Leto V., štev. 84 LJubljana, nedelja, 6. aprila 1024 Cena 2 Din Izhaja ob 4 zjulra). Stane mesečno 20-— Din za inozemstvo 30-— , neobvezno Oglasi po tarifu. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/1. Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo: L|ubl|ana, Prešernova ul. št. 54. Telet, it 36. Podružnici« Maribor, Barvarska ul. V Celje, Aleksandrova c. Račun pri poStn. čekov, zavodu štev. 11.842, Ljubljana, 5. aprila. Jutri se vršijo v Italiji volitve. Čez par tednov sledijo državnozborsko volitve v Nemčiji in malo pozneje stopijo na volišče še volilci v Franciji. V treh prvih državah sodobne Evrope se tedaj odloča parlamentarnopolitična usoda za bližnjo bodočnost. Volitve v Italiji so za nas najintorc-fant-nejše. Pokazalo se bo. kako globoko so pognale korenine fašizma, ali kakor bi so to povedalo točneje: kako učinkovita je ofenzivna sila armado črnih srajc. Usoda naših sorojakov v Julijski Krajini je v veliki meri odvisna od izida volitev; zmaga, vsaj relativna, bo povzdignila njih in našo samozavest ter ustvarila našemu živ-Iju v Italiji trdnejšo politično in kulturno situacijo. Morda bodo potem rimski gospodarji lo spoznali, da naš narod v Julijski pokrajini noče ničesar. nego čuvati svojo narodno individualnost, to pa za vsako ceno. Ugoden izid volitev more tako postati izhodišče novega zdravejšega razmerja mod državo italijanskega naroda in njeno jugoslovensko manjšino, kar bi bilo velike važnosti tudi za dobre odnošaje mod Italijo in Jugoslavijo. Ako pa zmaga fašizem, bomo ob veličini njegovega uspeha sodili odporno silo našega ljudstva, pa tudi pezo nedovoljenega pritiska. Dejstvo, da jo gospod Mussolini na tako originalen način odklonil kontrolo .angleške socijalistično vlade nad dogodki, ti se bodo jutri odigravali na italijanskih voliščih, potem pač ne bomo mogli smatrati le kot ponosne samozavesti .. . Agitacija fašizma v Italiji je osrnmna in ni dvoma, da bo uspoh med italijanskim narodom popolen. Razpoloženje mod masami fašistovski stranki ni nenaklonjeno in organiza-torično ter državniško delo fašistov-skega voditelja Mussolinija postavlja vse programe nasprotnikov v ozadje. Gospod Mussolini bo torej, kakor vse kaže, jutri zvečer izvrstne volje. Ako premotrimo pomen jutrišnjih volitev z evropskega stališča, njih izid ne more toliko zanimati. Za politiko Evrope in obravnavanje njenih aktualnih problemov je brez majhnega pomena. kdo zapoveduje v Rimu; vnanja politika Italije ima pač svojo po stvarnih okolnostih določeno smer, ki od osebnosti in strank vsaj bistveno ne moro biti modificirana. Vse drugačen pomen za splošno evropsko situacijo bndo imele bodoče nemške in francoske volitve. Nemški renaracijski problem tvori še vedno eno glavnih točk. okrog katerih so snče nada evropskih narodov; njega razrešitev zavisi od volje in moči posameznih političnih strank tako na nemški, kakor na francoski strani. Na Nemškem dviga svojo trlavo ekstremi-stični nacijonalizem, ki si je napisal na zastavo ne le skrajno nepopustiji-vost napram Parizu, marveč naravnost rova-nšno politiko . . . Izid deželnih vo-IV-v v Turingiji kaže. da prehajajo nemški volilci na skrajno desno stran; Ao se ta pojav potrdi po celotni Nemčiji, tedaj bomo vedeli, da sporov ob Renu še ne bo kmalu konec. Prav tako pa je tudi gotovo, da se oh takem preokretu v Nemčiji tudi francoski volilec ne bo pokazal popustljivega. In politično nebo nad Evropo sc še "o bo zjasnilo. Ogromne poplave v Srbiji in na Madžarskem Beograd, 5. aprila, p. Današnji listi pri-občujojo brzojavko iz vse Srbije, ki govore o velikanskih povodnjih, izvirajočih oii talečega so snega. Vse reko naraščajo. Ob stoji bojazen, da se bodo povodnji še razširile, in sicor šo bolj kakor lani. Ministrstvo notranjih poslov in prometa I" ostale oblasti so ukrenilo vso potrebno, da priskočijo prebivalstvu na pomoč. Budimpešta, 5. aprila, s. Iz vseh dolov Madžarske prihajajo strašno vesti o poplavnih katastrofah. Na tokajskem ozemlju jo preteklo noč divjal strašen vihar. Tisa jo poplavila mesto. Več bič se jo zi-ušilo, 32 hiš so je moralo izprazniti, •udi na drugih krajih tega ozemlja jo Skoda velikanska. Pri Tiszi-Keszi je Tisa 7 motrov visoka. Tisočo ljudi dola "a varstvenih zgradbah proti poplavi. KATASTROFA V ŠPANIJI. Pariz, 5. aprila, j. Brzojavke iz Ma« diida poročajo, da je velika vremenska katastrofa zadela Španijo. Središče ne; zgode jc bila Granada. Strašni viharji so opustošili več krajev, vse reke so silno narastlc. Z aeroplani so opazili mnogo razpok v zemlji. V Granadi ob« stoji nevarnost, da se bo mnogo hiš 'rušilo. Več vlakov je bilo ustavljenih yslcd razpok in so morali pasažirji na« daljevati svojo not z avtomobili. ODLOČILNA SEJA MINISTRSKEGA SVETA CO V PONDELJEK. Beograd, 5. aprila, p. Danes popol-' Beograd, da bl jih vlada s kakimi dne sta najpreje konferlrala L.'. Jova-i ukrepi nc prehiiela. novič in Pašič, nato pa Jovanovič In > V torek se vrača kralj Iz Bclja ter Pribičevič. Po tej konferenci je imel bo takoj sprejel ministrskega predsed-Priblčevič sestanek s Pašltem. V srni-j nika Pašiča, 1:1 mu predloži definltlv-slu stališča Samostojnega demokrat- ne predloge vlade glede nadaljnlh skega klubu (e minister Pribičevič sporočil gosp. Pašiču željo, da se vse stori, da se čim preje Izvede verifikacija radičevskih mandatov. Izdane so odredbe, da sc vse pripravi za verifikacijo in je bilo poročilo verifikacijskega odbora že dano v tisk. V pondeljek zvečer sc vrši seji*, vi a. de, na kateri se bo končno odločilo, ali se naj vrši verltlkacljska seja Narodne skupščine šc pred Veliko nočjo. Šefi opozicije so danes sklenili sleli- i vora. cati vse svoje poslance za torek v I predlogov Beograd, 5. aprila, p. Šefi opozicionalnih skupin so Imeli danes dopoledue in popoldne konfcrcnco, ua kateri je prišlo do prcccj ostrih prerekanj. Posl. Maček in Prcdavcc sc jc nista udeležila ker sta odpotovala v Zagreb. Po konfcrcnci šefov opozicionalnih grup jc dr. Ilrasnlca posetil Ljubo Jovanoviča in ga vprašal, kdaj sc bodo seje parlamenta nadaljevale. Jovanovič mn je odgovoril, da o tem vlada šc nI dala nikakršnega odgo- Klerikalci se ponujajo vladi? PRIČELA SO POGAJANJA MED RADIKALI IN KLERIKALCI. Beograd, 5. aprila, p. Nocoj so bile v ožjih političnih krogih razširjene vesti, da so med vlado in gotovimi grupami opozicije pričela pogajanja, ki bi orno« gočila nadaljevanje parlamentarnega dela. Kakor jc Vaš dopisnik avtentično izveščen, ic vesti niso brez podlage. Klerikalci, uvidevši da kombinacija z Radičem nima nobenega izgleda ua uspeh, so najprvo preko posrednikov potem pa tudi direktno izrekli svojo pripravljenost, da podprejo vlado ter zapustijo opozicijonalni blok. Gospod Pašič te ponudbe ni a limine odklonil ter sc razgovori med njegovimi zaupniki in klerikalci nadaljujejo. Na današnjem sestanku med Pašlčem, Kojitcm in Sr« skitem se je v tem obširno razpravljalo. Kakšno ceno zahtevajo klerikalci, da bi zapustili opozicijski blok, nI znano. Vsekakor pa jo ra nj« danes situacija povsem druga nego jo bila pred imenovanjem nove koalicijsko vlade, ki jo sestavljena na podlagi točne pogodbe. " It radikalskih krogov se sedaj potrjuje, da so klerikalci že dva dni pred demisijo samoradikalskcga kabineta bili v stikih in razgovorih s Pašičem o nadaljnji podpori. Za politiko Samostojnega dem. kluba ENODUšNt ZAKLJUČKI ZAGREBŠKE OBLASTNE ORGANIZACIJE, ZAUPNICE 17. VSE DRŽAVE. Beograd, 5. aprila, p. Danes dopoldne j nišivu Demokratsko stranke v Zagrebu ob 10. se jc vršila seja samostojnega j vršila konferenca, na kateri je dr. Srd jan demokratskega kluba, na kateri sc jc j P.udisavljevič poročal o politični situaciji, razpravljalo o proglasu, ki ga nameniva ! Fo njegovem govoru se je razvila živahna izdati klub na somišljenike demokrat« j diskusija, po kateri jo bila soglasno spre-ske stranke. Ta proglas bo odgovor na i jota nastopila resolucija: proglas Davidovičcvc skupine ter bo j 'Zagrebška organizacija Demokratske prcciziral stališče samostojnega demo« ] sirnuko jo ponovno dvignila svoj glas kretskega kluba z ozirom na nasta'o po« ' proi i pogrošnemu delu predsednika slran-litično situacijo. V redakcijski odbor so ko Ljube IMvidovida iu hkrati zahlevala izvoljeni Pribičevič, Vukosavljcviv. h a« - Ui^anjo lcompetontnih forov stranke, da novič in Grisogono. Proglas bo dolini- so napravi konec anarhiji v stranki in tivno odobren na pondcljkovi seji uvede pravilno poslovanje. Vsi napori to kluba. organizacije so bili zaman, ker jo Oavido- Nove blaznosti Stjj. Radica RADIČ ODKLANJA VSAKO MISEL NA LOJALNOST. — NJEGOVI POSLANCI SO ŠLI V BEOGRAD LE DA OČUVAJO EVROPSKI MIR PRED NASILNOSTMI JUGOSLAVIJE! Dunaj, 5. aprila, j. 0 politiki IIRSS v dcnce beograjske vlado. To bi povzroči- parlamentu je danes podal St. Radič slo-dečo izjavo: »Ml ne mislimo na to, dati kako izjavo lojalnosti, že iz cnostavno-ga vzroka ne, kor za sedaj nočemo načeti vprašanja državne oblike. V teku pogajanj, ki smo jih vodili z beograjskimi politiki, so je to od našo strani dovolj poudarjalo. Da smo prepričani republikanci, to vedo sedanji beograjski vlastodržci. Sedaj gre predvsem za padec sedanjo vlado, ne le v interesu hr-j vatskega in slovenskega naroda ter ostalih naelonalitet, temveč naravnost v interesu celo Evropo, da celo v interesu evropskega miru. Dosedaj nismo hoteli iti v beograjski parlament, kor smo vedeli, da bi naš prihod v toliko ojačil stališče Pašiča, ker bi so vsi srbski elementi no glede na njihovo dosedanje opozi-cionelno stališče takoj postavili na stran Pašiča. Razkol v demokratski stranki tor priklopitev njenega desnega krila, ki je pod vodstvom Pribičeviča, Pašiča, kaže, da smo docela pravilno ocenili situacijo. Ako smo kljub temu dejstvu prišli v skupščino, je vzrok v" tem. da smo hoteli preprečiti zlo, ki smo ga pričakovali z vso gotovostjo. Ml vemo namreč, da bi se kor.com marca ali najkasneje v prvi polovici aprila imel izvršiti napad na Bolgarijo. Našo informacijo iz inozemstva so potrdile to imperialistične ten- lo novo vojno. Pašičova vlada je smatrala ta trik ne kot vojno, temveč kot kazensko ekspedicijo. Cilj to okspedici-jo pa bi bil osvojitev bolgarskega «ruhr-skega ozemlja« ined Carlbrodom ln Ču-stendilom. Pašič in njegovi imperialistl pa so no bi bili zadovoljili s tom uspehom, kor obstoji njihov osvojovalni program še iz dveh drugih faz, in sicer iz okupacije Skadra ln Soluna. To dvo eks-pcdiciji so sicer ne bi bili izvršili letos. Lotos so so hoteli zadovoljiti z bolgarsko vojno. Šli smo v skupščino, da se bojujemo proti tej imperialistični politiki, da preprečimo vojno, ki bi bila lahko povzročila evropsko konflagracijo. Njeno stroške bi morali prevzeti vsi narodi Jugoslavijo, zlasti tedaj, ako bi bila eks-pedioija imela uspeh, ki si ga jo zažolel Pašič. Ker smo proti vsaki nasilni rešitvi, hočemo tudi v jugoslovenski državi rošiti ustavno vprašanje mirnim potom. Volitvo, ki se bodo vršile poleti ali najkasneje jeseni, bodo dale možnost za to. To je našo trdno prepričanje. Iz tega sledi, da bomo mirno čakali na ta trenutek in da no mislimo na to, dati kako lojalitetno izjavo kot protivrednost za revizijo ustave, temmanj ker se ne bomo zadovoljili zgolj z revizijo ustave. Raj nam gro za popolno preuredilo današnje jugoslovanske države. Jutri sc vrši v Novem Sadu zbor z.i< upnikov DS iz Bučke in Srema. Zbora so udeležijo dr. Lukinič, minister dr. Popovic in prof. Ivanovič. Na to jc klub sklenil, dn povabi ne« katere ugledne demokrate neposlancc v poseben odbor, ki bi skupaj s klubom odločeval o važnih političnih vprašanjih. Iz Beograda so danes vstopili v ta odbor rektor univerze prof. Bogdan Gavrilo« vič, profesorja dr. Aleksander Belič ter dr. Ivanovič in znani zdravnik dr. Dra« gutin Radišič. Izjave solidarnosti s klubovo politiko iz vse države sc množijo. Danes so pri« spele zaupnice od organizacij iz Ko« vina, Subotice, Tačcv.i, Kondžc in Mi« trovice, nadalje iz Splita, Sibcnika, Kili« na, Zlarina, Biograda na Moru, Dubrov« nika, Kotora, Makarskc, Obrovca, Met« koviča, Supetra ter otokov Visa, H vara in Raba, dalje iz Maribora, Ljubljane, Sušaka, Subotice, F.rceimovcga, Mosta« ra in Kočevja. Značilno pa jc, da zače« njajo prihajati izjave solidarnosti tudi iz Sumadije ter jc med drugim demo« kratska organizacija v Šabcu z 12 proti trem glasovom sc izrekla za politiko Svet. Pribičeviča. Tudi iz Makedonije prihajajo zaupnicc. Zagreb, 5. aprila, r. Nocoj so jc v taj- vie krenil vstran od izvrševanja dolžnosti šefa v istini demokratske stranke, prisvajajoč si brezodgovornost nc glede na določbo zagrebškega kongresa. Njegovo postopanja dokazuje, da jo s svojimi ožjimi prijatelji pogazii zaključke zadnjega kongresa stranke in iz osebnih razlogov na-slopal proli ljudem, ki jih je v neskladju s statuti stranko bolel vreči iz Demokratskega kluba. Zato namerava Demokratska organizacija v Zagrebu proglasiti Davldovičev proglas kot nepravilen in brezpredmeten. Hkrati vzenia ta organizacija na znanje ustanovitev Samostojnega Demokratskega kluba, ki mu, smatrajoč. da edini 011 nadaljnjo dosedanjo politiko integralnega narodnega in državnega edinstva v smislu programa Demokratsko stranke, poklanja popolno zaupanje in mu poverja posle svojega parlamentarnega predstavnika. Prepričana je, da bo klub nastopil proli separatizmu in hegemoniji gotovih elementov in da bo delal nn socijalno in inodorno uroditov državo in niti najmanj ne dvomi v končni uspeli njegovega prizadevanja.