Poštnina plačana v gotovini.
Cena 30.- lir
DEMOKRACIJA
Leto XV. - Stev. 3
Trst-Gorica, 1. februarja 1961
Spediz. in abb. post. 1. gruppo
»Evropa je ponosna na svojo prefeklosf, še ponosnejša mora bili na svojo bodočnosf.«
PAUL - HENRI SPAAK
Izhaja 1. in 15. v mesecu
Predsedniška zamenjava v ZDAj KD in slouenske občine
Ob sleherni demokratični zamenjavi vodilnih osebnosti padajo ocene in sodbe tistih, ki odhajajo in napovedi vseh vrst o njihovih naslednikih. Sedanja zamenjava svetovne politične osebnosti države voditeljice svobodnega sveta pa pomeni za ameriško ljudstvo in posredno tudi za ves ostali svobodni svet uvod v novo obdobje. Sedemdesetletni general Dwight Eisenhower, je zapustil mesto državnega poglavarja Združenih držav in ga prepustil 43 letnemu nasledniku, bivšemu senatorju, Johnu Fitzgeraldu Kennedyu.
Stvar Američanov je, da ocenjujejo uspehe in neuspehe odstopivšega predsednika. To je ameriški tisk tudi storil - in to ne nekritično, vendar z vzgledno oliko in zaslužnim spoštovanjem. L'st »New York Times« je v tej zvezi napisal, da je bil odhajajoči predsednik v teku osmih let svojega predsednikovanja ,bolj mirovni sodnik kot reformator in, je to svojo vlogo tudi z največjo vestnostjo izpolnil.
V trenutku slovesa pa Evropa ne sme pozabl.ati, da nam je bivši predsednik^ v času. svojega delovanja ohranil mir, čeprav tudi sam ni prikrival svojega razočaranja nad nezadovoljivimi izidi nekaterih svojih naporov za -oslabitev mednarodne napetosti. Ne smemo nadalje pozabljati, da je berlinska kriza izbruhnila sredi njegovega drugega predsedniškega obdobja in da so Združene države s svojimi zavezniki uspešno odbile Hruščev napad. To zaslugo je odhajajočemu predsedniku potrdil sredi maja 1960 sam Ni-kita Hruščev s torpediranjem vrhunske konference. In končno ne smemo pozabiti, da se Evropi v zadnjih osmih letih ni slabo godilo, čeprav se vse evropske želje niso mogle izpolniti.
Naslednik odstopivšega državnega predsednika, Kennedy, se je ameriškemu narodu in vsej svetovni javnosti predstavil s svojim briljantnim otvoritvenim govorom, ki ga prinašamo v glavnih zamislih.
Otvoritveni govor novega predsednika Združenih držav je bil predvsem posvečen zunanjemu svetu, precejšen del komunističnemu. Prva misel novega predsednika je veljala starim zaveznikom Združenih držav in organizaciji NATO, katerih kulturne in duhovne prvine izvirajo iz istih vrelcev, ki so napajali tudi Ameriko. Zaveznikom je Kennedy zagotovil lojalnost in zvestobo. Geslo je enotnost. Razdvojne-mu svetu po Aziji in Afriki je Kennedy povedal, da bodo Zdržene države skrbele, da te dežele ne zaidejo iz kolonializma pod kako drugačno tiranijo. Tem deželam je s strani Združenih držav zajamčena polna toleranca. »Mi ne prikačujemo, da bodo te dežele vedno stale ob naši strani; pričakujemo pa, da bodo vedno branile svojo svobodo.« Za njih razvoj jim Združene države ne bodo pomagale zato, da bi s tem izrinile komuniste ali si v Združenih narodih zagotovile njihove glasove, ampak zato, ker jim je pomoč potrebna. »Ce
svobodna družba ne more pomagati množici revnih in potrebnih, potem tudi ne bo re.šila tistih, ki so bogati.«
Za Latinsko Ameriko je Kennedy oznanil novo Monroevo doktrino. Mirno re-/ volucijo proti revščini bo Amerika nod-pirala; vendar pa ta celina ne sme postat) plen sovražnih sil. Združene države fe bedo umele skupno z vsemi deželami’ zahodne . poloble postaviti V bran proti vsakemu napadu in prevratriištvu. »Slehernik naj ve, da je zahodna obla odtečena ostati v svoji hiši, ostati lastna gospodinja«. Združeni narodi ne morejo biti forum za medsebojno zmerjanje, ampak »ščit novih in slabotnih«.
Na naslov komunističnega bloka je Ken-nedy naslovil zahtevo, »naj prično z novega«, preden bi temačne sile razbojništ-va pripeljale človeštvo v samouničenj:. Kennedy je izključil sleherno zahodno šibkost. Zastraševalno strategijo je treba ohraniti; ali tekmovanje za zavarovanj^ prednosti v današnjem ravnotežju strahu je potrebno ustaviti. V strahu se je ne mogoče pogajati, pogajanja pa se ne smemo bati. Kot prvo je treba v džungli nezaupanja zgraditi mostišče sodelovanja, s pomočjo osredotočenja v tistih vpraša-
njih, za katere obstojajo ' skupne koristi in to s točnimi in resnimi predlogi za nadzorstvo oboroževanja. V tej zvezi je predsednik omenil, da se taki predlogi pojavljajo prvič, s čemer je očitno želel izraziti svoje negodovanje nad dosedanjimi poizkusi. Končno naj bi se na področju vsenvrskih raziskovanj, pri pobijanju bolezni in v trgovskem poslovanju doseglo sodelovanje. Predsednik si za dosego teh ciljev ne dela utvar. Morda bo potrebno eno človeško pokolenje, da se ti cilji ure-sničijp. »Pričeti pa je treba.«
Ameriškemu narodu svetuje Kennedv, da tudi nadalje v upanju, potrpežljivo in odločno prenaša bremena dolgega bo:a in naj ne obupuje. »Ne sprašujte, kaj bo dežela za vas storila; sprašujte, kaj vi lahko za to deželo doprinesete«, je zaklral A-meričanom. Ostalemu svetu pa je deial »Ne sprašujte, kaj bo Amerika za vas storila; sprašujte . raje, kaj mi skupno lahko storimo za svobodo.«
Kennedyjev otvoritveni govdr vsebuje mnoge/zanvsli, ki so jih njegovi sodelavci pred, in po volitvah večkrat izrekli. So to' smernice zunanjepolitičnega kurza u-prave, ki. je prevzela_odgovornost za usodo Amerike in vsega svobodnega sveta.
»Pr or a«, mesečnik, ki ga izdaja tržaška Krščanska demokracija, je v svoji decembrski številki ob: javila članek, s katerim je opre: delila svoje mnenje glede politič* ne vloge demokratičnih Slovenc cev na Tržaškem. Članek ni pod: pisan in. ker je izšel v uradnem glasilu tržaškega vodstva večin; ske vladne stranke, ga lahko ut pi&vičeno smatramo za izraz strankinega stališča o tem vpra: šanju.
Kaj torej misli tržaško vodstvo krščanske demokracije o demo: kratičnih Slovencih in kako sodi o svojem lastnem odnosu do slo: venskih volivcev? ■
Italijanski krščanski demokrat: je predvsem ugotavljajo, da s svojim samostojnim nastopom v slovenskih občinah tržaške oko; lice pri zadnjih upravnih volitvah
Hruščev rohni nad polomom lastne agrarne politike
Nikito Hruščeva, ki je že večkrat nastopal kot prerok in napovedoval, da bo So-vjetija že kmalu prekosila v proizvodnji živil Združene države, so njegove lastne kmetijske zamisli postavile na laž. Sredi januarja je zasedal C.K. komunistične partije v Moskvi in skozi več dni obravnaval kmetijsko letino v letu 1960. Komunistični tisk na Zahodu je poročila tega zasedanja potvarjal, zlasti pa je zatajil osrednje bistvo zasedanja C.K., to je polom sovjetske agrarne politike.
Hruščev je v prvih dveh dneh zasedanja kar 24krat prekinil poročila različnih tajnikov C.K. in to z najostrejšo kritiko, z žuganjem in grožnjami za prizadete. Klasični primer naravnost neverjetnih razmer v sovjetskem kmetijstvu je poročilo komunističnega tajnika v Kazakstanu Kunajeva, po katerem je leta 1960 zaradi pomanjkanja krme poginilo 3.300.000 ovc in koz. Tajnik je v svojem poročilu obtoževal za tako stanje podrejene organizacije, ki so se izkazale za povsem nesposobne.
Najhujše pa se je Nikita Hruščev spravil nad prvega tajnika Ukrajinske K.P. Podgornija, ki je najprej poročal o nekaterih »manjših pogreškah« v organizaciji in krivil za pomanjkljivo letino slabo vre-
Dogodki ^ 1 po svetu J
GRONCHIJEVI BRZOJAVKI. Predsednik Gronchi je naslovil na bivšega predsednika Združenih držav, Eisenhowera brzojavko, v kateri izraža »veliko spoštovanje osebnim akcijam v prid napredku lastnega in vseh drugih narodov z obrambo in izvajanjem svobode in pravičnosti, ki sta edina zanesljiva temelja miru.« V brzojavki novemu predsedniku Kennedyu izraža italijanski predsednik upanje, da se bo sodelovanje med Združenimi državami in Italijo tudi v bodočnosti še nadalje krepilo.
* * *
AMERIŠKA DOBRODELNOST. V teku leta 1960 so Američani izdali v dobrodelne namene 8 milijard dolarjev (4960 milijard lir). Za cerkvene namene so darovali 2200 verskim organizacijam 6,5 milijard dolarjev.
# * *
. PA ŠTERNAKOVA SODELAVKA OBSOJENA NA 8 LET J ECE. Olga Ivinska-ja tesria sodelavka umrlega ruskega pisatelja Pasternaka je bila pred kratkim obsojena na S let prisilnega dela. Ivhiska-a nastopa v romanu »Dr. Zivago« pod imenom Lara. Tudi njeno hčerko Irino sc obsodili na 3 leta ječe. Tako je bilo zadoščeno komunistični maščevalnosti. Ji”.n skaja je namreč poslala Pasternakov rokopis »Dr. Zivago« založniku Feltrinelli-jti. Ta akt sovjetske justice pomeni očitno zastraševanje ruskih razumnikov, ki so si utvarjali, da je doba izmišljenih obtožb ir. dokaznih ponarejanj v Sovjetiji minula. Pri vsej stvari' gre spet za rekvizicije, zi IKilastitve Pasternakovega imetja v tujini. Med drugim so Pasternakovo sodelavko Obtožili, da si je prisvojila 500000 rubljev, ki so jih njej izročili italijanski turisti meseca julija 1960 (to je 2 meseca po Pit-sternakovi smrti, op. ur.)
* $ *
TRIJE SE 2IVECI PREDSEDNIKI ZDA.
V tem času živijo v Združenih državah kar trije bivši državni ixglavarji:	S6
letni republikanec Herbert Hoover, pred-
nik Franklina D. Roosevelta; 76 letni demokrat Harry Truman in 70 letni republikanec in zmagovalec II. svetovne vojne, Divight D. Eisenhoiver.
* $ *
IZPUŠČENA AMERIŠKA PILOTA. Oba
preživela ameriška pilota letala RB-47, ki so ga Sovjeti protipravno sestrelili 100 milj od sovjetske obale, so sovjetske oblasti izpustile in sta oba že doma. Predsednik Kennedy, ki je to novico sporočil, je dejal, da ne želi izreči nobenega mnenja, čemu so prav tem trenutku Sovjeti pilota izpustili.
* w *
»SANTA MARIA« SE JE UPRLA DIKTATURI. Mornarji portugalskega čezoceanskega parnika »Santa Maria« so omogočili, da so se ladje polastili pristaši portugalske protidiktatorske opozicije, ki ji načeluje v tujini general Delgado. To je vsekakor značilna gesta nasprotnikov diktatur, ki bo verjetno našla posnemalce.
* *
V PETIH LETIH PRVA ATOMSKA LADJA V ITALIJI. Tednik »Epocau objavlja poročilo o gradnji prve italijanske ladje na atomski pogon, ki bo spodrivala
50.000	brutto reg. ton in bo stala 11 milijard lir.
* * *
JU2NOT1ROLSKI SPOR. Od prejšnjega petka dalje so potekala med italijansko in avstrijsko delegacijo v Milanu pogajanja za ureditev južnotirolskega vprašanja. Zaključila so se s polnim neuspehom.
