ŠT. 8 — VII. AVGUST 1958 CENA 10 DIN »INDUPLATI« v tekstilni industriji Slovenije v 1.1957 (Konec prihodnjič. Piše dr. Jerovec F.) , Vloga slovenske tekstilne industrije , jugoslovanskem gospodarstvu je do-Sno/ P°membna, saj predstavlja okrog % celotne jugoslovanske industrije Po Vrednosti proizvodnje. Od celotnega levila zaposlenih v tekstilni industriji upade na slovensko tekstilno indu-lri]o približno 24%. Sorazmerno večjo tpr®tfnost, ki se ustvarja v slovenski ekstilni industriji z ozirom na zapo-eno delovno silo, je pripisati predvsem ejstvu, da je v Sloveniji najmočnejša °mbažna industrija, bombažni izdelki Pa so dragi. hrvnDele.ž INDUPLATI v celotnem do-str -• u jugoslovanske tekstilne indu-Je je 1,2% ali nekaj več kot stoti j Slovenska tekstilna industrija je v • 1957 ustvarila po podatkih Zdru-j. nlf Podjetij tekstilne industrije skup-npt ^56 807 000 din ali razdeljeno na P 1 glavnih proizvodnih sektorjev: volna 5 880 171 000 din bombaž 53 957 730 000 din stebel, vlakna 4 103 880 000 din konfekcija 4 853 798 000 din trikotaža 7 461 228 000 din Proizvodnjo v vrednosti 2 509 353 000 tov ,a^ 3,3% vrednosti ustvarjene v vrea ni industriji Slovenije in 61% V1 dnosti proizvodnje v grupi stebelnih viri 6n' Iz navedenih podatkov je raz-nei?°’ da j® v Sloveniji daleč najmoč-Jsa bombažna proizvodnja in, da v Ija 1Zv°dnji stebelnih vlaken predstavne podejtje najmočnejšega pro- Pra^Stvarieni dobiček je znašal na-tek=+ i PPlPtnemu dohodku v 1. 1957 v gr, tnni industriji Slovenije 17,8%, v Sled stebelnih vlaken pa 17%. Če po-teui am° še naše podjetje, smo v pre-0rin®m letu dosegli 20,4% dobička v sie(,.su na celotni dohodek, iz česar kot *’ d? smo ustvarili več dobička, ska plodne zemlje. Močan poudarek dajejo tudi ladjedelništvu in morskemu prometu. Francija je predstavila svetu s svojim velikim paviljonom nova načela arhitekture. Ne več po starem kopitu: temelj, zid, streha, temveč obratno — najprej streha, na njej pa visi vse ostalo. Razstavljajo pa prometna sredstva, telekomunikacije, radio in televizijske naprave in aparate, konfekcijsko industrijo, usnjene izdelke in maketo velike atomske centrale. Izrael propagira svoje sadje Jaffa, s slikami pa opominja svet na grozote in mučenja, ki so jih Židje pretrpeli v zadnji vojni. Vatikan razkazuje relikvije, vse mogoče mašne obleke, slike vseh papežev, delovanje misionarjev, križarske pohode, slike »mučencev svete vere«, med katerimi je tudi A. Stepinac. Lahko je to slikati svetu, ki ne ve za njegova prava mučeništva! Hrvatje in Srbi pa ga verjetno še niso pozabili! Za svojo propagando pa se poslužujejo vseh modernih naprav: radia, televizije in prevajalnih aparatov. V roke vzamete majhno slušalko, pritisnete na gumb in že slišite isto pridigo v kateremkoli svetovnem jeziku. Rusi sodelujejo prvič na svetovni razstavi. Zato pa tudi toliko bolj impozantno. Poleg francoskega in ameriškega je tudi njihov paviljon pravo čudo moderne tehnike. Razstavljajo vse od igel do sputnikov in vsemirskih ladij. Vse sicer diši po propagandi, kajti Rusi si na vse načine skušajo pridobiti simpatije med obiskovalci. In to jim tudi uspeva. V nobenem paviljonu ni take gneče, v nobenem ni takega škrtanja fotografskih aparatov, ki slikajo kabino Lajke, atomski ledolomilec, reaktivna potniška letala za 210 oseb, kip Lenina, makete industrijskih kombinatov, Pa krasne lesoreze, keramiko, gobeline, slonovino itd., itd. Nasproti ruskega je ameriški paviljon. Kar je pri sosedu sputnik, so tu elektronski možgani. S pritiskom na gumb imate v trenutku odgovor na 1200 vprašanj vseh pomembnejših svetovnih dogodkov, če omenimo še mehanične roke, ki nadomeščajo človeka pri delu z nevarnimi radioaktivnimi snovmi, je to tudi vse, kar zanimivega prikazujejo. Vse ostalo \e pač po amerikansko: modna revija z dekleti, ki imajo prav malo tekstila na sebi, jazz, Florida, Colorado Anglija je nadvse ponosna na zgodovino svojega Imperija, na stoletne