* Pa sprejetju te resolucije jo predlagal predsednik sestanka kanonik dr. Stjepau Ko-rcnič, da sc Pribičeviču pošlje brzojavni pozdrav, kateri predlog Je bil sprejet z burnim odobravanjem. UVELJAVLJENJE SEKVESTRSKIH KONVENCIJ. Beograd, 5. aprila, r. Danes popoldne 30 bile izmenjano ratifikacijske listine konvencij med našo državo in Avstrijo, ki se tičejo predvsem ukinjen ja sekve-strov avstrijskih državljanov. Ceremonijo sta opravila z naše strani dr. Otokar Rvbar, a z avstrijske odpravnik poslov na našem dvoru IToffingcr. KAKO RUMUNI EVAKUIRAJO NAŠE KRAJE. Beograd, 5. aprila, p. Naša vlada je bila obveščena z rumunske meje, da so 4. t. m. naše oblasti prevzelo od rumun-sklh oblasti Dardanj. Rumuni so zapustili te kraje, vendnr so pred svojim odhodom opuslošili posamezna solo in so ta-mošnjo srbsko čitalnico popolnoma deva-stikali. REŠEN KONFLIKT. Boograd, 5. aprila, p. Minister snobra-čaja je dovolil, dn smejo muslimanski prometni uradniki nosili tudi v službi les. S lem je rešen konflikt, ki jo v Bosni nekaj časa grozil izzvati resne posledica. PRED RAZPUSTOM FRANCOSKEGA PARLAMENTA. Pariz, 5. aprila, j. Zbornica bo najbrže v torek razpuščena. Sinoči je parlament sprejel šc oenzijski zakon, ANGLEŠKO-RUSKA KONFERENCA. London, 5. aprila, s. Ruska delegacija za rusko-angleško konfcrcnco dospe semkaj v torek. Konfcrcnca se prične ali v sredo ali v četrtek. SKUPNI VSTOP NEMČIJE IN RUSIJE V ZVEZO NARODOV. London, 5. aprila, e. «Daily Herald« doznava, da sc jc med Rusijo in Nemčijo sklenila pogodba, s katero se Nemčija obvezuje, da nc sprejme povabila za vstop v Zvezo narodov, dokler le-ta nc bo tako organizirana, da bo ruska vlada mogla sprejeti povabilo za vstnp vanjo. TURKFSTAM V ZVEZI SOVJETSKIH REPUBLIK. Pariz, 5. aprila, c. Listi javljajo iz Allahahada: Državi Chlvva in Bukara ste vstopili v Zvezo ruski'] sovjetskih rc-publik in lako priznali nad seboj vrhovno oblast moskovske vlade. BOMBA V BERLINU. Bciiin, 5. aprila, j. Včeraj je prišlo v Berlinu po ncmškonaclonalnetn zborovanju do spopadov s komunisti. Od komunistične strani je bila vržena bomba, kl je eksplodirala v sredi dvorane. Osem oseb ic bilo težko ranjenih. Sanacija Madžarske Budimpešta, 5. aprila, s. Narodna skupščina je danes pričela razpravo o sanacijskem predlogu. Debalo jo olvoril referent Tibor Kallay, ki je 'zjavil, da ima sedaj Madžarska možnost in voljo izvršiti prostovoljno določeni sanacijski program. Vloga generalnega komisarja bo obstojala v tem, da bo registriral uspeh tega dela. Kar se ličo finančnega pooblastila, ki so ima dati vladi, nikakor ne gre za diktaturo, temveč lo za to, da narodna skupščina prostovoljno omeji svoje suverene pravice. Vendar pa bo imela vedno priliko odreči vladi svojo zaupanje . Ministrski predsednik gro! Bethlen je izjavil k sanacijskemu programu, da bo ta povzročil, da se bodo viri, ki so so dosedaj izrabljali za reparacijsko svrhe, izrabljali za svrhe države. V notranjosti se more pričakovati socijalno pomirjenje in konsolidacija. Vsekakor pa bodo morali vsi družabni razredi doprinesti veliko žrtve. Ministrski predsednik jo v svojem nadaljnjem govoru 7. visokim priznanjem govoril o Zvezi narodov. MOSKVA IN DUNAJSKI PRELOM. Moskva, 5. aprila, s. Vest. da se je rueko-rumunska konferenca na Dunaju končala brez uspeha, je tukaj povzročila veliko razburjenost. «Izvesttja» primerja vprašanje Besarabije z vprašanjem Alza-cije-Lorono ter pravi, da bodo sovjeti za vsako ceno skušali doseči svoj cilj v Besarabiji. Trenutno hočejo čakati, da pride ugodnejši čas za praktično izvedbo načela samoodločbe. PROTINEMŠKE DEMONSTRACIJE V VARŠAVI. Varšava, 5. aprila, j. Danes je prišlo tukaj do velikih protinemških demonstracij. Policija jc zastražila nemško poslaništvo in nemški urad za izdajanje potnih listov. Vzrok za demonstracije jc še nepojasnjeni revolverski atentat proti poljskemu konzulu v Allenstclnu. TVORNICA SMODNIKA ZLETELA V ZRAK. Bnri, 5. aprila, c. Snoči okoli 21. ure jc močan pok pretresel vse mesto. Zle« telo jc v zrak veliko pritlično poslopje v katerem sc jc nahajala majhna tovar« na smodnika, last neke vdove Mali. Stene sosednjih hiš so sc tudi večinoma porušile. V hiši, ki jo jc eksplozija po« polnoma razrušila, so sc tedaj nahajali: lastnica, njena mati, trije lasfničini brat jc iu neki dclavce. Lastnica jc izdihnila takoj, ko so jo prinesli v bolnišnico, mati je umrla ponoči, en brat jc umrl danes zjutraj, drutfi pa se nahaja tudi v zadnjih izdihijajih. Ostala dva pa sta tudi nevarno ranjena. Nesreča jc na« stalit menda tako, da jc iskra padla v zaboj, v katerem sq sc nahajale že na« polnjene bombe. Popuščanje grških rojalistov Atene, 5. apr. h. General Mctaxas je dospel iz Brindisija na Krf, kjer ga je prebivalstvo, ki jc po večini rojallstič« no, cntuziastično sprejelo. V nedeljo Odpotuje v Atene. V nagovoru na mno« žico jc izjavil Mcta.\as, da jc vprašanje ustave vprašanje drugega reda; v prvi vrsti gre za prospeh naroda in države. Metnxas se jc s to izjavo postavil proti intransigentnim rojalistom, ki hočejo napraviti vprašanje kraljestva za glavno vprašanje. Pozval je prehivalstvo, naj se vsekakor udeleži ljudskega glasova, njn, ker bi neudeležba pomenila antlpa. triot.iki zločin. Grki, je dejal Metanas, sc morajo medsebojno razumeti, sicer bodo Grčijo njeni zunanji sovražniki raz kosali. VSLED ŽENE ONEMOGOČEN DIPLOMAT. Dunaj, 5. aprila, s. Bivši italijanski po-slanik Orsini-Baroni, ki je tri lela zastopal italijansko vlado na Dunaju, je bil pred nekaj tedni premeščen v Bruselj. Vendar pa Orsini-Baroni ne more nastopili svojega novega mesta, ker mu je belgijska vlada odrekla agrement z utemeljitvijo, da jo njegova soproga Nemka, rojena Gutmann. Njen brat Herbert Gutmann 40 ravnatelj cDresdener Bank* ter so jo za vojno bojeval v nemški armadi \ KUGA V INDIJI. Bcmbay, 5. aprila, c. V Pendžabu se jc pojavila kuga in sc vedno bolj raz« šlrja. V Lahore, kjer se jc pojavila najprej, jc po 20 do 30 mrtvih na dan. Ravno tako resen jc položaj tudi v Delhiju, ŠPORTNA SENZACIJA V ANGLIJI Veslaška tekma Cambridso : Oxiord, Čotrt milijona gledalcev. London, 5. aprila, h. Proti vsakemu pričakovanju jc veslaško moštvo vseučilišča v Cambridgcu premagalo danes v vsakoletni veslaški tekmi na Tiicmsi moštvo oxfordskc univerze s 4 I11 pol dolžine. Pri prvi milji vodi Oxford, vendar pride Cambridgc takoj v isto linijo ter kmalu vodi ter vedno bolj prehiteva. Pri druRi milji prehiteva žc za dve dolžini. 0.\ford skuša popraviti svojo Izgubo, vendar pa zmaga Cambridgc z zgoraj omenjenim rezultatom. Današnja tekma jc bil 76. boj med obe ma moštvoma. Dosedaj jc Oxford zmagal 40 krat, Cambridgc pa 35 krat. Boju jc prisostvovalo 250.000 gledalcev. Pri finishu sc jc eden veslačev Oxforda onesvestil. Proga znaša 6838 m, ki jo je zmagovalno moštvo prcveslalo v času 18:41. Predlogi ekspertov Berlin, S aprila, g. »Vossischo Zeitimg» poroda U Londona, da je komisija strokovnjakov sprejela soglasno sledeči program: 1.) Vzpostavitev popolne avtoritete nemške vlade v zasedenih ozemljih v gospodarskih vprašanjih, odpravo carinsko moje, podreditev železnic v Ponthrju ln Foronju pod nomško vodstvo. Odstraniti se morajo tudi vse odredbo, ki ovirajo nemško industrijo. 2.) Nemčija dobi štiriletni moratorij, tekom katerega se mora nadaljevati dobav Ijanje premoga in plačati stroški okupacijskih čet. Za te dajatve pa moro Nemčija najeti posojilo, ki naj ga jamčijo dohodki državne železnice. Vrednost stvarnih dajatev in plačil za okupacijske stroške se omeji skupno na pol milijarde zlatih mark. V slučaju izredno naglega izboljšanja finančnega položaja jo predvidena možnost manjših plačil v gotovini v zadnjih dveh letih, in Bicer na podlagi indeksa o blagostanju. 3.) Po preteku moratorija plača Nemčija letno dre in pol milijardi na reparacijah. Plačila so zajamčijo z dohodki carin in monopolov na sladkor, žganje in tobak v višini 1200 milijonov zlatih mark dalje s hipoteko ni državno železnice v višini 600 milijonov, s hipoteko na industrijska in kmetijska posestva v Višini 860 milijonov in s prometnim davkom v višini "00 milijonov zlatih mark. Poročilo bo izročeno repnraci.iski komisiji s posebnim ceromonijelom, najbržo v pondeijek. Pariz, 5. aprila, h. Prvi krtačni odtisk poročila strokovnjakov je že gotov. Iz« vedle se bodo le še nekatere manjše ko« rekture, vendar se pa poročilo iz teh« ničnih vzrokov nc more izročiti repura« cljski komisiji pred sredo ali četrtkom. SEJA POSLANIŠKE KONFERENCE. Pariz, 5. aprila, h. Poslaniška konte« renca je danes poleg tekočih zadev raz« pravljala tudi o nemški noti od L npri« ia. Vendar pa ni prišlo do koristne iz« menjave misli, ker morajo poslaniki šc> le dobiti instrukcijc svojih vlad in ker se italijanski poslanik iz zasebnih vzrokov ni mogel udeležiti seje. Konferenca* »e sestane konccm prihodnjega tedna. potrebni obtcžllnl materijal, nl naloga policije, da se loti tega dela, marveč nalaga zakon izrecno, da mora to delo prepustiti poklicanemu preiskovalnemu sodniku. Mesto tega je policija sama vodila delo, za katero nI poklicana in vodila je je na način, kl Izziva kritiko. Ne le, da sc je posluževala zabranjinili sugestlv-nlh vprašani, marveč je sploh nastopala tako, da bi starejši dljakl-pravnlkl ob Mayerju, Orossu, Fingcrju, Lohslngu ali Dolenčevih skriptili že vedeli, da je bolje drugače. Docela deplasirana je bila tista uprizoritev, da osumljenca postavijo pred žrtev in ga tam opazujejo, ali menja barvo, ali mu zadrgeče obraz itd. Tudi če se vse to zgodi, kaj bl bilo s tem dokazano? In kaj Je dokazano s kakršnimi koli odgovori na sugcstlvna vprašanja? Posebno umestno je tudi bilo, da so vodili osumljenca peš na lice mesta, dalje da so mu najpreje povedali ali vsaj omogočili vednost Informacije, da nesrečna žrtev več nc živi, da je preiskava torej oh glavnega svedoka. Ta zavest mora vsakemu zločincu dati mnogo ali preveč sigurnosti. Povrhu jc bila javnost Izključena, dasi Je na celem svetu sodelovanje publike drugim, uspešnejšim policijam dobrodošlo In zlasti sodelovanje novinarjev. Policijskih psov je tudi v Ljubljani nekaj. Ali so stopili tu v akcijo? Kar je doslej znanih podrobnosti, so izšle po velikem delu lz publike, vrsta podrobnosti jc sporna, nejasna, — vse to zalo, ker Ic proti izrecni določbi zakona vodila preiskavo mesto preiskovalnega sodnika nckoinpctentna oblast cclo vrsto dni In je pri tem postalo vprašljivo, če se bodo dale storjene pogreške sploh še popraviti. Jerančičev sluča) dokazuje, da treba v vodstvu policije v Ljubljani sposobnejših moči, ki poznalo moderno prakso, rcspektiralo zakon in uvažulelo lavnost. K. Zavožena preiskava (Iz pravniških krogov.) Umor nesrečne Fanike Petkovškove se je izvršil v noči od pondeijka na torek. Osumljeni Jerančič jc bil aretiran v torek dopoldne, sodišču izročen pa šc ic — v soboto 5. t. m. Zakaj tako pozno? Po določbah kazensko-pravnega reda se sme arctaclja osumljcnca praviloma izvršiti le na ukaz preiskovalnega sodnika. Po §. 177. k. p. r. sinejo organi varnostnih oblasti izjemoma brez pismenega ukaza osumljenca začasno pripreti, da se privede pred preiskovalnega sodnika, v slučaju §. 175. št. 1 — 4 k. p. r., ako zaradi nevarnosti v odlogu ni mogoče popreje dobti sodnikovega ukaza. Priprtega mora policijsko oblastvo nemudoma zaslišali. Ce se pri tem pokaže, da. ni vzroka za njegov nadaljni pripor, ga mora policija brez odloga izpustiti, v nasprotnem slučaju pa tekom 24 ur izročitl preiskovalnemu sodniku. Ker govori §. 