Poeamezaa Številka RM O,IS КагдШдпкепБо^е Uprava Klagenfur^ Poetfacb 115 / Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo na dom RM. 1,— (vključno KM 0,20 za donaSalce) / Odjavo naročbe tega Uata za prihodnji meaeo eprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za тјНтпр.^г stolpec I Ster. 78. Krainburg, 3. oktobra 1942. Leto 2. Nemški narod je. daroval v zadnji zimi i.20S,000.000 RM Fiihrer poziva k vojni zimsiti pomoči WHW1942-43 Adolf Killer |e govoril na svečani olvorilvenl manileslaciji • Velilio navdušenje v šporini palači Berlin, 30. septembra. V mogočni manifestaciji NSDAP je Fiihrerv sredo v berlinsrtsi športni palači otvoril 10. zimsko pomoč nemškega naroda, vojno zimsko pomoč 1942/43. Fiihrer je v velikem in navduševalnem govoru pozval nemški narod k po-novnemu delovanju za največjo socialno ustanovo, kar jih pozna zgodovina. Reichs-minister dr. Goebbels, ki je popre je podal računsko poročilo o zadnji vojni zimski pomoči, je opozoril na zopetno veliko povečanje tega socialnega skupnostnega uspeha. S tem svojevrstnim priznanjem ni dokazal nemški narod samo svojega neo-wajnega zaupanja v zmago, ampak tudi, da je Velika Nemčija danes bolj enotna in močnejša kot poprej. Po časopisju in radiu razširjeno naznanilo, da bo Fiihrer, ki je na znamenitem zasedanju Reichstaga dne 26. aprila letos zadnjič govoril nemškemu narodu, tudi letos otvoril vojno zimsko pomoč, je vzbudilo v državnem glavnem mestu odmev naj-Veselejšega pričakovanja. Ze ure pred začetkom velemanifestacije so se valile ma-ee k športni palači, in so neštevilni tisoči Btali na cestah od Reichskanzlei do mani-festacijskega prostora. Napeto pričakovanje Športna palača sama je nudila zopet veličastno sliko, kot je ob velikih manifestacijah vedno običajna. Nad- Hoheitsadler-^ velikih črkah blestel ®eči napis: Vojna zimska pomoč 1942/43 nemškega naroda. Vladalo je le težko popi-®'Jivo razpoloženje vesele in pričakova-''Ja polne napetosti, katere se ni mogel Obraniti nobeden udeleženec. Z navdušeni-vzkliki Heil so bili sprejeti veliki možje Btranke, države in oborožene sile, med nji-vidimo v Berlinu se nahajajoče Reichs-Hinistre, številne Reichs- in Gauleiterje, j^nogo zastopnikov generalitete in admira-'itete, kot tudi vodilne osebnosti vseh strankinih formacij in oddeljenj. Parket in galerije pa so napolnili zastopniki milijonske annade prostovoljnih pomočnikov in pomo-|iic, ki imajo na ponosnem uspehu vojne einMke pomoči tako velik delež. Med njimi Vidimo tudi številne pripadnike oborožene sile, bolniške sestre, pomočnike in pomočnice Deutschen Roten Kreuza. Kot zmeraj so tudi tukaj zasedli ranjenci iz berlinskih bol-®4šnic, oskrbovani od sester, zopet prve vr-"te kot častne sedeže. Navdušenje za Generaifeldmarsdialla Rommela Kratko pred začetkom manifestacije je grala godba staro berlinsko bojno pesem v spremstvu zaupnika za vojno zimsko Pomoč, Oberbefehlsleiterja Hilgenfeld-f prikaže Gauleiter Berlina, Reichsmi-^ister dr. Goebbels in poleg njega vr-ovni poveljnik nemškega afriškega zbora, eneralfeldmarschall Rommel, katerega A sprejeli z prekipevajočim nav- usenjem. Ko se je pokazal Generalfeld-d na odru, so mu udeleženci prire- ' bume in navdušene manifestacije. Rcldisminlster dr. Goebbels govori Nato otvori Stcllvertretender Gauleiter veiemanifestacijo in podeli besedo Refchs-Jiow ^°®bbelsu, kateri sprejet z po- Čun4w"^ "^vdušenjem, začne podajati ra-194] /49 za vojno zimsko pomoč Čno f ^"I'^tkim pogledom nazaj na konta nacionalsocialističnega pokre-za moč v Reichu. Isti elementi, ki so ta-kroti ^ sredstvi hoteli zavreti pot po-poskušali roko v roki s sov-ikom Velikonemškega Reicha ovirati goelavni pohod nacionalsocialistične na-^ * ▼Ojflce. Izbrane cvetke njihovih laži In obrekovanja, И jih je minister osmešil, so bile sprejete z odmevajočimi salvami smeha. Ugotovitev, da bo nepretrgana veriga naših uspehov nujno koncem koncev dovedla do velike končne zmage, je bila deležna burnega odobravanja, ravnotako kot tudi ocenitev velikih uspehov naših čgf. Velikemu delovanju na fronti se je domovina častno priključila. Kot je nemški vojak na vseh frontah storil svojo dolžnost, tako je tudi nemški narod v domovini storil svojo dolžnost in dosegel svojevrstne uspehe. Med burnim pritrjevanjem je naznanil Reichaminister celokupni uspeh tretje I vojne zimske pomoči, ki je z 1,208.000.000 Reichsmarkami skoro za 300 milijonov prekosila mogočni uspeh prejšnjega leta. Kaj se je poleg materielnih uspehov tega socialnega dejanja, ki je brez primere, do- seglo idejnih uspehov, to se kaže danes v usodnostni skupnosti naroda, ki je bolj enoten, povezan in svest si zmage, kot kdaj prej. Reichsminister dr. Goebbels je ob koncu svojega računskega poročila izrazil svoje prepričanje, da bo nemški narod sledil pozivu Fiihrerja, ki tudi tokrat otvarja zopet vojno zimsko pomoč, z enako požrtvovalnostjo in se izkazal vrednega junaških del naših bojujočih se vojakov. Fiihrer pride Komaj se je poleglo pritrjevanje, s katerim so se udeleženci zahvalili Reichsmini-stru, je zadonel Badenweilennarsch, vrata dvorane so se odprla in, spremljan od Reichsministra dr. Goebbelsa in Oberbefehlsleiterja Hilgenfeldta, se je pokazal na manifestacijskem prostoru Fiihrer, ki so ga sprejeli z nepopisnim navdušenjem. Reichsminister dr. Goebbels je bil tolmač vsega nemškega naroda, ko je Fiihrerja zagotovil, da stoji odločen in pripravljen vedno za njim in da je pripravljen voditi živ-Ijenski boj naroda do končne zmage. Nato je stopil Fiihrer na govorniški oder. Ponovne majiifestacije so se polegle, ko je začel govoriti in na njih mesto je stopilo napeto pričakovanje. • Fiihrer pozii/a domovino h požrlvovalnosli Fiihrer je začel svoj skoro 1% urni govor s sarkastično ocenitvijo zmagovitih umikov in drugih »uspehov« naših sovražnikov, ki jih trobijo v svet z neizmerno propagando, in jim je postavil nasproti dejanske in vseskozi izmerljive uspehe naše ponosne oborožene sile na vseh frontah, ki je po zimi najtežje in najhujše preizkušnje letos spomladi nastopila novi zmagoviti pohod, ki je svojevrsten v zgodovini. S pravim viharjem veselega pritrjevanja eo sprejeli udeleženci od Fiihrerja opisovane posamezne faze tega zmagoslavnega pohoda in zagotovitev, da bo nemška oborožena sila znala tudi te dosežene uspehe obdržati. Živo je opisal Fiihrer naloge, ki so združene s tem gigantskim usodnim bojem povezanih narodov E. rope, kateri boj je postal križarska vojna Evrope. Fiihrer je nato spominjal ob minute dolgih manifestacijah vstopa Japonske v vojno, s katero je nastal ves svet obsegajoča zveza vseh narodov zoper zastopnike odmirajočega sveta. Z nekaj sarkastičnimi stavki je odpravil Fiihrer oboroževalni bluf Amerikancev in vpitje po drugi fronti. K po Churchillu izzvani bombni vojni zoper neoboroženo civilno prebivalstvo je izjavil Fiihrer ob minute dolgem burnem pritrjevanju, da bo prišla ura, ko bomo odgovorili, S toplimi besedami se je nato Fiihrer spomnil mož, katerim se je zahvaliti za uspehe na zemlji, na vodi in v zraku in je opisal v živih slikah, kakšno junaštvo, pa tudi kakšne žrtve, se skrivajo za pre- F tih re T pred 12.000 častniki in častniškimi priprav niki Fiihrer je na ajKlu v l^prtni palači govoril 12.000 častnikom in častniSkim pripravnikom vojsl.o ojne mornarice in Junkern der Waffen ki so vsi tik pred povišanjem; (na desTh). /v a levi; Fiihrer pozdravi Reichsmarschalla Hermanna Cdringa. (PresM Hoffmann 1, PK.