskim narodom.
Razkol v ameriški
republikanski stranki
Lizbona, 20. januarja, s. Kakor doznava »Daily Express iz New Torka je nastal te dni v ameriški republikanski stranki razkol ker smatra del republikancev, da se morajo Zedinjene države po zaključeni sedanji vojni v svrho preprečenja nove vojne vrniti k lzolacijonizmu, dočim je drugi del pristašev stranke mnenja, da bi se nova vojna lahko preprečila, če bi skušala Amerika sodelovati z ostalimi demokratskimi narodi v mednarodnih vprašanjih.
Berlin, 21. jan. Iz opisov in poročil o borbah na vzhodni fronti, piše Max Clauss v »Deutsche Allgemerne Zeitung«, je nad vse jasno razviden osti ovni značaj sovjetskih akcij. Boijševiki izvršujejo svoje napade val za valom ne glede na vsakršne žrtve. Razen tega računajo s hudim mrazom, ki naj bi oslabil sile braniteljev. Misel, da bodo elementi prirode sami un:oili sovražnika, se je močno zakoceninala v nazirsnju sovjetskih vojskovodij, ki so v tem pogledu podobni divjaku, ki se čuti dvojno \aren. kadar dela tudi priroda v njegovo korist. Ruska zirma in sovjetske ofenzive »padajo v isti okvir in so si močno podobne. Kakor je ruska zima barbarska iin primitivna, tako je tudi siiHa ruske vojske barbarska, primitivna in sil epa, toda tudi protf elementom zmaguje volja do zmage, ki preveva brani-tel ie. Ljudske in gmotne razerve StaiFna lahko za par zimskih ,mesecev zbude napačen vtis, da so neizčrpne, čeprav se nagibi je jo že h koncu. V vsakem odseku, bodisi majhnem ali velikem, velja železni zakon. po katerem 'ima napadalec znatno večje izgube, včasuJi stokrat večje kakor b ranit el j.
Clauss pripominja, da trmoglave Stalinove zimske ofenzive spominjajo na taktiko krvavih množičnih napadov, ki sc jih je na ruski fronti v prvi svetovni vojni posluževal generali Brusiflov. Ta. mož po vsem videzu ni poznali drugačnih bojnih metod. Dasd so to nespametno zapravljanje ljudskega materiala ostro obsojali celo boljševiški pisci zgodovine prve svetovne vojne, vendar Stalin in njegov* maršali nadaljujejo to prakso v neizpremen j en e m obsegu. Toda nemški vojaki, zaključuje Clauss, in njegovi poveljniki bodo sovjetskemu, sedaj motoriziranemu valjarju dokazali, da zmaga ni na strani slepe množice, ampak io dosežeta lahko samo višji duh in pogumno srce.
V nekem poročilu objavlja DNB podrobnosti o akciji na jugu Ilmenskega jezera v odseku, ki ga držii neka nemška divizija. Podjetje se je končailo z obkolitvijo skupine sovjetskih sdil, ki se j^m je posrečilo prodreti v nemške črte. V teh boj'h so Rusi izgub Sli 22 oklopnih voz in kakih 1000 mož, deloma ubitih, deloma ujetih. Uničevanje osta.l-b je še vedno v teku.
Neka nemška oklopna divizija na področju južnovzhodno od Stailingrada je te dni uničila 1000. sovražni ok lopni voz Razen tega znatnega števila ki predstavlja približno opremo 20 oklopnih brigad, je nemška divizija uničila tudi veliko mno-ž'no oklopnih avtomobilov 'n raznih drugih motornih vozil. (II Piccolo.))
Sifafnš uspeM nemške oklepne divizije
Berlin, 21. jan. s. Neka nemška oklopna livizija v odseku južnovzhodno od Stalingrada, je uničila te dni tisoči sovražni tank. Razen tega znatnega števila tankov, ki ustreza efektivu 20 oklopnih brigad, je nemška divizija uničila tudi mnogo oklopnih avtomobilov in drugih motoriziranih vozil.
Finski odsek
Helsinki, 21. jan. s. Finski glavni stan lavlja: V zadnjih 24 urah ni bilo zabeleženega nič pomembnega na frontah
Pravočasno preprečeni boljševiški načrti
Berlin. 22. jan. s. Ves tisk se bavi s pomembnim priznavanjem ameriškega novinarja Grabnerja. dopisnika skupine anglosaških listov v Moskva ki je bilo nedavno objavljeno v »Daiily Mailu« Ameriški no-^vinar, ki ga nrkakor ne moremo osumiti, da simpatizira. s salami Osi, izjavlja, da jt
bil očividec metod in sistemov moskovske vlade, s katerimi je hotela dokončati svoj gigantski načrt oboroževanja Pisec pravi doelovno: »V 20 zaporednih letih ie boljševizem držal narod Sovjetske zveze v nepopisnem trpljenju. Ta narod je prestal res žrtve, ki jih ni mogoče opisati, medtem ko so se odgovorni voditelji boljševizma ob-oroževali za vojno.« To priznanje pisca, ki se je vnrl iz Moskve, objavljeno pi*r na slovom »Kaj se dogaja v Sovjetski zvezi?« nedvoumno potrjuje, kako se je Sovjetska zveza že 20 let pripravljala za vojno proti Evropi
»Volkischer Beobachter« pripominja v svojem komentarju, da so sile evropskega reda v zadnjem trenutku preprečite to ogromno nevarnost na evropskem kontinentu, in nadaljuje: Ostrost, kakršne še ni bilo in s katero poteka danes bitka na vzhodni fronti, potrjuje svoj čas postavljene teze v političnih krogih Osi o grozeči boljševiški nevarnosti. Čeprav Je Sovjetska zveza doživela neštete in najhujše vojaške poraze, boljševisko poveljništvo še nadalje posiilja v žrelo fronte nove človeške žrtve in nov ogromen vojni material. da bi zboljšaJo strateško-politični položaj, ki je postal nevzdržen z&asti po izgubi glavnih gospodarskih področij Sovjetske zveze. V tej borbi, v kateri igrajo boijševiki vse za vse, se je jasno pokazala kakšen vojn4 potencial je ustvaril Stalin v 20 'ietih, da bi podprl boljševiško idejo svetovne revolucij e. V 20 zaporednih letih piše »Deutsche ALlgemeine Zeitung«. so voditelji v Krem-lju na skrivaj pripravljal"' izdajstvo in napad na evropske narode. Čakali so samo na ugoden trenutek za izvedbo tega gigantskega zločinskega načrta. »Borsenzeitung« navaja nekatere odstavke ameriškega novinarja Grabnerja. iz katerih je bolj kakor kdaj prej razvidno kakšna je bila politična igra Moskve v zadnjih desetletjih, ko se je pod nedolžno krinko »miroljubne Rusije« v škodo ljudskega blagostanja skrival divji obraz napadalca.
Borba med sovražniki in branilci Evrope
Bukarešta, 20. jan. s. Znani pisatelj Sini ionescu Ramniceanu piše v uvodniku lista »Viatza« o obrambi Evrope: Odgovornemu za to vojno, to je Angliji, je uspelo ustvariti tale položaj: Dočim hoče Sovjetska Rusija narediti lz evropskega kontinenta enostavno rusko pokrajino, hočejo Zedinjene države iz njega narediti svojo kolonijo. Zaradi tega se lahko ta vojna označi za borbo med sovražniki Evrope in njenimi branilci. Sovražniki so Američani in Rusi. Kaj pa Anglija? O njej ni vredno govoriti, kajti njena edina želja je potolči Nemčijo in potem umreti v rokah Američanov.
Nov dokaz nesoglasja med Londonom in Moskvo
Lizbona, 21. jan. s. Nov dokaz stalnega trenja med londonsko in moskovsko vlado, je dejstvo, da se razne partizanske tolpe, ki še operirajo v gorah bivše Jugoslavije in so podrejene polkovniku Mihaj loviču. katerega podpirajo Angleži, ne morejo sporazumeti s tolpami, ki jih navdihujejo in oborožujejo boijševiki. Sporazum med njimi je nemogoč. Smatrajo se celo za sovražnike in se krvavo med seboj pobijajo. Vse to povzroča seveda veliko nerazpoloženje v londonskih krogih, toda glede te točke je Moskva popolnoma nespravljiva in ne namerava, čeprav je bilo z angleške strani podvzetih že mnogo poizkusov, odrediti partizanskim tolpam, ki so ji podrejene, naj bodo na razpolago Mihajloviču ali naj vsaj z njim sodelujejo.
Panika v Lonebna
Lizbona, 21. jan. s. S silnim in bliskovitimi letalskimi napadi na angleško glavno mesto so ustvarili v Londonu vojno sliko, na katero so Londončani že pozabili. Odkar je bil prvi nemški napad, se je lica mesta popolnoma spremenilo. Pred tem je bilo na cestah tudi v večernih urah zelo živahno, zdaj pa se mesto izprazni kakor začarano, brž ko se začne temniti. Čeprav so bili Londončani pripravljeni na nadaljnje napade, si ni nihče mislil, da bodo napad; tako Pogosti in tako siloviti, tembolj zaradi tega, ker so verjeli v trditve anglosaške propagande, po kateri sile Osi niso več tako učinkovite kakor nekoč. Prebivalstvo se je zaradi tega čutilo varno
pred napadi.	.
Kar je najb0lj osupnilo mirne meščane angleškega glavnega mesta, ki so bili v treh zaporednih dneh trikrat ponoči napadeni/ je bila drznost in borbeni duh nemških pilotov, ko so se pojavili v zraku nad mestom pri belem dnevu. Londončani, ki so v teh urah napolnili ceste, se niso dosti brigali za ropot letal nad njimi, misleč, da so angleška letala, ker niso slišali letalskega alarma. Sele potem, ko so videli razločevalne narodnostne znake letal, ki so z veliko brzino letala nad strehami hiš, in ko so slišali prve eksplozije, so doumeli, da gre za sovražna letala. Med tem ko je protiletalsko topništvo začelo z zapornim ognjem in so začele tuliti tudi sirene, je nastala po cestah glavnega mesta nepopisna panika. Ženske, otroci in moški, so tekli v zaklonišča, nastala je strašna zmeda, ki je povzročila številne nesreče. Mnogo ljudi je bilo pri tem ranjenih, po večini žensk in otrok.
Vtis nemške akcije, ki je bila po svoji silovitosti po mnenju samih Londončanov hujša, kakor celo 17. julija 1942. je bil takšen, da je v nekaj urah po napadu večji del londonskih meščanov zapustil glavno mesto in se zatekel na deželo v okolico.
Povračilo za letalski napad na Berlin
Stockholm, 21. jan. a Napad nemškega letalstva včeraj podnevi na London in okolico ter južno obalo Anglije smatrajo londonski listi za najhujši v zadnjem času. Prebivalstvo Londona nI bilo pripravljeno na drzen napad pri belem dnevu. Številne bombe so padle v notranje predele, kakor tudi na pristaniške naprave ob ustju Temze. Angleški tisk seveda ne poroča o povzročeni Škodi in piše samo o mode jan jih v raznih okrajih. Ni bila objavljena še nobena številka, toda hiS je bilo mnogo porušenih in Število ubitih je precejšnje. Nekatera naselja v Sussexu so bila hudo in nepopravljivo poškodovana.
Rim, 21. Jan. a Londonski radio Je oddajal komentar Roberta Fraserja, v katerem ugotavlja, kaj pomenijo letalske repre-salije zaradi nedavnih napadov, na Berlin. Današnji napad na London, Je dejal Fraser, je zahteval mnogo žrtev in je bite, povzročena velika škoia. Med današnjim napadom na London smo lahko ugotovili, da nemško letalstvo ni izvedlo napada saano ▼ vojne svrhe, temveč zaradi tega, ker smo bombardirali Berlin.
Angleška letala nad zapadno Nema jo
Berlin, 22. jan s. Iz vojaškega vira se j« zvedelo, da so snoči britanska letala preletela pokrajino zaipadne Nemčije in *> v sifrmoglavem poletu metala zažrgaAne ki rušilne boanbe. V nekaterih središčih m b® poškodovani stanovanjski okraji. Bilo je tudi nekaj žrtev med chiSInmm prebivalstvom. Po doslej došLih poročilih je izgubit sovražnik zaradfi silovitega delovan ia protiletalske obrambe vsaj šest šfcirimotornih bombnikov.
Stavka v pensilvansfcih rudnikih
Buenos Aires, 19. jan. s. Iz Washlngtona poročajo, da zasledujejo v Beli hiši z največjim zanimanjem potek stavke v premogovnikih v Pensilvaniji. To Je značilno dejstvo, kajti kadarkoli Je Bela hiša pokazala zanimanje za take dogodke, je kmalu nato odredila vladno zaplembo rudniška lastnine. Pričakujejo, da se bo prav tako kakor v sličnih primerih zgodilo to tudi ▼ pensilvanskih premogovnikih.
Kadar kupuješ, preglej »Jutrove« e&lase!
»Zavezniki" med seboj
• • •
V eni izmed zadnjih števlk angleškega tednika »New Statesmam and Nation« je izšel članek nekega Kimgsleyja Martina o anglašiko-ameriških odnosih, v ka.terem cikamo zelo zanimive stvari, med drugim, da so Zedrnjone države v letu 1942 prevzele položaj, ki ga je Veliika Britanija imela v pretekle-m stoletju. Kakor je Velikf Britanija hotela biti pred sto leti razsodnik sveta in je izdajala sodbe v imenu »visokih moralnih načel«, ki so Ivla seveda vselej priilagadena njenim interesom. tiako skušajo danes Z edin j one države zavarovane pred bombami, naslavljati svetu modre be-sode. »Stara britanska premoč«, trdi pisec navedene revije, »je minula in je preštla v roke Zedinjenih držav«. Nato pp.pominja: »Ako danes kak Anglež poda v Ameriko, se lahko prepriča, da n:ma opraviti z »bratskim narodom«. Protiangleško raz-p:'laženje nekaterih severnoameriških kro-gov je namreč že patološko. Trenja med ouema državama izhajajo deloma iz zgodovine itn deloma iz izročila, toda težave današnjih medsebojnih odnosov imajo svoj neposredni izvor v borbi za svetovno go-srpodstvo, ki se razvaja za kulisami.« Pisec zaključuje svoj članek s temle priznanjem: »Sedanji konflikt n.i navaden konflikt, temveč borba velikih množic, ki st upirajo vladajočim državam.«
To priznanje ie nedvoumno, vendar pa bi utegnil kdo vprašati, kako je mogoče, ako
stoje stvari tako, da so Zed&njene državo vstopile v vojno, da br pomagale Angliji. Vstopile so v vojno pač zato, ker ai utvar-jajo, da je tudi v njihovem interesu zadušiti upor nove Evrope iin nove Azije, gospodarsko zasužnjenje tedj narodov, torej njihovo izkoriščanje, ker se v tem odraža ameriška rivalnoet z Anglijo. To je igra noja. ki pomaga svojemu nasprotniku, ne pomaga pa mu zato, da bi mu pomagal, temveč da bi ga uničil, zadolžili in se vknjižb na njegovo posest. (II Popolo d'Italia.)
V revijr »Truth« je snr Ernest Ben objavili zanimiv članek, ki mu je dal naslov »Naša smrtna obsodba« in v katerem objavlja ijekaj odlomkov iz govora, ki ga je imel rektor vseučilišča v Kolumbiji dir. Ni-cola Murray Buttler Ta gospod se je takole izrazil: »Končno je nastopila doba ameriške nadvlade. Mi moramo prevzetr vodstvo sveta, kajti ono pripada našemu kontinentu, odkar je moderna Evropa dokazala. da je izčrpala svojo nalogo«
Bon skuša ugovarjati tej ameriški trditvi, ki je naperjena predvsem proti Velik' Britaniji, in trdr. da se naloga britanskega imperija ni še končala, vendar pa so ti protesti zaman in zgolj papirnati. Churchill je svojo državo speljal tako daleč, da se pred sleherno ameriško zahtevo lahko samo še odkrije, kajti plesati mora odslej tako. ka-kmr mu godejo v Ameriki. (II Reg ime Fa-scista«)

-a
Pet in dvajset temeljnih saačel nemškega ljudskega zakonika — Za&sss, otraci m lastnlssa po novi pravni doktrini
Iz poročila berlinskega dopisnika milanskega lista »Corriere della Sera« posnemamo naslednje zanimive podatke o novem nemškem »ljudskem zakoniku«:
Vojna ni le zaustavila, temveč je le še pospešila nemško znanstveno in praktično delo. ki je stremelo za tem, da se ustvari novo pravo v skladu z načeli narodnoso-cialistične revolucije. Pcdoben pojav smo videli v Italiji, kjer je bilo lansko leto dokončano veliko delo pravne reforme in so stopili v veljavo novi zakoniki. V Nemčiji je bil ta razvoj nekoliko bolj počasen, bodisi zato, ker je narodni socialnem šele 10 let na oblasti, bodisi zato. ker je Nemčija dalje časa v vojni. Zato o pravi kodi-fikaciji še ne moremo govoriti. Doslej so se zadovoljevali s tem, da so izdajali sproti nove zakone, ki so sprenrnjali obstoječe pravne norme. Tako so bila uvedena mnoga temeljna nova načela, zlasti na kazenskem področju in na področju pravdnega postopka, toda režim pri vsem tem ni opustil namere, da se loti tudi prave kodifika. c.ije, in je 'v zadnjem času celo pcspeš;l priprave v tej smeri. Nov zalet in pogon temu delu je dal novi pravosodni nrnister Thierack, ki je izvedel tudi znano sodno reformo. Ko ga je Hitler imenoval na to mesto, mu je, kakor znano, dal obširna pooblastila za uresničenje »krepke narodno-Bocialistične zakonodaje m;mo obstoječega prava«. Teh pooblastil se je novi minister izčrpno poslužil. Ker je Th'erack obenem predsednik nemške pravne akademije, je s tem ustvarjena homogenost in povezanost teoretičnih in praktičnih teženj na pravnem področju.
Vpliv novih stremljenj se je kmalu pokazal tudi konkretno. Nemška pravna akademija je te dni objavila osnutek prve knjige novega nemškega »ljudskega zakonika« (Volksgesetzbuch), ki bo v bodeče nadomestil obči državljanski zakonik, ki je še vedno v veljavi. Razen prve knjige, ki nosi naslov: »Der Volksgencsse« ali »član ljudske skupnost'«, odnono »narodno-socialistični državljan«, vsebuje osnutek Nemške pravne akademije tudi 2-5 temeli-n'h načel, ki določajo novo nemško civilno zakonodajo. Osnutek je izdelal poseben odbor, kateremu je načeloval prof. Hede-mann!
Pet ln dvajset temeljnih načel odgovarja v bistvu uvcdnfm določbam v drugih zakonikih, vendar s to razliko, da služijo takšne uvodne določbe v drugih zakonikih predvsem kot interpretac;jske določbe za eodniks in advokata, medtem ko navedena temeljna načela novega nemškega ljudskega zakenika izražajo pravna načela, ki urejajo življenje skupnosti in določajo slehernemu članu nemškega narodnega občestva njegov položaj v tej skupnosti.
Razume se samo po sebi. da izhajajo »načela« novega ljudskega zakonka iz pravoverne narodncsocialistične doktrine in svetovnega nazora narodnosocialistične stranke, ki se seveda zelo razlikujeta od nekdanje cesarske Nemčije. To je tudi povsem naravno, zakaj, če so nekatera pravna načela večna in nespremenljiva, se druga spreminjajo v skladu z razvojem, po-tebami posameznih držav in dob. V tem smislu je značilno že za položaj nemškega sodnika, da se mora sicer »otresti slehernega pritiska jn soditi po vesti«, na drugi strani pa »postopati pri tem po narcdno-socialističnih načelih«.
