Številka 282
IZHAJA VSAKI DAN
tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj
Posamične številke se prodajajo po 3 nvč., (6 stotink)
» mnogih tobakarnah v TrBtu in okolici, Ljubljani, Gori<r, Kranju, Petru, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu,
Ajdovščini, Postojni, Dombergu, Solkanu itd. CEXE OGLASOV se računajo po vrstah (6iroke 73 mm, visoke mm); za trgovinske in obrtne oglaae po 20 stotink; za osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po »0 stot. Za oglase v tekstu liata do 5 vrst 20 K, vsaka na-<Uljna vrata K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa *0 stot. — Oglase sprejema „Inseratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi Edinosti-4.
TRST, v soboto 12. oktobra 1907
Glasilo političnega društva „Edinost4 za
Tečaj XXXII.
Primorsko.
V edinosti je moč !
NAROČNINA ZNAŠA
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece S K —, na naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira.
larećaiaa sa lsisljsto udaije .Edinosti' Jtaae: celoletno 15 20,50I leta
Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ul. Giorcio Galattl 18 (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinosf. — Natisnila tiskarna k moroija
lista „Edinost*1 v Trstu, ulica Giorgio Galatti 5l. 18. -■	Poštno-hraniluični račun št. 841*6^2.	■■
=== Telefon štev. 1157 —
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK".
BRZOJAVNE VESTI,
Zdravje cesarjevo.
DUNAJ 11. Listi poročajo, da je temperatura pri cesarju, kateri je po noči med spanjem večkrat motil kašelj, skoraj normalna. Cesar je predpoludne vsprejel generalnega adjutanta grota Paara, barona Bollraga in kabinetnega ravnatelja Scliiessla. Ob 12. uri opoldne je prišel v Schonbrunn nadvojvoda Fran Ferdinand ter se je podal v cesarjevo stanovanje. Listi poročajo, da se cesar Viljem dvakrat na dan telofonično obvesti v Schiinbrunu o stanju cesarjevem. 10. mil. kron za cesarjevo 6O-letnico vladanja.
DUNAJ 11. Na današnji seji občinskega sveta, na kateri je predsedoval župan dr. Lueger-, je poročal podžupan Nierhammer o predlogu mestnega sveta, da se o priliki 60 letnice cesarjeve zgradi iz občinskih sredstev cesar Fran Josipova jubilejna bolnišnica s troškom 10 milijonov kron. Predlog je bil enoglasno vsprejet.
Ogrska poslanska zbornica.
BUDIMPEŠTA 11. Predsednik Justli je otvoril sejo ob 12. uri 5 min. Ministerski predsednik dr. \Vekerle je izročil najviši reskript, s katerim se zaključuje staro in otvara novo zasedanje. Na to je bil reskript prečitan. Prihodnja seja jutri ob 10. uri predpoludne.lNa dnevnem redu je volitev dveh podpredsednikov, 9 zapisnikarjev, enega kve-storja ter interpelacije. Seja je bila zaključena ob 12. uri 15 minut.
Magnatska zbornica.
BUDIMPEŠTA 11. Magnatska zbornica je imela danes ob 1. uri popoludne pod predsedstvom grola Desevffvja sejo, na kateri je bil tudi prečitan najviši reskript, s katerim ee zaključuje staro in otvara novo zasedanje.
Španska zbornica.
MADRID 11. Danes je bila otvorjena zbornica.
Španska kraljica vdova v Parizu.
PARIZ 11. V minoli noči je dospela semkaj španska kraljica-vdova Marija Kristina. Španska kraljeva dvojica na potovanja.
MADRID 11. „Epoca* poroča, da bo špansko kraljevo dvojico spremljal na Dunaj tudi minister za v nanje stvari.
DUNAJ 11. „Korr. Wilhelmu poroča, da pride španska kraljeva dvojica na Dunaj dne 10. t. m. ob 11. uri predpoludne. V ne-Jjo 20. t. m. se kralj in kraljica odpeljeta v Halbturn na posestvo nadvojvode Friderika. Angleška zbornica.
LONDON 11. „Tribune"4 poroča, da bo zbornica sklicana radi obširnega delavnega programa dne 28. januvarija, mnogo prej nego običajno.
Maroko
PARIZ 11. General Drude je brzojavil: Mehala Mulej Hafide pod poveljstvom Mulej El Rešida, je dne 8. t. m. dospela v Berešid, 25 metrov od Casablanke. Mehala šteje 1000 mož s 4 topovi.
Seja mestnega sveta.
Podžupan dr. V e n e z i a n je otvoril sejo ob 71li ob prisotnosti 36 svetovalcev. Asesor dr. Pitacco je prečital delegacijski predlog glede dokladne pristojbine 2 st. na tramvajske listke. (O tej pristojbini smo poročali v včerajšnji
PODLISTEK.
AleRsanfler VasilieviC Suvorov.
V <pomin stoletnice spisal Iv. Stekiasa.
III.
Praga in Varšava.
Poljska je po prvi in drugi delitvi čisto oslabela, vendar pa se je našel junak, ki je hotel rešiti državo popolnega propada ter tudi vse do zdaj izgubljene zemlje iznovič zediniti. To je bil Tadej K o š č i u š k o, katerega so na Poljskem vsi poznali in visoko cenili. Iz Krakova je začel spomladi leta 1794 širiti upor po vseh poljskih zemljah ter je s početka srečno napredoval; celo Varšava se je osvobodila. V poljskih krajih, zedinjenih z Rusijo, se je takrat nahajalo do 15.000 poljskih vojakov, ki so prestopili v rusko službo. Na nje je začel zdaj delovati omenjeni upor. Iz Petrograda je prišla zato zapoved, naj to vojsko razorože in jo razpuste popolnoma. Večidel te vojske se je nahajal ravno v gu-bernijab, kjer je bil zapovednik Suvorov. On je dano povelje izvršil v dveh tednih ter razorožil najmanje 8000 Poljakov mirno in
številki). Predlog je bil vsprejet brez debate.
Mestni svet je po vpogledu v dotične načrte brez debate odobril dve razdelitvi zemljišč (tab. št. 54 in 65) v Sp. Čarboli in sicer na prošnjo c. kr. drž. železnic ozir. dedičev Orsettig. K delegacij skemu predlogu glede ustanovitve prvega občinskega otroškega zavetišča je omenil relerent, da se vzdrževalni stroški K 7000 vzamejo iz izvenrendne bilance za 1908., za letos potrebnih K 1000 iz interkalarjev učiteljskih plač. Predlog je bil sprejet enoglasno.
Svet. dr. Brocchi je prečital delegacij ski predlog glede javnih napisov v mestu.