(Nadaljevanje na 4. str.)
me. Povedal je, da so pridelali na vs,akem hektarju okrog 850 kilogramov žita. Hruščev je referenta prekinil s pripombo: »Prepričan sem, tovariš Podgorni, da je to samo polovični prinos letine. Ostalo polovico so na poljih pokradli.« Podgorni je odgovoril: »Res je tako; tovariš Nikita.« Hruščev pa. ni- popuščal: »Zakaj potem poskušaš zadevo utajiti?«
Podgorni je nato razlagal, da primanjkuje ukrajinskemu poljedelstvu strojev, delavnih sil in gnojil. Hruščev pa je dejal, da je letina znašala ne osem in pol stotov, ampak najmanj deset do dvajset. Končno je Nikita prisilil Podgornija . k priznanju številnih poljedelskih pogreškov, ki jih je Hruščev označeval za zločine. Na ugovarjanje Podgornija, da žito zaradi suše ni pognalo klasja, je Hruščev zatrjeval, da so vse to zgolj izgovori. Končno ga je obtožil potvorbe žitnih donosov in mu očital, da polja, ki jih Podgorri navaja, sploh niso bila obdelana. Grozil ie s težkimi kaznimi tistim, ki goljufajo samega sebe in državo.
Po vsem tem se je zasedanje polagoma sprevračalo v sodno obravnavo proti številnim partijskim in državnim funkcionarjem. V nadalnem poteka«ju zasedanja je Hruščev ostro napadel kirgiškega, partijskega tajnika Razakova. V teku njegovega poročila ga je Nikita prekinjal z medlici in vprašanji ter ga končno pripravil do priznanja, da je eden izmed kirgiških ministrov prisilil kmečko prebivalstvo k nakupovanju surovega masla na svobodnem trgu, da bi s tem izpolnili predpisano prisilno kvoto oddaje. Nikita je ob tej ugotovitvi ves zaripel v obraz zakričal: »To niso komunisti, to so zločinci. Treba jih je pognati iz partije in postaviti pred sodišče.« Hruščevi napadi so bili posebno ostri proti kirgiškemu ministru Izajevu, ki so ga že izključni iz partije, pa so ga nato ponovno imenovali za notranjega ministra. Hruščev je pri tem sarkastično zavpil: »Najboljša metoda je, da se človeka, ki je zagrešil zločin, kaznuje s tem, da se ga postavi za ministra. Ta se pravi kozla postavljati >;a vrtnarja.«
Hruščev je tudi ostro kitiziral razsipč-nost pri upravljanju državnega premoženja in je predvsem grajal nepotrebne izdatke za obnovo palač in gradov, ki so brez vsake arhitektonske vrednosti. Na nekem drugem mestu je priznal pjpo no nezainteresiranost kmečnega prebiva :’.!va pri delih v kolhozih in grajal pretirano vnemo ruskih kmetov pri obdelavi zemljišč v zasebni posesti.
Značilno je, da je za vse te graje žel Hruščev največ priznanja prav od tistih, ki jih je najbolj napadal. Tako je na primer Poljanski s pasjo ponižnostjo polju-boval Hruščev bič. ki ga je vihtel po njegovem hrbtu, z besedami: »Pri uspehih mednarodnega komunizma je potrebno, da se spominjamo odločilne vloge tovariša Nikite Hruščeva, tega največjega bojev-
nika za mir, demokracijo in socializem. S svojim obširnim znanjem življenja, s svojo modrostjo in odločnostjo, da zgrabi probleme na pravem mestu in da se v najtežjih situacijah hitro znajde, je tovariš Hruščev osvojil spoštovanje in udanost vseh delovnih ljudi na svetu.«
Ali pa je ta-slavospev Poljanskemu re.-šil kožo, je še veliko vprašanje.
Vse kaže, da so Hruščeve samohvale in prerokovanja prazno besedičenje, saj dokazujejo prav take epizode popolno ne-vzdržnost praktičnega komunizma, ki poskuša ponižati človeka na suženjskega robota. Človeška narava pa se temu upira, in' narava je močnejša od vseh samozvancev. O tem so se morali prepričati lati-fundisti v preteklosti in isti nauk je veljaven tudi za rdeče državne kapitaliste.
Stalin in kasneje tudi Hruščev sta z vsemi sredstvi forsirala prisilno kolektivizacijo poljedelstva in prav tako tudi čezmerno industrializacijo po vsem sovjetskem bloku. Posledica je bila, da ne morejo nekdanje evropske žitnice od komunistične diktature dalje kriti s svojimi pridelki niti lastnih potreb. Medtem ko je po vseh zahodnoevropskih deželah od 1. 1938 dalje hektarski donos z vso naglico naraščal, se v vzhodnoevropskih deželah hektarski donosi niso povzpeli niti na predvojno raven. V Bolgariji prezimuje živina na prostem zaradi pomanjkanja hlevov na kolhozih. Na Madžarskem so morali poklati na tisoče in tisoče molznih krav. Kmečko prebivalstvo je po teh deželah izgubilo sleherni interes na kmečkem delu in množično zapušča vasi.
V naravnost katastrofalnem položaju je Rdeča Kitajska. Za leto 1959 so načrtovali pridelek 525 milijonov stotov žita, pridelali pa so ga 190 milijonov. Za 700 milijonov ust je to komaj po 31,6 kg žita na glavo na leto, medtem ko znaša potreba 150 kg na glavo. Katastrofalna lakota je več kot očitna. Prav zato prevažajo prav v teh dneh z vso naglico žito iz Avstralije in je na potu že kakih 180 ladij. Ameriški predsednik Kennedy je izjavil, da so tudi Združene države pripravljene priskočiti lačnemu prebivalstvu na pomoč, da pa take želje komunistična pekinška vlada še ni izrazila. Amerika pa svoje pomoči ne bo vsiljevala, da je ne bi obsojali, da počenja propagando z lakotniki.
Celotni komunistični svet je zašel v najtežjo agrarno' krizo, ki je tudi najostrejše kaznovanje agrarnih funkcionarjev ne more odpraviti. To tudi zato, ker leži jedro neuspehov v samem sistemu. Ta je namreč zgrajen na teorijah, ki so povsem protinaravne. S takimi teorijami se sicer množice zasužnjujejo in varajo, nikoli pa ni mogoče z njimi ljudi osrečiti. V tem ležijo nevarnosti za preostali svet. Gotovo je namreč, da bo agrarna kriza pretresla Hruščev položaj v deželah vzhodnega bloka, kar se bo zelo neugodno izražalo v notranji in zunanji sovjetski politiki.
NIKITA ZANJE, KAR JE SEJAL...
niso preprečili o stvaritve morebitnih demokratičnih večin, ki bi nekomunističnim Slovencem o* mogočile, da bi dobili pozamez* ne občine v svoje roke. Nasprot: no, demokratičnim Slovencem očitajo. da niso znali nikjer uči n: kovito in uspešno kljubovati ko: munistični premoči. Pozicije, ki so jih demokratični Slovenci ime, li v Nabrežini in Dolini, šo bile nepristne, ustvarjene v povezavi s titovci. Čim je v marksističnem taboru zopet prišlo do solidarno= sti ter so titovci in kominformisti obnovili skupno fronto, so bili demokratični Slovenci potisnjeni v položaj manjšin. Na zadnjih volitvah niso v nobeni občini mogli upati na zmago. Zato se, po sodbi »Prore«, ne more trditi• da bi samostojne liste Krščanske: demokracije v slovenskih občinah koristile komunistom in ško, dovale demokratičnim Slovenc cem. Pega ni bilo v Nabrežini, kjer so demokratični Slovenci pred komunisti »odkrito položili orožje« in ie bila »obramba de: mokratičmh vrednot« zaupana KD: nj bilo v Dolini, kjer se demokratični Slovenci »lahko pritožujejo kvečjemu, da je K D o-grožala njihov manjšinski polo: žaj«; ni bilo v Zgoniku.
Zaključek sklepanja je enostaven in jasen: ker so se demokrat tičn.i Slovenci izkazali za r.espo-sobne. da b' sami razbili komuni, stični monopol v občinah krašk planote, se je Krščanska demokracija odločila, da nastopi in se tudi v obrobnih predelih pokra: jine sama bori proti komunizmu.
Takšno je torej mnenje tržaške krščanske demokracije. Dobro je, da ga poznamo in nujno, je, da z njim računamo.
Pripomnili bi, da se tržaška Kr, ščanska demokracija nikjer ne sprašuje, zakaj so demokratični Slovenci pravzaprav napram ko: munistom v tako težkem polo* žaju. Če bi se le površno dotak: nila tega problema, bi morala nujno ugotoviti, da je to v ne* majhni meri posledica n jene last, ne zgrešene politike do Slovencev, pa čeprav bi zdaj vso kriv« do rada zvrgla na demokratične Slovence. Je KD kaj storila, da bi republiške demokratične oblat sti izpolnile do manjšine to, na kar so se mednarodnopravno in ustavno obvezale? Je KD morda kdaj predlagala uzakonitev Me* moranduma, uvedbo dvojezično* sti, itd.? Da bi morda na to pot zabila. Ne, prav v teh dneh za* sedanja italijansko:avstrijske de* legacije v Milanu, leži glavni pro--pagandni poudarek KD v spo: štovanju svečano sprejetih in podpisanih mednarodnih pogodb.
Pri takem stanju stvari KD ne more očitati demoratičnim Slovencem, da bi bili glavni krivci za vztrajno opredeljevanje večine slovenskih volivcev za na jr a* dikalnejše levičarske opozicijske stranke, ki edine , pa naj bodo iskrene ali ne , obljubljajo pripadnikom slovenske manjšine popolno enakopravnost!
Levji delež krivde za težaven in z iskrenega demokratičnega stališča nevzdržen politični polo: žaj v slovenskih občinah tržaške okolice je torej na strani K D in ne na strani demokratičnih Slo; vencev. Večinska vladna stranka bi morala imeti pogum, da vsaj sama sebi to iskreno prizna!
In še nekaj: ni res, da Krščan* ski< demokracija s svojim pove* čanim delovanjem v sloveriskih občinah ne bi škodovala demo: kratičnim Slovencem. Prav ne: davne upravne volitve in propaganda, ki se je ob njih razvijala, so vendar jasno pokazale, da išče (Konec na 4. str.)
V F S T T z GORIŠKEGA
Visoka oblast ravna z nami kot z neenakopravnimi
t Dr« Stanislav Šuc
Vsako toliko beremo v slovenskih listih, da so se zastopniki te ali one slovenske organizacije zglasili pri najvišji krajevni oblasti, recimo pri tržaškemu komisarju odnosno pri goriškem prefektu, kjer so kaj zahtevali, protestirali proti kaki krivici, iznesli želje, predočili kako pereče vprašanje in tako dalje.
Se nikoli pa nismo iz teh visokih uradov slišali poročilo o kakem takem sprejemu in o predmetu razgovora.
In vendar beremo skoro vsak dan o sprejemu italijanskih zastopnikov tega ali onega društva, stranke, organizacije, u-stanove in podobno ter o predmetu razgovora.
Ne gre za drugo, kot za premišljeno zapostavljanje Slovencev v Italiji, ki jih ustava proglaša za enakopravne državljane z vsemi drugimi. Javnost ne sme vedeti, da na tem ozemlju bivajo tudi Slovenci, da se pritožujemo, da smo zapostavljeni, da nismo zaščiteni in da oblast ravna z nami kot z manjvrednim ljudstvom, kot z nepridipravi.
Fašisti, ki so toliko gorja prizadeli nam Slovencem in vsemu italijanskemu narodu, imajo čast javnega uradnega poročila,da jih ie vladni predstavnik, komisar ali prefekt sprejel, slišal poročilo, željo ali pritožbo, slovenski človek pa ne.
Od nas Slovencev terjajo samo ubogljivost, kot od kakega kolonialnega ljudstva, čeravno so nas Italijani, ko so semkaj prišli, našli že civilizirane in na visoki kulturni ravni, da nismo ravno potrebo^ vali še kaj več in kaj posebnega v tem oziru.
Saj nam ni zato, da nas kdo počasti z uradnim javnim poročilom o naših nastopih, pri stvari gre danes za to, da zabeležimo javno tudi to vrsto zapostavljanja.
Tako ravnanje pa nam ne izkazujejo; samo krajevni vladni predstavniki, ampak tudi sama vlada in ministri. V italijanskih listih beremo vsak dan poročila o odgovorih, ki jih italijanska društva, organizacije in tako dalje prejemejo na različne vloge, samo Slovenci nismo deležni niti potrdila, da je kaka naša vloga prišla na naslovljenca.
Tudi zadnja skupna vloga slovenskih organizacij na predsednika vlade Fanfa-nija v šolski zadevi je ostala brez odgovora i celo brez slehernega potrdila o prejemu.
To je le en primer, ki ga navajamo toda vse slovenske vloge so ostale brez odmeva.