-Aufn: Kriegsberichter Baier Atl., M.Jj prostimi besedami Oberkommanda der Wehrmacht. Zate skoro nadčloveške uspehe se domovina ne more zadosti zahvaliti nemškim vojakom, pa tudi vojakom vseh zaveznikov. Kakor je iz najhujših bojev na fronti nastalo veliko tovarištvo, tako je tudi v teh letih preizkušnje nastala v domovini skupnost, ki brez razlike stanu, položaja in rojstva obsega ves nemški narod, občejstvo, ki se mu je zahvaliti tudi za velikanske uspehe domovine, ki brez miru in odmora dela, da pošilja orožje na fronto. Hvaležnost fronte velja v isti meri delavcem v oboroževalnih obratih, duhovno delujočim, izumiteljem in kon-strukterjem, nemškemu podeželskemu ljudstvu in pred vsem nemškim ženam v mestu in na deželi, ki so hitele na delavna mesta mož in ki so izvršle v ozemljih, ki so ogrožena iz zraka, pogosto prava junaštva. Zadaj za fronto naših vojakov stoji neomajno domovina in skupnost postaja od dneva v dan ožja in bolj iskrena. Fiihrer je končal svoj govor v imeitu vseh svojih vojakov z vmčim pozivom na " požrtvovalnost domovine, ki se bo idta-zala tudi v sedaj otvorjeni vojni zintski pomoči v službi skupnosti nemškega naroda in remške bodočnosti, ki se kuje v ognju iront. Ko je Fiihrer končal svoj govor se je sprostila napetost, ki je vse zgrabila do notranjosti, v spontano in veliko manifestacijo, v kateri se združujejo hvaležnost, zaupanje v zmago in odločnost vsega nemškega naroda. _ Sdiwerter za Hauptmanna Helbiga Eichenlaub za Generalmajorja von Hauenschilda Iz FUhrerhauptquartiera, 2. oktobra. Fiihrer je podelil kot 20. vojaku nemške oborožene sile poveljniku skupine v nekem oddelku bojnih letal Hauptmannu Helbi-gu das Eichenlaub mit Schwertem z um Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes in mu poslal sledeče pismo: »Ozirajoč se na Vaše stalno junaštvo Vam podeljujem kot 20. vojaku nemške oborožene sile, das Eichenlaub zum Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes*. Fiihrer je podelil 27. septembra General-majorju vitezu Bruno Hauenschil-du, poveljniku neke oklopnjaške divizije, das Eichenlaub zum Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes. Pllhrer ie govoril v berlinskem Sport-palastu 12.000 mladim častnikom Berlin, 2. oktobra. Fiihrer je govoril v ponedeljek na apelu v Sportpalastu 12.000 častnikom in tik pred povišanjem stoječim častniškim kandidatom vojske, mornarice, zrakoplovstva in junkerjev der Waffen-ff. Reichsmarschall Hermann Goring je javil Fiihrerju mlade vojake, ki se vračajo k svojim četnim oddelkom na fronti. V vznesenih besedah je dal Fiihrer mlademu moštvu vpogled v veliko nemško zgodovino, ki ima svoj višek v velikanskem usodnoetnem boju današnjih dni. Z opozoritvijo na visoke naloge, ki jih ima častnik na čelu njemu zaupanih vojakov v tem boju, je zaključil FUhrer svoj nagovor s tem, da je dal izraza svojemu brezpogojnemu zaupanju v zmago in svojemu kot skala trdnemu zaupanju v močnejšo bojno silo nemškega vojaka. Reichsmarschall je zaključil apel z SiegHeil na FUhrerja, katerega so bili mladi vojaki navdušeno sprejeli in klicali. 161 britanskih in amerišliili ladii z nad 1 milijon brl 1 septembru uničenih Posebno hrabro zadržanje nekega zbora oklopnjakoT pri Stalingradu — Ogorčeni boji T Kavkazu —« Letalska smrt Hanptmanna Marseillea po 158 zračnih zmagah Oberkommando der Wehrmacht je dne 1. oktobra objavilo: V kavkaškem ozemlju Se trajajo ogorčeni boji za močno utrjene višinske položaje. V Stalingradu so napadne čete, ki BO jih podpirale skupine zračnega orožja, л več udarnih klinih prodrle v severni del mesta. Močne sile sovražne pehote in oklop-njakov, ki so napadale položaje, ki zapirajc proti severu, smo z nasprotnim napadom zavrnili ob težkih krvavih zgubah sovražnika in uničili 58 oklopnjakov večinoma angleškega in ameriškega izvora. Pri teh bojih se je znova odlikoval nek zbor oklopnjakov s svojim posebnim hrabrim zadržanjem. Ta zbor je že v zadnjih dneh avgusta z naglim sunkom od Dona do Volge preprečil promet na reki, prekinil zveze od Stalingrada in proti severu zapad-no od Volge in tako ustvaril pogoje za napad na Stalingrad sam. V večtedenskih težkih obrambnih bojih je držal ta važni, zapahu nalikujoči položaj proti veliko močnejšim sovražnim silam. Zračno orožje je podnevi in ponoči napadalo železniške proge v nasprotnikovem ozadju, na ozemlju spodnje in srednje Volge ter v prostoru okrog Moskve. Severaozapadno od Voroneša je sovražnik ob brezuspešnih napadih zgubil v odseku ene divizije 25 oklopnjakov. Pri Rshevu smo z lastnimi napadnimi dejanji kljub žilavemu sovražnemu odporu krajevno zboljšali naše položaje. Zbiranja sovražnika smo razbili s topniškim ognjem in z zračnimi napadi, tako da niti ni prišlo do nameravanih napadov. V nepreglednem gozdnem svetu v ozadju srednjega frontnega odseka so nemške in ogrske skupine segnale močne tolpe in jih uničile. Sovražnik je zgubil 1026 mrtvih, 1218 ujetnikov ter večje število težkih in lahkih orožij, dočim so naše zgube bile majhne. V severnem frontnem odseku smo obkolili močne sovražne sile in odbili reševalne nasprotne napade. V Egiptu so nemško-italijanske armade oklopnjakov zavrnile britanski napad, ki se je začel po silni pripravi topništva, odstrelili večje število oklopnjakov in pripeljali 200 ujetnikov. V sueškem zalivu so bojna letala težko poškodovala neko trgovsko ladjo. Pri podnevnih napadih posameznih bri- tanskih bombnikov proti obrežju Ro-kavskega preliva in pri nočnih mo-tllnih poletih v področju Severnega morja smo zbili štiri sovražna letala na tla. Nemška letala so podnevi bombardirala železniške naprave in tvornice oboroževalne industrije ter vojaške cilje na več krajih v južni in južnovzhodni Angliji. Pred izlivom O r i n o k a, na morju pred Freetownom, pred NovoFundlan-d i j o in v srednjem delu severnega Atlantika so nemške podmornice potopile 12 sovražnih trgovskih ladij s skup. no 54.000 hrt. S tem so naše podmornice v mesecu septembru potopile 126 ladij z 769.200 brt in tako prekosile mesečni najvišji uspeh, ki je bil dosežen v maju 1942. leta. Po tor-pednih zadetkih je bilo poškodovanih še 14 drugih trgovskih ladij. V boju proti sovražni vojni mornarici so nadmorske in podmorske bojne sik potopile šest rušil cev, dve pomožni križarki, tri brze čolne, poškodovale pa tri rušilce in številne brze čolne. En brzi čoln smo ujeli. v istem razdobju }e uničilo nemško zračno orožje 35 trgovskih ladij z 242.500 brt in poškodovalo oeem drugih trgovskih ladij. Od sovražnih vojnih vozil je zračno orožje potopilo neko križarko in ob sodelovanju z obrežnimi baterijami pet ru-žilcev, več stražnih ladij, en predstražni čoln in večje število motornih torpednih čolnov kakor tudi vsakovrstna vozila za izkrcanje. S tem je britansko ameriška plovba izgubila v septembru zgolj po nemških bojnih činih 161 ladij s skupno 1,011.700 brt. Nadaljnjih 22 trgovskih ladij je bilo poškodovanih. Hauptmann Hans-Joachim Marseille, nosilec najvišjega nemškega odlikovanja za hrabrost, je, ne da bi ga sovražnik premagal, umrl letalske smrti na severnem afri, kanskem bojišču. Poln neugnanega napadalnega duha, je ta mladi častnik v zračnih bojih premagal 158 britanskih nasprotnikov. Oborožena sila žaluje zaradi zgube tega v resnici junaškega bojevnika. Hndi napadalni boji še Irajajo Sovletsko letalstvo le zgubilo od 15. do 28. septembra 990 letal Oberkommando der Wehrmacht je dne 30. septembra objavilo: V severovzhodnem delu Kavkaza in južno od Tereka so nemške in.zavezni« ške čete v hudih napadalnih bojih prodrle še dalje. V Stalingradu amo zavzeli z naaiko« kom nove odseke severnega obmeetja. Pri brezuape&nih razbremenilnih napadih je zgubil sovražnik 34 oklopnjakov. Na fronti ob D o n u so zavrnile nemške in italijanetke čete več sovjetskih poskusov prehoda. Ogrski oiklopnjaki so zavrnili sov« ražno skuipino sil z nasprotnim napadom. V severnem odseku so dovedla lastna na> padna podjetja kljub trdovratnemu sovraž« nemu odporu do uspehov. Pri tem so zadali močni oddelki nemškega zračnega orožja in hrvatski bojni letalci Sovjetcon visoke zgube. V pretekli noči smo ponovno bombardi« radi Arhangelslt. Po razsežnih poža« rih se je dalo spoznati dober učinek tega napada. V čaeu od 15. do 28. septembra smo se« strelili 816 sovjetskih letal v zračnih bojih, 131 jil je sestrelilo protiletalsko topništvo zračnega orožja, 22 pa oddelki vojske, štiri smo uplenili, 17 nadaljnjih pa uničili na tleh, tako da so znašale celokupne zgube 990 letal. V istem času smo na vzhodni fronti zgubili 77 lastnih letal. V zadnji noči so prileteli angleški bomb« niki v majhnem številu nad ozemlje Vzhod« nega morja. Dva letala emo sestrelili. Nemška bojna letala so z uspehom izve= dla podnevi napade v nizkem poletu zoper vojaške cilje na raznih krajih južne in ju. govzhodme Anglije. K sprejemu hrvatskega državnega vodje V PTlhrerhauptquartleru plže glavni org^an uata« škega pokreta »Hrvatski narod«, da je Po-glavnlkova Hrvatska pripravljena za vse žrtve za evropski novi red. časopis »Nova Hrvatska« Izjavlja, da sprejem državnega vodje pri FUhrerju še bolj utrjuje že sedaj močno nem-Sko-hrvatsko prijateljstvo. Ogrsko nauCno ministrstvo Izdaja uraden časopis za ljudsko šolske učitelje v sedmih jezikih, namreč poleg v ogrskem še v jezikih na Ogrskem živečih narodov, In sicer nemškem, slovaškem, hrvatskem, ruskem, srbskem In romunskem jeziku. Slovaški notranji minister je izdal proglas o organizacijskem redu delavnih formacij, katerih ustMovitev je parlament nedavno sprejel s posebnim zakonom. Delovne formacije bodo zaposlili pri važnih držfivnih in javnih delih. V te formacije bodo uvrstili vse asocialne elemente, narodne in gospodarske škodljivce, K delovni dolžnosti bodo pritekli telesno In duševno zdrave osebe v starosti od 18. do 60. leta. Bolgarske radijske postaje bodo 14. oktobra vprvič začele s sistematičnim jezikovnim podukom. Bolgarski vojni minister generalni poročnik Mihov je sprejel v Sofiji mudečo se japonsko vojaško misijo. Sprejema, ki ga je priredil japonski poslanik na čast gostom, so se