Dr. Slavik: Prosil sem za besedo, da govorim seveda proti temu predlogu. Vem sicer, da bo moja beseda — glas vpijočega
v	puščavi, ki bo imela ravno isti učinek, kakor ta vaš sklep. Ta utegne imeti le posledico, kakoršne si gotovo ne želite : da poveča namreč število prošenj za slovenske napise. Čudimo se, da tak predlog izhaja iz stranke, ki se imenuje „liberalno" in spada k narodu, ki se nahaja v najšibkejši manjšini v državi. Tudi Italijani so se morali bojevati proti nemškemu državnemu jeziku. Sedaj hočete pa
vi	sami storiti to, kar so Nemci storili prej vam. Čudno je, da se hoče manjšina vzdrževati z nasiljem. Ne pojmite li vi, da rešitev manjšin obstaja v pravičnosti, v enakopravnosti ? Nasilje je orožje močnih, nikdar sla-b h. Kaj se namerava sedaj ? Napraviti se hoče zakon, po katerem ima biti na trgovinah in drugih javnih lokalih napis tudi v italijanskem jeziku. Opirate se pri obrazloževanju tega predloga, na obstoječe zakone. Kak namen pa ima vaš predlog ? Predpisati magistratu, da ne sme dovoljevati tabel brez laškega napisa. Ali ta novi predpis je popolnoma nepotreben ! Magistrat se mora ravnati po obstoječih zakonih. Ako ti zakoni predpisujejo, da mora bitijlaški napis, bo utok proti magistratni odločbi odbit. Ako pa obstoječi zakoni tega ne predpisujejo, potem bo utok proti magistratnemu odloku vedno ugodno rešen vkljub vsem sklepom mestnega sveta.
Ali to, kar hočete vi skleniti, izvira že iz zakona in iz namena institucije napisov, in potem vaš sklep ni potreben. Ali pa ne izvira in potem je še manj potreben, ker ne bo imel nikakega učinka. Obrtna oblast se ni dolžna ravnati po interpretaciji zakona se strani mestnega sveta. Skleniti pa nov zakon, ni mestni svel kompetenten. — Ali poglejmo malo razloge, navedene v poročilu! Poročevalec se Rklicuje na § 44 novele k obrtnemu zakonu. Po določbi tega § mora imeti vsaka obrt „primeren" napis. Poročevalec pravi, da mora biti isti „primeren" le tedaj, ako je sestavljen v laškem jeziku. Zakon z besedo „primeren" hoče reči, da mora napis odgovarjati namenu, tako da kdor je lekarnar ne more napisati, da je mirodilničar, itd. Imamo celo naredbo, ki pravi, da ta napis sme obstojati tudi iz samega imena in predimka. Nikoli ni magistratu padlo v glavo, da bi bil tak napis „neprimeren"4. Čudim se pa, da je delegacija še le sedaj iztaknila, da „primeren" pomenja — italijanski. V Trstu imamo polno^ napisov v raznih tujih jezikih in le v teb. Še le sedaj, v zadnjem času, ko je bilo vloženih na magistrat več prošenj za slovenske napise, še le sedaj torej se izve, da ek-sistira „jezik širšega občinstva" domačega prebivalstva. Slovenščina je torej v Trstu bolj
tuj jezik, nego nemščina, francoščina, angleščina in celo arabščina. Da, celo arabščina ! V tem pogledu vem Ilepo dogodbico o Slovencu, ki je prišel na magistrat prosit dovoljenja za razobešenje napisa na svoji trgovini. — V kakem jeziku? — V arabščini.
—	Brez drucrega, ni nikake ovire — mu je bil odgovor. Šel je potem nazaj in rekel, da napis pravzaprav nima biti arabski, ampak — slovenski. — Nikoli, arabski da, afi slovenski ne — zadri se je nad njim magistratovec. (Veselost !) — Kako pa argumentira poro- j čevalec? „Masa širjega občinstva v Trstu je italijanska. Napisi morajo služiti tej masi. „Primerni" bodo isti torej še le tedai, ako bodo sestavljeni v italijanskem jeziku. Z dru- j zimi besedami hočete reči : Vi Slovenci s slo-! venskimi napisi ne morete uspevati. Velik j publikum vas ne razume, radi tega ne bo zahajal k vam in vi morate kmalu napovedati bankrot. — Poglejte, koliko skrbi za ubogega slovenskega obrtnika. Res ganljivo.
—	Tudi jaz sem mnenja, da napisi služijo občinstvu. Ali zakon je uvedel to institucijo tudi radi olajšave kontrole. Kdo pa more za-ukazati državljanu, naj se nasproti občinstva poslužuje enega jezika mesto drugega. Ako nočete biti preveč liberalni, naj se razteza vaš sklep na tuje jezike. Ali tukaj se gre za jezik, ki ni tuj, ker slovenščina je deželni jezik, ravno tako kakor italijanščina. (Mej-klici !)
Kakor tak je bil slovenski jezik priznan od vseh sodnih in upravnih oblasti. Da pa nas ni malo, smo vam dokazali pri zadnjih volitvah v vašo žalost in nesrečo dovolj jasno. Torej ni v Trstu le „velik publikum" italijanski, ampak tudi slovenski publikum. Zakon pa ne zna razlike med večjim in manjšim publikom, ampak določuje enake pravice za vse. Čemu pa prisiliti trgovce, naj napravijo napise v določenem jeziku? Vsak trgovec ali obrtnik bo že v lastnem interesu napravil „primerne" napise. Na drugi strani, mislim, je ta vaš sklep žalitev toli opevane italijanitete Trsta. Ako so laški napisi potrebni, ni jih treba še le usiliti. Ako se jih usiljuje, je to oči vidna žalitev te slavne italijanitete, ker pomenja, da bi mnogi tukaj izhajali tudi brez laških napisov. Mi moremo tu izjaviti, da nismo proti napisom tudi v laškem jeziku. Toda nasilje je odijozno. Poročevalec se sklicuje na neke odločbe upravnega sodišča. Ti se pa tičejo popolnoma drugačnih stvarij. Predmet teh odločb je namreč naslovljanje ulic. To je pravica in dolžnost občine. V tem slučaju se gre torej za napise, ki jih postavlja občina na lastne stroške. Prečitam vam odstavek iz ene v obrazloževanju predloga navedenih razsodeb. Tam se pravi: Pravica pripadnikov naroda, čegar jezik je deželni jezik, posluževati se svojega jezika pred oblast-nijami ali v javnem življenju, mora biti spoštovana od upravnih oblasti. — To je ravno narobe od tega, kar namerava današnji predlog. Obrazloževanje ie torej jako šibko. Tema je bil: usiliti laščino. Gospod poročevalec je napravil, ker je mogel. Ultra posse nemo tenetur. (Klici nestrpnosti ! Predsednik : „Prosim, gospoda, za dolžno spoštovanje !M)
Vidi se, da edini razlog je ta, da se reši italijanstvo tržaško, ki se morda nahaja v nevarnosti. Vidi se, da se gospodi še vedno predobro godi, ako ima voljo in čas, da prihaja s takimi stvarmi na dan. Ako je Trst italijanski zamore se to dokazati z drugimi sredstvi. Radi dveh ali treh sloven-
spokojno, ne prelivši pri tem niti kapljice krvi. Carica se mu je zahvalila za to. Ko je pa prevzel glavno zapovedništvo nad vojsko Rumjancev, delo ni napredovalo, kakor se je pričakovalo, kajti Suvorovu so bile roke vezane. Zato je izročil Rumjancev iznovič vso obrambo Poljske samemu Suvorovu ter mu naložil, da se vzdigne proti Brestu Litovskemu ter tako prisilili poljsko vojsko, da zapusti druga mesta. Prvikrat se je strnil Suvorov s poljsko vojsko, ki jo je vodil Sje-rakovski, pri Krupčicah. Boj je bil krvav. Na bojišču je ostalo do 3000 mrtvih Poljakov, a Rusov le 400. Toda boj še ni bil izvojevan, ker niso ulovili Sjerakovskega; zategadelj je Suvorov hitel za njim. Že po noči posle bitke se je vzdignil za njim s poveljem: „Patronov ne zmočiti !a Kar je pomenjalo, da bodo morali gaziti čez reke. Stareji Suvorovi vojaki so razjasnili mlajšim, da si morajo kontuše privezati visoko. In zares so kmalu "prešli reko Muhavec in Bug in zjutraj 8. septembra so že stali v bojnem redu nedaleč Bresta. Bilo je 10.000 Poljakov in 5000 Rusov. Boj je bil krvav in četa Sjerakovskega je bila skoraj popolnoma pokončana, kajti rešilo se je komaj 1000 mož, ostalo je palo na bojišču, ali je bilo pa ujeto. Suvorov je dobil od carice za nagrado biserno pre-
vezo na klobuk in 3 tope, katere je sam osvojil.