175. št. 1. o slučaju, da ie storilec zasačen na zlem činu ali pa čc ga takoj po dejanju ljudski glas osumi ni dvoma, da je policija smela v Je-rančičevem slučaju izvršiti aretacijo tudi brez ukaza preiskovalnega sodnika. Popolnoma nezakonito pa je njeno postopanje, da je držala osumljcnca skoraj pet dni v svojih zaporih in ga je še lo v soboto predala sodišču. Policija se je očividno trudila, da bi pripravila osumljenca do priznanja. Ta njena dobra volja je pa ne upravlčuje, da je kršila zakon. Sedaj pa pridemo do povsem neumestne uprizoritve. Kdo ie dal policiji pravico, da aranžira neke vrste teatrallčno konfrontacijo osumljenca z mrličem, In da operira s sugestivnimi vprašanji, češ, ali more osumljenec Izjaviti, da ni kriv? (Posnemam te podatke Iz novinskih poročil.) Osumljenčev molk ne more slutiti v dokaz in niti indic za krivdo. Celo ev. priznanje pred policijo je le relativne vrednosti; brez vrednosti pa je, 'čo sc doseže z neprimernimi ali celo nedovoljenimi sredstvi, z duševnimi mukami, ker se bo takšno priznanje takoj preklicalo, čim odpade pritisk. Naloga policije sploh ni, da pridobi priznanje osumljenčevo. Njena naloga ie v prvi vrsti, da z največjo, natančnostjo zbere in ugotovi dosegljivi materijal, t. j. dejanske okolnostl, katere je mogoče zbrati v tem slučaju tudi brez osumljenčevega priznanja. Izvršiti Je trebalo čim podrobneje vse poizvedbe o prejšnjem življenju osumljcnca, niegove navade, občevanje iu okolico. Se le potem, ko bi policija vedela, s kom ima opravka in kakšne vrsic človek jc osumljenec, bi morda dognala stvari, katere bi so mu mogle predočltl kot očividno dokazane. Tako bl se množina podrobnostnih ugo-iovitev nakopičila. Le tako bl se moglo pričakovati, da bo osumljenec, ki še vedno taji, priznal. Takšno priznanje mora biti torej nujno, izvirati mora Iz vrste prcdočenili poizvedb, ki vzbude v osumljencu prepričanje, da njegovo hudodelstvo iti več skrivnost. Ce priznanje nc sloni na tej trdni podlagi, če nc Izvira Iz metodičnega dela Izslednika In mu nc pade takorekoč kot zrelo jabolko z drevesa, Je ves trud zaman, da, cclo Ic v podporo onemu, kl hoče svoj čin prikriti. Ker pa se razume samo ob sebi, da Je v 24 urah navadno nemogoče zbrati ves + Novo vlačugarstvo klerikalne pulltiko. Iz Beograda nam poročajo, da klerikalni poslanci navzlic opoziciji In obstrukciii In ne oziraje sc na g. Davidoviča in Radiča zopet prav pridno pritiskajo na kluke vrat gospodov ministrov «korupcijskc lil nasilne vlade«. Klerikalcem pa ne gre le za to, da pograbijo kako drobtino z vladne mize, marveč oni razpravljajo z vso resnostjo tudi o tem, kako bl se približali tej «v!adl korupcije in nasilja«. V ta namen so se že pričeli razgovori med klerikalci in radikali In Izgleda, da gre le za višino kupnine, pa bi tigri bili pripravljeni nele zapustiti opozicijski blok, marveč tudi podpirati, ali cclo vstopiti v novo koalicijsko vlado. «Slovcncc» o tem najnovejšem vla-čugarstvu klerikalne politike morda še nič nc ve; zato tako neprevidno piše. Opozarjamo ga zato mi na ta važen preobrat klerikalne politike v Beogradu in mu svetujemo naj bo bolj previden v svojih napadih, da mu ne bo treba čez teden dni zopet menjati fronte. Tudi pri •Slovencu« bl gospodje morali vedeti, da so čudna pota božje previdnosti, a še boli čudna so pota, kadar se postavlja j na pradaj vlačugarska politika SLS. I + Nehajte vendar varati javnost. »Slovenec« je še vedno pridno na delu, da zakrije katastrofalen poraz politike dr. Korošca. Pred letom dni so šli klerikalci v boj za avtonomijo ter obetali vo-lilccm raj že na svetu, če oni zmagajo. Po enem letu se vrača 21 klerikalnih tigrov domov brez avtonomije In brez vsakega uspeha za volllce. Celo leto so siccr pobirali klerikalci z vladne mize g. Pašiča drobtino, a to le za njihove strankarske in osebne koristi. Klerikalci so dosegli, da sta bila po njihovi volji nastavljena dva škofa, dosegli so draginj-sko doklade za duhovščino, dosegli so za leinenatarjc privilegirano stališče v vojski, dosegli so, da jim je minister ver ustavil reševanje prošenj za odpravo bere, dosegli so za SLS ugodno rešitev vprašanja »Kmetijske družbe«. Samo za črno gospodo in za svojo partijo so skrbeli lil želi, ničesar pa nimajo pokazati, da bi bili kaj storili za ljudstvo. Do novega leta jo bil dr. Korošec s svojimi tigri ravnotako dober pomagač samoradi-kalskega režima, kakor Turki, ali Nemci. Le kupna pogodba je bila drugačna In tik pred vladno krizo so radikalcl še zatrjevali, da bodo klerikalci njih podprli. Ni dvoma, da so tigri igrali dvojno ulogo ter stavili na dve karti. Zato pa ie le dokaz popolne Izprijenosti in nepoštenosti klerikalne politike ako »Slovenec« sedaj s takim besom pobija novo vlado. Razumemo, da mu Je žal, da jc padel satnoradikalski režim Markovega protokola, od katerega so skrivaj debro živeli klerikalci, četudi so v javnosti markirali »nasprotnika«. Nihče pa ne more razumeti zakaj »Slovenec« ne prizna, da jc v vsakem slučaju mnogo boljša koalicijska vlada radikalov in demokratov, kakor pa samoradikalsk! režim. Prvič so radikali postavljeni pod strogo kontrolo, drugič pa imajo sedaj tudi prečatiski kraji v vladi svoje zastopstvo, kl ga preje niso Imeli. Za prečanske demokrotc jc bila situacija pri zadnji krizi Jasna. Samo dvoje je bilo mogoče: ali nadaljevanje samoradikalske vlade ali pa Radlč-Koroščcva vlada za Davldovlčeviin figovim peresom. »Slovenec« vendar ne more od prcčnnsklh demokratov zahtevati, da morajo biti tako neumni, da bl sl sami dali vrv za vrat. Klerikalci naj rajše priznajo, da so jih demokrati v zadnji bitki prav pošteno našeškall In da oni sedaj zato tako trdilo, ker lili globoke rane strašno bole. Vse, kar pišeta »Slovenec« In »Domoljub« je vara-nje javnosti, da bi sc klerikalni volllcl po popolnem porazu svojih poslancev v divjem begu ne razbežali. + Akcija za odcepitev Hrvatske. «Hrvat» javlja, da beograjske »Novosti« po informacijah lz 2encve prinašajo vest o formaciji posebne lige za obrambo poedinih narodnostnih pravic. Tajništvo te lige je v Intimnih stikih z Bolgari ln Stl-po Radičem, ki ie dosegel, da se Je v ligi osnovala posebna propagandna sekcija za Hrvatsko republiko. Da se v kratkem Izda manifest za njeno odcepitev od kraljevine SHS. — »Hrvat« označuje to Informacijo za »naročeno denuncljacljo«, četudi beograjske »Novosti« zadnje dni služijo kot poloficiozni organ radičevsko zemljoradnlških simpatij. + Pismo posl. Koste Tlmotijeviča, kl ga je naslovil Glavnemu odboru DS v Beogradu, se,glasi: »V novlnah sein doznal, da sem včeraj (I. aprila) na seji Glavnega odbora, ki jI do kraja nisem prisostvoval, bil Izvoljen v akcijski odbor DS. Kakor je znano, sem na seji Glavnega odbora dne 31. marca t. 1. trikrat (preko običaja) govoril, dokazoval in prosil, naj se o izključitvi oddvojenih naših tovarišev v posebni samostalul demokratski klub ne stvori nikaka odločitev. Navedel sem razloge: da je Glavni odbor nesklepčen in da torej ne more storiti nobenega zaključka brez kršenja čl. 16. strankinih statutov. Nadalje sem navedel, da bl se s tem povzročil popoln razkol stranke od vrha do dna. Predlagal sem blažji in umcrjcnejšl odnos med obema kriloma vsaj do strankinega kongresa, dokler ne čujemo prijateljev in vo-Iilcev oziroma dokler ne minejo volitve, ki so v izgledu. Predpostavljal sem tudi možnost, da se odstrani razdvojenost in upostavl edlnstvo, če ne zdaj, pa vsaj v j doglednem času, dokler se ne končajo j volitve. Bal sem se, da Izstopimo z raz-! dvojenlma listama v ccll državi, kar bi1 pomenilo propast vseli naših skupin na ' korist naših skupnih nasprotnikov. Na- i vzlic temu pa Je zmagalo mnenje, da tre-1 ba oddvojcnc demokrrte — izključiti iz i stranke. In to je bilo tudi zaključeno. Ta! zaključek je povzročil tudi formacijo »akcijskcga odbora«. Obžalujem, da v ta odbor ne morein vstopiti, ker bi s tem pobil vse, kar sem doslej povdarjal in delal želeč preprečiti razkol. Ostanem šc nadalje Izvoljeni član Glavnega odbora in predsednik okrožnega odbora za sine-derevsko okrožje, prosim pa da sc ta ostavka vzame na znanje. — Kosta Ti-motljcvlč.« Iz demokratske stranke DANAŠNJI OKROŽNI SESTANKI V LJUBLJANSKI OBLASTI. V Laškem ob !>. uri v hotelu llcnke. V Brežicah ob 10. uri v gostilni gosp. Stirna, . Na Raki ob 9. uri. V Rajhenburgu ob pol 0. uri. V Kamniku ob 10. uri v čitalnici. V Skofji Loki ob 10. uri v bivši čitalnici. V Gorenjem Logatcu ob 2. uri v gostilni g. Riliarja. V Ribnici ob 4. uri popoldne pri «Ce-netu«. V Novem mestu ob 1. popoldne v Ela-ri gimnaziji. V Metliki ob pol 2. nri popoldne v čitalnici. V Črnomlju ob 2. uri popoldne v gostilni pri Spreitzerju. V Mokronogu pb 10. uri pri Mevželju. V pondeijek dno 7. aprila so vrši okrožni sestanek za kranjski sodni okraj v Kranju ob 1. uri popoldne. Delegat iz centrale, dr. Kramrr. tako-le: Edino fašizem j« zmožen ojača-tl kolonijalno politiko Italije. Dosedanji uspehi bo v tem pogledu naravnost prepričevalni. Eritreja, ki je bila. leta 1981. težko prizadeta po občutnem potresu, se polagoma vrača k svojemu normalnemu gospodarskemu življenju. Znatno se je okrepila na njenih tleh bombažna kultura. Z onako marljivostjo se razvija Ista kultura v Somaliji. V Libiji Be je položaj Italije zadnja leta neverjetno popravil. Koncem leta 1922. je imela Italija v posesti Bamo 15 tisoč kvadratnih kilometrov libijskega ozemlja, dane« ga ima 150 tisoč kvadratnih kilometrov. Sedaj stoji pred Italijo težek problem politične, prav no in upravne ureditve to kolonije. Za rešitev tega vprašanja so potrebna velika finančna sredstva, brez katerih jo utrditev italijanske pozicijo v tej deželi nemogoča. OBLEKE najboljšo, najeaneJSa, v oajvi5|l Iztiri Im J. MAČEK, Ljubljana Aleksandrova cesta 12. Posebni oddelek: otroike obleke, moiko perilo. teti/« — Italija In kalitat. Zmedo zaradi kali-fata je praktično izrabila Italija. Italijanski guvernor v Bongaziju, to jo v Tripo-litaniji, je izdal navedbo, da se v molitvah na ono mesto, kjer so prejo molili za kalifa, vstavi imo italijanskega kralja. Kako so izvršili Alahovi služabniki a) zapoved, moliti za gjavrskega kralja ni znano; poroča pa so, da jo muslimanska univerza v Kairu protestirala zoper to naredbo. — Trgovinska pogajanja med Nemčijo in Avstrijo. Prihodnji tedon prično na Dunaju trgovinska pogajanja med Nemčijo in Avstrijo. Nomška delegacija pod vodstvom tajnega, legacijskega svetnika pl. Stoc.khammcrja prispo na Dunaj dne 7. aprila, — Smrtne obsodbe v Varšavi zaradi bombnih atentatov. Vojnško okrožno sodišče je obsodilo poročnika, Wieezcrkie-Tvlcza in nadporočnlkd Eagynskega zaradi celo vrsto bombnih atentatov na smrt. — Kongres ruske komunistične stranke. Dno 20. maja so prične v Moskvi 13. kongres komunistično stranko, na kateri so bo vršila tudi volitev novega odbora. Volilno pravico na kongresu ima tudi v zadnjem času okoli 150.000 sprejetih strankinih članov in pride na tisoč volil-cov po on delegat. Centralni odbor stranke je sklenil, da se Izpremeni komisija za notranjo trgovino v samostojni ljudski komisarijat, katerega naloga bo, podpirati državno trgovino in zadružništvo in vršiti stalno kontrolo nad privatno trgovino in posebno veletrgovino. Novi komisarijat bo imel pravico, da uredi celokupno notranjo trgovino in regulira tržno politiko vseh trgovskih organizacij v katerih jo državni kapital. — Fašlstovskl uspehi v Italijanski ko-lonljalnl politiki. Na enem zadnjih fašistovskih volilnih zborovanj v Italiji, se je oglasil k besedi tudi kolonljalni minister Fodorzoni, ki jo opisal faSistovsko uspehe v Italijanski koloniialni politiki Gospodarstvo Tržna poročila Novosadska blagovna borza (5. t. m.) Pšcnica: baška, 2 odst., 315 do 320. — Ječmen: baški, 67 do 68 kg, 330 do 340. _ Oves: baški, 247 do 250. — Turščica: 235 do 240. — Fižol: beli, ba« ški, 725 do 735. — Moka: baza «0s», 505 do 510; «0ss», 510 do 515; «2», 450 do 455; «5», 380 do 390; «6», 320 do 330; »7». 