u praaaikof. d»Uy «wt Satuidafs, -4 HolkUjt. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Ursdntškt la upravnlšM pro«torl: 8.17 Seath Latrndale Are. • Offlee of Publteatleai 8067 South Laerndale Are. • * Telephoae, Rockwsll 4004 •Mar iuMrr U. INI. M Ik« »—fttto« unjenčka, SNPJ . z Japonsko in sovjetsko Rusijo • . , ni>vm *|ana v gvoi ralna vlada neomejeno oblasti morju, ki naj bi zamaAile lmk glede oddajanja naročil, odloči- njo v -blokadi proti Nemčiji. Tal Smrtna nesreča v Gowandi tve o dklepanju »kupčij itt dolo- luknja je Vladivostok, sovjetska nQWHnAm N Y - Anton So čanju pogojev v zvezi z naro- laka na Daljnem vzhodH. I star ^ ^ ,n rajen v Kom m' ! Poučni krogi trdijo, da J« poljah pri Dobrem polju na Do- Mnenje večine je podal sod-1 Anglija že storila korake za |enj8icem, je 26. aprila umrl za nik Black in s tem zavrnil pri- boljšan je odnošajev med njo in pogodbami, katere je dobil, ko ziv jeklarskih kompanij proti Ruaijo ter Japonsko. Sovraštvo -e pade| 8koli okfK) v tovarni, odredbi delavskega departmen- proti Rusiji, ki ga je izzvala so- g.j je ^ruitva :125 SNPJ in ta. Mnenju večine je ugovar-| vjetaka invazija Finske, ae j«tu zai,u^H teno in dva sinova, jaV sodnik McReynolds. Odloki poleglo. • v starem kraju paočeU in brata, je razveljavil razsodbo federal- Anglija in Japonska se bosta nega prizivnega sodišča v zvez- morda kanalu sporazumeli gle- Novice iz Penasvlvanije nem distriktu, a katero je pre- de zalog srebra, ki si ga prisva- pa. _ i)ne 1. maja je I T« *n ^ino prečilo izvajanje odredbe delav- ja kitajska vlada. To se nahaja lo umrla za arčn0 hibo Ana Čeie ^ skega departmenU. Kompanije, v angleški m francoski koncesi- PerAin stara 45 fct in doma ia „. ki to izgubile bitko pred sodiš- ji v Tientsinu, Kitajska, pozori-1 !-e™,n' «i. »at in ooma_iij sinoči objavljeno uradno po- čem, so: Lukens Steel Co., Allan šču Wood Steel Co., South Chester ponci, nacui potopili sedem angleških parnikov Nemške letalske baze bombardirane NORVEŠKO MESTO V RAZVALINAH BERLIN, 3. maja. —kemika armada je zasedla mesto An-dalanes, važno norveško luko ob sapadnem obrežju, ia katero ao se angleške dote umaknila. V Berlinu je aavladalo veliko veselje, ko jo bilo objavljeno porodilo o novi zmagi nemAke armada. Berlin. 2. maja. — Vrhovno poveljstvo poroča, da so nemški letalci potopili sedem angletklh bojmih ladij in transiportov, šest drugih pa poškodovali, ko so s« nahajale v bližini norveškega obrežja. Uradni komunike lo na kratko omenja razvoj vojnih operacij na norveških frontah. Bitke se nadaljujejo pri Trond- Protivojne demonstracije v Londonu Prvomajske proslave v Moskvi italija se obotavlja glede vstopa v vojno lI direktno zagotovilo, da policija prepovedala. LJiidje. ki Italija So ne bo zaplati* v so stali ob cestah, so oftwn*tava- v^J* nu, Pa., je zadnje dni dobil hčer- d ln No^l. T.rtI csass carssl ^SaSSHp« ssrjsdf^^ M i um teaariev, unije An^ariškel ** v lakem .umrla njen® mati delavske federacije. VT.0 bili '*»> »'t""^«' ^ Surina v lepi starosti 96 let. V, y m v ,r.ku nul nor. obtoženi, da so ovirali tr„ovino| fr« ^ Vesti iz Clevelanda J ^T^IVJ-ji . .ju i Cleveland. — Ana Jančar, ki Dunoon potopil, ko Ja zadel ZZZT^ZmbiU pred tremi letI ^n^lno v bližin? norv oškegs ob-pogojev v trgovinskih odnosajtn | ^ ^ ge ^ ne mow ^ ^ ^^ ^^ j§ |f. opreti na noge; vedno je prikle- gublj0 jivljenja, 40 p. se jih Je predn. država. Moakv., 2. maj.. — Rualja Jo prMuiov.1. prvi m.j a oblč.J de glode obnovo (KHnU.nJ o sklenitvi nove trgovinske pogodbe, ki ao bil. pretng.n. prod noknj tedni. 8ostanek a angleškim di- nimi vojaikiml par.d.mi in m- ,7T kaaovanjtfm avojo oborolene al-l ^^ * CUn0' Uradni fašistični krogi Šo ni k.aov.njem avojo I UP J le. Govorniki ao naglašatt ^)oire-bo vojne pripr.vlJano.ti in enotnost detovcev -po vaem avetu proti kapitalizmu in vojni. Parado n. glavnem trgu na^ bi wieiila tudi izvoz avoje-1 i« ^^ b. a Bo^be ^ poškidovie U- bratov- 0 J veat, da je v Pas joku naPrimor- ^ Ul bojnih pivovarne Anheuser-Busch Co. in s tem kršili protitrusthi za kon. tdska hoče iti nevtralna Deklaracija premier ja Hanssona hteva normalno izmenjavo nemškega in ruiskega blaga. Angleži bodo morda izbili podlago te- med njimi in Rusi. Angleška akcija ■ •! D I Potreba zamašitve luknje v|njena na pos"teijo in cek> na stoli razburila numumjo .ngleaki blokadi se očituje v po- j0 morajo 9akm drugi. Rojaki- . Norveška 2 maja. ročilu ministra ekonomske voj- ja je valed tega zelo potrta in lCarnoanis oroti To «e pravi. da Nemčija dobi J,^, j^na.-V mostni bol- Z^U&m meVs ^ bfle Kampanja prou viadivostoka tisoč ton blaga \nlknlci je j maja umrl John P^lsUnU^iK^a maaia ao oh tujcem se nadaljuje | dnevn(?. Blago prihaja ^Nem^lg^,^^ in doma z| ^^MlT4!? ^ Hturkholm, Švedska, 2. maja. Premier Per Albin Hanason včeraj izjavil, da bo Švedska "la h voj o nevtralnost z vse-razpolotljivimi sredstvi. Pre- w Je Kovoril na shodu v zvezi 1 pronIa\an>i 1. maja. Nevtralnost pomeni, da osU-neodvisnost in svobo-'aedotaknjeni," je rekel Hans-" Voj na divja v soaednji »VI. Jato mora biti Švedska •trati." Premier je dalje rekd, da.je zagotovila od zavojevanih da bodo rešpektiralo nev-^vHinke. Ta so dobro-vendar mora biti deiela vljena na \^ne, kar pride. *'udi izrazil upanje, da bo r* Plovno sijalo na severu * ^ prišel čas, ko bodo Svetf-r*- ks in Danska obno-|nHseUjno kooperacij miru. ko bo sedanja kriza jo preko tranalbirake železnice.';™" v Ameriki ^j^TT^Ch P,™olki»r Itukureita, Rumunija. 2. jna- JMiltriltvo ekonomske vojne m ^Jrr ® Ia|,u*4a leno. fri^ ja. - Naznanilo, da bo Vel*a mmmH m p^U iz Tokija. da PJ"^",,, a JHler ,„ dvJ «" tekrcane angle«« Britanija zaprla Sredozemsko jf Ruilljll 70,000 ton b»"Lstri BU č »» druttva 126 „ himn^olaT morje tujim in svojim parni- Amerike od izbruh, voj-f""1'} 8,1 >* mn f™*"" VZa tSSoia v » ^ kom, je alarmiralo romunske av- K™ v Evr0|)i. u-tnl izvoz ame- SNPJ' , "!llf<'"H ,V«"k» ^i* ^ torltete. Prav tako porodHo, da ri|k b,kra v ru»h« je preji Komisar Troit od.Uvljen <""' mf"u ' " 1 ' , . J ae turtke «Me zbirajo ob obrei-k^i )e aooo ton. ruvland - Knakopravnost Hlm'kho m. Švedska. ^ rnzj« ju n. naeprotni »tranl Dodeka- ** ' |j0nd<>nu w - neiklh otokov, ki so pod kontro-j J mor.Jo s^jetl kupovati U»clJ.n.kl komi- gj^ IZESS? * ker v Združenih državah, ker r*'*a uradnika |^®*nana kriva t*«*'" 2 maja. - Josaph ,n Harry Hlavadek, lf/ ""Mt Amalgama ted J T™ * LJ7;North America, sta bila ** kriva. da sU ns TiJ,^"iovsls Czeslawa mit JE!** y m~* * L. «th , v kateri je bil Obravnava se o Italije. j jugoslovanski sar Slavoj Trošt v New Vorku Poročilo o gibanju turškega ne morej0 dobiti vl brltsklK . , .1 Vzrok nJ naVsden vojaštva je dospelo v Bukare-I ...........a.-.. • j ' industrije Znašali so čez $140,000,000 _|| I virov v vojnem času* što iz Ankare. Iz tega skopajo, da bo Turčija takoj udaYlla poj ; . . _ » taliji, če bo slednja pri^očils frotltl jeklar SM na pomoč Nemčiji. TtaAija je po- ' grabila Dodekaneške otoke, turško posest, l 1912 in od tegs časa jih drži trdno v svojih rokah. Lov na sumljive tujce se nadaljuje v Romuniji. Policija je v zadnjih dneh aretirala dkrog 200 tujcev, med katerimi Nemci tvorijo večino. Slednji so prišli v deželo kot "turisti" in ostali tam bra. dovoljenja oblasti. Val bodo deportirani v Nemčijo. Naglo izvajanje obrambnih ukrepov je povzročilo različna ugibanja. VojaSke čete, kl stra-žijo romunska letališča, telezni-ce. mostove in javna poslopja, so bile ojalane. Svarilo, kl sta ga naslov Hi Anglija in Francija Rumunlji, je bilo učii*ovito. Glasilo se j«, naj se Rumunijs zavaruje pred notranjim pučem ki ga nameravajo uprizorit agentje nek« tuje države. Ime te ni bilo omenjeno, a sodijo, da je to Nemčija. Ških bank In |H>eameanlkov krajih, katere Je zasedla Hitler Jeva armada, prevzela norveška državna banka, ftedsž te banke Je bil premeščen v Molde..... ao komentirali razvoja aituaclje v Hrodoaemlju, I« čaaar mnogi aklnp.jo, d. Ci krogi na vidijo v tam razvoju nobene novarnoatl i. Italijo, Dokas, d. aa lUMj« Moskvi ao opazov.ll SUlituvoJ.