Mej tem ko se je Suvorov boril pri Krupčicah in Brestu, se je moral pruski kralj umakniti izpod Varšave, ker so se vzdignili proti njemu vsi Poljaki, kar jih je bilo v njegovi državi. Tako je bila Varšava zopet svobodna. Oddelek ruske vojske pod Ferse-nom, ki je pomagal Prusom pri Varšavi, se je moral tudi umakniti, samo ni nobeden vedel, kam se je podal. Za Suvorova pa je bila to važna stvar, ker bi mu bil rad po-mogel. Zategadelj je prosil tudi od Rumjan-ceva podpore, ali je ni dobil. Kar je Fersen sporočil nekega dne, da je prešel Vislo in da je nakanil priti v Brest. Toda to je izvedel tudi Koščiuško, pa se je vrgel nanj z vso silo pri Maciejovicah, samo da prepreči zedinjenje ruskih vojsk. Vnel se je grozovit boj v katerem so bili Poljaki premagani in Koščiuško sam ranjen in ujet. Posle te zmage je bilo zapovedano Suvorovu, da se vzdigne proti Varšavi. Poljaki so se še enkrat postavili proti Suvorovu pri Kobiljki, vendar pa brez vspeha; ruska vojska jih je hitro razpršila ter si tako očistila pot proti Varšavi, kateri se je zdaj bližal Suvorov s svojo vojske, ki je štela v vsem 25.000 mož. Toda pot do Varšave je zapiralo Rusom predmestje Praga,
skih napisov ostane Trst ravno tako italijanski. Toda dokler bo tržaško prebivalstvo pošiljalo na podlagi splošne volilne pravice na dunajski parlament enega Slovenca in štiri poslance, izvoljene na podlagi mednarodnega programa, ne morete reči. da je Trst čisto italijanski (Mejklici). — Današnji sklep bo torej brez učinka in vlada ga bo morala zavrniti z ozirom na osnovne zakone"4.
Zastopnik vlade L a s c i a c je poudaril, da interpretacija „primernosti" po S 40 o. r. ne spada v delokrog občine.
Odgovoril je potem poročevalec Dr. Brocchi, na kar je bil delegacijski predlog sprejet.
Radi tehničnih ovir prinesemo govora vladnega zastopnika in poročevalca v jutršnji številki.	_
O avstro-ogrski nagodbi
piše ,.Montags-Revue", ki je bila svoj čas v jako intimnem razmerju z ministrom Kor-berjem, članek, zanimiv za to, ker očividno ni pisan v redakciji sami, ampak je pisan ali inspirovan drugje. Članek se glasi: „Avstro-ogrska nagodba je gotova. Avstrija je p r i-poznala, da more Ogrska samostojno določiti užitninski davek. Dovolila je surtaxo na sladkor preko gotovega kvantuma uvoza do Ogrske. Dovolila je popravo železnič-nega tarifa in znatne olajšave za Ogrsko pri prenašanju na Košiško-Boguminski železnici. Dovolila je poračunanje blokove rente na podlagi 4.325 odstotne obrestne mere. Dovolila je odložitev bančnega vprašanja proti gotovim garancijam, ki se tičejo va'ute. A kaj je dovolila Ogrska ? Ogrska je dovolila nagodbo, ki pa jo je sama jako nujno potrebovala. Ne nagodbe na dolgo dobo, kakor jo je nekdaj označit baron Beck ciliem svoje politike, ampak le desetletno, kakor je v navadi od 1. 1867. Člankar pravi nadalje, da je imela avstrijska vlada v roki dvojno orožje proti ogrskim zahtevam, t. j. oteževanje prometa na Košiško-Boguminski železnici in odpoved bančne skupnosti h koncu 1. 1907. Kabinet Beckov zdi se, da ni znal, kako nepremagljivo orožje ima v roki. Če je pa znal, potem je ravnal po višjem ukazu".
Ta glas zveni malo drugače od drugih dunajskih oiicijoznih hvalospevov.
Komisija za narodno sporazumljenje v Istri.
Predvčerajšnjim je imela ta komisija svojo zadnjo sejo in prišlo je, kakor smo pred-vidjali. Iz moke, ki so jo nabavili novi prijatelji narodnega miru v Istri, niso mogli napraviti nikakega kruha. Niti do tega ni prišlo, da bi Be bilo kaj sklenilo. Gospodje so se jednostavno razšli in so posvetovanja — odložena. Po tem bi bilo soditi, da se bodo pogajanja kedaj pozneje nadaljevala ter da ni še vsaka nada izgubljena. Naša sodba o tej „mirovni" akciji je znana in velja tudi za eventuvelno 'nje nadaljevanje. Do takega negativnega rezultata je moralo priti in tudi v bodoče ne bo mogel biti drugačen, dokler bodo signori pod pretvezo pogajanj le lovili zastopnike večine prebivalstva. Če kdo hoče koga druzega opehariti in če se ta poslednji nikakor noče jdati opehariti, potem ne more biti drugače, nego da se razhajata nepobotana in nespravljena.
V kolikor smo iniormirani, so šli naši poslanci do skrajne meje popustljivosti, skoro
na desnem bregu Visle. Ta je bila obdana z zemljenim nasipom, a za versto naprej se je raztezal dolg zemljeni obkop s palisadami, pregradami z železnimi rogli, volčjimi jamami in z malimi prednjimi utrdbami. Med obko-pom in praškim nasipom se je nahajal tabor poljskih vojsk; po tej strani Visle je bilo na-sipano nekoliko zemljenih topnic, ravno tako tudi na ostrovu reke. Na utrdbah je stalo do 100 topov, v taboru se je nahajalo 20.000 mož. Napasti Prago z bezzavetno silo ie bilo vrlo težko, tem teže, ker Suvorov ni imel mnogo več vojske, in tretji njen del je bila le konjica; topništva je imel pa še manje, in sicer le male poljske topove; vrhutega je b i tudi že pozen čas. Suvorova volja se vendar ni upogibala pred ničemer.
