GLASILO SLOVENSKR- NARODNE PODPORNE JEDNOTE thvkokaza potrjcM f ¡xhaja vsak dan nedelj in —^^ iBsued daily III 1*1 A days afl lutry U, mi, •f Ominh of March I, 1ST». AKCIJA EM.0GAI . ' rawifl a v kongress Accept« M« far 1 ¡Voditelj te akcij« je Unija za ameriške civilne svobodščine. — Dne 25. marca bo vložen protest pri zborničnem odee- ks. _ Washington, D. C. — Unija za miške civilne svobodščine in ugi zagovorniki svobode govo-in napredka bodo dne 25. ■ vložili pri zborničnem od-f za naseljevanje protest jti predloženim predlogam za • registriranje in deportiranja tu-jezemcev. Delegat je iz New Torka, Philadelphije in Balti-Dorja, ki zastopajo organizacije American Civil Liberties Union, Federal Council of Churches oí Christ, Social Service Commission of the Episcopal Dioces of New York, League for American Citizenship itd. bodo vložili v imenu svojih organizacij proteste. Pri zaslišanju bodo delegatje nastopili proti štirim predlogam in sicer proti Aswellovi in Sosnowkijevi registracijski predlogi, Holadayjevi deporta-cijski predlogi in proti McClin-ticovi predlogi, ki določa, da se deportirajo tujezemci, ki niso po petletnem bivanju v tej deželi vprašali za državljanske papirje, in če niso vprašali za državljanske papirje šest mesecev kasneje, ko je predloga postala zakon. Legislativni zastopniki Ameriške delavske federacije so o-stro nastopili proti predlogam in izjavljajo, da ta predloge ogrožajo svobodo tujezemskih delavcev. Oni naglašajo, da bo ta predloga pokopana v kongresu. ^Ik^ihI^I V splitski srflisdi Lačni španski oficirji prodajajo strelivo Rifijancem. — Francija je menda že. sita vojne v Maroku. Tangier, Maroko, 22. marca. J Tukajšnja francoska radio-stanica je zadnje dni ujela več depeš, ki so bile poslane iz Gibraltarja v Pariz. Depeše pripovedujejo o mnogih škandalih v španski armadi v Maroku. Depeše so bile tukaj objavljene dne 20. marca in izzvale so veliko jezo v francoskih krogih, ker je zapleten tudi neki francoski Častnik. "Depeche Moroccan" poroča, da je bila uvedena preiskava ln častnik, ki je dal še v javnost, prfde pred sodišče. Depeše se glase, da španski o- ficirji na maroški fronti skrivon ma prodajajo strelivo in orožje Rifijancem, in sicer zamenjavajo bojni materijal za živila, kajti sami so zelo slabo založeni s provijantom. Pariz, 22. marca. — Iz zelo dobro informiranih krogov je prišla vest, da Francija kmalu sklene mir v Maroku. Mirovna poga-janja z emisarji Abdel Krima so neprestano v teku. Vojni minister Pere Renaudel je dejal pred kratkim v zbornici: "Bodite zagotovljeni, da vlada deluje z vsemi močmi za čimprejšnji mir v Maroku". Krilita tri vkfc t Evropi Ženevski fiasko in domače krize majejo nemško, angleško in francosko vlado. I^mdon, 22. marca. — Momenta i>o!itična kriza, kakršne že m bilo dolgo časa, ogroža ta te- dt'n vlade treh evropskih velesil. Anglija jadra te dni v novo, hI i ko krizo. Jutri mora Cham-*rlain jjoložiti parlamentu bi-lanco Hvojega dela v Ženevi. Povedati mora, zakaj je zavozil v Nom potem, ko mu je parlament dal proste roka na zboro-v»nju lige narodov. Razen tega vlada v oči veliki krizi v pre-PoroČilo Nemški fašisti tvdi ponarejajo franke Policija v Monakovem je zaplenila ponarejeni denar in odkrila načrte za fašistovsko vstajo. Berlin, 22. marca. — "Montag Morgen" poroča, da je bavafoka policija v Monakovem odkrila načrte za fašistovsko vstajo na Bavarskem in obenem je zaplenila večjo količino ponarejenih francoskih frankov, s katerimi ho bavarski fašisti hoteli financirati svoje gibanje. Vodja nemškega fašizma v času j* dr. Alfred M kontrilira večino listov, Hiigen-berg priporoča dUctaturo v Nemčiji, slično Mussolinijevi v Italiji. Zadnje dni je Hugenberg vi-trijolično napadal referendum glede popolne zaplenitve dinamičnih premoženj, češ da taka zaplenitev#bi bila "navaden rop". Kljub silovitim napadom fašistov ln drugih monarhistov je socialistično-komunistična predloga za razlastitev bivših dinastij v Nemčiji dobila trikrat toliko podpisov kot zahteva ustava. ■ K »i al r«f «f |h>kU|c«. |„o>,d«d f»r zvezno sodišče je od tehnične ugovore. — Stavkokaz je (»trelU stavkov-no stražo in vrh tega še enega policaja. f Washington, D. C. — Najvišje federalno sodišče je potrdilo obsodbo Joseph Valotta, ki je bil aaradi dvojnega umora obsojen na vešala. Valotta je delal v železniški delavnici. Bil je organiziran delavec. In ko so leta 1&22 zastavkali njegovi tovar riši, je ostal v delavnici in tako poatal izdajalec svojih lastnih tovarišev. Njegovi tovariši so ga zaradi tega čina počastili s priimkom "garjevec", on je pa nazaj odgovoril s streljanjem in je ustrelil stavkarja Thomas Hopkinsa. Hopkins se je zgrudil mrtev na tla in policaj Couch je tekel za morilcem. SUvkokaz je pa tudi nanj oddal strel in ga smrtno ranil. Stavkokaz je prišel pred porotnike. Obravnava se je vršila hkrktu radi obeh umorov. Glede policaja je bil spotnan krivim umora prve vrste, glede stavkarja pa umora druge vrste. 8odnik je nato izrekel smrtno obsodbo. Po obsodbi je Valotta takoj pričel vlagati prizive, in višje in-štance ao potrdile smrtno obsodbo. Kljubtemu ee mu je pa posrečilo izpoaiovati "habea« cor-pus" na podlagi priziva, češ, da ne more biti proti njemu uvedeno aodnijsko postopanje hkratu zaradi dveh zločinov. Sodnik Holmes, ki je podal mnenja najvišjega sodišča, je vtenteljil, da ima sodišče pravico kaznovati umor. Odklonil je vse tehtaične ugovore, s katerimi je tffltt obsojenec utečl obema »Jlf— obaMwML , — ^ i ■ Njegova usoda je sdsj odvisna od governerjavega pomilošče-nja. Pogovor na radio mod Newyor-čani in Londončant. London, 22. marca. — Eksperimentiranje s prekomorsko telefonijo se nadaljuje vsako ne-deljo. Včeraj so se poštni uradniki v Londonu razgovarjali z ameriškimi telefonskimi uradniki na njihovem privatnem domu v New Yorku. h KIBO SE JE vnm- kompanuska uhua IA KUBI Tapila Prvi poizkaa je bil napravljen med železničarji — Namen te akcije ja preprečen je stavk na železnicah., Washington. D. C. — Wiliiam Green, predsednik Pan-ameriBke delavske federacije, je prejel pismo od Bratovščine kubanskih železniških delavcev, da se jt Milton S. Hershey, glavni ravnatelj in solastnik glavnih in važnih kubanakih železnic, odločil, da uvede na Železnicah, čez katere on gospodari, kompsnijsko unjjo. Na Hersheyjevih železnicah prepeljejo veliko sladkorja, posebno sladkornega trsa. Stavke železničarjev i. v prejšnjih letih so večkrat ovirale produkcijo sladkorja. Hershey je proglasil odprto delavnico ln usta- mogovni industrij L pH^I _____ _ M*lnc premogovne^komisije pH-fa^ AniU Whitney pred vr-na dnevni rad zbornice v are- {¡¡¡¡¡m aodlMem. Washington. D. bik» te dni zvezno vrhovno sodi šče pripravljeno, da sliši priziv Anite Whitney, da sa ponovno vrši razprava v njeni zadevi, ni prišel k zaslišanju njen zagovornik Walter Pollak, ker je zbo-J«-I. AniU Whitney je bila na