^ m v ,vojno, j« 1 Til?11' uliti"U) valoparnik Rez aovjetekl voditelji, VoroAllov i«l1>d|liu| iT. Ne-u, y ,uki< d. z vlšk. n. to vojno ^^ ^^ Chicago, 2. m.j.. — PrvotnaJ-1 m v4t)raj na|ot|M dodatne davke sk« proslave n. prostem so bile fm |)rofjte, u.vok na latna do-polom zaradi slabega vremena. (ld 12,000 |n voč J« bil Manj ko 250 oaeb s^a udeležilo tudj svi|An J0 do 60 odstotkov, parade v glavnem delu mesta. V|J| _ KenaUir tini je bil okrog 10 let In tamJA4M,, j„ v tvojem govo zapušča ženomneva je. povSals v tem letu, so ae poka- da so vsi dobili Vr}t zali, ko *o glavne kor|a>rscijr vatnlh Induatrijah. naznanile, da bodo cene znižane. Tona Jekla bo stala po I. juliju Miri dolarje manj. Alfred P. Hloan, načelnik «id-bora direktorjev korporacije General Motors, je naznanil, da je korp^raclja naredila v prvih treh mesecih tega leta $67,02«. Polkovnik V. C. Harrltigton načelnik ad Opozicija proti Chamberlainu narašča Ljudstvo zahteva „ pojasnila Umdon, 2. maja. — Pre|»riča-nje, da J« Chamlierlain<»va vlada odgovorna za neuapeh vojnih «Ma»raciJ na Norveškem, se razširja v skoro vseh slojih. Vlsda stoji pred največjo krlao od Iz-bruha sovražnosti, Opozicija al-lovito napada premlarja ('hanv Ijerlaina in njegove ministre. (MMočiUv bo nvirda i»adla prl- radijsklmi komunikacijami v slučaju zaideta v vojno. Za načelnika tega udtiora Ja bil Imenovan G lov ann I Hoatvanturi, minister komunikacij' Pari*. 2. maja. — Francoski vladni krogi skrbno opaaujejo ru. voj v I Ull J t, odk.r ao priča-I. prihajati poročUSi d. bo PU-IIJ. stopils v vojno n. str.nl Nemčije. List P.rUA)lr« piše, da Hitler prltlaka na Mussolinija, naj se pridruži Nemčiji v bo-|u proti Veltkl Britaniji ln Franciji. Nagrada za prijetje Hitlerja! Ponudil jo ja predsednik Came-ffiejeve ustanove Ne«» Vork, 2. maj.. — Natr^ do milijon dol.rJav bo df»bila oseba ali grupa, ki prime »n iz« 1 Stavka prevajalcev minUtracije refilr.lh drl, je <1*. . 1 končana javil to naznanilo v zVezl i tU** ™1""1 *<>ntanu aeveltovo pro radiu dejal, d. bo Fr.mi ^ ja doživeta finančni polom, hodlrjl teden, ko bo premler na lai "skušala financirati vojno '/ ^ j, v parlamentu. On ln mor inflacijo. "Pozabi« ne smemo, f|||rj^|j win*ton C-hur da Je finančna situacija v mn« ch„, bo((U morala odgovarjati I ^'"iiVueVja^žIviPgs in nera- gih ozirih danes bolj krltkna |f) pojaanMvail, zakaj niso an- . L|gi narodov. Nagra- nego Je lills I, 1914," je rskel ae- ^^ lwjne udje napeto in za- ^ J h^., Hard«n nator. "»konomska vojna Je va§ji TroMdhaima, norveške tu-'l oHtarcln pradaodnlk Carnegleje- MJ težka; prav Uko bremena, k# |ir-dfM, -0 -m tam Izk^ale |„stHuU, v plamu, kl ga kl so bila nalaidaša v pismu, da W « »rw,nJo i!' moral biti Hitler poaUvIJ«. prad stvo vojne so ivitrebne v#l k* ^^ ^ ki ^ iU|t |lol mMl- JJJ^ ^Inov, kl Jih je žrtve s strani francoakegs Ijud- ^ dolarj#v ni>gti Jt določal jivr4j| |)r frcnito, Aaprav lio to zaf jt^^-^H. ^« *nljo in ** V .lavk. Je bilo zavojevanih rl je potekla v torek, šklh vojakm. | Chicago, S, maja. ~ K<-i"« zenUntJe unije jirevažalcev m'e ka in mkikarakih firm eo dane-sklenili spr»razum in s tem je bi-Is stavka, ki je bila oklieane aed- PROSVETA PROSVETA THE ENLICHTENIIENT glasilo in lastnina HI ovsnskb sasodns rovrocNB jr.tmvtm t to Um StotaM Ntol—I Naratoto. m Ur*m* (tovw i) to Iim4* mm m mo. ss m ^ l-t*. t>M m mrt but m CMm*> to CImn VT-M m «to toto. H1I M totol m. i........ _ __for Um Ub»us StoUi (•«•»< cbtoa*») m4 Cw*to HM ht r«r. CfctoM» u4 Clif 17* S« toSn mw>um ss to »m.I iU.) m »nwS i^iutotolto to » »tototo. to I? »riloAil *tot»'»* H*toc r«'— m • m4 iMMlMtH »rtlru« »III ^ M M^rt^. »tor«< I—»Ul to rn..r«-4 .to. to ^ i tM, kir Im Sft ■ PKOSVKTA M4T-M to. M.ntoto iM. <"tow#B, hkmiii or tks rsilksatkd i imium v to umi hi Glasovi iz I naselbin Pravilno stališče glede vojne Vpričo današnje konfuzije, ko tako rada odločujejo čustva In sentimentalnost pred dejstvi in realnimi činitelji, je prijetno fx»lušati ČiUti pametne besede preizkušenih branite-IJev demokracije in delavskih pravic. Takšne pametne besede so prišle zadnje dni it New Yorka v obliki resolucije, katero je sprejela Socialno demokratična federacija na svojem Zborovanju in z njo označila avoje *4u-lišče glede današnje evropske vojne. ■V tejffesoluciij manjka običajnih bobnečih fraz 'hi sentimentalnih krerhžarij, ki jih na-vvririo* slišimo od pok Menih pacifistov — toliko slaMe se pa slišijo od ljudi, ki so drugače re-votuclonarni do mozga in ne zgrozi jih nobeno moTJe krvi V kakšni nasilni revoluciji l — je pa toliko več nepbbitnih dejstev, ki jim zremo dan za dnevom v obraz In katerih ae ne bomo ' iznebili, pa če še tako dtftlamlršlftO fraze. - Zastopniki Socialno demiikratlčne federacije Isjavljajo, da je Hitlerjeva invazija Danrtte in Norveške ponovno demonstrirala, kaj čaka vae svobodne nsrode, ako Hitler-zmaga v tej vojni. Zato nam ne more biti vseeno, čegsvs je zmaga in nikakor ni res, da je to imperialistična vojna na obeh straneh. Anglija in Francija sU sicer kapitalimtični deželi in ameriški socialni demokrati odločno odklanjajo njun goapodarski in socialni red, dejstvo pa je, da je v Angliji in Franciji ie dolga desetletja politična demokracija, (katera daje delavcem svobodo organiziranja in boja za boljši socialni red in zato je treba to demokracijo Umfkuj ohraniti v interesu aocialnega napredka. Drugo dejstvo Je, da sta bili Anglija in Francija prisiljeni stopiti v to vojno vsled a-gresivnostl nacijske Nemčije, katera ne pozna nobene meje; šli sU daleč, celo predaleč (Ceho-slovakija!) v ponižanju demokracije samo zato, da se izogneta vojni, toda, ko je bila napadena Poljaka, sta morali jfrabltl sa orožje zoper nacijeko agresivnost in ta njun korak Js podprlo vse demokratično in svobodoljubno delavstvo v Angliji in Franciji. S tem delavstvom morsmo biti solidarni! Socialni demiderati sovražijo vojno — ampak ena stvar na uvetu Je, ki je alabša in hujša _ kot vojna, in Jo je sužnost! Vojna, katero je isaval Hitler z namenom, da si iKsIvric Evropo, ae mora odbiti z obrambno vojno, drugače ne gre. Vsak mir, kl bi pustil nacijsko diktaturo v aediu Nemčije, bi pomenil —. popolno uničenje demokracije v K v ropi In takojšnjo nevarnost totalitarizma za Ameriko. Obrana demokracije iu civilnih avoliodš^in v Ameriki torej zavisi*od )M>raza Hitlerjeve Nemčije! Iluzija j«, če kdo argumentira, tla je Amerika abaolutno varna prsi! vsako invazijo in zaradi tega se ji ni treba brigati, kako izpade vojna v Evropi! Kdor torej zahteva, da se mora Armfrika (»upoliiohut držati proč od- evropske vojne, pe naj Ih» kratkoviden Izolncioniat ali naiven inaiflst, deluje za zmago fašizmu v isti meri kot delujejo agentje koniunacijskega deapotizma! V soglasju z mcdnitriMlnim demokratičnim socialističnim »ribanjem po vsem svetu socialni demiderati v Ameriki podpirajo zavezniško stvar v pttpolrunii prepričanju, dn totalitarni režimi morajo biti zrušeni, predno Im demokraciji in na njej zgrajeni civilizaciji zagotovljena kakšna laslučfioet. Goni je je smisel resolueije. Socialni demokrati ne zahtevajo, naj Amerika |>omaga zaveznikom z vojaštvom, zahteva pa, naj Amerika pomaga ekonomiko v največji mer1, ki Je mogoča in v ta namen naj od«trani zapreke, kl ae še nahajajo v nevtrahtoalnem zakonu; nadalje resolucija zahteva, naj /stružene države uradno bojkotirajo Japonsko in Sovjetsko unijo, ne aamo moralno — kajti Rusija se je po. sUvila poleg nacijake Nemčije tisto uro, ko je podpisala i Mik t s njo in dala llitl«rju "zeleno luč", da se je lahko zakadil na Poljake. To stališče Socialno demokratične federacije je docela sllčno stališču manjšine v socialistični, stranki. Ne vemo. čakaj ftal ta manjšina ne delovala s socialnimi demokrati, ki imajo samo v New Yorku večjo mano delavcev aa seboj kot pa ima stranka članov po vsej Ameriki. Mnenje onih, ki pravijo, da tedanja vojna (Daljr v MMUjl koloAij Druga stran Wset Alkjuippa. Pa. — Kakor vidim iz dopisa od tukaj, ki je bil priobčen v Prosveti dne 19. aprila, dopisnika zelo boli, kar sem upoalen v Slovenskem domu, ki Je last samostojnejša društva