Kakšna so nova temeljna načela nemškega ljudskega zakonka, lahko sprevidi-mo po enem izmed prvih členov osnutka: s>Vrhovni zakon skupnosti je blaginja nemškega naroda. Zašč:titi in ohraniti morama nedotaknjene nemško kri, nemško čast in zdravje rase.« Temu odgovarjajoče je zaščiteno predvsem zakonsko življenje kot temelj narodne skupnosti, čeprav so sicer ostale nespremenjene določbe v razporoki. Dolžnosti do potomstva pa so takole označene: »Dclžnost staršev je, da vzgajajo otroke v narcdnosocialističnem duhu, pri čemer jih morajo fiz'čno in duhovno usposobiti za službo nemškemu naredu.« Kakor že v italijanski zakonodaji, je tudi v novi nemški zakonodaji izboljšan in bolj zavarovan položaj nezakonskh otrok. »Nezakonski otrok nima n"kakega dednega madeža na sebi in uživa Iste pravice kakor vsi drugi člani skupnosti.«
Načelo zasebne lastnine je svečano poudarjeno, vendar Z dodatno določbo ki določa "točne meje za priznanje njegove vrednosti: »Lastnik lahko uporablja svojo last-n:no na svojo odgovornost in po gospodarski namembi debrine; v teh mejah lahko z njo tudi razpolaga.« Dedno pravo je torej v celoti potrjeno.
Glede trgovskih pogedb je važna določba, ki zahteva dobronamernost in zaupanje pri nj:hovem feklepanju, vendar z dodatkom', da gre tudi na tem področju »prednost splošni koristi pred zasebne«.
Glede veljavnosti novega ljudskega zakonika je važna določba, ki omejuje njegovo uporabo samo na »pripadnike Velike
Nemčije, ki so nemške krvi«. Zato ne bodo deležni koristi novih določb tisti, ki njso nemške krvi kajti za njih bo uvedeno posebno pravo, ki se bo najbrž naslanjalo na njihove prejšnje zakonodaje v deželah, ki so bile sedaj priključene k tretjemu raj-hu, kakor na primer Ceškomora vski pro-tektorat in del Poljske. Za tujce ostanejo seveda v veljavi pravila mednarodnega prava.
To so glavne značilnosti osnutka novega ljudskega zakonika, ki bo seveda predmet novih razprav, tako da se utegnejo nekatere njegove določbe še spremeniti, čeprav morda samo v formalnem pogledu. Nespremenjena pa ostanejo »temeljna načela«, kajti ta izhajajo neposredno iz narodnoso-cial:stičnega »svetevnega nazora«, ki ima syoje trdne in nespremenljive temelje.
Naraščaja nevarnost
Monakovo, 21. jan. s. »Munchener Neu-este Nachrichten« poročajo o veliki skrbi Anglije zaradi podmorniške vojne in o poplavi kritik in predlogov v Angliji za rešitev tega vprašanja, ki prihajajo s strani pristojnih kakor s strani lajikov. Nekateri bi radi popolnoma in dokončno opustili sistem spremlipnih konvoiev, drusri so za takojšnjo in izključno gradnjo novih ladij, ki bi bile mnogo hitrejše kakor sedanje, čeprav v škodo celotnega proizvajalnega mehanizma, ki bi bil brez dvoma s tem hudo prizadet. Potem je vrsta najbolj naprednih ki bi hoteli ustanoviti letalske konvoje namestu mornariških. Ti trdijo, da zaradi afriške pustolovščine angleške ladje ne morejo učinkovito nastopiti proti pod-morniškim zasedam, ki postajajo čedalje bolj nevarne. Angleška admiraliteta je branila svoje postojanke in opozorila na nepristojnost kritikov, dočim ti zatrjujejo, da je treba pomladiti miselnost admirali-tete. Priljubljeni objekt, na katerega se vali vsa krivda, je tudi prosluli »protipoa-morniški odbor«, ki ga vsi obdolžujejo, da ne more ničesar ukreniti nroti naraščajoči napadalnosti podmornic trojnega pakta.
Lizbona, 21. jan. s. E'mer Daviš, šef obveščevalnega urada v Washingtonu, je izjavil, da so bili napadi podmornic Osi v zadnjem mesecu mnogo bolj siloviti in pogosti. Podčrtal je, kako resna nevarnost grozi od podmornic, in dejal, da so nemške podmornice doslej potopile v januarju na Atlantiku več zavezniških ladij kakor v prvih 20 dneh v decembru. Dodal je, da je nevarnost podmornic še vedno zelo resna. Admiral sir Perey Noble, šef delegacije ad-miralitete v Washingtonu, pa je izjavil: Nevarnost - podmornic je skrajno huda In se mora odstraniti, če nočemo izgubiti vojne.
Ducejeva nagrada za rojstvo dvojčkov
Visoki komisar je lz Ducejevega sklada, podelil zakoncema čadool£ Francu in Mazili, Zilje, občina Vinica, o priliki rojstva dvojčkov nagrado v znesku 600 lir.
Chnreh?ll se fznsfka izjavam v parlamentu
Stockholm, 21. jan. s. Novo zasedianje angleškega parlamenta je bilo otvorjeno z govorom ministrskega podpredsednika Attleeja. Churchill se niti prikazal ni poslancem. Po vesteh iz angleškega vira niso poslanci kazali prav nobenega zanimanja za Attleejev govor. Preden je Attlee končal je bilo v dvorani samo še 39 poslancev. Ostali so se na skrivaj oddaljili. Neki ameriški dopisnik, ki je prisostvoval seji, je sporočil, da se je nudil malo vzpodbujajoč prizor. List »Evening News«, ki komentira otvoritev tega zasedanja poslanske zbornice, pripominja, da je angleški notranji položaj vse prej kakor dober. Neki švedski dopisnik poroča, da smatrajo angleški krogi, da naj bi zbornica razpravljala o vprašanju tonaže. Javno mnenje se bo moralo zadovoljiti z objavo, da so potrebne nadaMnir	v prehrani zaradi pomanjkanja brodovja.
Angleška vlaif a ne more pomagati beguncem
Lizbona. 17. jan. s. Britanski poslovni ljudje, ki so zbežali pred japonskem prodiranjem na Malajskem pclot:ku, v Birmi, Hongkongu in Saravatu, se že nekaj mesecev trudijo na pobudo sira Johna Haya, da bi jim britanska vlada povrnila škodo, ki so jo utrpelr. »Times« poroča sedaj, da je minister za kolon;je Stanley spofočil s posebnim pismom da se britanska vlada za sedaj ne more v nobenem smislu zavezati, češ da potrebuje svoj denar za važnejše namene, tembolj, ker ne more danes nihče reči, v kakšnem finančnem položaju se bo Anglija znašla ob koncu vojne.
Najlepši poklon za vsakogar je letošnji Vodnikov knjižni dar!
vseučiliščnih dijakov
Ljubljana, 22. januarja.
Dne 20. januarja je bdi v salonu vse-
učiliške knjižnice prvi splošni sestanek dijakov vpisanih v Ljubljansko Vseučili-ško Organizacijo.
Sestanku je predsedoval Zaupnik inž. Piero Carra, ki je v svojem govoru Članom organizacije opisal delo izvršeno v prvem letu organizacijske delavnosti. Ko se je na kratko dotaknil položaja na vseučilišču pred italijansko zasedbo je v zgoščeni obliki, podal uspehe dosežene v prvem letu delovanja organizacije ter pozval dijake, naj se vsi udeležujejo aktivno organizacijskega življenja. Nato je bil sprejet obširen program za delo v tekočem letu z namenom, da se na vseh poljih dosežejo postavljeni cilji.
Na sestanku, na katerem so nekateri slovenski vseučiliščniki povzeli besedo ter prosili pojasnil ali pa izrazili svoje mnenje, je bilo več kakor 230 dijakov.
Imenovanje komisarja za občino Semič
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je glede na potrebo, da se razpusti občinska uprava v Semiču in imenuje izrelni komisar, na temelju čl. 3. Kraljevega ukaza z dne 3. maja 1941-XIX. št. 291. odredil:
Cl. 1. Redna uprava občine Semič se raz-pušča.
Cl. 2. Za izcednega komisarja iste občine se Imenuje fašist Ermanno Callegaris.
Izredni komisar v Črnomlju je poverjen, da izvrši pričujoči odlok.
Ljubljana, 19. januarja 1943.
Visoki komisar: Emilio Grazloli
četrti roman
»Nestanovitno srce«, eno najnovejših del priljubljenega italijanskega pisca Arnalda Fraccarolija,
0
Roman napeto in zanimivo prikazuje razgibano življenje in umetniško ustvarjanje skladatelja mojstra Bellinija. Riše nam družabno in gledališko življenje evropskih prestolnic v prvi polovici preteklega stoletja.
Naročnikom »Dobre knjige« se novi roman že dostavlja. Naročniki, ki prihajajo sami po knjige v upravo naših listov, lahko dvignejo tam tudi Frac-carolijev roman.
V podrobni prodaji se dobi knjiga v knjigarnah. Broširana velja 10 lir, v platno vezana in na boljšem papirju tiskana pa 25 lir.
Ako želite knjigo dobiti po znižani ceni in si obenem zagotoviti tudi na-daljne- odlične romane, se naročite Simpaej na novo zbirko »Dobre knjige«! Priglasite se v upravi naših listov v Narodni tiskarni.
Naraščajoča zmeda med francoskimi dlsMenti
Lizbona, 20. jan. s. Angleški tisk se ni dvignil samo proti imenovanju Peyroutona za guvernerja Alžira, temveč tudi proti ameriškemu zunanjemu ministrstvu, ki je dalo, kakor domnevajo, pobudo za to imenovanje. »Daily Herald« piše: To je najbolj nesrečna izbira, ki se je mogla napraviti, in obenem hud udarec proti zaveznikom kljub vsem opozorilom in protestom.
»News Chronicle« piše, da je po tem imenovanju politični položaj v Afriki postal še bolj nevaren. Iz New Torka poročajo. da je neki Francoz, po imenu Le Mai-re Debreuil, vodil zaroto proti vichyski vladi v prid sodelovanja z zavezniki. Debreuil, ki je sedaj zasebni ki je igral važno vlogo v dogodkih Francoske severne Afrike. Nekaj mesecev pred izkrcanjem Američanov je prišel zaradi svojih špekulacij v trgovini z oljem v Francosko severno Afriko in si je ustvaril pravcato tolpo, obstoječo iz več sto Francozov, ki naj bi pripravili in olajša d izkrcanje zaveznikov. On je s peščico svojih ljudi v noči izkrcanja zasedel brzojavno, telefonske in poštne centrale v Alžiru te- aretiral Darlana in celo ameriškega poverjenika poslov, ki je prišel Darlanu naznanit bližnji prihod Američanov. Potem sta bila Darlan kakor tudi ameriški poverjenik izpuščena, toda Debreuil je še naprej Intrigiral in izdelal ponarejene listine, ki naj bi dokazale, da je Darlanov morilec delal na pobudo neke monarhistične lige. Te listine so bile proučene in je bilo ugotovljeno, da so ponarejene.
Lizbona, 20. Jan. s. Po vesteh -z Alžira sestavlja general Gitaud lažno fraajiosko vlado v severni Afriki, poslužujoč če pri tem svojih zaupnikov. Rajo jo Giraud zahteval od generala De Oaulla naj določi svojega kandidata, 1« ga bo zastopal v vla-* dl.
Gospodarstvo
Financiranje vojne v Nemčiji
Berlinski profesor Zadow je objavil v tedniku »Sfldost Echo« zanimiv članek pod naslovom »Financiranje vojne včeraj in danes«. Pisec najprej opisuje način financiranja prejšnje vojne. Kakor v vsaki vojni, je bil tudi v prejšnji svetovni vojni glavni vir za financiranje vojne zmanjšanje civilne potjpšnje. Toda v prejšnji vojni se je le majhen del vojnih stroškov kril iz tekočih državnih dohodkov in je morala Nemčija dobiti sredstva za vojno predvsem z emisijo tako zvanih vojnih posojiL Ker pa ta niso zadostovala se je morala država zadolževati pri Nemški državni banki, ki je izdajala nove bankovce. Povečanje obtoka bankovcev ne bi bilo še usodno, če bi takrat Nemčija s primernmi ukrepi zajela dodatno kupno moč, ki je bila ustvarjena z izdajanjem novih bankovcev. Do izdaje četrtega vojnega posojila spomladi leta 1916. so emisije vojnih posojil še presegale visečo zadolžitev. ki je nastala pri Nemški državni banki Pozneje pa so vojna posojila zaostajala za tekočo zadoiž'tviio pri Nemški državni banki in je ta razlika PostoPJ10 narasla na 39 milijard mark. Tako je začel naglo naraščata obtok bankovcev zlasti proti koncu vojne, ko je dosegel 28.4 milijarde mark. naraščanju obtoka pa je sledilo naglo naraščanie cen. Voina posojila so v vedno manišem obsegu zajela kupno moč. ki se je pojavljala dodatno na trgu z izdajanjem bankovcev, kar je postalo usodno- V tek- J-«e se je obtok bankovcev povečal od 110 na 430 mark na rfebo pri nazadujoči proizvodnji. Vrhu tega je prišlo do razvrednotenja tečaja nemške marke na zunanjih tržiščih, kei ni bdlo mogoče doseči ravnotežja v zunanji trgovini spričo nujno potrebnega uvoza surovin. V teku preišnje vojne so znašali vojni kredit; 165 milijard ma± Dejansk, vojni stroški pa se po odbitku normalnih upravnih izdatkov lahko cenijo na 152 milijard mark. Od tega zneska je Nemčija v vseh štirih let;h orve svetovne vojne z davčnim' dohodki krila le 9 milijard ali 6%, z vojnimi posojili je krila 60%, ostalih 34% pa je morala kriti z zadolžitvijo pri novčanični banki.
Drugače kakor leta 1914. je v letu 1939. sledila mobilizaciji vojske takoj mobilizacija vsega gospodarstva. Od prvega dne je država prevzela neomejeno oblast nad vsemi področji gospodarstva, proizvodnje ter razdelitve in potrošnje dobrin s kontrolo in dirigiranjem celotne proizvodnje. Obsežni sistem davčnih ukrepov je danes povezan z neposrednim dirigiranjem delovnih sil, razpoložljivih surovin in z neposredno kontrolo investicij, zunanje trgovine ter deviznega gospodarstva ter končno z obsežnim racioniranjem in dirigiranjem potrošnje, tako da je vse gospodarstvo postavljeno v službo države. V tem sistemu je postalo financiranje državnih izdatkov sekundarni problem in način financiranje le vprašanje smotrnosti. Ce obstoja zaokrožen sistem dirigiranja gospodarstva, kjer so vse produkcijske sile uporabljene za vojno važno proizvodnjo, kjer so zasebne investicije omejene na najnujnejši obseg in je omejena tudi potrošnja, tedaj se denarna sredstva avtomatično pojavijo na posameznih mestih denarnega krogotoka. Kontingentiranje celotne potrošnje onemogoča posamezniku naložbo prihrankov v stvarnih vrednotah in se vsi prihranki pojavijo na trgu kot denarni kapital, ki je na razpolago državi, bodisi da ga zajame z obdavčenjem ali pa z izdajanjem kratkoročnih al; dolgoročnih vrednostnih paoirjev Umetnost financiranja je le v tem. da se prosta denarna sredstva tak0i v celoti zajamejo, preden bi lahko prišla v nekontrolirane kanale.
V liberalnem gospodarskem sistemu je bila kreditna politika v osnovi le obrestna
politika, v dirigiranem gospodarskem sistemu pa omogočata kontrola in dirigiranje zasebnega gospodarstva, da se zbere svobodna kupna moč tam, kjer se ftekajo prihranki in ostali denarni presežki m iščejo naložbe. V prejšnji svetovni volni je marala država s ponujanjem višje obrestne mere stopiti na denarnem trgu v konkurenco z zasebnim povpraševanjem po denarju, na blagovnem trgu pa z zasebnim povpraševanjem po važnih dobrinah. Vse to je imelo za posledico naraščanje obrestne mere, naraščanje cen m inflacijo. Danes pa se po načrtu omejuje ze proizvodnja za civilno potrošnjo, odložene so vse investicije, ki se dajo odložiti, produkcijske sile so vstavljene v službo vojne proizvodnje, cene so blokirane, potrošnja racionirana. ob enem pa se svobodna denarna sredstva, k; nastajajo z Likvidacijo blagovnih zalog ali predstavljajo nepotro-
šene dele dohodkov zajemajo z davki ter kratkoročnimi in dolgoročnimi sredstvi yojnega financiranja.
Financiranje vojne je mogoče samo lz narodnega uohodka in iz mobilnega narodnega premoženja. Kar se prehodno financira na drugi način, mora biti prej ali slej plačano iz teh virov. Država, ki hoče imeti v vojni popoln uspeh v pogledu financiranja, mora čim bolj omejiti svobodo razpolaganja z delovnimi močmi, z dobrinami in kapitalom. V prvi svetovni vojni, ki je še potekla v okviru liberalnega gospodarstva, je povzročila precej skrbi tehnika vojnega financiranja. Tako je razumljivo, da je bila vsaka emisija vojnega posojila veHka politična akcija. Vojna posojila so se od časa do časa izdajala z velikim aparatom in pro-pgando. V se lan ji vojni pa se posoula izdajajo tekoče, brez vpisnih rokov. Od leta 1940. se redno izdajajo serije zakladnih bonov z amortizacijsko dobo 5 do 21 let. Poleg tega se izdajajo dolgoročna posojila, tako zvana »Li« posojila, ki se uporabljajo za likvidne naložbe denarnih zavodov.
Vzporedno gre prizadevanje za tem, da se vojna financira ne samo z denarne strani, temveč tudi z blagovne, tako da je podana garancija dejanskega kr;tja izdatkov iz tekoče proizvodnje. Odločilna pa je okolnost, da je uspelo kriti 50% vojnih stroškov z rednimi državnimi dohodki, medtem ko je Nemčija v prvi svetovni vojni krila z rednimi dohodki (davki in drugimi dohodkil le 13% vseh stroškov Na tej osnovi financiranja se tud: pri daljšem trajanju vojne ne more nič spremeniti.
Današnje stanje dolgov Nemčije daje ^še možnost nadaljnje zadolžitve v svrho financiranja vojne, s posebnim ozirom na storitveno sposobnost nemškega gospodarstva in njegovo davčno moč. Zadolžitev Anglije je danes povprečno na prebivalca trikrat večja kakor zadolžitev Nemčije. Pri tem pa prihaja še v poštev okolnost, da se Anglija v znatni meri zadolžuje nasproti inozemstvu, medtem ko je nemški državni dolg izključno notranji dolg, ki ga lahko nosi nemški narod, če upoštevamo znatno razširjeno področje Nemčije in povečanje nemške gospodarske moči.
Sklicujoč se na gornji članek, navaja »Sudost Echo« še nekaj zanimivih podatkov o nemški davčni m*5Či. Leta 1941. so znašali davčni dohodki Nemčije 32 milijard mark, vsi redni dohodki, skupaj z vojnim prispevkom občin, prispevkom pro-tektorata in dohodki iz zasedenih držav za kritje zasedbenih stroškov pa 45 milijard. Za leto 1942-43 je državni tajnik Rein-hard cenil redne dohodke na 49 milijard. K temu pride še izredni dohodek, ki ga bodo letos spomladi plačali hišni posestniki za odkup hišnega najemninskega davka v višini 8.5 do 9 milijard. Od konca leta 1941 do septembra lanskega leta se je fundiran državni dolg povečal od 64.3 na 80.8 milijarde mark, leteči dolg pa od 60.6 na 86 miljard.
Gospodarske vesti
= Gradnja milanskega daljnovoda za plin. Zaradi boljšega izkoriščanja ležišč zemeljskega plina v apeninskem gorovju so že lani pričeli graditi plinski daljnovod proti Milanu in Bologni. Ta daljnovod je sedaj zgrajen v dolžini 83 km od Piacenze do Milana. Celotna dolžina daljnovoda med Milanom in Bologno bo znašala 271 kpi. Daljnovod gradi družba Societa Nazionale Metanodotti, ki pripada državni metanski družbi Azienda Generale Italiana Paroli (AGIP). Daljnovod je zgrajen tako, da bodo dnevno dovedli v Milan 40.000 kub. metrov metenovega plina, kar ustreza količini 500.000 litrov tekočega goriva. Z gradnjo daljnovoda bodo znatno razbremenjena prometna sredstva.