podlagi californijskega zakona o kriminalnem sindikalizmu obtožena radi tega, ker je leta 1919 pripadala k nelegalni komunistični stranki. Namestnik bolnega zagovornika Pollaka ja prosil. da sa zadeva i»r*i«»ti. proti čemur ja pa ostro nastopil celi-fomijaki državni zagovornik. novil kompanijsko unijo. Za zgled mu je služila kompanijska unija pensiivanske železnice. Lahko se reče, da je njegova kompanijska unija kopirana po pensilvanski. Organizirani železničarji so pa odgovorili, da proglasa splošno stavko v trenutku, ko železniške družbe pretrgajo stika I njimi. Večino kubanskih železnic la-stujejo Američani. Zato so bratovščine železničarjev apeliral« na Greena, da apelira v interesu kubanskih železničarjev, In porabi ves svoj vpliv pri kubanski in ameriški vladi, da se spor konča mirnim potom. To pokazuje, da bo poslanik Crowder izravnal spor. ako ga bo želel izravnati. Green je obljubil, da porabi ves svoj vpliv v interesu kubanskih železničarjev. — - - - Z+.. ..............'fini'I •NVmika vlada mora danes po-J»H»iiti parlamentu, zakaj ni bila •^•meija h prejeta v ligo narodov. •wj«naliati in komuniati so pri-predlog neaaupnice. 1'riandova vlada v Parizu norda pade vsak čas. Finančna kr»a ;odDO i^ij dAT{ Francijo 'n "d pomoči «e ni od nikoder. * *!" barvana, tako da Jih ne bo treba nič barvati aa pissnlee. Jajca o-hranijo svojo barvo tudi pri kuhanju. Okne-Imajo Isti kot vadna kokotj* jajca. In vejakl V Franciji. Meta, Francija, 22. marca. — Pri včerajšnjih tukajšnjih ko-muniatlénih demonstracijah je prišlo do apopeds z vojaštvom. Trije drifcaart se bili ranjeni. Okrog lftOO delavcev je prisostvovalo AgttínlU im Trwde"! I držav knpaje oroftje In munldjo In Jugoalavija je ira- i oadon. 22. marca. — Tukajšnji list "The Weekly Dispatch" prinaša ekspose tajnih pogajanj sa nakupovanje orožja in streliva. Osem držav kupuje orožje in m uničijo kar na debelo. Mnoge druge države sklepajo tajno dogovora sa nakup tovaren, v katerih izdelujejo vojni materijal. Prizadete države eo: Grčija, Jugoslavija, Finska, Lit vini ja, Poljska, Rumunija, Turčija in sovjetska Rusija. Grčija je naročila 200,000 ušk is neke italijanske tovarne, ugoalavija je tudi na trgu aa puške in njeno naročilo znaša 400,000. Finska, Poljska in Rumunija kupujejo puška in atroj-nice. Turčija in Kitajeka sta poplavili tovarne v Nemčiji s naroČili bojnega materij al a; poleg tega je Turčija naročila 8Q bojnih letal v neki nemški tovarni na Danskem. Rusija kupuje veliko množino pušk in etrojnic, ki se Uvažajo v Perzijo in Kitajsko in od tam v sovjetske republike. Konferenca delavske je oatro obsodila Daweeov odškodninski načrt. London, 22. marca. — Včeraj ee je vršila v Londonu konferenca angleške komunistične stranke in drugih delavskih radikalnih manjšin v Angliji. 1Okrog tisoč delegatov je bjlo prisotnih. Predsedoval je Tom Mann. Zborovale! so ostro obsodili Daws-in sov odškodninski načrt, ki je podprl kapitalistični sistem v Evropi ta povsročil brezposelnost ns Angleškem. Sprejeta je bila resolucija, ki poziva Kongres strokovnih unij na kontraofenSlvo proti ksplta-lizmu. Druga resolucija določa, da se radikalni delavci savaru-jejo proti terorju fašistov. Or-ganislrstl se imajo posebne ds-lavskc obrambne čete, ki bodo Čuvale govornike na shodih In Klsvne stane unij ter «uredništva delavskih listov pred na-padi. -mini mkhiali je namigni je z ligo narodov jfcamujajo Bivši delavski premijer pravi, da ja' da ukrivila polom v Ženevi. Uoj rekel, da je Anglija pognala ligo t jalni minister Je sa to, da se liga om po; Amerika naj ima svojo Nfo<—1 "nadevat." S „ London, 22, marca. — Ram-say Mac Donald, bivši premijer prve delavake vlade v Angliji, jo v soboto v Blackburnu v svojem govoru rekel, da je analeška diplomacija došivela v ženevi e-nega svojih največjih polomov v svoji zgodovini. Nato je dejal: "Dvomim, če liga narodov ostane pri Šivljenju.0 MacDonald je nadaljeval; "Sir Austen Chamberlaln mora pojasniti v parlamentu, zakaj je a evojo prosto roko Izvršil samomor v Ženevi. Liga narodov je na smrtni postelji. Krizo ni zakrivila Brasllija, ki ni hotela gla-eovatl za Nemčijo, pač pa pet ali šest gentletnanov, ki ao pozabili na ligo in |»ekušalt;uetvaritl tri-umvjrat," Lloyd George je tudi včeraj dejal, da je Baldwinova vlsds u-propastila ligo narodov. London, 22. marca. — Prva znamenja kampanja, da s« Južna in Centralna Amerika isklju-či is lige narodov, eo prišla vče- raj, ko je minister govoru, da boljši čut omeji le na ne iafl boljem, še svojih sadevi gi, je rekel Parts, 22. matičnih vi Francija, Italija je grevajo za sveta liga dva oddelka, nadsvet naj Velike Ni kov Italije, reservii drŽave delek^nsj države, ki v zastopstvu. Na ta le kontrolo v prečile, ds ksjo v nji) ' imi ' Hirmlngham, Ala. Eksplo-sijs plaviš tukajšnje Woodward Iron Co. Je usmrtila 22 delaveev ■ ««I VU«^.» 7 vpMTiia, in« v premogovniku Vermllionsta V soboto teš-ko ponesrečila to* rudarja. Kamnita plast, ki si Je usula nanju, Jima je sdroblla hrbtenici In prizadjala notranje poškodbe. Zdravniki pravijo, da ne bosta oRtala. Rudarja sta Walter Ram-ni y in Celesti Vacclno. Coal Clty, 111. - V tem mestecu so te dni zaprli premogovnike in povedali rudarjem, naj gredo drugam za delom. To Je tako potrlo 88-letno Ženo rudarja Jos. Vicella, da el Je pognala kroglo v glavo. Zdaj je jaano, zakaj aa ie nja-yorška H kija zadržala mirno. — Protest je le nekaj Is- New York, Y. — Ko so krznarski delavci vprizorili tretjič masno plkotiranje, Js bila policija sicer ns mestu, toda sadržals i Js mirno. Krznarski ielavci so se čudili, kako je to, da polici-Ja ne gane, a gleda jih pa grdo izpod čela. Ko eo stavku joči krsnarski delavci vprisorill drugo masno plketlranje, Jih Je polielja brez vsakega povoda naskočila in jih srntirsla dva In štiridesst. Komaj Je za ta napad Isvsdela U« nija za ameriške civilns svobod-ščine, Je njen predsednik Harry F. Ward odposlal protestno brzojavko policijskemu komisarju Mclaugh illnu. Unija za ameriške civilne svo-bodščlne ee Je potegnila za tekstilne stavkarje tudi v New Jar-seyju, ko Jih Je napadla policija. Tudi ta njen protest Js nekaj Izdal. STARA IGRA. TOda novi bedaki pridejo vsako Chlcago. — John Paazti -naslov: TM E. 92nd St. — Je Zadnjo nedeljo je srečal na MunkipaJ Pieru dva druge Madžara, katera ni poansl. Kszgovarjsli so se to ln ono. Končno je John zaupal novim* znancema, da gre v stari kraj In v žepu Ima $1800. Znanca sta bila vesela te noviee in prvi ga je vprašal, če N nesel njegovih $1000 njegovi ubogi materi .na Ogrskem. John je privolil. Dragi Je svetoval, da je najbolje, če tisočak deae k evojrrn.i denarja. John je prikimal. Vsele -ta njegovo denarnko ia priložila šop bankovcev, nakar sta se prisrčno poslovila. Ko Je Jehn in pogleda v d- Nova lekeslevelke vlada. Praga, 22. marca. — Dr. Cer-ny je sestavil novo vledo, ki nasledi ono Antona H v < mi«, katera