Zastopnik neke slovenske demokratične organizacije nam je pravil, da je vodstvo te organizacije poslalo nekajkrat voščila ali izraz kake želje predsedniku republike. No, vse je ostalo brez odgovora, brez običajne zahvale, kot jo navadno prejmejo vsi državljani italijanskega jezika.
Prav te dni smo brali v listih, da je predsednik Združenih držav Amerike, Kennedy, prijazno in točno odgovoril in se zahvalil neki desetletni deklici iz Parme, ki mu je čestitala k izvolitvi na predsedniško mesto. Lep primer demokracije in vljudnosti, ki je Slovenci od strani visokih oblasti nismo deležni niti ko pošiljamo vloge za spoštovanje naših človečanskih pravic.
Prav zato, ker smo vajeni olike in omi-
Iz »Primorskega dnevnika« z dne 21. januarja tega leta smo zvedeli, da so zastopniki raznih italijanskih strank ostro in odločno nastopili proti predlogu svetovalca KPI Kolenca, ki je zahteval, naj bi k členu 11. pravilnika o sejah pokrajinskega sveta dodali še tole besedilo: »Svetovalci lahko zahtevajo slovenski prevod aktov in dokumentov, če smatrajo za potrebno, da se bolj točno seznanijo z vprašanji na dnevnem redu.«
Temu predlogu se je najodločnejše uprl svetovalec PLI dr. Jona, ki je med drugim rekel tudi to: »Nikoli ne bomo sprejeli takšnih predlogov. Tu se govori in se bo vedno govorilo le italijanski jezik.« Prav tako se je izrekel proti predstavnik misovcev, posebno pa še, kakor je trdil, ker je bilo že itak dovolj ovir pri delovanju pokrajinskega sveta.
V odgovor na te trditve je komunist Sema pojasnil, da niso predlagali te spremembe pravilnika, zato da bi zavirali delo, marveč da so s tem poudarili le demokratično načelo, ker ima pač vsak državljan pravico, da razume dokumente, ki jih dobi, in pokrajinski svetovalec ne preneha biti državljan, ko ga izvolijo. Pri tem gre le za najpreprostejšo in prvo demokratično pravico.
Te besede so seveda na mestu in ne zgubijo svoje veljave, četudi jih je izrekel človek, s katerim se idejno mi ne mo, remo strinjati. Celotno poročanje »Primorskega dnevnika« pa nam nudi izredno priložnost, da spomnimo naše čitatelje, zlasti pa vse Slovence na Goriškem na neki dogodek, ki omenjenemu dnevniku prav gotovo ne bo všeč.
Pred štirimi leti se je namreč prav v tem času prvič sestal sedanji goriški pokrajinski svet. Na seji je govoril po sl- -
ke, in to že od zdavna, opazimo to razliko v ravnanju z nami. Prav za prav nam je zastopnik omenjene slovenske organizacije dejal, da mu je ob neki priliki krajevni policijski funkcionar povedal, da je neka poslanica na predsednika republike dobro odjeknila na merodajnem mestu, toda to mu je funkcionar povedal v zasebnem razgovoru in ne uradno.
Kako naj bomo Slovenci s takim ravnanjem zadovoljni, kako naj se zadovoljimo s takim zapostavljanjem in skrivanjem naše bitnosti in prisotnosti od strani tiste oblasti, ki nam je vedno in stokrat vse obljubila, nikoli obljube držala.
In vendar moramo Slovenci v vojake, plačevati davke in trpeti nezaslišne krivice, da naših novorojenčkom ne smemo poimenovati s slovenskim imenom.
Fašizem nas ni uničil, ostanki fašizma in ta laži demokracija nas niti ne bodo Verujemo v zmago pravice nad krivico, toda treba je, da smo v meji ustave trdni in vztrajni do cilja.	G.
Odprtje na levo v Milanu
Po volitvah je nastalo vprašanje imenovanja županov in sestave občinskih odborov v krajih, kjer izidi volitev niso
Vsaka narodna manjšina in tu, di naša ima pač kot manjšina to posebnost, da se razlikuje od ve* čirskega naroda, v sklopu kate* rega mora živeti. To svojo razli* ko lahko pokaže na več načinov: s tem, da ima posebne šole, kjer sc otroci učijo v materinem je* ziku, da se druži v kulturne, ver* ske in politične organizacije, ki delujejo povsem samostojno, in predvsem s tem, da si lahko svo« bodro in demokratično izvoli svoje zastopnike v občir/ske in pokrajinske svete, pa tudi v pan lament, kjer zakon to omogoča.
Danes pa nimamo namena, da bi govorili o splošnem delovanju naše manjšine, danes hočemo v prvi vrsti dokazati, kaj pomeni* jo za nas upravne volitve, na ka* terih lahko nastopimo samostoj* no s svojimi listami in s kandidati. ki si jih izberemo iz svoje sredine.
Vsaka večina, ki se hoče uve* ljaviti kot taka, mora pokazati tudi svojo moč, mora širšo jav* nosi obveščati, da obstoja, ker samo tako lahko računa, da bo* do na pristojnih mestih upoštevali njene upravičene zahteve. Vedeti moramo namreč, da našo
vensko svetovalec dr. Sfiligoj, ki ie zbudil precej hrupa, kar pa nismo in tudi ne bomo pozabili je to, da je tudi slovenski komunist izvoljen s slovenskimi glasovi obsodil našega svetovalca ter označil njegov nastop kot znak preživelega pretiranega nacionalizma.
Zaman smo takrat iskali po »Primorskemu dnevniku« kako besedo v obrambo našega svetovalca. Ali je mar komunistom dovoljeno, da nastopijo celo proti uporabi slovenščine, kadar s tem lahko napadejo političnega nasprotnika? Seveda da ni. Toda za vse to se komunisti niti ne zmenijo, kadar jim partijske koristi narekujejo drugačno zadržanje, pred javnos!-jo pa hočejo kljub temu veljati kot veliki narodnjaki.
Da je tako, nam ie potrdil pred kratkim sam »Primorski dnevnik«, ko je om lenega komunista - pomislite, česa so zmožni nekateri ljudje - uvrstil nič manj kol med prestavnike Slovencev v Italiji. Daleč bomo prišli s takimi »predstavniki«! Cas je torej, da takim ljudem naše pametno ljudstvo obrne hrbet in najlepšo pri'iko za to bodo nudile prav spomladanske upravne volitve!
Prispevki slovenskih šol za zimsko pomoč
Sole s slovenskim učnim jezikom soriškega didaktičnega ravnateljstva so nabrale in darovale za zimsko pomoč 11.600 lir, one iz doberdobskega didaktič. ravnateljstva pa 4.600 ; dijaki in profesorji nižje srednje šole v Gorici 16.460, dijaki in profesorji strokovne šole 13.760, dijaki in profesorji gimnazije, liceja in učiteljišča pa 18.950 lir.
dali take večine, da bi upravo občine prevzela ta ali ona stranka odnosno skupina. Krščanska demokracija se je odločila, da ne vzame v poštev fašistov niti komunistov, ter je zato odločno odklonila vsako možnost sprejemanja njihove pomoči. Kar se tiče italijanskih socialistov (Nennijevih) pa je vodstvo de7 mokrščanske stranke sklenilo preučiti položaj od kraja do kraja in ravnati primerno po razmerah, ki narekujejo izbiro ali odklon njihove pomoči. V ‘Mirahu*-so demokrščani sklenili sprejeti sodelovanje, Nennijevih socialistov in tako so z njihovo pomočjo izvolili župana socialdemokrata Cassinisa in odbor, v katerem so tudi nennijevci. Liberalci kričijo na vse grlo, toda ne kaže, da bodo uspeli preprečiti še nadaljna odprtja na levo v milanskem provincialnem svetu, v Genovi, v Firencah in drugod, čeravno žugajo z vladno krizo.
So pa republikanci in Saragatovi socialdemokrati, ki odločno zahtevajo odprtie na levo. Demokrščani pa vedo, da vejajo več ti dve skupini, z močno Nenni-jevo, ki pride lahko vsak čas v poštev za pomoč, recimo tudi samo zunanjo, kakor pa osamljeni italijanski liberalci, ki so se vedno radi družili s fašisti in monarhisti ter veljajo za desničarje.
moč presojajo le po glasovih od* danih listam, ki nastopajo kot slovenske in edino kot slovenske. Brezsmiselno je zato, da nekateri kričijo in zahtevajo vse mogo* če stvari, pri volitvah pa oddaja* jo svoje glasove, tistim tujim strankam, ki so jim idejno so* rodne. Pri reševanju manjšinskih vprašanj prav gotovo ne odloča* jo slovenski glasovi, ki so jih pre, jele razne italijanske stranke v Gorici ali Trstu.
Prava sramota za manjšino pa je, da se najdejo v njeni sredi ljudje, ki jo v svoji zaslepljeno* sti proglašajo za naravnega za* veznika levičarskih strank v Ita* lij, to je tistih strank, ki bi rade pahnile italijanski narod v še huj* šo diktaturo, kot je bila fašistič* na.
Ne, gospodje, manjšina nima nič skupnega z levičarskimi strankami in tudi z drugimi stran, kami ne. To mora priti do izraza prav pri upravnih volitvah. Ni* komur sicer ne branimo, da ie takega ali takega političnega pre, pričanja, toda Slovenec, ki hoče biti dejansko Slovenec, mora najprej izpričali svojo narodno prh padnost. Slovenski delavec, na Goriškem je lahko socialist, za* vedati pa se mora, da rs bo rav* nal pravilno> če bo ob volitvah oddal svoj glas tuji socialistični listi. Kot pripadnik narodne ma* njšine bo moral namreč pozabiti na svojo onredeljenost in pod* preti tisto listo, ki bo nastopila pod slovenskim imenom in jo bodo sestavliali kandidat je, kas terim bodo pri srcu izključno na* še narodne koristi.
Manjšina potrebuje narodnih in odločnih mož, ki naj jo vodiio, tega se moramo pač zavedati. Kdor pa se poteguje za to ali o* no tujo stranko in je celo njen član, dokazuje, da so mu več strankarske koristi kot narodne, in kot tak nima sploh pravice, da lovori v imenu narodne manj* šine.
Ali ste ga slišali?
Na zadnjem zasedanju CK KP Sovjetske zveze je tovariš Kruščev vendar' pojasnil, da pomeni koeksistenca poseben načrt za osvojitev sveta brez prelivanja krvi, toda le v primeru, da bi se kapitalistične sile temu ne upirale. V nasprotnem primeru pa se bo moral delavski razred (komunisti, da se razumemo) po-služiti orožja, da raztegne na ves svet diktaturo proletariata, pri čemer bo imel seveda ob svoji strani Sovjetsko zvezo.
Ali ste razumeli, kaj pomenijo te besede? Komunisti so opustili trenutno politiko sile, ker računajo, da se bodo narodi zahodnega sveta svobodno odločili za njih politiko. Ker pa obenem prevideva-jo, da ne bo mogoče tako zlepa izvesti
V soboto 21. januarja je umrl v Ljubljani dr. Stanislav Suc, bivši odvetnik, rojen na Dobrovem v Brdih leta 1901.
Srednjo šolo je začel obiskovati v Gorici, nadaljeval pa jo je v Lombardiji in maturiral v Domodossoli. V Lombardijo je namreč bilo pregnano v begunstvo v prvi svetovni vojni vse prebivalstvo iz Dobrovega.
Univerzo je obiskal v Padovi, kjer je tudi doktoriral v pravnih vedah.
Nekaj časa je prakticiral kot odvetnik v Gorici in v Trstu, nato pa se je zaradi fašizma in razmer, ki so na Primorskem nastale, raje umaknil v Jugoslavijo, kjer je postal odvetnik.
Po vojni je mnogo trpel, ker je popolnoma oslepel, potem pa še zaradi druge zavratne bolezni, ki ga je spravila v prerani grob.
Dr. Stanislav Suc je bil zelo nadarjen in učen človek, lepega odkritega in poštenega znača'a. Znašel se je in odlikoval v vsaki družbi, tako priprostih, kakor učenih in visoko socialnih ljudi. V Brdih smo ga vsi radi imeli in iskali njegovo družbo. Vsi dijaki smo vsako leto ob počitnicah nastopali s kako narodno igro, ki jo je navadno režiral on, in vedno smo želi lepega uspeha. Tako smo bodrili naše ljudstvo k vztrajanju pod trdo in kruto peto krivičnega fašizma, ki je začel naš narod pregan'ati in ni je bilo prireditve,! ki bi se ne bila prikazala kot odlična manifestacija narodne zavednosti vsega naroda.