Sokola. N« vem, kaj njega to briga, saj vendar ni član tega društva že od mi (zakaj ni, ni moja krivda). Ko bi me članstvo ne maralo In ne zaupalo, bi ne bil že šesto leto soglasno izvoljen. Kar se tiče delnic, je on redno dobival, kakor vsi delničarji, obresti, kar je več kakor plačajo banke. Ko je društvo imelo denar, Je izplačalo delnice najprej onim, kj so društvo pustili, leU 1985 iw so bile vse Izplačane. Iz tega je razvidno, da društvo napreduje, ker smo in tudi še vedno skupaj delujemo brez prepira. Omenja, da juz nisem kupil nobene delnice. Povem mu, ako ne ve, da mene ni bilo tukaj leta 1025, ko ao jih prodajali, in tudi nisem bil takrat član. Semkaj sem prišel leta 1986 in takoj zopet pristopil k Sokolu,, pri katerem sem bil le prej od leta 1917 do 1921. Zemljo pa sem tudi jaz kopal leta 1987 (tri ali Štiri ure, kakor vsi drugi), ko smo prizidali šfe eno stanovanjsko sobo poleg starega poslopja, katerega je druAtvo Sokol kupilo leta 1926 od nemškega društva za $4500. Tako je zapisano v knjigah samostojnega društva Sokola in nič drugače. Fxmls Gerzel, tajnik. Doma v obliki krssne mladinske igre "Martin Napuhek", ki Jo je spisal Spicar, kako pridno so se učili v Šoli slovenskega jezika, govorice svoje mamice Slovenski jezik je poleg angle ščlne še vedno svetinja, najdragocenejša iiridobkev posameznika, ki se res ie zvrni sa svojo mater. Ta krasna igra bo uprizorjena na materinski dan, 12. maja, ob 3. uri popoldne v uvditoriju Doma na St. Clair Ave. Učenci prosijo vae sloves-ake matere in očete, kot tudi njih sinove in hčerke, da pride te ta dan na predstavo, da eden z drugim praznujemo U pomemben dan. Učenci bodo jako ža-lostni, ako ostane U apel na mrtvi točki, ker od poseta Je odvisna Slovenska šola, ki ob tej priliki skončuje že skoraj W leto svojega dela. Vstopnina Je nizka, samo 25c, če kupite -v predprodaji in pri blagajni bo 35c. Zvečer se bo vršil plea. Igra orkester Eddieja Zaya. I Vstopnice se dobijo pri vseh tajnikih društev, v uradu Doma in v slaščičarni mrs. Mako-vec v Domu. Proslavimo materinski dan vsi v SND na St Clair Ave. Erazem Gorshe, tajni prosvetnega kluba l/fienti Slovenske šolo SNP podaste matere Cleveland, Ohio. — V koledarju vidimo dneve kakor členke dolge verige, posvečene mnogim ljudem. To so dnevi svetnikov in spominski dnevi velikih zgodovinskih dogodkov. Ni še Uko dolgo, odkar je bil poevsčen poseben dan vsem materam, dan, ko se prebude otroku čufctva ljubezni do nje, ki ga je roaila. Res je, da se moraU hčerka in sin vedno skozi vse življenje spominjati svojih sUršev, toda zakaj bi ne bil materi kot simbolu večne poti pozemeljskega življenja posvečen poseben dan ? Zato nam je torej tisti lepi običaj, da ae apominjsmo vaeh mater ob določenem dnevu leta, Uko ljub i rs tako pripraven, de se spomnimo požrtvovalnosti, ljubezni in vrednoeti življenja naših dobrih mater. Mati jc bila že od nekdaj motiv umetrriAkih dal velikih kiparjev, slikarjev in pesnikov. Vsi ti so čutili globoko spoštovanje do njenega Šivljenja ln poslanstva. Videli so v njej sim-bol življenja, kl gre po potih skrivnostnega labirinta od vzhoda do zahoda in od severa do juga. ki ne umira smrti poedinta, ker je življenje. |Mi ne bomo nroaltvljall matere kot umetniki. se spominjamo vseh nalih mater, ki ao vsgojIlegali vzgajajo svoje otroke v večinoma bornih delavskih hišicah, v mestih in na deželi od Atlantika do Picifika. a druge starejše pa v starem kraju pod slamaatlml strehami vasi in pod opsčnimi strehami v mestih in trgih ter1 jim prepevajo sloven ske in ameriške uspavanke . . Vsem« tem našim materam moramo biti hvaležni zato, ker so izpolnile veliko nalogo, ki jim jo je naložilo življenj* žene. Njim smo dolžni plačati veliki dolg njih trpljenja Uižrtvovanja. Mater vidimo kako^Ni^ko velikega poslanstva Človekovega življenja, njeno žrtev kakor Žr-Wv prineSeno življenju, njeno trpljenje kakor trpljenje človeka. ki ne zaveda svojega poslanstva. Tega dnlga ne moremo dru-wh« e plačati kakor s priznanjem, | s toplo ljubeznijo in s globokim j spoštovanjem. Ničesar nl. s čimer bi mogli poplačati žrtve, ki i jih žrtvuj* mati. Ni jih mogoče nagraditi, i-»plaAi»tl prebdenih i noči oh |MiatelJi bolnih otrok <— ' n«4 m«»remo N| predeUvljati vseh t letih si t Iz. ki jim jih je iz nje-nih oči Isšels «krh ss živi len je drugih. ' I Venci Slovenske tole SND na St Clair Ave, telijo sa ta slučaj rssveiaeliti avoje matere s tem, ds Jim p*»kašeJo na odru O koibteHu in drugem Ogle*hy, lil. — Ker ravno dežuje in me srce ne vleče ven v proste nsravo, sem se odločila spet malo napisati. Rada čitam in še rajši piftem, tu in tam tudi tipkam, toda tipkanje prepuščam drugim, ker je bolj trgovsko. Najprvo želim pohvaliti naše Prešernovee, katere sem poslušala v nedeljo, 21. aprila, v Chicagu. Ne morem vse opisati, ker je bil program preveč bogat, bom le nekaj površno. Najprvo so nas presenetile Bergantove sestre Iz Ohia, pet po Številu, ki so se nahajale v Chicagu in katere je naročil gl. predsednik SNPJ V. Cainkar, da s tem čim bolj ustre-Že ljudstvu. Njega sem samo enkrat videla, ko nam je razka-sel glavni ured SNPJ in pred-sUvil osebje. Slišala im sem, dn grozno ljubi svoj narod in organizacijo, od katere je neločljiv. Bergantove sestre so zelo lepo igrale in so morale na zahtevo ljudstva ponoviti. Nastopilo je okrog 40 moš Prešerna, ki so večinoma člani jednote in zapeli več pesmi, da Je odmevalo kakor grom po dvorani. Za njimi je nastopil neki mešani zbor, kl je imenitno pel, nato pa deklet* sama. Kvartet je hll nadvse lep, Kdor pozna Gredlškovega Franka, muzikantn in pevca, Willia-ma Hrovata in ostala dva, U ve, kako fajn fantje so in kako znajo peti. William Hrovat je lep ko rožca. a zelo sramežljiv. Ko sem mu v La Sallu predstavila najlepše dekle, jo je le hlad no (»ozdravil in se smejal, meid-tem ko je GratMškov imel na vsaki strani dve. Pa pustimo to In pojdimo dalje. Frances Grudišek je imenitno igrala "zaljubljeno gostilničar-ko." Smilil se mi je mo«. ki je gledal, kako je njegovo ženo drugi fant poljubljal. Rut things happent Ljubezen je lM>leien. V kratkem povedano, Prešernov«! so zelo lepo napravili. Morajo imeti ttidi velik magnet, da vle* fcejo ljudi od vseh strani, kakor Iz Oglesbjrja, Des Plaineaa, Le Salla, Watikegana, Milwaukeeja, iz Hrvatske in "stare Aoitrije". (Nisem vedela, da Imajo v Chi-cafu — etaro Avsttfjo.J Vki ao z veseljem poslušali. Poznam mr. Fajfarja iz "stare Avatri-je", ki me je prosil, kdaj mu bom pokazala 1 Ogie*by. Tudi rastlino so mi pokazali, kateri se pravi "ženski jezik" — je ozko, dolgo in zeleno peres je. Mogoče so jo meni servirali, kar bi ne bilo čudno. Ko bodo prišli na Ojflesby, jim bom tudi jaz pokazala rastline — bodeče, rdeče in duhteče. Look out! Skoraj bi bila pozabila ma-lega, okrog 10-letnega Udovi-<■-hevega fantka, ki je Uko Je-po (»renkal na kiUro. Zelo ga je skrbelo, "kdo bo listje grabil, kdo bo travco žel, kdo bo dekle ljubil, ko bom jaz k vojakom šel." Res je majhen deček, toda velik mož. Prekosil bi bil skoraj vse. Torej Živeli, Prešernovci, dokler se zopet vidimo! Tukaj imamo več bolnikov. Obiskala sem tudi mrs. Pirnat, ki se je prej vsako leto udeležila Prešernovega koncerta. V Chlcaigu smo bile skupaj lansko jesen in se dobro zabavale. Letos je že več mesecev bolna. Hudo ji je bilo, ko sem ji povedala, kako lufino je bilo v Chicagu. Prosil* me Je, naj se v njenem imenu zahvalim jednoti, ki ji tako točno pošilja podporo, katera ji veliko pomaga v teh dneh bolezni. Izreka tudi pozdrave Vogričev+m, Bergerjevim in vsem prijateljem v Chicagu. Saj še nismo pozabile, koliko zabave smo bile lani tam deležne v tako prijetni družbi. Upajmo, da bo Mary kmalu ozdravila, ka f ji vsi od srca želimo. Želim, da bi se vsi — poboljšali; potem se bom mogoče tudi jaz, samo težko se odločim. i THeresa Dušek. r t ) --' Charles H. Millard. tajnik CIO v Kanadi. ilJ Koncert in ples SOD Detroit. — Pevski zbor Naprej in gospodinjski odsek Slovenskega delavdcega doma priredita koncert in ples v soboto zvečer, 11. maja, v korist doma. Na tej priredbi bomo