udeležili ministrski predsednik Filov, vojni minister, visoki častniki In člani bolgarsko-japonskega združenja. življenje se Je v Eglptn od izbruha vojne septembra 1939 več kot podvojilo. Indeks življenjskih stroškov znaša sedaj na 200 napram 100 ob izbruhu vojne. Egiptovska policija ja ugotovila, da je za ta skok podražitve za življenje važnih dobrin odgovorna cela vrsta angleških uvoznih tvrdk, ki so uvoženo blago pridrževale in s tem povzročile pomanjkanje blaga na trgu. Na afganistansko mejo so dospele britansko motorizirane in oklppnjaške čete, ki razpolagajo z ameriškim materialom. V Ravalpindi so dospeli ameriški oddelki. Tajnik obrambnega ministrstva v britansko irfdijskl vladi je v Indijskem državnem svetu sporočil podatke o zgubah Indijskih čet na vseh bojiščih od Izbruha vojne. Po tem poročilu je bilo 2096 indijskih vojakov ubitih, 8521 ranjenih in 2938 ujetih. Število pogrešanih znaša 84.833. Lltwlnov — Flnkelsteln, sovjetski veleposlanik v Washlngtonu, je bil pozvan v Moskvo. Kremelj s tem očitno poskuša vršiti pritisk na Zedinjene države, da pospešijo postavitev druge fronte v Evropi.' Maložja zveza v iroinem pafcm Bnojavi FUhrerja in državnih poglavarjev velesil Iroinega paliia Brezuspešni razbremenilni poskusi Prodiranje v severni del Stalingrada - Močni sovražni položaji v Kavliazu in južno od Tereka osvojeni je dne Oberkommando der Wermacht 29. septembra objavilo: V Kavkazu in južno od Tereka nemške čete v težko prehodnem gozdnatem gorskem svetu osvojile močno izgrajene položaje sovražnika, ki jih je žilavo branil. Zračno orožje je bombardiralo ozemlje pristanišča Tuapse in v Črnem morju poškodovalo dve ladji srednje velikosti. V boju za Stalingrad je včeraj v ogorčenih bojih napad dovedel sedaj tudi do vdora v severno ozemlje mesta. Sovražnik je brez uspeha nadaljeval svoje razbremenilne napade od severa sem. Na fronti ob Donu so ogrske čete uspešno izvedle neko krajevno napadno podvzetje. Slabejši sov« ražnikovi napadi v srednjem odseku fronte 60 bili zavrnjeni. V severnem odseku fronte smo pri lastnem napadu čet vojske in zračnega orožja uničili številne sovjetske bojne postojanke in sovražniku prizadejali visoke krvave zgube. Sovražnikovi krajevni napadi BO spodleteli. Mestno in pristaniško ozemlje Arhan- ReldismarsdiaU nauplmann Helbingn Berlin, 2. oktobra. Reichsmarachall Goring je poslal Hauptmannu Jochenu H e 1 -b i n g u, ki je Gruppenkomandeur v nekem oddelku bojnih letalcev, ki mu je Fuhrer kot najbolj preizkušenemu in najuspešnejšemu nemškemu bojnemu letalcu podelil odlikovanje Eichenlaub mit Schwertern zum Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes (hrastov list z meči k viteškemu križcu železnega kri-bO, pray prierčne hczojavne čeetitkfc g e 1 s k a smo v pretekli noči napadli z bombami. Nastali so obsežni požari. Nemška bojna letala so pri podnevnih napadih v nizkih poletih zadela z bombami v vojni važne naprave na več mestih južno-vzhodne Anglije. Vzhodno od Gread Yar-moutha je bila z bombnim zadetkom težko poškodovana neka tovorna ladja. Dalatve delodajalca za oddih uslužbenstva so davka proste Da se ohrani delovna moč naroda, pošiljajo za časa vojne uslužbence, zlasti iz oboroževalne industrije, ki so po naporih vojnega dela potrebni odpočitka, povprečno za dva tedna na oddih. Ta pošiljanja dpravi DAF v okviru »državnega odpočitniškega dela DAF« po nosilcu rentnih zavarovanj v »Sozialerholungswerk der Deutschen Rentenversicherung« (socialnem odpočitni-škem delu nemškega rentnega zavarovanja) in deloma tudi neposredno po obratih samih. Delodajalci prevzamejo praviloma stroške pošiljanja, v kolikor jih ne trpe deželne zavarovalnice, in dovolijo poslanim priboljšek v denarju. Te delodajalčeve dajatve spadajo, kakor ugotavlja Reichsfinanz-minister, načeloma k delovni mezdi, ki je obvezana davku. Zaradi posebnega namena akcije pa odreja minister, da so dajatve delodajalcev o priliki omenjenih akcij pošiljanja »dpočitk# petrebnih uslužbencev na oddih proste davka, v kolikor vrednost dajatev v posameznem primeru ne presega 150 RM. Povračilo že plačanih zneskov mezdnega davka pa n# prid* * pošt##, Berlin, 2. oktobra. O priliki druge obletnice trojnega pakta so izmenjali med sabo Fiihrer in državni poglavarji, Duce in ministrski predsednik Tojo, kot tudi zuna« nji ministri zavezniških narodov brzojave, v katerih prihaja do izraza ozka povezanost v trojnem paktu združenih držav. Fiihrer kralju in cesarju Viktorju Emanuelu: »K drugi obletnici sklenitve trojnega pakta pošiljam Vašemu Veličanstvu svoje in nemškega naroda najpri-erčnejše pozdrave. V najožjem prijateljstvu med sabo zvezani, зе bodo Nemčija, Italija in Japonska neizprosno in odločno bojevale do končne skupne zmage za na pravičnosti in medsebojnem sporazumu zgrajeni novi red Evrope in vzhodne Azije«. Kralj in cesar Viktor Emanuel FUhrerju : »Ob drugi obletnici sklepa trojnega pakta, ki je s tako ozko povezanostjo združil Italijo, Nemčijo in Japonsko v skupni nalogi zgraditve novega reda v Evropi in Aziji, je moja želja. Vam, Fiihrer, poslati pozdrav in čestitke italijanskega naroda kot tudi moje osebne čestitke in pozdrave«. Fiihrer Duceju: »Druga obletnica sklepa trojnega pakta, e katerim so se Nemčija, Italija in Japonska med sabo združile k najožjemu sodelovanju za obvarovanje in zavarovanje svojih pravic in življen-skih interesov, najde naša oba naroda in japonski narod v zmagovitem boju za aov in pravičen svetovni red združene v neporušlji- vi zvestobi. Medtem ko se na ta dan spominjam fašistične Italije in njenih vojakov, ki skupno z nami korakajo. Vam pošiljam, Duce, v zvestem tovarištvu svoje in nemškega naroda najodkritejše in najprisrčnej-še pozdrave«. Duce FUhrerju; »Fašistična Italija pozdravlja ob drugi obletnici trojnega pakta v obnovljeni zvestobi nacionalsociali-stično Nemčijo. Enotnost treh velikih zavezniških velesil je bolj globoka in trdna kot kdaj prej. Naša vera na zmago in izpolnitev naloge evropskega in azijskega novega reda, ki so v trejnem paktu potrjene, je bolj gotova kot kdaj prej. Sprejmite VI, FUhrer, ob tej obletnici moj prisrčni in to« yw#4pozdr»4. FUhrer T eno ju: »Vašemu Veličanstvu pošiljam ob drugi obletnici podpisa tronega pakta svoje in nemškega naroda najodkritejše pozdrave. Gotov sem si, da bodo v paktu združeni trije veliki narodi v svesti si svojega zgodovinskega poslanstva njim vsiljeni boj za svobodo zmagovito končali in s tem uresničili veliki ideal ustvaritve novega svetovnega reda v Evropi in v vzhodni Aziji«. T eno FUhrerju: »Ob obletnici sklepa, trojnega pakta za ustanovitev novega reda na vsem svetu bi rad izrazil Vaši Ekscelenci svoje najprisrčnejše čestitke za sijajne uspehe, ki jih Vaš narod danes dosega in istočasno svoj trdni sklep, da z Va^ mi sodelujem do končne zmage«. z moskovskimi drevesi kurijo v sovjetskem glavnem mestu so v preteklih tednih podrli vsa večja drevesa, ker zaradi prevoznih težav Moskve v bodoči zimi ne morejo preskrbeti s premogom za kur« javo. Na vseh ulicah in trgih Moskve so nagrmadene vrste na drobno nažaganega lesa, (fo svetu Ntt vzhodni strani cericve ev. Atefana v Wle-nu nedaleč od «Zahnwehherrgotta« nahajajoče ee paalonske reliefe, ki so bili že zelo poškodovani, 80 morali sneti. Pri snemanju so odkrili freeke, ki Izvirajo najbrže Izza časa cesarja Frledrlclia III. Ni»k učil olj na jutnem Ceeiiem Ima svojevrstno zbirko. Mož zbira že veliko let vozne rede In se hvali, da je zbirka skoraj popolna. Lahko si predstavljamo, da.zanj ni bila ravno prlprosta stvar dobiti vozne rede Iz oddaljenih dežel Azije in Amerike, ki BO danes elitni komadi njegove zbirke. / V lllznii se vrni tač»8 kazenska razprav« proti bivšemu komisarju uprave. Obtoženega dolžljo, da je poneveril 50.000 kron, ki jih j* pobral od poročencev kot uradnik civilnega urada In poročevalec za poroke pri okrajnem oblaetvu kot pristojbine. Ker je treba preizkusiti skoraj vse že dolga leta pred stanovski« uradom sklenjene poroke, je obtožencev braal-lee pr^dlafal tOOO zaslišanj. Verloj und Dtudi NS .Gtuvirlig uod DtuAttel Klm"^ GmbH. KUienfurt. — VtrlapItIMri Di. Emil HaupttdiriftUlltri Friedrich Иопипшв " *" * I. i, yuh. Hub), M СшмИ И Аам1|( SoTjetski učitelf poroča: Pred tem bo eiropska mladina obiaroiana Boj za politično pridobitev otroške duše Je vodil boljševizem od leta 1917. za vsako Ceno in z vsemi sredstvi. Otroke, ki so po-Btali radi revolucije, meščanske vojne in lakote brez staršev in so se stradajoč klatili povsod okrog po deželi, naj bi pridobili z Vzgojo v otroških domovih za boljševizem. Isto so storili, kakor 10 let kasneje z mladino, ki je postala zaradi kolektivizacije brez strehe. Toda primitivno urejeni zavodi, v katerih so otroci v stotisočih stradali, niso zadostovali, da bi