280 do 290. — Otrobi: baški 210 do 215. Tendcnca nespremenjena. Tedenski pregled žitnega trga (5. t. m.) Pšcnica je imela ta teden zelo ne« stanovitno tcndenco. Ponudba je bila neobičajno velika v Banatu, a tudi v Bački sc je ponujalo v mnogo večji me« ri nego običajno. Mlini so malo kupo« vali. Zadnje dni je "bila ponudba neko« liko rezerviranejša. V Rački so cene pšcnici nazadovale od 340 na 320 Din z vtovornih postaj. V Srbiji se jc dobila pšcnica ponekod po 307 Din. Za hrvat« sko pšcnico 6c zahteva 325 Din s po« staje. — Povpraševanja po ječmenu je bilo malo. Ponujal se je ječmen v Bački težje kakovosti po 340 Din. — Oves sc je trgoval po 240 do 245 Din na baških postajah. — V turščici je bilo jako malo prometa. Ponuja sc bla« go po 235 do 237.5 Din z bačkih postaj. — Moka gre slabo v denar. Zato mlini omejujejo obrate. Prvovrstno blago je notiralo 560 do 570 Din paritetno v Za« grebu. — Otrobov jc malo na trgu. Trguje sc blago po 225 do 2-10 Din pa« ritetno v Zagrebu. Trg z usnjem in sirovimi kožami (5. t. m.) Kupčija ni posebno povoljna. — Vzrok temu je deloma v slabem vre« menu, ki ovira dobavo pomladanske obutve, deloma v pomanjkanju goto« vine. Ccr.c surovih kož so bile zadnje dni: Goveje lahke ?0 do 22, težke 23 do 24, telečje 30 do 35 Din za kg. Iz« dclki: kravji (vachc) kruponi težki 95 97 Din za kg, lahki 90 do 92, kravji (va< che) podplati težki 73 do 75, lahki 68 do 70, trikrat vloženi podplati 80 do 85, vratovi 50 do 52, aferni 36 do 40, notranjki 65 do 66, črno gladko kravje usnje 90 tlo 95, rjavo 100 do 105, črni gladki kipsi 110 do 120, boks teletina črna domača 26 do 28 Din za kvadrat, črna inozemska 30 do 32, barvana 32 do 35, goveji boks 22 do 24, šcvro do« mači 25 do 26, inozemski 35 do 36 di« narjev. Goriški trg (v lirah): Sveže maslo 14 do 16; mleko 1.20; med čist 10 do 12; jajca komad 0.40 do 0.50; čebula 0.80 do 1; fižo| navaden 2 do 2.20; solata 2.60; krompir 0.45 do 0.55; motoviicc 2.60 do 2.80; jabolka 2.20 do 3.40; orehi 4 do 4.60. panje poravnavo pri okrožnem sodišču v Celju je dna £8. maja ob 9. uri. Rok u zglasitev traja do 15. maja, najkasneje do 24. maja. = Denarni promet t Anglijo. Po odloku ministrstva za pošto in brzojav vpostavljcn denarni promet r. označeno vrednostjo med Jugoslavijo in Anglijo. Iz Anglije se morejo v našo državo posl i ti pisma z označeno vrednostjo do 120 funtov šterlingov. Pisma se pošiljajo pre-ko Ljubljano. = Uvoz vina v sodih v Švico. Zvezni odsek švicarski za javno ekonomijo jo Izdal splošno dovoljenje za uvoz narav, nih vin v sodih do 15 stopinj alkohola, Dovoljenje velja za meje od 1. apri-la do nadaljnjega. = Trgovinske bilance severnolstočne Evrope za leto 1923. V milijonih zlatih mark so to bilance nastopne: Rusija: uvoz 885.3, izvoz 411.6; Poljska: uvoi 894.6, izvoz 956.7; Finska: uvoz 809.?. izvoz 484.6; Litavska: uvoz 68.7, izvoz 61.7; Letonska: uvoz 178.0, izvoz 185.4; Estonija: uvoz 106.7, izvoz 65.4. Aktivno trgovinsko bilanco izkazujeta torej le Ru sija za 588 in Poljska za 62.1 milijona zlatih mark. Da je ruska trgovinska bilanca po zadnjih izredno slabih gospodarskih letih res za toliko aktivna, je malo vorjotno in se domneva, da se statistika ni vodila baš najvostnejšo. = Uklnjenjc carinarnic. Po rešenju ge-neralno direkcije carin sta ukinjena carinska oddelka v Bud vi in Komižu. N.i otoku Visu • je otvorjena (.poredna carinarnica. Borza = Naš železniški vozni park. Po na- redbi prometnega ministrstva se je te dni izročil pregled lokomotiv in vagonov na ozemlju vseh direkcij državnih železnic v naši državi. Iz teh podatkov jo razvidno, da imamo: za normalni tir 1921 lokomotiv in vagonov je nastalo največ a 866 izven prometa. Vagonov imamo za normalni tir 41.851; od teh v prometu 24.145, a kven prometu 17.706 vagonov. Od 708 lokomotiv za ozki tir jo 890 v prometu, a 313 izven prometa. Vagonov za ozki tir jo 4800; od teh 8650 v prometu in 1210 izven prometa. Tako stanje lhkomotiv in Vagonov jo nastalo največ zaradi tega, ker nimamo zadostnega števila kurilnic in železniških delavnic. ,= Dobave In prodaje. Dne 10. aprila ob 11. uri se bo sklonila v pisarni intendanture Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ponovna direktna pogodba za dobavo mesa za ljubljansko garni2ijo. — Pri upravi zavoda za izradu vojne odeče v Sarajevu se bo vršila dne 25. aprila prodaja 6'are vojaške obleke in druge vojaške opreme. Natančnejše v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. — Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje ofortalno licitacijo na 15. aprila za dobavo 80 komadov grafitnih topilnih loncev (Graphit3chmelztiegel). Pogoji pri ekonomskem odelenju direkcije državnih železnic v Ljubljani, GospoBvotska cesta (nasproti veleeejma) vsak delavnik od 10. do 12. ure. = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Ivana Jakša, trgovca iv St. Petru eri Zidanem mostu. Narok %a »kle- 5. aprila. TEDENSKI BORZNI PREGLED. Zagreb, 5. aprila. Na efektnem tržišču je v početku tega tedna začasno vladnla nekoliko prijaznejša tendenca zastran popravka naših arbitražnih papirjev na dunajski borzi. V sredi tedna so naši papirji na dunajski borzi ponovno oslabeli in se je ta nestanovitna tendenca prenesla tudi na zagrebško borzo, kjer so v glavnem vsi papirji oslabeli; vendar se pri nas trgujejo še vedno nekoliko točk nad dunajsko pariteto. Popustile so za več točk Eskompt-na, Etno, Srpska; slednja se je pod konec tedna trgovala brez kupona. PraŠte-diona je v početku tedna radi preobilice blaga oslabela, a se je koncem tedna zopet okrepila. Slavenska je bila celi teden nespremenjena, a koncem tedna je poskočila in dosegla zaključek 115. Pri industrijskih papirjih je vladalo večje zanimanje za Slavonijo, ki se jo ves teden živalmo trgovala. Vsi ostali arbitražni papirji so bili več ali manj zanemarjeni in je le redko prišlo v njih do katerega zaključka. Tudi državni papirji so bili ta teden slabi, zlasti Vojna škoda. Na deviznem tržišču je v začetku tedna zavladala slaba tendenca in so prvi dan borznega sestanka nazadovali vsi tečaji razen Prage, ki je zaradi čvrstoče na zunanjih trgih porasla pri nas na 246, po katerem tečaju je bilo mnogo povpraševanja. Takoj drugega dne je deviza Praga popustila na 242, na kateri višini je ostala do danes. Večji skok je zabeležil ta teden Pariz, a koncem tedna so se nekoliko učvrstilo tudi devize na London, Italijo in Ncw-York. Čeprav je bilo blaga na tržišču dnevno dovolj, je težko uspelo potisniti tečaje, ker so jo blago uporno držalo visoko, a Narodna banka je s svojimi intervencijami malo mogla pomagati radi omejenega dajanja blaga, večkral pa je tudi sama ponujala blago po previsoki ceni. Celokupni promet je bil la teden neznaten. Za posamezne devize so zabeležene nastopne spremembe: Dunaj je padel od 0.1152 na 0.115, Italija je poskočila, od 352 na 856, London od 830.5 na 351, New-York čok je ostal nespremenjen, Pariz je poskočil od 450 na 477.5, Praga od 238 ua 242 ln švica 1407 na 1417. V današnjem prostem prometu je bila v efektih tendenca zelo slaba. Promet je bil minimalen in je edino v Etno prišlo do zaključka po 142.5. Nekoliko zanimanja je bilo tudi za Slavonijo po 130. Ostali papirji so bili popolnoma zanemarjeni. — Na deviznem Iržišču je promet bil istotako zelo slab. Do zaključka je prišlo v devizah na Pariz po 472 In na Prago po 241.75. Drugače so zabeleženo nastopne taksaclje: Dunaj 0.115 denar, Italija 856 do 856.25, London 850 blago, New-York ček 81 in ena osni Inka blago, Pariz 472 denar, Praga 242.5 blago in Švica 1420 blago. » Beograd. Tečaji deviz so bili v glavnem nespremenjeni napram včeraj. Lo Dunaj ln Italija sta poskočila. Promet je bil minimalen. Vse povpraševanje je krila Narodna banka. Pod konec sestanka je vladala nestanovitna tendenca. Notirale so devize: Amsterdam 8005 do 8020, Dunaj 0.1147 do 0.1149, Bukarešta 42 do 42.5, Ženeva 1415 do 1417, London 850 do 850.5, Milan 850.25 do 850.4, Ne\v-York 81.2 do 81.25, Pariz 468 do 473, Praga 241.9 do 242, Solun 187 do 141, Sofija 58 do 59; elekti: 7 odst. Investicijsko 67, Vojna škoda 148.25; tormini: Amsterdam za 20. t. m. 8020, London za 15. maja 851, Praga za 30. t. m. 242. TRST: Borza radi volitev zaprta. CURIH: Beograd 7.10, New-York 5.73, London 24.79, Pariz 33.10, Milan 25.20, Praga 17.075, Budimpešta 0.0075, Bukarešta 2.97, Sofija 4.10, Dunaj 0.0081. BERLIN: Beograd 5.63, Dunaj 6.08, Berlin 18.45, Praga 12.71, Pariz 24.19, London 18.105, New-York 4.19, Curih 78.22. Pozdrav jugoslovenskim pevcem Včeraj in danes je LjubUnna zbrali v »Zvezi slovenskih pevskih zborov» včlanjeno pevce in pevke, mnogoštevilne zastopnike hrvatskih in srbskih pevskih društev ter delegate ministrstva prosveto v Beogradu, Dolga leta gojena iu propagirana ideja, .la jo ustanoviti Zvezo jugoslovoiukih pevskih zborov, dozoreva. Ljubljana, od nekdaj slavna po vztrajnem in smotrenem gojenju lepega petja, pozdravlja pcvcu in p"vkc umetnike. Slovenska pesem je bila stoletja nositeljica in razširjevalka narodne misli, slovenska pesem je bila Ečit in kopjo slovensko zavedno: !!, ona jc nosila v naše ljudstvo reformacijsko kulturo, jo odbila naklepe pro-tireformacije, pogazila jo neni"Wt'ir-stvo ter pripravila narod na i:ončn:> svobodo v itjedhijeni Jugoslaviji. Razvoj slovensko pesmi pomenja ? >•' vino naše kulturo in narodno emancipacije. Pionirji slovenstva in jugoslo-venstva so bili naši pevci od Trubarja doklej. Zato jih pozdravljamo s hvaležnostjo in ponosom. Na delo se zbirajo, -n resno razpravljanje reform, ki 'lažejo potrelino za naše in vobSe jugoslovensko koncertno življenje, na praktično organiziranje podrobnosti, ki naj dvignejo jugoslovensko petje in ;uv-tko izvajanje Cim bližje idealni d ivr-(on osti. Popoldne se vrši pod vodstvom iveznega pevovodje Z. Prelovca koncert, na katerem nastopi C ljubljanskih In 8 izvenljnbljanskih pevskih zborov r bratski tekmi za pevsko palmo. Nj tla ve, no blaga si ne. pridobiva po«i-mernica ali posameznik s svojim mnogoletnim požrtvovalnim sodelovanjem: vsi služijo z nesebičnim navdušenjem ideji, ustvarjati lepoto v harmonijah, dvigati duše iz vsakdanjo-! i r svetove večne krasote in utrjevati r srcih zavest, (la smo narod, sporočen umetnost gojiti in uživati. Iz Eeograila je prišla misel, da je treba ustanoviti Jugoslovensko pev-jko zvezo, kateri naj sledi Vseslovan-/ka. Današnjo zborovanje in koncert Ivorita nov, morda predzadnji koraA io tega cilja. Zclefii idealni discipliniranosti jugo-ilovenskih pevk in pevc-ev polni uspeh, pni kličemo prisrčno: Dobrodošli! drugi 709 članov z deleži 34.688 Din. Blaga se je prodalo za približno poldrugi ml lljon Din, imetje znaša ob zaključku 56(>.884 Din. Od čistega dobička okroglo 3000 Din se pripiše 2000 Din k rezervnemu skladu, ostalo pa so porabi kot temeljni znesek za pokojninski sklad. Podalo so jc obširno poročilo revizorja Glavnega Saveza, tudi so se izvršilo nekatere bistvene točke pravil. Do odobrit-j ve teli sa je zopet izvolil stari nadzorst-; veni odbor, upravni pa izpopolnil z vsto-I pom prof. Mastnaka In nadgeometra Bo-j .ieca. Občnega zbora se je udeležilo zadovoljivo število zadružnikov. Nabavljačka zadruga v Celju Celle, 5. marca. Nabavljačka zadruga javnih nameščencev in vpokojencev v Celju je imela v četrtek, dne 3. t. m. v Narodnem domu svoj letni redni občni zbor, ki ga je vodil predsednik upravnega odbora, ravnatelj Marinček, ter podal o delovanja zadruge nad enourno izčrpno poročilo. Zadruga se je v težkih gospodarskih prilikah, kakor so zavladale v pretočenem poslovnem letu v našem gospodarskem svetu, okrepila in prestala pod veščim vodstvom srečno težko preizkušnjo. Pomanjkanje denarja in naraščajoča obrest na mera na posojila bi bila gotovo kvarno vplivala na razvoj zadruge, ako bi ne bil nudil po nizki obrestni meri obratnega kapitala 300.000 Din Glavni savez in bi ne bila pomagala celjska Zadružna zveza, pri kateri je zadruga včlanjena, -e lepši razvoj zadruge ovira zlasti velika mlačnost članov, ki raje kupujejo drugod, dasi imajo pri svojem lastnem Podjetju dostikrat boljše blago po nižji ceni. Poslovni lokali so se tekom leta Prenovili In poslovanje se je vsled tega izdatno izboljšalo. Marsikateri nedostat-ki bi se lahko takoj odpravili, ako bl se razni kritiki vedno obračali na pravi naslov — na upravni odbor zadruge. Včlanjenih je bilo koncem leta 1923 pri za- Jerančič izročen sodišču Včeraj jc bH Jcrančlč izročen sodišču. Vsi poskusi policijskega izslednika, privesti osumljenca do priznanja, so ostali brezuspešni. Jeratičlč ic človek močne volje. Ko je bil pred leti osumljen radi vloma, je vztrajno zanikal vsako krivdo iu so je šo lc udal pod vtisom izpovedi njegovega sokrivca. Značilno jc, da pre-spava noči vrlo mirno In dobro, kakor da bi ničesar nc težilo njegove vesti. In vendar se vsi, četudi št: tako nevešče zbrani dokazi obračajo proti njemu In pozitivno razbremenilnega sc ni pokazalo nI-česar. Včeraj je policija izvedela za novo pričo, trgovskega praktikanta Karla C., ki jc kot bližji sosed mnogo občeval /. Jcrančiiem. C. jc v pondeljek zjutraj govoril z Jerančlčem, ki mu je baie delni: »Nocoj mora biti Petkovškova moja, ali jo pa ustrelim...» Pri zaslišanju C. teli besed nI vzdržal v polnem obsegu. Povedal pa jc, da sta ta dan z Jerančl-čem res govorila tudl o Faniki. Jcrančlč se jc hvalil, da jo bo «že dobiU, on da dobro pozna ženske. Ce ne gre drugače, je treba z revolverjem. C. je nato vprašal Jerančiča: »Ali pa Imaš revolver?«, nakar ie Jcrančlč smejč odgovoril: «Si ga bom že preskrbel, če bo treba!« C. je smatral razgovor bolj kot šalo. Ker sta oba posečala Isti trgovski tečaj, sta sc mnogokrat videla in pogosto govorila. Jerančič mu je tudi pred nekaj tedni povedal, da je pričel znanje s Fanči. Kolikor jc C. mogel spoznati, pa Jcran-čičtt ni šlo za globokejša čustva, temveč je smatral svojo znanje za eno ontii lju-bavnili razmerij, ki se dandanes tako često sklepajo na dni in im tedne... C. si zato ne more razlagati motiva tako da- lekosežnc odločitve, kl je vedla do umora. — Izpoved priče C. pridobiva na tehtnosti In pomembnosti v zvezi z izpovedjo železničarja Dečmana, ki je slišal Pet-kovškovo, kako je spremljajočemu jo ,!c-rančlču ponovno odgovarjala: »Pa ravno danes!