obhajali 14-letnico SDD. Na koncertu bo sodeloval tudi pevski zbor Svoboda. Vabljeni ste torej vsi delničarji in sploh vsi Slovenci in Slovani ne U koncert, pričetek ob 7. zvečer. Po programu bo ples v obeh dvoranah. V gornji bo igral orkester Wilbura Roughta (lest fnož), v spodnji pa Karun in Verholz. V -gornji bo tako zvani "«now beli dance" s tremi nagradami. Snega sedaj res ni, toda bomo že podkrbeH, da ga bomo metali po dvorani. To bo zadnja priredba te vrste v tej sezoni. Direktorij se ob tej priliki najfepše zahvaljuje vsem, Tci .obiskujejo dom in ga pomagajo vzdrževati. Dom nam Je vsem potreben za seje, zborovanja in sploh sa družabne in kulturne namene. Udeležite se torej tega koncerU. Vstopnina 36c. Članice našega gospodinjskega kluba naj se vae udeleže seje. ki je vsaki drugi petek v mesecu. Želimo, da se tudi naše stare članice povrnejo v naš krog, da bomo lahlco ukrenile kaj boljšega in da bo klub bolje napredoval. Da pa ne bomo samo delale, bomo imele tudi svoje zabave, če bo napredek in skupno delo. Torej vse na aejo in na koncert. Polona Kralj. &18. tja pod napačnimi pretvezami, naj služijo te vrstice kot odgovor in pojasnilo rojakom. Kdor ima denar, naj ga investira premišljeno. V Hartshornu ni nobene industrije. Rudniki ne obratujejo nič in tudi cvetočih vrtov nl. Kar je tam družin, morajo trdo delati in se igati na vročem solncu, iker tam je strašna vročina. Prvi pridelki še zrastejo, drugo pa vse zgori, ker je skoraj vse poletje brez dežja. Oklahoma Šteje dva milijona 300,000 prebivalcev. Tam je res še desti prazne zemlje, t.ode osušeni hrasti pričsjo, da je tam straAna suša. Ceste so slabo tlakovane. Meni se je Zdelo, da je država zo!o revna in slabi zaslužki. Država nima salunov, je pa dosti pijače, kaUro si ssmi kuhajo, toda ne pivo ne voda nima kva-Na jlepše farme eo v IMi-noisu, Wisconsinu, Michiganu in Oh;u in tudi ni vročine. V OkLahom i so mi povedali, da so leta 1933 postrelili mnogo živine, ker ni bilo dežja ne vode. On pravi, da tam ne garajo pri WPA. Jaz pa sem videla, da tudi tam delajo pri WPA in sicer po osem ur, dočim se oni mučijo od rane ure do noči in še celo v nedeljo. Toliko v pojasnile. Frances Penko. Metropola keglja — Cleveland. — Čast Bogu za kegljišča! Tukaj na East 185 st. nam bodo poleg Bukovnikove-ga ateljeja postaivili novo keg 1 j išče kar z 12 aleji. £edaj ie podirajo drevesa, ker bodo pričeli kopati klet. Spredaj bodo zgradili tri trgovske lokale, zadaj pa kegljišče. Tako bomo Not tinghamčani lahko kar doma doma kegljali Oh, what a blees-ii?g! Kako se je to kegljanje pričelo širiti in tekme so na dnevnem redu. "Naše" kegljišče bo menda vodil Slovenec, neki pek s St. Clair ja in 61. ceste. Kdo ga bo postavil, fte ne vemo nstančno. Slišal sem tudi, da bo baje tudi naš Frank Fende postavil veliko kegljišče poleg gle dališča Abbey. Ta vest,, še ni po- Frank Barbič, 58. Pojasnilo a Oklahomi Chanlng. Mlch. — Citata sem dopis Franka Cirarja iz Harts-horna, Okla. On piže, da je tiffl še dosti farm Ker so mi Um-kajšnjc razmere vsaj deloma znane, ker sem bita izvabljena trjena. PETEK, 3 Mai, Stoletnica rojstva Emilea Zolaja Dasi je Francija sredi vojne, je vend.n *ač«tku aprila na svečan način prJiI^ letnico rojstva ustanovitelja naturalizma P teraturi, Emilea Zolaja. Zola je bil r, aprila 1840 W1 Je vseskozi bojevnik idej m izrazit, glasnik svojega časa, kar k-čujejo vsa njegova mjogpštevilna literarni la, ki bodo za vedno oaUla v temeljih fr skega in svetovnega leposlovja. /,uto i* sedaj še vedno aktualen in bo po vaei ,..? nosti še dolgo. J Vfrjg Sam Zola je dejal, da "je umetnina ko, rave, gledan skozi človeški temjieramenr to Je vsako literarno delo odraz časa in <2 nosti, ki ga je ustvarila, odnosno njeneira < nosa do njene sodobnosti. Na teh temeljih tudi gradil svoja dela, katerim so zlasti m* je zaradi njegovega naturalizma nekate mnogo očitali. Toda zgodovina umetnosti n priča, da se vsi slogi vračajo, pred vsem ua vedno vračamo k realnemu življenju, m £ tudi za neko dobo od njega še tako oddaljim! Prav v naši sodobnosti doživljamo nov ratm realizma, ki prehaja ponekod izrazito v m turalizem, seveda Uk, kakor ustreza sodobni kom. Tako je tudi v slovenski literaturi. Zolajev naturalizem je bil zgrajen na atudi ju življenja in njegovih problemov, torej na do kumentih, ki jih je bilo treba uvesti v romai Zola je kot aktivist hotel tudi v literaturi vršil neko realno, pozitivno akcijo, zato je odkloni "umetnost zaradi umetnosti," prav kakor jo klanjajo naši sodobniki. Ideja in tendenca znjim zmagali. To je pokazal Zola zlasti v stih svojih delih, v katerih se je zavzemal zatirane in izkoriščane, soj je napisal tudi vi velik socialni roman uGerminal". Znan je tudi njegov naravnost heronični nastop V Dreyfussovi aferi, ki so ga mogli obiskovale kinov spoznati nedavno tudi pri nas v sijajneu Munijevem filmu "Emile Zola". Bil je taki napreden, aktivlstičen umetnik v polnem po menu izraza. 1 Emile Zola je bil silno plodovit. Ogromne je število njegovih romanov in drugih . * . sedemkrat ločena 'I Sodišče V Nevvtonu je izreklo drastično sod« bo proti neki ženski, ki je bila sedemkrat poro čena in sedemkrat ločena in je zbujala "javm pohujšanje."* Evo Smallovo so obsodili na bivanje za nedoločen čas v poboljšev&lnici, in n cer zato, ker je živela skupaj z nekim može« s katerim je bila že dvakrat poročena, pa se a poročila z njim znova. Nad to stvarjo ae j« javnost zgražala, ne morda nad njenimi porokami in ločitvami na tekočem traku .. . Bivše-ga moža Smallove so obsodili nu leto dni jeM Oba sU vložila priziv. Vesti iz Trinidada Trinidad, Colo. — Ker noče nihče poročati iz naše naselbine, inaj jaz napišem kratko poročilo. Naše društvo 66 SNPJ je v preteklem letu, oziroma letos izgubilo štiri člane. tPrvi je umrl 25. maja 1330 br. Arelija, kl je zapustit ženo in štiri nepreskrbljene otroke. .Drugi je umrl dne 28. oktobra Joe Sšh-tič, t a i 49 let; zapustili je Ženo, sina, dve hčeri ln sestro. BU Je zelo priljubljen med tukajšnjimi Slovenci. Dne 20. januarja t. L je umrl John Kancilja, star 73 let; zapustil ja štiri sinove in dve Hčeri, vsi odrasli. Dne 16 aprHa pa je umrla Frances VI-dakovič (rojena Cesar), stara 23 lat. Zapustila Je mladega moža in dva sinova v starosti tri in pol leta in dva meseca, kakor tudi Marše, dva braU ln tri sestre. Val počivajo na trlnidad-skem pokopališču. Naj jim bo lahka ameriška zemlja, družinam pa izrekamo globoko soža-lje. Da ne bodo aamo žalostne stvari« tis j poročam tudi veselo vest Dne U. aprila aU mrs. in mr. 4«ck Tomsic mi dobila krepkega sinčka prvorojenca. Ker jemati članica našega društva, je Želeti, da tudi sinčka vpifte v mladinski oddelek. Obe sta adfftva. oče pa Je vesel, ker je slnfts ddbtt. Pslsna Marinac, 66. Svet postaja kratkoviden Prav za prav bi se ne smel nihče čuditi, di posUja svet čedalje kratkovidnejši. To si j( lahko mislil že vsak, ki je s svojimi očmi opazoval dogodke zadnjih let. Pa ne gre za poli-tično kratkovidnost, tudi dejansko je tako. Čedalje večje število ljudi nosi naočnike ii sicer večinoma naočnike zoper .kratkovidna* V nekaterih deželah predsUvljajo ljudje t » očniki celo- tretjino prebivalstva. Tsko Ji« imajo v Zedinjenih državah 46 milijonov, « Japonskem 20 milijonov, v Nemčiji 18 milu® nov. Zanimivo je, ds je število kratkovidni! v germanskih dešeleh in na Japonskem (teš ne na KiUjskem) po odstotku znatno vetje i* go v slovanskih In latinskih deželah. Prod dvajsetimi leti Sovjetski premier In aenanjl kemlaar Mokrim (leve) in finakl premier KM« Ryti. kl sls pošpUala mlrevne pegedbe. katera Je vakljnčtla vojno med Kiaaije In Flnake. NaJzenealJiveJše lavsks veatl ee v dnevnik« "Pro-sveti." Ali Jih člUte vaak daa? (h Proevete, 8. maja 1920) Domače vesti. V Clevelandu se vrti Unm nja za Slovenski narodni dom, sa ksterefs i ie kupljene "loteM v središču slovenske ns* bine. - Delavske vesti. Velike in mirne del*** prvomajske manifestacije so se vršile P° Ameriki. * i---* Iz inozemstva. Prvomajske Evropi so bile najbumejže v Iuliji in W kjer je tekla kri. SevJeteka