običaje ter na hitrostne rekord6 v zraku, morju in na zemlji. Z drugimi besedami: Mimo vseh ostalih panog gospodarstva dajejo največji poudarek svoji dovršeni prometni tehniki. Tu je še Španija s svojim vinogradništvom in turizmom, Portugalska s slovitimi vini ter ljudskim} običaji in nošami, Nemčija z optiko in medicinskimi pripomočki, Švica s svojo precizno industrijo, ki j° simbolizira kroglični ležaj s premerom 0,3 mm, in zelo razširjenim turizmom. Jugoslavija se je na letošnji svetovni razstavi prvič v večjem obsegu predstavila svetu. Dostojno nas reprezentira krasen paviljon iz jekla, aluminija, marmorja in stekla. Notranjost pa je žal nekam prazna i° pri večini obiskovalcev ne vzbuja zanimanja. Ne pre' več posrečene možnosti za turizem, slike iz obnov6 države, poudarek samoupravljanja podjetij, neka) fresk in folklornih motivov je vse, kar nudimo zahtevnim obiskovalcem. Vse drugačna slika je seveda v naši restavraciji. Kranjske klobase, ražnjiči, čevapčiči, slivovka, štajerska vina — so artikli, ki naši sejemski upravi brez dvoma prinašajo lepe tisočake. Obiskovalec svetovne razstave, ki ima za ogled določena le 2 dneva, si ne more vsega ogledati. Vsak tozadevni poizkus je brezpomemben spričo teh velikih razsežnosti. Za površen ogled vsega je postavljena horma: 8 do 10 dni! Kljub temu je obisk doživetje. To je res miniatura sveta, svet v malem. Na vsakem koraku lahko sreču-les vsemogoča nasprotja ali značilnosti posameznih delov sveta. Vidiš ljudi vseh narodov in ras, poslušaš Pogovore v vseh mogočih jezikih, ocenjuješ najnovejše •hodne krike Tokia, Hollywooda ali Pariza. Lahko prirejaš arhitekturo siamskega templja z arhitekturo sodobnosti. Na kosilo greš lahko v kitajsko restavracijo na specialitete, ki jih ješ s pomočjo klinčkov, ali Pa ob vsem komfortu v Atomi um. Pri tem lahko piješ Pristno riževo žganje, wisky ali vodko. Za razvedrilo Pa poslušaš otožne orientalske popevke, Rock an Roli glasbo ali divje ritme bobnov južne Afrike. Dalje prihodnjič Tokrat o obstojnosti napram svetlobi (Prirejeno po R. Herli-Bombey, TEXTIL PRAXIS 1958, Mai) V tem sestavku ne bo govora o znanstvenih ugotovitvah glede obstojnosti napram svetlobi anilinskih barv, pač pa bomo zavzeli stališče, kako je s tem v 'Praktičnem življenju ter to vprašanje tudi s tega vidika obravnavali. Potrošniku tekstila ne moremo zadostiti s tem, “d mu predočimo skalo obstojnosti gotovih barv na tekstilu, če se vrne k prodajalcu z obledelim tekstil-nirn izdelkom, katerega je šele pred nekaj dnevi kupil Pri njem. Tu je vse dokazovanje o kvaliteti barvil na blagu odveč. Tu govorijo dejstva. V tem primeru imamo opravka s škodo, ki jo je ftrpel potrošnik in to škodo ni mogoče poravnati z hekaj lepimi besedami. Poraja se zatorej vprašanje, kaj naj ukrene pro-1Zvodnik, da do takih vprašanj ne bo prišlo ali vsaj Pogosto ne. Tarnanje po tem vprašanju je zajelo precej velik krog. Kot prvi krivec bo proglašen seveda barvar ali tiskar. V marsikaterem primeru je krivdo teh ljudi možno dokazati. Splošna pripomba o barvi bi bila zatorej takšna: Prava vrednost barve ni samo v njeni trpežnosti, ^ trajanju uporabe in nošenja, temveč tudi v tem, aa je barva pojem zadovoljnega občutja. V tekstilu je orodje, ki zahteva najskrbnejšo pozornost, ker ne Predstavlja v svojem svojstvu odvečnega olepšavanja dh morda celo okrasja; barve so neobhodno potrebne spadajo k naravi. Barva je duša Kosmosa. Barva lo zatorej prevzela v moderni tekstilni industriji odločilno vlogo, ki ji pripada. Zahteve po razdelitvi ?drv na vzorčastem blagu so zelo deliktana stvar, ker J® lahko trenuten vtis za oko povsem drugačen in Prijetnejši, kakor še tako premišljena reklamna kompozicija. Prav zato ni nikdar dovolj poudarjanja važnosti vloge barv. to ni že nekaka zapoved, da ni zadosti, če "’J~ o pri barvanju samo najboljše dodatke, da bi odklonili pritožbe? Naša oblačila naj ne učin-samo atraktivno, tamveč naj dolgo časa osta- ? tem