Še dokler je stal pred Kobiljko, je pripravljal butare, lestve in drugo navalno gradivo ; poslal je tudi jak oddelek pregledat praške utrdbe in 22. oktobra se je vzdignil tjekaj z vso svojo vojsko. Ze ta večer to začeli postavljati topnice na raznih mestih pred ruskim taborom, in zjutraj so začeli že streljati. Suvorov # je hotel s tem pokazati Poljakom, da ne misli na naskok, ampak na obleganje ; v resnici pa se je odločil naskočiti Prago že prvo noč. Vse priprave za napad so bile dovršene že rano in 23.
Sli no II
>EDIJN'OfcTc št. 282
V Trstu, dne 12. oktobra 1907
— predaleč. Italijani se pa niso mogli od- ker je dovoljeno vsem u služben-ll. je bilo to
lili niti v skrajni mi- ; c e m družbe pošiljati rednimi sklenilo, da
ločiti, da bi bili* dovohn niti v sKrajm mi- cem d r u ž D e p nimum. Včeraj so imeli poslanci večine med 'potom prošnje in pritožbe, seboj še eno posvetovanje. Kaj so sklenili.;	Prometni ravnatelj:
nam v tem hipu ni znano. Ugodnega sporočila!	Nesslerm. p.
se ne moremo nadejati.	j Po tej okrožnici je jasno dvojno. Prvič,
N. d. o
Dogodki na Ogrskem
Izjava ministra Andrassy-ja.
Iz Budimpešte javljajo, da je minister za notranje stvari grof Andrassy izjavil nasproti več poslancem, da bo splošna volilna pravica uvedena v Ogrski do jeseni leta 1909.
Dogodki na Hrvatskem.
Postopanje Hrvatov v skupni zbornici.
Konferenca hrvatskih delegatov je sklenila. kakor javljajo iz Budimpešte, stopiti proti ogrski vladi v najostrejo opozicijo.
Drobne politične vesti.
Srbske finance. Iz Belegagrada poročajo, da namerava ministerstvo Pašičevo takoj po nje sestanku odgoditi skupščino za več tednov, da mu ne bo treba predložiti proračuna. Sedanje leto zaključi z deficitom 4,200.000 dinarjev. Proračun za prihodnje finančno leto pokazuje baje 7 milijonov nepo kritega deficita, od teh odpadejo 4 milijoni na letna odplačila novega posojila.
Kazenska razprava proti N a-s i i u, bivšemu italijanskemu naučnemu ministru, je, kakor poročajo iz Kima, konečno določena na 5. novembra t. 1.
Mirovna konferenca v Haagu se je zadnje dni posvetovala o načrtu Združenih držav glede ustanovitve permanentnega mednarodnega razsodišča. Predlog je podpirala tudi Nemčija.
Francoska zbornica bo sklicana na dan 22. oktobra.
Osebna vest. Minister za trgovino je imenoval stavbenega komisarja Ivana Štolfa v Trstu višim stavbenim komisarjem.
Vspeh naše „Narodne delavske organizacije". Okrožnica ravnateljstva južne železnice, ki je bila dostavljena „N. D. O " in ki smo je včeraj omenjali, se glasi :
„Št. 29831 /V II.
Dunaj, 9. vinotoka 1907.
Prepis.
Gospodu postajenačelniku
v Trstu.
Oziraje se na ulogo, izročeno po deputaciji tamošnjih subakordantov dne 26. sept. prometnemu inšpektoratu Trat, ukrenili smo zuveljavljenjem odi. oktobra dalje
sledeče :
1.	Minimalna plača subakordantom se dolcča na K 2.50
2.	Plačilne postavke subakorda se zvišajo za 15*lo in sicer tako, da se novi postavki z omenjenim 15% dostavkom zaokrožijo na 10 st., torej odpadejo stotinke pod 5, nad 5 se pa povišajo v prihodnje z 10 deljivo šte« vilo. —
Čim preje naj se pa predloži semkaj izkaz, v katerem bodo razvidni prejšnji in sedanji postavki subakorda.
3.	Za premikanje vagonov pri skladiščih se pa z ozirom na že dovoljene pobolj-ške ne more dati subakordantom posebna odškodnina. To premikanje je pa splošno tako malenkostno, da se ne da izraziti v urah.
4.	Radi zboljšanja tlaka v skladiščih je že stavbena direkcija odposlala tozadevne
naloge sekciji za vzdrževanje železnic v Trstu.
Preminjevanje tlaka se začne v nekaj dneh in se bo po možnosti nadaljevalo tako, kakor bo dopuščal promet.
O tem naj se takoj obvestijo subakor-
danti.
Dne 3. t. m. došli deputaciji, (socialistični. Ured.) ki je prinesla resolucijo, naj se sporoči v našem imenu, da nimamo nikakega vzroka postopati proti p o d p i-sancem prvega memoranduma,
• da je rN. d. o" se svojo spomenico dosegla lep vspeh, in drugič, da so socijalisti skušali škodovati delavcem, ki so podpisali spomenico in da so (socijalisti) se svojo odjozno zahtevo doživeli popolen fiasko.
Z južne železnice. Prejeti smo: Vsej javnosti, posebno pa slovenskim potnikom je več nego znano, kako to veliko podjetje odreka Slovencem vsako pravico v jezikovnem pogledu. Edino, kar še opominja, da vozi ta železnica po slovenskih tleh, so tudi slovenski napisi na nekaterih postajah in na... no, saj veste kje ! Druzega pa nič ! Odlikuje pa se prodaja v Sežani še vedno s popačenko „Sessana". Sploh vse je nemško na tej postaji. Da je tako, na tem je mnogo kriva — kakor sem poizvedel — zanikernost občinskega zastopa v tem pogledu. Gospodje! Vzdramite se vendar enkrat in zahtevajte! Pa zelo odločno, nepopustno !
V vozeh južne železnice ne opaža potnik sledi, ki bi ga spominjala, da ta železnica polovico svoje dolgosti vozi po slovenskih tleh, to je : od Trsta do preko Maribora ! Torej ima tadi najveći promet s slovenskim ljudstvom v teh krajih!
Cujte, kako je neki kmet :med vožnjo zavrnil sprevodnika ! Le ta je opozoril kmeta, da se ne sme pljuvati na tla, ker to da je strogo prepovedano. Sprevodnik je pokazal kmetu ob enem nemški napis na steni vagona : „Es wird ersucht nicht auf den Boden zu spucken". „Ja, veste gospod kondukter" ga je zavrnil kmet — i«to je le za |Nemce! Kadar bo napis slovenski, ga bom znal čitati in ne bom več pljuval".
A sprevodnik mu je odgovoril: »Prav imate!" Kmetič pa je daJje cucal svojo pipo in — pljuval prav po domače na tla, da je bilo groza.
društvo razpuščeno ter se je se ustanove deželne skupine ! osrednjega društva c. k. poštarjev in poštnih j ekspedijentov obojega spola na Dunaju. Določili sta se dve skupini, in sicer ena za Slovence in Hrvate, druga za Italijane. Skupine na Kranjskem so torej lahko členi tudi poštarji in ekspedijenti na Goriškem in v Istri.
Ustanovni občni zbor skupine Kranjsko-Primorsko Ee bo vršil dne 20. t. m. ob 3. uri popoludne v salonu hotela ».Ilirija** v Ljubljani.