spravili milijone mladine pod streho. Umrli so kot njihovi starši mučne smrti za lakoto, ali pa so postali zločinci ter so kradli in ropali. Mnogo so jih prijeli in spravili v kazenske kolonije za Otroke, ali celo skupno z odraslimi v taborišča za prisilno delo. Da je bil poduk v vseh sovjetskih šolah Umevno v prvi vrsti političen poduk v bolj-ševiškem smislu, ni treba posebej povdar-jati. Vzgoja učencev v sre&ijih in na visokih šolah ter v ljudskih šolah je bila izročena pionirskim in komzomolskim organizacijam (komunistične mladinske zveze), ki jih je vodila boljševiška stranka. Učitelj je Imel samo malo ali pa sploh ni imel nobenega vpliva na otroško dušo. Šolske organizacije BO obdržale s sredstvi »kritike samega Bebe« »pretežnost« v šoli tier so se nepriljubljenih učiteljev zelo lahko znebili s pomočjo vohunskega sistema, katerega je GPU tudi v šoli organizirala. I Ovajanje učiteljev Kot dolgoleten učitelj na sovjetskih šolah Bem lahko opazoval, kako so šolsko mladino po navodilu od zgoraj po šolskih organizacijah pionirjev in komzomolcev sistematično navajali k nadzorovanju in posvarje-nju njihovih staršev in k odporu in neposlušnosti napram njim. Bili so vendar ostanki meščanske družbe in princip razrednega boja je zahtevaj tudi od malega otroka, da Be ne ustraši pred denunciacijo in izdajo lastnih staršev. Radi sovjetske zakonodaje omogočena zakonska ločitev je rodbinsko življenje popolnoma razrvala in je doprinesla ^0 zapuščenosti in osiromašenja sovjetske ®iladine. Mnogokrat se je zgodilo, da je oče Nenadoma zapustil ženo in otroke, ker se Be je v ('rugič poročil. Tudi mnoštvena zapiranja po GPU so oropala mnogo rodbin Bvojih prehran jevalcev in so prepustila otroke, v največjo bedo zapadlih mater, njihovi Usodi. Med dobo kolektiiviaacije, v kateri je razredni bo; radi naloga iz Moskve zavzel poostrene oblike, je boljševiška vlada postavila kot zakon splošno naičuvanje sovjetske mladine. Otroške stražne postaje Bo bile Jia predlog Žida Steingarta postavljene v vsej Sovjetski uniji za nadziranje Žetev v kolhozih iti so jih boljševiški Sču-Valci navajali, da naznanijo vsako zmanj-kanje žitnega klasja. Otroke, ki so svoje Btradajoče starše izročili GPU, so hvalili v sovjetskem časopisju kot junake in jih bogato poplačevali, ^ so one redke še bolj Vzpodbujali. Krona tega naščuvjinja otrok pa je bila postavitev spomenika 14-let-nemu Pavliku Morosovu na Rdečem trgu v Moskvi, čegar junaštvo je obstojalo v tem, da je svojega očeta naznanil radi prodaje zaseženega žita. Pionirji in komzomolci so kot bodoči pripadniki boljšeViške stranke zavezani za službo GPU in morajo najmanjše gibanje razrednega sovražnika — če tudi je to oče ali mati — takoj naznaniti. Na ta način se Vzbujajo najnižji instinkti, kot nevoščlji-Voet, zavist, sovraštvo, maščevalnost v mla-deniški duši. Mladina postane zdemoralizi-Гала in zapade razbojništvu in zločinstvu. ' Smrtna kazen za 12 let stare Končno ee je čutila cela sovjetska vlada prisiljeno, da zaustavi proces razširjenja demoralizacije v boljševiški mladini s tem, da je uvedla z zakonom od 8. aprila 1935 emrtno kazen za mladoletne zločince od 12. leta dalje. Toda tudi ti strahovalni ukrepi oiso več pomagali. Boljševiško časopisje samo je do zadnjega časa stalno poročalo, da so na pol odraščeni mladeniči, večinoma v starosti od 12. do 18. leta, ki so ušli star-B«n in iz Šole, stanovali po cestah, vrtovih, i^aznih železniških vozovih itd. in Izvršu-zločine, ki mnogokrat y evoji hladni Boljševiški bol za pridobitev otroške duše preračunani grozovitosti in osupljivi fantaziji spominjajo na »junaška dela« čikaškega podzemlja. Samo v redkih primerih dosežejo, da se mladoletni malopridneži poboljšajo. Mnogokrat zapadejo zopet v staro strast in morajo iti v taborišče za prisilno delo. Tukaj pa so kot »socialno bližji«, kot jih taboriščno vodstvo naziva, zaupniki GPU. Dobe mesta nadzorovalcev političnih ujetnikov, ki jih popolnoma izropajo. Ce se »obnesejo«, jih sprejmejo v službo GPU; nekateri izmed teh kreatur postanejo politični komisarji ali častniki boljševiške armade. Naravno tudi tam niso svoje zločinske narave od- ložili. Strahujejo ujetnike, civilno prebivalstvo in vojake. Ta »nadebudna« sovjetska mladina naj »osvobodi« »podjarmljeno« Evropo kapitalističnega jarmia. Evropska mladina naj bi zdrknila na isto stopnjo podzemlja in zlo-činstva, kakor sovjetska mladina s svojo »najbolj napredno kulturo sveta«, leninizma — stalinizma. Ce si predočimo v vsej svoji resnosti nevarnost, v kateri se je nahajala Evropa, bomo razumeli veličino boja, ki ga danes vodi Adolf Hitler. Samo s popolnim iztrebljenjem boljševizma bo obvarovana evropska mladina pred usodo, ki je zadela sovjetsko mladino. Oskar Feller. ^fpomin na iproklamcifo v Mrainbur^u i Mimohod čet pied Gauleiterjem dr. Raineijem in Ц ter Polheiiuhrerjem Gene-nalleutnantom der Polizei Rosenerjem. (BiId: Illk, Klischee: NS-Gauverlag Kamten.) 36 ur T angleškem UjetnišiTU V ognju nemškega topništva in strmoglavcev Gefreiter Hans Wimmer iz Klagenfur- ta daje na razpolago sledeče doživljaje. Vtretjič je padla zaklopka. Prišla je vest od daleč. Walter je dobil nalog, da napravi zvezo do bojne skupine x. Izmenjavali so ravno postojanke. Vidno veselje nam je pripravilo, da so Angleži kot obsedeni s svojim topništvom streljali v naše zapuščene postojanke. Toda pričakovanega poročila ni bilo, tudi mož ee ni več oglasil. Nato so poslali drugega moža, toda tudi ta se ni več vrnil. Kot tretji aem sel jaz. Noč me obdaja, svetla modra lunina noč, ko sem prišel na mesto, kjer je bil moj prednik očividno iznenaden. Boben za kabel, hrbtna nosilnica in zemeljsko stikalo vse je ležalo poleg na tleh. Ko gledam to idilo in opazujem okolico, vidim tik pred seboj celo baterijo lafet s pripadajočimi vozili za municljo. V tem trenutku sem bil že poklican. Odgovorim v slabi angleščini: »Iščem svoje vozilo« in hitro zavijem vstran v velikem loku, da se zadosti oddaljen zve-žem z vodom in javim to važno poročilo. Ker 80 bili vsi Angleži brez sukenj, sem se B svojo takoj izdal. Urni koraki za menoj. Ze me je dohitelo pet mož, med temi trije črnci, vsi dolgih krakov. Prvi je plašeč vihtel v desnici tik nad mojo glavo velik svetel nož. Peljali so me do nekega častnika. Poročni prstan, denar, zapestno uro in listini 80 mi odvzeli. Na nekem tovornem avtomobilu sem že našel svoje tovariše, ki so bili tega vidno veseli. Mnogim se posreči lažji pobeg, in da smo hoteli pobegniti, to smo sklenili že spočetka. Peljali smo se počasi v svetli noči dalje, dva črnca, močno oborožena stražnika sta nas stražila. Peljali smo se preko plenih ravnin, med položnimi, bleeketajočimi gričL Nebo je bilo posejano z zvezdami, nikjer ni bilo točke, ki bi privezala oko nase. Da bi padel k avtomobila in bi se na t* način rešil, zaenkrat ni bilo misliti. Peljali smo se torej v ujetništvo. Sedaj slišimo zamolkel udarec, čemur јз sledil zategel odmev. Vsi, ki smo bili na avtomobilu, smo dvignili glave ie se spogledali. Kaj je bilo to? Zopet pok in nato zamolklo bobnenje. Borzne špekulacije Olimpijski golob je Nek ob otvoritvi olimpiade v Berlinu dne 1. avgusta 1936 izpuščeni poštni golob se je šele pred kratkim, po skoro šestih letih, vrnil v svoj domači golobnjak v Linzu. 2e tisočletja so poštni golobi kot pernati sli človeka postavili že marsikateri »svetovni rekord«, pred katerim se skrijejo naši športni uspehi. Te pametne ptiqe so, kot znano, uporabljali že stari Egipčani in Kitajci za poročanje^ Grki so z njimi navadno javili v 5. stoletju pred Kristovim rojstvom izide bojnih iger in tudi Rimljani so jih uporabljali v dobi Cezarja. Dioklecijan je baje že uvedel celo redno golobjo pošto. V srednjem veku so pernate sle križarji prinesli iz orienta v Nemčijo, kjer so prenašali poročila od grada do grada, ponajveč ljubavna pisma plemenitašinj. 2e Wilhelm Oranjsk^ in kasneje Napoleon I. sta uporabljala poštne golobe v vojni. Toda že zgodaj BO jih uporabljali za malopridne namene. Tako si je dal bančni Žid Nathan Rotschild po posebnem poslanem odposlancu s poštnimi golobi poročati o Napoleonovem porazu pri Waterloou. Uporabil je to novico za svoje znamenite borzne špekulacije, s katerimi je ustanovil finančno moč židovstva v Evropi. Velik pomen je dosegla golobja poŠta tudi leta 1870. ob obleganju Pariza. Tam BO takrat izustili v zračnem balonu skupno 634 golobov, od katerih se jih je 100 vmUo. Neka poročevalka je oddaljeno pot celo desetkrat napravila. Na ta način so lahkq Ustavimo. Pri tem pa padajo že blizu naa nemške granate in se razpočijo kot nmetnt ogenj nad cesto'. Skočimo z voza v prav nizka zaklonišča. Ni prijeten občutek, če slišiš okrog sebe udarjati svinčenke. Se^ drugič zažvižga tako ljubezniv pozdrav, na kar je nekaj časa utihnilo. Tovorni avto* mobil ni bil več uporabljiv. Odkazali so nam nek bunkar; v kolikor sem mogel raz-« ločiti, od tega ni več veliko ostalo: Velika groblja, raztrgane vreče za pesek, skrivi jeni železni nosilci, zadaj temna luknja — vstop v fort. Nekje udari težka granata, zemlja se trese pod nami. Na več mestih so rovi podprti z lesenimi stebri. Še nekaj korakov in že smo bili v naši ogradi. Tesnobno tišino prekinjajo udarci izstrel-f kov, ki slede v serijah v razdobju dveh do treh minut. Iz forta streljajo kot divji. Pri tem pa pada granata za granato v drobeči se beton, kot zvonik visoko se dviga prah in dim. Skozi strelno odprtino vidimo .frčati velikanske ruševine v zrak in padati nazaj ng, fort. »Po nas je!