je padla zadnjo srsdo. Dr. Edvard Beneš ostane minister zunanjih zadev. . Jugoslovanski kardinal. — Is Rima poročajo, da bodo v kratkem izbrali več novih ksrdina-lov, In da dobita ob tej priliki tudi Jugoslavija In Irska svojega kardinala. Ali nI to nekaj veilke- Cln častnega sa našo državo, dobi končno poleg . . . Irske tudi ona svojega kardinala? Pa naj še kdo reče, da ne napredujemo In da nas svet aa uvežuje. samico, je bila — prasns. Policijski podnečHmk. h kateremu je John prisopihaj, je skomignil la zamnairah "Barnum je Imel prav. Vaako minuto ae n»dI nov "sachar*'! —_____ K pVPP Tlentaln. kuominčuna katero vodi ral Fengju umikati Is sks čete so Lahnsien po vanju. P< so ostavili gi Mukde glavni dal hodu proti Peking, 22, sorični pi rad . HoljotO |M>d«|| nejo, toda vlade. V meetu langaj, 22. Je zavladalo radi m Pekingu aadnj kuomlnt prelivanje predsednik ki priliki gre H lističnim velel js rssglsšana kar pa nI shodov dljakav glaMia sodbi shodih Je, da Je Jslcc kitajskega | Chicago. — \m glasov Je fle" referendumu, ki sje po vseh |rlke o vprašanju zultet Je aladašli ■zvesaHI kaUrl deluje iM Za prohlbicfjo Za odpravo prohiblalje , .498,178 Za pivo in v8^MBKLfn,788 ■New York Dattf Maws: Za pivo In vino • „«A, <940,401 Proti pivu in vinu......86420 | Hesrstovo teaepMet Za probibiclia . #\VT#,. JS7¿01 Proti prohlbmjj|0|i,, ,888300 Za pivo In Vine .^...1,010,224 Proti pivu In vhjl ¿¿,,..178,788 SkupaJt Za prohibMlo....... $\IMI Proti pr..hlbleljl......2,827,87» PROSVETA CI.AKIL4) Hl.o\ i.NSKB NARODNE PODPORNE JEDNOTE IA1TNINA »I OVKN NARODNK PODPOKNK JKUNOTE On« o*l* 'V po dogovoru. UokopUi m b» vraiajo. drUvi (i*v« Chka*«) I6jQ0 »S lito, I3.Š0 M ■ol leta in l\£> » tn »»«•••l Chicago U) Cicero fS-fiO m Wto, $3.26 U pol IcU. $1 to t« U« «""«B Na » lov ss rm. br las «Uli s Hut*«: MP R 0 8 V E T A" Uwaiala Avsmm. GWca« THE ENLIGHTENMENT" Organ o t th« BWtmm National BmafK Ssclety. OwMd by ilia SloTeaa National Banaftt Boria*. Adv. erttaiag ratas ail year BuUrnptioft tr>it«d Stale* («Mopt Cbiaaffo) «mI Caaada $600 pat Bchtcsfo |6io, snd forais» «eonhriss $$M per rest. "MEMBER of THE THE FMPEP1 ■■■^mSKKBmm MUTED PKKKB" Data» v sfckaslu a. sr. (Est». SS. 1SSS) palas liMrri1. é* »s» b • •»■ dnrvoai patafcb ssraéalna. 4a ss vsa s« muw list. DELAVSKI POLOŽAJ SE JE PO NOVEM LETU MA LO IZBOLJŠAL. Po tovarnah je po Novem letu v mesecu januarju bilo zaposlenih malo več delavcev kot lani Ob tem času. Mesečno poročilo delavskega departmenta Združenih driav pravi, da je zaposlenih 3 in V2 odstotka dejkvcev več kot v mesecu januarju leta 1926. Mesde se iiplaca za 6 in % odstotka več kot lani v mesecu januarju, take da delavec prejme povprečno za 2 odstotka več tedenske mezde. Ampak položaj ae ni izboljfel v vseh industrijah; V veliko industrijah je ostalo vse po starem. V teh industrijah ni zaposlenih več delavcev kot pred enim letoat^pa tudi njih mezde se niso izboljšale. Največ »o delavci pridobili v avtomobilski1 in elek trlčni industriji. Da sta ti dve industriji tako oživeli, je pa pripisati sistemu, ki so ga uvedli za prodajo/avtov in raznih električnih naprav. Prodaja se namreč vse na obroke. Tovarnarji se tudi pripravljajo, da hodo kos brezobzirnemu konkurenčnemu boju, ki se polfaie kasneje v letu. V zelo važnih industrijah, kot so klavniftka, $a obleko is bombaža in volne, jeklarska in železarska, čevljarska, cementaka, lesna in druge, je oetalo pri starem ln ni opaziti, da se je letos obrnilo na bolje. Položaj je yprav nasproten. Jeklarska in železarska Industrija je obdržala svoje, medtem ko se je fttevilo zaposlen^ delavcev v dru gih industrijah že znižalo. Pridobitev v zapoeljenju od meseca decembra do meseca januarja jo bila manjša kot en odatotek. V celoti iiplačanc mezde ao pa bile v mesecu januarju za 2 in % odstotka nižje kot v meaecu decembru, ln nižje kot v mesecu februar ali marec leta 1925. Kljub tej pridobitvi v mesecu januarju je bilo dva odatotka manj delavcev zaposlenih kot v meaecu januarju leta 1924 in pet odstotkov manj kot v mesecu januarja leta 1928 in 19 odstotkov manj kot v mesecu januarju leta 1920. To pomeni, da je bilo v letošnjem mesecu januarju pol milijona delavcev manj zaposlenih kot meseca januarja leta 1921 in skoraj milijon manj kot v mesecu januarju leta 1920. To nam pokazuje, da so tovarne obratovali s 93. odstotki od polnega časa, ampak zaposlenih je bilo le 86 odstotkov od normalnega števila delavcev. Iz tega sledi da je industrija kot celota producirala le 79 odstotkov od jjobočaane kapacitete. Producirala bi pa lahkb eno petino več, ako hi bili delavci in farmarji tako plačani, da bi lahk<» pokupili produkte. m Povprečna mezda v mesecu januarju t 1, jt znašala 126.96. Pred enim letom je bila v tem meaecu le $26.44. Naslednja tablica nam pokazuje, kakšne so bile mezde v najbolj važnih industrijah. San. 1026 lahko producirali, da bi vsaka delavska družina imela vsega dosti, ampak to se ne zgodi, ker to zabranjuje gospodarski sistem, ki je uveden. To nam pove, da je sedanji goapodarski sistem ne le krivičen, ampak je tudi brez- miseln. . - ■ . ' , ; lil 11 r DFLOVANJE DVEH VblsVVVVlUlB mwmtwM KOV V UME ni Dnlnth, Minn. — (Lokalni list The Dtiluth Rip-Saw je prlnessl » Elyja delilo veet o dveh kan. »sikih zdravnikih, ki ie dalj «a-sa operirata slssti med prieel-niki nn Elyju, Minn. Ker ne zadeva tiče v precejšnji meri tur di Slovencev in slovenskih društev, prinašamo vest, ki bo morda v bodoče odvrnila rojske, da ss ne bo dajal pod nož vsakemu .) . , - , Dr. Walter Travis-je prišel poleti Xf28 is Colbyja, Kansss, v severno Mlnnesoto na oddih in letovišče. S svojim kompanjo-nom je dalj časa prebival v re-sortu George Brozicha, "White Iron Beach". Tistega poletja si je neke nedelje pri «oranju neki mladenič zlomil nogo. Vsi sdrav-niki so bili odsotni, zato se je ponudil dr. Trsvls, ds on uredi mladeniču nogo, kar je tudi eto-Ufcj Med ljudstvom si je tako pridobil veliko zsupsnjs. Poleg tega je dr. Travis izvršil še druge čine, ds je zsslovil med pri-proatiml ljudmi kot zdravniški junsk, Mogoče je tovsršijs z Brotičem Trsvisu pomagala, da je prišel ns glss zlasti pri slovenskih podpornih društvih. Zsčeli so sgitirati, da bi dobili dr. Tre-visa ie Kanssss na Ely. M Rojak Joe Muhvich ei je odsekal del noge. Imel je tsko veliko zaupanje v dr. Travisa, da nI hoteli zdravljenja pri domačih Oh, aoepoda, kaj nÖ je iti? Ali bom SpuriaflUe ženska ji. naj nasvet o reéila širila svoje prskso. Nekatera slovenska podporna lištva po tokorekoč ob vse bolniške sklade, dofiim Wyjiani spoznavajo, kaj sta pranseprav ta ■■P „ zdravnika, pa čeprav sta dobile zajokala. Svetov*^"" se'da operirati ns sreči je ženska spre nekoga drugega in je važne organe f>ce4 I'redno se je ptjjpt podal pod not, sta zdravnice zshtevs-la od njega gotovo vsoto denarje. Po operaciji, prednp je smel bolnik zapustiti zsvčtf Wisa in Myersa, sta