« Sinoči ie bil ponovno zaslišan tudi šo delavec Franc Proscn, ki stanuje v baraki tik ob jami, v kateri je bil Izvršen zločin. Ta priča pripoveduje, kakor že prej, da je usodne noči okrog dvanajste ure, ko je stopil iz barake čul iz bližine kakih 50 korakov ženski smeli in živahno prigovarjajoči moški glas. Vrnil se je v barako in kmalu na to je zunaj počil strel, za katerega se pa nI mnogo zmenil. Še Ic drugo jutro jc zvedel kaj se je zgodilo in videl žrtev. Zaslišana je bila včeraj tudl neka gospodična, o prejšnjem ljubimcu pokojne Fanči, katerega je skušal Jcrančlč sumničiti, da je morda on morilec. Je to neki G. Izkazalo sc je, da je vsak sum proti G. brez podlage. Govorice, ki so se popoldne širile po mestu, da jc aretiran bivši ljubimec pokojne Fanči so brez podlage. Z izročitvijo Jerančiča sodišču je preiskava dana v roke sodnije. Jerančič pride pred prihodnjo poroto. Zločina razbojniške toJps Državno pravdništvo v Osijcku jc sestavilo obtožnico proti .lovi Carugi in trinajstim njegovim tovarišem. Obtožnica obsega 72 velikih s strojem pisa« nih strani. Od 14 obtoženccv jc 6 sc« ljakov, 1 mesar in 7 delavccv. Devet obtožcnccv jc oženjenih. Sam Jovo Ca< rttga jc obtožen v 2 slučajih radi za« vratnega roparskega umora, v 4 sluča« jih radi roparskega umora, v 4 slučajih radi navadnega umora, v 15 slučajih radi ropa, v 1 slučaju radi izsiljevanja, posilstva, goljufije in razžalitve urad> nih oseb. Za 7 obtožcnccv predlaga dr« žavno pravdništvo smrtno kazen, za pet obtožcnccv težko ječo od 10 do 20 let in za ostalo dvojico težko ječo od i do 5 let. Razbojniška tolpa Carugo jc umorila 10 in oropala 29 oseb. Vabila pričam za glavno razpravo, ki se pri« čnc kmalu po Veliki noči, bodo v krat« kem razposlana. Senatu, ki bo vodil razpravo proti Carugini tolpi, bo pred« sedoval predsednik osiješkega sodnega stola g. Markovič. Dopisi ŠKOFJA LOKA. Dramatični odsek tukajšnjega Sokola uprizori na svojem odru danes v nedeljo ob 20. uri krasno šti-ridejanko »čarovnica ob jezeru«. Režija in vlogo so v najboljših rokah. Igra jo izborno naštudirana ter obeta nuditi lep večer. Ceno običajno. KOČEVJE. Kočevski listič, ki izhaja takorekoč ob izključeni javnosti, s svojimi kronjuristi in zdravniki postaja zadnji čas zopet nekam agresiven, bodisi tudi lo da raaskira svoj umik. Sicer skuša zaman oprati so pangermanskega pečata, ki postaja neljub (menda tudi tiskarju), obenem pa kliče v isli sapi vse kočevsko nemštvo na okup. Gg. mladi Nemci nas morajo imeti za jako naivne, če mislijo, da smo popolnoma pozabili dogodek pred 3 leti, ko so šo resno sanjarili vnovič o črnordočežolti »republiki« s pomočjo komunističnega puča. Pa pustimo to in vprašajmo glede na zadnjo volitve v premoženjsko upravo: mar ni bila izdana parola — gegon dio «Krainor>? li ni uglo den duhov, dostojanstvenik izjavil, da ne voli Slovenca? in čo pravilo, da jo šlo lo 7.1 gospodarsko interese, čemu sto postavili izključno nacionalno listo in oleminirali na«, pozabivši na svojo beso-do, namesto da bi glasovali za skupno listo? Vso to so hočo zdaj junaško utajiti. Čeprav trdite, da imajo Slovonci lo eno petino glasov, Vam jo vendar dobro znano, da naša koalirana interesna skupina reprozontira 90 odst. celokupno davčne moči 7. dokladami vred. Lo dajmo j resnici in pravici tor morali čast! Zato pa hočemo in bomo tudi imeli kontrolo v premož. upravi, četudi proti Vam, ki Vam jo ušlo. da boste sedaj VI ltoman-dirali... Tisto pa, kar besedičito o bla-gopokojnomu g. Al. Loyu, jo za vsakega poznavalca razmer abotno. Saj sto na njo govo, oz. danes Jos. ROlhlovo grupo iz-I lili eelo golido črnila (rojaki Gonossen-|schafter žalostnega spomina!) — seveda brez škode za prizadeto. In nedavno šo ^to so zaklinjali, da so in učinkujejo »starini« kakor dinamit na Vas. Torej gg., lo privadite se: nekoliko več resničnosti, pred vsota pa skromnosti in manj terorja, pa bo za vso dobro! Zorko Prelovec (Ob 20 letnici njegovega delovanja.) Danes imajo naši pevci dvojno proslavo: glavno skupščino svoje vr» hovne organizacije, Zveze pevskih zborov, in mal jubilej, 20 letnico glasbenega delovanja neumornega zvezinega pevovodje g. Zorko Pre« lovca. Prclovcc jc rodom Idrijčan, kjer jc žc kot rcalcc ustanovil in vodil leta 1904 dijaški pevski zbor in kma« lu nato orkester «Struna». Par let jc vodil tudi zbor Delavskega bralnega . društva v Idriji. Po preselitvi v Ljub« ljano jc bil seveda tukaj zopet med pevci. Skozi tri leta jc vodil zbor «Mcrkurja», od leta 1910 pa se z vso ljubeznijo udejstvujc pri «Ljubljan« skem Zvonu«, katerega jc dvignil na prav lepo umetniško višino. Priredil je ž njim nad 30 koncertov v Ljub« Ijani in zunaj. Od leta 1921 jc prvi pevovodja in seveda tudi prvi dela« vec pri Zvezi slov. pevskih zborov, katere pomen nam bodo najlepše po« kazale današnje prireditve v Ljub« Ijani. Samoumevno „dela Prclovcc prav pridno tudi pri naši Glasbeni Matici. Pri vsem svojem delu pa najde šo vedno dovolj časa tudi za komponira« nje. Mnoge njegove skladbe (Rdeče ro« Zorko Prelovec kot dirigent. (Karikatura Frana Podrckarja). Ob dvajsetletnici želimo sebi in nje« že, Skrjančki, Doberdob itd.) so postale J mu, da nam ostane Sc do!go čil in agilen, že vsenarodna last. Upamo in želimo, kakršen jc danes, v prospev naše divne da nam jih da še več. i pesmi. ii »m n brez povijanja cen daj« G55/a moško, Mo in ttoHcljo MubGjana, Mestni trg 5. SLOVENSKA BISTRICA. V četrtek S. aprila so je vsled naročila velikega župana mariborske oblasti vršilo v tukajšnji me6tni občini glasovanje občinarjev v smislu § 75 obč. r. o sklepu občinskega odbora, da se ntvori v mestu na občinske stroške meščanska šola. Glasovanje je pokazalo, kako so ljudstvo zaveda pomembnosti to ustanove. Čeprav Imdo z vzdrževanjem šolo združena za občino občutna bremena, ni niti eden glasoval proli, pač pa so vsi izražali iskreno željo, da so naj prvi razred odpro že letošnjo jesen. Upamo, da bodo meiodajne oblasti ukrenile vso potrebno, da go ta želja izpolni. Vidi se, da sedanji •občinski odbor razumeva potrebe občinarjev in da vestno vrši nalogo, ki so mu jo zaupali. V soboto dno 12. aprila zvečer ob pol 8. uri in v nedeljo dne 13. aprila popoldne ob 3. uri priredi tukajšnja Čitalnica gledališko predstavo. Igrala so bo Finžgarjcva »Veriga«. Vlogo eo v rokah naših starih, znanih igralcev, vsled tega "si moremo obetati lep užitek. Vabimo k obilni udeležbi posebno našo kinet-sko ljudstvo, iz čigar življenja jo pisatelj g. župnik Finžgar posnel to igro. PTUJ. Občni zbor muzejskega društva v Ptuju se vrši dno !). aprila 1921. ob 17. uri v tuk. realni gimnaziji s sledečim sporedom: 1.) čitanje zapisnika; 2.) poročilo odbora; 3.) volitev častnih članov; t.) slučajnosti. Poslano. ,„81 Pošlo za 2000 oblek kamgarna in šu-vijota najboljših kakovosti prvih angleških, čeških in nomSkih tvornic. Ne zamudit« ugodno priliko I Lenasi & Gerkman. Sodišče § Sadno drevje jo izkopal na tujem posestvu ter ga presadil na svojo Kalin Jožef iz Malih dol. Na razpravi pa je krivdo zanikal ter trdil, da mu jc drevesa cdkazal na zemljišču neznan mož, kateremu jo moral tudi plačati za vsako drevo po 12.50 Din. Kor pa jo navedel smešno nizko cono in jo neposredno po dejanju sam tatvino žo priznal, ga jo obsodilo okrožno sodiščo v Celju nn en mesec poostrenega zapora. S Nesreča z lovsko puško. Pred celjskim okrožnim sodiščem so jn obravnaval v torek dno 1. aprila tragičen slučaj, ki j" vsled nepazljivosti zahteval človeško žrtev. Cer.jak Jožef, 67-letni posestnik v Zg. Leskovcti, jo bil dno 17. januarja na lovu. Pri povratku jo sicer na svojem vinogradu odstranil iz dvocevko eno putrono, droge pa vsled zarjavelosli cevi ni mogel in jo nameraval to storiti šelo doma. Ko se jo pa proti večeru vrnil na svoj dom, jo našel svojo sobo zaprto, vsled česar je postavil puško v veži v kot, da l>i jo spravil l*> povratku svojega sina. Med tom časom je šol 10-letui pastir Frane Kovačič z deklo Marijo Kočnvar na podstrešje po moko. Ko je zapazil deček dvocevko v kotu, jo ja vzel v roke in jo pomeril proti Mariji Kočovar, ki ga jn še posvarila, češ da ne zna ravnati s pnSko. Te besede so zadele dečkov ponos, Ua jo napel eelo petelina in sprožil. Za strelom sc jo slišal krik in smrtno zadeta v vr.it so jo zgrudila Hočevar na tla. Umrla jo prihodnjega dne v javni bolnici v Krškem. Cerjak, od mraza in tudl nekoliko od žganja utrujen, so je ravnokar spravljal že spat, ko sc jo vsled neprovidnosti zgodila tako velika nesreča. Obsojen jo bil na II dni, Kovačič pa na I tedno poostrenega zapora. The VibraAlorJess Twitv Ciilirvder Zmagovalec največjih 6vetovnili dirk v letu 1923 Tourist 7rophy (Anglija) ftcacvisS PriK do France 2 3 4 IIP MoiIjI 1924. ilvocilindrskl r.iotor Itomplolnn opremljen Din 16.000'-. Kajidoalnejš! stroj za ture in šport 9 HP, največji kumfort, električna naprava, kompletno opremljen Din 33.000'—. Glavno zastopstvo : Ov ŽUŽEK, Ljubljana Sadna ulica itev. 11 16is/a Telofon Intel-. 461. Kulturni Gledališki repertoarji Ljubljanska drama: N°(1clja, 6. ob 15.: »Smešne precijoze«, . »Priljudni komisar«. Ljudska predstava. Ob 20.: Kamela skozi uho šivan-ke». Izv. Pondeljek, 7.: Zaprto. Torek, 8.: «Othe!lo». E. Sreda, 9.: »Cezar in Kleopatra«. A. Utrtek, 10.: Zaprto. Petek, 11.: «KameIa skozi uho šivanke.« B. Sobota, 12.: «Ana Karenlna«. Izv. Nedelja, 13.: «Aua Karenlna«. Izv. : Ljubljanska opera. Nedelja, 6.: »Aida«. Izv. Pondeljek, 7.: Zaprto. " torek, 8.: »Faust«. F. Sreda, 9.: «Možiček». C. Četrtek, 10.: Modna revija. Izv. Petek, 11.: »Travlata«. Oostuje ga. Vc-sel-Po]la iz Zagreba in tenorist Alfonz ' Weiser Iz Prage. D. Sobota, 12.: «Manon Lescaut«. A. •Nedelja, 13.: »Sevllskl brivec. Gostovanje ge. Vesel-Polla lz Zagreba ln tenorista Alfonza Wciscrja Iz Prage. Izv. Bondeliek. 14.; Modna revija, Im.; r /| Celjsko gledališče. Torek, 8.: »Favn«. Gostuje ljubljanska drama. A. Mariborsko gledališče. Nedelja, 6.: «Divji lovec«. C. Premijera. Pondeljek, 7.: Zaprto. Torek, 8.: »Divji lovec«. D. Ljubljanska opera. Pri torkovi uprizoritvi cFavstn* poje vlogo Margareto gospodična Zlata Djundjonac, članica zagrebške opere. Mladino srednjih in meščanskih šol šo enkrat opozarjamo na današnjo X. mladinsko predavanje, ki se vrši. ob 11. dopoldno v prostorih Filharmonije. cStabat mater*. Ljubljanska Glasbe-na Matica ponovi na svojem cerkvenem koncertu, ki se vrši na cvetno nedeljo 13. t. m. točno ob pol 8. zvečer, svetovno-znano Dvofakovo , tToske> in . Njen nastop kot »Margareta* je bil zaradi ohripelosli minuli teden odpovedan in jo preložen. V Poznanju gostuje že tretjič g. So vil ski ter je za mesoc april in maj t. I. ondi pogodbeno vezan nastopili šestnajstkrat. Pojo (Zidovka), o'-He francoski poisson d'Avril še v dru-•pe, zlasti hrvatske provincialne liste, ■ali pa nas colo morda kateri počasti s kakšno prav zajedljivo polemiko, kar bi bilo še najbolj zabavno. M. A. C. * * Promocija. Včeraj opoldne sla bila na ljubljanski univerzi promovirana za 27. novembra 1928. nove penzije v dinarjih od dneva upokojitve po 26. avgustu 1910. Ker pa ta odlok do danes še ni bil izvršen, prosimo gg. ministra prosvete Pribičeviča ter poslanca Reitnerja, naj blagovolita takoj posredovati, da ao to v najkrajšem času zgodi, ker prizadeti že zelo težko čakamo na to izplačilo. * Pevski praznik v Ljubljani. Ma pevski praznik pridejo danes kot gostjo: Kislo Oilavlč, načelnik umetniškega odele-nja v niinietrslvu prosveto, ki si ogledu obenem tudi druge našo kulturno institucije; Kosta Manojlovič, protesor glasbene šole in skladatelj v Beogradu kot zastopnik iSavcza srbskih pevskih društev* ter Uudolf Matz, tajnik »Saveza hrvatskih pevskih društev*. * Smrtna kosa. V Novem mostu je včeraj umrla ga, Nežka K ti s s e 1, roj. Lipovec, ugledna trgovka in posostnica. Pogreb bo jutri, v pondeijek popoldne ob 4, uri. Blag ji spomin! Odbor podružnico vojuih invalidov v Žireh se tem potoni unjtopleje zahvaljuje g. Kiharju, usnjarju v Polhovem gradcu za darovani znesek ob priliki naše prireditve dne 80. marca 1924. * Avtomobilskn zveza Novo mesto-Bre-žice. S 1. aprilom je bila zopet unostav-Ijena avtomobilska poštna zveza med Novim mestom in Brežicami. Vožnje ima državna pošta v lastni režiji. Iz Brežice odhaja avtomobil ob 7. url zjutraj, iz Novega mesta pa se vrača tjakaj ob 15.45. Spremlja ga uniformiran poštni uslužbenec. * Proti propagandi nemškega cSchul-vereina*. Kakor je razvidno lz »Okrožnice direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani*, je nemški tSchulverein*, cigar delovanje je v noši državi prepovedano, zopet začel tudi pri nas razpošiljati razne tiskovine, oglase in pozive. Poštna direkcija opozarja podrejene poštne urade, naj budno pazijo, da ne pride nobena pošiljka tega društva naslovnikom v roke, ampak naj se vsaka zapleni ln predloži j oblnstL * Lovci ptujskega okraja! Na cvetno: nedeljo, 18. t. m. ob 10. dopoldne ee vrši i občni zbor podružnice Slov. lov. društva \ v Ptuju, Narodni dom. Na občnem zboru ; so bo razpravljalo več za vsakega lovca važnih zadev, vsled česar je nujno potrebno, da se udeleže tega občnega zbora vsi lovski zakupniki celega okraja z vsemi lovskimi prijatelji in svojimi pazniki. Odbor podružnice SLD. * Trgovce ii Slovenije opozarjamo na tvrdko Lavrič-Kovač, veletrgovina i deželnimi pridelki in mlevskimi izdelki v Somboru, Banat. Njena lastnika sta zavedna Slovenca. Dobavljata v Slovenijo najboljše mlevske izdelke. Priporočamo jo toplo, obenem svarimo pred raznimi dvomljivimi židovskimi potniki, katerim lo prerodi nasedajo nekateri trgovci. Opozarjamo nn današnji insernt. 