« si mislim. Presunjeri slišimo Ij-ipavo, zategnjeno vpitja ki glasno narašča in zopet polagoma pojenjuje. Zopet se pričenja in zveni tako, kot da bi člove-t ka natezali. Črna zavesa prašine se razgubi. Do smrti utrujen ni nihče v teh živce uničujočih urah mislil na spanje. S pordečelimi očmi smo se spogledali in smo prisluškovali udarcem izstrelkov nad nami in poleg nas. Zopet udari težka granata. Vse se strašno strese, obup v-našem bunkarju postaja večji; toda utrujenost je močnejša. Vk.jub vsemu temu smo tega vročega popoldneva zaspali. Ko se zbudimo, je bilo že jutro. Okrog nas vidimo sveže izkopane jarke okoli tega forta najjužnejšega oporišča, za ka-. terega se bil hud boj. Naše četa so ga obkolile. Obstreljevanje traja sedaj že cela dva dneva. Vedno ponovno tulijo granate v utrdbo, razbijajo z velikansko silo, kosi betona, razstrelni drobci lete po zraku in padajo na betonski strop bunkarja, ki je ves razrvan. V mnogih urah se stopnjuje ropo-tanje do peklenskega ropota. Odmori so samo — stopinje muke. Fort že manj strelja. Sedaj pričenja novo mučenje živcev! Naši strmo« glavci pridejo. Ti katere smo vedno tako željno pričakovali in ki so nam tako mnogokrat napravljali pot, nas sedaj lahko ugasnejo kot sveče. Tuleč prilete v strmem poletu. Tuljenje se povečuje, se glasi določnejše. Nehote stisnemo glave med ramena, Fort ne strelja več. Od zunaj streljajo brez presledka. Nosilci nad nami se upogibajo, kosi betona padajo s stropa. Z_ysakim zat detkom, tudi na najoddaljnejši del forta, frče podrtine na našo strelno odprtino. Nato še oglušujoč pok; ko se prah poleže, 80 vrata radi močnega zračnega pri< tiska na široko odprta. Posadka gre v ujet-, ništvo. Mi smo osvobojeni in kmalu zapet pri svojih tovariših, ki nas z veselim začu« denjem po teh hudih dneh sprejmejo. po poštnih golobih šest let letal... skupno 60 serij brzojavk o postojankah ob-legovalcev poslali v Pariz. Pred preko 100 leti, ko še ni bilo avtomobilov in železnic so služili postni golobi lekarnarju Wilhelmu Neubronnerju iz Konig-steina v Taunusu kot popolnoma zanesljivi prenašale! zdravil in receptov. Med kugo je bila takrat v Konigsteinu edina lekarna daleč naokrog. S poklicno neizmerno zaposlenim podeželskim zdravnikom je šel golob celo v najoddaljenejša naselja, ki je nosil stalno na hrbtu kot nahrbtnik m al usnjat zavojče":. V ta zavojček so zavili po bolniškem obisku potrebne recepte. Po navadi je čez nekaj minut že priletel golob nad lekarno, kjer je v domačem golobnjaku takoj sprožil avtcanatično budilko. Ko je nato prišel sel iz daljnega kraja — golob je prinesel samo dvojnik — je lahko že med tem pripravljena zdravila in poštnega goloba zopet odnesel. S tem prihrankom na času je bilo rešeno življenje marsikaterega bolnika. Nek rejec v Bochum Riemhe se sedaj veseli, da se je zopet povrnil v domači golobnjak golob, katerega je pred 3 leti na tekmi spustil v Gardelegenu. Za kako nagrado ta zaostali golob seveda ni prišel več v poštev. Največji »svetovni rekord« ima pa, če govorimo v negativnem smislu, poštni golob rejca Franza Killiana iz Linza, ki je bil dne 1. avgusta 1936 ob otvoritvi olimpiade skupno s 30.000 golobi v Berlina izpuščen in se je šele te dni zopet povrnil v svoj doi mači golobnjak <»b Donavi. MIein iwn :feptember: Ueber 1.000.000 Brt versenkt 161 britlsdie und amerikanlsdie SAiffe durđi deutsdie Eampfhandlungen verniditet - Weitere 22 HandelssAiffe be-sdiadigt - Erbitterte Kampfe 1ш Eaukasus - Fliegertod von Hauptmann Marseille nadi 158 Luftsiegen Aus dem FUhrerhauptquartier, i. Oktober. Das Oberkommando der VVehrmacht gibt bekannt: Tm Kaukasusgebiet dauern die er-bitterten Kampfe urn stark befestigte Hohen-etellungen an. In Stalingrad drangen die Angriffs-truppen. unterstutzt durch Verbande der Luftwaffe, in mehreren StoBkeilen weiter in den Nordteil der Stadt ein. Gegen die nordliclie Riegelstellung angreifende starke feindliche Infanterie und Panzerkrafte wurden unter scliweren blutigen Verlusten im Gegenangriff zuriickgew orfen und 98 Panzer meist engli-scher und amerikanischer Herkunft vernichtet. Bel diesen Kampfen hat sich von neuem ein Panzerkorps durch ungewohnlich tapfere Haltung ausgezeithnet. Dieses Korps hat schon in den letzten Augusttagen durch schnellen VorstoB vom Don bis zur Wolga den Verkehr auf dem FluB unterbunden, die Verbindungen von Stalingrad nach Norden westlich der Wolga unterbrochen und so die Voraussetzungen fiir den Angriff auf Stalingrad selbst geschaffen. In wochenlangen schweren Abwehrkampfen hat es diese wich-tige Riegelstellung gegen weit iiberlegene feindliche Krafte gehalten. Die riickwartigen Bahnlinien đes Gegners im Gebiet dei unteren und mittleren Wolga sowie im Raum um Moskau wurden von der Luftwaffe bei Tag und Nacht angegriffen. Nordwestlich Woronesch verier der Feind bei vergeblichen Angriffen im Abschnitt einer Division 25 Panzer. Bei R s h e w fiihrten eigene Angriffshand-lungen trotz zahem feindlichem Widerstand zu ortlichen Stellungsverbesserungen. An-sammlungen des Feindes wurden durch Ar-tilleriefcuer und Luftangriffe zerschlagen, so daB es gar nicht zu den beabsichtigten Angriffen kam. In unwegsamem Waldgelande riickwarts des mittleren Frontabschnittes wurden dutch deutsche und ungarische Verbande Starke Banden zusammengetrieben und vernichtet. Bei geringen eigenen Verlusten verier der Feind 1026 Tote, 1218 Gefangene sowie eine groBere Anzahl schwerer und leichter Waffen. Im nordlichen Frontabschnitt wurden Starke feindlicht Krafte eingeschlo&sen und Gegenangriffe zu deren Entsatz abgewiesen. In Agypten schlugen Truppen der deutsch-italienischen Panzerarmee einen nach heftiger Artillerievorbereitung einsetzenden britischen Angriff zuriick, schossen eine Anzahl Panzer ab und brachten 200 Gefangene cin. Im Golf von Suez beschadigten Kampf-flugzeuge ein groBes Handelsschiff schwer. Bei TagesvorstoBen einzelner britischer Bomber zur Kanalkiiste und nachtlichen Jltterkrenz ГОг clncn кагпШсг Berlin, 2. Okt. Der Fiihrer hat đem Obcrwacht-meister S rh m б I z e r filr besondere Tepferkeit vor dcm Feinde das Ritterkreur des Eiscmen Kreuzee verlichcn. Oberwachtmeister Sdhmolzer stammt aue einem kicinen Ort im Kreis Spittal a d. Drau. Belspielhaftes Bekenntnis I Ein Regiment gab 53.134,60 RM fCrj KWHVf Berlin, 2. Okt. Dt Aufruf dej FiihrcrJ zum 4. Kriegswinterhilfswerk hat bei alien Einhciten der Wehrmadit brgeisteiten Widerhall gctunderff Ein Beispiel bcsonderer Gebefreudigkeit gab das Infanterie-Regiment 619, das scit fast 15 Mnnaten im Einsatz im Osten srtht und an einem Sammel-tage dai auBerordentlldi hohe Ergebni« von 63.134,60 RM erreiditf. Alle Angehorigen des Regimentes, vom Otfizier bis zum letzten Mann, speaJeten einen iiber jedes iiblidie MaR hohen Anteil. Die lange Liste der Spenden zeigt fast nur dreistellige Zahlen. Offi-ziere und Mannschaften eller Kompanien stehen mit Betritgen von 100 RM bis lOOO RM in den Sammellisten. Der Kommandeur des Regiments hat in einem Tagesbefehl seinen MSnnern Dank ■und Anerkennung tiir dieses beispielhafte Bekenntnis zur Kameradschaft innerhalb des Regimenti und dariiber hinaus zur Verbundenheit niit der Hemiat eusgeiprodien. Die Heimat findet in diesen Worten das gesejjt, was sie den Mannern zurufen mSdite, die tSglich bereit sind, Opfer «n Gesundheit und Leben zu bringen und dariiber hinaus sich nodi zur Eh re enrechnen, im groKen Wettbewerb der Gebe-freudigkeit «n erster Sielle zu ttehen. Botsdiaft Petalns an Madagaskar dr. b. Vldiy, 2. Oktober, Der frinz8»leche Staatechef hat an den Generalgouverneur Madagaskar#. Annet, «ine BoUchaft gerichtet, die fUr die Bevolkerung von Madajaakar bcstlmmt Iftt. Nadi der F.innahme der Hauptstadf Tananarive. *o erkWrt Pe-taln. hitten die Verteldiger den Kampf cldit auf-gegehen, »ondern unter der FUhrung von Generalgouverneur Annet und General Guillcniet habe ein Hiijfleln Soldaten In den Savannt.i den Kampf fort-geaetit. England кбппе Madagaskar beset?»n, es кбвпе aber ein Hlndemls. du