Domačini sorojaki in vsi prijatelji glo-
tega načrta ali da ga celo ne bo mogoče, že grozijo z orožjem tistim, ki bi hoteli ostati zvesti demokratičnim načelom. Mirna koesistenca bo torej v veljavi, le dokler se bo komunistom zljubilo čakati. Ko bodo pa spoznali, da je njih čakanje zaman, bodo nastopili s silo. Kdor je še verjel v komunistično miroljubnost, je ob besedah Hruščeva prav gotovo debelo pogledal in upajmo tudi spregledal!
Značilne so v tem pogledu besede neke italijanske revije. Hruščev in komunisti, so povsem enaki nacistom in fašistom. Ce upoštevamo njih nastope, oboževanje sile in predrzno zatrjevanje, da imajo le oni vedno prav, lahko sklepamo, da so komunisti pravi in edini fašisti leta 1961. Hitler je napadel Češko, Avstrijo in Poljsko, pa je kljub temu stalno govoril o pravičnih, lepih, osvobodilnih vojnah, kei; take so bile pač zanj. Vsi osvojevalci narodov imenujejo svoje osvajalne pohode kot osvobodilne in opravičujejo svojo napadalno politiko s tem, da se proglašam za zagovornike napredka in pravice. To je stara pesen.
Tirani so imeli vedno prav. Nacisti so zapisovali na svoje prapore bogokletno geslo: Bog z nami. Razni Hruščevi in razni Kadarji, to je nacisti našega časa, pustijo pri miru Boga, ker trdijo, da ga sploh ni, potrebujejo pa vseeno neko geslo in se poslužujejo naslednjega: Pravica je vedno na naši strani. Mladi madžarski delavci so se pred štirimi leti o tem več kot prepričali, ko so padali pod ognjem brzostrelk in topov, svetih brzostrelk in svetih topov Hruščeva!
Nepremišljeni beg s kmetije
Zaporedoma se sinovi naših slovenskih poljedelcev selijo v mesto in tudi v tujino. Lažni gotov zaslužek ter boljši življenjski pogoji v mestu, ki nudi več| uživanja, vabijo mladino in odločajo, da zapušča zemljo. Mladina ne pomisli, da se utegnejo taki lepi pogoji spremeniti, saj se gospodarske krize pojavljajo od časa do časa z veliko ostrostjo.
Res, da je življenje na kmetih trdo, da si je težko priboriti razne vrste motornih vozil, urediti udobno stanovanje s kopalnico, s televizorjem in z drugimi modernimi izdelki. Toda pri pametnem načrtu in vztrajni pridnosti si tudi kmetje lahko počasi kaj takega nabavijo.
Trudno delo, ki pri slabi letini ni plačano, prav res porazno vpliva na duševnost kmetskega sloja, toda dandanašn.ij kmet si svoje posestvo lahko tako uredi, da črpa in prejema lepe dohodke ne samo iz vinograda in sadovnjaka, ampak tudi od vrtnarstva, od kokoš je roje in od, živine.
Pomisliti je treba, da je človek na svoji zemlji sam gospodar in zato popolnoma prost in svoboden, neodvisen. Biti sam gospod na svoji zemlji je velik dar, je dragoceno zlato!
V mestu mora človek, delavec a'i ne. plačati nrav vse, takorekoč od vode do zraku. Ko pa pridejo slabi časi, gospodarske krize, brezposelnost in druge socialne nadloge, je delavec posebno bičan in predmet vsega hudega.
Svetujmo torej našim ljudem z dežele naj dvakrat premislijo, preden se odločijo, da zapustijo svojo kmetijo in se selijo v mesto in celo v tujino. Raje nekoliko danes potrpeti, kakor da bi se jutri bridko kesali. Tudi kmetija nudi lepe in zdrave pogoje mirnega in veselega življenja, uživanja vse lepote narave in čistega svežega zraku, okusnih pridelkov in tudi lepega dobička.
boko občutimo prerano smrt dragega Stan-kota, ki je moral tako hudo trpeti ves ta povojni čas, on ki je v mladih letih iz-gledal čvrst in zdrav, da smo ga vsi občudovali.
V značaju ni klonil in je ostal vedno zvest svojim verskim, narodnim in socialnim idealom, od rane mladosti do smrti.
Njegovi sorojaki, prijatelji in znanci bi lahko položili marsikatero cvetko na njegov grob, v slovo njemu, ki je bil zelo dober in poln samih vrlin!
Zapušča ženo in mlado hčerko, katerima izrekamo iskreno in globoko sožalje vseh Stankotovih sorojakov, prijateljev in znancev.
Dragi Stanko, počivaj v miru!
Dr. Avgust Sfiligoj
Naši dijaki na smučanju
V nedeljo 22. januarja je Športni odsek naših srednjih šol organiziral smučarski izlet v 2abnice in na Sv. Višarje. Izleta se je udeležilo kakih šestdeset dijakov, ki so si lahko privoščili zdravega razvedrila na snegu. Najboljši so se tudi pomerili v smuku in v teku na 2000 m.
V smuku so najprej tekmovali začetniki: med dijaki je zasedel prvo mesto Hvalič Damjan (strok, šola), ki je prevozil približno 150 m dolgo progo v 30”4, med dijakinjam s časom 46”2 Leban Maja (srednja šola). Najboljši od starejših smučarjev pa je bil Aleš Kusič (licej), ki si je zagotovil prvenstvo v svoji skupini v 20”8 ter se je nato uveljavil tudi v teku na 2000 m v času 8T9”.
V teku sta se posebno izkazala, toda izven konkurence, bivša dijaka Orland in Boris Per.šolja, ki sta privozila na cilj v 6’51” odnosno 6’56”.
Tekmovanje je pripravil in vodil prof. Kranmer ob sodelovanju prof. Paludetto in dijakinje Sfiligojeve.
Stavka v papirnici pri Rupi je končala
Delavci, zaposleni v papirnici pri Rupi. občina Sovodnje, so stavkali skozi osem dni in zahtevali priznanje raznih pravic in pogojev. Ker je prišlo do sporazuma, so stavko zaključili. Sporazum pa predvideva: a) izplačilo premije po zakonu od 24. oktobra 1960, izplačilo trinajste plače, plačevanje 90 odsto plače v roku do 24. dne v mesecu, ostali 10 odsto pa najpozneje do 10. dne naslednjega meseca.
Pomagajmo po esrečnemu delavcu
Glasilo beneških Slovencev »Matajur« od 16.-31. januarja t.l. objavlja poziv za pomoč ponesrečenemu delavcu. Gre za Marijana Mahoriča iz Prosnida, ki se je pred nekaj leti bil težko ponesrečil na delu in ostal nezmožen za delo tako, da si mora pomagati s palicami. Delovno središče, pri katerem. je bil zaposlen, in se je ponesrečil, ga namreč ni bilo zavarovalo in zaradi tega nima pravice do pokojnine. Prejema samo po 1.500 lir podpore na mesec, kar pa ne zadostuje za dve osebi. Ima namreč tudi mater, ki je že stara in tudi ona brez sredstev. S 50 lirami na dan ne moreta vendar živeti v dveh, saj še za enega samega ne zadostujejo. Uboga mati hodi okoli usmiljenih ljudi, da kaj pomagajo.
»Matajur« je sprožil akcijo za pomoč ubogemu Mahoriču in tako prosi, naj bi usmiljena srca kaj darovala. Prispevke sprejema uredništvo lista v Vidmu: Am-ministrazione del »Matajur«, UD1NE, via Vittorio Veneto, 32. Vsakdo va lahko pošlje prispevek naravnost g. Mahoriču na naslov: Mario Mahorič, PROSSEN1CCO, posta Taipana (prov. Udine).
Pozivu »Matajurja« se pridružujemo tudi mi in vabimo ter prosimo usmiljena srca, naj revežema, sinu in materi pomagajo kakor pač morejo!
„Dom počitka" je že odprt
Občinski »Dom počitka« v Ločniku pri Gorici je že odprt. V njem je že kakih dvajset gostov, med temi tudi nekaj zakonskih dvojic. Pravico za sprejem v dom ima vsak občan, ki je dosegel 60. leto starosti, ki je v življenju opravljal kako delo in ki je potreben oskrbe, ali pa ki lahko plača 30.000 lir na mesec. Seveda je mnogo takih, ki ne zmorejo niti tega niti še manjšega zneska, pa jih občina sprejme kljub temu, ker so pač potrebni in vredni, da se jih vzame v poštev. Tisti, ki imajo kako pokojnino, tudi prav nizko, plačajo 80 odstotkov, tako da jim še kaj ostane za izredne osebne potrebe.
V poštev za sprejem pridejo torej vsi sloii brez izjeme, od prav revnih do bogatih.
Postrežba pa je v »Domu« odlična, hrana obilna in snaga popolna.
IZ RUPE
Preteklo nedeljo je bila v naši farni cerkvi blagoslovitev novega harmonija, za katerega smo več let sami prostovoljno prispevali.
Slovesnost se je pričela z govorov štan-dreškega dekana, p. g. 2orža, ki je harmonij tudi blagoslovil, se nato nadaljevala s pevskim koncertom domačega mešanega zbora ter se zaključila z zahvalno pesnijo in slovesnim blagoslovom.
Da se ne bodo tako šopirili...
s.
Samo nartifci lahko piSef o kaj takega!
JUTRO BREZ SONCA
Dne 15. t.m. bodd prebivalci nekaterih predelov od Biskajskega zaliva pa do Sibirije doživeli popoln sončni mrk, kar se, bo zgodilo tretjič v zadnjih tisoč letih. Nad dalmatinskih^ otokom Hvarom pri--čakujejo najboljši meteorološke- razmere,-zato bo nekaj sttj astronomov svetovnega slovesa odpotovalo v Jugoslavijo za opazovanje tega fenomena.
Za prebivalce Turina, Genove, Bologne, Pise, Peruge v Italiji ter prebivalce Zadra, Šibenika, Splita, Dubrovnika in Ko--tora, Sarajeva, Raške, Peči, Prištine, Valjeva, Kragujevca, Niša, Leskovca, Bora Zaječarja, Pirota in drugih mest, ki ležijo v pasu popolnega sončnega mrka, bo jutro 15. februarja, jutro ob 8 uri 35 minut temno kot ob polnoči.
Ze v prejšnjem stoletju so znanstveniki do sekunde natančno izračunali, da bo v pasu, kakršmfega kaže naša skica, zavladal nevsakdanji pojav, ki se pri nas dogaja tretjič v zadnjih tisoč letih.
Tega februarskega jutra se bodo pojavili še razni drugi fenomeni. Vreme se bo naglo shladilo, živo srebro po toplo-i merih se bo znižalo, dvignil se bo veter in živali se bodo vznemirjale. Naravnost neverjeten i>a bo nebesni pojav v obliki svetlikajoče krone, ki bo viden po mnogih ■krajih Jugdslavije, kjer bo v tem času vladalo jasno nebo. Na nebu bodo zablestele zvezde, planeti in morda tudi neznana repatica v sredi dneva.
Jutro brez sonca. Ze pred osmo jutro bo mrknilo v Biskajskem zalivu. V času torej, ko se bo komaj pokazalo na obzorju. Luna, ki bo za časa mrka prekrila Sonce, bo vrgla na površino naše zemlje 200 km široko okroglo senco, ki se bo gibala proti vzhodu. Prečkala bo Francijo in Italijo, .Jugoslavijo, kjer se bo razširila na 260 km ter nadaljevala z veliko hitrostjo svojo pot pžoti Bolgariji, Romuniji in dalje v Rusijo. Tu bo popolni sončni mrk nastopil ščie okrog poldne. Sonce se bo v tem čašu. n. pr. v okolici Rostova dvignilo že- na 27 stopinj nad črto obzorja.
Pojav bodo lahko opazovali tudi v Sibiriji.
Pdpolni sončni mrk bo trajal na Francoskem 1 minuto in 39 sekund v Italiji skoraj dve minuti, v Jugoslaviji 2 minuti in 3 sekunde, v Rusiji pa 2 minuti in 45 sdkund.
Luna bo postopno prekrila čedalje večji del sončne površine in to se bo pričelo dogajati že ob 7,30 zjutraj. Po popolnem sončnem mrku, ki bo nastopil približno —ono uro zatem, bo Lupa polagoma pričela ‘bdkrivati Sonce in okrog 9,50 se bo jutro po tem pasu ponovno zbudilo.
Posamezne faze sončnega mrka bodo I-Sledile nekako takole: Prva faza pričenja s postopnim pokrivanjem Lune na sonč-Wem površju, kar se bo pri nas dogajalo ob 7,37. Okrog 8,40 nastopa sredina mrka, Ikrona, od 9,52 dalje pa bo spet nastopil
dan. Te faze mrka bomo v slučaju lepega vremena lahko opazovali tudi v Trstu.