kujejo Stara in nova žičnica na Krvavec nejo važen del naše garderobe in neprekinjeno poudarjajo važnost osebnega počutka in zadovoljstva. Negujmo zatorej prijazen vpliv barv, ki vzbujajo v nas simpatijo, ki nam govorijo in nazadnje tudi duševno razbremenijo. Njih lesk in njihov vtis so nemalokrat vzor za človekove kreposti in slabosti. Barve vplivajo zatorej na našo duševnost. Kakšna čudežna moč je tedaj v barvah! Delo dessinateurja je, da svojega vida ne preobremeni z deli, ki naprezajo vid. Razumljivo oziroma nujno pa je, da da močne barvne tone, da se odrazijo od ostalega, kajti šele z barvami dobi tekstil tisto živahnost in pomembnost, ki mu pripada. Na žalost so neredki primeri, ko izgubi tekstilni izdelek svojo veljavo in vrednost prav zaradi slabe kompozicije barv ali slabe intonacije. Za mnoge ljudi so živahne, kričeče barve odbijajoče, mnogokrat se počutijo ob njih celo užaljeni. Prav zato lahko zaključimo, da se je treba držati čimbolj narave. Barvne kompozicije pa, ki predstavljajo nasprotje naravnega in abstraktno, služijo le senzaciji. Kje je torej merilo, s katerim bi lahko izmerili skrajno mejo obstojnosti napram svetlobi ali to mejo vsaj ocenili? Ni ga zakona, od katerega bi lahko zahtevali, da pismeno utrdi vrednost barvnih tonov v vseh nijansah za določeno dobo. Vpliv vremena na barve je v različnih krajih ob istem času dostikrat zelo različen. Za primer napišimo naslednje: 1. julija je v Jaršah sončen dan, ki gotove barve naravnost žre. Isti dan je pa v Beogradu oblačno in to vreme sploh ne vpliva na barve. Moški v Beogradu, ki je na ta dan oblečen v srajco svetle olivne barve iz merceriziranega mako bombaža, bo lahko brez skrbi za barvo svoje srajce. Ženska v Jaršah pa je imela ta dan svetlomodro obleko in je zvečer vsa žalostna ugotovila, da je obstojnost barve napram svetlobi kaj majhna. Obleka ji je obledela, postala je progasta in če se tak primer ponovi, izgine skoro vsaka sled za barvo, če pa to ne, vsaj za tisto barvo, katero je s pomočjo barvanja nanesel barvar na tkanino. Seveda se lahko primeri obratno, kakor sem napisal, da bo moški v Beogradu utrpel škodo na barvi svojega oblačila, ženska v Jaršah pa ne. In tu navedenega primera ne more preprečiti niti še tako skrbno obarvanje z redukcijskimi (Indanthren) barvili. V obeh primerih so bili kosi oblačila obarvani v pastelnih tonih z manj kakor 0,1% barvila na liter barvne flote. Od te male količine barvila seveda ne moremo in ne smemo pričakovati velike obstojnosti na svetlobo. Pri tem ni izjeme niti takrat, kadar stoji v ilustracijo barvila v barvni karti v koloni za obstojnost napram svetlobi številka 7, ki ocenjuje to obstojnost z najvišjo številko. Konec prihodnjič Velikan med tkalnimi stroji V Ameriki so izdelali tkalni stroj za tkanje polsti, na katerem lahko tkejo enojno ali cevasto tkanino v širini 16,50 metrov. Tkane polsti se uporabljajo v moderno opremljenih tovarnah papirja. Tkalni stroj obratuje z 29 do 32 obrati na minuto in se vrti več kot polovico počasneje od našega najširšega stroja. Čolniček (lahko bi mu rekli čoln) je 71 cm dolg, 6 cm širok in 5,2 cm visok. Skozi zev leti s povprečno hitrostjo 56 km na uro. Najbolj zanimiva posebnost na tem stroju je elek-tronskomagnetna votkova zaustavka. Zaustavka deluje takrat, če čolniček ne prileti v skrinjico ali, če ne izstopi pravočasno iz zeva. Uporablja se signalna na- prava, in sicer povzročita signal dve tuljavi, nameščeni pod bilom, ki delujeta slično kot detektor. V samem čolničku je vložen na dnu ozek trak iz transformatorske pločevine. Ob preletu čolnička skozi zev inducira trak v tuljavo prav šibek tok, ki ga sprejme paneel (ojačevalec) in ga toliko pojača, da zadostuje za zaustavitev električnega pogona tkalnega stroja. Nadalje vklopi tudi električno zavoro in s tem popolnoma zaustavi tkalni stroj. Naprava, ki avtomatsko zaustavi tkalni stroj, če čolniček ne preleti določenih kontrolnih točk, se