Raaija. V Ukrajini se nlW vedno hujši boji med Poljsko in ruskimi »vjn (Dalje Is pree hslm» ) Je a strani Anglije in F zarodi tega. ker sU si As«W preteklosti onvojBi I In* in f ai Imperij ^ JttlofllUl '----neki socialisti. s»F vroči ee HitWj« * alističnih , glada jo te. kar F* so Jo angleški in franeodki danes niso'pf^rav4j|eni vre pete zaradi starih imperialni«' nih bivših režimov! Oni cM«J tega. kar Je bilo! Voditelji fcnij* transportnih delavcev. Pri miri. od leve na destio: Miehael J. ()uill, A. S. Haywood In Joba Santa Stoječa; Dougtaa L. MacMahon (levo) In Auatln Hogen. (TEK 1 MAJA kovice jih zajame gosposka, tudi neprestano tvegajo, da jih o(*ha-poslovni tovariš. Hribernik i starega kraja1 je svoje dobavitelje nekajkrat prevariljaa ta način, da ae je s njimi v samoti sedel, prevzel blago, a iko bi bil moral »teti kupnino, je fingiral, da so zasledovalci v Milini, in pobegnil. S. je skali so bližnji gozd, vse kotanje I prevzel nalogo, da se nad njim in globeli, a zaman. Pri hišni maščuje.,, Vedel je, da ima Hri-preiakavi na Zajčevem domu 10 bern* zmerom precej denarja našli več listin in potrdil na ime P" aebi.' Poiskal je še dva to-nekega posestnika iz vasi Stra- varila iZiCrauč,in skupno so nanje pri Gabru. V nedeljo po ma- pravili načrt, kako bodo Hriber-iši v Velikem Gabru so verniki Nka zvabili v zasedo in ga umo-|Kovo mesto, 2. aprila. I^htevali, naj truplo pokojnega rili. S rddi. januarja je S. pova-Eioigri pri Sv. Juriju bl»- ^jca izkopljejo iz posvečene ze- HriberoNcu na Ježico, češ da iEegs Gabra, kjer je nena- m,je> y čemer jim pa Mmla wr I ima ža*i dobro kupčijo. Domenil bogati Američan An-| kvena oblaHt ni ustrefiria, V zve-1 «>»> so se, da se »večer dobe na Slovenijo -toAVA V TEMENSKI jgp NADAUUJE L je pred samomorom vsi zl«*in 'JL tbirajo oblastva veno-1. % 2agonetnim nastankom A-U™uškem mostu. Od Um ao kre-\ nove podatke. Pok°jn,kov merikancu Zorca sU bila, kakor nili proti Klečmm, kjer ao Hri-\ Zajčje bil v prvem zako- smo poročali, aretirana tudi Zaj- b®1*"^ pobili in oropali Zločin Wen z Zorcevo sestro, s I čeya iem Katarina in posestnik »U izvršila S.-jeva pajdaša, dva JLje imel četvero otrok. Po Jože fc^daršič. Pri zaslišanju v mehanika s Črnuč/ ki rta amor-^ prve iene se je Zaje poro- Ve!ikem Gabru je Zajčeva izpo- Jencu odvzela ves denar, nekaj , mlado služkinjo Tino. s ka- yedala da je videla neko truplo nad 5,000 din, medtem ko je S. je gospodaril na domačem zavito v ,piahto, toda manjkale »tal na straši., ^tvu. Od svojega svaka si fl0 noge in glava 2nidaršič in Za tovarHko moralo, ^jc precej izposodil, dobil je Zajčeva je^ 8ta še v zaporih o- med ljudmi U vrste, je znaštino, n 100,000 din, ki jih je pa krajnega ^^ v Višji gori. [ da je S. v Jutru po um< K v tekli časa zahtevaj jna-1 zanjmjvo da je prav zdaj po- in jima ukradšl v wku i zanimivo j«, u« je i««* tu«J i'u"i v sUnovanje obeh morilcev, ki Zaradi tega so naaUla med 10 ,et odkar je iz vasi stra. ^ ^ [n licem in Zorcem nesoglasja, že pri Velikem Gabru na akriv-Lropani denar. htl »» --------. , . se pil t cwtvciii vicvuiu no sti potem, ko je Zore izvedel, nogten natfn izginila neka Tere je Zaje dvignil tudi njegove Eija gtoparjeva, za katero še doto« prihranke v znesku 40,- ^ ni not)enega 8iedu. in ki jih Je imel »pravlje- [menihih v Stični. Umor Antona Hribernifca t praznik sv. Jožefa je Ame- Pojasnjen g* Zore nenadno izginil z Ljubljana, 2. apr. fcve domačije in kljub mar- Pred nekaj dnevi je v naši ja aui iskanju ga še do danes vnosti vzbudila mnogo živahne D našli. Moratorij za norveške dolgove Stockholm, Švedska, 30. apr, v— Norveška vlada je oklicala moratorij za vse dolgove, nare- m _ _______________......................... jene od 16. aprila do 19. maja. S umn Vaščani v Velikem I ga zaiiimanj^ najdba^truipla biv-1 posebno 'resolucijo je razglasila n » bili prepričani, da bi šega ključavničarskega vajenca angleški in francoski denar za Zorca mogel dati pojasni- Antona Hriberniku v pesnici na legalen na Norveškem. Angleški InoZaje. Zaradi teh govo- Kregarjevi njivi pri Klečah. šterling predstavlja 17 je začel Zaje še bolj popiva- Listi ao takrat poročali, da je norveških kron, sto francoskih je bila njegova nava- bil Hribernik od zadaj ustreljen,!tankov pa deset kron. Naenkrat mu doma ni bilo J pozneje pa se je izkazalo, da je mar, temveč je bil po cele) bil v resnici na prav bruUlen ni»r, ... ... tve odsoten ter je -obiskovalUm s kladivom pobit in da je u-\Uredmk rUiCIJtkega ipce in sorodnike. V torek mor izvršil nekdo, ki se po vsej lista aretiran mirca zjutraj pa je prišel k priliki dobro razume na pobija- n Holandskem jemusorodniku,gostilničarju nje živine. Ukrat je zrasla! bnarju v Radohovi vasi, kjer domneva, da imajo Hribemikovo Amašerdam, Holandska, šil, da ga ljudje dolže, da je življenje na vesti najbrž člani apr,—Urednik tednika De Misi. ivil s sveta svojega svaka kakšne tihotapske družbe, ker jplhoorna, glasila holandske narod-Jokal je na glas in nato bilo znano, da se je tudi Hriber- ne socialistične (nacijske) etran-kuhinje odšel v gostilniško Lik sam po malem ukvarjal s ke, je bil aretiran. Policija je v i, kjer je legel na peč in tam prodajo saharina in kokaina. Po- navalu na njegovo stanovanje ■al. Ko je gostilničar Grab- Hcija je s pomočjo ježemsklh o- zasegla mnogo tiskovin m leta* »M v sobo, je čul kako je rožnikov aretirala kakšnih pol kov s protižidovsko vsebino. ■vAliknil: "Saj sem ga LiucaU aumljivcev in preiskava Urednik je imel ozke zveze z na-JM^^^^H je v nekaj dnevih dognala, da so|cijskimi krogi v Berlinu. Ustniku Zajcu tisti dan I med aretiranci trije neposredni nikamur mudilo. Med osUli-1 udeleženci umora. Med njimi je pogovori, ki jih je imel z tudi ndkdo, ki je bil zaradi ne-marjevo ženo Marijo, jo je | rednosti svoj čaa odpuščen, nenadno vprašal: AAli boš v Interesu preiskave oblast-licka, sla za menoj na bri- Va podrobnosti doslej še niso mo-■ Na U> čudno vprašanje mu I gia dati v javnost, a že v nekaj uriuro niui»iiTa uaafvUna I 3__l_ 1_____uahiaI Vso imamo v ljflbozni najbolj ši naliaea, do ne bomo ljubosumna > Zavedamo aa, da je Ijubo-sumnoet ponižujoča ln uničujoča etraat, vemo, da je včasih vzrok, da se še tako nežna ljubezen konča ... toda vseeno smo ljubosumne. Prod to bolesnijo ljubezni ne obvarujejo žensko ne bogastvo ___ —pa prigovar- janje'treznega razuma, l^av nenavadno je, nalfl^^^^H »ke ljubosumne. Le poslušaj-mo: pred njo. Nekaterih se loti prej, drugih pozneje. Čeprav ji pogosto tudi z razumom ne moremo do živega, sta razum in dobrota še edino učinkovito zdravilo. V Življenju ao trenutki, ko jo ljubosumnost upravičena. Kaj naj tedaj stori žena, videč, kako se ji mož odtujuje, morda zaradi ženske, ki je manj vredna Tašča in sinaha Ali ni čudoo, da Uko proslav-Ijamo mater, za Uščo, ki je ,tudi mati, pa imamo v javnosti in zasebnem življenju samo slabe šale, posmeh in roganje, S tem pa nezavedno zbujamo v mladih ljudeh obojega spola nekak pred- raai kiuikv, ki jo ui»uj , , !T ..r . . kakor ona sama? Stori naj rav- ***** ^ k rca j Angleški pacifist | poreden pri volitvah London, 2. maja. — T. D. Gailibraith, kandidat stranke „ „ ----- ,------narodne vlade, je pri nadomest- •rjtn. njuova se.tr.im,, U.h bomo mogli po vjej v.rM- porazil Johna NI J r? V m"ku choh,6na. pacifiata, *a poalan prulaiidSt.Jurja [»»vojega einu mnogo v naii kroniki. I .. • t 4 Liaa! fiZL* t r% 1.1___t I A, » 14-letni Jožek in 12-Ietni,_ ^ ..... A ki sta ga o|čijj; -e toii0 poraženih že sedem kajti mož se je obesil v razkrinkala morilce bivšega kljUr kam|jdatov, ki so se izrekli pro-Kukenbergu. Grabnjarju čavničarja Antona Hrlbernika iz' . .. ' . *«jni Zaje večkrat tožil, da Horjula, ki so ga pred 14 dne *!