Dunajski zvezdoslovec Oppozer je ob kancu prejšnjega stoletja izračunal vse potrebne elemente za osem tisoč sončnih mrkov, ki so se dogodili ali se bodo šele zgodili od 1. 1207 pa vse do 1. 2161. Njegovo delo »Canon der Finsternisse« je dragocen napotek zgodovinarjem za ocenjevanje kronologije posameznih starih narodov, pa tudi zvezdoslovcem, ki na:-dejo v »delovnem dnevniku« zapiske za mnoga leta v naprej. Vsak popoln sončni mrk je namreč izredno važen pojav za znanstvena raziskovanja.
V glasovitem zborniku Oppolzerja so vsebovani zapiski, med katerimi tudi u-gotovitev. da je sleherna točka na naši Zemlji lahko priča sončnega mrka vsakih 750 let. Oppozer je tudi izračunal, da sta bila v naših krajih v teku 10 stoletij vidna samo dva popolna sončna mrka. Prvi 1. 1229 in drugi 1. 1431. Tretji popolni sončni mrk, ki za slovensko zemljo ne bo vidljiv kot popolni, bo 15. februarja 1961. Naslednji pa šele 14. junija 1. 2151. Takrat bodo astronomi že lahko potovali na Lu-
no, Mars ali Venero, tako kot potujejo danes po zemlji.
Popolni sončni mrk je izreden po av. Kdor ga doživi v svojem življenju, ostaja do smrti pod vtisom tega »naravnega čudeža«. Ne gre samo zato, da sredi belega dne nastopa noč in se na nebu po.avi o zvezde. Glavna privlačnost nastaja v tistih dveh minutah, ko Lunina kr polnoma pokrije sončno površino. Na mestu, kjer je bilo Sonce, se pojavi čarobna krona s srebrnimi žarki, ki odsevajo na vse strani. Z ene strani krone vztrepeta »zgodnja danica«, planet Venera, nekoliko bliže kroni se pojavlja Merkur, vse okrog pa bleščijo zvezde. Sleherni trenutek bleščijo iskre hitrih meteorjev, ki izginjajo v vsemirju.
Dogajalo se je, da se je v času popolnega sončnega mrka pojavila zvezda repatica, ki je ostajala prej tudi za najboljše teleskope nevidna. Iznenadenja so ob sončnem mrku vedno mogoča.
Nekaj sto učen:akov, ki prihajajo v Jugoslavijo, se nadeja na lepo vreme. Njihovo delo je čisto svojske narave. V prvi (Nadaljevanje na 4. str.)
NE SAMO V VSEMIRJE
tudi skozi zemljsko skorjo
Našo zemelisko skorjo bodo v tekočem letu na dveh mestih prevrtali.. Eno luknjo bodo zvrtali na severu, na skrajnem koncu zahodne poloble, drugo v Tihem oceanu v bližini mehiško-ameriške meje.
Na severu, na otoku Axel-Heiberg v zalivu Eureka, v Kanadi, nameravajo izvrtati lukn o skozi večni led'. Najprej j'm bo zadostovala globina kakih 1000 metrov. Znanstveniki želijo na ta način ugotoviti, do kje sega globina večnega zmrz-nen;a, kakšna je struktura tal in podtal-nosti. Ti izsledki naj bi jih poučili o klimi in geoloških dogajanjih v tisočletni zgodovini.
V teh dneh prevažajo vrtalne stroje z ledolomilcem v Arktiko. S posebnimi sankami iih bodo prepeljali v zaliv Eureka. S prvimi žarki arktičnega poletja bodo že lahko pričeli z deli. Postaja Eureka na otoč;u Ellesmere je najsevernejša točka, kamor so doslej predrle ladje, če izvzamemo atomske podmornice, ki križarijo pod ledom.
Zimsko spanje tudi za človeštvo
Nič več ne bomo živčni in redko tudi bolni; kljubovali bomo nevarnostnim civilizacije, atomskemu stoletju, avtomatizaciji in nevarnostim vsemirskih potovanj v trenutku, ko si bomo lahko od časa do časa privoščili po nekaj tednov ali mesecev -, zimskega spanja. Teoretično bi na ta način lahko dosegli starost 1400 let. Ameriški institut za biološke znanosti in zavod za morska raziskovanja sta vzajemno pričela s proučevanjem tega problema. -Gre .predvsem za spoznanje, kako bi živalsko zimsko spanje prenesli na človeški organizem. Nekaj milijonov ljudi je že opravilo nekaj takega zimskega spanja. 2e kakih deset let se znanstveniki ukvarjajo z vrsto globokega spanja, ki so ga francoski učenjaki morda nekoliko prenaglo krstili za »umetno zimsko spanje«. Najvažnejša njegova značilnost je, da človeško telesno temperaturo - tako kot pri živalih - znižamo. Pri pristnem zimskem spanju zdrkne ta telesna temperatura na 4 stopinje Celzija, pri človeku so jo zaenkrat znižali na 28 sto» pinj Celzija.
Umetno zimsko spanje je nekakšna čudovita zdravstvena kura. Tudi pri naj-težnjih operacijah postane telo takorekoč nezahtevno. Tako znižanje temperature pomaga k premaganju infekcijskih obo-
lelosti in spreminja pobesnele ljudi v mirne zemljane.
Se mnogo več si v prid človeštva obljubljajo znanstveniki od pristnega zimskega spanja, od ohlajenja telesa do skoraj nič stopinj Celzija. Tehnično je danes taka ohladitev mogoča. Pod 25 stopinj Celzija obstoja resna nevarnost, da zaide srce izven svojega normalnega utripanja. Tako lahko polagoma nastopi nevarno migotanje srčnih prekatov, ki pogosto konča s smrtjo. Ce pa enkrat dosežemo temperaturo 4 stopinj Celzija, se ni bati škodljivih posledic. Nevami sta samo obe temperaturni pregradi: prva se pojavlja pri 36 stopinj Celzija, druga pod 25 stopinj Celzija. Prvo premagujejo danes z ustreznimi medikamenti. Za drugo bi morali najti metode, kako jo uspešno ukaniti.
MRTVE ŽIVALI SO SE PREBUDILE
Leta 1960 se je prvič v zgodovini posrečilo znižati temperaturo pri dveh živalih na samo ledišče. Profesor Mario Dogliotti na univerzi v Turinu je spustil kri enega prašička in enega telička skozi hladilnik in tako znižal telesno temperaturo obeh živali v nekaj minutah na nič) stopinj Celzija. Srce se je ustavilo. Živali sta ostali praktično mrtvi.
Profesor Dogliotti je obe trupli zavil v neprodušni celofanski vrečki in ju posta-
S?0LlSKq
ioVJETiJA
KOMU N'0 A
Fenu
^ • »V“Va.’» *'•’ .V* J * • • A ^
PIKASTI PAS 22 KM ŠIROK KAZE PODROČJE POPOLNEGA SONČNEGA MRKA
vil v hladilnik. Po šestih urah je obe trupli spet izvlekel iz hladilnika in je kri obeh živali spustil skozi ogrejevalec in jima s tem spet obnovil normalno telesno temperaturo. Živali sta spet oživeli.
Kakšen pomen imajo taki poskusi? To so poskusi, s katerimi naj bi se odprla pot za razhladitev človeškega telesa. Ce sjta prašiček in teliček prestala šesturno »mrzlo spanje«, lahko domnevamo, da bi se v takem stanju ohranila tudi več dni, več mesecev in ob minimalni prehrani tudi nekaj let, kajti ob tako nizkih temperaturah ni v telesu nobenih sprememb. Prav tako kot Tmjulčica v pravljici, bi tudi človek lahko spal sto let in bi se zbudil prav tako svež in mlad kot je bil pred uspavanjem.
Pristno zimsko spanje nekaj mesecev pa bi zadostovalo, da bi organizmu podelilo neslutene nove moči. Ameriški raziskovalec, dr. Donald R. Griffin, ki je član nove delavne skupnosti raziskovalcev zimskega spanja, je dognal, da živijo žival', ki zimo redno prespijo, dvajsetkrat tako dolgo od drugih živali iste teže in istih nagnenj.
PRVI SLOVANI BI BILI SE MED NAMI...
Človek, navajen na zimsko spanje b!( lahko živel 1400 let. Prvi «lovani na za/ hodu bi torej lahko še vedno živeli med nami...
Vrnimo pa se k dognani stvarnosti. Znano je, da vpliva že umetno zimsko spanje z 28 stopinj Celzija telesne temperature izredno pomirjevalno na živčni ustroj. Pristno zimsko spanje bi uravnovesilo sleherni živčni razkroj in bi človeka zavarovalo proti sleherni razdraženosti, proti hrupu in histeričnim vplivom. Po dosedanjih znanstvenih dognanjih je to najučinkovitejše sredstvo proti živčnim motnjam in bolezenskim pojavom, ki iz tega izvirajo.
Tudi največja nevarnost današnjih a-tomskih časov, radioaktivno izžarevanje, je za človeka v zimskem spanju neškodljivo. To sta dokazala dva nemška učenjaka, ki sta obsevala polhe med zimskim spanjem s smrtno dozo 700 roetgenskih enot. Preden so se živali prebudile, sta jima učenjaka vbrizgnila cistein, ki preprečuje poškodbe zaradi obsevanja, če jih uporabljamo pred obsevanjem. Taka obsevanja med zimskim spanjem kažejo po prebuienju normalno vse svoje uničevalne posledice. Ce pa pravočasno, to je pred prebujenjem vbrizgnemo živalskemu organizmu, ki je bil izpostavljen kvarnemu obsevanju, cistein, teh okvar ni. Iz dosedanjih poskusov so izluščili naslednji nauk: človeka, ki bi se v umetnem spanju odpravil na vsemirski polet, med vožnjo
etwiiiwiMHiuiHiiuiiiiiiiiiiiitiiiiiiiini)ii.iiiiwwiiiimiHiJ!Hiimn!!imniH!iinui»i>ii!iiH!;iiii POD ČRTO
Sibirski knjižni molji
Da spada današnji sovjetski človek med najbolj načitane prebivalce tega sveta, ni v Sovjetiji nobena tajnost. Končno se je sovjetski človek šele v zadnjih štiridesetih letih naučil pisanja, branja in računanja. Ali v Nižjem Robinskem, v vasici, ki je od transsibirske železnice oddaljena dobrih 343 vrst, so v enem samem letu porabili nad 20000 knjig. Tega bi si nikoli ne mogel zamisliti niti knjižni razdeljevalec in cenzor Semjon Ilič Ukazov, ki je prav y tem trenutku prejel iz tega naselja 118. knjižno naročilo. Nad 20000 knjig torej v enem samem letu, to je uspeh, ki ga ne pozna nobena dežela na tem svetu.
»Pokorenko«, je dejal cenzor in se obrnil do svojega tajnika, »iz Nižnje Ribin-ska so spet naročili vsa zbrana dela, ki jih imamo na zalogi, in to spet v ljudski izdaji, na tem nemarnem papirju. Srečni smo lahko, da nekdo zastonj pobira vso to kramo. Koliko prebivalcev šteje pravzaprav to gnezdo?«
»Stotri z otročadjo in analfabeti vred«, je točno odgovoril tajnik, »če pa zadnje odštejemo, jih ostane enainštirideset. Tako zatrjuje tajna policija«.
Ukazov je delil 20000 : 41. »počakaj«, je dejal, »to je 500 knjig na glavo. Sveta Marija! (Kadar je cenzorja obšlo presenečenje, so mu radi vhajali prepovedani vzkliki.) Kaj je v vasi izbruhnila lakota, da ljudje žro knjige? Preberi mi pismo še enkrat!*
V izvrtano luknjo bodo napeljali kabel, ki ho meril temperaturo. Kabel je opremljeni s finimi dlačicami, s termistori, katerih električni upor se menja s temperaturo. Znanstveniki s tako, ugotovljenimi temperaturami izračunajo toploto, ki pro-dSira v tla, in iz teh merjenj preso< -r klimatične razmere pred tisočletji. Geo-tege navdaja ena sama bojazen, ali ne naletijo pri vrtanju na nafto. V tem primeru bi bil ves njihov trud zaman.
V bližini mehiškega otoka Guadelupe v Tihem oceanu želijo ameriški učenjaki prevrtati zemeljsko skorjo 4000 metrov pod morsko globino. Njihov končni cilj pa leži še 1000 metrov globlje. Tako globoko je treba namreč vrtati, da predol-bejo zemeljski plašč. Začetni poizkusi pa so znatno skromnejši, in znanstveniki bodo srečni, če bodo z vrtanjem dospeli 500 metrov globoko. Doslej poseduje rekord sovjetska oceanografska ladja »Vitias«, ki je oceanska tla prevrtala 35 metrov globoko in izvlekla na površje kose zemeljske skorje.