— Gospodarsko sodelovanje med ItaBJo in Madžarsko. Nedavno so bili v Budimpešti zaključeni razgovori med italijanskimi in madžarskimi industrije! glede tesnejšega gospodarskega sodelovanja, izmenjave izkušenj in koordiniranja Proizvodnje. Sedaj poročajo, da bodo v teku letošnjega leta sledili nadaljnji razgovori in se bodo delegati sestali še v prvem četrtletju letošnjega leta.
= Nemška bolniška blagajna v Beogradu. Za izvedbo zakonitega bolniškega zavarovanja nemških državljanov v Srbiji je bila tam ustanovljena nemška bolniska blagajna, kot podružnica splošne bolniške blagajne »Niederdonau« na DunajiL Pri nemški bolniški blagajni v Beogradu so načelno zavarovani vsi v Srbiji zaposleni nemški državljani in inozemrf, ki so z nemškimi državljani postavljeni v isto vrsto. Poleg tega oskrbuje nemška bolniška blagajna v Beogradu tudi one nemške državljane, ki so zavarovani pri drugih bolniških blasrainah v Nemčiji in le prehodno
bivajo v Srbiji.	.
= Argentinske skrbi zaradi presežkov Sitne letine. V letu 1942. je argentinski izvoz pšenice ponovno nazadoval na 2.1 milijona ton (prejšnje leto 2.31. Ker pa je bil presežek letine znatno večji, so se neprodane zaloge ob koncu leta dvignile na 8.3 miljona ton nasproti 4.5 milijona ton ob-koncu prejšnjega leta. Pomanjkanje ladijske tenaže je še bolj vplivalo na izvoz koruze. Argentina je pred vojno izvažala do 10 milijonov ton koruze. Leta 1941. je znašal Izvoz samo 547.000 ton. lani pa komaj 218.000 ton. Ob koncu lanskega leta Je imela Argentina še 9.18 milijona ton ne-
prodane koruze, sedaj pa pride še nova letina, za katero nimajo potrebnih skladišč.
BBBBHMBH
Kino MATICA
V prijetno spremembo in ljubko razvedrilo dnevno ob 14.30, v nedeljo ob 10.30 zaželena umetnina v tehni-koloru
SNEGULJČICA
Ob 16.30 in 18.30
ROMAN REVNEGA MLADENIČA
z Amadejem Nazzarijem
Američani bi radi razdefifi tudi Portugalsko in njene kolonije
Lizbona, 21. jan. s. V nekem članku dnevnika »Accao« se pisatelj Almes de Azevedo ostro obrača proti profesorju Rem-merju, ki poučuje zemljepisje na kolumbijski univerzi in ki je izdelal za revijo »Col-lior« novi zemljevid sveta. Na tem zerrjlje-vidu je profesor enostavno izbrisal Portugalsko in utemeljeval svojo odločitev s tem, da je Portugalska umetna tvorba in da se vzdržuje samo zaradi pomorske sile Velike Britanije. To pa prof. Remmerju še ni bilo dovolj. Posegel je tudi v Afriko ter je razdelil portugalski Mozambique v dva dela, od katerih eden naj pripade Južnoafriški zvezi, z drugim delom pa naj bi se zaokrožila britanska posest v vzhodni Afriki. Kar se tiče azijskih posesti Portugalske, bi pripadle trem neodvisnim državam, ▼ katere bi se razdelila Prednja Indija. Pisatelj de Azevedo pravi, da so Remmerjevi zemljevidi brez vsake zemljepisne in politične logike.
Hudi viharji na Atlantika
Lizbona, 17. jan. s. Poslednji siloviti viharji na Atlantiku so popolnoma odrezali od ostalega sveta prebivalce na Magda-lenskem otočju v zalivu Sv. Lovrenca. Kakor piše list »Evening Standard«,- je položaj otočanov obupen, zlasti v pogledu prehrane, in se boje, da bj nastopila lakota, še preden bi mogli z vso naglico organizirati prevoze na otočje.
»JUTRO« št 18
■0*6!
BdEob, 23. L JMS-TOO. asa
Dvanajstorid v spomin
Nekaj podrobnosti o zverinskem umora dvanajstih mladih Ljubljančanov po komunistih
Poslednje svidenje
na Zgornjih Otavah
Objava partizanskega dokumenta, s katerim je bil naročen umor dvanajstorice mlad-h Ljubljančanov, ki so dne 29 junija 1S42 padli pri Verdu v partizanske roke. je osvežila boleči spom.rn na te nedolžne žrtve komunistič^esa sovraštva. Ob tej priliki smo oreieli obš!rno poročilo, ki v žarki 'uči kaže vso moralno ^pokvar.ie-nost komunistov Poleg dogodkov in razmer-. o kater h smo v »Jutru« objavili že par člankov od partirsTcVh uje^n kov. ki so bili osvobojeni ob nr liki voiaške očiščevalne akciie navaja poroč:lo. došlo ram sedaj. Hidi precej novih ;n nadvse značilnih momentov. Po opisu partizanskega napada na vlak z Režigra.ici in celo-ncčnega tavanja po kr m=k:h gozdovih nadaljuje pisec:
častna partizanska beseda
»Ko smo zjutraj dospeli v Iško. smo utrujeni oci napora in živčne napetosti polegli ob žagi in okoli nje za gospode komandante in Dolitkonvsarje na se je pričelo n.rh svojstveno delo Treba je bilo klasificirati vse »rešence« in določiti vse »nezanesljive elemente« Od vseh koncev in krajev so prihajali razni partizanski funkcionarji, eni peš. drugi na konjih, katere so zaplenili tamkajšnjim kmetom. Na žagi ie majhna sobica, ki je prej služila Žagarju za stanovanje: to je bil kraj. kjer se je odločala usoda »rešencev«. Po končani konferenci so nas sklicali na prostor pred žago. na majhni vzpetini pa so se zbrali vsemogočni komandanti in komisarji ter nam sporočili sprejete sklepe.
»Tovariši.« je pričel komandant ondot-nega odrgjia v slabi slovenščini, »zavedajte se velike^sreče. ki vas je doletela, ko smo vas' rešili. Ker pa vemo. da niste vsi sposobni za borbo, smo se odločili, da vam damo popolnoma svobodno odločitev, da se odločite ali za borce ali za delo na osvobojenem ozemlju Tisti pa, ki sploh niso zmožni življenja v gozdu, se lahko prijavijo za domov. Dam vam častno partizansko besedo, da bodo oni, ki se bodo javili domov, odpremljeni do prvih vojaških straž in tam spuščeni. Vendar pa vam moram sporočiti, da se vsako dezerterstvo kaznuje s takojšnjo ustrelitvijo.«
Po tem znamenitem nagovoru je pričela poslovati sprejemna pisarna. Na hlod pred žago so prinesli pisalni stroj in partizanski funkcionar je pričel sprejemati prijave. Najprej so se morali prijaviti vsi oni, ki so se odločili, da se vrnejo domov. »Re-šenci« so na razne načine komentirali pravkar jim sporočene sklepe, eni bolj previdno, drugi bolj odkritosrčno. S strani partizanov in partizank se je pričela živahna propaganda. Mnogi so slutili zle namene partizanov in se jih je zato prijavilo za domov le okoli 30. Cim so bili vsi ti zabeleženi. jih takoj odločili od ostalih in jih odpečjali na travnik za žago, kjer so jih zastražili s strojnico. Nato so prišli na vrsto ostali.
Sonce je že visoko stalo na zenitu, vendar o kaki hrani še ni bilo ne duha ne sluha Končno so le prignali od nekod oropanega volička, katerega so kar na licu mesta zaklali in v pripravljenih kotlih skuhali neko meneštro. Toda to hrano so dobili samo oni, ki so se javili, da so pripravljeni ostati pri partizanih, za ostale pa so rekli, da ne potrebujejo hrane, ker bodo itak kmalu zopet doma jedli. Pri tem pa so se obnašali partizani skrajno sumljivo in večini »rešencev« je postalo že jasno, med kakšno druhal so prišli.
Ze se je skoraj delal mrak, ko so vse »rešence« po spisk;h razdelili v tri skupine. Zopet so jim držali nagovore, tokrat jasnejše, in so se o onih, ki so se javili domov, že precej strupeno izražali. Sporočili so, da je sedaj še čas, da lahko še vsak spremeni svojo odločitev, če se je premislil. Kot prvi so bili klicani oni, ki so se javili za domov in med temi jih je res bilo nekaj, ki so spremenili svoj sklep. Spoznali so namreč zahrbtne namene svojih gospodarjev. Ostalo jih je le še 15. ki so vztrajali pri svoji odločitvi, verujoč častni partizanski besedi. Bili so to mladi nedolžni ljudje, ki še niso dobro poznali življenja, še manj pa družbe, v katero so bili prisilno privedeni. Tu se je potem za vselej ločila pot »rešencev«. Eni so šli med borce in na prisilno delo, drugi v hladnokrvno določeno smrt. česar pa takrat nihče ni vedel. Med ostalimi se je namreč šuš-ljalo, da jih bodo internirali, skoro nihče ni več verjel, da jih bodo res odposlali na domove.
Ko je padla noč, so partizani pod močno stražo odpeljali vse tri skupine, vsako na svojo stran Se enkrat so se zbrali po dveh dneh tavanja po gozdovih vsi na Zgornjih Otavah. Tu je bila zadnja perlustracija in pregrupacija, vendar že ne več po volji prizadetih, ampak po višji naredbi. Od tu so potem odpeljali ono nesrečno dvanaj-storico, ker so tri že prej izločili. Onih dvanajst so odgnali nazaj proti Iški, kjer so jih strogo, zastražili; čakal jih je naj-berutalnejši pogin.
Cinizem brez primere
Da bi čim bolj zabrisali sled za svojim ogabnim zločinom, so komunisti nedolžne žrtve še tik pred njihovo usmrtitvijo cinično izrabili za svoje namene. Rekli so fantom, da lahko pišejo svojcem v Ljubljano. Naročili so jim, naj sporoče, da so bdi od partizanov zajetij da pa jim je bilo zagotovljeno, da bodo izpuščeni, kakor hitro bodo okolnosti to dopuščale.
Zaradi teh pisem so svojci pogrešancev dolgo časa mislili, da so partizani fante res izpustili. Računali so z možnostjo, da so bili petem naknadno odposlani v jnter-nacijska taborišča. Spraševali so za to zdržema po vseh taboriščih ter pri vrača-
Krvniški dokument, s katerim je komunistično vodstvo naročilo umor dvan&ptorice
Štarb X. bataljona
KHO
Šter. 248
Na položaju.
Dne 5. julija 1942,
Strogo zaupao!t
Kosisndi 1. 6ste Šercerjevega bataljona
-j,- • '•■"■'tvi-n^^Tvt- •
Po astnl naredbi komandanta Grup. 'Ur. .T. Bradica morete 12 lutemirancev, si smo tih rešili 1 % ujetništega vlaka tekom 24 ur likvidirati. "iXvid<w£jO lzvržlte-tajno. Strogo pazite na t». da ^e o te™ ne bo ničesar izvedelo ln da Vara kdo ne pobege. Za tzvriitov nnredhe o6et>no odmerjate.
Ponovno Vam narejamo, dn se mora tov. Brence te Ustja talcoj Javiti v Štabu. Opazka o ital.jansk i h letnih je nosilna i«v«.lnega partizana. Na Vašem področju Je dovolj cesta po katerih ce kregajo It*ij«ni.
•nu - svobodo naroda?
»Štab I. bataljona »Ljube šercerja« RRO — Stev. 248. — Na položaju. — Dne 5. julija 1942. — Strogo zaupno. — Komandi L čete Sercerjevega bataljona. — Na položaju. — Po ustni naredbi komandanta 3. grupe Mir. J. Bračlča morate 12 internirancev, ki smo jih rešili iz ujetniškega vlaka, tekom 24 ur likvidirati. likvidacijo izvršite* tajno. Strogo pazite na to, da se o tem ne bo ničesar izvedelo in da Vam kdo ne pobegne. Za izvršitev te naredbe osebno odgovarjate. — Ponovno Vam narejamo, da se mora tov. Brence iz Ustja takoj javiti v štabu. Opazka o italijanskih letakih je nevredna zavednega partizana.. Na Vašem področju je dovolj cesta po katerih se kretajo Italijani. — Politkomisar' Fric Novak, L r.«
joftlh se internlranclh, 6e niso tudi njihovi svojci tamkaj, aH če sploh kaj vedo o njih. Ko jih od nikoder ni bilo in tudi ni moglo biti pozitivne vesti, se je upanje polagoma začelo spreebračati v bojazen in strah, dokler ni končno prišla na dan vsa žalostna resnica.
Pokol v Iški
Komunistični rablji so v Iški brezsrčno pomorili vseh dvanajst mladih, poštenih in idealnih fantov, ki v svoji odkritosrčnosti pač niso mogli slutiti, kakšna usoda j'm Je namenjena, ker so bili še dovolj naivni, da. so zaupali »častni part zanski besedi«. Vso dvanajstorico so na zavraten in grozo vzbujajoč način skrivaj pomorili
Več ko pol leta že počivajo tam nekje v gozdu nedolžne žrtve komunističnih razbojnikov, ki n so zagrešile drugega kakor to, da so verovalo svečan m besedam in obljubam komunističnih funkcionarjev. Polagoma se je njihova usoda razvedela med partizani in tudi v Ljubljani. Izginilo je upanje svojcev, da se le še pojavijo nj hovi sinovi. V tolažbo naj jim bo ponos, da so jih vzgojili v odkrite in poštene ljudi, za katere čast in značajnest nista bili prazni besedi.
Po objavi dokumenta, s katerim jc komunistično vodstvo naročilo umor dvanaj-storice, je sedaj popolnoma jasna usoda teh najbolj nedolžnih žrtev. Dokument nazorno priča, da so za nj;h smrt odgovorni najvišji komunistični funkcionarji in da je vsak izgovor na neodgovorne elemente 3e ponesrečen poskus, jznebiti se teh sramotni in krvavih madežev. Prel:ta kri nedolžnih žrtev se bo maščevala nad zločinci In vsemi njihovimi pomočniki.
Milan Gaberščik f
Zla usoda je hotela, da je bil med nedolžno dvanajstorico tudi Gaberščik Milan, ki je komaj pred dobrim letom dosegel diplomo na ljubljanski pravni fakulteti in nato stopil v sodno prakso. Obenem se je pripravljal na doktorat, že ko je leta 1936 stopil na univerzo, je bil sprejet od svoj'h tovarišev na najprisrčnejši način, saj so v njem dobili iskrenega prijatelja in tovariša Društvo nacionalnih akademikov je imelo v njem enega svojih najboljših članov. Njegovo delo ni b'lo omejeno samo na strokovni študij, temveč se je zanimal za vsa
i **
Lovska Izvldna letala sp pripravljena, da jih s katapulti poženejo s krova italijanskih
vojnih brodov med plovbo
pereča vprašanja, ki so zanimala mlado doraščajočo Inteligenco. Na podlagi spoznanj je bil cdločen pristaš idealističnega svetovnega nazora in načelen nasprotnik komunizma, vendar v svojem kristalno čistem značaju ni bil sposoben storiti nikomur nič žalega in ni ga pod soncem človeka, kj bi mu bil pokojni Milan skrivil las.
V želji, da si čim bolj razširi svoje obzorje, se je skozi dvoje počitn c udeležil mednarodnega akad. delovnega tabora v Švici, od koder je prinesel nebroj odličnih izkušenj.
Danes še počiva dragi Milan Gaberščik tam nekje sred' gozda, toda prišel bo čas, ko bodo njegove kosti našle svoj zadnji' mirni počitek v blagoslovljeni zemlji, kjer bodo pričale še pozn:m rodovom o trpljenju in krivicah ki jih je moral prestati na* narod pod komunističnim zločinskim terorjem.
Skrivnostni napadalni čolni
Šele poročijo, ki ga je pred kratkim ob-javifl glavnii .stan italijanskrh Oboroženih sati, je pojasnilo, kakšnih sredstev so se poslu-žiil: napadalci, ko je oddelek italijanske mornarice v noči 12. decembra vdrl v alžirsko luko, kjer so bile poleg neke križarke torpedirane še tir ladje. Ta drzni podvig je tembolj značilen, ker so mrežne zapore v alžirskem pristanišču izvrstne kakovosti ter so jih Anglo-američami takoj po zasedbi Francoske Severne Afrike še ojačili. Kako se je napadalnim čolnom posrečilo, da so prodrli skozr zapornice, ostane javnosti uganka, medtem ko se v krogih kr Mornarice dobro ve, da so oddelki italijanske Mornarice že v minuli svetovni vojni izvedli vrsto takšnih uspešnih napadov.
Prvi napadalni čolnr te vrste so prišli v Italiji v promet leta 1915. Dve leti pozneje, decembra 1917, se jc napadalnim čolnom posrečili vdor v triestsko pristanišče. To je napadalcem uspelo zaradi tega, ker so bili njih čolni opremljeni s posebnim orodjem, predvsem s hidravličnimi škarjami in žagami. Pozneje so italijanski mornarji izvedli nekaj podobnih podvigov pri Draču in Cat-taru. Ob razmeroma dobrih zaporah in dobro zastraženi obali pa je kazalo, da bodo imeli takanr podvigi bolj malo sreče.
Takrat je stopil na plan admiral Costan-co Ciano, oče današnjega italijanskega zunanjega ministra in Mussolitnijevega sodelavca, ki je bil eden izmed najsijajnejših ;taiijanskih pomorskih častnikov. Proučil je razne iznajdbe, ki so mu bile predložene v odobritev, in se slednjnč odločil za štiri tipe napadalnih čolnov. To so bilii čolni: Grillo, Pulce, Locusta in Cavailetta. majhni, solno okretni čolni z električnim torpedom in posebnimi verigami, opremljeni po vzoru današnjih oklepnikov. S pomočjo drugih vozil so prenesli te čolne v bližino pristanišča, od koder so se pognali v vodo, da bi privlekli iz nje zaporne mreže ter se prebili skozi nje na odprto morje.
Prvi pcekusi niso dosegli posebmh uspehov. Šele poskus, ki ga je izvedel napadalni čoln »Grililo« v noči 14. maja 1918 pod vodstvom kapitana Pelegrimija, je :mel več sreče. Temu čolnu se je posrečilo prodreti skozi prvo izmed peterih zapornih omrežij v Poli. Potem so csn dot ne straže čoln odkrile ter posadko ujele navzlic temu. da je moštvo pred tem čoln potopilo.
Zaradi usode »Gri.Ua« so začeli delat? po-
skuse z drugo iznajdbo Predstavljala je nekakšne vrste podmornico v miniaturi, ki je imela obliko torpeda ter je plavala popolnoma pod vodo. Po srečnih poskusih v Speziji in Venezdjr so Italijani dne 1 novembra 1918 pripravili drugi napad na Po!o. Torpedovka je zavlekla čoln »Miniatta« najprej v bližino nabrežja kjer se je začelo mučno glodanje sedmerih zapornih pregraj. Od 11. ure zvečer do 4. ure zjutraj je trajalo to prerivanje skoei žične ovre, ki so molele več metrov globoko pod vodo. Tik pred jutrnjo zoro se je »Miniatta« vtihotapila v pristanišče ter se neslišno približala bojni ladji »Viribus mrtis«. Poveljnik napadalnega čolna Maric Rosetti ie držal z vžigalnikom opremljeni torpedo pod trupom ladje, njegov spremljevalec štabni zdravnik Paulicci pa je bedel na čolnu. Rosetti je moral zaradi previdnost" plavati pod trupom čolna. Tedaj pa so nenadoma zažareli žarometi obalne straže in zdelo se je, da je stvar odkrita. Rosetti ju pa se je še posrečilo, da je dosegel ladjo Vendar ni
imel več možnosti, da bi se vrnil na svoj čoln in pobegnil z njima. OrciTji so planili v vodo. kjer so jih poJovaiS ter odpeljali na krov ladje »Viribus unitis«, kjer je bil poveljnik obveščen o grozeči nevarnosti. BiH je že zadnji čas. da je posadka zapoistrila ladjo, kajti nekaj minut pozneje je eksplozija raztrgala oklopnico, da se je potopila. »Miniatta« pa je med tem časom zdorjalla z drugim torpedom ter potopila še neko ladjo.