Tovariši ! Zavedajte in združujte se, kajti le v množini ie moč. Od zadnjega delavca do višjih uradnikov se danes vse združuje ; smeti se je torej nadejati, da tudi mi ne bodemo zaostajali, temveč da se zberemo pod eno zastavo vsi!
Vsaki poštar in ekspedijent — Slovan, naj se osebno udeleži tega ustanovnega zbora, ali pa naj pismeno prijavi svoj pristop.
Premeščenje učiteljišča iz Kopra v Gorico. S tem že rešenim vprašanjem se bavi j o na Goriškem vsi za to poklicani in nepoklicani laški faktorji. Vlada je slenila, da se učiteljišče premesti v Gorico; te določitve ne spremeni nikdo, pa naj
„Stiria~ je priplul v Trst ob 5. uri popoludne. Sla sta takoj na parnik policijski oticijal Kreiner in pa policijski agent Josip Baškovič ter sta cd poveljnika parnika sprejela oba begunca. Predno so se izkrcali je pa hotel Skramez, ki je bil že vinjen, piti še nekoliko vina pri kuharju, a agent Baškovič mu je to zabranil. Vsled tega sta se oba begunca uprla agentu: Jonket ga je podrl na tla, a Skramez ga je zabol z nožem. — Priskočili so pa takoj drugi in zvezali oba begunca, ki sta bila potem odvedena na redarstveno stražnico v svobodni luki, kamor je prišla ponje vojaška patrulja.
Gospoda sleparji. Gospod Josip Sila. trgovec v ulici sv, Katarine, je prijavil včeraj na policiji sledeči dogodek : Dne 30. septembra sta bila prišla v njegovo trgovino dva gospoda. Eden teh se mu je pred5tavil kakor zastopnik zavarovalne družbe ., Atla3". a drugi kakor agent iste. Izbrala sta si dva kovfeka, vredna 73 kron, in mu naročila, na] jima pošlje kovčka v urade zavarovalne družbe „Atlas"4 v ulici dell'Ac(juedotto, in sicer na ime gospoda Leona Reiss, kjer da bo poravnan tudi račun. Na to s*a odšla. Kako uro pozneje je pa prišel k gospodu Sili javni po-
bo tudi stolni prošt Faidutti, poslanca Ben- strešček in mu prinesel pismo, pihano na nati in Pittoni, nepoznan in nemerodajen1 stroj. V tem pismu se je prosilo gospoda profesor Pasini s protestom društva laških Silo, naj izroči oba kovčka postreščku, a po učiteljev ter bedasto in nelogično pisarjenje denar naj pride v rečene urade. Gospod Sila goriških, tržaških in istrskih zakotnih listov, je dal kovčke postreščku, po denar pa je šel Sploh pa je vse laško počenjanje, groženje: naslednji dan, to je 1. oktobra. V rečeni hiši in pretenje laško v tej stvari največa neum-;je res našel urade zavarovalne družbe rAtlas** nost in le poskus, da bi svoje prejšnje po- in tudi gospoda Leona Reissa, a ta mu je stopanje vblažili ako ne zatajili. Znano je, povedal, da ne ve ničesar, ne o kakih kov-da so se istrski laški deželni in državni po- i čekih, ne o onih dveh gospodih — sle-slanci pred nedavnim časom izrekli za pre- parjih. —
meščenje slovenskega oddelka učiteljišča iz
— Tvrdka z manufakturnim blagom Kopca "v Gorico. Zakaj sedaj tako ogorčenje r\ Ohler & C.i, ki ima trgovino na Borznem Znano je, da so laški členi deželnega šol- i trgu, je pa dala — tadi včeraj — prijaviti skega sveta bili za to premeščenje ; zakaj se } sledeči slučaj, ki je prvemu popolnoma enak : toraj sedaj toliko razjarjajo V! Znano je dalje, Dne 18. junija t. 1. je prišla v trgovino neka da so goriški državni poslanci pri namest- gospa. Predstavila se je za gospo Nordio, niku zahtevali ustanovitev laškega učiteljišča stanujočo v ulici Massimo d'Azeglio št. 4.
ne tudi za slovenske ? !
Vsem poklicanim faktorjem v javnem življenju slovenskem pa bi bilo v dolžnost, da
dohodke od slovenskega ljudstva in da jej iz tega izhaja tudi „dolžnost obzirnosti do tega ljudstva". Vedno govorimo in kričimo, da vsaj na svojih lastnih tleh ne smemo dupuščati, < da bi se nas žalilo in da moramo zahtevati, naj se spoštuje nas in naš jezik. To zahtevo
v Gradiški. Zakaj se torej sedaj njih goriški Izbrala je za 60 kron in 60 stotink blaga in Kdo je torej kriv, da se higijenični pred-jorgani tako postavljajo po robu premestitvi !izjavila, da nima seboj dovolj denarja, ter pisi tako malo in redko uvažujejo ? Če južna ) slovenskega v Gorico, ki je središče sloven- prosila, naj pošljejo po denar na njeno sta-železnica skrbi celo za laške napise, zakaj bi; skega življa na Goriškem, kakor Gradiška novanje. Zaupali so jej radi. A ko so poslali
laškega? Vse samo komedija in slepilo za po denar, je njih jiztirjevalec res našel v re-laške uboge na duhu !	ceni hiši družino Nordio, a nihče te druiine
1. slovenska umetniška razstava v ni vedel ničesar o oni gospej. bi prisilili južno železnico k uvaževanju dej-! Trstu se otvori za vabljene dne 19. t. m. Dva prazna soda sta bila ukradena stva, da ta železnica po polovici svoje dol- j popoludne. Širjemu občinstvu bo pristopna predvčerajšnjim popoludne 53-letnemu dni-gosti teče po slovenskih tleh, da vleče velike j v nedeljo dne 20. t. m. Večina najboljih; narju Benjaminu Savorgnani. Soda sta vredna
' slovenskih umetnikov se je odzvala povabilu 20 kron. Savorgnani ju je bil pustil na po-odbora, tako tudi slavnoznani slov. umetniški molu della Sanita. Ko se je vrnil ponja, ju klub „Sava", ki bo na izložbi v Trstu kor-' pa ni našel več. Povedali so mu, da je neki porativno zastopan z najmanje 40 umotvori, i voznik, imenom Fran D., naložil njegova soda Na razstavo so se vabili vsi slovenski umet- i aa svoj voz in_ ju odpeljal — neznano kam, niki. brez obzira na kako strujo, osebno in ! Tatica. 37-letna Marija S. je stanovala moramo pa bolj nego smo "doslej uveljavljati j javno po časopisih; razstava ne bode torej ! pri mesarju Rudolfu Habe v ulici della Ma-tudi nasproti južni železnici!!	' nikaka enostranska prireditev, marveč ima donnina št. 8. Predvšerajšnjim jo je pa (lal
Kako se to strinja? Piccolu" pišejo namen pokazati slovenskemu občinstvu kara-i mesar aretovati, ker mu je vkradla več raz-iz Gorice, da so Slovenci kupili tamkaj v kteristično sliko sedanjega stanja slovenskem h P^m^v, v skupni^ vrednosti 36 kron. ulici sv. Ivana neko hišo, v kateri da bo dvo- umetnosti. Cenjene gg. umetnike, ki še niso . „lrzasKa muiarija . -letni Ja^oo » . rana, ki bo služila kakor Sokolova telovad- PoslaU 8voiih umotvorov, opozarjamo, da to j m 1 o letni Manj S. sta predsinočnpm ob 8.