Poizkusna vrtanja naj pokažejo, ali je predor skozi zemeljsko skorjo do zemeljskega plašča z današnjimi tehničnimi sredstvi sploh mogoč. Ze v skromnih globinah pa mislijo znanstveniki dobiti važne informacije o zgodnjem življenju naše zemlje.
Vrtalno mesto blizu otočja Guadelupe so izbrali zato, ker je oceansko dno na tem mestu ravno, vreme pa ponavadi mirno in morje ne pregloboko. Poleg tega potekajo tu topli globinski morski tokovi. Plavajočega svedra ne bodo zasidrali, ker je globina preobsežna, ampak ga bodo zdrževali v ravnotežju štirje orjaški motorji. Sveder je tako elastičen, da se tudi pri 200 metrih odklona ne zlomi. O-premljen je z industrijskimi diamanti in votel, da skozi votlino črpajo navrtano zemljo na površino.
Tudi tu bodo z vrtanji že kmalu pričeli. Geologi smatrajo, da je njihovo delo vsaj tako važno kot so vsemirska raziskovanja.
Človeštvo je radovedno), kakšne razmere vladajo na drugih ozvezdjih, pri tem pa ne pozna niti globin zemlje, na kateri živi.	----------
Ljudskodemokratični humor
Zakaj se v Sovjetiji cedi med in mleko?
Zato, ker je Mičurinu uspelo križanje med čebelo in kravo.
Zakaj jedo ruski delavci od jutra do večera pršut?
Zato, ker je Lisenko križal stonogo s svinjo,	*	*	*
»Mnoge živali«, je razlagal učitelj, »so prinas izmrle, n. pr. bobri, lahko pa bi izumrla tudi medved in planinski orel, če bi ju ne zaščitila ljudska oblast. Ali mi kdo lahko imenuje še kako žival, ki je pri nas izumrla.«
Jakec: »Tele.« * # »
Tomaža so postavili pred sodišče pod obtožbo, da je razširjal žaljive smešnice proti režimu. Tomaž se je na vse kriplje otepal krivde, končno so ga obsodili na 5000 dinarjev globe. Ko je odhaial, je ljudskemu sodniku pripomnil: »Tovariš sodnik, vem za eno, ki je med brati vredna
20.000	dinarjev, pa je ne povem.«
lahko zadene smrtna doza kozmičnih žarkov. Ko bi se spet vrnil na zemljo, bi mu ohlajenemu vbrizgnili potrebno količino cisteina in bi ga nato brez sleherne škode spet segrevali. Za polet k oddaljenim zvezdam stalnicam pa ne bo zadostovala normalna človeška življenjska doba. V umetnem zimskem spanju bi človek tak polet prestal, če bi ob zopetnem pristanku delovala avtomatična naprava zopetnega telesnega segrevanja. Poleg tega bi tak vsemirski potnik prihranil ogromne količine svežega zraka in živil.
Vsemirski polet k zvezdam stalnicam je od nas še močno oddaljen, zimsko spanje pa se lahko uresniči že v nekaj letih.
BlllillliHUI!
Okorenko si je nataknil naočnike in zajecljal:
Všeliterarnemu razdeljevalcu Semjo-novu 1. Ukazovu.
Dragi tovariš Semjon llijič!
Prebivalci Nižnjega Ribinska, ki Vas občudujejo in so Vam zvesto vdani, se Vam iskreno zahvaljujejo za 117. pošiljko knjig, ki je dospela prejšnji teden ter smo knjige takoj porazdelili. Vi ne veste, dragi tovariš Semjon Ilič, kakšno dobroto ste nam s tem storili, in niti predstavljati si ne morete, s kakšnim spoštovanjem se izgovarja Vaše ime med nami.
Vendar, dragi tovariš Semjon Ilič, ostajajo še mnogi vaščani med dolgo zimo brez odrešljive literature, pa se zato uda-jajo žganju. In prav ti nesrečniki Vas ponižno prosijo za nadaljno pošiljko. Pravijo, da je prav vseeno, če so vmes tudi knjige o empiriokriticizmu. Sprejeli bodo vse, tudi tisto, česar ne umejo izgovoriti.
S tovariškim pozdravom in zahvalo v naprej, Vas pozdravlja tovariš
N. S. Samojedev za kolektiv Nižnji Ribinsk
Pokorenko je odložil naočnike in Ukazov je vzdihnil. Na eni strani mu je bila vloga dobrotnika hudo,všeč, na drugi se mu je dozdevalo, da nekaj ne more biti v redu.
»Kaj misliš, Pokorenko«. je neodločen spraševal, »ali naj vso Valdajo posečemo, da dobimo potrebni papir? V dveh ali treh letih bomo v krogu 60 vrst imeli samo puščavo, če bo Samojedev nadaljeval s svojimi naročili. Kaj naj storimo?«
Pokorenko je debelo buljil v strop in se pretvarjal, kakor da naporno razmiš-
lja o stvari. Na Čelu so mu kipele gube, in živčno si je pulil svojo ošiljeno brado, ko da bi hotel iz dlak izvleči pravšno rešitev. »Naročila pač ne bomo izvršili in stvar je rešena«.
Ukazov se je razhudil. »Pokorenko!« je zakričal, »ti si bedak in z vsakim dnem bolj neumen. Kaj vendar misliš, osliček, da bodo z nami storili, če se Nižnji Ribin-skovčani na višjih mestih pritožijo, da smo jim odrekli dela velikega Lenina? Jaz ne mislim na samomor! Ne, drugače bomo stvar zagrabili, po diplomatsko, razumeš. Tebe, ki tako in tako nisi za nobeno rabo, bomo poslali skupno s pošiljko 118 v Nižnji Ribinsk. Povedal jim boš, da si urednik .Pravde’ in da nameravaš napisati dolg članek o njihovem vzornem izkoriščanju prostega časa. To bo mehka, dobrodelna obloga. Norčki si bodo svoja imena ogledovali v časniku in od samega veselja se ne bodo pntjžili, če jim odklonimo 119. pošiljko. Tak) postopajo diplomati. Si razumel, ti medved medvedasti?«
Pokorenko je hotel strogemu cenzorju dopovedati, da traja vožnja v Nižnji Ribinsk tja in nazaj približno štiri tedne in da bi kot tajnik toliko časa ne smel izostati. Ukazov pa ga je nahrulil, ali se zaveda, da tako obnašanje pomeni nepo-slušnost, ki se najstrožje kaznuje Ko je Pokorenko ujel to strašno besedo in ves bled izblebetal nekaj oprostilnin besed, je zbežal naravnost domov, da si pripravi svoja dva kovčka.
Dnevi in tedni so prešli. Uk.it. ’ je bil ves iz sebe od same ihte in prisegal najhujšo maščevalnost, ker ni bil j o tajniku
ne duha ne sluha. Včasih pa, ko je premišljeval o oddaljenosti in o prometnih težkočah, ga je obšla misel, da se je tajnik morda po njegovi krivdi izgubil. Te domneve pa so se izkazale za neutemeljene. Ob koncu šestega tedna se je Pokorenko končno le vrnil. Strahotno je izgle-dal, neobrit in umazan, apatičen kot kitajski tovariši in rdečih oči kot kavkaški kunci.
Ko si je Ukazov od prvih pogledov nekoliko opomogel, je obupancu ponudil stolico in ga z vidnim sočutjem spraševal, kako je bilo na poti.
»Zanimivo, vendar precej naporno«, je odgovoril Pokorenko izmučen.
»In kaj počenjajo knjižni molji v Niž-njem Ribinsku?«
»Kdo prosim?«
»No, Samojedov in njegovi literarni lakotniki«.
»Saj jih ni!«
Ukazova je vrglo pokonci. Pokorenko pa se je smejal kot norček. »Da, da, so tam«, je dejal duševno povsem odsoten, »ampak to vendar niso literarni lakotniki. Pijejo kot gobe in polegajo kot klade po pečeh«.
Ukazov se je zmehčal. Počasi, čisto polagoma se je sesedel na svojo stolico in dejal: »In 20000 knjig?«
»Vse so zgorele v pečeh, z njimi kurijo«.
Avtomat
Na postaji mesta Ipsilon je postajal Gruden v pričakovanju na polževec, da ga prepelje v naselje Iks. Ker na postaji ni bilo nobenega dekleta, da bi občudoval
njene noge kot je bila njegova navada, se je obrnil do avtomatov. Iz prvega je potegnil zavitek karamel za 50 lir, iz drugega zavojček »ALFA«, tretji pa ga je iznenadil, kajti na njegovem oprsju je pisalo: »Vašo težo in usodo za 10 lir«.
»Saj ne tvegam bogzna kai«, je pomislil Gruden. Kot mnogi skeptiki, je vsak teden študiral astrološko rubriko dnev-mka. Spustil le z’ zarezi desetlirsk: kovanec
Kazalo na tehnici se ie zamajalo, v av-tomatovem drobovju je zaropotale in avtomat je izbruhnil listeK z napisom: »Vi M" Gruden in tehtate 72 kg.«
Gruden je odprl usta in odi. Ampak on
ll” bi bil skeptik svojega porekla, če b»
so 1 ;tro ne /našel.
»Slučaj!« je glasno vzkliknil. »Grudnov nas je vendar toliko pri nas.«
V zarezo je porinil še en desetlirski kovanec za kontrolo.
Spet se je zazibal kažalec in spet je v drobovju zakrulilo. »Vi ste Gruden in tehtate 72 kg«, je napovedal kartonski listek.
V tem trenutku se je na postaji pojavil Milič.
»Hodi sem, prijatelj«, mu je zaklical Gruden.
Milič je ubogal, si pustil vso zgodbo dopovedati, stopil na tehnico, spustil svoj desetlirski kovanec v zarezo in prejel listek. »Vi ste Milič in tehtate 65 kg«.
Spet je bil Gruden na tehnici in spustil tretji desetlirski kovanec v avtomat.
Tokrat pa je avtomat odpovedal. Na listku je pisalo: »Norček1 Vlak jo je pravkar odkuril!«
SOVRAŽNI BRAT)E
Milovana Djilasa so izpustih' iz ječe, svojih nazorov pa ni spremenil
X. tradicionalni dobrodelni ples S. D. D. v i rSiii
V petek 20. jan. so jugoslovanske obla-šti pogojno izpustile pis^a »NtjVega razreda«, Milovana Djilasa., na svobodo. Pred tVm se je mertcla moral neKdan,i poglavar TitoVe"/ugoslavije št. 2 dbveiati, da se s politiko ne bo več ukvarjal.
Skoraj istočasno z Djilasovo pogojno osvoboditvijo je .v Bernu izšla študija dr. Kurta Gasteygerja pod naslovom »Sovražni bratje«, ki naj posreduje zahodni javnosti spor Titove 'Jugosavije z vzhodnim blokom. Tu' je pisec celotno vprašanje, ki še' ni prav nič izgubilo na aktualnosti, do podrobnosti analiziral in objektivno osvetlil. Titova obramba proti ideološki in oblastniški moskovski_ hegemoniji je dokumentarno razčlenjena v vseh njenih najvažnejš h obdobjih. Stalinov poizkus, da bi 1. 1948 s pomočjo kominformskega ga aparata stisnil Tita ob zid, je spodletel. Nacionalno revizionistični Jugoslaviji je uspelo, da izkoristi svoj zemeljepisni položaj in se kremeljskemu pritisku učinkovito upre. Da se je to zgodilo, je vse. kakor velika zasluga zahodne gospodarske pomoči, kar titovci zelo radi pozabljajo.
Pobotale Moskve s Titom 1. 1953 je si-, cer privedlo do neke začasne normalizacije sovjetsko^ugoslovanskih odnos iv, ki pa piSb-prestali dogodkov madžarske krize. Nap:hnferie ideološke in obUs‘n’ške razlike so nato' pripeljale te odin do odprtega spora >--vzhodnim blokom, ko se ie titovsko odposlanstvo uprlo podpisu moskovske iz'ave: komunističnih partij novembra 1957.