smatra za zelo genialno. Iz Textilpraxis Ste da&ta taadetiii vaš deiavai las? Tudi vodilnim uslužbencem moramo omogočiti delovno disciplino prav tako, kakor jo omogočamo na vseh ostalih delovnih mestih podjetja Vsaka vodilna oseba razpolaga samo z omejenim časom. V okviru teh časovnih omejitev morajo vodilni uslužbenci pripraviti svoje odločitve in jih z maksimalno hitrostjo prenesti naprej točno in jasno. Študija nekega švedskega ekonomista, kako izkoriščajo vodilne osebe v podjetju svoj delovni čas, je pokazala, da te osebe uporabljajo svoj čas nepravilno: preveč sestankov in neplodnih konferenc (ki so ali nekoristne ali pa slabo pripravljene), preveč telefonskih pogovorov (nedovoljna »filtraža« v sekretariatu) in podobno. Če si želimo zagotoviti maksimalno proizvodnost, moramo tudi v vodilne funkcije uvesti ustaljeno delovno disciplino prav tako, kakor smo jo uvedli na vseh ostalih delovnih mestih v podjetju. Vsakemu vodilnemu uslužbencu je treba delovni čas porazdeliti tako, da se posebej predvidijo ure za sestanke, za sklicanje periodičnih sestankov za razne razgovore, toda točno je potrebno vedeti tudi kdaj bo vodilna oseba pregledala korespondenco, poročila, sprejemala obiske itd. Važno je tudi, da ima vodilna oseba na razpolago čas za »premislek«, brez katerega bi ne mogel vodilni uslužbenec dobro in pravilno opravljati svojega dela! Preveč vodilnih uslužbencev stalno trdi, da so preobremenjeni z delom. Toda prav kakor je točno odrejen delovni čas, je odrejen tudi čas odmora, počitka. Vodilni uslužbenec, ki je utrujen oziroma vodilna oseba, ki se bo utrudila, je slaba vodilna oseba. Dober vodilni kader je dragocen kapital, ki se sme samo minimalno amortizirati. Zato je treba delovni čas vodilnih uslužbencev razdeliti po ustaljenih kriterijih, ki so zasnovani na trajnih pravilih o delovnem času. Tu je primer, kako si je prej omenjeni ekonomist zamislil razdelitev delovnega časa vodilne osebe (delovni čas je povzet iz švedskih prilik): 9.00— 9.30 pregled korespondence (priprava), 9.30—10.00 pregled dosijea za predpoldanske konference in sestanke, 10.00—10.30 sestanek z upravnim odborom (sklepanje in odločanja), 10.30—11.00 službeni sestanek in odločanje, 11.00— 12.30 sestanek z osebami izven podjetja (priprava), 14.30— 15.00 pregled poročil (kontroliranje), 15.00— 15.30 sestanek z ljudmi iz podjetja (kon- trola), 15.30— 16.30 pregled pošte (kontrola), 16.30— 17.30 čas za premislek in odmor (priprava), 17.30— 18.00 podpisovanje pošte (kontrola). Takšna razdelitev delovnega časa je dobra samo v določenih primerih. Ta razdelitev se menja po funkciji in organizaciji podjetja, stremeti pa moramo za tem, da se je kolikor mogoče pridržimo. Poleg tega lahko naglasimo, da so ustaljene dejavnosti imperativne in direktno prehajajo v strateški program. To so na primer sestanki upravnega odbora in službeni sestanki. Ostala dela se lahko po potrebi menjajo, toda menjavo je treba izvršiti čimprej. Ves ta plan in vse nastale spremembe postanejo tako taktični plan, ki zajema v svoj ciklus tudi odrejene ure za odmor in počitek. Iz »Organisation scientifique« BruxeU.es Najtežje je »odločati« SPOL IN VZGOJA (Piše Majda Škrinjarjeva) Konec Iztreznjenje pride vedno in je tem hujše, čim globlje so bile te čudovite laži. Tako tudi ne smemo Prikrivati resnice o spolnem vprašanju. Ker dozorijo dekleta hitreje kot fantje, moramo navadno ženski Vzgoji v zvezi s spolnim vprašanjem posvetiti večjo skrb. Ženska naj čimprej izve za biološka in fiziološka dogajanja v svojem telesu, predvsem pa naj ve, da )e glavni namen spolnega življenja porajanje telesno ln duševno zdravega potomstva. Dekle naj ve, kaj polsni ljubezen, kaj se skriva za dvorjenjem in laska-njem moškega, da je ne bi prvi naval speljal s prave Poti. Ženska tvega v ljubezenski igri mnogo več kot nien moški vrstnik. Čimbolj pa bo razgledana in poučena, lažje bo ločila videz od resnice. Velikokrat ču-lemo »nesrečno sem se poročila, brez kake izkušnje, orez kakega znanja, ne da bi vedela, kaj zakonsko življenje pravzaprav terja od ženske.