Prešlo je 25 let. Tehnika je medtem ogromno napredovala Samo vo;aški strokovnjaki vedo. kakšna napadaln-a arecbtva so danes Italiji na razpolago. Po neki ;ta-lijanski radioreportaži se zdi da se sedanji italijanski napadalni čolni bistveno posebno ne razlikujejo od opisane »M;niatte« Tudi ni dvoma, da vozijo te napadalne čolne s seboj posebne podmornice, ki jih zavlečejo do izhodišča za napad. Del torpeda sc zasidra v trupu sovražne ladje, čoln se potem loči od njega m se lahko vrne nazaj. Kaiko se to zgodi, je stvar nakijučja. Posadka takšnega napadalnega čolna sestoji samo iz enega oficirja ;n enega podčastnika. Naipa-dalni čoln vozi popolnoma tiho. Posadke teh čolnov so sestavljene iz prostovoljcev, ki so se javili v velikem številu Razume se, da ni bilo mogoče vseh sprejeta, ker so fizični 'n psihični pogoji za službo v napadalnih čolnih izredno veliki. Sedanja vojna pa je dokazala, da se napadalni oddelki italijanske kr. Mornarice lahko postavijo ob bok najbol j šega pomorskega napadalnega orožja na svetu.
Oče Dumas in Balzac sta si bofla nekaj navzkriž ;n nista delj časa govoria. Nekoč sta bila povabljena med drugimi k skupnemu znancu na večerjo, kjer se pa tudi nista pobotala. Proti koncu je pomenok nanesel na gledališke pisatelje in Balzac se je tik pred durmi precej glasno izrazili: »Kar-dar bom tako neumen kakor Dumas. s* bom lotili pisanja teatrskih glum.« — »Po-
tem začinite še nocoj«, seže Dumas govor.
v po-
Delo novomeških poklicnih gasilcev
Z novim letom 1942. je vso imovino bivše novomeške prostovoljne gasilske čete, ki je delovala v Novem mestu preko 65 let, prevzelo poklicno gasilstvo, ki je dalo vsemu gasilskemu delu popolnoma nove smernice. člani in odborniki bivše čete »o bili razrešeni svojih dolžnosti in dela.
Novoustanovljena poklicna gasilska četa se poleg gašenja požarov posveča v pretežni večini reševanju, ža kar so bili med letom vsi gasilci dobro izvežbani. V Novem mestu je bila že nujno potrebna reševalna služba, ki jo je hotela uvesti že bivša gasilska četa. Tako je bila v minulem letu do dobra organizirana reševalna služba, kar je bilo v veliko korist vsemu prebivalstvu. žal pa se je zelo poznalo pomanjkanje pravega reševalnega avtomobila. Začasno je bil prirejen za reševalno službo in za prevažanje bolnikov tovorni avto bivše gasilske čete, vendar pa s tem avtomobilom ni možno prevažati težjih bolnikov in si bo četa morala nabaviti čimpreje nov reševalni avtomobil. Kako je bila reševalna služba v Novem mestu potrebna, je razvidno iz dejstva, da so poklicni gasilci v minulem letu nastopili v 115 primerih kot reševalci. S svojim hitrim nastopom so
rešili marsikatero življenje in to zlasti dragoceno življenje mater.
V boju z ognjem so gasilci nastopili 15-krat in jim je vselej uspelo ogenj omejiti in rešiti večino poslopij.
Poleg tega pa so poklicni gasilci vršili tudi še drugo zelo veliko in važno Človekoljubno delo. V hudi suši minulega poletja je v mnogih krajih, zlasti v vaseh, oddaljenih od tekoče vode, zmanjkalo v vodnjakih vode. Naprošeni so bili poklicni gaslci, da so napeljali od daleč in iz tekočih voda pitno vedo v prazne vodnjake. Tako so gasilci v šestih primerih načrpali ljudem dovolj pitne vode. Preskrbeli so s pitno vodo predvsem Dolžko vodo in Badcvinac v Gorjancih. Dvakrat pa so črpali vodo za novomeške bolnišnice ter enkrat celo napolnili rezervoar na novomeškem pokopal šču, da So ljudje mogli zalivati cvetje na grobovih svojih rajnih.
Poklicni gasilci imajo v bivSi orodjarni prostovoljne gas'lske čete urejeno čisto vojaško življenje. Ker zahteva gasilska služba zlasti v sedanjem času stalno pripravljenost, imajo vsi gasilci urejeno v orodišču skupno spalnico in so tako rekoč vedno v pripravljenosti. Del gasilcev opravlja stalno dežurno službo.
KULTURNI PREGLED
„Veliki mož" Ljube Prennerjeve
(Konec)
Ce gre v »Rev;zorju«4za boj zoper pro-vincialno zaostalost korupcijo in nasilje »težkih rib« nad majhnimi, je v njegovi slovenski imitaciji obtožena in razgaljena psevdokulturnost s svojo korupcijo, nesposobnostjo, samoljubjem jn nasiljem, predvsem pa smešnim malikovalstvom pred vsem tujim, pred »uvozom iz Pariza«. Kul-turnost je velika življenjska sila in uspešno kvalitativna nadomestilo količine, Če ostane res kultura in če sloni na idealih na'tvornem delu. na zavesti odgovornosti; postaja pa maska za različne osebne in narodne slabosti, če se izprevrže v fasado, izmaliči v malika in živi cd samih premierih puhlic. Kult Rastislava Vrhunca v komediji Ljube Prennerjeve je karikirana, vendar v svoji literarni obliki značilna podoba naše kulturne provincialnosti. našega »kulturniškega« ozračja v nekdanjih ne-skrbnih čas'h, vsega našega literarnega kli-karstva in snobizma. Kakor je Gogolj hotel da bi se njegova domovina smejala svoji ja-ri gospodi, je — si parva l cet! — hotela doseči tudi avtorica »Velikega moža«., da bi se njena domovina smejala parodiji domače kulturnosti: Višji smisel njene satire pa naj bi bil v tem, da bi si tembolj želeli prave kulture, močnega in pristnega stvar-jalnega dela tejr premagovanja duhovne korupcije, snobizma in ponarejevalstva. To bi bil »komedijske obdelave vreden predme«, in če uvažujemo, da se je tako rahločutne naloge lotila dramatska začetnica, moramo reči, da je dosegla več kakor smo jnogli pričakovati. Bič njene satire ni
nil samo družbe, ki izkorišča kulturno življenje, marveč tudi slabe literate in našo-pirjene umetnjakerje, domišljave, samcljub-ne ljudi, ki tolikokrat rovarijo in kovarijo iz samega napuha in užaljenega samoljub-ja. Tudi pri nas velja za neko plast »kulturnikov« to, kar je zapisal Schiller o znanstvenikih: »Znanost ni več za nje nebeško božanstvo, marveč dobra molznica, ki jim daje potrehno mleko.« Seveda pa je boj Kresni kov zoper dr. Votline, Pirnike. Voik« Lisjake in druge take tipe smiseln in zdrav samo tedaj, če se Kresn'ki bore 7« višjo kvaliteto in za večji boljši etos. Sama težnja »mladih« po uvelja^djenju in priznanju ne pomeni že po sebi, da ima njihov boj zoper klike »starih« moralno upravičenost in višji kultura' smisel.
Umljivo je, da je bil poskus Ljube Prennerjeve, naj bi se smejali naši karikirani kulturnosti in pakulturl, tvegan že v načelu; taka naloga bi zahtevala pisatelja z Gogoljevim čutom za komedlografsko objektivnost in s Cankarjevim, tudi v satiri in ironiji tankočutnim razločevanjem umetniške upravičeno«ti. Zahtevala bi več odgovornega tehtanja vseh podrobnosti, ki tvorijo etos satire. Ce si je pisateljica izposodila pri Gogolju dobrSen del ogrodja za konstrukcijo svoje komedije, bi se mogla pri njem učiti tudi umetnosti, kako se notranje gradi dobra komed'ja; koliko strnjen os ti je potrebno za nje stavbo in koliko modre gospodarnosti — poleg iznajdljivega duha — za njen dialog itd. V tem pogledu kaže komedija »Veliki mož« očitne po-
manjkljivosti in izzveneva marsikje vzlic vnanjemu hrupu v umetniško praznino. Kljub vsemu pa menim, da je avtorica »Velikega moža« s svojim komediografskim prvencem nakazala lepe možnosti svojega literarnega razvoja in nam dala obet novih, umetniško pomembnejš:h, četudi za parter in galerijo morda manj vabljivih komediografskih dejanj.
m.
»Velikega moža« je odrsko pripmvil Milan Skrbinšek, režiser, ki je že tolikem domačim dramatikom pomagal z dramaturško popravo, vestno odrsko obdelavo in ne v zadnji meri s premišljeno zasedbo do uspeha na preizkusnih deskah Talijine umetnosti. Skrbnškovemu prizadevanju gre hvala, da je tudi »Veliki mož« dob.l kar le mogoče učinkovito odrsko podobo in da je z živahnostjo in razg-bsmosfjc svojih prizorov uspešno zajel občinstvo. Alenka Gerlovič je debutirala kot inscenator z interierom, ki se ne spreminja v nadaljnjih dveh dejanjih in ki z okusno razdelitvijo prostora in rekvizitov daje dober »ceničen okvir vsemu dogajanju.
Zasedba vodilnih vlog je tudi v tem primeru prispevala svoj delež k vnanjemu uspehu nove komedije. Zares je treba omeniti na prvem mestu Vladimirja Skrfcln-ška v vlogi prebrisanega »kulturniškega Hlestakova« Rastislava Vrhunca, takoj na drugem mestu pa Nakrsta v vlogi njegovega Mentorja, »neslavnega pisatelja« Pavla Kresnika, ki s svojo »potegavščino« ia z Vrhunčevim uspešnim »medlem« osvetli in razgali družbo v salonu Vide Praznikove. Nakrst je s to posebno zahtevno vlogo opravil uvaževanja vredno umetniško nalogo. Izmed ženskih vlog sta se uspešno uveljavili Starčeva y vlogi
»pokroviteljice lepih umetnosti« in potratne narodne dame Vide, Rasbergerje-v a pa kot Vidina nečakinja Nada. Obe vlogi sta komediografsko »poslovenjeni« so-rodnicj Ane Andrejevne in Marje Antonov-ne iz »Revizorja«. Izmed igralcev, k: j1h redkeje vidimo v večjih vlogah, je omeniti še K o š u to v vlogi »kulturnega« predsednika in postaranega društvenega govornika dr. Žarom i la Močerada. Cesar igra tokrat enega redk'h praktično ln trezno misleči mož v tej sredini t- veletrgovca Praznika. V estalih vlegah nastopajo Peče k, Lipah, P- Kovlč, M. Košič, Bre-zigar, Raztresen, Bratina, Dre_ novec, Blaž, Sancinova, Goria-šek —'uč!nkoviti v maski prav kakor ▼ igri, večidel nepretirani v komiki tipov in karakterjev iz tesnega življenjskega prostora naše »kulturniške« komedije.
Mirko Pslič dirigira simfonični koncert
Ponedeljski simfonični koncert, čigar debro izbrani program (Bellinl, Dvof&k, Smetana, Musorgski) vzbuja upravičeno pozornost dirigira ravnatelj Mirko Polič. Po daljšem presledku, in če izvzamemo nedavni nastop na produkciji Glasbene Matice, se zopet pojavlja na koncertnem podi ju glasbenik, ki si je pridobil nepczabn'h zaslug ne le za razvoj naše Opere, marveč posebej še za sloves slovenske zborovske glasbe. V zadnjih letih, ki so prinesla Mirku Poliču toliko sprememb in doživljajev, se "je zopet oprijel kompcnlranja. Že na produkciji Glasbene Matice smo slišali njegovo večjo skladbo z božičn'fti motivom za maniši orkester in mladinski zbor, na po-nedeliskem koncertu pa bo orkester Izvajal Poličevo skladbo »PreludiJ«. NaSe ob-
činstvo, ki je ohranilo v živem in hvaležnem «pom4nu Poličeve dirigentske nastope ▼ nedavni preteklosti, samo veseli, da ima bo pet v svoji gredi tega razgledanega, kulturnega in delavnega glasbenika.
Stota vprnoritev „TraviateM
Od leta 1918. pa do danes je bilo izvajanih na našem odru tako visoko število re-priz te opere, da bo v nedeljo jubilejna — 100. predstava. Izmed trenutno nastopajočih izvajalcev sodeluje Vekoslav Janko najdelj v tej uprizoritvi, medtem ko pojeta Vidalijeva in Čuden šele letos prvič glavni partiji v tem delu. V teku let so se vis
> JUTRO« St. 18
■fiNUntifei
r#
*	Sprejem pri papežu. V sredo 20. t. m. je papež sprejel več tisoč vernikov. Sprejem se je začel ob 8.30 zjutraj in je trajal do 13. ure. Med verniki je bilo tud: več sto vojakov, ranjencev in vojnih pohabljencev. Svoj blagoslov je podelil sveti oče tud; 50 parom novoporočencev ter skupini nemških častnikov in vojakov.
*	General Folliero je umrl. V Rimu je nenadoma umrl vojni slepec general Ssve-rio Folliero. Rodil se je 1387 v Luze-ri. v letih 1911—12 se ie udeležil italjansko-turške vojne ter se je izkazal v bitki pri Homsu s takšnim junaštvom, da ie bil povišan v oficirski čin. V letih 1913—14 je sodeloval v libijski vojni, potem je šel v svetovno vojno, kjer se je boril v prvi črti. Dne 9. novembra 191? je bil pri nekem naskoku blizu Piave na čelu svojega oddelka hudo ranjen, da ie izgubil vid. Bil je odlikoven s srebrno kolajno. Ze takoj v začetku fašizma se je pridružil Duceje-
vefnu g ban ju.
*	Bivši avstrijski nrnistrski predsednik umrl. V torek je v '89. letu starosti umrl na Dunaju tajni svetrnk dr Maks Vladimir vitez von Beck. Pokojni je bil od leta 1906. do 1908. avstrijski ministrski predsednik Za časa njegove vlade je bila uvedena volivna reforma in je bilo podržavljenih 4000 km zasebnih železnic. Von Beck ie bil skoraj šest desetletij v avstrijski državni službi. Za časa svojega ministrskega predsedstva je bil imenovan za dosmrtnega člana gosposke zbornice.
*	Častni predsednik nemškega planinskega društva umrl. V 93. letu starosti je v Berlinu preminul bivši pruski trgovinski minister dr. Reinhold von Svdow. Od leta 1912. je bil Sydow predsednik glavnega odbora nemško-avstrijskega planinskega društva, od decembra leta 1928., ko je bil ta urad ukinjen, pa je bil častni predsednik planinskega društva.
*	Nov grob. Po kratkem trpljenju je v visoki starosti 91 let za vedno zapustil svojce posestnik na Verdu g. Matija Zit-bo. Na zadnji poti ga bodo spremili v soboto ob 16. uri iz hiše žalosti na pokopališče sv. Antona na Verdu. Naj počiva v miru! Svojcem izrekamo naše iskreno so-
žalje.	„ „
*	Smrt operne umetnice. V Domu za onemogle glasbenike »Giuseppe Verdi« v Milanu je umrla v 76. letu svoje dobe sopra-nistka Eleonora Schaffgotz, ki je nastopala v operi z umetniškim imenom Eleonora de Vasco. Pokojnica je bila iz grofovske ro-dovine, njen oče je bil glavni ceremonijer na dvoru nekdanjega cesarja Viljema v Berlinu. Pevka je preživela večino svojega življenja v Italiji, kjer se je izšolala in nastopala z lepimi uspehi.
*	Smrt sestre prijatelja Guglielma Ober-dana. V 83. letu svoje dobe je v Triestu preminula ga. Adela Licini, sestra inž. Liciniija, političnega emigranta, prijatelja in tovariša Guglielma Oberdana.
*	Predavanje o zgodovini mesta Trieste. Ravnatelj mestnega muzeja za zgodovino in umetnosti v Triestu prof. Silvio Rotteri je začel serijo svojdh predavanj o zgodovini Triesta v Liceo d'arte.
*	Uspeh italijanskega filma v Budimpešti. V največjem budimpeštanskem kinematografu je bil te dni z velikim uspehom predvajan italijanski film »Carmela«.
Radio LfuMfana
SOBOTA, 23. JANUARJA 1943-XXI
7.30: Valčki, polke in mazurke. 8.: Napoved časa — Porcčjla v italijanščini 12/ Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Peami in napevi. 13.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih S:1 v slovenščini. 13.17: Moderne pesmi vodi dirigent Zeme. 14.: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Radijskega crkestra, vodi dirigent D. M. š janec — Glasba za godalni orkester. 14.45: Pisana glasba. 15.. Poročila v slovenščini. 17.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 17.10: Pet minut gospoda X. 17.15: Klasični orkester vodi d rgent Manne. 17.35: Koncert pianistke Branke Musolin. 17.55: Gospodinjsko predavanje v slovenščini. 19.30: Poročila' v slovenščini. 19.45: Lahka glasba. 20.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20.10: Koncert violinista Alberta Derme-Ija, pri. klavirju Marijan Lipovšek. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Lirična prireditev družbe EIAR: Orfejeva pravljica — cpera v enem dejanju, spisal Alfredo Casella. 21.20: Predavanje v slovenščini. 21.30: Pesmi za vse okuse vodi dirigent Segurini. 22.10: Simfonična glasba. 22.45: Poročila v italijanščini.
Vstopnino je uprava kinematografa poklonila Rdečemu križu. Med gledalci je bilo tudi mnogo pripadnikov italijanske vojske, ki so mimogrede v madžarski prestolnici. Predstavi je prisostvovala tudi film-ka igralka' Doris Durant.i.
* S prisotnostjo daha se je rešil. 351etni Orazio Montemurro je hotel prečkati železniško progo pri Brindisiju,, ko je pridrvel po tračn cah brzovlak. Videč, da je v življenjski nevarnosti, se je Montimurro vrgel na tla med obe železniški tračnici m se stisnil k zemlji. Strojevodja je zavri lokomotivo in izstopi, da bi potegnil mrliča izpod koles. Silno pa se .je začudil, ko je videl, da leži mož nepoškodovan tračnicami."" Odnese: je življenje zr smrtnega strahu.
IZ

Nakazisiee sa kurivo
P-krajinsKi s vet k.rporacij opozarja vse potrošnike kurjva, da s° z 20. januarjem zapadl' odrezki A," B in C nakaznic za kurivo, ki se nanašajo na pretekle tri mesece oktober, november in december. Od 21. januarja naprej se na te odrezke ne morejo nabaviti več pripadajoče količine, marveč »mejo od tega dne dalje trgovci s kuriv: m oddajati premog, koks in drva le na odrezke D, E in F, to je za mesece januar, februar in marec.