Titov upor proti moskovski nadoblasti, njegova nagnenia do »revizionizma«, ki so se posebno,manifestirala z novim programom jugoslovanske komunistične partije, je ustvarii stalno ideološko sovraštvo ne samo ; Kremljem, amrak tudi s Pekingom. Ti spori so se sprožili aprila 1958 in trajajo neprestano dalje. Z vso objektivnostjo razlaga dr. Gasteyger bistvo celot-• nega spora. Za Moskvo in ves vzhodni blok je revizionizem desničarsko oportunistična nevarnost, ki učinkuje kot »iinip« na lastne rartrske množice vzhodnega ■ bloka in tudi na komuniste zahodn. sveta, j	•	l
Di< Gasteyger ugotavlja, da je T Jugoslavija vsaki svobodi sovražna diktatura in da je praV Dijlasov slučaj klasični pr;mer ža tako trditev. Kaj vse pisarijo komunisti v Švici, Fran iji ali Italiji proti vsakokratni vladavini teh deže!,
Županov obisk na Opčinah
V nedeljo 22. jan. se je mudil pri'nas ' tržaški župan, dr. Mario Franzil, ki je v
kinodvorani obširno govoril o dveletni .občinski upravi. Po govoru se je s svojim spremstvom oglasil tudi. v Marijanišcu, da bi se seznanil s stanjem in napredkom zavoda. Ko se je v zavodu srečal s predstojniki in gojenci, jim je v slovenščini voščil dober dan in jim po domače dejal naj sedejo. Zupana je pozdravil zastopnik gojencev in mu izrekel dobrodošlico najprej v slovenščini in nato tudi v italijanščini. V svojem nagovoru je zastopnik gojencev poudarjal pomen zavoda, kjer se mladina vzgaja po krščanskih načelih v poštene in lojalne državljane. Obenem je ponovil prošnjo, ki so jo preteklo^ jesen predstojniki in gojenci izrekli tržaškemu škofu, da bi namreč postavili v mestu poslopje, kamor bi se zavod preselil in bi se tako približal mestnim šolam.
Zupan se je zahvalil za sprejem in pri tem omenil, da izhaja njegova rodovina iz neke furlanske vasi, kjer poteka etična meja med Furlani in Slovenci. Povedal je. da živita v njegovi vasi oba naro-’ slogi in medsebojnem spoštovanju. Neznatna furlanska vasica potemtakem pravilno razume pojmovanje sožitja, ki je že stoletja zakoreninjeno v preprostefn ljudstvu. Izrazil je željo, da bi se tako sožitje uveljavilo tudi na Tržaškem, tako po slovenskih vaseh kot v samem mestu.
Glede potrebnega poslopja v mestu je župan obljubil, da se bo resno zavzel ža zadevo, dejal pa je, da je županski naslov sicer v.isokodoneč, da pa je njegova oblast omejena.	N-
(Nadaljevanje s 1. str.)
“NOVI AMERIŠKI POSLANIK v BEOGRADU. Predsednik Združenih držav Kennedy je imenoval za no»’e|/tr veleposlanika v Beogradu bivšega’ ameriškega poslanika v Moskvi, Georgea Kennana. Kennan je po svojem' odhodu iz Moskve l. 1953 zapustil'diplomatsko službo. L. 1957 prejel Pullitzerjevo nagrado za studijo »Ameriško-sovjetski odnosi v letih 1917-20.« V tem času predava politične vede na univerzi Yale. * * *
ADENAUERJEV A 85LETNICA. Prve dni janurja. je. zvezni kancler Adenauer praznoval S5 let svojega življenj. Med številnimi čestitkami je bita tudi brzojavka Nikite Hruičeva.
tf *	*	'
PROTIKOMUNISTI SO PREKUCNILI FILOKOMUNlSTICNO VLADO V SALVADORJU' in osnovali novo vla,dč pod predsedstvom polkovnika AlonsrL CastiTtba * # *
- KUBANSKE ZENE so pred kratkim j ostro protestirale pi-e.d predsedniška im-[
pa se nikomur .niti las ne skrivi. Ko je Djilas- ražglalil. pred svetovno javnostjo razvratnosti novega razreda, so ga obsodili na 9 let ječe. Samo čiste . diktature uveljavljajo tako zakonodajo. Ce bi jo po kaki nesreči posnemali v Švici, bi ne bilo na svobodi niti enega samega komunista. Sicer pa so diktatorsko zakonodajo vsil.li jugoslovanskim narodom tudi z DjilasoVim aktivnim sodelovanjem.
Moskovska dejflaracija 81 komunističnih partij: decembra 1960 ponovno zelo ostro napada revizionistično Jugoslavijo in obtožuje Tita konspiracije z imperialisti. Vse to kljub doslednemu servilnemu zadržanju jugoslovanske zunanje politike v prid Moskve zlasti v tako imenovani antikolon-alistični kampanji proti zahodnim silam. Jugoslovanska »lastna pot v socializem«, Titov udobnostni nevtraližem in-njegove visckodoneče pretenzije, da bi ga svet sprejel kot »človečansko vest« v sporu med Vzhodom in Zahodom, vse to je razumljivo samo za tistega, ki temeljito pozna vzroke ideoloških in ob’astniških konfliktov med Kremljem in Beogradom Prav taki uporabi je knjiga tudi namenjena.
Izpustitev Milovana Djilasa je po neuradnih vesteh sledila dolgotrajnim posvetovanjem med vrhunskimi komunisti. Zahodne socialistične stranke so v Beogradu večkrat zahtevale amnestijo za obsojenca. Titove oblasti so bile tudi voljne ugoditi tem zahtevam pod pogojem, da za amnestijo zaprosi sam Djilas. Ponosni Črnogorec pa se je dolgo časa upiral taki prošnji. Upiral se je tudi tedaj, ko so bile oblasti pripravljene izpustiti ga pod pogojem, da podpiše izjavo, po kateri se obvezuje. da. se s političnim delom ne bo ukvarjal.
V soboto 28. jan. je bila na Repentabru prva seja novoizvoljenega občinskega sveta. Kot je bilo že v naprej določeno, je bil za župana izvoljen z glasovi večine, g. JOŽE BIZJAK. Odbornika pa sta Milan Purič in Veljko Guštin:
Po vsakih volitvah poveličuje vsaka stranka ali politična skupina svoje uspehe. To je navada in politična nujnost. Ker mi skušamo oceniti položaj z nadstrankarskega stališča, ne bomo podčrtali našega nedvomnega uspeha, ki nam dovoljuje ugotovitev, da so prištaši Slovenske liste daleč najmočnejša skupina v občini Repentabor, ampak bomo raje podčrtali-dejstvo, da so volitve v tej občini dokazale, vsaj. v pretežni meri, da je napočil dan, ko je mogoče tudi med nami voditi volilno borbo brez klevetanja in žalitev političnih nasprotnikov.
Slovenska lista je od vsega začetka pozvala svoje nasprotnike, naj opustijo o-sebno napadanje, da se dokaže pred ostalimi Slovenci zrelost Občinarjev in volivcev repentaborske občine. Ta poziv ni ostal glas vpijočega v puščavi: z eno samo izjemo, so se tudi naši nasprotniki tega držali in tako omogočili današnjo ugotovitev: prvič v povojni dobi smo se srečali Slovenci raznih svetovnih nazorov v političnem boju, ne da bi se oblivali s psovkami, ki samo ponižujejo našo skupnost.
Zmagali so pristaši KPI in NSZ, ki so se morali povezati z »izobčenci« za zmago nad našo skupino, ki je nastopila sama. To je naš glavni politični uspeh: vsi so se morali združiti proti nam samim.
Da ni bilo mogoče od 105 glasov, ki smo jih dosegli novembra pri pokrajinskih volitvah, doseči potrebnih 180-200, kot je izid dokazal, to smo vedeli. V politiki se čudeži čez noč ne dogajajo. Ce7) noč ne, v štirih letih pa so tudi čudeži mogoči.
Povedali smo. da bomo nasprotnikom, v slučaju njihove zmage, čestitali. To danes tudi storimo ter jim iskreno želimo obilo uspešnega dela v blagor naše občine. Istočasno pa jim zagotavljamo da se bo naša skupina aktivno udejstvovala z najboljšimi močmi v občinskem svetu, da
lačo v Havani proti množičnim smrtnim obsodbam kubanskih bojevnikov za svobodo in demokracijo. Fidel Castro pobija z zločinsko histerijo nadutega diktatorja svoje nasprotnike.
* * *
ODPOVED OTONA HABSBURŠKEGA. Za prve dni februarja pričakujejo, da bo Oton Habsburški, pretendent na avstrijski prestol, podpisal odpovedno izjavo, s katero se bo odrekel nasledstvenih pravic po svojem očetu cesarju Karlu. S tako odpovedjo si bo pridobil jrravico na povratek v Avstrijo.
DONAVSKA DELTA NARAŠČA. 1Veka ' sovjetska znanstvena odprava je ugotovila, da je Donava izredno ponesnaiena, posebno od Regensburga do Beograda. Od Beograda dalje proti črnemu morju je reka prenapolnjena z naplavinami. Izračunali so, da odnaša voda na leto kakih 66 milijonov ton blata in peska proti svo- i ! jemu izlivu. Tako narašča donavska delta letno za okrog 100 metrov proti Črnemu morju.
Na kakšni resnični osnovi je bil sedaj izpuščen, ni znano, ker v zatrjevanja titovskega tiska nihče ne veruje. Možno je, da si Djilas s sedanjo gospodarsko preo-snovo obljublja, da bo nastopilo pragmatično Zrahljanje partijske diktature in. smatra svo.o mučeniško vlogo proti sedanjemu režimu za preživelo. Dejansko se je v praksi marsikaj n/esr.ičilo od tistega, kar je on v svojih člankih v »Borbi« 1. 1954 in kar ga je spravilo v ječo, napovedoval.
Prvi proces proti Djilasu decembra 1954 je bil - kot se je kasneje pokazalo - predpogoj za Hruščevo potovanje v Beograd in za prehodno pomirjenje s Sovjeti. Kasneje,- ko so bili vsi mostovi v tej smeri porušeni, je DjHasov primer izgubil za režim svojo prvotno pomembnost.
Milanova Djilasa so pogojno izpustili na prostost. Ostal bo še nadalje pod policijskim nadzorstvom. Brez posebnega dovo* ljenja ne bo dobil potnega lista za obisk tujine. Njegov položaj je podoben položaju zasebnika. Iz partije je bil izključen že po drugi obsodbi. Po zakonu ima pravico na pokojnino. V ostalem pa razpolaga s precejšnjim premoženjem v tujini, ki si ga je prislužil s svojimi knužnimi deli. V zadnjem času se je v ječi zelo pridno ukvarjal s teoretičnim študijem. Verjetno se bo tudi nadalje publicistično u-veljal; za enkrat seveda samo za svojo zasebno uporabo.
Po pogo-'ni izpustitvi je Djilas na svojem stanovanju v nekem intervjuvu deial: V splošnem so se mnogi nazori le neznatno spremenili. Svet se spreminja, dejstva se spreminjajo in dosledno so se 'primerno spremenili tudi moji nazori. Ali v bistvu so moji socialni, ideološki in filozofski nazori ostali nespremenjeni.
bo na razpolago z nasveti, da bo odkrito kazala na napake, ki se bodo delale, v prepričanju, da je to dolžnost manjšine v demokraciji. Nočemo in ne bomo hujskali in tudi ne rovarili proti nikomur: naši svetovalci bodo iskreni in pošteni sodelavci, ki bodo skrbeli samo zato, da se ščitijo koristi Občinarjev ne pa polUitnih strank. .
Obžalujemo samo eno dejstvo, in sicei to, da so se naši nasprotniki po volitvah spustili v osebne napade po časofiisju. Ti napadi so bili brezpomembni in zato škodljivi. Nanje ne bomo odgovarjali., ugotavljamo samo, da je strah kilav svetovalec. Bali so se nas do skrajne mere, in ko je strah popustil, jim je to udarilo v g'avo. Lrugič upamo, da bodo imeli boljše živče. Kot jih imamo mi.
Sedaj na delo za blagor naše občine. Vi in mi.pljunimo v roke, da bomo čez 4 leta lahko' ugotovili, kdo je bil boljši. Na ^em ihlju Vas čakamo. Na svidenje, in še enkrat obilo sreče pri delu!
Sj£>uen$lia lista.
( ^ ^
i Dogodki doma j
NEZMOTLJIVI TITO. »Pr. dn.« je pred kratkim priobčil Titovo izjavo, po kateri znaša letni dohodek jugoslovanskega podanika 360 dolarjev. Tito je računal dolar po 300 dinarjev. Z uvedbo novetja tečaja 750 dinarjev za dolar, je njegova lastna vladavina priznala, da je ta novi tečaj več ali manj stvaren. Ce računamo letni dohodek po tem stvarnem tečaju, potem znaša njegova dolarska vrednost komaj 150 dolarjev. To pa je nominalno dohodek »gnile Jugoslavije«; dejansko pa je še nižji, ker se je od l. 1940 dalje dolar pomembno razvrednotil. Sicer pa za tako ugotavljanje niso potrebni niti elektronski stroji in niti posebno vešči računarji, kdor ima danes v Jugoslaviji 30 let že ve, kako je z dvigom življenjske ravni: Ta se res uveljavlja pri 5 odsto prebivalstva, pri »novem razredu«, pri ostrilih pa bo -kot sami napovedujejo - že v kratkem spet zdrknila - navzdol.