« Mnogo je raz-Porok že v prvih mesecih zakona — vse to dokazuje, da nekaj ni v redu. Kdor išče v zakonskem življenju samo spolno življenje, gotovo ni na pravi poti. Vidimo, "a je nujno potrebna temeljita spolna poučitev — kuj je spol — njegov pomen, delo ali opravilo spolih žlez — spolno dozorevanje. Za vse to bi morala sleherna ženska izvedeti čimprej, da ne bi prelahkotno in prezaupljivo verjela, nič hudega sluteč, vabljivim in lepim besedam vsiljivega kavalirja, 'ki tvega *n stori vse, samo da doseže namen in uteši spolno sl°. Zato je potrebno, da se ljudje dodobra spoznajo in bolje je, da gredo narazen, še preden nastane večja škoda. Vsekakor pa je potrebno, da ve tudi moški Vsaj v glavnem za nekatere ženske posebnosti in Pugnjenja, ki pa si jih ne sme napačno tolmačiti. Ni Vsaka ženska kretnja že znak, da si želi intimnejši Naši mladi Komandir čete Narat Milan opisuje življenje naših brigad in XIII. LMDB Po dolgih pripravah so s težkim pričakovanjem “Usi mladinci Sobar Lado, Marn Janez, Pirnat Franc, ttfbanija Tone, Pirc Metka, Smrekar Miro in Nerat hdilan dočakali dan odhoda. XIII. MDB Karla Destov-nika-Kajuha je krenila. Po prisrčnem slovesu z Domžalčani in Domžalami srno se v udobnem avtobusu peljali po naši lepi Pri-‘Porski, spotoma smo si ogledali Škocijanske jame in daljave občudovali Trst z okolico in končno prispeli Pu naš cilj. Po prihodu v Ankaran pri Kopru smo uvdušeno vzklikali v pozdrav našemu novemu naselju, nas je čakalo mesec dni presrečnega življenja. , Po dvodnevnem urejanju našega platnenega ta-°pu. ki stoji tik ob obali, smo se seznanili z Pusimi nalogami, in to: dograditi jarke na Štanijel-kem nasipu, zgraditi delovno pristanišče v Kopru in rediti obalo v Ankaranu. Zaradi moreče opoldanske vročine je delo trajalo h 4. ure zjutraj do 10. ure predpoldne. Delo je bilo j, ece.i naporno zaradi zahtev Vodovodne skupnosti oper in zato, ker smo kot brigada nastopili kot kat °V-a s samostojnim finansiranjem. Material tretje ka • orije> katerega smo kopali z nevsakdanjimi moti-jPPii, smo premetavali z lopatami na breg jarka. iartne^e’ k° smo na dno našega razčiščevalnega le t 3’ nas je ^ukal največji problem, zato, ker je bil terta zaruSčen s trnjem, trsjem, poln blata in ilovice Pri vsem tem še poplavljen z vodo. Z neprimer- odnos. Moški vse premalo cenijo žensko rahločutnost in nežnost. Pozabljajo, da je potreba po spolnem življenju pri njih mnogo manjša in da je vsaj relativne ženske hladnosti le mnogo več kot sicer mislimo. Vse to ni tako enostavno, kot si to moški domišljujejo, češ je pač neumna gos, ki nič ne razume. Kdor tako misli, dokazuje, da nima sam niti najmanjše življenjske šole za seboj. Gotovo se bo še kdaj prepričal o svojem duševnem siromaštvu, vendar bo takrat zanj že prepozno. Kulturnost v spolnem življenju je pogoj za nemoteno sožitje med spoloma. Sama od sebe ne nastane, marveč jo je treba z vso skrbjo privzgojiti in to v prvih dneh življenja. Ta vzgoja ne sme biti preozkosrčna, marveč jo moramo z vso iskrenostjo, a vendar z obzirnostjo pravilno usmerjati, predvsem v dobi spolnega dozorevanja. Prekipevajoče mladostne sile ne smemo namerno usmerjati v spolnost, marveč v nesebično delo, v skupnost. Mladega človeka moramo opogumiti, da se bo lahko uveljavljal na kateremkoli področju dejavnosti, pobijati pa moramo v njem morebitni občutek manjvrednosti, mu dajati in dvigati samozavest v življenjski borbi in ustavljanju v družbi. Delo ni lahko. Zahteva predvsem vztrajnost in iskrenost. Napake so pri obeh, tako pri moškem kot pri ženski, zato morata oba resno hoteti, da vse te napake uvidita in tudi odpravita. Napačno bi bilo, če bi kdo iz vsega tega sklepal, da obvlada spolnost vse naše dejanje in nehanja. Takšno naziranje bi bilo popolnoma zgrešeno. Spolnost je nekaj drugotnega, lahko