•
u— Mraz je spet popustil. Letošnja zima je svojeglava na prav poseben način. Ne moremo reči, da je mila, ker nam je prinesla že precej snega in mraza. V splošnem je treba ugotoviti, da se igra z valovanjem mraza. Kakor smo včeraj zabeležili, je v noči od srede na četrtek pritisnil prav hud mraz, da smo v četrtek zjutraj zabeležili —16° C. Prav pošteno nas je ščipalo. Dan pa je bil krasen. Nebo jasno in sonce nam je sijalo do mraka. Cez dan se je ozračje ogrelo na —5.5° C. Spričo jasnega vremena smo lahko bili pripravljeni, da se bo mraz še stopnjeval, kakor se je to zgodilo lani prav ob tem času. Tola zima je kar čez noč spet popustila z navalom mraza in smo včeraj zjutraj zabeležili —9° C, kar je seveda še zmerom zadostna mera, vendar je v primeri s prejšnjim onem to že velik popust. Tudi včerajšen dan je bil jasen, vendar se sonce dolgo ni prikazalo skoai megle, ki so ležale nad pokrajino. V poznih dopoldanskih urah pa je nastopila odjuga, ki je sneg kar vilno pobirala.
u— Ne trosite piče po tleh, kadar krmite kokoši! — svetuje med drugim urednik glasila naših rejcev. Kljub temu, da je piča draga, se še vedno dogaja, da jo rejke trosijo po tleh in se razburjajo, če kokoši vsega ne pojedo in se ostanek uničuje. Zlasti v večjih stanovanjskih hišah, kjer se kokoši raznih strank sprehajajo po dvorišču ali po cesti, se dogaja, da lastnica zbere po večkrat na dan svoje kokoši okoli sebe ii\ jim natrosi pičo na tla. Obupano gleda potem, če kokoši ne pospravijo vsega. Mnogo enostavneje in primerneje je — ker se piča tudi ne maže —, če prinese gospodinja kuhinjske odpadke ali pa zrnje v primerni posodici, ki jo zopet odnese, ko se kokoši najedo. Pozneje bo z ostankom krmila vnovič. Tako se ne bo nič izgubilo. Pozimi je krmljenje v posolicah tembolj potrebno, ' ker zmrzuje in moramo neporabljeno pičo spričo tega kmalu odnesti.
u— Kolikor damo zemlji, toliko da ona nam. To je že star kmetski rek, ki bo v letošnjem letu spet imel svojo veliko veljavo. Z današnjim Vincencijem - sreclozimcem gremo počasi pomladi naproti. Takrat bo spet polno dela, za katerega je nujno, da že zdaj začnemo prve priprave. Pregledamo orodje, ki ga uporabljamo vse leto. Zlasti pa posvečamo pozornost gnoju, če smo vrt že jeseni prelopatali in pregnojili, bomo spomladi zemljo samo poravnali in pregrabili. če bi bilo vreme ugodno in brez snega, bi lahko že v januarju prelopatili vrt. Tako pa bomo morali že počakati do februarja, ko bo tudi še prezebla, kar je zelo koristno. Na smemo pozabiti na sadno drevje. Treba ga je očistiti, obrezati in poškropiti, da zatremo zajelavce, ki so si na drevju poiskali prezimovališče.
u— Smetanova simfonična pesnitev Vlta-va iz cikla Ma vlast je najbolj znano in najbolj priljubljeno delo znamenitega češkega mojstra. Vltava je simfonična pesnitev, k' ima za podlago naslednjo vseb no: V temni senci češkega lesa izvirata dva studenčka; prvi žubori veselo in toplo, drugi pa teče hladno :'n mirno. B5stri valovi skakljajo od kamenčka do kamenčka, oba vrelca se združita in leskečeta v zarji jutranjega sonca. Nastane potoček, ki je po-četek mogočne reke Vltave, ki naraste v
svojem teku po češki zemlji ▼ mogočni ve-
letok. Tek Vltave nas vodi skozi goste Sume, iz katerih se čuje vedno bliže in bliže glas gozdnih rogov, veselo lovsko življenje. Iz šum nas pripelje v ravnino, kjer pleše na njenem obrežju cb poskočni polki vesela svatcvska družba. Znoči se, v mesečini rajajo vodne vile po srebrnih valovih, v lesu terih se zrcalijo obrisi temnih gradov. Vltava pada preko nešteto kataraktov, izkopala si je široko strugo, in veličastno se vali proti zlati Pragi, kjer jo pozdravlja stareslavni Višegrad. Nato pa počasi Izginja v daljavo. To je vsebina ene najlepših simfoničnih pesnitev svetovne glasbene literature. Koncert bo v ponedeljek 25. t. m. pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča v velik' unionski dvorani. Začetek ob pol 7. Vstopnice v knjigarni Glasbene Ma-t:ce.
u— Opozorilo delodajalcem. Zavod za
socialno zavarovanje v Ljubljani opozarja j vse delodajalce, da je bilo v zadnjem času i sk enjenih več kolektivnih pogodb, tako za | krojaško, š;viljsko, modistovsko, tekstilno, pletilsko, čevljarsko, usnjarsko, frizersko, trgovsko in gostinsko stroko, s katerimi so bile mezde uslužbencem v teh strokah ponovno zvišane. Vse delodajalce, ki še niso prijavili višjega zaslužka svojih uslužbencev, vabimo, da to zaslužke v smislu § 10 zakona o zavarovanju delavcev zavodu takoj prijaVjo na predpisanih trskovi-nah. da se tako izognejo kazenskim določbam §§ 16 in 194 cit. zakona.
u— Dimnikarski mojstri naj dvgnejo milo za mesec januar pri Odseku za obrtništvo v Čopovi ul. 1 med uradnimi urami najkasneje do 28. t. m.
u_ Gospodinjam in kuharicam priporočamo nabavo Gospodinjskega koledarja, ki se dobi v knjigami Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ul. 3.
u— v počastitev spomina g. Ivana Mer-čuna daruje družina dr. Jakša 100 lir za mestne reveže.
u — Nesreče. V ljubljanski bolnišnici so v četrtek sprejeli spet več ponesrečencev. Iz Borovnice so pripeljali z zlomljeno nogo 16 letnega delavca Ivana Petrovčiča; nesreča ga je dohitela pri padcu na cesti. Po stopnicah je padla in si zlomila levico 44 letna delavka Tobačne tovarne Marija Sotlarjeva iz Ljubljane. Desno nogo si je zlomila pri padcu na cesti 30 letna zaseb-nica Julijana Kalingerjeva iz Male vasi pri Ježici. Pes je ugriznil v desno nogo 10 letnega sina delavca Alojza Rezlja iz Mirne peči. 62 letna upokojena delavka Tobačne tovarne Ivana Brusova iz Ljubljane pa se je pri padcu na cesti potolkla
na glavi.	.	. . .
u— Delavstvo mestnih podjetij v Ljubljani (elektrarne, plinarno, vodavoda, klavnice in cestnega nadzorstva) vab;mo na sestanek, ki se vrši v nedeljo 24. t. m. ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani Pokrajinske delavske zveze Miklošičeva cesta št. 22 — Pokrajinska delavska zveza.
Italijanska lovska letala so pripravljena za vzlet
ZAHVALA
Ob priliki svoje 60 letnice sem prejel toliko toplih in prisrčnih čestitk, da se žal ne utegnem za vse pismeno zahvaliti. Zato , izrekam vsem, ki so se me tako prisrčno in ljubeznivo spomnili, po tej poti svojo globoko in iskreno zahvalo.
Ljubljana, dne 22. januarja 1943.
MIROSLAV URBAS Slomškova ulica 13
Iz Novega mesta
n— življenje in smrt. V mesecu decem-bru je bilo v Novem mestu rojenih 30 otrok, od tega 19 fantov, 1 par dvojčkov in 1 mrtverojenček. — Umrli pa so: Bož č Ana, poeestnikova hči iz Semiča, profesor Seidl Ferd!nand iz Novega mesta, Hrovat Frančiška, vdova, :z Novega mesta, Kopač Leopold, trgovec iz Novega mesta, Lampič Marija, 'dnjnarica iz Prečne Marolt Franc, posestnikov s:n iz šm hela, Brinjak Marija, dninarica iz Metlike in Bergant Tajda, hči poštnega uradnika Iz Novega mesta.
n— Grda tatvina. V kapeli bolnišnice usmiljenih bratov v Kandiji so b'le tudi letos postavljene prav edinstvene jaslice, katere si je hod"lo ogledovat mnogo ljudi. Pred jaslicami je bila postavljena mala skrinjica za milodare v kritje stroškov za jaslice. Sedaj se je pa nekdo p-lakomnil tega denarja 'n je nafc:rr.ln'k n-s lro odprl ter ga izpraznil.
Z G&£2E"]sfX£ga
V Tržiču so umrli: Pavla Stransky, Katarina Kolmanova, Pavel Kalan in Dcra Koširjeva. Poročili pa so se: France Justin in Marija Višnikova, Franc Rupar in Ana Sitarjeva, Franc Eržen in Olga Jelenčeva, Ludvik Gomajer in Ana Kersnikova, Stanislav Omejc in Morija Duša, Janez Jeglič in Lojzka Pretnerjeva, Vinko Pcvčevič in
Pepca Jezernikova ter Amand Smole ln Marija čarmanova.
Uslužbenci blejske občine so na povabilo župana Paara priredili z družinami družabni izlet, ki se je končaj s tovasriško zabavo v hotelu »Triglav«.
Na Hrušici pri Jesenicah je bila otvor-jena nova gostilna »pri Pajerju«. K otvoritvi je prišlo mnogo gostov.
V Naklem se je v šolskem poslopju poslovil dosedanji krajevni skupinski vodja Resman. K slavju je prišel tudi okrožni vodja dr. Kuss iz Kranja, ki je izročil Res-manu posebno darilo. Resmanov naslednik je šolski vodja Serschag.
Mlade učiteljice na Gorenjskem. Mlade učiteljice iz poslednjih letnikov dunajskih učiteljišč so bile poslane na Gorenjsko v službo. »Volkischer Beobachter« pravi, da jih tu čaka zelo odgovorna naloga. Pred nekaj dnevi se je pripeljalo v Radovljico prvih 16 učiteljic. Po sprejemu so odpotovale na svoja službena mesta.
Nov vodovod. Na Reki pri Jesenicah so se že dolgo bavili z načrtom, da bi zgradili vodovod. V zadnjih treh mesecih je vodovodni urad v Radovljici po dogovoru z jeseniško občino izvedel načrt. Stroške je do dveh tretjin plačalo oblastvo, ostalo tretjino pa jeseniška občina.
Gorenjski mladenič'., namenjeni v delovno službo, so se 19. t. m. skupno odpeljali z Jesenic. Zbrali so se v jeseniškem športnem domu, kjer jim je izpregovoril okrožni vodja bojevnikov. Pevaje so odrinili skozi karavanški predor.
Koroški vojaki s fronte na Severnem morju so poslali v Celovec 17.122 mark za zimsko pomoč.
Koroški pionir jadralnega letalstva. Dne 16. t. m. je minilo 10 let, odkar se je na Gorlici smrtno ponesrečil prvi koroški pionir alpskega jadralnega letalstva Ervin Ričger. Dvignil se je v zrak z jadralnim letalom, ki ga je bil sam zgradil in ga krstil z imenom koroške dežele. Po končani vojni bodo postavili spomenik na mestu, kjer je strmoglavil v smrt.
Avto je zavozJl v vlak. V torek zvečer ob 20.30 se je zgodila na prelazu pri Novi vasi, severno od Vildona, prometna nesreča, ki je ugonobila dve življenji. Osebni avto orežniških uradnikov je hitel iz Maribora proti Gradcu. Kakor poročajo listi na prelazu zapore niso bile spuščene, razen tega je bila megla. Ko je avto hitel čez progo, ga je nenadno podrl osebni vlak in ga vlekel kakih 400 m s seboj. Dva orožniška uradnika iz Gradca sta bila na mestu mrtva, dva težko, štirje pa lahko ranjeni. Uradnik, ki je vodil avto, je najlaže poškodovan. Avto se je docela zdrobil. Oba mrliča so najpr-i pripeljali v Vil-don, nato pa v Gradec. Ranjence so jadrno pripeljali v graške bolnišnico, kjer so že izven nevarnosti.
Koledarji in avtomobilisti. Zadnji čas se je na štajerskih cestah primerilo več nesreč na ta način, da je avto podrl kolesarja. Kakor smo beležili, je 551etnega posestnika Andreja Javornika iz Slivnice podrl dirjajoč tovorni avto. Pred mariborskim sodiščem pa se je moral zagovarjati šofer Jože Korošec, ker je lani v oktobru proti polnoči povozil nekega pešca do smrti in je bil zato obsojen na leto dni ječe. Sedaj poročajo iz Puchbacha na Srednjem štajerskem, tfa je neki tovorni avto do smrti povozil 721etno upokojenko Marijo Kichmaierjevo. V Brucku pa je zidar Ja-
nez Kastel s kolesom zavozil v omnibus in obležal mrtev.
O trboveljskem revirju je prinesla »Ta-gespost« v četrtek, 21. t. m. daljši članek, kjer popisuje zgodovino rudnika in današnje stanje. Pravi, da je Stranka doslej ustanovila različne socialne ustanove, in sicer je zdaj v trboveljskem okrožju 11 pomožnih stanic z zdravniško posvetovalnico ter 12 otroških vrtcev in zavetišč, kjer je skupno prostora za 370 otrok, katerih matere so na delu. To soboto in nedeljo bo v Trbovljah velika zbirka za zimsko pomoč. Izdelana je bila plaketa, na kateri so upodobljeni stolpi trboveljskih rudnikov.
Mlekarska zadruga v Ptuju je bila ustanovljena 13. t. m. V novem poslopju bodo v kratkem nameščene strojne naprave. Doslej je ptujsko okrožje dobavljalo mleko mariborski podružnici v Ptuju, zdaj pa bo osamosvojeno. Zadruga bo kajpada predelovala mleko tudi v maslo.
Kmetijske poklicne šele za fante in dekleta so odprli 15. t. m. in sicor dekliške v Puštalu za ptujsko okrožje, na posestvu Studencih pri Po-jčanah za Maribor-okoli-co, za celjsko okrožje na graščini na Dobrni, za trboveljsko okrožje pa na graščini Dvoru pri Radečah. Za fante so urejene šole v Radgoni, dalje pri Brežicah, pri Mariboru in Luizinem dvoru pri Celju.
Ljudsko vseučilišče v Trbovljah je pričelo svoje delo z oktobrom 1942. Zvrstilo se je nekaj predavanj, ki se bodo v drugem četrtletju nadaljevala. Okrožni šolski svetnik Julius Meyer\vieser bo predaval o vzgoji v velikonemški državi, okrožni uradni vodja Erwin Jorgen o rasni politiki v Nemčiji, okrožni uradni vodja Otto Cerpes o rasni higieni, župan dr. Sepp Mosar o novem stavbeništvu in dr. Herbert Kra-mes, vodja okrožne hranilnice v Trbovljah, o delu namesto zlata. Marca in aprila bodo nova predavanja.
Mariborske ženske voditeljice in pomočnice pri ženskem uradu okrožnega vodstva Maribor-dežela so bile sklicane te dni k delovnemu posvetovanju. Eleonora Ambro-scheva se jim je zahvalila za lansko delo in jim dala nova navodila za tekoče leto. Sledilo je predavanje o narodno-scciall-stičnem svetovnem nazoru.
frp	f'
te tu	v
Minister Kcšak se je vrnil v Zarrefc.
| Hrvatski finančni minister dr. Vladimir Košak, ki se je v spremstvu finančnih in gospodarskih izvedencev več dni mudil v Berlinu, je v torek zvečer zapustil Berlin. Na kolodvoru so se poslovili od njega finančni minister grof Schwerin-Kros:'gk, državni podtajnik Reinhardt, hrvatski poslanik' v Beriinu dr. Budak, kakor tudi zastopniki drugih oblastev.
Odlikovani hrvatski letalci. Za hraber poseg v borbe na Vzhodni fronti je bila odlikovana skup:na hrvatskih lovskih letalcev Dva izmed njih sta prejela železni križ 2. stopnje, vojni zaslužni križec 2. stopnje je dobilo 11 letalcev, 27 pa jih je bilo odlikovanih z letalskim znakom.
Mednarodna razstava fotografskih izdelkov v Zagrebu. Poročali smo že. da so nedavno v Zagrebu odprli 9. mednarodno razstavo fotografske umetnosti. Med 400 razstavljenimi fotografijami umetniške vrednosti je tudi 40 italijanskih posnetkov. Občinstvo kaže za razstavo veliko zanimanje.
Posvetovalnica za materč. Pri zavodu za varstvo delavske mladine v Zagrebu je bila ustanovljena posvetovalnica za mlade matere.
stili najrazličnejši interpreti v uprizoritvi, ki je med vsemi umetninami italijanskih skladateljev našla najbolj topel človeški odziv v čustvih našega gledališkega občinstva. To je dokazalo tudi letos, ko je v raz-
povedati marsikaj zanimivega gledališki kritik kot je g. Fran Govekar, ki je spremljal pot naše »Traviate« od njene prve pa do današnje uprizoritve.
Vekoslav Janko nastopa najdalje v naši »Traviati«
meroma kratkem času dobrih treh mesecev napolnilo 18 predstav. Brez dvoma Pa ni samo delo edina privlačnost; njegov mik tvorijo v letošnji predstavi poleg Janka, ki je ne samo po lokalni sodbi, temveč tudi po priznanju ljudi, ki poznajo inozemske Germonte prvovrstnih gledališč — na izredni umetniški višini, čustveno bogata in s finesami podana Violetta Vidalijeve in Alfred debutanta čudna, ki je storil v tej partiji prvi korak na operni oder. — 100. predstava »Traviate« pa je tudi v zgodovinskem pomenu najboljši dokaz za umetniški napredek naše Opere od njene prve do današnje iavedbe, o katerih bo vedel
Za ssaše sasnoraščo lovsko
besedo
in.
»Okence: 1) kovinsko sveteča se pega na perutih rac; 2) bela lisa ob zadnjici srnja-di; 3) bela lisa ob perutnem zgibu d'v jih petelinov in ruševcev«.'Raca na perutih nima »peg«, ki jih poznamo na goli koži (ena izjema mi je znana: pčgatka) marveč lis©; srnjak nima l'se »ob zadnjici« in petelin ne »ob zgibu«, marveč na zadnjici in n*. zgibu, saj tudi pravim, da imam puško ob nogi, žulj pa na nogi! Temu, kar našteva Lckar za »okence«, pravi Nemec Sp5e-gel. »Okence« to ne more biti, zakaj »okno« je liki »lina« samo tam, kjer more svetloba skozi, kjer je to nemogoče, tam ni ne okenca ne line) »slepo okne« samo potrjuje, kar trdim!). Pri petelinih bi jaz rekel bela, pri racah kovinasta lisa, pri jelenjadi in srnjadi pa ogledalce, ker se res sveti in bliska, kadar nam v gozdu izginja izpred oči.
»Okmek, okrnina, nedorasel ali slabo zrasel del telesa. Okrnjenec.« O tem sem že nekje pisal. Okrniti =: vzeti, prikrajšati: amputacijskl krn, okrnek; kar je pa nedoraslo, to je krnjavo ali kržljavo: nohti, zebje, rep. — To je v Lovcu 1938 na str! 100 v mojem članku nejasno — glasiti se mora: »Kiimmerer je lahko zaostale«, Jtrž-ljavec, kržljak, ki je v rasti zaostal, ali okrnjene, krneč, lci je okrnjen za kale ud bodisi radi nezgode ali strela.«
Namesto »otopenec« za. Izstrelek, ki se po strelu otopi, bodisi da se kje odbije (cd-
bojek), bodisi da zadene v telesu na kost in se splošči, bi jaz rekel sploščenec, ker je to jasnejše kot »otopenec«. če pa ;.e že tako napravljen (dumdum), tedaj je to razrivnik (izstrelek) ali razrivnieft (krogla), strel sam je razriven, takisto rana; kadar pa je napolnjen z razstrelivom, tedaj razpočnik, razpočnica, ker se pri udaru na trd predmet razpoči. Prvi se 'imenuje mednarodno »ekspanziven«, drugi »eksploziven«.
»Palež cd semenske mokrote.« Semenska mokrota (SamenfliiB gkeit) je spolni iz-livek.
Na sliki psa na str. 43 vidim na prsih »prsni bok« in na sprednji nogi za dlanjo »zapestje«. BoK nikdar ni in ne more biti na prsih! če ne najdemo druge oznake, recimo splošno prsna zboklina. Bok in izboklina sta sicer istega izvora — bočiti se — toda »bok« je tako dognana in enotna oznaka (roke v bok; damaščenka mu visi ob boku; ladijski bok; sunek v bok; pa so možje, kot da se niso rolili iz matere, kot da gor&m se iz bokov izvili so — vse meri na isti in samo na ta kraj), da je ni mogoče premestiti nikamor drugam. — človek ima za dlanjo resda zapestje, ker pač lahko napravi pest, pes pa ne, ker pesti ne more napraviti. Zakaj ne raje zadlanje! — Na sikočnem sklepu na zadnji nogi vidim »pet-nična moljava«. Temu pravijo v Beli Krajini ključ, saj je res podobno ročaju večjega ključa. — »Narastišče repa.« Narašča vodovje, gnev itd., rep je pa priraščen, torej prirastišče. »Narastišča« ni zakrivil naš besednjakar, to je pohujšanje slovenske anatomije.