sshtevaM^da je popolnoma meral zadoftlti zahtevanemu plačilu. Predno sta doktorji Travis in Myers prišla na 0y,fti Imel no-ben zdravnik sli lejfilrsuwr žganja. Zahtevi po pije« «o zadosti-li domači«tadelovatei/'ki se na-zivsjo tudi munšajnSfje in katerih se prav nič attnanjka na Blyju. Doktorja Trials in My ers pa stal začela dajati predpise za žganjs, Š čemur si Jerneje dr. Travis zsgotoVfl polovico interesa v lelarni, kjer so žga-njs prodajali. Ko so lokalni zdrsvnikl in lekarnarji spoznsli, na kak način jim nova doktorja odjemljeta besiness, ao se sami lotili tistega načina. Kršitelji Volsteadovsgn zakona na Ely ju ho pa tskega mnenja, da ¿«vljar se diil svojega kopita. To ae pravi, da potemtakem bi tudi profe-sijonalec ne amel konkurirati s člani munšajnarske latovščine Ko sU doktorja otvorila svo, Travis * Myers Hospital na Blyju, je Joe Muhvich, to je oni Slovenec, ki je M. v Colby, Kansas kar j« resni tat . rezan js v Travis-Myersovi nišnki. Prizadeta je tudi neka. «lovenaks podporna orgsnizsd-1 prf eoaedovih imajo party...J ja. ki ima glavni stan v Chicagu. m nljatarejši jednoti se pre-Ukalna organizacija ni tako hu- pj^jo radi jm€nA. Jolietska do prizadeta, ker je bilo več pri- itrwka > za staro ime "Kranj like sa nadsorovsaje. L^o", kutarska utranka pa hoče Za svojo prakso sta Travis n iflMtl ^ -Ameriško". Dokler Myers tekom dveh let nabrala |v1im1a v j^j^tj kutarska politi-ns Elyjn okoii $100*00. Oba sta ^ w bila «Jednota Američan-si pridobila' precej poeestva «a gk Slovenca" najprimernejše Elyju in gledata, da bi še dalje |me ■ V nekem kraju v Nevadi pro-fo vodo po pet dolarjev sod- Ärl InÄvTkl ÄnTÄ Mtehiamlawt» j«««, «Ii minli- bo tadi nova bolnišnica tam odr Brivec v nekem južnozapad-prta, v katero bo prišel dr. Trs- nem meetu je prilepil na okno vis kot vrhovni zdravnik, kakor- napis: '«Nobena ienaka ne sme hitro se bo rešil podjetje na ©y- prekoračiti praga moje brivnice ju, kjer si je tako imenitno po-1 Jaz sem brivec starega kova in magal. brijem le kristjane." -- — ^-.I To vest dajem brez komentar JfttfM flOWHIftA - V8em dobrim ^ri8tjanoTn postno premišljevanje. proldeti prerok, ki si assnanil da se svet podere, zakaj si se zla< gal? — Elizabeth. N. J. nim ^z^l^ aom: Cenjeni gospod tajnik! To Ponutfa j* onemu, kdor mu doka-ie cirkidar vel£e jAilejne kam- »«, da je on v petih letih, odkar ¡»nje tta narise sUvkokaške- U v AmjriJi, potrošil le pet cen-imi''"Amerikanskemu Slovencu", tovzajij^o. ^ ^ ^ zdf¡1J»! Hj" ^ ^ veri pS način reldamiT Tu £ M f t na/ naiboliši dokaz, da je njfli i«- Je pa nekaj drugega. G. Kt zelo m kot^kTeielMo Trunk je ie parkrat potožil svo-eU ^tvoTN. P.Tkai Jo veliko revščino. Knjiga katerega dosledno in dan na dan n J roje ixdal, ga je vrgla v luknjo prfaj*. Teko mislijo, da bodo in mesečna tfača je komaj za podaljšali življenje listu, katere- *nofan«. Odkod zdaj naenkrat ga pisanje ni za osvobojen je, tisočaki? temveč za suženjstvo delavske- G. Trunku ni treba odgovori-gs razreda. Druge sodbe ne mo.|ti, če ni dobre volje. Njegovo a TVnnk ima denar. ■ Salement, zdaj pale ff. Trunk rem izreči proti maziljencem. Ce delajo to iz podlosti, so Be za nar šo naselbino zelo zmotili. Ako pa so toliko bedasti, so pa tudi obžalovanja vredni. Ha eni strani vatno življenje me prav nič zanima. i f i Morda ae svet viti od seven prstiMil J«N. ISt» fSI.TS zs.te 24 ti l*Vt |>M < tih Ude ti, à» rt,« j ila Arte ..... atomi« in MoAka iMtVu laS.:,ir ji> rU-knuruh .MSMtov . tsjs Mdarak« in , , u , a ■tui inir » ZS.7Ä Jan. f'ovprténa r.»:'C motiU i2n i» »vk« ...........................jpjjs i\M lEd«luv»nJ« ItUinUkih 24 AM VOS t«WiMMW»,W»rH«MW»W»l RombaiM indu «t ri Ja..... 1S.s0 W W IJ vam« la airojn« d«. lavnir« . 10.13 l^na inUualhja ¿U 44 Sv iln« »nJu.tr i Ja m.s7 21 »6 1'lrunln« ..r.....^...™.« IT.S1 Jan. IMS 27.« 1s.ss Sj7 1SJ1 21.40 1s.1» Ta tablica nam pokazuje stabilnost mezde. Igjeme ao v avto in volneni industriji. Pri prvi vidimo da se je Baalu/< k |H r ca pita |>ovi*al za 9.2 odstotka, pri drugi se Je pa znižal 7.a 7 5 (nlstotka. V avto industriji odločuje to» da pr\e m» *•«• v novem letu hite vse družbe s produkcijo, d» ko Ka.-r.c h» v letu pripravljene za konkurenčni boj. Ta uhhca daljo pokazuje, da so najslabše plačani tekstilni delavci, ki iadeluj< jo blago iz bombaža, ln U nizka mezda je Ae padla. Dalje vidimo, da je mesda vseh ln organizacije odrekle InUniŠko podporo, če šlo sa sdrsvUenje pri Travisa Is Myersu. če nI bila prej storjena preiskava todi na kliniki v Da lathu. Dulutaka klinika Jo tudi čestokrat našla obratno kot sta trdila onadva in je na U načie prihranila veliko rasanjs in pretakanja krvi, slovenski* podpor» nim organised jam pa bolniške aklade. ~ SevensVa podporna organhu^ eljs v Jolirtu, Illinois. Je prizadeta na bolniških skladih. nikar ne domišljajo, da njih bU^ plniio življenje 1 — Imeli smo ten je S. N. P. J. škoduje. Clan-1 veselico po pustnem torku, ki stvo vseeno pristopa. Naj jim bo Uga ostane v trajnem spominu, sa ogledalo stanje našega dru- ubogi možje so se napili in po-štva šti 122 S. N. P. J.; Januar- tem jo jih žene nabile... Oh, ti a 1926 je bilo v članskem oddel- --—--rr--— ku 96, v mladinskem pa 79 čU- ski gospodar in velik davkopla-nov. Leta 1926 pa Je bilo janu-1 če valeč z uatanovitvijo "podeftta-arja 120 članov v članskem ln 82 tov" izgubi volilno pravico, dobi-v mladinskem oddelku. jo jo pa ženske v tržaškem sta- Go»podje, nataknite si boljša rem mestu! Kaj takega je mo-očala. Mi vidimo brez pjih. Lah- [aoče samo v motnih fašistovskih ko smo zadovoljni, da nismo v/čaaih. sponah vašo sužnosti. Ce bi nh pijanega slovenskega fa dobivali Prosvete kot 'exehsnge' vam svetoval, da si jo naročite. Ce jo dobivate, pa vam svetu- _____ _______ em, pustite S. N. P. J. pri miru.IyodiCelja'mlekarske zadruge. O-Na Prosveto sem narošen, od- vaden je, da je pretepel 50-letne-kar je začela izhajati. Smelo re- ga Erjavca iz Loga, ki Je vpisan čem. ako bi stala $10, bi Je ne v fašistovski organizaciji. Po odklonil. Nasprotno izjavljam, L^ h. m. m. je bil Erjavec v da odklanjam vae pisalns stroje p^j^vi gostilni v Avčah, kjer n mize frančiškanov, pridite naj M je prepiral y pijanoeti z nekim jih sami in tako nai imajo M^jonom. Ko sto se začela pre-| evojega "Amerljunskega | ^^ Ju p,^ ^ hlie. ivačiča sploh tam ni bilo. Er- Zdravniški nasveti. Dragi K. T. B. l Vem. da nisi zdravnik, čul pa eem, da si enkrat vohal okrog zdravniške klinike. Povej mi, katero zdravilo je najboljše zoper prehlajenje in flu? — Filip Jokar. * (Ali bi me ti, prijatelj, rad spravil v zapor? Ne bol! — K T. B.) : • p*> « Pertinentna vprašanja. HAo je bil oni kruhoborec, ki je zamenjal platneno torbo za Six"? • • • Trunk, Trunk ja nervozen. Hribovski fa j mošter je dviK nil uma topi kramp v obrambo papeštva, katerega je premika-stil McCabe v znanem spisu. In pspe&tvo je zdaj rešeno na vse večna