stjre najpozneje do 15. t. m. Vsi umotvori uri in pol na trgu Carlo Goldoni ukradla naj se pošljejo na naslov: Odbor I. s 1 o- i 15-letnemu sladoledarju Alojziju Pomben ba-venske umetniške razstave v kren pokrov sladolednega vrča. Pokrov je
oktobra zvečer je bila prečit&na zapoved Su-vorova po stotnijah in sicer trikrat, da bi si jo bolje zapomnili častniki in vojaki. V zapovedi se je govorilo skoraj ravno isto, kakor štiri leta poprej pred izmailskim naskokom : zapovedano je bilo delati hitro, hrabro, po ruski, v hiše ne zahajati, neoboroženih ne ubijati, z babami se ne boriti, maloletnih se ne dotakniti. Ta zapoved je završila tako-le : „Kogar ubijejo — temu carstvo nebeško; živim slava, slava, slava !"
Dokler so se delale te priprave, je bilo v Varšavi nemirno. Četudi je bil mesto Koščiu>ka izvoljen za glavnega zapovednika Vavržecki, je vendar zavladal med Poljaki hud prepir. Kralj je živel v Varšavi, ali ni imel nobene moči; z zemljo je upravljal in vodil vsa dela narodni svet. Kralj je vlekel na eno stran, svet na drugo, Vavržecki pa včasi na tretjo. Varšavski narod je še pove-čaval prepir, ker je podpihoval nemir: trume so 6e zbirale po trgih in ulicah ter so bile
mca in šola za pevanje, a v drugi da bo otroško-zavetišče. In „Piccolo" vskhka: Kakor se vidi, invazija (slovenska) napreduje rapidno !
Kako se to strinja? Enkrat trdi rPic-colo", da je Gorica čisto italijansko mesto, da je italijanski centrum, v katerem nimajo Slovenci nič opraviti, potem pa zopet pravi nasprotno: da invazija Slovencev rapidno napreduje ! In tudi goriški mestni svet je te dni sklenil gromoviti protest, v katerem govori o invaziji, ki da je nevarneja, nego ke-daj poprej ! Čudni ljudje ti Slovenci! Nič jih ni in vendar so tako grozno nevarni in uprizarjajo rapidne invazije ! Če bi „Piccolovi" čitatelji imeli malce soli v glavi, bi jih moralo osupniti to lovenje „Piccolovo v drugo.
Kdo je kriv ?! Iz Rojana: Že dlje časa čitam v glasovih o „naši šolski mizeriji" res žalostne vesti in sicer z nekako ogorčenostjo. Odlašal sem vedno, da povem svoje mnenje o tem, sedaj pa je mera polna. Čital sem namreč v Vaših dnevnih vesteh od 10. t. m. pod naslovom : „Žalosten slučaj iz naše šolske mizerije". „Prejeli smo : Te dni sem se mudil na državnem kolodvoru, da se popeljem na Kras. Na peronu sem bil opazil znano mi rodbino : očeta, mater in 4 otroke. Pristopil sem in jih pozdravil, seveda po domače. Vprašal sem tudi, da-li otroci znajo slovenski, svoj materini jezik?"
Trstu, Narodni dom. V prostorih „Slav janske čitalnice".
vreden 4 krone. Bila sta aretovana. Jakob C. je bil izročen roditeljem (?), a Marij S. je
Izlet v Buzet. Kakor je bilo objavljeno 'bl1. P "držan v zaporu Roditelji prvega ata-bosta iz Trsta zastopana pri slavnostnem	v ullcl della Bamera vecchia, rodi-
odpretju „Narodnega doma« v Buzetu naš telJ» drugega pa v ulici sv. Cahanje.
vrli tržaški Sokol in „Ilirija" od sv. Jakoba' ~ l°-lefm PotePuh Anton A'\ *mma Slavnost, kakor vse kaže, sepovspne do velike uikakega stalnega stanovanja, je bil bil are-manifestacije našega naroda v Istri. Ob tej !tovan	predpoludne v ulici della Sta-
priliki se zberejo rodoljubi iz vse dežele; zione ker je malo prej v neki tobakarni v
posebno v velikem številu bo zastopana Pula. uhci	MacluaTeUl vk,radeI. .g°sP°du
Trst ne sme zaostati. Našim Sokolom in gustu Kohn novčarko, v katen je bilo pa le
pevcem naj se pridružijo prijatelji našega (o0 s™tmk drobiža.	v
trpina Istrana, da pokažemo, da tudi v našem 1SIfPar 19-letni Jakob F., prenočujoči iz ene trditve ! mestu hljejo srca za rodne brate. Na svidenje ljudskem prenočišču v ulici Pondares, ]e jutri ob 8. uri in 50 minut na kolodvoru M aretovan predsinočnjim na zahtevo go-državne železnice	|spoda Frana Leonerdisa, ki stanuje v ulici
„Narodna 'delavska organizacija";deiristituto št. 20. Leonardis je bil namreč javlja vsem svojim članom, da se bo pričenši Jakobu F. izročil za 18 kron blaga Jakob s prihodnjo nedeljo upisovalo že v novih dru-j^- ?a J* t0 blag° pr°dal ,n zaPravl1 IzkuP" štvenih prostorih ulica Lavatoio št. 1., I. nad-^J6111 denar.
stropje (blizu „Narodnega doma"). Istotam i , Paz,*e na žePnt; tatove! To bi tre-je tudi čitalnica za organizirane delavce.	v. Tr3tu, Priporočati posebno tujcem.
-Narodna delavska organizacija" j v*erai -le, Pri*la 12 Tržl*» 7 Trst Man3a Maz' vabi najuljudneje vse člane vodstva, t. j. od- 1 zalor5- Sla je po opravilih na trg pri „rude-
bornike in njihove namestnike, da se nocojšnje , m<>stu" m tam jej je neznan uzmovk — - - - - - -	- izmaknil iz žepa novčarko, v kateri je imela
25 kron denarja.
Radi sleparije je gospa Alojzija vdova Amadeo, stanujoča na Vrdeli št._339, ova-
Izročila
seje, ki se vrši točno ob 7. in pol uri zvečer v novih prostorih ul. Lavatoio št. 1„ I. nadstropje, prav gotovo polnoštevilno udeleže.
Slovenska šola v Aleksandriji. Dne.	.... -	o
j 2. t. m. je bila v Aleksandriji otvorjena slo- dila policiji 42-letnega Viktorja r.