»Stranice pogona zacunjimo (verlap-pen).« Z*»cnn?!mo žival, če jo s cunjami oi-ženemo, kakor jo »zastrelimo«, če jo s stre-
lom, »zapiskamo«, kadar jo s slabim piskanjem »zaskočimo« z nerodnim naskakova-njem, »zastrašimo« s strahovanjem; 11 ranice pogona pa ocunjimo — saj tuli pravimo; oštevilkati (numerirati), otrakati, oki-titi, ocveteti, opčriti, operutiti, rokavičiti, oškorniti.
»Pleša izstopišča, mesto pred vhodom ali luknjo.« Pred rovom, luknjo živali je vhod, ne pa »izstopišče«, ta je tzhojen, gladek — znak, da ga žival še uporablja, da ga torej še ni opustila — ali pa opuščen.
Poljski jereb na prsih nima »pege« marveč podkvasto liso.
Strel v glavo in ne »glavji strel«; takisto strel v vrat, v pleča, v srce, v jetra, v drob. »Tekalski strel« za Laufschuss je strašno nerodna prestava — strel v nogo! Prav pa je »strel v m©so«; za strel v trno-like nastavke hrbtenice« bi bilo bolje strel v hrbtenične trnke.
Puško napnem — puška je napeta; puško sprožim — puška je sprčžena ne pa »odpeta«.
»Zadrgnjene puškine cevi (choce bare)« in »jakost zadrge (WUrgebohrung).« Zadrgniti morem kaj le od zunaj, takisto je zadrga le od zunaj, puškina cev pa nima nikjer niti zadrge niti ni nikjer zadrgnjena™ j Tu moremo reči samo, da je cev zožena, cevna ožina (kraj, kjer je zožena) ter cevna zoženost (lastnost).
Kaj je to: »nasajena jajčasta oblika« srnjakovih rogov? Po sliki so ti rogi še najbolj podobni senskim vilam — jajca so nasajena takrat, kadar so pod kokljo. Kako morejo priti te tako raznolike stvari v zvezo, mi je neumljivo.
»Rokobojen« (handseheu), da je pes. kadar se ne upa k nam, ker smo ga pretepli ali kako drugače zastrašili; »strelojar«
(schlusscheu) pa da je ptičar, ki divja po strelu. — Poznam jaro gospodo (novo pečeno), jaro kačo (razjarjeno), jaro setev in jaro žito (spomladansko), kokoš jarčico (to spomlad izvaljeno), »strelojar pes« pa se mi upira na moč. Pes, ki se nas boji, je boječ, plah; ki se plaši strela, je plaš-Ijiv, plašijivec; ki ima strah n. pr. pred mačko, je strahopeten, strahopetec ali bojazljiv, bojazljivec.
»Uporabnostni pes«. Pes, ki je za rabo, je uporaben, če ni za nič, je neuporaben, lastnost njegova je uporabnost, neuporabnost.
Pravi lovec pri nobenem narodu nikdar ne laže — le govori po latinsko; lovska latinščina.
Pač pa uporabnostna tekma, ker pri
njej preizkušamo pse na njihovo lovsko uporabnost.
»Izučen ptičar najde prosto po barvni sledi srnjaka.« Mišljeno je, da ga najde brez vodstva — jaz bi temu rekel, da ura najde sam.
Roža pri starih srnjakih, ki se prevesi čez roženico. ni »strešna« — strešno je to, kar je del strehe: strešni kap — marveč strehasta, bolje previsna.
Divji petelini nimajo za rastitve porde-čele rože »ob očeh«, temveč nad očmi (poljski jereb pod očmi)!
Liku, ki ga napravi srnjad, ko se v prsku goni v krogu, ne bi jaz rekel »kolesce«, ampak ris, oznaka, ki ima nekaj skrivnostnega, je torej za ta pojem kakor nalašč. Seveda, če imajo naši kmečki lovci res Lokarjevo oznako, o čemer se pa še nisem prepričal, tedaj bi ostali pri njej.
»Ko začno srnjačku rogi rasti, se poka-žeta krna.« To nista nikaka krna, marveč poganjka, krna bi bila. če bi bila odlom-/jena ali odstreljena. I>r- Mirko černič
Na drugačno zaposlitev moramo misliti pr; moškem naraščaju iz meščanskih in industrijskih slojev. Tu imamo na razpolago več strok. Pri nas n. pr. je mogoča služba gozdnih delavcev (tesarjev), o katerem izredno zdravem delu je bilo govora pri preventivi tuberkuloz^. Za telesni rnzvcj ju utrditev ni uspešnejšega daia; telesno najlepši razvoj nudi stalno biva-r.'e in delo v gozdu, teh pa je v Sloveniji dovolj. V ba^ljone gozdnih delavcev bi prišli predvsem vsi slabiči na pljučih, ki n.ogibalo k tbc. Poleg podiranja drevja in tesarstva bi se uvajali tudi v turistiko in plavanje. Za vse življenje bi bili na ta način zavarovani pred tbc — degeneraci-jo. Ce+a tuberkuloznih mladenk bi skrbela za gospodinjsko oskrbo. Seveda bi se dekleta takisto uvajala v planinstvo.
Kam pa z. zdravim mestnim in industrijskim naraščajem? Dandanes ne bomo v zadregi. Vojna nam je pokazala bodoči razvoj človeštva: zmaguje letalstvo. Sledove pa je zelo zdrava zaposlitev, človek je cele ure vf čistem zraku, mora biti zelo spreten in močnega živčevja. Dandanes je letalo že tako varno vozilo, da je treba ranj streljati s posebno močnimi strojnicami, da se ga zbije na tla. Po svetovni vojni se bo vse vozilo po zraku — celo brzotovomi promet pojde po zraku in ne več po morju. Zaradi tega bo velika povpraševanje po letalcih, mehanikih in drugih strokovnjakih. Začetek naj bi storila obvezna delovna služba, kjer bi se vzgajali jadralci. Seveda bi se poleg jadranja tTrili tudi v plavanju, da bodo pozneje lahko godili vodne avione.
Na podoben način je mogoče delovno službo razširiti tudi na druge zaposlitve n. nr. na razmočvirjevanje. gradnje cest, električnih central in drugih državnih potreb. Vse pa bi moralo biti tako uravnano. da bi ustrezalo strogim pravilom higiene. obenem pa bi našemu naraščaju nudilo ob'lico veselja v smislu izreka: Veselje iz dela!

II


Tubetrkuikraa (ali jetika, suši ca, ftlza) nastopa kot človeška endomija že tisočletja in jo najdemo točno opisano v zdravniških sp-s-ih grikoga zdravnika Hipokrata (460 let pred Kr.). Odkar imamo kulturna izročila, .ie govora o tuberkulozi Endemije med vsemi napodi dokazujejo, da bolezen še danes ni obvladana. Zaradi tega je posebno važno, da jo o nj? bistvu vsakdo točno poučen. 1 Iipckraitova šola je smatrala tuberkulozo za bolezen l^nsititucije, t. j. človeškega ustroja, kakršnega^ si človek pridobi po zunanja škodljivosti, zlasti po nerednem življenju. Galen in Aristoteles govorita o kužnosfci tuberkuloze. Glede zdravljenja tuberkuloze je Hipokrat priporočal bivanje na Olimpu, Ccl-sus (Ri.pljan ob Kr. rojstvu) bivanje na morju in poiovanje po morju, Plinij st. (23 po Kr.) je poudarjal važnost gozdnega zraka. Ga;len (200 po Kr.) je priporočal visokogorsko podnebje. Mnenja teh starih zdravnikih šel sto važna, keir na splošno še danes drž?.
V poznejši dobi je nastopil propad medicine; v srednjem veku so izganjali tudi tuberkulozo z vražami, kadili itd. Naposled se je šs konec 19. stoletja smatrala tuberkuloza kot urojena i,n neozdravljiva bolezen — nje diiagnoza je bila obenem smrtna obsodba.
Preobrat v tem pogubnem naziranju je nastopil šefle leta 1882-, ko je dr Robert Koch dognal povzročitelja v bacilu tuberkuloze. Razkritje, da je bacili vzinck tej stari morilki človeštva, je vzbudilo veliko.upanje. <la bo odslej zdravniška veda kos endemi-jam, zlasti ker je bilo mogoče to sklepati po usnešnem pobijanju več drugih bacilar-nih bolezni. Tako je Robert Koch izdelal kot zdravilo tuberkulin (odcedek strupov tbc. bacilov), stvar pa je popolnoma propadla Vendair zaznamujemo od časa razkritja velik napredek: človek je spoznal, da gre za okužbo in odslej sie skoraj povsod, d asi zelo nepopolno, osa,mu je odprta tuberkuloza. Odprto tuberkulozo imenujemo obolenje za tuberkulozo, pri katerem se izločujejo virulentni (živi) bacili tuberkuloze; tedaj na primer pri pljučni tuberkulozi, ki je najpogostejša, v izmečku (pljunku), pri ksšilju, kihanju in celo govorjenju v obliki kapljic, kfi plavajo po zraku (kapljično okužen je), pri tuberkulozi ob isti v seči. pri tuberkulozi kosti v gnoju itd. Skratka brez bacila tuberkuloze ni tuberkuloze.
Bacil tuberkuloze
Bacili tuberkuloze je droben bacil 2.5 do 4 dolžina, obdan pa je z voščeno kožico in je zato zelo odporen. Gojimo ga v gji-cermski juhi itd. Drži se po cele mesece v temi in prahu, pač p«a ga uniči sončna svetloba v nekaj urah, vročina 85° v dveh minutah ona 100° takoj, 5%0na sublimatova raztopina in 5°/ona karbolna veda v 24 urah.
Važno je vedeti, da povzročajo zelo podobni bacili jetiko pri živalih. Tako na primer med govedo zelo ragjgrjeno sušico b3cil goveje tuberkuloze (typus bovinus), pri kurjem redu bacili kurje tuberkuloze (tvpus galilinaceus). Važno je vedeti, da je bacil goveje tuberkuloze kužen tudi za človeka, da se pre,'naša po mleiku in okuži naše telo preko črevesa in je v 2°/o vzrok človečki tuberkulozi. Pojavi živalske tuberkuloze so klinično in anatomsko zelo podobni člo-veCki tuberkulozi: žival močno hira. kašlja in izgubi ves tek. na mrenah in v vseh organih nastopajo fuberkli (ko proso velike burčice: izrastki okoli naseljenega bacila).
Goveja tuberkuloza je tedaj nekaj popolnoma podobnega človeški. Pri živali, kli živi naravno, t j. je ne silimo živeti v hlevu, ampak je dan in noč. pozimi in poleta na prostem, se tuberkuloza ne pojavlja. Govejo tuberkulozo je tedaj smatrati kot de-generacijo, povzročeno po odtujitvi od narave. To opazujemo tudi v rutši gorski domovini Sloveniji. Koder gonrjo govedo na pašo, je žval zdrava zlasti tamkaj, kjer uporabljajo v ta namen planino. Koder pa drže govedo samo v hlevu — pa najsi je ta pravilno urejen —, na primer v ljubljanski okolici, zapade redno tuberkulozi. Na sirečo se obolela žival, ki vidno propada in ne daje več mleka, odda mesarju Neverno pa je — zlasti otroku — nuditi ne-prekuhano mleko.
Pri vsakem tuberkuloznem oboleiyu ie mogoče dokazati bacil tuberkuloze na več načinov:
higiene
Z očesno reakcijo: v oko (na veznico) se kane kapljica razredčene raztopine tuber-kulina (1:100), nakar postane oko v 24 unah krvaverdeče (akutno vnetje). Kakor vidimo, je tuberkulin izredno močan strup, porab-Ijiv pa je izborno za docčitev prestane okužba. Ako je človek ali žival že nekoč bil okužen z bacilom tuberkuloze, je postalo njegovo telo močno občutljivo za najmanjšo množino tuberkuloznega strupa (ali tuiberlaiUna), tako da nastopa že pri stfedu tega strupa močno razdraženje in odpor (reakci/a). Ta reakcija je zelo točna in zanesljiva; pri ljudeh in živalih, pri katerih se n ikdatr ni pripetilo okužen je s tuberkuloz-n'm bacilom ni tubarkulinske reakcije (je negativna), medtem ko nam pozativna reakcija jamči, da je bd dctični organizem nekoč okužen s tuberkulozo. Le kadar je organizem že popolnoma propadel, reakcije n i več. telo n i ma nik^ke odporne stile več. Očesni preizkus se dala le pri živalih. Pri ljudeh se brez vfake škode uporab ia
kožni tubarkulinski pravkus (vbrizganje neznatne množ;ne raztopine tuberkulina (1:1000) v kožo, nakar nastane.o na mestu vb^zga male rdeče bunčice ali rdečilo (pri mazanju s tu bark ul inom );
bacil tuberkuloze se dožene pod drobno-gledom (po posebnem barvanju) iz izmečkov (pljunka, gnoja, seči, blata) event po namnoženju;
sumljivi izmetki se vbrizga io v trebušno votlino alii pod kožo morskemu prašičku; v štirih do osmih tednih žival pogine za akutno tuberkulozo če je b lo v vbr zganem le nekaj bacilov tuberkuloze.
Pomen tuberkuliinske reakcije je zelo velik; z njo na primer lahko doženemo koliko" šolskih otrok je bilo že okužen h s tuberkulozo. Večina šoferjev je zdravh. vendar dob:mo na primer v mestih in 'ndustrijsk:h krajih že 40 do 50°'o okuženih. Z leti se okuženost stopnjuje, tako da po 70 letih od mestnih prebivalcev ni n:kogar. ki bi že ne bil nekoč okužen.
Važno pa je vedeti, da so na svetu kraj" brez tuberkuloze. Tako na primei glavno mesto Qučto (rzg. K.to) republike Ecuador v Osrednji Ameriki. Mesto leži v višini Triglava. V ljubljanski okolici sem izsledil dve vasi brez tuberkuloze (vsn šolski otroci tubarkuilinsiko negativni), n ticer Rakitno (800 m, sredi gozdfJv) m Senožeti (ob savskeim brogu naproti železniški postaji Jevnioa). kar je velika redkost, prpisujem to dejstvo posebno ugodnemu podnebju obeh krajev.
Otroci, ki imajo pozitivno tuberkulinsko reakcijo, so lahko popolnoma zdravi, t. j. so lahko bolezen prestali, drugi pa so mogoče s-, bolni, Zaradi tega je važno, da se pozitivni podvržejo nadaljnjim zdravniškim preiskavam, tako1 da se najdejo tisti, ki še bolehajo za tuberkulozo te aih one vršite in se pri njih pravočasno začne pravilna preventivna odgoja v smislu utrjevanja proti tuberkulozi od nosno zdravljenje še obstoječe tuberkuloze. Kakor vidimo, je tibarknlinski preizkus posebne važnosti za pravilno pobijanje tuberkuloze.
Klinika tuberkuloze
Pojavi tuberkuloze na na"em telesu R«? zelo različni, vendar pa talco zna čl ni. da jih pozna vsak !a-k. Do sedaj zdrav človek postaja čedalje bolj bled suši se. zjubi tek. le malo pobrska po jedi in jo odklanja, ponoči: se čerato znoji (nastopa vročina, ki nenadno pade). pl:ujc kri, včas'h »e mu vlije penasta kri (nagledana je bii!a večja odvodnica v pljuč;h). ima izmeček ka,"!ja. bolečine v ptnsh. ni ra š-e tako bolan da bi ne mogel hoditi. Taik je primer pljučne tuberkuloze ki jt na jpogostejša pri odra.''em človeku (80 % vseh obolenj). Pri ot-ocih. zlasti 2. leta sitarosti, nastopa bolezen drugače: dojenček, ki živi pri materi z odprto tubar-kuilozo, obolii nenadno za tuberkulozo možganskih mren ki je vedno smrtne oboden ie V pozne j "'i dobi pa se na otrocih po;avlja žlezna tuberkuloza. (Na vratu m v pljučih oteče j o limfatične žleze v obliki bezgavk, velik:h kakor lešnik ali oreh Na vrntu se te bezgavke često pregnoje in zteka gT^j, kar imenujejo škroffllozo (seronhu a = plra-šič, ki ima često tudi na vratu kožne izrastke, seveda naravne, pri nekaterih vrsfah). Povsod, koder se bacil tube^ikuioize v tkanini zaisiidina. napravi j,a h "bark'e (tub"irculum — mozoilj, zadebalina). Več tuberklev skupaj sie zd-mži v kepo; ped vpliivom tubar-k.uliina se kepa raztep. nastane,.!« • luknje (kavarna, lait. = luknja). Z'"-sti sio znane kavarne v pljučih, ki zavzemajo včasih cele pljjične krpe. Ako napade bacil hiberkulo'ze kožo, imamo kožno tuberkulozo, ki jo opažamo zlasti na no&u in na licu ('upus. lat. — volk), ako napade sklepe, ti otočejo in p>o-stanejo gobavi (fungus, lat. = grba) ako se lotijo kosti, nastane kostna tuberkuloza ki se rada pnegnoji in izteka iz fistu1' (pečali)
MA gnoj % \4rulentnkni baott. Na ar&am
človeškega telesa, ki bi Ml varan pred obolenjem. Že psi otrocih oboji često prsna ki trebušna mrena in je vsa posuta — kakor s prosom — s tuberkli. Pri odrazih oboli često ledvtica in jo morajo odstraniti, niže od ledvice drugi sečni organi: sečovodi in mehur, ker je zelo boleče oboietnje; često obodi modo, jajčnik m maternica. Značilno za tuberkulozo je, da pri odraslem napada predvsem pljuča, nakar se tuberkuloza siri na jabolko, črevo, mehur itd. Ce se naposled tuberkuloza razmnoži celo oo krvi, nastane tako imenovana midiaroa tuberkuloza
(mffium = proso), ko se napravijo v nekaj dneh tuberfoli po vsem telesu in v vseh otrga-nih: bolnik ima visoko m tiraj no vročino (continua) in pade v nezavest hi v tem stanju v nekaj dneh umre. Ako se na videz zdrav človek močno prehladi, ali je bil težko obolel za špansko boleznijo (inrluenco) ali otrok za ošpicami, oslovskim kašljem ter dobi nato pljučno tuberkulozo, ki ga v diru upropaišča, se obolenje imenuje: galo-pujoča (dirkajoča) sušica, kar je naravno težka afekcija in so jo v prejšnjih stoletjih smatrali kot istovredno s smrtno obsodbo.
Se bo nadaljevalo.
O O
Rose Fyleman:
Vila, ka fe padla v pisemski nabiralnik
Nekoč je živela pritlikava vila, ki je po-motma zašla v pisemski nabiralnik. Bila je precej radovedna, pa je skušala pogledati v nabiralnik; tedaj je nekdo potisnil v odprtino veliko pismo, ki je pahnilo vilo v notrino. Iz pisemskega nabiralnika se nI lahko rešiti, in vrh tega si je bila pri padcu raztrgala krilce.
Pisma niso bila nič kaj vljudna proti nji.
»Tu nimaš nič opraviti,« je dejalo debelo močro pismo z rdečim pečatom. »To nI dovoljeno. Uralniki so zelo strogi.«
O O
Šale za male
—	Lepa hvala striček za žogo, ki si mi jo daroval.
—	Saj ni vredno za tako malenkost.
—	Tudi jaz sem tako mislil, pa so hoteli i po vsej sili, da se ti moram vseeno za-| hvaliti.
*
Štirje prijateljčki so sklenili iti na izlet i Ob določeni uri enega ni. Ostali trije odidejo sami. Na neki točki izleta je Lojzek ves navdušen o lepoti narave in vzklikne:
»Ah, Ce bi Tonček bil tukaj, kako bi mu bilo žal. da ni prišel.«
—	Danes sem odgovoril v šoli na vprašanje, ki sva znala nanj odgovoriti v vsem razredu samo dva.