aen Mesdilnengeweh-ren ond den Kanotien standhalte. nlcbt berwlngeni der hartnScklgen Wlllen, Franzoien zu blelben. Petain fordcrt die Bevolkerung von Madagaskar *uf, audi welterhin und trotz der englisdien Be-■ gf#pkf«icli in hal tea. Storflugen im Bereich der Nordsee wurden vier feindliche Flugzeuge zum^Absturz ge-bracht. Deutsche Flugzeuge bombardierten am Tage Bahnanlagen und Werke der Riistungs-industrie sowie militarische Ziele an mehreren Orten in Siid- und Siidostengland. Vor der Miindung des Orinoko, im See-gebiet von Freetown, vor Neufundland und im mittleren Nordatlantik versenkten deutsche Unterseeboote 12 feindliche Handels-schiffe mit zusammen 54.000 Brt. Damit haben unsere Unterseeboote im Monat September 126 Schiffe mit 769.200 Bruttoregistertonnen versenkt und das im Mai 1942 erzielte bisherige Hochstergebnis eines Monat^ Ubertroffen. Weitere 14 Handelsschiffe wurden durch Torpedotreffer beschadigt. Im Kampf gegen die feindliche Kriegs-marine wurden durch Uber- jmd Unterwasser-streitkrafte sechs Zerstorer, zwei Hilfskreuzer, drei Schnellboote versenkt, drei Zerstorer und zahlreiche Schnellboote beschadigt. Ein Schnellboot wurde eingebracht. Im gleichen Zeitraum vernichtete die deut- sche Luftwaffe 35 Handelsschiffe mit 243.500 Bruttoregistertonnen und beschadigte weitere acht Handelsschiffe. An feindlichen Kriegsfahrzeugen versenkt« die Luftwaffe einen Kreuzer und unter Mit-wirkung von KUstenbatterien fiinf Zerstorer, mehrere Bewacher, ein Vorpostenboot und eine groBere Anzahl von Motortorpedobooten Bowie Landungsfahrzeuge aller Art. Damit hat die britisch-amerikanische Schiffahrt im September allein durch deutsche Kampfhandlungen 16I Schiffe mit zusammen 1,011.700 Brt verloren. Weitere 22 Handelsschiffe wurden beschadigt. Hauptmann Hans Joachim Marseille, Trager der hochsten deutschen Tapferkeits-auszeichnung, fand, unbesiegt vom Feinde, auf dem nordafrikanipchen Kriegsschauplatz den Fliegertod. ErfGllt von unbandigem Angriffs-geist hat dieser junge Offizier in Luftkampfen 158 britische Gegner bezwungen. Die Wehr-macht betrauert den Verlust eines wahrhaft heldenhaften Kampfers. lisa-senat gegen Rooseuelt Roosevelt nnd Ghnrdilll Bberstlmmt - Willkie zurU&gemlen tc. Lissabon, 2. Oktober. Am Dienstag abend vertagte sich der USA-Senat. oboe iiber Roosevelte Anti-Inflationsgesetz abgestimmt zu haben. Zuvor bat er unter MiBachtung der Wiii.srhe des PrSsiden-ten mit 48 gegen 43 Stimmen d en Zusatzantrag des Farmerblocks zum Anti-Inflation.sgesetz gebll-1 i g t, der vorsiebt, daR bei der Festsetzung der Freise fiir landwirtsdiaftlidie Erzeugnisse im Ver-baltnis zur Paritat die Arbeitskosten In Redinung gestellt werden. Dadurch wird die Anwendung des Vetos aktuell, die Roosevelt bekanntllch zn Anfang September ankUndigte, falls ihm nidil bis zum 1. Oktober die Voilmaditen in der von ihm gefor-derten Form eingereicht wiirden. Roosevelt hat da-mals anch weiter angekiindigt dafi er im Notfalle sich diktatorisch iiber das Parlament 'binwegsetzen wiirde. Die Meinungsver.schiedenhoiten iiber die Frage der Zweiten Front haben beute durch eine Mel-dung aus New York eine sensationelle Beicuditung erfahren. Die ..New York Times" erfabrt von auto-ritativer Seite des WeiPen Hnuses daS bei den letzten Besprediungen in Washington Churchill und Roosevelt von den militarischen Fachmannem der USA liberstimmt wurden die Japan den ersten Rang In der Kriegfiihrung zuwiesen. Die USA-Militars Diifibllligtcn es. daS weiter Kriegsmaterial nsdi Europa verschlckt wiirde. Diu Militars batten jetzt die vollstiindige Kontrolle der militiirischeu Opera-tionen iibernommen. und zwar nedi Anwdsungen von Rooseveits Stabsdief Admiral Leahy. Di^ Min-derung des zivilen Einflus'cs auf die Fiibrung des Krieges einschliefilich des Einfusses von Roosevelt splegelt sidi tatsachlidi in dem Au^bleiben einer Zweiten Front In Europa wider Daraus gehe her-vor, so schliefit die „New York Times' . daB zwisdien England und den USA grundsStzliche und tlefgebende MeimingsversdliedeDbeiten Sber die Kriegriihrung besttinden. Washington hat »teb entsdilossen, in onmiB-▼erstandlldiet Weise das Sdiweigen zn bredien nod zn den sensationel.Ien Erklarungen W i 11 k 1 e s Stellung zu nehmen. Wah rend Hull am Mittwodi nodi abgelehnt bat. sidi Irgendwie zur Relse Willkles zn Жпбегп. konnte Roosevelt den drangenden Fragen auf der Pressekonferenz nidit vollig standhalten. Er ver-mied aber mit Rudcsidit auf die Sowlets. seinem Arger direkt Ausdruck zn geben, ond erklarte statt dessen kurz nnd bfindig: er erwarte Willkie am 15, Oktober in Washington znrOdt. Wenn man bedenkt, daS Willkie nodi nldit einmal In Tsdiungking angelangt 1st. wo vlelfaltige Vor-bereitungen fiir einen langeren Anfenthalt getroffen wurden. so besagt der kurzfrlstige Zurfldtruf Rooseveits genug. Selbst wenn Willkie den Weg, wie an-sdieinend geplant let, Ober Siblrlen—Alaska nehmen Wlrd. so kann er. am rcchtzeitig in Wasiilngton etn-zutreffen. nIcht mchr langen Anfenthalt in China nehmen. Das ist audi gewollt. Durdi den besdileu-nigten Rlidtreisebefehl wird ihm die Gelegenheit ge-nommen werden, nodi weitere sensationelle Ent-b&llnngen ID verbreiten. „KonTerenz Irgendwo Im Pazlflk" Berlin, 2, Okt, Eine Meldung des nordameri-kanisdien Nadiriditendienstes besagt, daS gegen-wartig an einrr ungenannten Stelle des paziiisdien Ozeans eine Konferenz stattfinde, an der Admiral Niemitz, der Befehlshaber der Pazifik-Flotte, Ge-neralleutnant Arnold, der Befehlshaber der ame-rikanisdien Luftflotte, sowie General Gornley, der Befehlshaber der Luftflotte im SUdpazifik, teil-nehmen. StratosphSrenftug nadi England Leben zwisdien Rulnen - Die angeblldi stablemen englisdien Nerven Ab und ZB kommt anf dem Luftweg aus der be-lagerten Festung England ein Gewcrkichaftefnnk-tionar oder britischer Council Abgesandter nach Schwedcn. Das Flugzcug benUtit. da alle anderen Weye versperrt sind. die StratosphSre. Anf dem gleidien Wege gelangen zuweilcn Neutrale zn dem Vorzug cines Eilbcsiichcs auf der einst seebchert-schfndcn Insel Elliche Icgen soeben Berlchte Iiber Jhre Bcobachtungen In Buchfonn vor. die In der Herbstbuchflnt Sdiwedcns — stark polltlsdi und be-Bonders stark angelsHchsisch gefarbt — einen bevor-zugten Platz behaupten Jedermann will ja gem wi»-scn, wle es nun wirklich driiben aussleht. So cifrig Berichterstatter und Agitation auch arbelten, da« Ge-fiihl der Trennung 1st normalerwelse đ»di etSrker ti« alle Bemtihungen, die Sperre zu liberwlnden. Eine Interessanfe und lebendlge Angenzeugen-schllderung Ilefert der unter dem Pseudonym Griggs sdireibend« StoAbolmer Journalist Sven 'Aurćn von der ,.Nya Dagllgt Allehanda" In selnem Buch „Britischer Puis". Was fUr Schwlerlgkelten, Uberhaupt bis an diesen Puis, zu gelangeni Aurin beschrelbt drastlsdi die nnwlrklidie Stlmmung bel dcm nitcht-lidien Flug In 7000 Meter Hohe, die Maschlne In tlefster Dunkelhelt, alle Passaglere talt Sauerstoff-masken, voll Ungewifihcit, ob man das Zlel lAerhaupt erreldien werde. Aber die Nordsee 1st gtiSdlg. Der elnsame Vogel au' der StratosphSre findet nldit nur die Insel. sondem sogar den Flughafen Im Nebel. Nadhstehend elnlge der ersten Elndriickt dee neutra-len Englandrelaenden; „London ist ein Mllltarlager geworden una die mSnnlldien nnd welblldien MIIltKr« leben hler In einer Umgebung, die zu einem auffallenden Tell tns Rulnen besteht." Der schwedische Besucher gesteht, dafi er den Eindruck mitgcbracht hatte, London lei bcdeutend wcniger bombcnverheert, Aber nun, an Ort und Stelle, versetzt Ihm der Anblick all der Zer-sterang elnm wehren SdioA. Noch jetzt besteht dti normal* Londoner Fens ter *os Paplerschelben. Wle dlese Verwilstung il* unbedeutend charakttriaUrt werden kann, findet Aurćn mit Recht — aber das lit eines der Berufsgehelmnlsse der Chnrdilll-Agltatlon — idiver begtelflldi. Ei widerlegt -gleldi tlnig« w*!