<> skrbi kako bo svojemu vi našli mrtvega v pesnici na cuZorcu povrnil denar. Gra- Kregarjevi njivi pri Klečah. Na-\ Obnova pogajanj med Ka je tolažil, naj bo kar vedli smo, da imajo zločin na ve- a i• • |n /fa/|'.'0 "Imej Tod a tiskih In socialnih prilik po poroti ne odidejo v svoje lastno stanovanje, kmečke in tudi delavske nevesU, ki jih usoda odtrgla od predpasnika lastne maUre ln iriveže na predpasnik moževe matere. Ce nI na obeh atraneh dovolj uvidevnosti, prijaanoetl In juibezni, so kar hitro vgnezdijo r hiši prepiri ln kmalu postane ivljenje vaem aagrenjeno. In vendar leži večja odgovornost na strani mlade neveste, saj je ona tista, ki prinaša v hišo srečo ali nesrečo, dasi se to morda ne zdi na prvi hip, dasi jo je morda celo strah pred novim domovom, pred novo maUrjo. A mati se še bolj boji neveste kakor nevesU maUre, saj ima si* naha zaslombo v možu In v avo-jl mladosti, mati pa čuti,-da odslej prav sa prav v tej hiši ne pomeni ničesar več. Zato Je dolžnost sinahe, da olajša materi svojega mola U bridke trenutke, ko mora ona, k I ja vse življenje trpela in delala v tej hiši, stopiti v ozadje In Izročiti gospodinjstvo drugim rokam In se jI zdi, da bo kmalu v hiši odveč, nikomur potrebna. Nikoli ne ame snaha materi kar prvi dan oblastno pokazati, da Je ona sedaj gospodinja, nikoli ne sme kar prvi dan iztrgati tašči kuhalnice Iz rok. Koliko je mladih žen, ki so prej doma vse drugo raje kakor kuhale, a taščo bi rade že kar prvi dan pregnale iz kuhinje. Dovolj še bodo imele gospodinjskih skrbi, stokrat se bodo še naveličale kuhinje in si želele, da bi kdo drug namesto njih opravljal delo, za kaj bi že prvi dan žalile svojo novo maUr In Jo odrivale od go-sjMMiinjstva, na katerem ravno to«daj tako v la j, ko čuti, da se JI Ne tfkušaj kar prvi dan posta-v h i novega doma na glavo, ne u-vajaj kar prvo uro novotarij. Najbolje je, da pustiš dom še nekaj čoss tak, kakršen je. med tem si po pazno ogleduj njegov ustroj. Vsako gospodinjstvo ima nekaj dobrega ln to dobro si il prisvoji. Kar pa ti veš in znaš boljšega, boš vse lahko polagoma uvedla v goapodinjatvo in ne da bi kdo čutil, si boš lahko dom preuredila po svojem okusil. Včasih boš pri gospodinjstvu priAla morda navzkriž z mnenjem matere. Morda bo celo res tvoje stališče pravilnejše, morda boš eno ali drugo opravilo znala res bolje kakor mati tvojega moža. Toda če ne gre zu res važne zadeve, raje potrpi, saj pri maUnkoatih je vseeno, če jo tisto delo nspravljeno tako aU drugače. Nikoli pa ne Žali stare žene in je ne ponižuj, da nič ne sna. Starega človeka, kateremu se življenje nagiba h koncu, taka žalitev vse huje zadene kakor mladega, pred katerim je še vso življenje. Ker ai mlada, je tvo« ju naloga, da rasumevaš staro ženo, ne pa da pričakuješ, da bo ona razumela te^e in tvoja ku- . rake. Vae bo šlo dobro, Če boš vedno vesela ln ljubezniva, pridna in redna, čista in varčna, če boš imela sa vsakogar prijazno base-do, — Glavni .pogoj tvoje sreče ln sreče vse hiše pa je v tvoji dobroti, ne samo do mola, ampak tudi do matere In očeta tvojega moža. Pusti, naj še slej ko prej velja materina beseda v hiši., Izpolni šalje, če le mogoče postre-Bl jI v bolezni, ne priganjaj, je k delu. Ne as metu j nasvetov store žene, ki je marsikaj izkusila v življenju, in tl hoče le dobro. NI-koli ne brani svojemu molu, di podpira mater a denarjem aH jI kako drugače Izkazuje avojo hvaležnost. Ne skušaj razdvoji-tl svojsga moža od njegova matere, drugače se tl pr*v lahko zgodi, da boš sama postale tujka med dvema človekoma, kl ae po-anaU dalje med seboj kakor poznata tebe. — Vedno bodi a taš-čo Uko Ijubeaniva, kakor bi a svojo lastno materjo, če bi bila. tvoja tašča. Spoštuj staro šeno, da boš dala avojim otrokom lep zgled, da boš sama spoštovana, ko pridejo tvoja sUra leta. Vedno misli na to, da boš tudi sama nekoč tašča, da boš tudi tl nekoč sprejemala nevesto v hišo. Bodi materi svojega moža vedno to, kar si želiš, da bi bila Ubl ne-koč sinova žena, pa boš dobro shajala vse Življenje.—D, P. Kaatreoenost Htara gospa profeaorju: "Veselite se z menoj, gospod profesor, kajti včeraj sem postala stara mati." "Čestitam, od srca vam čestitam, gospa! In danes že spet na nogah! Kar zavldsm vam io* krepko naturo." -__ i .Ali it« narofail na datv-aftk "Prosveto" 7 PodpiraJU •vaj llat l Zgled, Prvi dan po poroki je zakonski mož na vse zgodaj vetal. šel . kuhinjo, zakuril, skuhal ksvo in prinesel mtsdl ženi zajtrk v posteljo. Mlada žens je MIs od tolike |w>zorno*ti vsa vahttens. Toda koj nato jo je mož vprašal: lMAJi si si ps vse tudi dobro za-pomnlls?" Ona (presrečna): "Kajpak, drsgecT On: "Potem je v rodu. Kajti tako želim, da se meni vsako Jutro postrežb!" e Avtogrsml Olgo Cehovo Je nekoč trdo-vratno zasledovala neka dama. in je za vssko ceno h« »te I s dobiti njen podpis. Nsposled jI je svinčnik in knjigo, % katero naj bi se Olga Cehova vpiaala, kar potihnile v roko. "Ali sploh veste, kdo sem?" je vprašala Olgs Cebovs. "fteveds f" je odgovorila dama. "Lil Dogovor!" ' Motite se," j# odgovorils Olgs pikro: "Jsz aem Willy flir-geir .......... ■ k ■■■i' i" .......e li TISKARNA DEIX) NA PARMI H s <11 Mshnuati farmarjev« lase, m rsbl molkvffs ss d*lo ns fsrmi. Plsts jmi dogovoru. I'UUU lakaj ss AsAes nisii*. sami rksršas RS, Kurlld. O. T- iPRRJKMA VSA r tiskarsko ehrt spadajoča dala Tiska vabila za vsasllcs In ahods, vlzltnlee, časnike, knjige, koledarje, leUke Itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem Jeziku In drugih VOIHTTVO TMKARNIC APKIJRA NA Cl,AWNTV0 H.N.PJ., DA TfftKOVINff NAROTA V HVOJI TINK AKNI Vas pojsantls 4sjs Motorne On* ssurrs«, unljabe S»U prva vrtu PUH« p* InfortsselJ« ns n m lavi PRINTERY 2*17 M fla LAWNDALK AVKNI K . Tetefea RoekweN 4004 CHICAGO, ILL Ta« m Soka se šalje teši vfee iMUaass »aJsseUe SPODNJA PLAST Zakaj si misli to?. , Ker sem se toliko smejal. Tako? Ah da, tedaj sem ae še amejal! In idaj ne več? O pač, zdaj pač tudi ie. Dospela ava do Karla Ivana cente. "Naprej ne greva!" je rekla. I« spet sva šla gori po Vseučiliški ulici. Ko sva znova dospela do vodnjaka, sem pričel hoditi počasneje; vedel sem, da ne smem i njo dalje. "Tako, zdaj se morate vrniti," je rekla ln obstala. "Da, to pač moram." Tik nato pa Je menila, da bi jo pač smel spremiti do hišnih vrat. MHi bOg, saj to vendar ni nič hudega. Kako? "Ne," sem rekel. Ko pa sva stala ob hišnih vratih, se je apet navalila name vsa moja beda. Kako naj bi si tudi ohranil svoj pogum, če,sem bil Uko strt? SUl sem torej Um pred mlado gospodično, zamajan, raztrgan, ves nakazen od gladu, neumit, samo napol oblečen, — bilo je, da bi se vdrl v zemljo. Napravil sem se majhnega, ae nehote prihulil in dejal: "Ali vas smem spet kdaj videti?" Nisem se drznil upati, da bi mi dovolila Še kak sestanek; malone zaželel sem si ostrega ne, ki bi me okrepil in napravil ravnodušnega. "O, te," je rekla tiho, skoro neslišno. "Kdaj T* "Ne vem." , "Pavza. - ~ - "AU ne bi hoteli vsaj za trenutek sneti paj-čolana," aem rekel, "da bom videl, s kom sem govorili? Samo za trenutek. Videti moram, s kom sem govoril. _________ 1 ...... Pavza. "V torsfc večer me lahko počakate tukaj," je rekla. "AU hočete r' "Da, najdražja, če smem!" "Ob o»mih." "Dobro. Z roko sem jo pobožal po njenem plašču in in jo otrkal snega, samo da sem imel povoda, da ae je lahko dotaknem; bilo mi je v naslado, da Ji smem biti Uko blizu. "A preveč slabo ne smete misliti o meni," je relda in se zopet naamehnila. "Ne . . ." Zdajci je napravila resoiutno kretnjo ln potisnila pajčolan gori na čelo; za sekundft sva gledala drug v drugega. Ylajall ! sem rekel. Vzravnala ae je, mi ovila roke krog vratu in me poljubila na uaU. Samo enkrat, naglo, omotično naglo, na usU. Čutil sem, kako so ji valovale prsi, s silo je dihala. Nato se je v trenutku odtrgala, mi zaklicala *la|&o noč, brez sape, šepeUje, se ukrenila in zbežala urez vsake besede po stopnicah navzgor . . . Hišna vraU so ae zaprla. e Naslednji dan je še bolj snežilo, težak, z dežjem pomešan sneg, velike mokre cunjke, ki ao padale doli in se izpreminjale v blato, l^de-nooetro je bilo vreme. Glavo prečudno zbegano zaradi sinočnjega razburjenja, srce od sladkega srečanja v blaženi opojnosti, ifem se zbudil pozno v jutro. V svojem zamaknjenju sem nekaj treuutkov poležal bede in si predstavljal Yiajali ob svoji atrani; razprostrl sem roke, objel samegu sebe in poljubljal v zrak. Nato sem navsezadnje vaUl, izpll-eupei čnšo mleka iu tik nato zavžil beefateak in nisem več čutil gladu; le živci so mi bili spet močno razburjeni. n« sem doli proti trgovinam z obleko. Do->' mislil aem.se, da bi nemara dobil kak cenen po-. nošen telovnik, da bi nosil vsaj nekaj pod auk-njo, bodi karkoli že. Napotil aem se po stopnicah v bazar in našel telovnik, ki sem ga z vso naUnčnostjo ipreiskai. Ko sem bil zatopljen v U opravek, je prišel mimo znanec, mi pokimal in me pokiical; pustil sem telovnik in stopil k njemu. Ta znanec je bil tehnik in je hotel v urad. "Pojdite z mano, izpijeia čašo piva," je rekel. 