—	Lepo, lepo. sinko, — se razveseli oče — Kaj je pa vprašal gospod učitelj.
—	Vprašal je, kdo je razbil okno.
Profesor pregleduje in popravlja domače naloge. V prvem zvezku manjka pivnik To *akoi zabeleži pod nalogo, potem pa vzame _ drugega zvezka pivnik m posuši z njim svojo opazko v prvem. Pivnik pa pozabi vzeti iz prvega zvezka Potem začne po-i -ravljati nalogo v druflem zvezku in zopet ; beleži, da ni v njem pivnika Opazko poruši zopet s pivnikom iz sledečega zvezka. Tako gre do konca in profesor ves ogorčen
ugotovi, da v nobenem zvezku ni pivnika. . ...................
INSERIRAJTE V „JUTRU"
»Prav žal mi je, gospod,« je odvrnila vila, »a ne morem pomagati.«
»Ne vem, kaj poreče poštar, ko te zagleda,« je pripomnilo močno dišeče pismo v bledem, nageljnastordečem ovitku.
»Pridi in prisodi k meni, gospodična,« jo je povabil debeluhast časnik.
Vila je šla in sedla k njemu, in časnik jo je zsslanjal pred pismi, ki so padala v nabiralnik.
časnik je kmalu sprevi lel, kakšna ljubka stvarca je vala, in si je na vse pretege beiil glavo, kako bi jo spravil iz nabiralnika.
»Kaj je s tvojim poškodovanim krilcem?« je vprašal. »Ali so bo dalo popraviti?«
»Lahko si ga dam popraviti dom",« je odgovorila vila. »Pajek zr.a krasno krpati. Toda razpaiek je velik, težko da. bi megla leteti s takim krilom.«
časnik se je globoko zamislil.
»Ena izmed mojih znamk je dokaj slabo prilepljena,« je dejal. »Ei bila ta za to?«
»O seveda,« je rekla vila. »AJi jo pa lahko pogrešiš?«
»Kakor nalašč so mi nalepili znamko za. pol lire preveč,« je časnik odvrni. »Jo moreš odlepiti?«
To je rekel samo iz vljulnosti. Vedel je, da so njegove znamke v redu, in vsaki poštni pošiljki je mrzko, če ni pravilno opremljena z znamka/mi. To povzroča ljudem, ki sprejemajo pisma, mn< gi nejevolje.
Ali časnik je imel majceno vilo rad in ji je hotel pomagati.
Vila je z njegovo pomočjo in nasvetom odlepila znamko in z njo zalepila zev na svojem krilu. Zelo mu je bila hvaležna. Krilo je bilo zdaj sicer precej nenavadno, toda lahko je odletela, kakor hitro je poštar odprl nabiralnik, »Smešno,-« je dejal poštar ženi tisti večer. »Zatrdno mislim, da je bil danes v mojem nabiralniku metulj »
»Dobro, jaz pa ne! Kaj vse se lahko pripeti!«, je odvrnila žena.
Ali, če vam pismonoša prinese časnik, ki ni pravilno ozn?mkovan, nikar se ns huduj-te! Utegnil bi biti prav tisti, ki je JIol svojo znamko vili.
GLEDALIŠČE
DRAMA
Sobota. 23 januarja ob 17.30:
žena Red PremierskL Nedelja, 24 januarja ob 14.: SnegnHS««. Mladinska predstava. Zadnjikrat Cene od 10 lir navzdol. — Ob 17.30: Veliki mož. Izven Cene od 18 lir navzdoL Ponedeljek, 25. januarja: zaprto.
Giovanni Cenzato: »Zaljubljena Komedija v treh dejanjih. V letošnji uprizoritvi bo igrala naslovno vlogo Mira Danilova. Ostala zaselba je ista kot lani: Fabrizio-Nakrst, Elena-V. Juvanova, Ana<-Nablocka, Agno-Gregorin, Alisa-Boltarje-va, Cortini. Peček, Antonelli-Brezigar. Režiser: prof. O. šest; scenograf: IndL K. Franz.
Opozarjamo na zadnjo letošnjo uprizoritev mladinske igre »Sneguljčica«, ki bo ▼ nedeljo ob 14. uri po izredno znižanih conah od 10 lir navzdol.
Prva repriza satirične komedije »VeUM mož«, ki je dosegla na krstni predstavi nenavaden uspeh, bo v nedeljo Ob 17.30 uri.
OPERA
Sobota. 23. januarja ob 17.: Beg Is seraja. Izven. Cene od 28 lir navzdol.
Nedelja. 24. januarja ob 16.: Traviata. Izven Cene od 24 lir navzdoL
Ponedeljek, 25. januarja: zaprta •
YV. A. Mozart: »Beg iz semjac. Opera ▼
treh dejanjih. Osebe: Selim paša-Anžlovar, Konstanca-Ivančičeva, Blonda, njena hišna*. Polajnarjeva, Belmonte-Lipušček, Pedrillo. Banovec, Osmin-Betetto. Dirigent: A. Neffat; režiser: C. Debevec; načrti za kostume: J. Vilfanova.
Ob 100.. uprizoritvi Verdijeve »Traviate«. Ta popularna opera velikega italijanskega skladatelja je dosegla v letih po svetovni vojni v naši Operi rekordno število repriz, ki pričajo o zgovornosti njegove čustvene in emocionalne glasbene sile na naše čustvovanje. Zato je 100. uprizoritev te opere ne mal dogogek za našo Opero, ki Je s to predstavo ustvarila res že verdijevako tradicijo.
»Angel z avtom«. Otroci, ki sodohijeje
pri predstavi »Angel z avtom«, naj se zglasi jo v soboto ob 14. uri v operi k ponavljal-ni vaji.
IKAJ VEM? IKAJ ZNAM?
41.	Kako se je imenovalo rajsko drevo, ki njegovih sadov Adam in Eva ne bi sjnela uživati?
42.	Kaj je vodno znamenje?
43.	Kaj je ekliptika?
44.	Zamenjani posodi.
Nokdo je poslal služkinjo z dvema večjima posodama v gostilno, da prinese s prvo posodo zvrhano vina po 12 lir, z drugo poc t-do pa zvrhano vina po 16 lir. Izročil ji je za to potrebni denar v znesku 118 lir. Služkirja prinese polni posodi in 5 lir nazaj, ker so pri točenju posodi zamenjali. Ko''ko litrov drži vsaka posoda? *
45.	KHranlra.
Vodoravno: 1. nauk o notranji zgradbi organizmov, 8. blazna, 9. zajeta sapa, 10. rimski aitar, 12. prijatelj (franc.), 13. znak 71 prvino, 14. novina. 16. znak za prvino, 17. majhen vol, 19. domače žensko ime, 20. čreda ovac, 21. vrsta papige, 23. med-
Branko je bil poreden in mati ga je na-šeškala.
»Huj, kako si neubogljiv! Poglej svojega prijateljčka Borisa, ki je tvoje starosti in ga starši nikdar ne tepejo.«
»Uh, uh seveda,« je zajokal Branko, »ko bi imel tudi jaz take starše!«
[jI	2	3	4			5	6	7
8					9			
10				11		12		
13			14		15		16	
	g*g|§ m	17				18		
19					20			
		21		22				
23	24		25				26	
f27		28				29		
I30					31			
|32								
narodna kratica za »odgovor plačan«, 25. žen ko ime, 26. daljša pripovedna pesnitev, 27. arabsko moško ime, 29. osebni za-
imek v množini, 30. skrajšano moško ima, 31. množilna besedica, 32. pripadnica ameriškega plemena.
Navpično: 1. Razčlenjevati (tujka), X nordijsko .žensko ime, 3. vrsta papige M vrsta kače. 4. kazalni zaimek, 5. žensko ime, 6. osebni zaimek v sklonu, 7. reče. niča. ki pomeni ranljivo, šibko mesto, 11. učinek nihalnega gibanja, 14. reka n« Francoskem (v fonetični obliki), 15. afriška žival, 17. v, r, a, 18. ožina na MalakJ, 22. žensko ime. 24. snov, ki ni ne trda »e tekočinasta, 26. popolnoma podoben, 28.
veznik v starinski obliki, 31. k, a.
* * •
Rešitev nalog 21. t. m.:
36.	Beseda dolar izvira od nemškega »tolarja« (taler).
37.	Največja in najslavnejša knjižnica starega veka je bila v egiptski Aleksandri ji. V času svojega največjega razmaha ]e imela nič manj nego 700.000 knjižnih zvitkov. kajti knjig v današnjem pomenu tedaj niso poznali. Pomisliti je treba, da ao bili vsi knjižni zvitki z roko napisani.
38.	Antiparalelogram je četver oko tn A. ki ga običajno imenujemo enakoleraki — trapec.
e
39.	Ena iz stare geometrije.
Ploščina pelekoida je enaka četrtini ploščine glavnega kroga, obseg pelekoida pa je enak obodu glavnega kroga.
40. Dama ni tako preprosta.
r				
	1	2	8	
	A	5	6	
	7	8	9	
				
Namesto kamnov smo zapisali Števila. Poteze gredo takole: 5 preko 8, 9, 3, 1; nato 7 preko 4; nato 6 preko 2 in 7;_končno 5 preko 6, s čimer smo nalogo rešili.
G. Pourcel:

m
Bilo je poleti.
Kristina je obstala in prijela svojega moža za roko:
»Edvard, poglej onega dečka z balončkom!«
»Kakšnega dečka?« jo je vprašal raztreseno.
»Onega, ki je sinoči jokal, ker mu je veter odnesel rdeči balonček ... Danes ima modrega. Sediva za trenutek k njemu ... Ali si videl njegov obraz?«
Sčttla sta k otroku.
Čula sta šum vode, ki je udarjala ob skale. ^
Takrat je bilo največ kopalcev v vodi.
»No, malček, ali si že pozabil,' kako si jokal sinoči?«
Deček je dvignil svoje sinje oči k neznani gospčj.
»Oh, da, gospa. Mamica ml je kupila nov balonček. Rekla mi je, da ga moram trdno držati, da mi spet ne uide.«
Deček je sedel mirno na klopi. Smehljal se je neznani gospč, ki je govorila z njim.
»Koliko si star?«
»šest let bom«
»Kje pa imaš starše?«
»Imam samo mamico. Ona je sedaj v vodi, pa pride kmalu pome.«
Kristinin mož je sedel v slamnatem naslanjaču in s smotko v ustih radovedno motril kopalce, ki so hoteli mimo njega. Ni se hotel vmešavati v razgovore svoje žene. Vedel je, da se žena rada zabava z otroci,
da včasih kramlja z njimi po ccle ure. Nista imela otrok, zato je razumel to njeno ljubezen do malčkov. To dete, ki se je ž njima razgovarjala, jo je docela osvojilo.
»Poglejte!« je vzkliknil deček, s Tam ie moja mamica. Belo čepico ima... zdaj pla- a proti pečini.«
Edvard je čul samo poslednje besede in pogledal v smeri, ki jo je naznačil deček.
»Zdaj je zlezla na pečino ... Sedaj pleza k meni ... Bravo, mamica...!«
Deček je ploskal s svojimi nežnimi ročicami. Tedaj mu je ušel balonček ...
Kristina je zgrabila za vrvico in balonček še ujela.
»O, hvala, gospa! Mamica je videla, kako neoprezen sem bil, zasmejala se mi je in mi zažugala ... Zdaj nas pozdravlja ... Vas pozdravlja...!«
Kristina je odmahnila z roko na pozdrav neznane plavalke.
»Lepa ženska!«, je pripomnil Edvard. Nato se je zamislil. Nekam znan se mu je zdel ta obraz.
»Mamica je zelo lepa,« je rekel deček ponosno. »Če jo človek enkrat vidi, je ne more več pozabiti... zdaj mi z roko pošilja poljube ... Mamica ...!«
Govoril je resno kakor odrasel človek.
Komaj je izrekel zadnjo besedo...
Tedaj so vzkliknili vsi trije v grozi. 2eni je spodrsnilo in padla je z vispke pečine v morje.
»Moj Bog, da ne zadene ob čeri...«, se je oglasila Kristina.«
»Joj! Poznam jo! To je Marija Iroleny!«, je zavpil gospod Edvard.
Dete je zbegano hotelo poleteti k svoji materi, toda gospa Kristina ga je držala za roko.
Malček moj, ostani pri meni. Ne boj se za svojo mamico. So že ljudje pri njej. Tudi čuvaj s čelnom je tam ... Vrnili ti bodo mamico zdravo... A ti, Edvard, pojdi in poglej, kaj se je zgodilo!«
Ali otroka ni bilo mogoče pregovoriti.
»Utonila je, moja mamica... dobro vem...! Nikdar več je ne bom videl...«
»Ne bodi čuden ... Ali ne vidiš tam bele čepice ? To je tvoja mamica...«
»Ne, ne, to nI moja mamica...«
Kristina ga je morala s silo zadržati, da ni odhitel na mesto nesreče.
Tako je prešlo nekaj strašnih trenutkov.
»Glej, zdaj so jo potegnili iz vode in jo nesejo sem,« je rekel nekdo na terasi. »Samo onesvestila se je.«
»Ali čuješ, malček,« je Kristina pričela tešiti dečka, »samo onesvestila se je tvoja mamica ... Nesejo jo- v kabino... Tam je zdravnik... Vse bo dobro... Se malo in te pride iskat... Toda, kako ti je ime, malček moj?«
»Jakec!« je deček jokaje odgovoril.
»Jakec. In kako še?«
»Jakec Iroleny — kakor moja mamica.«
»Iroleny? Marija Iroleny?« je ponovila Kristina začudeno.
Spomnila se je, da je mož zaklical to Ime, ko je neznanka padla v vodo.
Ko se je Edvard vrnil na teraso, Je bil bled ko stena.
»Končano je....«, je rekel tiho. Samo aa trenutek se ji je povrnila zavest in zdi se mi, da me je spoznala... Gledala me Je obupano, kakor da me roti... Mislim, da jo je mučila skrb za dete... ona nima svojcev. .. Ker pa sem jo nekoč t Parizu poznal...«
Kristini so bolestno vzdrhtele ustne, nato ji je planil porogljiv nasmešek ▼ obraz. Morda je bil ta nasmešek celo prezirljiv.
»Poznal... ? Samo poznal... ? Nlfc več...? Mol«, prosim te! Poglej samo le dete...!«
»Res, kako je podobno svoji materi!«
Toliko, da Kristina ni zavpila:
»Ne! če bi bil deček podoben samo svo> ji materi, ga ne bi bila tako hitro vzljo-bila.«
»Misliš, da...«, je vzkliknil Edvard rm razburjen. »Prisegam, Kristina, da tega nisem vedel. Samo nekolikokrat sva se videla z Marijo, nato pa odpotovala... Nikdar nisem več čul o njej...«
Kristina je samo odmahnila z roko:
»Sedaj je vseeno... naj bo, kar hoče..« Midva imava dolžnost...«
Nato je dodala s tihim glasom:
»Mislim, da je njegova mati hotela, dt ga vzameva k sebi.
Edvard je samo prikimal. Niti beseda ni rekel.
Kristina je prijela dečka nežno za roke:
»Pridi, malček moj. da še enkrat vidtt svojo mamico.«
In vsi trije so odšli molče s terase proCt
kabinam.
ŠPORT
Zimska priprava za atleta
Že januarja je bilo treba začeti delati za novo sezono
na tekališčih
Po ljubeznivi nslngi ljubljanskega zaupnika CONl-a nam je prišel v roke tehten članek o zimskih pripravah v lahki atletiki, ki ga z veseljem ponatiskujemo v celoti, v zavesti predvsem, da so izvajanja r'- rskovnjaka o tem vprašanju — mutatis mutandis — vredna vsega upoštevanja tudi v naših domačih športnih vrstah.
Državni trener dr. Riccardi je avtor teh izvajanj, ki so izvirna izšla v glasila italijanske federacije za lahko atletiko in vsebujejo mnogo dragocenih nasvetov za atlele glede njihovih zimskih priprav za nastopajočo sezono.
Atleti ne smejo svojega sezonskega dela — tako ugotavlja pisec kar v prvem stavku — začeti popolnoma na novo, temveč že kolikor toliko pripravljeni, da. lahko v nadaljnjem postopoma dosežejo oni višek sposobnosti, ki je neobhodno potreben za uveljavljenje na najboljših mestih.
Toda mnogo atletov ne upošteva teh okoliščin, temveč se samo zanaša na svojo »začetno« moč in pa — nekoliko tudi kaj pa — na vzgojne sposobnosti trenerja. Res je, da se nekateri izmed njih spričo svoje boljše telesne sestave lahko uveljavijo nad množicami šibkejših nasprotnikov, toda morajo se zavedati tudi, da so ti uspehi samo relativnega pomena. Kadar se jim bo treba pomeriti z atleti enake kakovosti, takrat bo zmagal med njimi samo oni, ki bo bolje pripravljen in imel več tehničnih in taktičnih prednosti.
O teh opazovanjih bi morali razmišljati atleti, trenerji in funkcionarji. Telesna konstitucija ali moči, ki jih je narava dala vsakomur, se dajo v mnogočem še izboljšati, kajti znana stvar je, da nihče ne more trositi več denarja kakor ga ima, lahko pa onega, ki ga res ima, uporabi bolj ali manj pametno. Po tem preprostem pravilu je treba torej iskati sredstva, da posameznik lahko zviša koristno izrabo svojih sil.
Kakšna so torej ta sredstva? Prav za prav jih na kratko vse skupaj označujemo kot »trening«, v katerem sodelujeta trener in učenec, ki je dojemljiv za uporabo teh sredstev. V resnici so ta sredstva zelo različna in izvirajo iz raznih ved, ki proučujejo človeka, kakor na primer anatomska, fiziološka, pedagoška in psihološka.
Po tej razlagi bi moral torej trener združevati v sebi znanje in skušnje zdravnika, psihologa, specialista za prehrano in vzgojitelja. Seveda je treba vedeti, da bi bilo vse delo in vse znanje takega strokovnjaka zaman, če predmet te vzgoje — ali recimo kar atlet — ne bi bil pripravljen ali sposoben za sprejemanje. Zato je treba med trenerjem in atletom sodelovanja, brez katerega skoraj ni mogoče priti do pozitivnega izida. Za atleta je tedaj najvažnejše, da čim bolje pripravi svojo telesno stran, kar šele daje trenerju prave možnosti udejstvovanja. Za takšen postopek pa je treba daljše in mirne dobe, približno okrog treh mesecev.
Pri nas so atleti na delu — kakor večinoma tudi drugod v srednjeevropskem podnebju — v glavnem poleti in na prostem, največ od maja do oktobra. Ostalih šest mesecev spada v tako imenovano »dobo brezdelja«, o kateri pa je znano, da jo je najbolje preživeti deloma v počitku, deloma pa še v pripravah za bodočo sezono. Sest mesecev je vendar pol leta in skoraj si ni mogoče misliti, da bi atlet po končani sezoni opustil vsako delo celih 180 dni.
Tako smo nekako prišli tako daleč, da lahko povemo, da bi moral vsak vesten atlet nekako v januarju začeti s svojo
zimsko pripravo. Gotovo bi bilo koristneje, če bi bil atlet na delu kar naprej, to se pravi, da bi se moral priučiti, da bi vsak čas opravil kakršno koli še tako neznatno telesno vajo in ohranil svoje telo »v formi«. S te strani je doživel pisec marsikatero neljubo presenečenje, ko je začel že sredi sezone z ostrim treningom tik pred važnimi dogodki.
Zimsko pripravljanje atleta je prav za prav velika časovna štednja, kajti v zimskih dnevih je prav lahko ujeti onih nekaj minut za izvršitev majhne telesne vežbe ali kratkega napora mišic, posebno onih. ki pri vsakdanjih opravkih niso dovolj izrabljene. To so zelo splošni nasveti, toda zdijo se tudi potrebni.