-, tere beliebte Legenden. namlldi von den angebllch so stahlemen englischen Nerven und der angebllch ebenso untadclig gewordencn FUrsorge: Obwohl Ober ein Jahr selt dem letzten schweren Angriff auf London selbst verstrldien 1st, kampleren allnSchtlich Tausende In Schutzriiumen, darunter viele Obdadilose, die nlcht auf Grund der Bombenangrlffe, sondem Infolge Ihrer Armut keln Helm besltzen In anderer Hinsldit berlchtet del sdiwedlsdie Ge-wtihrsmann liber gOnstlge Eindrllcke. Er findet bel-gplelsweise die Rationierung besser als In Schweden — ein Urtell, das von anderen Englandbesuchem nldit geteilt wird, obwohl Sdiwcden faktlscfa auf mandien Lebensmlttelgebleten knapper dasteht als andere europilsche Ltinder — und er meint, elgen-tiimlldierwelse hab» man nach Ankunft aus dem frledlldien Stockholm In London den Eindruck. vom Krlege In den Frieden zu kommrn. niimlidi vor allem weg'en der enorm entwldcelten Vergndgungslndustrle, deren Hochkonjunktur Ibn feraden an die Nadi-krlegs|ahre 1919/1920 erinnert, Es tobi ein hektl-scbes Vergnligungsleben. Nachtklubs sdiieBen wle Pllxe aus dem Boden. Alle mlt phantastlsdien Prelsen fflr das wenlge. was sle blettn Der sdiwedlsdie Beobachter entdeckt hler neben Hunderttau-sendeo von ,(Jrlaubero, die alle Hotela bit zum Dach fiillen, „eine groBe Kategorle relcher Zlvlllsten. die voll Pesslmlsmus vor der Zuknnft Ihr Geld so lange rollen lassen wollen. als es nod) etwas wert lat" Elnlge von den Uriellen. die der sdiwedlsdie Eng-landbesudier liber Churchill fSllt verulrnen festge-balten zu werden. „Churdilll gehSrt ru den Polltl-kem. die unter dem Kriegsznstand aufleben und blUhen." Trot: allem glaubt England — bestet Zet-dicn seiner Dekadenz —, kelnen anderen Fiihrer als diesen Mann zu haben, der selbst vof bolsdiewisti-schen Methoden nlcht znriickschreckrn wiirde, Dieser leaenswerte sdiwedlsdie Augenzeugenbarlcht iibar Cburcblll-England Itt troti man (her Vorcinge-nommeobelt gegen Dttilsdiland mil lem Wlllen ni wlrkllcher Neutralltit geidirieben, Dit Stratospblre sdieint fUr Neutrale nldit der sehlediteste Weg ro riditigen Erkinntnissen ond Beobaditungen zn aeln. Bam Wjndt. I Arbeitssđiutz der Beiabrten i Die BescMftigung der Slteren Arbeitskrđfte 1 ist ги einem Problem geworden. Der Fall des i arbeitslosen dlteren Buchhalters, der keinert i Posten mehr findet, war nicht nur in den I alten Schriften des Vereins fiir Sozialpolitik I ein vielgenanntes Beispiel; er ist auch heute I noch nicht gam ausgeschlossen. Auch der i augenblickliche hohe Krđftebedarf hat das i Problem nicht gam verschwinden lassen; i zwar greift die Wirtschaft heute nach jeder I Arbeiiskraft. jedoch wird auch jetzt noch I meistens die jUngere Kraft bevorzugt, und I die đlteren KrSfie werden hđufig auf min- I der qualifizierten Posten verwendet. = Gilt dies schon filr die gelernte Arbeiter- = schaft und fiir die Angestelltenschaft, so ist = das Problem der OHeren Akademiker bisher = kaum heachtet worden: der Beamte, der Arzt I Oder Rechtsanwalt, der zu Ansehen und Ver- I tnogen gekommen ist, schienen fiir ihr Alter I so gesichert, daP eine Frage gar nicht zu be- I stehen schien. Aber schon die Beschdftigung = von Geistesarbeitern in der Industrie liefi das = Problem akut werden; fUr đltere Chemiker = und Ingenieure etira bestand vor dem beispiel- i losen Aufschwung der letzten Jahre durch- i aus eine ahnliche Schtcierigkeit wie fiir jenen I aiteren Buchhalter. Sind solche Fragen auch I im Augenblick nicht akut, so bleiben sie doch 1 grundsđtzlichbestehen und milssen 1 einmal beantwortet werden. Einen bemcr- I kenswerten Beitrag dazu gibt Hertha Sieme- = ring in einem Aufsatz des „Reichsarbeits- = blattes" unter dem Titel: „Der bejahrte Kopf- § arbeiter im Arbeitsleben unseres Volkes." = Bei Mdnnern und Frauen sind die Kopfarbeiter I vielfach noch in einem Alter berufstHtig, in I dem sie in anderen Berufen ISngst aus dem I Arbeitsprozep ausgeschaltet worden wOren. I Die Verfasserin sagt dann; „Es mu^ in I Deutschland so etwas wie eine verborgene = geistige Reservearmee geben, die mindostens i zum Teil reaktiv^eit werden solite. Dabei 1 wird es sich im Augenblick mefst nicht ge- i rade um Erwerbslose handeln, wohl aber um I Personlichkeiten, die an anderer Stelle I mehr und Besseresleisten konnten, I als ihnen auf dem Platz, auf dem sie heute I stehen, zu leisten vergSnnt ist. Zahlreiche I Sltere Menschen, die in einem Angestellten- , = verhSltnls geistige Arbeit zu leisten haben, 1 sind heute in die Ze.iteinteilung eines Betrle- I bes eingeordnet. ohne Riic ksic ht auf I die Erforder niste ihr e s Leb en s- I alter s.- Wir werden, da unsere Volkswirt- I schaft in steigendem Mafie auf die Arbeits- I kraft der Alten angewiesen ist, ahnlich toie I bei den Jugendlit hen auch zu einem Arbeits- I schutz der bejahrten Krđfte kommen miissen. = Mit zunehmendem Lsbensalter wird man die = t&gliche Arbeltszeit verkUrzen i milssen. Arbeitsanfang und Pausen sollten — I soweit dem bejahrten Kopfarbeiter nicht ein 5 gewissea Selbstbestimmungsrecht eingeriiumt 1 werden kann — dem NacMass^n Лкг Квгрвг- 1 kr&fte angepaPt werden... Wird neben der I zweckmdfiigen Okonomie der physischen = Kr&fte filr das rechte p sy chisc he I Arbeitsklima gesorgt, in dem auch die = Arbeitsfreude bis zur Su^ersten Grenze der = Arbeits'Shiykeit erhalten bleibt, dann wird I nichts mehr verlorengehen von dem gropen I nationalen Kapital, das Deutschlands bejahrte = Kopfarbeiter verkiirpern."^ Spates Gestandnls Cburđillls „Fast die HSIfte der bei Dieppe elngesetzten britischen StreltkrSfte ging verloren" Stodiholm, 2. Okt. Churchill erklarte. wle Renter meldet, am Mittwodi Im Unterhaus. bel dem Angriff auf Dieppe selen sehr schwere Verluste entstanden, die sidi auf tast die Halfte der gesamten Streitkcllftt bellefen. Er lehnte es jedoch ab. genaue Zahlen anzugeben, well die Deutschen nlcht wliSten wle vIele nach Enjsland zurlickgekommcn selen. Churchill segle ferner dafi die In Dieppe gelandetcn Panzer aufgehalten worden selen durdi die vollkom-men onerwartete St&rke der Sperren an den StraBen-enden. Das reldilidi spite Gestandnls des alien Rrlegs-verbrediers Cbuichill Ist flit einen so hartgesoltenen Liignei leinei Schlages eichcrlldi eine erstaunlldie LeIstung nm so mehr als er bei seinem groRmSulig In die Welt posaunten Dieppe-Unternehmen blslang von groBartlgeo Erfolgen faselte. Die Welt welB langst aus dem damaligen OKW-Bericht daB Churchilla Landungsversuch bei Dieppe durdi die wach-same nnd starke deutsche Abwchr zn einer vollsiSn-digen britischen Katastrophe wurde. Der Well wird, wenn Churdilll jetzt klelnlaut die schweren Verluste seines mlBglflckten Uniemehmens eingesieht nnd damli die einrestediie Schlappe zuglbt, nur einmal mehr zur GewlBhelt daB sie ildi auf die Wahrheit der deut.sdien OKW Berlchte unbedingt verlassen kann. wiihrend auf das Lligengefasel eines Churchill iiber erfolgte .RUckzugsslege ' nsw. eben nichts zn geben 1st. Die bisherlgen Verluste der DSA-Marine 22.1)00 Tote und Vcrwundcte Gcaf, 2, Oktobet, Daj USA-Marinedei>artement gibt n«di einer nordamcrikanischen Meldung be« kannt, daft die Verluste der USA-Marine »eit Kriegiaaibrud* 22.800 Tote und Verwundete be-tragen. Konzentratlonslager fllr Marokko-Juden tc. Vldiy, 2. Oktober. Wl» aus Casablanca gc-meldet wird. hal der Generalresident von Marokko General Noguea In Bon-Boninb ein Konzeniraiions-lagar fflr Joden fesdiaffan. Dlese MjBnahme wlrpfeDigih najTiija tržn* cena pri- пајтИја deloTulcer cena področje cen I п 32 34 28 30 24c 26 20 22 20 22 30 32 34 37 16 18^ 38 42 19 20. 12 IS 66 7^ 65 65 11 12 8 9 5 e 4 6 Zelenjava: Cvetača (karfijola) nad 32 cm premera, za komad...... nad 25 do 32 cm premera, za komad . . nad 18 do 25 cm premera za komad . . nad 10 do 18 cm premera za komad . . slabše kakovosti In pod 10 cm premera, za kg* fižol v stročju (nizki), za kg...... fižol v stročju (prekljar), za kg...... kumare (za solato), za kg ....... kumare (za vlaganje) do 9 cm dolge, za kg . . kumare (za vlaganje) nad 9 cm dolge, za kg vrtno korenje brez zelenja, za kg J , , . česen, za kg ■ ■ ■ ■ hren, za kg . 1 , 1 , ohrovt, za kg .... koleraba nad 10 cm, za komad...... koleraba od 7 do 10 cm, za komad..... koleraba od 4 do 7 cm, za komad..... zelje (belo), za kg , , zelje (rdeče), za kg . , užitne buče, za kg , , paprika, za komad . . paprika (paradižnikova paprika), za kg . . . peterSiljevo korenje z zdravim listjem, za kg peterSiljevo zelenje, en šopek 3 dkg .... м м drobna paprika (pfefe- ronl), za lO komadov — — por, za kg . , , redkev, za kg . • rdeča pesa, za kg repa (bela), za kg . . . t-: ;— redkvice za povezek 15 komadov ali 10 velike sorte....... % 5 solata (glavnata)', za kg 32 34 solata (endivlja), za kg 28 30 solata (za kuhanje), za kg ....... f šalotke, za kg . . . . drobnjak, za šopek 2 dkg — rr zelena z Usti najmanj 10 cm, za komad . . gomolji zelene, za kg , špinača, za kg . . . . Splnača (novozelandska), za kg....... zelenjava za juho. Šopek 10 dkg . ..... paradižniki, za kg , ] materina dušica (timl-jan) in majaron, zelen. 42 45 38 40 32 34 26 28 26 2в 38 40 44 4T 20 2a 50 54 25 2t 16 IT 80 88 80 80 16 le 10 И 7 8 « S T 13 14 6 6 17 la 7 8 — — a 40 44 24 26 28 30 8 9 10 11 52 5« 8(2 34 4 C 36 Л 11 12 13 14 16 18 S « 42 44 36 38 22 24 — 40 44 4 4 11 12 26 28 24 26 32 35 24 26 14 15 34 36 32 34 42 4« 6 i 30 sa za 10 dkg ..... 8 0 10 11 čebula, za kg . . . . — — 26 23 Sadje, Jagode in gobe ringlotl, za kg ... . 40 40 SO 50 32 32 40 40 čeSplJe In domače slive, za kg....... 30 30 38 38 grozdje (vinsko), za kg M 54 70 70 žlahtno grozdje, za kg 50 50 60 60 drugo grozdje, za kg . 