1056 * Narodnim kavarnam, restavracijam in ostalim javnim lokalom kakor tudi poedinim somišljenikom priporočamo, da si naročijo novi dnevnik »Reč*, ki je moderno urejevan in dobro informiran or-gon. Mesečna naročnina znaša 20 Din, naroča pa se na naslov: Uprava letju izpremenil bolj, kakor prej v ti« | kakor najstarejših loJIctjih. Razsido rimskega svetovnega imperija in preseljevanja narodov sc je omejilo vendarle samo na okolico Src« dozemskega morja, dočim je velika sve tovna vojna celo podobo nuše zemlje , zacijo, jc danes takorekoč skupna last žavna je točna določitev, kako jc umeti pojem jezika. V strnjenem jezikovnem ozemlju je to pač enostavno, ker se ve, da govori celokupno prebivalstvo dotič« nega kraja ali pokrajine splošni občeval ni jezik. Povsem drugače je to v ozem« Ijih z mešanim prebivalstvom. To velja zlasti za Zcdinjcne države severne Ame rike. Sicer je naseljenih v Zedinjenih državah skoro štiri milijone Slovanov, šc več pa Nemcev in Ircev, vendar je angleščina povsod skoraj izključni ob« čevalni jezik. Angleški se govori na ce« lem avstralskem kontinentu, večinoma tudi v Kanadi in poleg holandščinc tudi v južni Afriki. Nemčija je po mirovnih pogodbah iz« gubila velik del svojega ozemlja in šteje danes le še 61,440.000 prebivalcev. Da« nes imajo Nemci strnjeno jezikovno o« zemlje v Nemčiji, v Avstriji in Švici, drugod so lc narodna manjšina, dočim se državna uprava poslužuje drugega jezika. V češkoslovaški republiki ie o« kroglo 2,250.000 Nemcev, v Rumuniji 800.000, v Jugoslaviji 500.000, na iMad« ž (irskem 480.000, na Danskem 600.000. V Rusiji živi 1,000.000 Nemcev, na Polj« skem 2,000.000 in v Italiji 270.000. Pomembno je naraščanje slovanskih jezikov. Ruski jezik govori 112.000.0001 i ljudi, poljski 24,000.000, češkoslovaški ! = 11,000.000, hrvatskosrbski 9,400.000, slo« ! | venski 1,300.000 in bolgarski 4,200.000. ! j Vsi ti evropski jeziki pa imajo svetovni i| pomen lc tedaj, če se govore tudi izven i j Evrope in v tem smislu so danes sve« I j tovni jeziki Ic angleški, ruski, španski . j in portugalski. i Kitajščina s 435 milijoni, japonščina z 80 milijoni, indijski jeziki z 230 mili« joni, arabščina z 48 milijoni, afrikanski jeziki z 62 milijoni, malajščlna z 60 mi« lijoni, turkotat:ir.vičina s 25 milijoni so jeziki, katerih sc poslužuje več ljudi, kulturnih jezikov Evrope. Ogromni napredek, s katerim so sc še nedavno odlikovali Evropejci, jc sko« raj izginil in to, kar imenujemo civili du ln Aranpjolovcu ln so domneva, da je dozdevni' Porožič dragoOcn nakit gotovo kje ukradel. X Proslava Bvronove stoletnice na Grškem. V drugI polovici tega meseca se bo vršila na Grškem velika proslava 100 letnice smrti angleškega pesnika, romantika lorda Byrona. Jubilejne svečanosti bodo začele žc 10. t. m. Pesniku se odkrlie najprej spominska plošča v atenskem etnološkem muzeju. Naslednjega dne bo prof. Mcnardos na vseučilišču predaval o Byronu kot pesniku in človeku. Nato sc bodo vršili počastili govori grških književnikov. Nekateri angleški pisatelji bodo odlikovani z častmi atenske univerze. Končno se odkrije liy-ronov spomenik v Lyslcratosu, spomenik v Zappeionu pa se okrasi z venci In cvetjem. s ranam 5ft5 ij L1UBUANA, CANKAR, NAB. 5. Te!. 407 r Pomlctdanskia iGlOa # Jv / / 0° 0° ženltne ponudbe od Industrijalcev, trgovcev In drugih dobro sltulranlh moških. V Jarem reklame zn miss Foyevo se jc vpregla cela vrsta ameriških Časopisov, ki proglašajo bogato dedinjo za »najbolj dražestno bitje na svetu*. Kaj vse napravi denar! X Tvornica za Izdelovanje nemških petnih listov. Berlinska policija jo po dolgem trudu izsledila v petek veliko ponarcjevalnleo potnih listov. Na poljski meji sc jc že dolgo opažalo, da so številni Inozemci z nemškimi potnimi listi prekoračili inejo. Pri neki aretaciji pa so ugotovili, da potni list nI bil pravilno sestavljen. Nadaljna preiskava je dognala, da obstoji v Berlinu velika centrala za ponarejanje potnih listov, katero sta vodila Fritz Feldmann iz Ruinunl-je lu Maks Tennbaum Iz Poljske. Potni Usti so sc potvarialt kar na debelo. Doscdaj .ic bilo aretiranih šest uradnikov, med njimi dva ruska državljana ln dva Poljaka. Feldmann in Tennbaum sta šc pravočasno pobegnila čez meio. Sf3|i, stoji, Ljubljena...... 10. lil 14. aprila priredi irr.i/ Ljubljanski volesejem t operi MODNO ESVIJO. Proitprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v cpeii. ter se je začel z mano zadovoljivo raz-govarjatl. Nu dolgo in široko sva se menila o krajih in ljudeh lu o dogodkih v svetli. Ko se mi Je mudilo k obedu, me jc trgovec zadržal rekoč, da lahko kosim pri njem. Sprejel sem povabilo. Gostitelj ml jc prav dobro postregel z izvrstnimi jedili In kavo ter ml ponudil cigarete. Sclc potem sva začela govoriti o kupčiji. Nakupil sem potrebne reči lu plačal. Prijazno sva sc poslovila in ja' sem odšel, a domov grede |c za mano pritekel trgovčev sluga. Izročil ml Je račun zn vse, kar sem pojedel in popil ter mi povedal, da ga lahko poravnam prihodnjič, kadar se zopet zglaslm v trgovini. XV iT O itd. C nudi! Mita.jcenojd 30S. MUlHi), Ljubljana X Najstarejša ura v južni Evropi | jljc ura nu zvoniku cerkve svetega Evsta-ji zija v Milanu. O nji pravijo, da stoji na I 11 svojem mestu ic šcst.sto itt. Uro omenja J I večkrat Dante v svojih pesmih in ie bila | j | v prešlih časih predmet velikega zanima- j •j nja tujcev In domačinov. Mnogo italijan-1 Nedelja 6., ponedeljek 7., torek 8. aprila Z največjim zanimanjem pri-. oakovanl novi veliki BucftowetzHy f jim I). Huchowetzky reSIšer filma (feter Veliki) rob temeljito izpremenil«. Nedavno jc izšel znani Hickinannov •Gcografično • statistični atlas« za leto 1924. V resnici zanimiv je pogled na državno razmerje in razprostiranje je« zikov na zemeljski obli. Kar smo in« stinktivno pač vsi vedeli, to nam po« {taja tukaj povsem jasno: v svetovni vojni je zmagala Anglija. Prebivalstvo telega sveta znaša približno 1821 mili« jonov; od teh je 465 milijonov pod go« spodstvom.Velike Britanije, 118 milijo« celega sveta. Rodbinski nakit napačnega Angleža Med Dunajem in srbskim mestom Arangjelovcom obstoja afera, katere središče tvori neznanec, Čegar identitete kljub marljivim poizvedbam še sodaj ni mogočo ugotoviti. Pred krat kim je dima.iska policija aretirala mla-nov pa v Zedinjenih državah ^severne deniča, ki ie izjavil, da jo Georg« , m.. *.. _:._!!. i—i i. \r.x i--- Smith, sin bogatega tovarnarja v Man- chostru. Smith jc vzbudil pozornost oblasti vsled svojega potratnega življenji, čez dan je bil večinoma doma. ponoči pa se je zabaval v damskih družbah in potrosil velike vsoto denarja. Detektiv, ki je imel nalogo poizve-deti, pri kateri banki dviga Anglež svoj denar, jc ugotovil, da Smith vsaki peti ali šesti dan prodaja pri nekem zlatarju dragulje. Policija je izvršila nato pri Smit.hu hišno preiskavo, ki je imela presenetljiv uspeli. Našli so namreč velik zaklad zlata in brilja.:-tov. Po aretaciji jo Smith grozil z intervencijo Velike Britanije, češ, da J" angleški državljan. Ker pa je govoril slabo nemški in še slabšo angleški, j«i bil končno prisiljen podati sledečo izjavo, da so pišo Radomir POTOŽie. da je bil ined vojno v nekem angleškem institutu in se posvetil pozneje trgovini. Po vojni se je vrnil s svojim očetom, ki je bil v Švici, v Arangjelovac v Srbijo. Lepesa dno pa se jo polasti! vsega rodbinskega nakita in pobegi t! Čez mejo. Iz sramu pa očo nf naznanil tatvine. Dunajska policija so je nrrf obrnila na kompetentno oblr-st v Beogradu za pojasnilo o podatkih arrti-ranca. Preiskava pa je dognala, da v Arangjelovcu ni nobenega človeka z enakim imenom. Poizvedovanj.!, »e srda j nadaljujejo na Dunaju, v Boogrn- Ainerike in njenih kolonijah. Več kot tretjina vsega prebivalstva sveta jc to« tej pod državnim gospodstvom teh dveh •nglosaških držav. Francija ima okroglo 40 milijonov prebivalcev, dočim jih jc v njenih kolonijah 56 milijonov — sku« p.ij torej 96 milijonov. Italija šteje do« ma in v kolonijah 42 milijonov ljudi, Holandija v Evropi 7 milijonov, v ko« lonijah pa okroglo 50 milijonov. Unija Sovjetskih republik obsega 135 milijo« nov ljudi, kitajska republika pa okroglo 440 milijonov. Mnogo zanimivejše kakor državna ob« lika je razprostiranje jezikov. Državna oblika se lahko izpremeni, skupni je. zik pa je močnejša vez kakor državna oblast. Tragična ironija usode je, da sc pojem svetovnega jezika neprestano iz« preminja, francoski jezik govori danes 50 milijonov ljudi in v tem relativno majhnem številu se izraža stagnacija, oziroma nazadovanje prebivalstva Fran« tije. Španski jezik pa govori 80 milijo« nov ljudi in to število še vedno nara. Sča, ker govore španski jezik Indijanci in Zamorci, Mcsticl in Mulati južne in srednje Amerike. Na tak način' narašča portugalščina. Četudi ostaja število pre« bivalstva v materni deželi skoraj neiz« premenjeno, pa narašča število Brazili« erov od lela do leta, tako da našteva Statistik/ že 32 milijonov pripadnikov portugalske narodnosti. Največji je napredek angleščine. Te« X Poslovanje budiinpeštanskih advokatov. Biidimpcštanska odvetniška zbornica jc v zadnjem času prejela vec prijav iz občinstva, du sc advokati nc bavijo več s svojimi odvetniškimi zadevami, temveč d,i neprestano Špekulirajo na borzi. Predsedstvo odvetniške zbornice jc stvar preiskalo in prišlo do zaključka, da je pritožba iz občinstva popolnoma utemeljena. Advokati pa, ki sc bavijo večinoma z mcšfctarstvom, sc izgovarjajo, da Jim njihov poklic ne nese toliko, kolikor potrebujejo za življenje In da se rajše dajo izključiti iz vrst odvetnikov kakor bi zapustili borzne špekulacije, katere jim prinašajo masten dobiček. Kako si> dela t.i trgovsko, društveno in volitvono delovanja uspešno propsganlaV „, , lš07/a Gotovo samo z mnogoštevilno izdelanimi in raziirjeuuai okrožnicami! Isto si niiprivitc. li&jconeje ia najboljše z ISERSJi O-raiicnoieval-nlkom s črkami. 100U razmnoževanj v izvirnem strojepisci ra uro. Črkovea omarici ali ali brzostavec a 4800 črkami dobavlja takoj GJuvno zastopstvo AMEPIKANIillPORT GO., Maribor, Koro&ka 24. VINO 5 PODRUŽNICA si vinarske zadruge »LJUTOMERCIAN" za ljutomerski In ormožkl okrai O V LJubljani, Stara pot štov. D * poleg vojaške bolnice » nudi svoja zajamčeno pristna ljutomerška vina po ugodnih cenah in pod solidnimi plačilnimi pogoji. VINO Prva preohiiltovaltiica damsltili slamnikov in Stavbene potrebščine, linolej, asfaltovanja, ksllolltna tlakovanja, ipecljalna sredstva za Izolacijo proti vlagi, Izsušltev vlažnega zi-dovja, proti hišni In lesni gobi. — Mavčno plošče. — Strežna lepenka, ruberoid, lesni cement, katran, karbollnej, asfalt, bitumen, mavec Itd., Itd. moških klobukov LJUBLJANA Mestni trg 7 izdeluje po najnovejših modelih. iw/a Velika zaloga damskih slamnikov, praznili, nakltemh, in raznovrstnega nakita. X Kadlvčeva se hoče obesili. Ida Kadlvcc, aranžerka znane sadistične afere na Dunaju, ki se sedaj nahaja v opazovalnici za umoboine v Stcinhofu pri Dunaju, jc te dni poskušala samomor. Strežnice pa so jo pravočasno zalotile in jI snele zanko, katero si jc zadrgnila okrog vratu. Sedaj.je Kadlvčeva pod šc strožjim nadzorstvom. X Japonski princ na Rumunskem. V petek zjutraj se .ic pripeljal v Bukarešto japonski princ Naruhiko Higasliiku-ni, kl se nahaja na evropskem potovanju. Princa jc na kolodvoru sprejel rumunskl kralj s prestolonaslednikom in celokupno vlado. Nato sc .ic gost podal pred spomenik neznanega vojaka ter položil na grob venec zelenja in cvetja. Iz Bukarešte sc poda princ dalje na Jug hi zapad. X Če ima dekle pol milijarde dote. Tc dni ie v Ameriki podedovala igralka miss Gloria Foy, kateri Jc umrl bogat stric, za pol milijarde naših dinarjev gotovine. Revicc, ki se ne odlikuje baš z bleščečo lepoto, poprej ni hotel pogledati noben moški, sedaj pa 'dobiva stalno VABILO skih pesnikov jc začelo svojo literarno karljero z odo na to uro. Do dandanašnjega dne Je vsem ostala zvesta In hvaležna s tem, da jim je odbila zadnjo uro. X Vljudnost orientalskih Irjjov-cev, Orljentalski trgovci sc po svojem trgovskem postopanju ln vljudnosti zelo razlikujejo od naših trgovcev. Nekdo, ki je imel priložnost preiskusiti njihove metode, popisuje svoj obisk v neki trgovini takole: Prišel scin- v trgovino. Trgovcc r.si je voščil dober dan in mi ponudil stol. Velel jc prinesti pijačo in zakusek pada lirama »rtistor t 6. dejanjih, v glavnih vlogah priljubljena And Egede Nissen in Alfonz Fryland Predstave ob nedeljah; ob pol 11. dopoldne ln ob 3., pol 5., 0., pol 8. in 9. Lastnik in Izdajatelj Konzorcij <.lutra>. Odgovorni urednik Fr. Broiovlč. Tisk DebiiSke tiskarne, d. d. v Ljubljani. M..-11 .1 1 - .H. —..I.'- ■ M. TVi ' .