'Toda hitro, nimam mnogo časa . , . Kdo je bila gospodična, s katero sU se sinoči iz-■prehajali?" "CujU, vi," sem rekel, ljubosumen nu samo njegovo misel, "kaj, ko bi to bila moja neve-sU?" "O; vraga!" je vzkliknil. "Da, včeraj se je odločilo." . Bil je ves osramočen in mi brezpogojno ve-' rovai. Natvezel sem mu polno rešto laži, samo da bi se ga znebil; pivo je prišlo, izpila sva in šla. "Torej z bogom! . . . CujU!" je rekel hipoma, "dolžarl sem vam par kron in sramoU je, da vam jih Že davno niaem vrnil. Ampak denar dobiU v najdoglednejšem času." "Hvala," sem odvrnil. Ali vedel sem, da od njega ne dobim denarja. Zalibog mi je pivo stopilo v glavo; bilo mi je zelo vroče. Obvladala me je misel na sinočnjo dogodivščino; bil sem % malone zmeden. Kaj, če bi v torek ne prišla? Aiko je pričela razmišljati, gojiti sum . . . Gojiti sum z ozirom na kaj ? ... Hipoma so oživele moje misli in se pričele sukati krog denarja. Prestrašil sem se. bil sem do smrti preplašen nad samim seboj. Goljufija z vsemi svojimi podrobnostmi se je navalila name; videl aem malo prodajalno, prodajalniško mizo, svojo suho roko, ko sem zgrabil denar in predsUvljal sem si poslovanje policije, kadar pride, da me odvede s sabo. Ukienjen na rokah in nogah, ne, samo na rokah, nemara tudi samo na eni roki; zamreženo okno, protokol službujočega uradnika, škripanje njegovega peresa; nemara si vzame za U slučaj novo pero; njegov ipogled, njegov opasni pogled! Torej, gospod Tangen? Celica, večna Uma ... Hm. Silovito sem skrčil roke, da bi se opogumil, stopal hitreje in hitreje in dospel do Stortorva. Tu sem sedel. Nobenih otročarij! Kako za boga naj mi dokažejo, da sem bil kradel? Razen tega si tisti prodajalniškl dečko ne bo upal povzročiti vrlšča, celo če bi se lepega dne domislil, kako se je bila stvar Vršila; njegovo mesto mu je gotovo bilo dražje. Nikakega vrišča, nikakih prizorov, če smem prositi! Vzlic temu me je težil ta denar z grešnim bremenom v žepu ln mi ni dal pokoja., Izprašal sem si vest in z vso določnostjo našel, da sem bil prejšnji čas srečnejši, takrat, ko sem poten in neomadeževan trpel in se boril. In Ylajali! AU nisem tudi nje potegnil s svojimi grešnimi rokami navzdol! Bog nebeški! O ti T moj Bog! Ylajall! Planil sem hipoma kvišku, in šel naravnost k branjevki ob lekarni pri Slonu. Se sem se lahko dvignil iz U sramote, daleko še ni bilo prB|M>zno; celemu avetu bom dokazal, da sem zmožen tega! Mod potjo sem pripravil denar in držal v roki vaak vinar; sklonil sem se čez mižo k ženski, kot da hočem kaj kupiti in ji brez ovinkov vrgel denar v roko.. Ne besede nisem izpregovoril in aem šel takoj dalje/ -(Dalje prihodnjič) Papa, ali ni naš sinko priden, ker dolguje igrakem $10,000?" 11:.1'" Oskar se je zagledal orožniku v lice, dolgo zijal vanj in se nasmehnil: "V Jugoslaviji seveda." Potem je znova proseče dvignil roke: "PovejU mi vsaj, vendar neumen! Potrto je od-mignil: "Ne vem, res nič ne vem!" Primarij se je smehljal: "Nu, vsaj dve važni ugotovitvi že kako mi je ime. Jaz ne vem, nič imamo. Prvič se spominja, da ne vem. "Pojdite z nama!" V par minutah so bili v umobolnici. Precej radovednežev se je že nabralo, da je bil Oskar kar vesel, ko sta ga oddala vrfc- še nikoli ni utrpel podobne izgube spomina, in drugič se lahko točno in jasno spomni, da je bil tale, takrat precej globoki urez na čelu brez večjih posledic. Prepričan sem, kakor hitro bo kdo imenoval njegovo ime, Urju umobolnice: "Tu ga imate. -f . mii. un ... Nekdo ga je lopnil po glavi, zdaj j " pa ne ve, kaj se godi z njim/ zavora njegovega spomina. vr .tesat r.-id^r^fri^ii: zaprla za njim. Strežaj ga je ve-1 .. n ,l fDmil V . ( ».».JE _____• nlč Proti temu, če ostanet^ne- Izgubljeni spomin Teden dni po pustu je prišel k meni prijatelj Oskar, in ko je zagledal moj kisli obraz, je de. jal: "Prosim te. ne delaj si akr-bi. nisem prišel, da te naprosim denarja, ker vem. da sam nima* nič. Samo o svojem aklepu ti moram poročati. Kakor^veš. I-ma februar nekaj dni manj ka. kor drugi meseci, a do zadnje, ga. ko pride denar od mojega atarega, ne morem |te ne moren) več čakati. Kredita nimam ni. kjer več. isčrpal ga Je predpust. Potrebna sta mi mir in dobra o. akrba do konca tega brezupnega meseca. In to si bom priskrbel, nI vrag." "Kaj se boš dal zapreti?" "Ne. moj dragi. Izmislil sem ai nekaj, kjer ne liom potrebo, val nikakršne pod|s>re. Pro«!m te le ene usluge: Prihrani ni majhno vaotico in napravi ko. ner meeotra kratek izlet na Stu dr ner Pojdi tam V umobolnico in |Ni\|»rešaj. ali niso pred krat. kim pripeljali tja mladega go. s|mmU Potem me točno opiši, Odvedli te bodo k nekemu hotni, ' ku in ta bolnik \*tm jas Kakor hitro mr zagleda*, zskliči s vae mi znaki najtežjega vtoelja: Hvala bogu, tak tultaj te vendarle najdem, ljubi Oskar! Nl^ (Irugfga ti ni treba reči, oaUlo se bo samo po sebi ugodno razvijalo. Tako, I m hI i zdrav in ae i-mej dobro do 20., kakor se pač moreš." Po teh besedah Je izgini), šele pozneje sem izvedel, kako se je razvijala vsa reč. Najprej je šel domov, ae skrbno napravil, najpotrebnejše pospravil, zaklenil v kovčeg, nato pa od|M>vedal stanovanje, češ da za nekaj časa odpotuje. Gospodinja se je sicer čudila, da ni tzel kovčegov s seboj, a bila je zadovoljna, da si jih v skrajnem primeru lahko prisvoji na račun zaiMtale najemnine. Nato jo Je mahnil na kolodvor in ai kupil listek do Device Marije v Polju. pet dinarjev mu Je ostalo v žepu. Na Studencu ae je najprej maki sprehodil |k» vasi in al od blizu ogledal umobolnico s vseh »treni. Poskipja so napravila nn«t kar dober vtia. Ilitro je zavil med zadnje hiše v vaai. Prepričal se je. da nikjer ni žl-ve duAe in da ga nihče ne opazuje Hrt je vrgel avoj kkibučevL na«ti klobuk ob tla in ga pošteno pohodil. Nato se je s umazanim snegom podrgnil po temenu in po levem licu. Pomečkani klobuk si Je apet poveznil na glavo, na levo lice si je pritisnil robec. Počasi Je stopil okrog ogla na cesto, kjer je zagledal dva .orožnika v Živahnem razgovoru. ^Obstal je pred njima in v presledkih monotono ponavljal: "Nekdo me je udaril po glavi, prav hudo me je udaril. Zelo me boli." In je pokazal na klobuk. Orožnika sta si ogledala klobuk. Da, reč je bila videti resnična! Toda pri belem dnevu? In v bližini ni bilo čuti nobenega krjka! "Kje pa je to bilo?" sta vprašala. Oskar je brezupno ln boječe zmajal z glavo: "Ne vem, nič ne vem," "Kaj niste od tod?" Oskar Je žalosten zanikal: "Ne vem. nič ne vem." Proseče je dvignil roke: "Povejte mi. kje sem " "Zberite se vendar nekoliko!" Giaa orožnikov je zvenel strogo, očetovsko "Na Studencu ste.** "Studenec ? Kje pe to je? Se nikoli nisem čul tega." "Saprament". se je starejši o-rošnik ratkudil. "Niti tega ne veetc? v Jugoslaviji vendar T del v prijazno sobico, mu obzir- j. dn- tu^„ no, s poudarkom velel: "Sedite na tale stol, zdravnik bo takoj prišel." Ko je Oskar osUl sam, je začel grebsti po spominu, ali ne ob. stoji kak bog ali boginja predrznosti, katerima bi se zdajle goreče priporočal. "E, kaj," si je dejal, "bo že kako šlo, nekaj čez mero pameti bo tu pač zadnja bolezen." Minilo je skoraj četrt ure, preden je prišel primarij, živahen in prijazen gospod. Spremljal ga je asistent. "Torej udarec na glavo?" je dejal mlajši. "Kje pa?" Oskar je pokazal na teme: "Zelo me boli." "Tako, tako?" Preiskala sU Oskarjevo lobanjo: "Pri najboljši volji ne morem najti najmanjiega sledu," se je primarij obrnil k asistentu. Oskar je neskončno žalostno in potrto zrl vanju. "In popolna izguba spomina, pravite?" Oskar je pokimal: "Da, nič ne vem prav nič." Zdravnik je potipal žilo: "Popolnoma normalno. Čudno! Nikakih znakov. Izprožite, prosim, desno roko." Oskar je pomolil levo. Asistent je menil: "Majhna drhtavica. pa to je brez pomena. Ta ima lahko tudi druge | vzroke." "Predpust.'