38 38 38 38 lisičke, za kg .... 40 40 52 52 jurčkl (gobani), Sampljo- nl, za kg..... — — 72 72 žemljevke (gobe), za kg —. _ 32 32 dlnje za kg..... — — 80 80 orehi, za kg .... 60 60 75 75 orehi (koSčakl), za kg 45 45 56 56 Ce pridelovalec proda neposred* no potroSnlku Iz vrta ali kmetije, sme računati samo ceno pridelovalca. Vse cene veljajo, če ni posebej označeno, za boljie blago v za trg očlSčenem stanju, če je blago mokro In neočiščeno, j® od teže 20% odtegniti. Prodajalci morajo napisati na cenike, kl jlk je postaviti pri blagu, vrstno označbo veliki A in veliki B kvalitete. Pri neposrednjl prodaji koSčlčastega sadj* po pridelovalcu na potroSnika, se smejo cene za 26% povišati. Za koščlčaato sadje (jabolka, hruške) veljajo cene proizvajalcev naredbe o najvlSJ''' cenah za proizvajalce za koščlčaato sadje letine 1941. Klatfeiifurt, 29. septembra 1942. ^ IS B. Dr. MuuKN L • Dr. F. J. Lukae Ausschneiden! Aufbewahren! П)ш1^Јск methadiSeJt and ptakti^ek 112. STUNDE. L LSsung der Aufgaben: 1. Der Staubeauger wurde vom Stuben-m&dchen benutzt. 2. Von wem wurde die Torte gegessen? 3. Der Gauleiter wurde von den Einwoh-nem des Gaues verehrt. 4. Die Flaflchen wurden von den Arbeitem mit Wein gefiillt. 5. Das Glas wurde von Karl mit einem Stein zerschlagen. e. Die VergeltungsmaBnahmen wurden von der Polizei auf Plakaten ange-kilndigt. n, 1. Das Kind gleicht seiner Mutter. X Ich schreibe einen Brief. 8. Ich war gestem im Theater. 4. Ich lief ere diese Milch dem Gaukranken-, haus. 8. Ich sehe das Flugzeug in der Luft. e. Ich fahre morgen in die Schule. Wichtige Wttrter in geibr&uchlichen SatzverbinduJigen. 1. Da die Menge nicht auseinanderging, war die Polizei genStigt einzugreifen. 2. Die Kugel wurde aus dem Knie durch einen operativen Eingriff entfemt. 3. Man muQ sein Versprechen immer einhalten. 4. Daa Diplom wurde ihm vom Rektor der Universitit eingeh&ndigt. 5. Da er den FuB verletzt hatte, hSngt« er sich bei seinem Freunde ein, 6. Liebespaare gehen meist eingehangt. 7. Die Einheimischen genieJJen in der Badeanstalt eine ErmaBigung. 8. Der Herr Direktor schreitet stolz wie ein Hahn einher. 9. Das Auto fuhr so schnell, daU es nicht mehr moglich war, es einzuholen, 10. Zum Besuch der Industrieanlagen muB man sich in der Direktion eine Geneh-migung einholen. 11. Der Morgennebel hiillte die Spitzen der Berge ein, 12. Seid Ihr Euch nun einig? Ja, schon lange. 13. Da sich die beiden Kinder uber den Besitz des Spielzeuges nicht einigen konnten, begannen sie zu raufen, 14. Obwohl einige iiber den Film schimpf-ten, waren die meisten doch einiger-maBen damit zufrieden. 15. In der Einigkeit liegt die Macht. 16. Nach langen Verhandlungen wurde endlich eine Einigung erzielt. 17. Sie haben mir mit Ihrer Nachricht einen schonen Schrecken eingejagt! 18. Wer klopft? Ein Beamter vom Gaswerk ist da, er will einkassieren. 19. Das arme Kind hatte sich die Finger zwischen der Tiire ■ eingeklemmt und muQ nun zum Arzt gehen. 20. In KriegBzeiteoi ist es angebracht, fur den Winter moglichst viel einzukochen. 21. Die Einkommensteuer richtet sich nicht nur nach dem Einkommen, sondem auch nach der Anzahl der Kinder. 22. Seine Einkiinfte wurden,infolge des Ausbaues des Werkes immer groUer. 23. Im zweiten Akt der Operetta wurde eine entziickende Einlage des Balletts gegeben. 24. Die Vorstellung beginnt urn 20 Uhr. EinlaB ab 19.30 Uhr. 25. Mit schlechten Menschen ist es am besten, sich in keinerWeise einzulassen. 26. Haben Sie sich in Ihre neue Umgebung schon eingelebt? Danke, es geht. 27. Wir haben heuer viel Gemiise fiir den Winter eingelegt, ^ 28. Man soil das Geld nicht zu Hause behalten, sondem in einer Bank ein-legen. 29. Womit wurde der Abend eingeleitet? Mit einem Musikstiick. 30. In diesem Bauernhaus wurde erst vor kurzem das elektrische Licht eingeleitet. Wbrter. angebracht sein — umesten biti Anzahl (w) — število Ausbau (m) — zgradba • Diploni (s) — diploma eingreifen — v^ati se, seči v kaj Eingriff (m) — poseganje, vtikanje v kaj; operativer E. operacija einhandigen — izročiti einhangen (sich bei jemand) — pod pazdu- ■ ho se voditi einheimisch — domač einherschreiten — prikorakati einhiillen — zagrniti einig — složen; einig werden — sedijJtl ШЛ einigen — zediniti Einigung (w) — zedinjenje einjagen (Schrecken) — oplaSiti einkassieren — denar prejeti, terjat einklemmen — stisniti, uškmiti einkochen — vkuhati Einkfemmensteuer (w) — dohodnina Einkiinfte (w) (Mehrzahl!) — dohodin Einlage (w) (Theater) — vložek EinlaB (m) — vstop, vhod einlassen (sich mit jemand) —- pečati ee « kom, ukvarjati se einleg® (Bank) — vložiti' einleiten (beginnen) — začeti, zaSeti se einleiten (elektr. Licht) — uvesti erzielen (etwas) — doseči Gaswerk (s) — plinarna Industrieanlagen (w) — industrijske naprave Knie (s) — koleno operativ — operativen raufen —tepsti se Rektor (m) — ravnatelj, rektpr, Spitze (w) (Gipfel) — vrh, vrhunec Bedewendungen. genotigt sein — prisiljen biti eine ErmaBigung geniefien — znižanje uživati eine Genehmigung, einholen — dovoljenje dobiti sich richtfen nach — ravnati se po kom; posnemati koga zu Hause behalten — doma obdržati fNachtđienst der Apotheken In Kraln-bnpgr: Von Montag, dea 5. X. W*--* Montag 12. X. ganat&glg: gettffnet und Nachtdienst Apotheke RMich. Apotheke Schawnik geitffnet von 8 bis 12 und 14 bis 18 Uhr. ITAN AG. STEIN-OBERKRAIN ERZEUGT: BAUBESCHLSCE • KOCHENGERATSCHAFTEN e FITTINGS »WAAGEN »TEMPER- U. GRAUGUSSARTIKEL NACH MO-DELLEN ODER ZEICHNUNGEN • STANZ- UND PRESSARTIKEL SENF Fabrik C.Wenger Klagentur ESSIG Fabrik C.W«iiger Klagenturt ^ећанн fioCCa^ Wagenechmlere Z WISCnERIWlCSSERN / SAWE und W a g e n f e 11 e fcti mcimcER Р01Л (M BiMMnBikaatfealt: SMckvarob fttitrlkiUgH ind Wolltacbeo. Card M IU-tX-Ш «№lw «• CiwtM пМ Ш erttfli, SdiweiO findcUd ■fd Firbci wiedir MletttiKkL G#-koKluaiUlliiMbmMi, 40 Mm, Važna pika T oblaniiicm gospodinjslvii: pletenine, ilno irtkniato in volneno blnqo. iitpeli v ALT-tXu napravlia Ikanino zeprl mehko in гоГпо, unlfule pot In ovvežuje bane VpoStevajte npo-rabne navodilo. - lam 40 plennigov. t lW*H rosch und tetib«rj Theodor Rabifsch !St Veit an der Savve Boumwollspinnerei u. Weberei Neumarktl Ed. Glanzmann & And. Gassner Spinnerei, Webcrei, Oarnfiirberei u. J SI k Bteiche, StUckbIeichc und Apprelur LACKFA6R £uđn>ti Жажж AKTIENGESELLSCHAR DOMSCHALE ® (Гоћеж Cla*. u. Porzellanwarenhondlung St, Veit - ^farve Telefon Nr. IM emp/ieAM eicA lO. {foBew Trgovino « »tcklom In porcelanom M. VeU-rfaive Telefon 754 se priporoma Wie warm sind 36 Orad? Das Gefuhl 1st ein sAledites Thermometer. Wer vld am Herd und im Wasd\haus herumhantiert, heiOe Topfe anfassen und Gesdiirr auf« wasdien mu6, der wlrd immer eine hohe Temperatur unfersđiatzen und verhaltnisma6ig heiQes Wasser nodi ale „handwarm" bezeiđmen. Der Begriff „handwarm" oder „lauwarm" spielt aber In ver-sdiiedenen Wasdworsdiriften eine groBe Rolle, und eine Falsdi-einsduitzung kann erlieblidien Sdiaden am Wasdigut verur-sadien. Wer gegen Hitze ziemlidi unempFmdlidi ist, der muB bei der Wasdie unbedingt ein Thermometer zu Rate Ziehen. Gerade bei der Feinwasdie soil namlidt die WasdilSsung' nur hand- oder lauwarm sein. Damit meint man eine Temperatur, weldie unserer normalen KorperwSrme entspridit, also etwa 36 Grad Celsius belragt. Und audi diese Temperatur gilt nur (ПГ einfarbige und nidit farbempfindlidie Wisdifestiidte. Dei WoUe und farbempflndlidien Sadien wasdit man kalt, wobet kalt audi wieder nidit eiskalt heiBt. Das Wasser kann ruhig soweit uber-sdilagen sein, daB es von der Hand nidit als unangenehm empfunden wird, es kann also eine Temperatur von 20—25 Grad Celsius haben. Im fibrigen wird das Wasdibad wie fibiidi bereitet; 1 EBiotfel Wasdimittel fur Feinwasdie auf 4 Liter Wasser. Die Spiilbader sollen die gleidie Temperatur haben wie das Wasdibad. Bei farbediten und audi sonet weniger emp-findlidien Sadien werden wir also audi hand- oder lauwarm spQlen. Wolle und farbempfindlidie Sadien spQlen wir kalt. In diesem Falle setzt man zur Sdionung der Farben Weng«r Klagenfuri | Gejfn Einkaufsdteine: Sperrplatten: Budie, Erie, Fichte und Eđelfurniere. Panelplatten - Eidislelder Sperrtiiren. Ohne Einkaufsdiein: Furniere 0.8 bis 3 mm inliindisdie und auslanđisdie Herkunft fur auBen und innen. HANSTRANINGER I Klaganfurl, Vttlkermarkter StraRe - Ruf 1995 Opuščene tovarne Uporabne stroje kupi KURT FRICK Salmstrafie Fernruf 1486 Franz Schramek • Ornamentenspengler Installateur Kupfersdimied • Ornamentni klepar Instalater Kotlar ^cuinarkll, Oberknli MANUFAKTUR- UND WASCHEERZEUGUNG KRAINBURG Htoikistbe Oet- uud fiuasfettA м. t. H. •riMgfi TADDPT ^ IIP II Ell A Co. RlMlnuMČl Leinkudtenmehi Frelfhof bei Krainburg