<- Tam v kopališču pranje letno je z milom »Zlatorog^ prijetno, ko jiolnc pene vse so banje, c'lo danie kuhajo skoz' špranje. (Nadaljevanje dedi.) £ CmI* O •n o TS © IkmI » SJ e % TI » Bf i V Vašem interesu je, da pri nakupovanju testenin zahtevate pri Vašem trgovcu „Banats)ke maki»rone" v zavojih po pol kilograma z znamko „Slon". i«l& akaroni so Izdelani is pristnega banaikoga pienifinega zdroba in niio dražji kot druge testenina. Dobe se povsod. Pazite na napis in varstveno znamko mSILiON"! irda In mehka, žagana In cepljena, večje ln malo množine od 25 kg daljo dostavlja na tlom. Naročila sprejema: H. Petrlč, Gospcsvctska cesta 16,1. LJUBLJANA. Bleiweism C, i3, w MU 343. ^ posojilnice za Sodi ažico ter okolico registrovane zadrugo z neomejeno zavezo V SODRAŽICI ki ss vrši dne 13. aprila EB24 oii 3. uri popoldne v posojiinični sobi v Sodražici. Spored: 1.) Poročilo načelstva. 2.) Poročilo nadzorstva. 3.) Izprememba pravil. 4.) Volitev članov nadzorstva. 5.) Nasveti. V Sodražicl, dno 2. aprila 1924. edino Iz Trboveljskega revirja večje ln male množine tudi -z? vpečah dostavlja na dom. Naročila sprejema: K. Fetričj Gosposvelska cesta 16/1. I Telefon 343, 466/s LJUB I. JAKA Poljanska oesta it. 3. Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalaoija vodovodov. Naprava strelovodov. Kopališke in klooetne naprave. Izdelovanje posod iz pločevine za tirnež, barvo, lak in med, vsake velikosti kakor tudi posod (Škatle) za konzervo. 707a Najceneje EMEHT Prlma Portland Trboveljski In DsHeM dobavlja v poljubnih mnoilnaTi., V zalogi tudi apno. Naročila sprejema: H. Petrič, GospoBvetaka ootta 16/1. III Telefsn 343. 468/«: Tolletne m bluzne okraske rj izvršuje prečimo mehanično vezenja 1017» Matek & Schein britve, Škarje, nože itd. Za delo jamčimo. Nova ..Električna brnsarna" Leskova?, Maribor, Vodnikov trg 5 M8-a LJUBLJANA Dalmatinova nlloa 13. Okusna sestava t modernih barvah, krasni vsorel. Inserirajfe v „]utru"l Halo! | Josip Saje Plačam najbolje »turo obleke, 1 Ljubljana, Sv. Jakoba čevlje, pohištvo Itd. Dopisni- bretjo 20. ca zadostuje, piidern na dom. proda: — A, JureMč, Ljubljana. Sv. Jakoba nabrežje 81. 7200 Stane rnki be.ed» M p«r. f » .Doplioranje- 1« .»enltr«" H rnču«a m»l bOBeda 1 Din. — PrlobtuJeJ« » 1» mali oglasi, kl m plaianl T naprti. Plač, •« l.hto tndl t znamkah. Na rpratanja odgovarja uprava le, »» J« TprtUnJu prlloleaa io.mli. >> odgovor ter manlpulaoljalia pristojbin. (1 Din). Izurjen prodajalec | Trgovski pomočnik | Moško kclo (detajlist), se isto za večjo modno ln galanterijsko rtro- dobro ohranjeno, ao proda. r Hotel In kino v nekem termalnem kopališču, ve6Jl _ _____trg, celoleten promet, 2 poslopji, lastna električna Pozor! centrala, vos Inventar, cena Kupi s. vseli vrst rabljenih , v^0"'?,00,, ^JublJant po raz-jugosl postnih znamk. —;. ^lh cenali Ponudbe a ceno »a: Janko Sanystr., Celovška 00. 0882 _ Ke 7. večletno prak! . Išče Naslov pove uprava Učni tečaj ta risanje krojev iu za Šivanje otroSklh in domskih oblek, kostumov in plaščev. .Sprejemam dnine in gospodične za praktični pouk v svrho priučeuja Šivanja za lastno rabo iu samostojnega lsvrlevanjn vsakovrstnih šivalnih izdelkov. Modni časopisi na razpolago. Prodajo se kroji po meri. Koncea. šola za risauje krojev in Šivanje damskih oblek. Krna Schle-han, LJubljana, Stari trs št. 21, I. nadstr. 56S1 inanufakt. trgovino v Ljub- -- - -. . . ! ljaui. Vstop takoj.. Ponudbo "lcE,aJn un8t,0pl : je poslali ped Šifro ,.Izurjen Ponudbe poel „Gul- nterial detajlist" lia upravo ,,Jutra". 1111 uprnvo 7101 Jutra". 7095 M anuiak turist Šivalni stroj kompletni, nožni ln en ročni. I - i žesnjekuho, prodaja po najnižji eenl tvrdka UerSak & rosestvo nn Notranjskem: hlfia, gospodarsko poslopje. 1-1 oralov zemlje. Cena 250.000 Dn. Stavbene parcele v Ljubljani: .1-1.000 m', 500 ma, 11.000 ln 860 m'....... Dve prazni sobi v sredini Ljubljano i elektr. I razsvetljavo, eo odda takoj, i Za rofloktaute, kl bl blil pri- I „ . ,,_>„.„ pravljonl sklenili daljšo po- | KOt UrilzaDnlk godbo » predplačilom mnogo b| vstopil y doblčkanoo. ugodnejša cena Ponudbo pod p0lljetj,. ConJ. ponudbe iS ..Sepnrlranl Bobi" nn Aloma j1[rJ0 '10U,000 Din" — Coiupan}', Ljubljana. 7008 Lepa soba z dvema posteljama, elektr. razsvetljuvo ln posebnim vhodom, event. s hrano, so takoj ,,Jutra". na upr, Išče se družabnik b 12G—250.000 Din za dobto trgovino v lepem moatu Slo. venlje, na zelo prometne® V najem Kornp.. Ljubljana, Kongresni i«,lodvorr:kn restnvraclja z trs 10. 0810 vsem Inventarjem proti detajlist. prvovrstna moč, sa- Znižane CCI1C IU OirOŠitC mo z najboljšimi referencami , ro l.ikoj sprejme v veletrgo- I VOZlClce aH samo glava, se proda po " "* zelo nizki ceni. Poizve He pii , [-b umi 'pni 1 Iv. Auesbammer, Kolodvor- ! Krompir Hlipu.iem »ka ul. a, dvorišče. 7H5 : jt-dllnl In za seme. Prevza-mem In plačam na tovorni vino U. Stcrineckl v Celju. Novi modeli. — Poslužujte sa izdelkov domačo tovarno otroških vozičkov ln rt\ol:olcs Tribuna F. Il L., Ljubljana, Karlovska cccta Stev. 4. — Istotam sc dobijo po znižani Zasebno učlllččc za strojepisje. Učna ura 6 Din. — O. Petač. Ljubljana, Rimska cesta 17/1 B&sh Sto* jsktd lua&f Damski klobuki In slamniki, knkor tudi vsa popravilu najceneje pri Ivanki Stcgnar, modistkl, Ljubljana, Himska ccsta St. 10. 6 SO Frizerka ! vešča masklranja onduHranJa i se sprejme k dobri hiši. M. j ceni nova dvokolesa, mali po-| KešlČ, frizerka, Veliki Beč- I možni motorčki. Bivalni stroji : kerek. 72111 in pneumatlke tor se apreje- I---------—----- . . majo v polno popravo za emajliranje in poniklanje dve-Kontcrista ' kolesa, otroSkl vozički, Slval- . , - i nI in rasni drugI a troji. Pro- I tudi mlajšo mo . zmožnega ; d Ju K0 tudt obroke . vseh pisarniških del, s-roj«- I ni-.. franj10 p laja. slov. srbohrvatske In 1 " ' ______ nemške stenografijo, sprejmo * II mi ua tri jsko podjetje v Ljub- K Widmayer ! ijnnl. Nastop takoj alf l.ma- 1 , % __ . „ ja. Ponudb« z navedbo za- Pr» ..Solncu sa vodo. Prlpo-i l.tevkov, referenc In sliko jo i ročam : Raz no vrat uo perilo, poslati poštni predal, Ljub- svilnate In druge robce, fieirpe Otoman skoraj novo, veliko stensko uro in lepo sliko Marije (umetniško tlelo), sc proda. Prisojna ulica St. 3, vrata 7. 7110 postaji. — Ponudbe prosim z vsaj približno ceno. Novak, Maksnrolr&ka c. G4, Zagreb. Pekarija v Gradcu 3 carigrajnke preproge ! z enonad8ll.opno na oglu. starinska orehova omara ln 1 gospodarskim poslopjem, veli-»tarlnekl teiovnik-Jelek (raV i klm sadenosnikom na oglu ,. , kedonuka n a r o d n a noša), I HelnrUhHtrasse in Lliblg-Ce- ! krušno vezan s pozlačenim J gn*3e in l-r> m- uiičnepa 700 ' srebrom (redkost), so napro- prostora (Oattonfront), sc _ I daj, tudi posamezni komadi, proda. Kupce dobi tnkoj ntc-Oglcda se lahko v Šiški, Ko- | uovauje. — Ponudbe se naj I lodvorska ulica 203, pritličje upofiljejo na naslov: Tercslja dceno 7162 ChrlsUipf. Graz, Holnrlch-__________! strastjo 5G. 0144 IJnuu I. 103. 7230 Najnovejši modeli otročkih vozičkov In dvolcoles — najcenejo pri ,,Tribuna", tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta Stev. 4. Ceniki franko. Sprejemajo t>e tudi vsa popravila. 257 Mesarijo na prometnem kraju, se vzame v najem, pristopim tudi kod družabnik v večjo podjetje. Ponudbo na podružnico .Jutra' v Mariboru pod šifro ..Samski mesar". 07-18 Krojaškega pomočnika j inanufakt urno blago, oblekco, 1 predpasnike. Vso opravo za I novorojenčke, maje in noga-| vlce, domačega izdelka. — ! Venčke in šopke za neveste Moška obleka ~ . . . .x siva, dobro ohranjena, par I Hnonadstropna h!ča zimskih, nizkih, skoro novih 3 vrtom, pripravna za tvgo-čevljev (37), koncertne cltre, ' vino, lokal s rkladlščem, i.ta-\ poolnoma nerabljene knjige novanjem In veliko kletjo. sprejme .1 n n c. krojač v i in birmnnkc, kovtre, Abtnhe Gesetseskunde _ ssmt Nachtrng j pripravno tudi vinskega Radečah pri Zidanem mestu, 7111! (peče) popuBt. Na debelo primeren 689 J013. Allg. Rlchard Andrees | trgovca, so ur.odno proda. — Pozor kovači! Iščem kovača, kateri hI bil j zmožen vseh kovaških del ln bi imel svoje orodje. Kovači- i ju so nahaja na najbolj pro- | met nem kraju v občini poleg deželne ceste, kjer bi imel i kovu dela več kot dovolj, j Prednost imajo Gorenjci samci. k I bo razumejo na vozove ..znpravljivčke". Več se Izve pri Antonu Mngovac, Krka pri Stični. 7220 (iščejo) Kontoristinja n prakso, veščo vseh pisarniških del, išče tdužbo v mestu ali na deželi, četudi s samo oskrbo. Ponudbe prosi pod ..Zanesljiva 3000" na upravo ,,Jutra". 0872 Koncipient s pubstitucljsko pravico, iščo mesta. — Ponudbo pod šifro • ..Koncipient" na upr. .Jutra*. 6759 : Službo išče gospodična b 6 mesečno pis. prakso, vešča slovenščino in nemščine, stenografije in Btrojep!; ja. Naslov pove upr ,.Jutra". Katica, povej mi, kje Bl kupila posoda? Ali ne veš, da sa kupi najboljšo pri V 1 o e 1 u u. Maribor, Glavni trg? 191 Raznih vrtnic sem prejel ravnokar večjo množino Iz svetovnoznano drevesnice Toschendorf lz Dres-dena. — Dobijo bo vsaki dan pri Ivanu Brecelnlku, Ljubljana, Vel. čolnarska ulica št. 21. 7059 Osebn auto .Puch", Tip VIII.. 30 P. Naslov pove uprava ..Jutra '. 6891 Lnndatlas, razni okvirji. 1 nov zajčji hlev in 2 harmoniki, Be proda. — Ogleda f>o lahko vsak dan od 2—5 na Vojvodo Mišiča cesti 21, pritličje. desno. 7091 PletilnJ stroji ^^'Li^^K^^tJi [Ucalltetua pisarna, d. s o. z.. široknn TJ- ^12 SLr^ tr STANOVANJSKE H I S E kavcij . posestvo ■/. gostilno, trgovino pri farni cerkvi; hiša z vrtom, prostim stanovanjem, bližina Ljubljane. Najemna doba poljubna. Josip Saje LJubljana, Sv. Jakoba nabrežje 29. Nova hiša s 3 sobami in verando, bo proda. Slanovanje takoj prosto. Cena lu nuslov v upr. ,, Jutra". 0935 Pozor, Arncrikanci j in trgovci! — Naprodaj Jo 1 lopa novourejcun hita v Slov. nistrlcl tik kolodvora, s 3 stanovanji, hlevom, kletjo, sadnim in zelenjadnim vrtom, obdelane njive in travnik.— Vso zemljišče leži skupaj ter obsega ca. 4 orale. — Nuslov pove uprava ,,Jutra". 0842 Hiša v Grazu blizu glr.v. kolodvora, prosto stanovanje, vodovod, vrt, ono-nadstropna, bo proda za Din J <0.000. Proda se tudi samo pol radi odpotovanja. Pojasnila dajo Ivan fitanoer, trgovec, Mostlnje, p. Podplat. 7003 Stavbno parcelo vogalno, 900 m*, polog samostana v Sp. Plškl, prodam. — Naslov pove uprava ,.Jutra". 7182 odda - Naslov pove uprava kraJ'u Reflektantl Haj PoS1£ ..Jutra". 6870 ' nllfih« nnd : Mnlr« V-.7. Stanovanje z 2 sobama ln kuhinjo, bo ISčo v stari ali novi hiši. — Plačam za eno leto naprej. — Naslov pove uprava „Jutra". 7000 Stanovanje obstoječo lz 2—4 sob, kuhinje ln predsobe, iščem v novi ull stari hiši. Ponudbe na upr. ,,Jutra" pod ,.Zakonski par brez otrok". 7236 Sostanovalca so sprejme na hrano in sta-nevanjo v sredini mesta. — Cena zrnoma. — Naslov pove uprava „Jutra". 7002 Na Bledu meblovano poletno stanovanje 1 eobe, kuhinja, shramba, 2 verandi, vrt. Samo za manjšo družino. Prof. K. Mysz. 6249 Na stanovanje in zajtrk se sprejmete 2 gospodični kot sostanovalki. — Naslov pove uprava „Jutra". 7180 jo ponudbe pod: Maks Vrtafi. nik, podružnica „Jutra" v Celju. G987 4000 dinarjev mesečne rente plačam gosp« aH gospodični, katera posodi na dobičkanosno trgovino 75 tisoč dinarjev za dobo po do. govoru. Cenjene ponudbe pod Slfro ..Preskrba" na upravo „Jutra", 6979 Iščem družabnika z malim kapitalom, lahko tu. dl brez, lo mora biti varCen odkrit tor vešč trgovstva ln knjlgovodsva, za trgovino 1 cveticami in papirjem. -Reflektantl naj se javijo pod ,,Pošten družabnik" na upr. „Jutra". 7231 Kompanjona za posebno dobro, že vpeljano industrijo ln obrt, so išče. — Potreben kapital 25.000 Din. Doplso pod ,,KraBna eksistenca" na podružnico „Jutra"-Marlboru. 717 7147 Po znižanih cenah prodaja radi prosolitve trgovina Marije Rogelj, Ljubljana, Llngarjcva ulica Stcv. 4. ___________. ...... v zalogi ima razno sukuo. nov ln 'fio ne rabljen, velike : cujgc, kotonlno, zcflr, e.\port-moderno koroserlje, se radi cvllth za modroce. kovtre. selitve po nizki ccnl proda. Naslov pove uprava ,,Jutra". 0740 Obleke belo, rjavo za rjuhe, moško in žensko perilo, kravate in drobnarije. Zimsko blago pod lastno ceno. Nobeden naj ne zamudi ugodne prilike. Samo do 30. aprila. 7011 j predmestjih Ljubljane, vrt, prosta stanovanja, po Din 92.000, 90.000, 95.000, 350.000 In višje; GOSTILNIŠKO POSESTVO pri Vrhniki z Inventarjem, hiša, 0 sob, prltikllne, veranda. ledenica, preko 100 . hI letuega prometa, 65.000 Din ; ENODRU2. HIŠO s 4 sobami. ... 1 oral vrta. 10 minut od | vse tik pri hiši. je po središča Celja. 