Sedaj vprašam jaz: kdo je kriv, da i venska šola. Za sedaj poučujeti dve učiteljici, da mu je se ineseca .julija t. L
otroci ne znajo svojega materinega jerika ? j dokler ne pridejo slovenske šolske sestre. po^^^Tidell več
TSŽAŽKA m A T. A KBOISIKA. 1 Smeinica. Mej zakonskima. Ona: „l>a bi ^ .	.. , . .	..	.... i hila vedela, da bom v zakonu tako trpela, bi se
o beguncih, ki sta ranila policij- °leiabila nikdar omožila!- - On: „Tako stori kakor lahka odtujijo, tudi če hodijo v italijanske I skega agenta. Begunca sta 22-letni Leo- jaz: vidiš, jaz se vedno tolažim, da si s trpljenjem šole. To sem izkusil jaz sam. Jaz sem roien! pold Skramez, doma iz Linca, in 20 letni v zakonskem življenju zaslužim nebeško kraljestvo!-v Trstu. Via Commerciale, campagna Ralli in I Josip Jonkel doma iz Brucka ob Muri Po-^	^n S'
sem obiskoval stare šole, ki so bile nemške : begnila sta od vojne mornarice, v Aleksan- ( vard kral; Sibislav: Kosja.- -Temperatura včeraj: in italijanske, a vendar sem postal precej na-i driji sta se prijavila ondotnemu avstro-ogr- Qb 2. uri popoludne -j- 23 ° Celzius. — Vreme roden Slovenec. Imam tudi dva sina, ki sta skemu konzulu. Ta ju je odposlal od tam z oba hodila v laške šole, in sicer je eden v ; Lloydovim parnikom „Semiramis*, ki je do-cesarski, a drogi v magistratni službi, a oba'spel semkaj v ponedeljek. Obenem je konzul sta dobra narodnjaka. Imam tudi brzojavnim potom obvestil tukajšnjo policijo,
« • •	1 •__t_ _ J!l _ _ *A__t * *___1___	J _	a «r rIVof o	O ami ho m IC**
Pač največ stariši« Če govore stariši j z otroci slovensko in jih vzgajajo v narod- i nem duhu, tedaj ni strahu, da se otroci z |
včeraj : lepo.
Društvene vesti in zabave.
_______________________________ ^	________________________Plesni odsek „Tržaškega Sokola*
vnuki nje r ki* so hodile V italijanske^ šole, a "so da prideta v Trst s parnikom' „ŠemiramiV naznanja cenjenim bratom in prijateljem plesa, vendar Slovenke v pravem pomenu besede, 'imenovana begunca. A ko je dospel rSemi- da je nocoj plesna vaja. Začetek ob 9. uri Ponavljam torej, da so na odtujevanju ramistt v Trst, je poveljnik tega parnika javil! zvečen Plesovodja brat prof. plesa I. Umek. pripravne, da "na prvo Sčuvanje začno upor. I največ krivi stariši sami, ki ne vzgajajo svo- policiji, da sta begunca v Brindisi zopet po-; ^ Odbor podružnice družbe sv. Unla Res je, da je hotela velika množina mir,! jih otrok v narodnem duhu in so torej tako- begnila. Predvčerajšnjim popoludne je pa po-i in Metodija na Greti uljudno prosi v svo-----1—	—I: ___j n________Tužna nam licija dobila od avstro-ogrskega konzula v jem in v imenu gospice vrtnarice vse dotične
posebno, ko so Rusi prispeli pred Prago, rekoč izdajalci svojih otrok, toda doseči ta mir je vsakdo mislil po svoje.) majka ! Vavržecki je bil za vojno. V tem času pa sej
Brindisi brzojavko, v kateri se jej je nazna- gospe in gospice, ki so se prijavile, da bodo Društvo c. k. poštarjev in poštnih ujalo, da sta se ona dva begunca zopet sama pomagale na šivanju oblek, da bi prihajale se je razbesnila nad "Prago strašna nevihta! ekspedijentov. Na izrednem občnem zboru prijavila konzulu v Brindisi, in da ju je ta!vsako soboto popoludne od 1 ure naprej v — napad Suvorova.	(DaJje.) 'društva poštarjev t Trstu dne 5. avgusta t. odposlal v Trst s parnikom „Stiria«.	I podružnični vrtec. Pncetek je bil včeraj dne
V Trstu, dne 12. oktobra 1007
s EDINOST c stv. 28 2
Stran IIT
11. t. m. Ako bi že katera gospic ali gospa želela sodelovati, bo dobro došla. Kar se tiče kroja in drugih potrebnih priprav je vse preskrbela naša gospica vrtnarica ; treba je samo vzeti v roko iglo in pomagati na šivanju.
Veselica v Lonjerju. Kakor že javljeno, .se v nedeljo ni mogla vršiti veselica v naši mali. a zavedni vasici. Ce je imelo biti že v nedeljo tako lepo, kaj bo še le prihodnjo, ko bodo imeli vsi. ki bodo sodelovali, ves teden časa na razpolago, da se za vreden nastop še bolj vsposobe. Seveda pride naš poslanec dr. Rybai- ta dan med svoje Lonjerce. Kdo bi ga ne prišel poslušat ?! In zraven petja Lonjerk, Lonjercev, tamburanja vrlih Ric-manjcev, bo prelepa burka, ki jo uprizore naši akademiki iz ^Balkana". V nedeljo torej ca svidenje v prijaznem Lonjerju !
Sv. lvanski tamburaški zbor naznanja slavnemu občinstvu, da priredi v nedeljo dne 20. t. m. velik koncert s tamburanjem, pe-tiem, igro in plesom v dvorani rnarodnega doma'" pri sv. Ivanu.
Trgovsko izobraželno društvo nazna-riia. da je dobilo od bratskega društva v Ljubljani „Trgovske koledarje" za 1. 1908. Tisti, ki so ga že naročili, kakor tudi on\ ki ga hočeio dobiti, naj se zglase pri društvenem tajniku v „Trg. obrt. zadrugi*. Kolednr je za vsakega trgovca krasno vrejen in velja KJl.20.
Družinski večer. Danes zvečer priredi ,.Trgovsko-izobraževalno društvo"1 II. družinski večer, h kateremu se vabijo vsi p. n. členi in prijatelji društva. Pridite k temu
priiatelj=kemu sestanku, kjer se bomo pogovarjali o dnevnih vprašanjih, tičočih se našega stanu ter se razveseljevali ob zvokih mile narodne pesmi; proti koncu se pa malo
zavrtimo.
Vstop je prost. Začetek ob 9. uri.
Bratje Sokoli!
„Tržaški Sokol" se vdeleži korporativno se zastavo otvoritve „Narodnega doma" v Buzetu. Odhod z vlakom državne železnice ob 8. uri 50 min. zjutraj. Poživljamo brate, da se mnogoštevilno vdeleže tega izleta v društvenem kroju.
Na zdar !
Odbor. Trž. Sokola".
Naše gledališče.
Pri jutrsnji predstavi bodo na galeriji na razpolago že novi sedeži, slični onim v parterju. Opozarja se posebej si. občinstvo, naj se poslužuje teh sedežev, ki zdaj — ko so se galerijska stojišča popolnoma preuredila — nudijo dosti več ugodnosti nego preje. Ti sedeži so zdaj enakovredni parternim sedežem prvih vrst, a so vendar nekoliko ceneji. — Vojaških vstopnic na galerijo se odslej ne bo oddajalo več, ampak le za v pritličje. — Lože in sedeži za jutrišnjo predstavo so v predprcdaji danes popoldne od 2—4 in jutri dopoldne od 9—12. Podrobnosti o predstavi so razvidne iz plakatov.
Vesti i 2 Goriške.