čase! Kako ga je g. Trunk podzidal? Cujte! McCabov point je, da je pape-štvo človeška ustanova, ki je zgrajena na sleparijah, potvor-bah, nasilstvu in ambicijah. Kot tako ima papeštvo v svpjem razvoju vse dobe rasti, viška moči in razpadanja. Prejalislej mora pasti v grob. _ Tako McCabe. Trunk pa tako: Papeštvo je božja ustanova, ki ima sicer začetek, toda konca nima, dokler ne bo konca sveta. Dokaz: celih 19 stoletij je staro in še živi. Prebolelç je vse krize. Padli in izginili so mnogi narodi in države v tem času, toda papeštvo Se stoji. To je dokaz, da je papeštvo božje, ne človeško delo. Kitajski konfucijonizem je star 8000 let — in še danes živi. Torej je božje delo! Vera Viš-nuja v Indiji živi že 3000 let, če ne več, torej je božje delo! Egipčanske piramide stoje že okrog 6000 let — torej so božje delo, ne človeško ! Zakaj Trunk ne pove resnice? Zakaj ne pove, da je papeštvo danes komaj še senca svoje nekdanje moči in slave, da je papež nekoč imel državo, ki je u-kazovala vsemu krščanskemu svetu in kje je danes tista država? Dalje bi moral povedati tudi fo, da je zelo na slabem tisto "božje delo", ki se mors o-pirati na orožje, mučilne /stroje, Intrige, diplomacijo in na armado 300,000 izučenlh lažnikov za svoj obstsnek. K. T. B. V Avčah se godljo čudne reči. Na pustni torek so aretirali mladega Avgusta Kovačiča, IZ HUMORJA Pozdrav čiUteljem Prosvete.. ^ ^ je Upoaloval zdravniško n članstvu S. N. P. J. — Bertel ^ katerem je baje tri Jeraat. I mesece neepoeoben sa delo. 0- vadba prod Kovačiču je zlobna Ismliljotina. Hočete odstraniti agflnega gospodarakega in kul-Italljanska cerkev. Fašistov-1 turnega delavca. Kovačič se na-sko glasilo "H Popolo di Trieste" | haja sedaj v zaporo v Gorici, zahteva, da ae morajo takoj odpovedati v nekaterih mestnih cerkvah v Trstu sa postni čas določene propovedi in krilev pot v slovenskem jeziku. Ust opozarja škofa Fogarja, da ae cerkve v Trata iUlijanefce. ja. Dunajski lihti so te dni objavili ___________Slo* I tekst oporok» pokojnega habe- venske propovedi in molitve bodo burikegs cesarja Francs Joiefn morda trpeli fašisU še kako leto Besedilo testamenta je razdelje-V Skednju, pri Sv. Ivana, v B* »o na 4 dele. Prvi odstavek go-janu v Barkovljah. naJUtinari, vori o naslednikih Franc Joiefo-toda v mesta morajo jNneheti vega imetja in vsebuje izjavo, da takoj **y Imena miru in Jovneelo-|ao zakoniti dediči oesarjeve /h tre.** Ako bi ta opomin nič ne sa- puščic nadvojvodInje Gizela. legel, hode motile mir esrkva de Valerija In Elizabeta. Nasled-monatrecije meščanov ... Na- nji trije odsUvkl pa govore o počil je fes, ko Izgine stevenSči- zapuščini, ki pripada nadvojvod, na is tržaških eerkva v vedno Francu Ferdinandu, ubitemu v večjo test rimske cerkv* Sarajevu, o renti sa prines Oto- teaskn voMna pravtsn. Ma- M Wlndlschgrartza. o spravi *kWi«pan je itdal ratglas da ee 1 nadvojvodlnjo Elizabeto ter r»j» v volilni Imengi sa obUn- P prodnoetih prast^Sonaslednika. j mlaneter kaže v ------ ^ in pekrajiaake raUtve vsel^»' prevzame vladarske posle. ju v moeeceh julUu, svgosts » one Ssnsks, ki hode a I. asaja t L iTestsmst Ja sestavljen po «tar«» l«-t m i7p<>lnijo pogoje vzorcu nliinih dokumentov takona t dne 12. srn'-*ni IMS. | kaških dsmov in diaesMflBi rod-Prošnje sa vpis je vfcfntt do g. t L To bo lepo! Stoven-1 ločilo aa slučaj, da H ss razbila pinj pod ničlo. monarhija in bi nastopile nove razmere. Za ta primer je predvidel Franc Jožef razdelitev zapuščine po načelih privatnega prava avstrijskega zakona iz leto 1811. Testament zaključuje zanimiva zahvala, v kateri izreka stori monarh zahvalo svojim nsro-dom, armadi, mornarici in raznim ustanovam. Te so vse izginile pred osmimi leti. Dvojčki in praznoverje. Dvojčki so skoro povsod nepričakovan "blagoslov," ki dostikrat rodi nemalo skrbi. Pri nekaterih divjih narodih pa dvojčki značijo nesrečo in sramoto, le stori Mehikanci so verovali, da je eden izmed dvojčkov vedno določen, da pozneje ubije storiše. Zato so takoj po rojstvu enegs dsro-vall bogovom. Indijanci v Peru še danes smatrajo najmlajšega od dvojčkov sa hudičevega otroka in živega zakopljejo. Pri nekaterih črncih skrbe matere seme, da po rojstvu takoj izpostavijo dvojčke in se tako izognejo sramote. Apono črnci so nekoliko bolj človeški; mati z dvojčki mora v pregnanstvo sa dobo 6 let. Določijo Ji samotno kočo in šele po preteku tega časa sme t dvojčki k svojemu rodu. Najhladnejše mseto ne sveta V vzhodni Sibiriji le« Werh* jansk. Id velja za najhladneje kraj na zemlji. Tam znaša povprečna letna temperatura r* stopinj pod ničlo. Ondotnim U«; dem se to ne zdi nič čudno, kajti temperatura zimskih meseci januarja, februarje in m**** znaša približno 4«, večkrat cek» aa stopinj pod ničla, Spamisdi znaša povprečna temperatura l~ Ktr.rinj pod ničlo, torej je ijf 1* |rj*a od zime v aeptembru srednjo temperaturo 6 stopinj pod ničlo, medtem imajo Jesenski trije me*«. ^ T» mP- TOREK, 23. MARCA. mom ia t» ap nthfi t njeno rnoNd mak» briga, in M prilog, splošno zaostalostjo. Vsekakor nil ieno v iavno življenje, mest-pa števil? njihovih članic tem to- ial »Mavti In delavke ao pa ree-etf. nični tovariši. Tudi na deielt ao Hov način uvajanja lene v jav- uatvmrjajo otroške sobe. Začetno življenje so tudi Ionske dele- ka *> bile sprejete s nezaupa-gatioje. Ženski oddelek komu- njem ali vednobolj uvidevajo tu-aittftot stranke je najprej i«, di kmečke delavke njih važnost bral najbolj razvite in nadarjene i® zadnje čase raste njihovo šte-delavke in kmeti*?* ki se ae ude- VN° hitro, leševala dela v lokalnih sovjetib. Mnogo ae ja pisalo in kričalo o Poapeje a» ae take delagatinje razbijanju družinskega življenja volile. UdeMepe ao pri delu za ln padanju morale v Ruaiji. To vzgojo ia zdravja, socialnem klepetanje je temeljilo najvoč na akrbatvu M Ka ta način dobijo dejstvu, da ae sovjetska vlada le 4eU|getipt*» omfgo praktične, trudi, kako bi odtegnila žeusko! m znanje, kl ga širijo potem njenemu večnemu ubivanju pri ceed drugimi delavkami. domaČem ognjišču in jo saint*. V lokalnih eovjetih je ženek >aeirala aa javnem Življenju. V | komunistični stranki ta namen ae uatverjajo javna Ženske «o V centralnem obednice, kjer ee dobi po eeni do-izvrinem odboru *nAk nekaj ^ro ki adravo hraao. Ceatokrat jih dnhue kot ttelepnfee vlade » nahaja ara ven obednlea šitaU v ineaemetvtt Ia v (loorgiji vodi eiea. kjer je ne raapola#o cel kup šeaaka komiaariat ee tegojo Ia «eeopiaev in knjig. Ze otroke se poduki. ' ' ustvarjajo takosv. otroški koti. ' VeMka Milka je pa Ae vedno puste lahko matere mLi ruskim mestom ia vaala in t>troke pod nadzorstvom izohr«. večinakme^a n^valstva ae Mth neatavljeneev ter ae v če. Ae alti ne saSiil vedk aravie ki w Počitka lahke B moŠem posve-iihie^e^T Jovletski uniii * dražbi in razvedrilu. Nlk-Zakoni w»peljedeuSte delavec so J" M o**** de bi se v sled tii aploh sS6 onim tovarniških «rahljale drulinske vezi, ne* delavcev De bi dvigam izobrai- •Protno dani ao pogoji se ideal, bo kmaikejk prebivalstva je razmerje med možem In še. mnogo mestnih atnikovnih orga- no, ker uživata oba oneke pravi* nizaclj posestrilo rasne vasi: po- 06 in enake dolžnosti, šiljsjo jim Mter*tu4o, mnogokret Država priznava aamo civilne j(m DOdarijopdbeMiko orodje, poroko, ne ovire pa onege, kl se Šoh»ekw4e, cbMM itd. Pova- hoče tudi cerkveno poročiti. Po biio ih> mesto, kjer jim raska. dogovoru sprejmejo zakonci mo-Žejo resne moderne naprave in lev ali lenki priimek. Poroka ne sploh stremijo za čim tesnejšo napravi imetja mola ali žene jvesb med mestom ta vssjo. skupnega, imetje, ki ae je prldo-1 Za kmečka lene le nri nesla rei »ilo med «koi nom, ae pri oven*] vohlja ^elika in val ne- spre- tualnl ločitvi rasdsil. merabe. Pod icarlsmom je bila Ker se smatra poroka za po* dvojna sužnja: auinjs velepo- poboma civilno pogodbo, katere eoataika kot so bflj sužnji njen temelj Je ljubesen In želje po oče, bratjev sinovi in sužnja in «drušltvi, Je jezno, da, ako to več lastnina moških flfuov družine, ne obstoja, se zakon lahko rav 8edaj se je mnogo spremenilo, dere. Ločitev ae iavrši ravno tv Sovjetsko zakonsko pravo je ko priprosto kot poroka. Zakon-predvsem ženski zrahljalo spone, ci se sporazumejo o pogojih, keltsko lahko obdeluje sedaj žena do bo priapeval aa preživljanje semtjo na ivoj rešen, lahko je drugega ter komu pripade oskr-Članica zadrug In kbmun; udele- ba otrok. SodišAe potem rasso-tuje se vaških zborovanj In voli- dl in aleer je slednjega «lavna tev, kar vse vplive, de «e čuti da- tkrb dobrobit otrok. Prispevki nea kmetica svobodno ln se nje- »» proživljanje se potem odbijejo no znanje nagib dviga. Vendar pri plači ali imetju mola ali že-je še vedno-vttika razlika medT ae, kl jih mera pieAeveti. socialnim pološajškn lene v me- Nezekonakl otroci uživajo ena-atu in na vnel Ne! kmetih se ke pravice kot zakonski. Tiste- zi nekaj dni kusa čebule, i da čebula ost poži-nvjo pogj ga, ki obtoži noeakonska mati kot otrokovega *o6eta In ga aodllče po preiskavi spozna kot takega, more skrbet} za otroka, kot bi bil njegov legalen oče. Kjer je ženska občevale S veš moškimi in ae ne da očetovstvo ugotoviti, mora prlspevstl k otroški preskrbi po najnovejši odredbi najimovitej-ši med njimR firsko prepričanje je svobodno, akoravno nastopa država odkrito proti verskemu ukoreninjo* nju. Verska vzgpja otrok je prepuščena starišem, a po najnovejši odredil se smatrajo vsi otroci do 14. leta svobodni pripadnosti h kakšni cerkvi in ao še-e pol 14. otu lahko aemi odločijo aa tisto cerkev, kl hočejo; Angleška delegecija al je v kratki dobi svojega bivanja v Ruaiji ogledala kolikor mogočo doatl. V obratih je proaUa vodstvo, da bi lahko aama govorila s delavstvom in tu je videla: V Rualjl je Še mnogo ostankov gorja in uboštva ali rasmere ae atalao izboljšujejo in delavci ln kmetje čutijo poveod, da je to njihove država, da je vaak uspeh aad njihovega truda in da ae e zboljšanjem rtaner stalno ts-boljšuje tudi njihov polešaj. U-gotovile je, de ee gre le danes angleško delavstvo lahko v marsičem učit v Rusijo. Kokoši, ki letaj prostem, rade Ml kih mestih, da j na». Ako ee sgedl daj jih moremo t raj, ko jih ispa njaka. Ako kok* proti gotovemu i sledimo, tedai al pod kakšni» gn nem kotičku skri kokoši mate open farmah jbatlkra ae prikaže nekegi kovano koklje a rišču. Ako aumilno* vajo jajca» tedai jih zjutraj (M iS prepričamo, «a Kokoši, kl imajo Ai boljše, da ostanejo ko čaaa zaprte, aati jim je trote i temno meeto, Ia k privadijo, tla ae in zunaj. Predvsem M siti, da je deeti e gnezd, da ena kllM drugo, de gre U a« l>revo, hi eveti Jih svetovnih aMM naslednjem opisano ate v Ameriki! n uLj. kf I m aan a>n AmM ssore. njegovo ase šlno 6 do 7 čevljev debelo. Nejpomemt vosu pa ee tisti, kl IJavo in to a t§ko celo noč v bližini lahko bere tudi tUk. - Odkod in gnano. Učenjaki d povzročajo to neuk bo telo drobne Uči* samo na listih % Praznovernl domet tlsoko taste ln mi tudi čarobno moč. Navadno if^matrejo jeklena pereae u angleški Ifum. Kljubtemu ao jih pa prvikrat rabili v Nemčiji. Kronika piše, da ao še arodi ia. stoletja rabili šelezne, bakrene in medne cevke aa pisanja v Nuernbergu ln de ao jih ls tega mesta pošiljali na vae kraje v Nemčjjl. Kasneje so jih ■opet zavrgli ln so se vrnili k gosjim peroaom. V drugI tretjini zadnjega ateist j s ao pričeli na Angleškem . Jsdelovsti jeklene Čebela In I iknl l^^UittfiJliI• Gospodinjam delajo veliko preglavice liraatkl, kl se poka-' žejo spomladi na čebuli. Ampak ' čebula ae da prav lahko ohraniti. Ooepodinja naj poišče najbolj trdo Čebulo in jo dene v vrečo. • To vrečo s čebulo naj obesi sko- Psrla, 22, marea. ceau, francoski prer aa vojne, ie te dni izve za njegovo «mi pokopan. Odredi! je, smrt eatane tajna, i Še v grobu. taeiava. Celo cigaretni papir Je najboljši, kl ee igdekiji aa nje v Franciji. Nobena druga cigareta ni taka kot je Camel. Pri najbolj razvejenih kadilcih eveU Ja najbolj priljubljena. I) Na glada na to, kako ere6en Ja dan In vaeel večer, noben kadllni prijatelj na povsdignc veeclje človeškega iivljen> tako kot Camel. V Camel« Ja najbolj iskren tobak, Id raste po celem svatu. Nikdar ne utrudijo valega olmsa ia nikdar na puetijo cigaretnega po-okusa, na glada na to, koliko eU Jih pokadili. V CanMšo Ja saviu veaka dobra tvarina, kakorino ste kdaj Mali r cigareti. Fran* iCj jkidesetletmm odkar in Minilo je tn; «•pod Matija Kokoto|tiTi deluje v PoU*' Kako plodo- n°o!armi popotnik, k i ga zane- Bejo noge v Pot'*e' treovins z mešanim blagom, ob vratih vabijo bičevniki in ko*. nM nrairu pa * čeblja dobro- »^zjzrst obrača obilo« boke njegova prl-iazna a ponosna gospa. Krog njlt 'Airi hO«*, od dv.J-«tih do trkkRtih l.t N, more „ riil o .jih. PBOSVET£ TOREK. 23. MAJICA. gospod Matija povabil tri odlične Potočane k sebi. Zvečer so as zbrali v tihi gornji eobi. Prigriznili so, zspallli cigarete in napi-i spoštovanemu gostitelju, ki je /daj sprožil besedo^ zavoljo katere Jih je bil povabil. ■Preljubi prijatelj. Leži mi nekaj na srcu, o čemer nerad govorim, ker bi ns hotel, da se to napačno tolmači... ■Obstal je kakor v rahli zadregi in si globoko oddahnil, preden je zaupno nadaljeval: "8tvar je U. Te tfni poteče baš trideset let, odkar sem se v Potočah naselil In otvoril trgovino. Za čast mi nikoli ni bilo, za hvaležnost tudi ne. Poznal sem le delo in skrb od zore do mraka. Ne le delo zase, ampak tudi dalo korist občine in ljudstva . .." Ob teh besedah je natočil kozarce, trčili so in nagnili. Upravitelj Orehek, droben možlček, je svečano izjavil: "Kar nas Js tu, poznamo tvoje zasluge, gospod Matija. In res da praznuje! tridesetletnico svojega prihoda v Potoče. Skromen si bil in delaven vselej. Dolžnost, sveta dolžnost nas in ljudstva je, da ti izkažemo posebno čast ob tej priliki. Rsvnfl si prav, da si