130.000 Din j ugcdnl rtu! naprodaj. -- Ja-ENODRU2. III30 treh sob. 2 I k0_llB0 llth", kožne kamne za odstranitev kurjih očes in trde kože ter pile za nohte „Swatyn", brusilne kamne za kose, znamku „Swatyn", iz izvrstne brusilne tvarine. Veliko skladišče pravih belgijskih kamnov in odlomkov, kakor tudi gladllnlh in Carborundum-ploSS vseh mer In raznih zrn. Najboljše žaglne brusilne plošče v treh velikostih in dveh jakostih. Vsakovrstna brusilna in likalna sredstva in končno naravni brusilni kamni ter drčolnlkl. Pisarna: Mor, ulica S. ZAHVALA. Vsem, ki so nam ob priliki prebridke izgube našega iskreno ljubljenega, edinega sina in brata, gospoda Bore ta Semena učitelja na Koroški Bell stali oli straoi b tolažiino besedo in do-janjem, ga spremili na njegovi zadnji poti v tako obilnem številu, izrokamo najsrčnojšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo vsem bratom Sokolom za pokionjeno cvetje iu žalostinko, istotako vsem stanovskim tovarišem, zlasti pa gospodu in gospoj nadučitelj Baraga, za požrtvovalno pomoč oli tom uadvre bridkem udarcu, kakor tudi gosp. tovarišu Pivku. Toroj vsem, ki sto z nami čutili in nam skušali olajšati gorje, iskrena hvala. BERSO$3 pilaste gete i« gumijaste podplate jo treba, da Vam jih črevljar nabije ua črevlje, ker s tom ne štodite samo i. norci, temveč si čuvRte noge in črevlje. 7it » POZOR! POZOR I Vse, kar predilnica iu tkalnica v Tržiču proizvaja, kakor: kontenina, preja za tkanje in pletenje sirova, bela, črna, rjava, kakor tudi bata, se uaj-boljo kupi po dnevnih cenah »amo pri tvrdki PAVLA ST&ANSKT trgovina z maniifakturnim blagom 1268» Tržič, Slovenija SHS Točna ia hitra postrežba. — Tudi velika zaloga čeških sukanj za moške iu ženske. Dobro vpeljana veletrgovina špecerijskega in kolonijal-nega blaga Išče mlajšega agilnega potnika. Tudi začetniki niso izključeni. Ponudbe na upravo pod .Stalno mesto«. tsio-a Pozor lastniki kino - gledališč Čuvajte so slabih aparatov in nadomestkov, ki jih je mnogo. Vsak aparat, ki v ranici ni posnetek in ki je popolnoma vreden, kakor tudi vse sestavine imajo igorajinjo laSčitno znamko in samo za te jamčimo In sprejemamo Iste v popravilo. Stroji kakor tndi posamezni sestavni deli brez te zaščitno znamke so po-narodbo nižjo vrsto. Glavno z stopništvo Krap p-Ernemenn-Klno-Worke O. m. b, H. Dresdtn za vso državo SFIS. „Kinematlk" ZAGREB* Marovska ul. 10 Telefon 26-46 1259 a Ljubljanska ta za io In vrednote razpisuje I. Mesto tajnika za borzno razsodišče Ponudniki naj navedejo dokaze o a) jugoslovanskem državljanstvu, b) dosedanji neoporečnosti, c) dovršenih pravnih študijah, č) sposobnosti za sodnijsko službo (dokaz o položenem praktičnem soilnijskem izpitu), d) večletni sodni praksi,pOdcl.no pri trgovskem sodišču, e) znanju jezikov. II. ffi^sfa senzalou za: 1. blagovno in 2. efektno borzo. Bcllektsnti morajo navesti dokaze o a) jugoslovanskem državljanstvu, b) izpolnjenem 21 le:ut c) dosedanji neoporečnosti, č) slobodnem oskrbovanju lastno imovine, d) dovršenih trgovskih študijali in večletni blagovni, odnosno bančni ali pa meietar?ki praksi, o) položenem uie'ctarsl;ora izpitu z dobrim uspehom, f) znanju jezikov. Detajiirane ponudbe z navedbo referenc in zahtevkov se naj naslove do 22. t. m. na Tajništvo ljubljanske borzo za robo in vreiluoto, Kongresni trg itev. 9, I. nadstropje (Filharmonija). 1601/a Pridobitne V Ljubljani, dno 6. aprila 1924. 1622/a Semenovl. ki sta jo priredila dr. Franjo GoBpodnotič, inšpektor gen. direkcijo cr.rine, in dr. Konrad Šmid, načelnik gen. direkcije carine. Knjiga, ki obsega 540 velikih strani la ki velja vezana Din 330-—, s poStnino Din 33S-— ■e naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani Preiernova nlioa 54. Bratjavnl naslovi ESKONTNA ESKONTNA I PUCKA BANKA D. D., SUBOTICA Afilijacija Hrvatske eskomplne banke v Zagrebu izvršuje vse v bančno stroko spadajoče poaie ijajkulaiitneje MAORICCICKANC: Timmmm. «NaJela sem drug avto, javen.* «Na ulici?» «Na Opernem trgu.» «Torej o polnoči?« «Bilo je poldvanajstih. Odšla sem nekoliko pred koncem opere.« «Se vam je-li mudilo k prijateljici?« «Da... ali bolje...« Ona prekine, lica jej zardč, ustnice ji trepečejo. Končno vpraša: «Cemu vse to vprašujete?« «Ker je potrebno, gospa. Vprašanja so potrebna v našo informacijo. Obkorej ste prispeli k svoji prijateljici?« «Ne vem več točno... na to nisem pazila ...» «Ste se-li vozili naravnost?« »Skoraj.* •Kako, skoraj?« «Da... nekoliko me je bolela glava, zato sem ukazala Šoferju, naj vozi proti Champs Elisčes..., potem na Avcmie du Bois..., najbolj počasi kar more, in da naj se potem zopet vrne na Champs Elisees ...» Vedno bolj je postajala zmedena in njen poprej še dokaj jasni glas je postal negotov. Končno skloni glavo in umolkne. Desmalions se spogleda s Percnno, ki mu prinese listek in pravi: «Evo vam številke telefona gospe D'Ersinger.» «Da ..., zares ..., poizvem lahko...» pravi Desmalions in takoj stopi k telefonu. •Halo..., da, 25.04, prosim!« Ko dobi zvezo, nadaljuje: •Kdo govori? Oskrbnik? Da, prav... Je-li gospa D' Ersin-ger doma? Ne? Tudi gospod ne? ... Sicer pa, če pomislim, ji lahko daste pojasnilo tudi vi. Tukaj govori Desmalions, policijski prefekt. Informacijo potrebujem, govorim službeno. Povejte mi, obkorej je dospela sinoči gospa Fauville do vas? ... Kaj pravite? Stc-11 sigurni? ... Ob dveh po polnoči? Ne poprej? In potem je odšla? ...Po desetih minutah? Je-li to gotovo? Tako? ...Torej glede ure njenega prihoda pravite, da je vsaka pomota povsem izključena? Jaz še posebno vztrajam na tem vprašanju ... Pravite, da je bilo točno tako, okrog dveh. ponoči? ...Dobro, hvala!« Ko se obrne Desmalions od telefona, skoči gospa Fauville k njemu s široko odprtimi očmi in mrzlično jcclja vsa razdražena: «Kaj pomeni ta komedija? Kaj ga to vprašujete? Pojasnite!« Desmalions jej enostavno odgovori: «Povejtc mi, kaj ste delali in kje ste bili nocojšnjo noč med poldvanajsto in drugo uro?« Bilo je usodno in značilno vprašanje. Pomenilo ni nič več in nič manj kakor zmisel: «Ce ne morete dati zadostnega pojasnila, pomeni, da ste kakorkoli udeleženi na umoru svojega moža in sina...» Dama sc tes»a pomena tudi zaveda, zato sc kar zamaje in samo izgubljeno zamrmra: «To jc strašno..., strašno...« «No, odgovorite. Saj vam odgovor nc more biti težak.« «Joj,» odgovarja ona z jokavim glasom, kako morete misliti kaj takšnega? Ne, nc, to ni mogoče! Le kako morete misliti?!« «Misliti? Jaz sedaj šc ničesar ne domnevam!« odgovori Desmalions. «Siccr pa zadostuje malo besed in vse bo pojasnjeno! Izvolite.« Iz gibljaja njenih ustnic in odločne kretnje, katero jc napravila, sklepajo in pričakujejo prisotni, da bo dama izpregovo-rila to odločilno besedo, toda ona zašepeta lc nekaj nerazumljivega in pade na naslonjač kot žrtev živčnega napada ter vzklika kakor v največjem obupu. Bilo je priznanje. Čc nc več, vsaj priznanje svoje popolne nemoči, nezmožnosti, da poda namesto zahtevanega kakšno drugo kolikortoliko verjetno po, jasnilo. Policijski prefekt se nekoliko oddalji in se tihomg nekaj razgovarja z državnim pravdnikom in preiskovalnim sodnikom. Perenna in Mazeroux ostaneta v drugem koncu sobe sama, Mazcroux pravi: «No, saj sem vam rekel. Vedel sem, da boste znali najti pravega krivca.« Ves je bil srečen pri misli, da nima don Luis nobenega posla s tem zločinom. «Sedaj jo bodo aretirali,« pravi. «Nc, ni še dovolj, da položi policija svojo roko nanjo.« •Kako to?« godrnja Mazeroux ogorčen. «Da ni še dovolj? Upam, da jc vsaj vi ne boste pustili oditi. Olej no, takšna ženska pa zares ne zasluži prizanesljivosti.« Don Luis je zamišljen. Razmišljal je nečuvene iudice, ki so bili izprva proti njemu samemu, sedaj pa z vseh strani po. bijajo ubogo gospo Fauvillovo. Odločilni dokaz, ki naj bi pn šele združil vse te podatke in jih zvezal v neprekinjeno sklepčno verigo, ta dokaz se še ni pojavil... Pa baš Perenna bi ^ mogel imenovati... Bil je ugriz na jabolku, skritem v zelenju na vrtu, kamor je padlo, ko ga je Perenna v studu zagnal od sebe. Za justico bo ta ugriz veljal kakor v drugih primerili odtis prstov, tem bolj, ker bo mogla primerjati ta ugriz na jabolku z onim zagonetnim ugrizom na tablici čokolade. Vse to draži Perenno, vendar pa še pomišlja. Z vso svojo pozornostjo in svetlovidnostjo študira sedaj Perenna to žensko, ogleduje jo z občutkom, sestavljenim iz sočutja in odpora, to žensko, ki je po vsem videzu umorila ali dala umoriti svojega moža in njegovega sina. Mora-li on prisostvovati temu zadnjemu dokazu? Ima-li pravico, da se vmešava v posle preiskovalnega sodnika? Kaj pa, če se vkljub vsemu moti? Desmalions sc mu je približal, negotov, in kakor da je obrnjen proti Mazeroux-ju, ter vprašuje Perenno: «Kaj pa vi mislite?« Naročajte, čitajte in širite »JUTRO"! Največja iz bera slovitih Tanzpaar-steznikov P. JY(agclič - Ljubljana (nasproti glavne pošte) Vedno v 2alogi najpopolnejše fasone, ki napravijo vsako damo vitko kakor pač zahteva današnja damska moda TI Cena od 35'— do 480'— Din ......- ! NajboljM in najprinrav-neJSi pisalni stroj za potovanje. THE REX CO., LJUBLJANA Gradlifio 10 Telefon 268. Opalografi t vseh velikostih in opalogTaflčne potrebščine vodno v zalogi. 296a Tvrdka Singerjevlh šivalnih stroje? iSče 1559/a v centru Kranja lokal sa prodajalno. Ponudbe z navedbo cene in eventualno odstopnino je nasloviti na filijalo v Ljubljani, Šelenburgova ul. 3. PRISEGAM Aa knpig najoonojo ln najboljšo blago v modni trgovini ii. Sini, nasl. li. 5055 LJUBLJANA, Mestni trg 19. INVENTURNA PRODAJA. SAMO DO SONCA. MESECA RUSKI TISK - RUSSKAJA PEČATJ, d. z o. z., Krško Ima na zalogi vse vrste pnsfeiJh knjig, kakor beletrlstične, znanstvene, Šolske in otroške, velika zaloga not lastnih izdaj. Posebna biblioteka je rušiti čitajoči publiki za malo odškodnino na razpolago. Kataloge pošiljamo brezplačno. Cene znatno »nlžaiie. Plačljivo (udi v mesečnih obrokih. ussa eCH za iage in elektromotorje, kakor tudi za mizarje In tovarne pohištva postavlja =4f 1 Jugoslovanskega skln-/V_ d i š ča po povollnlh plz-LJ3 iilnlh pogojih In cenah Wolkor-VVorka, Wien X., LuKGinburgerstrasso 12. 268/a T U.""..Ti Vse po primerno zniianih cenah i W Pri nizki ceni! IGN. ŽARG1 LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 3 Nudi cenjenim odjemalcem veliko Izbero potrebSCln za krojače ln Šivilje. Vellha Iz-bera nogavic, rokavic, triko perila ln po-vrSnlh ženskih volnenih Jopic ter razno moSko, damsko in otročje perilo, svilene, pletene samovcznlce Itd. Vse po primerno znižanih cenah! Gospod, trg. naobražon. pošten io agilon, želi pristopiti kot družabnik k kakšnemu dobičkanosnemu podjotju ali trgovini z 50.000 Dln in osebnim sodolovanjem, oziroma prevzame odgovorno mesto proti dogovorjeni mesečni plači in naložitvi kapitala, proti osiguranju. Cenjene ponudbe pod „Trg0V00 38" na upravništvo „Jutra". 1695 a TI Oblastveno dovoljena popolna RAZPRODAJA oddelka za pletenine, trikotažo in perilo. Dovoljujemo si ccnjenc odjemalce opozoriti, da se nahajajo v zalogi še večje množine različnega blaga kakor: PJkBUKEi * p9rll°' blBze> predpaanlki, nogavice tn 7n fJflCPnUP" triko perilo, sviterjl, srajce, ovratniki, naramnice, £ia UiUfJl U&PJJi nogavice, rokavice, gamaše in dokolenicc. perilo, osobito znamke „Tetra", patentno nogavloe, avltorjl, čepico in dr. Brlsafie, različna galanterija ln kosmetlka Vse to blago razpredajamo ped tržnimi oenamt, samo dotlej, lott dokler traja zaloga. A. & E. SKABERfTi, Ljubljana, Mestni trg 10. EVGEN LOVŠIN Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 15. En gros: Cink, svinec, železo, aluminij, kositer, baker, einkova in pocinkana pločevina itd. Generalna zastopstva: Zn balkanske države: The Central Knropean Mineš Ltd., Mežica. Za kraljevino SHS: Kemična tovarna v Mostah liri Ljubljani. Zn tn- in inozemstvo: Cinkarna d. d., Celje. Kupujemo po najvišjih cenah: stari baker, stari svinec, remeltod-cink, kovinaste ostanke itd. 23 Hotelski kuhar (Mchen-Chef) se takoj sprejme. 1347/a Naslov: Mastnak, hotel ,,Slon", LJubljana. fotografske plošče so najboljše! f Dobe bs v vsaki strokovni trgovini. Generalno zastopstvo za kraljevino SHS veletrgovina vsakovrstnih fotografskih potrebščin ZAGREB, Palmotloeva ulica broj 66. Uz jamstvo popravljeni Lam - Wotf. Gradj , 1514 »2 HP HP Hovl 10-15 90-120 28- 42 16-20 100-130 30- 50 20-25 120-170 40- 65 25 30 130 190 50- 80 30-40 150-200 70-100 10 50 170-230 100-140 60-60 200-300 120-170 60-70 300 100 139 190 76-65 400-500 170-210 80-100 6OOCOO 200 300 Prvorazredno generalno popravljoni. itkušani. Jcdnogodi&nje tvorničko jamstvo. 1'otpuna montaža. 1'ogledajto našo btulno skladište. 300 I • ■ lili i-itori cd 5-50 PS. Transinisije-Muntažn. Brača Fisclicr d. d, Zagreb, Fantovčok 5. v vseb barv 21 ln 30 eVl. Cet^ Nar°6Ue , pne stole, mize in klopi dobito najeenejo in najboljšo kvalitote pri tvrdki JAKOB PUCKO, mizarstvo, PTUJ PHIto po ceniki «7/a pmt,, p0 ceniki Tehnični ravnatelj ali obratovodja prvi strokovnjak, najbolje vešč izdelovanju v okvirih, podkovanih (Makay) in šivanih opankov (sandal), ki v vseh oddelkih ljudi sam poučuje in sam na vseh strojih perfektno dela, prevzame tudi nove naprave. Dober organizator, bivajoč v Jugoslaviji. Ponudbe pod E. H. 21 upravi „Jutra". 1602-a ■K W|— OJI so na vsem svetu poircanš kot ftaiboliši ====== Sirsger šivalni stroj:, Bourne & Co., Mew Vork 709/a Prodaja na obroke Centrala za SHS: Zagreb Maruličeva ul. 5