pa nepravilno usmerjana premočno vpliva posebno na mladega človeka tako, da le-ta sčasoma izgubi zanimanje prav za vse. Zato moramo ravno pri mladem človeku poudariti predvsem delovni proces, kajti življenje je delo in brez dela ni življenja. brigadirji t* Naši mladinci brigadirji nimi sredstvi in materialom smo dno jarka poglobili do določene stopnje, predvidene v načrtu. Blato, ilovica, trnje in ostalo pa nam je delalo neprilike, ker ni hotelo na lopate naših pogumnih brigadirjev. V prostem času so bili naši mladinci nosilci pobude in morale pri delu. Že od prvega dne dalje smo se v naši četi razdelili po enakovrednih trojkah na delovna mesta in čeprav fizično manj razviti od ostalih delovnih čet, smo druge prekosili. Pridobili smo si vzdevek »specialna četa«, ker so bili naši brigadirji v četi vedno točni in se tako povsod razlikovali od ostalih. Tudi kvaliteta izdelave jarkov je bila pri nas boljša kot drugod. Kasneje, ko smo prešli na delovišče v Koper, kjer je bilo delo bolj privlačno zaradi vožnje z vagončki ob obali, smo kot edina četa presegli normo za 190%. Tega nismo z lahkoto dosegli. Brigadirji so vztrajali ves dan obliti z potom lastnega telesa in dosegali izredne uspehe v brigadi. Po še tako napornem delu, je bilo med mladimi brigadirji vedno dosti veselja in vedno je donela pesem iz mladih grl, kadar smo se vračali v tabor. Tu nas je čakala obilna hrana in počitek. Ob 13. uri je bilo izdatno kosilo, nato pa je sledil čas počitka ali obveznega kopanja v morju. Popoldanske ure smo imeli lepo razdeljene, tako da so eni lahko obiskovali tečaj za amaterje voznike motornih vozil, drugi so delovali v fotokrožku, neplavalci so se učili plavanja in zopet drugi so igrali odbojko, čitali ali pa počivali. Skratka, vse kar si je posameznik zaželel. Najzanimivejši trenutki dneva so bili po večerji, ko so se mladi ljudje zbrali okoli tabornega ognja ter prisostvovali kulturnemu sporedu ali zabavnemu večeru, kateremu je sledil ples. Bri-gadni humorist naš Pepe (Marn J.) in njegov učitelj (Šobar L.) sta vedno skrbela za dobro voljo z raznimi skeči, šalami in podobnim. Konec prihodnjič h meseca v mesec MODERNI SVET Pred dnevi je pričela redno obratovati žičnica za osebni promet na Krvavec. Planincem odslej ne bo potrebno hoditi peš, ampak se bodo v dolini posedli v kabine, katere jih bodo v 18 minutah udobno popeljale tja, kamor so doslej prišli le pravi ljubitelji narave v znoju svojega obraza. Narava planin se je tako s silnim korakom približala človeku, ki do sedaj ni vedel za njo. Vprašanje je, če bo človek tudi v bodoče znal ceniti lepote planin ali pa bomo že v bližnji prihodnjosti preklinjali to moderno prevozno sredstvo XX. stoletja. Naj bo tako ali drugače, na Krvavec prideš sedaj brez truda in brez muke in varno z žičnico, ki te, Takšen je nosilni steber osebne žičnice Relejni oddajnik za TV na Krvavcu ni tako enostaven kot njegov sprejemni sorodnik v Zg. Jaršah 10 kakor sem že omenil, prestavi iz nižine v 18 minutah 1800 m visoko. Zadnja postaja je le nekaj metrov niže kakor lep in udoben dom na Krvavcu. Krvavec postaja s to pridobitvijo še bolj imeniten, saj ga bodo cenili sedaj poleg televizijske relejne postaje še po žičnici. Sreča v nesreči ali tisočem planincem v uteho napišem še, ni vsaka planina Krvavec in na vse Krvavce se ne bodo vozili nedeljski planinci. Še bodo ostali kraji, kjer bodo vriskali in peli ljubitelji narave in kjer bo vrisk odmeval z gore na goro. Vseeno se pa s še številnejšimi zemljani veselimo udobnosti, katere se bomo odslej lahko posluževali tudi mi in predvsem mi, ker nam je ta žicnica približala vrh Krvavca še bliže, skoro bi rekel na dlan. KAKO SMO DELALI V MESECU JUNIJU 1958 Izpolnitev količinskega plana: predilnica................................106,7% tkalnica .................................123,8% gasilske cevi..............................68,8% Izpolnjevanje norm je bilo sledeče: predilnica 118,3% v normi je delalo 293 delavcev tkalnica 114,7% v normi je delalo 420 delavcev oplemen. 