nas opozoril na stvar* Kdor Je toliko deloval za sploftni blagor in napredsk, ima pravico in celo dolžnost, da od naroda terja hvaležnost. Ako jo odklanja, s i omalovažuje aadove lastnega delovanja/' "Tako Je. fcivio ..Je krepko pritrdil župan in gostilničar Je-reblč. "Treba Je vsekakor, da ob tej priliki pač nekaj priredimo. Jaz bi se kot župan pripravil na kak govor o zaslugah ..." Tu je pomežiknil upravitelju Orehku, ki je znal sestavljati razne primerne govore, kipeče in navdušujoče za to ali ono stvar. Ta je županu molče pritrdil z glavo. "Hvala vam za prijazno razu-mevanje. dragi prijatelji!" Je zadovoljno dejal gospod Matija. In so trčili s kozsrci na njegovo fe in na slavno tridesetletnico, ki je "takorekoč prod durmi", kakor se Je izrazil veleposestnik Kende, tih, a zato nič manj odličen veljak. Preko tega uvoda Je stvar prešla v posameznosti, ki so se točno določile. Proslava se iz vrti v vseh prostorih županove gostilne. Župan sam pozdravi slavljen-ca v Imenu občine in oriše njegove zasluge za občinski blagor in naprsdek. Kende bo govoril v imenu gasilskega društva, Upravi teO nastopi s svojim vrlim tamburaškim zborom in preskrbi lep.venec, ki ga njegova najmlajša hčerka po žttpaaovem izroči slavljencu. Tu Je Matija izjavil, da stroške /a venec rad HLam« sa«, ker I "Maškara sem. (Bliža se revi-1 NA PRODAJ JE STAVBlfiCE noč*- nikogar oškodovati. In je zija — in ves svet bo doznal, da (jota) na 167S East 30th Street res ob odhodu molče stisnil upra- sem samo maškara J..." (north side) med Globe in Pearl vitelju v roke večji bankovec za * . avenue, Lorain, Ohio. Lot mer» venec iz meata. * ... Na aodlšču zagovarja ad- 50 £vljev širok in 200 čevljev Upravitelj je Še zagotavljal: vokat obtoienko ... To je lepa do|g Ako katerega rojaka ve-"Stvar je torej v red», lahko ženska s prežslostnhn obrazom; I kupiti meni naznani, mirno spiš. Spoznaš, kako te nedolžna je! Bog ve, da jt «H^ če kdo ve za katerega kupca judstvo ceni. Poročal bom v ča- dolžna! Advokatove oči gore, šopise o aroalavi in priobčil tudi ca ima razbeljena, V njegovem tvoje sliko. Zs par fotografij te glasu se slišijo solze ... Ontrpi prosim. V Potočah bodo vihrale z obtoženko, m če Jo obsodijo, zastave, to ti rečem. Tega dneva umrje od žalosti J . .. Občinstvo Potočani nikdsr ne pozabijo." ga posluša, zamira od naslade in ai stisnili roke in|se boji, da bi končal., To je s< razšli v srebrno noč. fcnijst M V NMStttl Frevel A» I. (Konec.) Premeten in dobro informiran opazovalec kot le Wells, Js mogoče zgradil svojo sodbo na obstoječih gibanjih bolj kskor na teorijah. Ce je tako. m mi zdi žs manj vreden podpore. Vsi maki izkazujejo, da Js rimska cerkev te dosegla svoj višek in tudi davno že pričela padati. V zadnjih desetletjih Je mords Nemčija edina dtfsvs, kjsr je cerkev kaj napredovala. (V spisu "Decsy of the Church of Rome" kakor tudi pri tretji ladaji tega spisa McCabe popravlja, ds as Je v prvem spisu zmotil na ljubo cerkvi, ker v splošnem in po vsem svetu cerkev izgublja tU.) V Avstriji prevladuje geslo: Proč od Rims! To gibsnjc js povzročilo, da js odstopilo vsč sto duhovnikov in prilično število laji-kov. Tsko J« tudi na Francosksm, v severnih provinesh Italije, fipanljt ln po vsej Belgiji. Opazovalce v glsvnem zavajajo klerikalne hvala o napredovanju na Angleškem ln po angleško govorečih državah, človek lahko t eno be-aedo zanika te trditve — z irsko razpršitvijo. Prebivalstvo Irske bi danes moralo šteti 17,-000,000 prebivalcev, ako bi bilo naraščanje normalno. V resnici pa Iteje manj kakor štiri milijone is pol. Izgubljenih dvanajst milijonov prebivalcev js večinoma na Angleškem, v Avstraliji in v Združenih državah. Ce bi rlmsks cerkev os Angleškem obdržsia prebivalstvo, ki ga je imela v začetku devetnajstega stoletja kakor tudi milijon irskih prlselnlkov, bi Jih danes imela okoli 2,600,000. V spisih pa sem doka-tal, da jih nima veš kakor 1,260,000. Z drugimi bssedsmi: rimska cerkev grozovito izgublja ravno ns Angleškem. Kar sem povedal o katoll-čanstvu v Undonu ln po provincah, dovolj potrjuje to trditev. Dodal pa bom še eno Ilustracijo. Ob obrežju Lancaehlre je dolg pokrajinski pas Fylde. ki je na čuden način obdržal vero do dsvctnsjstsgs stoletja. Pred* par Isti pa ml Je duhovnik, ki Je več let delal v dotičnem o-kroftju, povedal, da katoliške družine eepajo za-poredoms. Pri zadnjem ljudskem štetju v Avstraliji se je imkazaio, da katoličanstvo po vsej dsšeli »talno pada. Pred kratkem dovršeni popisi v New Yorku so dognsll, ds Je to mesto skoro ns i»ti »topnjj kot I/mdon. Katoličani se hvalijo 1 jiarado večjega števila apreobrnjenih bogatašev, toda to število Je tskorekoČ ničla napram velikanukstnu številu odpadlih Jrcev v dotičnem kraju. Velika večins dvsnajstih milijonov Ircev »e je priselile v Združene držsve. Tem ee pomeAavajo In Isgubljajo. K tem Je treba dodati veliko priseljenih Italijanskih in nemških katranov. Na U način ae lahko pohvalijo. kako raste katoličanstvo v Združenih državah, o opazovanju katoličanstva na Francoskem ne l>om dodajal več. Znano je, da francoski molje ne ljubijo cerkve. Ce pa pomlalimo še ns dejstvo, da cerkev prepoveduje prepreče-nje porod«n kot smrten greh. pe kmalu vidimo. kako jr fi rkev s svojimi nauki priljubljena na Frsocoskem. Ns vsem Frsncoskem nsmr* ni kot 200.000 ženak. ki bi imsle več kakor po «est otrok. Brez pomUleka se torej lehku »klicujemo na dejstvo, ds js cerkev tagubiia »\oio avtoriteto tudi nad trnatvom v Franc.ji. IVrpežljivo razmotrlvanje razmer v vsaki dri« Ii », in kuje kakor curek mrzle vode na ponosn^ye katoličana, ko trdi. da ima rimsks cerkev v%rf, .»50.000,000 pristašev. Tudi osem-ue. ne katrrem ima cerkev vpliv, se krči z vsakim letom. Itru»* na domačih poljih katoličani zakrivajo t erreraml mleijonov. V reenki niso misije« 1 n* ¿ritega kakor kupčijeki posli. Govoril aem 1 msonarji vsakega večjega polja, ki ao a* «trdili v mojem mnenju. Z ljudskih govornic Ja prilnir aajpeda govore aelo opt im i etično, po p» majo kolekto Ko nazadnje pri odd»-pripovedujejo o uepehih. aegU*ni v tem, da so "epreobmjenja" doma Jv letnih kešoaijah aamo stvar financ. Ake 1 iailf|>—" še mieelno gibanje v dr-ig- .-¡KMed prihajajoče ga razvoja. Ce kom časa katol sekte ali pa da naj mi to naznani, bom zelo hvaležen. Anton Petrovčič, P. O. Box 875, Carnegie, Pa. (Adv.) Potreboval Je več krvi. Box 97, Arma, Na poti je Kende izračunal, da d»llM^rn,k 8e M 8amo naie' praznuje Čez leto dni erebrno|mil v poeta, poroko in le gospod Matija, po- ¡■■■■^■■■■■km poet", — šepetajo peeiušald. To-1 Kan»., piše: - 1 "Prosim, pošljite mi tak«j še en »a- tem je MtM on vreden neke javne proslave. Zupan Jerebič je dognal, da bo že tudi skoro šestdeset let, odkar živi ia obenem deset let, od PRODA SE MODERNO sezidana 6 sobna hiša, 50 * ljev dolga in 23 čevljev široki elektrika, plin, kopel in gorkotj v hiši, velika klet, garaža za dv, kari. Lota stavbišče 30 čevlje široko. Oglasite se osebno pr lastniku: Mr. F. J. Paleček, 413 W. Cullerton St. (po triuren 20th st.), Chicago, m.