Prošnja iz poziv
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA izpolnjuje važno nalogo in njeno delo je že rodilo lepe sadove. Skupina slovenskih kulturnih delavcev ohranja ideale slovenske duhovnosti ko ustvarja na polju znanosti, umetnosti, kulture. Podporo in zaupanje je uživala že od početka. Iz globoke ljubezni do slovenstva izvira vse to delo, ki krepi-in množi tudi delavnost na verskem, socialnem in političnem polju.
1 Naše kulturno delo koraka vzporedno s tokovi, ki oplajajo vse človeštvo; naše bivanje v zamejstvu dobiva s tem poseben pomen in vrednost.
Napori pa bodo brezuspešni, če ne bodo sloneli na medsebojnem razumevanju in j podpiranju. Delo bo začelo hirati; ako se ;[ za njegovo usodo ne zavzamejo vse plasti našega naroda: prav vsi mu mojgamo priskočiti na pomoč v čim večji m^ri.
Slovenska kulturna akcija se ob začetku novega knjižnega leta obrača r»a vas vse s pozivom za narbčbo In* podporo. Njenemu klicu nikakor ne -sinemo ostati gluhi. Po svojih močeh jo skušajmo okrepiti: zgradimo ji trdno zaledje vsega naroda, ki mu je mar za usodo slovenske kulture v zamejstvu.
Slovenska kulturna akcija je že opra-
Ce bi bilo še treba dokazati nu.nost družabnega izživljanja naše narodu1-' na-, njšine na Tržaškem, • bi nudil na,boljši dokaz prav X. tiadicioha1™ ples Slnven- , skega dobrodelnega druJtva v Trstu v soboto 14. januarja -t.l: v razkošnih pro. štorih hotela Ekcelsior’ v Trstu.-
Se nikdar ni bilo prisotnih toliko domačih gostov, n.o.vi.h in starih, še nikoli ni bil ples tako razgiban, še nikoli ni bilo vzdušje tako sproščeno in .še nikoli ni prišla slovenska domačnost..do takšnega izraza kot prav na tem. zadnjem plesu SDD, ki zadobiva iz leta. v leto svojstven raprezentativen značaj zamejskih Slovencev.
Zastopani so bili vsi socia'ni sloji, mrlo-ge politične, gospodarske in javno-uprav-ne osebnosti iz Tržaškega in Goriškega, ., zelo veliko število naše študirajoče mladine, predvsem maturantov, ter predstavniki našega razumniškega sloja in slovenskih visokošolcev. V rekordnem številu so se odzvali povabilu goriški rojaki iz celega podeželja, ki so morali najeti kar -autobus za tako veliko število udeležencev.	’:
Odbor SDD je letos poskrbel za čim večjo poživitev prireditve ž izvolitvijo »kraljice večera«, za kateri naslov je bilo živahno tekmovanje. Na podlagi števila prejetih nageljnov, je bila krona podeljena mladi, lepi in elegantni .visokošolk', kateri je odbor poklonil priložnostno darilo v spomin. Naslov pobočnice kraljice, plesnega večera si je-priborila plavolasa mladenka iz Sesl;ana, ki je bila po številu nageljnov na drugem mestu.
V okviru večera je bila izžrebana še velika torta s pomembnim napisom in steklenica šampanjca ob živahnih in duhovitih napovedovanjih mladega in simpatičnega kavalirja.
Nič čudnega, da je uspeh tega plesnega
vila veliko delo;, zavarujmo ji varen in nemoten razvoj. Naša pomoč naj ne zaostaja za idealom in. Vero, ki jo izpričuje in oznanja.
P. BERNARD AMBROŽIČ, Sydney, Avstralija. - IVAN AVSENEK, Cleveland, ZDA. - Dr. JOŽA BASAJ, New York, ZDA. - Prof. MARKO BAJUK, Mendoza, Argentina. - Dr. RUDOLF CUJES, Toronto, Kanada: - IGOR DOMICELJ, Buenos Aires, Argentina. - Dr. LEOPOLD EILETŽ, predsednik Slov. aTcad. starešinstva, Buenos Aires. Argentina. - Dr. FRAN GNIDOVEC, rektor Slov. semenišči; Adroguč, Argentina-, v Dr. CELESTIN JELENC, član NO za Slovenijo, Buenos Aires, Argentina. - Dr. ANTON KACIN, Gorica, Italija. - Dr. MIHA KREK, predsednik NO za Slovenijo, Cleveland, ZDA. - Dr. RAJKO LOZAR, Manitowoc, ZDA. - Ing. ALBIN MOZETIČ, Buenos Aires, Argentina. - ANTON OREHAR, direktor slov. dušnih pastirjev, Buenos Aires, Argentina.. -p. ANTON PREŠEREN S.J., Rim, Italija. - Prof. FR. SEKOLEC, London, Anglija. - MILOŠ STARE, tajnik NO za Slovenijo, Buenos Aires, Argentina. -Dr. A. SFILIGOJ, Gorica, Italija. -Prof. PAVLE VERBIČ, Buenos Aires, Argentina. - KAREL A. WOLBANG C. M., Princeton, ZDA. - Dr. BORUT ŽERJAV, Pariz, Francija.
Decembra 1960.
Obvestilo kmetovalcem
Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v Trstu je pričelo v ponedeljek dne 23. t.m. sprejemati naročila za nakup sadik sadnega drevja, trt . cepljenk krajevnih vrst in trt sadik divjak. Ob,, naročilu mora kmetovalec plačati 25,— lir za trto sadiko cepljenko, 10.— lir za trto sadiko divjako in 100.— lir za sadno drevesce. Sprejema pa tudi naročila za nakup semena večne detelje in travne mešanice po znižani ceni. Kmetijsko nadzorništvo bo nudilo prispevek v znesku 50 odsto nakupne cene.
Sprejemajo se tudi naročila za nakup čebulic mečkov (gladiol) odbranih vrst pridelanih na Nizozemskem. Ob naročilu mora zainteresiranec plačati na račun 10. lir za vsako čebulico. Naročiti je treba najmanj 200 čebulic.
KD in slovenske občine
(Nadaljevanje s'1. str.)
KI) svoje pristaše tudi med Slo-venci in to še posebno krščansko usmer jenimi demokratičnimi Slo. venci. S tem spodkopava njihovo moč, slabi njihovo vlogo in tako koristi komunistom, ki si ne mo; rejo želeti drugega, kot da bi se jutri lahko predstavili sloveli; skim ljudem kot edini branilci in zastopniki slovenskih pravic!
Tudi o tej, prodiranju med slovenske volivce namenjeni akciji Krščanske demokracije ni v »Prori«* nobene besede, čeprav je škodljivost takega početja * vsaj s stališča načel skupnega bo; ja proti totalitarizpiom in strem* ljenja za skupnimi demokratičnimi ideali . na dlani.
večera presegel okvir navadne plesne zabave in vse dosedanje prired tve SDD., ko se je staro in m ado - predvsem mlado -prostodušno zatavajo ob zvokih—priznanega plesnega orkestra: tja do zgodnjih jutranjih ur, ko so še za:: n i vztra.ni plesalci razhajali. Na svidenje prihodnje-leto!
TRŽAŠKI PREPIHI
Zloraba OZN
in titovska nevtralnost
Kubanske obtožbe proti dozdevnemu napadu Združenih držav proti Kubi, so se pred Varnostnim svetom po dvodnevnem zasedanju rJfcDile v nič.
Kot se je v Varnostnem svetu izkazalo, je kubanski zunanji minister Raoul svojo-težKo obtožbo utemeljeval na nekakšnem: pismu, ki naj bi ga ameriško zunanje ministrstvo lazposlalo državam Latinske Arrjerike in y katerem naj bi bilo tudi govora o vojaški^ intervenciji proti Kubi-če bi Sovjeti na otoku zgradili raketna' oporišča,
Čilski delegat je povedal, da njegova država take ameriške note nikoli ni pre--jeia, nakar je Kubanec priznal, da se je c pri.svoji obtožbi opiial na časopisne vesti-Pri tem ni povedal iz kakšnega tiska je črpal »svoja zaupna poročila«. Vse pa iz-gleda tako,, da so Sovfjeti poučili svojeg*. kubanskega rdečega diktatorskega Benjamina, kako se v mednarodni politiki ria cenen način spletkari.
'Značilno za razmere, v katerih živimo, je’ vsekakor dejstvo da neka vlada požene, neko drugo vlado pred sodnike, čeprav nima« tožilka najmanjšega dokaza za svojo obtežbo. Kaj so »ljudskodemokratičn; tožilci« prodrli' s svojo nemoralo pred mednarodna razsodišča? V Varnostnem Svetu so vsekakor prejeli zasluženo klofuto. Pri tej zadevi kot v Kongu, Belgiji Severni Afr ki, Laosu in drugod se je ponovno izkazalo tudi »nevtralistično zadržanje« titovskega tiska, ki dosledno pobira pokvarjeno profciameriško propagandistično fresažo iz kremeljske kuhinje, da z njo svojim br&lcem zabeli 100 milijonsko ameriško posojilo. Tako titovci vlečejo propagando iz Vzhoda, dolarje iz Zahoda. Pa se še najdejo ljudje, ki jim zanikajo »nevtralnost«...
JUTRO BREZ SONCA
(Konec s 3. strani)
vrsti nameravajo preučevati sončno krono -z vsemi razpoložljivimi instrumenti. Glavno njihovo delo bo potemtakem osrer dotočeno v tisti dve minuti časa. Plinasti . omot. ki obkroža Sonce, krona, vsebuje nešteto skrivnosti, ki jih nameravajo odkriti, Procesi, ki se odigravajo pri temperaturi enega do dva milijona stopinj Celzija na področjih krone, bi morda povedali, kaj se dogaja v samem Soncu, od katerega je odvisno vse naše življenje.
V Jugoslavijo bodo prispele odprave astronomov iz Zahodne in Vzhodne Nemčije, iz Avstrije, Belgije, Italije, Poljske Velike Britanije in mnogih drugih dežel. Iz Združenih držav prispe ekipa s posebno ladjo, ki je opremljena z najsodobnejšimi instrumenti. Poleg ostalega, bodo Američani prinesli s seboj tudi deset teleskopov.
VARUJMO VID!
Vsem onim, ki bodo opazovali fenomen, toplo priporočamo, da varujejo oči. Neposredno opazovanje posameznih faz sončnega mrka s prostim očesom, posebno še z daljnogledom brez zaščitnega filtra, lahko uniči vid. Naj zadostuje dejstvo, da so lansko leto zaznamenovali 150 slučajev trenutne izgube vida pri prebivalcih San Frančiška dne 20. septembra 1960. Okrog 80 odsto teh primerov so zabeležili pri mladini, ki se ni zavedala nevarnosti. Zdravniki opozarjajo, da je bil pri nekih osebah vid stalno pokvarjen za 30 do 40' odsto.
Kako bo tega dne z vremenom, je povsem negotovo. Izgledi za lepo vreme so po dolgoletnih statističnih podatkih po-predelih, ki jih bo zadela senca, precej klavrni. Se najboljše izglede nudita oba slovita dalmatinska otoka Hvar in Brač Zato bo tudi večina astronomov odšta tja. Med drugimi bodo prisotni tudi Slovenci Astronomska sekcija Prirodoslovnega društva iz Ljubljane bo poslala posebno ekipr znanstvenikov.
DAROVI
Za SDD daruje gospa Torbidoni Pieri-na 1000.- lir. Lepa hvala!
Za sklad »Demokracije« daruje g. Karol Jakončič iz Kanade lir 2000.- Iskren;-, hvala!
Odgovorni urednik:
Prof. IVAN RUDOLF Tiskarna Adria d d. v Trstu
Uredništvo ; n u |i r a V s : Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-C2-75 . Dopisi za uredništvo:
ul en S. AnaStasio l/c - Tel. 23.030 Goriško uredništvo: Gorica. Riva Piazzutla 18-1. CENA:	posamezna številka L 30.—
Naročnina: mesečno L 50. - —- letno L 600.— Z-a inozemstvo: mesečno L 90.— — letno L 1000,— Poštni čekovni račun: Trst št. 11-7223
DOGODKI PO SVETU
REPENTABORSKE VOLITVE
c n v