119,4% v normi je delalo 66 delavcev tiskarna 110 % v normi je delalo 21 delavcev Povprečno doseganje norm za celo podjetje Je bilo 116,2% in je v normi delalo 800 delavcev. Konec junija smo imeli vseh zaposlenih 1096 delavcev in 10 vajencev. Zastojev zaradi pomanjkanja električne energije ali drugih vzrokov ni bilo. Produkcija je v glavnih proizvodnih oddelkih normalno Potekala, le v gasilskih ceveh je padla, ker smo eno !zmeno ukinili. . Sedaj, ko je polletje za nami, si oglejmo še produkcijo v primerjavi z istim razdobjem leta 1957. " vzamemo leto 1957 kot 100%, potem smo v letoš-nJem letu dosegli sledeče rezultate: Lanene preje smo izdelali napram 1957 99,8% Konopljene tkanine skupaj napram 1957 149,6% V celoti je tkalnica izdelala za 13,7% več tkanin. Bombažnih tkanin smo izdel. napram 1957 99,3% Lanene tkanine skupaj napram 1957 . . 114,2% Konopljene tkanine skupaj namram 1957 149,6% V celoti je tkalnica izdelala za 13,7% več tkanin. Po številu votkov smo izdel. napram 1957 106,4% Gasilskih cevi smo izdelali samo 86,2% napram letu 1957. Iz gornjih podatkov lahko ugotovimo, da se nam p Produkcija v letošnjem I. polletju lepo dvignila. erspektive za drugo polletje so tudi dobre, saj smo s surovinami in ostalim izdelavnim materialom oskrbljeni. »VESELA KRONIKA« Takole pripovedovanje z meseca v mesec me rtruja in prav pošteno se veselim dopusta, da se tudi malo oddahnem. Vem, da ste tudi vi in ve dragi °delavci in sodelavke že siti vsakdanje enoličnosti v °varni, prav verjetno pa so jo najbrž naveličani ubijalci igel, ki imajo tako majhen življenjski prostor t3 ve<^no ve^- Bri rekonstrukciji podjetja je reba tudi ta delovni prostor povečati, sicer bo joj. i Vsaka stvar se da rešiti. Kar poglejte, koliko časa ie bil nerešljiv problem glede prostora za pleskarje in ra?es so »najbolj nobel« oddelek v tovarni. Takih eči je še dosti, prav kakor ta, se da še marsikaj rešiti, 5 Primer kar poglejte že omenjeni nakup televizij-KPga sprejemnika. Rekli smo ja in že so ga privlekli v hišo. Seveda z aparatom samim še ni vsega konec. Treba bo še pametne rešitve zaradi naše menze. Ni zadosti če se razpiše okrožnica, v kateri se grozi z denarno kaznijo. Urediti je treba mnogo več in urediti se da s skupno močjo in dobro voljo. Mar ne bi bilo lepo, da bi doživeli tudi v naši menzi dan, ko bi h gostu pristopil natakar ali natakarica in vljudno vprašala: kaj vam smem prinesti. Samo kritiziranje stvari ne bo rešilo, treba je pristopiti k aktivni rešitvi. Marsikaj nam še manjka, enemu iz predilnice je na primer manjkal kavelj za zapiranje vrat. Vzel ga je tam, kjer ga je dobil in dobil ga je na moškem stranišču v predilnici. Ubogi zapah — moj predlog: za zapah spada vsaj za nekaj časa nepridiprav, ki je zapah odnesel. Naš kombi je ondan vozil po Domžalah s šestimi človeškimi silami. Iz tega razloga je bil tudi dovoljeni čas prekoračen. Izposojevatelj je sklenil za potrošeno energijo izstaviti podjetju Induplati račun pa so se fantje premislili, ker je bil voz sicer pozno ponoči vendar po kratkem času zopet nared. Poti seveda ni smel nadaljevati, ker tega vratar ni dovolil, šofer je pa imel tudi samo en nalog, s katerim je lahko šel iz podjetja. V bodoče naj izstavijo dva naloga, z enim naj se legitimira na vratih pri normalnem odhodu, z drugim pa takrat, ko bo popravljal. Tudi naš Konoplan ga včasih vrti. V zadnji številki je bil v vsebini objavljen članek z naslovom »Pogoji za osebno motorizacijo«. Članka iz tehničnih razlogov baje niso objavili, zato ga preberite danes. Ko smo že pri prevoznih sredstvih, sem mnenja, da bi v združenih narodih sprejeli sklep, s katerim bi se vse države popolnoma odpovedale potrošnji denarja za vojsko. Namesto tega bi kupili vsakemu državljanu eno motorno vozilo po želji. Rezultat in cilj sta ista: zaradi številnih nesreč bi bilo zadosti mrtvih in