* Je pomislil Oskar, a je na srečo molčal. •'Takšne iegube spomina so zelo redke," je pripovedoval primarij asistentu. "Pojavijo se kvečjemu pri vročičnih delirijih, pri zelo iMileatno vpil vaj očih razburjenjih in po globokih omedle-vicah. Toda navaden udarec na dokaj močno zgrajeno lobanjo, udarec, ki ni zapuatil niti naj-neznatnejše poškodbe? To je zelo čudno! Ce pe ne motim, poroča Ribot v svoji knjigi "Les ma-ladiea de la memoire" o nekem podobnem primeru. Oskar je v mislih vneto prikimal. Od srca je bil hvaležen neznanemu goepodu Ribotu za to poročilo. "Se vam jt Jtdaj žt kaj po-dobnega pripetilo?** "Nikoli ker je Oskar nepremišljeno zanikal Bliskovito ae je dotaknil primarij Oskarjevega čela: 'Tudi takrat ne. Im ste^ dobili tale urez?" "Ne. tudi ne." "Pretep ali padec r Oskarju je ie ušlo: "Pre . . a je bri zadržal besedo Kako je Oskar je kar preveč vneto pokimal, nato pa trudno odmahnil: "Kam naj bi pa šel, nič ne vem, prav nič!" "Nu, najprej se odpočijte tn pošteno najejte. Pravkar je poldan. 'Poslali vam bomo kosilo." Zdravnika sta odšla in Oskar je bil za nekaj časa rešen izpraševanja Kosilo je prinesla mlada, ljubezniva sestra, ki je poskušala načeti razgovor, Oskar je trdovratno molčal, boječ se, da bi ga ne speljala v past. Po kosilu je prižel primarij. "Nu, ali vam je teknilo?" "Hvala, zelo dobro je bilo." "Kajn*, telečja pečenka je bila izvrstml?1'. "Izvrstna," je pritrdil Oskar. Zdravnik je vzel iz žepa cigaretno dozo: "§mem ponuditi? Kadite lahko, to vadi ne bo škodilo." Ko je opazil, da Oskar okleva, je dodal: "Jaz sam sem strasten kadilec, toda žal ne utegnem. Razen opoldne in zvečer ne pridem preko osmih a cigareto na dan. Vi gotovo več pokadite?" "Na, najmanj petnajst do dvajset." "Ej, toliko? Kje pa kupujete cigarete ?" Oskarja je ujezilo. 2e spet se je izdal. To presneto človeče ga ima gotovo že na sumu! Odkimal je: "Ne vem." . JI "Nu, mogoče se niste držali stalne trafike. Sploh pa, sestra mi je povedala, da ste vso kon-servi*eno papriko pojedli, medtem ko se zelja niste doUknili. Iz tega bi sklepal, da sU juž-njak, ali (>a ste vsaj dolgo živeli tam doli." "Po vašem naglasu sklepam, da ste Dolenjec. Jugoslovan pa vendar sU, ne?" "Mislim da. saj mi je orožnik rekel, da sem v Jugoslaviji." "Ali poznate kakšne podrobnosti is jugoslovanske zgodovine?" Oskar se je pretvarjal, kakor da strašno napenja svoj ubegi spomin: "Nemanja. Karadšord-že. Obrenovič, bitka na ... Ko-aovu . . .** . "izborno! A dalje vae ne bom mučil. OeUniva rajši pri vsakdanjih rečeh. Pri jedi sU se popolnoma zavedali, da iamte pred seboj telečjo pečenko Znali ste razlikovati med zeljem in solato in papriko. Tudi kar se tiče cigaret, vas vaš spomin ni pustil na cedilu, aaj aU trdili, da Jih pokadite petnajst do dvajset na dan. Precej sva ie dovala. Se nečesa vas prosim. Poglejte v svojo denarnico!" Naredil se je čisto neumnega: "Denarnico?" Zdravnik je vzel svpjo iz žepa: "Da, takole stvar. Ce.bosU — vsaj tako upam — pregledali svojo imovino, se vam bo U ali oni del spomina vrnil. Mogoče se spomnite kakšnega izdatka, ki »U ga napravili davi ali pa sno-či." Oskar je mehanično izvlekel izsušeno denarnico iz žepa. Toda Uh pet dinarjev vendar ne more pokazati! Odločno jo je Spet vUknil v žep. f Zdravnik ga je živahno po-trepljal po rami: "To gre pa res izvrstno. Pravkar se vam je za-blisnilo v glavi, da imate le še malo denarja pri sebi. To sem vam videl na licu. Vaš spomin se po malem vrača." Zdravnik se je zazrl skozi ok-ho: "Da, da, tako se je tudi meni dostikrat zgodilo, samo če pomislim na svoja dijaška leU. Ne glede na veliko vzgojno vrednost . . Umolknil je, kakor da ga je neka misel zmotUa. Potem je spet zamiiljeno nadaljeval: . . . "vzgojno vrednost . . ." Hipoma je poskočil: "Presneto, čisto sem pozabil. Dovolite: Doktor Obad." Oskar je svečano sledil: "Oskar Lesjak, juriet." Bil je premagan. Dve uri kasneje je sedel pri meni: "Veš, U človek, je bil strašno dostojen. v«ui kokor bi ga atraianlk?!* da sem se naenkrat sW * ml svojega imena Zda aU kmalu spomnili v J 1 stvari, mi je dejal. M pravite osvežujoč, npr,^ da dovoliti mi morati1 podprem 2 dve sto dinarji y da s. boste med potjo Vle|i ali pa imeli kakšne druaTL« ke. Prav vsilil me spremil do vrat. Jaz J* veda šel Ukoj na kolodvo r pa mi posodi nekaj kova Teh dve sto dinarjev sem u čel. pa bi jih rad doktorju koj vrnil." J "Res, čudovito ti je m* dil spomin," sem dejal "CeU vračanje dolgov si a^ril 9iitL" ^__-atji- Praktično Na kmetih je nastopil^ igralska skupina. Njeni in so zelo slabo igraj i, zato jj mnogo hrupa in žvižganja, vseh strani so letela na oder la jajca in jabolka. Ifcralec meni nič tebi nič dalje! mira). Zdajci je neki igralec I dit vrgel na oder fckorenjl lec se je prestrašil in hotel žati. "Igraj dalje!" je zakriča naUlj izza kulis. "Igraj, < ne prileti še drugi škorenj de ve« dol "Progveto"? Podpirajte svoj M Pišite še danes po CENIK SLOVENSKIH KNUG KNJIGE v angleščini., te K1 P° izvanredni cen ^ze Garden (>ns 1400 STRANI — 750 SLIK l vključno 250 FOTOGRAFIJ NAPISALI NAJBOLJŠI AMfcltl8Kl VRTNAU 8KI VK&ČAKI IN IKOAL B. L. D. »EYMOUR, B. 8. A. Baa mum» knjiga, kl mm mkU vaabias e«la vrat« vriaankth kajlf. Ta knjiga Ja halj pafebia, MJ natančna, MJ rsiunUJiva ia MJ uporabi ji vs, kat kaleraketi druga vrtnarska knjiga. Čudili M bost« in vea«U boste, ko boal« videli, luko naUufuo ur fTHK GARDBN ENCICLOPEDIA pouCi o vsaki najtuanjii podrli nosU v obdelovanju vrta. Kujiga J« bila »krtino aaatarljeua. laku da i ni ispuMeno prav nI«, kar Je aaoimivo ia potrebno aa vrt. Kar Jr| ' v knjigi, je bilo vae akrbuo preiakuieuo, Uko da Je vm> poiulno, ja lano, priprosto, pa aatamCno To Je nova vrtnarska prirotna knjiga -l 'popolna, praktična, priljudna in labko rasumljlva.. Prriakualu| jo kar najbolj natančno aaml. Prepričali ae boste, Ua ooljfe vrtaar like knjige nI kot Je THE OARDBN BNCVCLOPKDIA. NAHofm-; PKI KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CC 216 West 18th Street, New York, II NAROČITE SI DNEVNIK PROSVEIO Pe sklepa 11. rada« konvendje aa lahke naraft na Hat Proarcta h prištela eden, dva, tri, štiri aH pat ilaaev la aaa druline k aai narrf-eiaL Liat Praaveta stane aa vaa enake, aa Člana ali eoflasa M * e aaa letno naročnino. Ker pa člani ft« plačajo pri aseaaeata $IJt ■ tednik, ao Ha te prifcoje k naročnini. Tore) sedaj al varaka. nIi, * je Hat predrag aa liano SNPJ. Liat Praaveta |e vaia laataiaa h gotovo )e v vsaki dražlal nekdo, U hi rad čltal Hat vaak dan. Cm lista Praaveta Za Zdraft. država la Kaaado.ge.ee Za Clcero la Chicage Je....tf* 1 tadalk la.............JJ S tednika In............l l! 1 tadalk le...«••*.*..*• 4jN S tednika I.N I tednika In............J{| 4 tednika in............JJ • tednikov in S tednika la d tednika la.*•••••••*•• UI • tednikov la........... nič Za Bvropo Je Ispelnite spodnji knpon, prllaiite potrebno vsote denarja aH Maaaf Order v planin In ai naročite Prosvete, Met. U i« vala lastsisa. Pojasnilo i—Vaelaj kakor hitro kateri teh članov preneha Wti N* SNPJ, ali če aa preseli proč od družine in bo aahtevel m« "" tednik, hoda »oral Uati član la dotične družine, ki j« tako «kupst naročena na dnevnik Prosvete, te takoj naananiti upravniitvo i««* In obenem doplačati dotične vaoto llatu Pro«vela. Ako tega sa «tm tedaj mora upravniitvo initati datum sa te vsote naročniku. m • • PROSVETA, SNPJ. tM7 Sa Laimdele Ave. Ckksge. U Prlleiene poilljam naročnino aa Hat Proevete vsoto .......... O Ism...................................Cl. dreštva UMOV «.,,,.,.,,,.,,,,a,,,,,,,a,,,,,,..,..i..*<<"" In ga pripiftte k mo|l naročnini ed aM** Ustavite aaoje druHMi š).. ...............•••••.••..............druit^s k' l).,.,,,.,,,.,...,,.ir,,a,,(,a,,......Oda®^ a> A droMva It........ g\ ft Jrnftlva M.■•••*** Nov ....................