Tukaj je treba namreč povedati še to, da bi morali atleti sami misliti na vse te malenkosti in se zavedati njihovega pomena v smotrnih pripravah za bližnje nastope. Trener bi moral atletom samo priporočiti posamezne vežbe, prilagodene — upoštevajoč vse svoje tehnične in znanstvene skušnje — napakam in potrebam posameznika.
Zimske priprave so po vsem tem po-
sebna skrb za atleta, ki je je deležen v največjem miru in brez obveznosti glede kraja in časa in med katero je mogoče popravljati napake, krepiti ude, posebno one, ki so kazali šibke strani v sezoni, in v splošnem jačiti vse telesne sile.
Te priprave so v bistvu vse one znane telesne vežbe, ki jih priporočajo tudi ne-sportnikom nesportniki kot švedsko gimnastiko, telovadbo v sobi ali proste vaje sploh, so pa dejansko sestavni del pred-sezonskih priprav za atleta. Ti jih lahko izvajajo v kritih prostorih, deloma pa na snegu ali pa na tekališčih, brž ko je skop-nel prvi sneg.
Če se hoče atlet z uspehom udejstvovati v borbenem športu in biti zavarovan pred poznejšimi pritožbami zaradi raznih telesnih nevšečnosti (na srcu, na ostalih notranjih organih ali samo na mišicah), se mora brezpogojno redno posvetiti predhodnemu treningu v zimskih mesecih, ki bo vse njegovo telo preustrojil toliko, da bo lahko vzdržalo velike zahteve težkih zaporednih športnih preskušenj in ohranilo te vrline tudi dolgo pozneje v življenju.
Taka priprava je deloma lahko stilistična. deloma pa samo posvečena mišičju. Kdor se pripravlja po prvi, ima posredne koristi tudi za drugo, kar pa ne velja v obratnem smislu. Razen gornjih priprav mora atlet opraviti še pripravo tretje vrste, in sicer posebno pripravo za svojo disciplino in za vsako tekmovanje.
(Se bo nadaljevalo)
Drobne zanimivosti
Pij X. b0 proglašen za blaženega. Dne
19. januarja je bil v Vatikanu sestanek ondotne kongregacije, na katerem so pretresali vzroke za uvedbo beatifikacije papeža Pija X. Člani kongregacije so soglasno sprejeli sklep, da se uvede postopek za beatifikacijo.
Kdo je izumil električno žarnico? »Stam-pa Sera« objavlja pod tem naslovom članek, v katerem zastopa pisec C. Belviglieri mnenje, da električna žarnica ni izum Američana Edisona, temveč odkritje Ales-sadra Crita iz Turina. Z izumom električne žarnice je nekako tako kakor z iznajdbo telefona. Ime pravega odkritelja je pozabljeno, z izumom pa se je okoristil in proslavil nekdo drugi.
Nad 40 let se hrani z mišjim mesom. V
Melzu živi 561etni delavec Serafino Zini. Mož je navdušen kolesar, udeležil se je svetovne vojne 1915—18 ter je bil ranjen. Zini velja za posebneža in čudaka, ker živi že leta in leta izključno od mišjega mesa. Pravi, da je doslej použil nad 2.000 miši, katere je spekel. Vsako miš odere in proda njeno kožico za 2 liri.
Ponarejene živilske nakaznice v Budimpešti. Madžarski policiji se je posrečilo odkriti skrivno tiskarno, v kateri so izdelovali ponarejene živilske nakaznice. Velika množina različnih nakaznic je bila zaplenjena. Židovski lastnik - tiskarne in njegovi pomočniki so bili aretirani. — Dalje so v Budimpešti pri neki raciji odkrili široko razpredeno črno borzo s tkaninami Centrala je bala v neki tekstilni trgovin! budimpeštanskega židovskega okraja. Večje število Zidov je bi]0 že aretiranih.
Zasedanje Sobranja se bo po poročilu beograjskega nemškega devnika pričelo 26. t. m.
Turške parlamentarne volitve. Velika turška Narodna skupščina se bo dne 8. marca sestala h konstituiranju. Kakor smo že poročali, se bodo pričele volitve v novi parlament 22. februarja in se bodo v osmih dneh končale. Število poslancev se bo od 427 dvignilo na 440 do 450.
Osemnajstletniki pojdejo v Angliji na nabor. Na nedavni tajni seji angleške vlade je bilo sklenjeno, da bodo morali vsi osemnajstletniki na nabor. Kralj je ukaz že podpisal.
Majhna Odiseja. Kako dolgo mora pluti ladja iz Cadiza, največjega španskega pristanišča na Atlantskem oceanu, na Dansko? Zračne črte je dobrih 2000 km. Toda to še ni dovolj, da bi lahko povedali, v kolikem času bo ladja prišla v namembno pristanišče. V posameznih primerih bi dalo lahko odgovor samo proročišče v Delfih. V avgustu L 1939. je iz Cadiza od-plula proti Danski ladja s 6.000 tonami serija. Na poti jo je dohitela vojna in nikakor ni mogla naprej. Marca 1940. so tovor preložili na danski parnik, ki je v začetku aprila dospel do Lisbone. Parnik od tu ni mogel dalje. Seri je ostal na Portugalskem. Pozneje so tovor poslali nazaj v Cadiz. Toda kupec in prodajalec nista odnehala; neumorno sta pri oblastvih drezala toliko časa. da so vino naložili v železniške vagone in ga odposlali na Dansko. Skoro tri in pol leta je trajalo, da je tovor prispel v namembni kraj. Zaradi le-žarinskih in transportnih stroškov se je šeri sicer zelo podražil, toda ohranil je svojo lepo barvo in najboljši okus.
Dvestoletnica »Bremer Nachrichten«.
Dne 7. januarja je minilo 200 let, odkar je začel izhajati tednik »Bremer wdchentl:-chen Nachrichten«, ki je prvotno prinašal pretežno vesti gospodarske vsebine. List se je s časom po obsegu in vsebini povečal. V Napoleonski dobi se je imenoval »Mo-niteur de Breme«. Leta 1854. je postal
dnevnik, leta 1934. pa se je združil z »We-ser Zeitung«.
Milijonska tatvina v pariški podzemsld železnici. Med postajama Champs-Elysčes in Alma-Marceau na pariški podzemski železnici se je pred dnevi zgodila senzacionalna tatvina. Neki 401etni gospej je bila ukradena ročna torbica, v kateri je imela 150 frankov gotovine in lepotičja v vrednosti 6 milijonov frankov. O tatovih ni nobenega sledu.
Četrta cestna zbirka za zimsko pomoč je
vrgla, kakor poročajo nemški listi, 33 milj. 434.038.59 RM Pri enaki lanskoletni zbirki so nabrali 20,179.668.15 RM. Vsota nabranega denarja se je dvignila za 13 milj. 254.415.44 RM ali za 56.68 odstotka.
Ugotavljanje očetovstva
O vprašanju, kako najlaže dožeremo očetovstvo, je predaval v Hannovru docent dr. Bauermedster z Instrtuta za dedno biologijo na univerzi v Kolnu. V zadnnh treh letih so v kolnskem institutu pre skali okrog 3000 oseb glede njihovega porekla. Način, kako se dožene očetovstvo pri otroku, je kompliciran. Najbolj zanesljiva pot je podobnost med otroci in starši, lri do štiri sito dednih znamenj primerjajo ir- fotografirajo, da izčrpajo vse, kaT mere nudifci podobnost. Cim manjša je otirkova podobnost z materjo, tem zanesljiveje lahko doženemo, kdo je otrokov oče. Ce nam ostane 50 znamenj kot oblika, ki jf ustreza iskani mož. tedaj je odvisna zanesljivacst ugotovitve od tega. kako se v peštev prihajajoči moški med seboj razlikuieio.
V Kolnu, kjer je šlo za pribl žno 1200 primerov ugotovitve očetovstva je bilo samo 4 °/o primerov, ko se znanost ni mogla odločiti. Število absolutno zanesljivih primerov je znašalo 5%, število verjetnih 15, zelo verjetnih 55, skoraj zanesljivih pa 21 ®/o.
Prisilno delo v Turčiji
Na azijski strani Istambula so ?.gradili pet koncentracijskih taborišč, kamor pošiljajo turške oblasti tiste davkoplačevalce, ki niso izpolnili svojih obveznosti v smislu zakona o enkratni oddaji premoženja. Taborišča so v Kadioei. Handar paši, Kar-talu, Pendiku in Maltepi. V ponedeljek Je Poteke] rok za enkratno oddajo premoženja. Vs; davkoplačevalci, ki do ponedeljka sploh niso ali pa so samo deloma izpolnili svojo obveznost, pridejo v koncentracijska taborišča. Razdelib" jih bodo v več kategorij, in sicer po vtisu, ki ga dobi pristojna davčna oblast. Vtis se ravna po tem, ali je davkoplačevalec voljan izpolniti svoio dolžnost ali ne. Sankcije so v rokah policije. Posebna komisija bo presojala komu se lahko spregleda ta kazen zaradi bolezni. Do odhoda na prisilno delo ostanejo obvezniki na zboriščih pod policijskim nadzorstvom.
Na prisilno delo obsojeni davkoplačevalci bodo zaposleni pri gradnji cest in železnic, deloma pa tudi v rudnikih, ženske bodo zaposlene po pisarnah državnih podjetij. Vsak obveznik dobi dnevno 2.5 turškega funta, od tega se mu pa odtegne uslužbenski davek. Po odtegnitvi usluž-benskega davka dobi obveznik izplačano polovico zaslužka, druga polovica se pa porabi za kritje njegovih davčnih obveznosti Vsak obveznik pa mora sam skrbeti za prehrano, obleko in kurjavo. Kriti mora tudi morebitne stroške za zdravniško pomoč. V kratkem bo poslana prva skupina 4000 obveznikov v pokrajino Erzerum, kjer bodo gradili ceste.
Tudi živali ga cukajo
Tudi nekatere živan rade pijo alkoholne pijače. Pred leti so imeli v nekj krčmi v Heidelbergu psico Vando, ki so jo dobro poznaliv si gostje, ker je b:la navdušena za pivo. Rada se je sukala, ekrog točilne mize in sproti je popila vso počepno. Zvečer je bila navadno pijana, tako da se ni mogla več držati na nogah. Zavalila se je v svojo košaro in prespala noč.
Za alkoholne pijače so navdušene tudi opice. Na otoku Sansibar pred vzhodno afriško obalo so ljudje že večkrat opazovali pijane opice. Ko vre v sodih mošt, se kaj rade priklatijo iz bližnjih gezdov opice in navale na sode. Mošt jim namreč zelo dobro tekne. Nacukajo se ga tako, da v gozdu p'jane obleže. Ce spleza katera na drevo, pade navadno iz njega. Konji rad! pijo pivo, celo sle ni ne odklanjajo alkoholnih pijač. Zlasti radi pijo šampanjec.
Pa tudi med pticami naletimo pogosto na prijatelje opojnih pijač. Neki bavarski krčmar je imel krokarja, ki je rad posedal po gostilniških mizah, kjer je pridno vtikal kljun v vrčke in kozarce, dokler se ga ni tako nacukal, da je obležal na mizi pijan.
Za omiljenje stanovanjske bede na Slovaškem
Slovaška je nameravala prvotno zgraditi 1000 enodružinskih delavskih hišic, zdaj se je pa odločila za gradnjo 2.500 delavskih in nameščenskih hišic. Zgrajene bodo v 30 krajih in stroški bodo znašali 150 milijonov kron. Državno pospeševanje gradbene delavnosti se pa razteza tudi na večje stanovanjske hiše ter javna poslopja. Državni krediti so znašali doslej 80% gradbenih stroškov. V Bratislavi so zradili v dobrem letu 600 stanovanjskih hišic ter veliko stanovanjsko poslopje. Gradbeni stro ški so znašali 55 milijonov kron. Načrt o pospeševanju gradbene delavnosti je določil za take gradnje 100 milijonov kron. Ta znesek se je pa že povečal na 200 milijonov. V posebnih primerih jamči država pri gradbenih stroških do 70%. Poleg tega bo pa prispevala država letno 2 milijona kron kot enkratno podporo za nakup opeke, za gradnjo tistih stanovanjsikh hiš, ki so jih že začeli zidati. Tako hoče Slovaška omiliti stanovanjsko bedo.
Uspešno oglaševanfe le v »Jutru«
OBJAVA
Dovoljujemo si s tem vse naše velecenjene nalogodajalce obvestiti, da sta do nadaljnjega od nas pooblaščeni za inkaso naših terjatev izključno sledeči nastavljenki: blaga j ničar ka gdč. LJUDMILA KRISTAN, inkasantinja gdč. MARIJA ŠUŠTAR, kateri se bosta v danem slučaju legitimirali.
Plačil drugim osebam kakor zgoraj označenim ne moremo
priznati.	Transportno in paketno podjetje
PAKETOŠPED, Ljubljana, Kolodvorska 41
1
Po kratkem trpljenju nas je v 91. letu starosti za vedno zapustil naš ljubljeni dobri mož, oCz, ded, praded, stric in tast, gospod
MATIJA ŽITKO
posestnik na Verdu
Na zadnji poti ga bomo spremili v soboto, dne 23. januarja t. 1. ob 16. uri na pokopališče sv. Antona na Verdu. Verd, 22. januarja 1943.
ŽALUJOČI OSTALI

Hi-; ^:	,.*.-■: -	T
ir i	c*..	—	1	*
ZAHVALA
Najprisrčneje se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so spremili na zadnjo pot in počastili spomin našega ljubljenega očka ln nepozabnega soproga
Vladimira Mihajloviča
pravnika in višjega uradnika drž. direkcije žcleznic
Sv. maša zadušnica (parastos) bo v pravoslavni cerkvi v nedeljo 24. januarja t. 1. ob 11. uri dopoldne. V Ljubljani, dne 23. januarja 1943.
JELENA, soproga — PETER, sin
. .„• ' -v >V --
- - V■■ rK- -T
"A«*- *
P. G. Wodehouse:
79
Humoristifen roman
»Recite nekaj,« so oči gospoda Corneliusa izpod-bujale gospoda Wrenna. »Njen stric ste.«
»Govorite vi, ki imate bele brke,« so odgovorjale oči gospoda Wrenna gospodu Corneliusu.
»Ne zamerite, da prihajam malce pozno,« se je Sam obrnil h Kayi. »Majhno nevšečnost sem imel doma. Zalotil sem nekega gospoda, ki je bil vlomil v mojo hišo.«
»Kaj pravite?« se je zavzelo dekle.
»In neka ženska je bila takisto v vili,« je Sam nadaljeval, »čeprav jo je bila že popihala, ko sem prišel.«
»Da, če je vredna tega imena.«
Kay se je obrnila h gospodu Wrennu s tistim svetlim pogledom, ki ga opažamo pri mladih dekletih, kadar pravijo starejšim sorodnikom: »Ali vam nisem rekla?«
Gospod Wrenn je umaknil oči. Gospod Cornelius si je nekam poparjeno gladil brke.
»V hišo sta vlomila!« je vzkliknila Kay. »A zakaj?«
»Tako se vprašujem tudi jaz,« je Sam odvrnil. »Vse kaže, da se oba ptička posebno zanimata za Mon Repos'. Pred nekaj dnevi sta bila pri meni
z izgovorom, da bi rada kupila hišo, nocoj pa sta kratko in malo vlomila.«
»Ženska?«
»Sveta nebesa!« je vkliknil zdaj tudi gospod Cornelius. »Kak čuden slučaj! Da je kaj takega mogoče!«
»Čuden ali ne čuden, zgodil se je,« je odgovoril Sam. »A zakaj se vam zdi tako čuden, gospod Cornelius?«
»Povem vam, zakaj. Se spominjate, gospod Shotter. kaj sem vam rekel, ko ste se prišli dogovarjat zastran najema: da je pred vami stanoval v hiši znan zločinec?«
»Menda se spominjam.«
»To je bil neki Finglass. Se spominjate starega Finglassa, dragi Wrenn?«
»Ne. Stvar se je morala zgoditi že pred mojim prihodom.«
»Koliko časa ste zdaj v Valley Fieldsu?«
»Nekako tri leta in pol.«
»Oh, res. Torej je bilo pred vašim prihodom. Tisti ptič je vlomil v Novo azijsko banko in odnesel za štiri sto tisoč funtov šterlingov vrednostnih papirjev. Prijeti ga ni bilo moči, najbrže je pobegnil čez morje. Vso to istorijo najdete v mojem vodniku po Valley Fieldsu. Ali bi bilo mogoče, da bi bil Finglass skril svoj plen v ,Mon Reposu' in bi se bil zdaj vrnil, da ga odnese?«
»Kaj pravite!« je navdušeno vzkliknil Sam.
»Zelo verjetno se mi zdi,« je priznal gospod Wrenn. »Je bil to nemara suh človek z velikim madežem na levem očesu?«
»Ne. Bil je možak poštenega in odkritega obraza.«
»Torej ne more biti Finglass,« je dejal gospod Cornelius. »Najbrže je kak drug nepridiprav, na primer, član tatinske tolpe, ki je kakor koli zvedel, kje je skrit zaklad. Ali bi bilo imenitno, če bi mogel tudi to omeniti v svoji knjigi. 2e tako sem posvetil ,Finglassovi aferi' nekaj strani.«
»Dajte, da vam povem, kaj morate storiti,« je vneto rekel Sam. »Stopite po svojo knjigo, pa ji boste lahko dodali tudi to zanimivo podrobnost.«
»Res naj grem ponjo?«
»Seveda.«
»Izvrstno. Me spremite, prijatelj Wrenn?«
»Zakaj pa ne?« se je oglasil Sam namesto njega. »Gospod Wrenn bo srečen, da pride malce na čisti zrak.«
Z neizrekljivim zadoščenjem je slišal, kako so se za tema nebistvenima članoma družbe vrata zaprla.
»Kakšna nenavadna dogodivščina!« je vzkliknila Kay.
»Da,« je rekel Sam in pomaknil svoj stol bliže k nji. »Najbolj pri vsej stvari me zanima to...«
»A kaj ste storili s tistim človekom?«
»Kar dobro mu je. Pustil sem ga v sprejemnici.«
»In če pobegne?«
»Ne more pobegniti.«
»Kako da ne?«
»Nu... pravim vam, da ne more.«
»S tem hočete reči, da ne more odpreti vrat?«
»Vrata lahko odpre, toda na ulico se nikakor ne bo upal.« Tako govoreč se j«-"* umaknil še za palec
bliže. »Najbolj me zanima pri vsej stvari to,« je ponovil, »da sem zdaj v povsem ugodnem položaju za ženitev.«
»Kaj se mislite ženiti?«
»Nič drugega mi ne roji po glavi. Oglejva si malce to reč. Banka bo tistemu, kdor ji pripomore do ukradenega denarja, najbrže dovolila toliko in toliko od sto, in če bi šlo samo za pet odstotkov, bi bila vsotica že prebito čedna. Finančna stran je po tem takem urejena.. Zato...«
»Kakor vidim, ste že docela prepričani, da najdete tisti denar?« je vprašalo dekle.
»Našel ga bom, o tem nikar ne dvomite. Če je le še tam ...«
»In če ga ni več?«
»Nekaj mi pravi, da se ga ni nihče dotaknil. Nadaljuj va torej. Kupiva si pristavo v kakem primernem kraju, ali ne?«
»Ne oporekam vam, če si mislite kupiti pristavo.«
»Rekel sem .kupiva si',« jo je mladenič opomnil. »Kupiva si torej pristavo in si urediva življenje tako, da nama bo prijetno do pozne starosti. Hranila se bova z mlekom, medom in poljskimi pridelki. Vi boste nosili porhantasto krilo, jaz pa brke. Redila bova pse, golobe, mačke, ovce, perotnino, konje, krave in želvo, da nama bo kobacala po vrtu. Ni boljšega zoper polže ...«
»Tem slabše za polže« je odvrnila Kay. »Imate radi želve?«
»Jaz da, in vi?«
»Ne kdo ve kako.«
»Nu vidite. Če je tako, si želvo lahko prihraniva.€
Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeraa — Za inseratai del je odgovoren: Ljuboiiiir Volčič — Vsi v Ljubljani