pohabljenih, na vsak način pa več kot v katerikoli vojski. Izdatki so vedno pereč problem. V naši tovarni sicer ne, pa to so izjeme. Za Dan vstaje smo čestitali vsem državljanom v obliki oglasa v dnevnih časopisih. V Konoplanu, kjer plačamo celo tudi take objave in po našem zvočniku pa te čestitke ni bilo, ker nič ne stane. Je že tako. Isti vrag je s kamničanom. Pisati o tem sodobnem prometnem sredstvu je prav sigurno odveč, tako kakor je odveč pisati o voznem redu na tej progi. Odveč je tudi vlak, ki okoli pol sedme zvečer na parni vlek »drvi« mimo Jarš in se prazen vrača uro kasneje v Ljubljano. Enkrat se ga bodo usmilili in ga bodo ukinili, upajmo, da s IV. razredom vred. Pa še drugič kaj Vaša Spela Kdo bo hitrejši? PERSONALNE IZPREMEMBE Zaposleni samo med šolskimi počitnicami: 1. Česnik Franc, dvor. delavec, z dnem 23. VI. 1958, 2. Drašček Staško, dvor. delavec, z dnem 23. VI. 1958, 3. Jarc Jože, dvor. delavec, z dnem 23. VI. 1958, 4. Klemenc Franc, dvor. delavec, z dnem 23. VI. 1958, 5. Vrenjak Janez, dvor. delavec, z dnem 23. VI. 1958, 6. Žibert Franc, dvor. delavec, z dnem 23. VI. 1958, 7. Urbanija Franci, dvor. delavec, z dnem 24. VI. 1958, 8. Aleš Avgust, dvor. delavec, z dnem 25. VI. 1958, 9. Šmon Bogdan, dvor. delavec, z dnem 1. VII. 1958, 10. Toreli Janez, dvor. delavec, z dnem 1. VII. 1958, 11. Peče Jože, dvor. delavec, z dnem 1. VII. 1958, 12. Kraševec Igor, del. v priprav, z dnem 1. VII. 1958, 13. Gabrič Alojz, dvor. delavec, z dnem 11. VII. 1958, 14. Kač Vida, del. v tiskarni, z dnem 15. VII. 1958. Vstopi: 1. Dolinšek Ana, tkalka, z dne 23. VI. 1958, 2. Sedeljšak Alojzija, z dne 24. VI. 1958, 3. Gujtman Verona, tkalka, z dnem 23. VI. 1958, 4. Mav Stane, predilec, z dnem 2. VII. 1958, 5. Prašnikar Jože, predilec, z dnem 2. VII. 1958, 6. Mrčun Marija, vdevalka, z dnem 15. VII. 1958, 7. Šinigoj Betka, snovalka, z dnem 15. VII. 1958, 8. Rant Olga, telefonist, z dnem 16. VII. 1958, 9. Cerar Jože, predilec, od 16. VII. 1958, 10. Divjak Franc, munga, od 16. VII. 1958, 11. Sedenik Vinko, predilec, z dnem 17. VII. 1958, 12. Novak Marija, del. adj., z dnem 18. VII. 1958, Nedeljski izlet VSAK MESEC ENA Janez Strojan notranje-politična rubrika 13. Peterka Kristina, tkalka, z dnem 16. VII. 1958, 14. Petek Marija, tkalka, z dnem 24. VII. 1958. Izstopi: 1. Kovač Janko, delavec v pripravljalnici, z dnem 30. VI. 1958, izstopil na lastno željo, 2. Nahtigal Franc, predilec, z dnem 30. VI. 1958, izstopil na lastno željo, 3. Prašnikar Mihaela, tkalka, z dnem 30. VI. 1958, izstopila na lastno željo. 4. Stele Janez, ref. za uvoz in izvoz, z dnem 30. VI. 1958, izstopil na lastno željo. 5. Judnič Jože, dvoriščni delavec, z dnem 30. VI-1958, izstopil na lastno željo. 6. Mlakar Jože, sklad, kemikalij, z dnem 8. VII. 1958, samovoljno zapustil delo, brez poprejšnje odpovedi. 7. Stopar Zlata, tiskar, z dnem 11. VII. 1958, samovoljno zapustila delo, brez poprejšnje odpovedi- 8. Brodar Jože, dvor. del., z dnem 12. VII. 1958, izstopil na lastno željo. 9. Rihtar Francka, del. v prejem., z dnem 12. VII-1958, upokojena. 10. Sedeljšak Alojzija, tkalka, z dnem 19. VII. 1958, ni prestala enomesečne poizkusne dobe. 11. Gujtman Verona, tkalka, z dnem 19. VII. 1958, ni prestala enomesečne poizkusne dobe. 12. Celcer Maks, kurjač, z dnem 23. VII. 1958, izstopil na lastno željo, brez poprejšnje odpovedi. Poročili so se: Sušnik Štefka, tkalka, poročena Podboršek. PRATIKA Če se megla zjutraj proti vrhovom vije,, rado še tisto popoldne grmi, če jo pa zemlja brez rose popije, ■vreme ostane če se ne zoblači. A komaj je vročih pasjih dni konec, se že v hribih kadi in Triglav kučmo dobi, že srpanj njive postrže in mrzel kamen v vodo vrže, ti pa glej, da boš imel vse leto kaj vreči v lonec. SPORED FILMOV KINA INDUPLATI 16.—17. avgusta »črni biseri«, jugoslovanski fti1*1 23.—24. avgusta »Selina«, ameriški film 30.—31. avgusta »Skrivnostno močvirje«, ameriški pustolovski v coloru. Uprava kina