—(Adv. o priznati, da bo teši podvrglo nasprotne protne sekta podvrgle katoličanstvo, nam oetaja samo ena alternativa. Cerkvene posebnosti bodo stopnjema izginevale, trdns stene se bodo rušile, dokler ne bo nuadnje zgodovinski val preplavil vsega sekta-rljanskega duha. Kot cerkvene posebnosti ne razumem famoznega reka "štirih gesel prave «rkve — edinstva, svetosti, vesoljstva in a-stolstva" —, ki v nikakem oziru ne odgovarja resničnosti rimske cerkve, kakoršna je danes. Karakteristike današnje cerkve so v resnici -- asketstvo, Čezmeren dogmatizem, dovršeni obršdi ln papeltvo. Zdi se ml, da se te posebnosti vidno predrugačujejo In da zaupno lahko giedsmo v bodočnost, ko bodo popolnoma izginile. 1 Ce je bilo v predstpječih poglavjih le kaj Ur goto vi j snega, je gotovo to, da duh asketstva propada v rimski eerkvl. Tu in tam sicer skupina kartu^ijanskih menihov razglaša svoje sred-n|eveške idsje, toda po vsem samostanskem svstu nič več ae prakticirajo splošnega puščav-nlštva, povsod se mu izogibajo, ga omiljujsjo, kolikor se le da. (Trstja izdaja: Večkrat sem omenil skozi te delo asketstvo kartuzijaneev. O tem vsndar ni vprašanja. Prijatelj mi je povedal po svojih lastnih izkušnjah, kako je v največjem kartuzijanskem samostanu na Francoskem, da Js večina menihov vse drugo prej kot samostanska in puščavniška.) Ko js to resnica sa menihe, js odveč govoriti še o katoliških vernikih. Cerkvena zapoved o poštenju in vzdrževanju od mesa ob gotovih postnih dneh. ki je v resnici edina asketska zapoved za vernike, je z vsakim letom bolj ohlapna. Predno bo stoletje minilo* bo tudi Rim sam natihem odpravil svoje asketične ideale. Propadanje dogmatičnega čustvovanja med rlmo-katollkl Je manj patentirano, toda težko, da je manj resnično. Razen zunanje uniformalnosti, katero Vatikan še vedno lahko učini pri vsrnikih, Je ravnotako velika razlika v mišljenju ln čustvovanju pri katoličanih kakor je pri pripadnikih kake drugo sekte. Za večje število duhovnikov sem izvedel, ki so ravnotako liberalni kakor seht opisal dr. Mtvarta in v nekaterih slučajih celo v takih dvomih, kakor sem bil jaz sam. Nameravajo pa ostati v cerkvi in delovati za odpravo poudarjanja med vero in obnašanjem. Dvajseto stoletje bo videlo največja omiljenja v tem otiru. Ker so obredi rimske cerkve ssmo artistično predstavljanje njenih doktrin, bddo morale priti spremembe, vsekakor pa bodo morda oblike ln ceremonije mogoče Še dolgo ostale, ko vere ne bo več. Tudi druge krščanske cerkve bodo napredovale v svojih obredih, tako da bo tudi pri njih prej izginila vera. Predno bo poteklo kaj vsč desetletij, bo latlnlčlna že prenehala biti univerzalni liturgični Jezik, dočim oblike maše — simboličnega žrtvovanja, kateremu prisostvuje ljudstvo — morda še nedo-ločno dolgo oatansjo. Papeštvo samo bo v veliki meri modificirano. V novem stoletju naraščajoče centralizacije in organizacije kaj nič ne is-gleda, da se bodo rimo-kstoiičani ločili od svoje vrllčsstns cerkvene vlade, ampak Vatikan bo vendar videl velike »premembe. Dalj časa bo nov catetlčni čut držal pri življenju novo kato-ličanatvo radi tolerance na papeškem dvoru, ampak stopnjema se bo približeval vzoru za organiziranje reanlčne svobodne cerkve. Predsednik katoliške cerkve leta 2000 bo Jako malo podoben papežu Leonu XIU. v njegovem papeškem tronu. kakor bo tudi predsednik nemške republike v tistem letu zelo malo podoben Viljemu II.. K zaključku naj ai izpoaodim fino primero pisatelja Wellsa. Zelo haaardnb je reči. Maj bodo katoličani končno vpihnlli tisto sektarijan-»ko laterno, ki Je tako dolgo spremljala ljudi na njih potih. Dani se hitro In luči bodo druga sa drugo polagoma obledelo In izginile. Toda če ima naša aoelalaa ovotege biti neenaka — če «no zadovoljni, da pu»timo velike množice de-laveev ali šon.k v duševni temi — bo katoličanstvo trajalo še dolgo. Ako bo nova luč pro-drla v vaak kotiček naše aocialne stavbo, a« bo preteklo več veliko stoletij, ko bo vsaka agodo. vinska iaščert« ugaenlla. da. prostovoljno n-gaenila v svitu pnhajajočegs dne. "Ce bi mi ponudil tožitelj sto-tak več, bi Ji zavil vrat!" premišljuje.—"Kot ebtožitelj bi bil dosti bolj efekten!" I ' O t? , /V VJ?** . Po vasi grevpijan kmetič, u., kar eo vsekakorlki ^ »« harmoniko, kar župaauje, kar vsekakor 8f mu vidi pija„a tf. Matija, ki je 1 ^ Fot°- Veselo življenje, ali ne? Ne, to ha* če tega ae smejo prezreti. maškara I ^ jejupravitelj O- b| imel ¿,ovek kftj jesti," reneK pomislil, da je lani obhajal gUvl. tudi oa iftdeseUetaico svojega . službovanja 4 Potočah a- je ta t _ m&A profeiK)r mediclne obletnica^neopažena zdrkniU mM ^ ^topno predavanje. Zatr-mo Potočanov ne da W jim bil juj da je ni večje «reče, kakčr to zameril. Tudi zdaj ni bilo za- \[um vedi «Vw|ft jc vge! _ visti v asovem dobrem srcu i: _ ved| j« življenje r Po- ERODUKTB. Gospa mu ' ' ' T0d^ den kožuh. Na hodniku jo čaka Naii zastopniki SO VSi dr«-|" llvrlran lakaj, zunaj pa par ft^ Uja|ki drilfi ia- I Mn^u^^r!lJim «topnikr^katerih lahko I pregrinjalom ... Siti. lepi obraz •^■J1*1^ V, dame In vaa njena zunanjoat go-| plačate naročnino, vorita: "srečna sem in bogata". Toda ne verjemite jima, bra-i#KnA vee! 1 1 S&.UU Maškara sem. — premiši ju- Člani & N. P. J. doplačajo L Je dama* — Jutri ali pojutrlš- jsa pol leU (1.90 in ' njem bo sklenil baron prijatelj- |3 go Za mesto Chkafo in d- loto 96J0, pol lste|« Pri Igralni mizi sedi obl-lgeofL za člane «M len gospod v fraku s trinad-P^„ **** stropnim podbradkom in s beli- Za Evropo SUH» sa pol it-1 mi rokami. Pri rokah mu leži ta (4M, St VSO lete PS |UOO.\Z kup diaarja. Gospod izgublja. T>daik ^ toda ni mu žal. Nasprotno, , _ . „ . amehlja ae. Kaj pa |x.menl zanj M^ Cltni dopMaJt I tisočŠk več ali maaj. V jedilnici 50c st poštnino. Priprav^ več alug zanj eatrige. Naročnino uia^ «udi sa--an.iH.Mtsr »n fa/anr „j /^®fn/n0 "g lUfll " rad kaj dobrega privošči. Po rfh\m P®mKt® Rt ntSltVS Ona ga jpniakuje. Ali ni to mL^^ ^ __ lepo tiv|)Mj«? Srečen Jel Toda a P ROSVETAW poglejte, kakšna bedarija goma-i * S*.. \ si po njegovih t mastjo zalitih I^amitlS Avt. _ us^o 1 CHICAGO, 1LL, j Tiskarna S. N. P. J. ■g»"" rr, • ' ~ SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBIT SPADAJOČA DELA Tiska vabila za veselice in shode, vizitnicc, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem Jeziku in dragih. iftLlI!JMME JH ___ VODSTVO TISKANE APELIRA « ČLANSTVO S. R. P. J, M stvo s Nadine-o in bo vse to po-1 tegnil i TISKOVINE NAROČA TISKARNI. V SVOJI CENE ZMERNE, UNIJSKO DELO PRVE VRSTE. VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNE. Pišite po informtdjt nt ntslov: S. N. P. J. Printerv, 2657-59 South Ltwndale Avenue. Chicago, id. TAM SE DOBE NA 2EUO TUDI VSA UST-MENA POJASNILA. vjar'