Učitelj — neotesanec. Iz Tržiča nam pišejo: Dne 8. avgusta je bil tu koncert v restavraciji g. Jos. Bonavia, kjer so se vršile tudi druge predstave.
Nazadnje je imel govoriti neki francoski profesor o svobodi in napredku in to v francoskem jeziku. Pričel je v jako lepi francoščini, — a kar naenkrat je začel kričati neki ital. učitelj, imenom Pir oni, (ta je bil pred časom v Devinu na Legini šoli, a je sedaj v Trstu kakor učitelj), „t^ui non si parla Jtkro che italiano — Monfalcone e citta ita-:iana e non irancese". Bilo je navzočih vse polno meščanov iz Tržiča, kakor tudi mnogo ietoviščarjev, (med temi tudi več hrvatskih in srbskih gostov), ki so pričeli kričati: rVen z učiteljem, g. profesor govorite le naprej francoski!!" Ali učitelj Pironi je le nadaljeval s svojo — neolikanostjo, da on je Italijan, da je tu italijansko mesto itd. Gostje so se tega lepega učitelja naveličali in so veleli gostilničarju, naj koj odstrani Pironija iz vrta, kar seje tudi zgodilo.
Na to je zaklical eden dijakov : „Ven ga vrzite čez zid!"1 Zbesneli učitelj pa si le ni dal miru, temveč je zopet počel: „A Pa-rigi si parla cosi, a Monfaleon italian, e juando che andaro a Lubiana, parleru sciavoNato je izginil z vrta, da ga niso gostje napadli.
Tu se vidi olikanost g. Pironija, ki še tega ne umeje, da je francoski profesor mislil na vse kaj druzega, nego pa italijanski učitelj — na surovosti. Komentarja menda ni treba, — tu se jih vidi tičke. kako ume-vajo naprednost itd.	Očividec.
Samomor ali nesreča ? Iz Poviija : Ze od predminolega četrtka pogrešajo 50-letnega Frana Štoko iz Povirja št. 68.
Imenovanega dne ob 8. uri zvečer se je odstranil in od tedaj ga ni nihče več videl. Pogrešanec je bil neozdravno bolan in neoženjen. Pa tudi pri čisti pameti ni bil. Poznalo se mu je. da v glavi mu ni vse v redu.
Otroci so ga videvali pred izginitvijo posedati v bližini prepadov. Sumi se, da se ie vrgel v kako jamo.
Kale in studence pod Breatovico so že pregledali, pa ga niso našli. Ker pa je v r.koiici vasi mnogo zelo globokih jam, je zelo dvomljivo, da bi ga našli.
Prešičja bolezen na Vipavskem. Na
prešičih se je pojavila neka čudna bolezen, j Žival onemore. pade in pogine. Več prešičev1 je tako poginilo v Selu, Batujah iu Črničah. Vzroke iščejo tudi v tem, da je prevroče po svinjakih.
Vinska letina je letos po Goriškem! izborna. Toliko se že zdavno ni pridelalo, ! kakor letos. Nekateri pravijo, da je bilo zadnjič tako leto 1875, drugi pa niti ne pamtijo take trgatve. Skoraj povsodi so nabrali dvakrat toliko, nego se je mislilo prej. Zato tudi jako primanjkuje vinske posode. Iščejo jo povsodi, toda zastoni. Mnogo jih je odšlo celo na Hrvatsko ponj o. Dobrota vinskemu pridelku bo letos precej različna. Kjer so trpele trte močno vsled suše, ima mošt samo 14 do 15% sladkorja. Zato bo vino iz najboljših leg letos slabše, nego iz manje vrednih in osojnih.
Vesti iz Istre.
Narodna svečanost v Buzetu. — Iz
Buzeta: Malokje nahajamo tako razvitega narodnega čutstva. kakor je vidimo med tržaškimi Slovenci, ki s primerno energijo in posnemanja vredno vstrajnostjo in doslednostjo odvzemljajo narodnemu uzurpatorju ped za pedjo terena. Tržaški Slovenec pozna borbo, malo in veliko, za narodna prava in narodno posest, pak zato tudi napreduje. Ali zato tudi pozna in ceni tako borbo vseh ostalih Slovanov na izpostavljenih mestih. Tržaški Slovenci poznajo jako dobro naše istrske od-nošaje in borbe naše, pak morejo zato pravično ceniti pomen pri nas novodozidanega „Narodnega doma". Vam, bratje tržaški, ne treba tolmačenja, ako le veste, da bomo prihodnjo nedeljo, dne 13. t. m. slavili otvorje-nje našega „Doma" pod črnimi grešnimi zidinami Buzet — grada. In vi se vzradujete na tem ter zaželite prihiteti k nam tega lepega dne. da ga nam pomorete poveličati. Vi gotovo zaželite to, ali želja sama ne pomaga mnogo. Praktični, kakor ste v politiki in borbi, nas tudi res obiščete, da pokažete vsem in vsakomur solidarnost borbe in dela za narodno dobro in svojo liubav do nas! Pridite in zapustite za en dan mestni zrak in krik v želji, da v še zeleni prirodi sprove-dete ta dan med priprostim Istranom, ali oduševljenim in čvrstim narodnjakom. Pridejo naj tudi oni. ki se žele navžiti domače leko-vite kapljice rujnega vinca, črnega in belega, novega in starega in — mesa z ražnja. Naj pridejo, porabivši to ugodno priliko, tudi tisti naši trgovci z vinom, ki žele nakupiti dobrega in naravnega vina, ali naravnost od našega vinogradnika, ali pa potom našega „Narodnega doma" ! Predijo naj vsi, ki žele spoznati košček severne Istre, to nekdanjo domeno beneškega leva. katera še le sedaj začenja prehajati v hr-vatsko-slovenske roke. Pridejo naj dedni ič v našo sredo za en dan tudi tisti naši bratje, došli iz bratskih dežel in nase-livši se v Trstu. Pride naj, komur je le možno in vsprejmemo ga kakor milega gosta in prijatelja.
Vesti iz Kranjske.
Petdesetletnica smrti Josipa Resslja,
izumitelja vijaka za ladije, je bila v četrtek. Resselj je je pok )pan na ljubljanskem pokopališču pri Sv. Krištofu.
Nov slovenski časopis. Poročajo nam iz Ljubljane : V zmislu sklepa izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke začne prihodnji četrtek v Ljubljani izhajati tednik „Slovenija" kot oficijelno glasilo omenjene stranke, dočim bo „Slovenski Narod" kot neodvisno glasilo slej kot prej le prostovoljno zastopal načela narodno-napredne stranke. Vodstvo lista je prevzel član izvrševalnega odbora dr. T r i 11 e r, uredništvo pa se je poverilo znanemu pisatelju Govekarj u. Novi list bo revija, ki bo razpravljala le načelna vprašanja, ogibajoč se vsake osebne polemike ter bo prinašala politične, gospodarske in kulturne razprave, poseben predel pa bo namenjen kratkim leposlovnim spisom. List, ki bo imel svoje posebne izvestitelje v važnejših političnih centrih, izhajal bo za sedaj kot tednik; ni pa izključeno, da se primerno razširi, ako bi okolnosti tako zahtevale. Novega bojevnika na slovenskem političnem polju pozdravljamo z iskrenim zadovoljstvom, ker so dane garancije, da bo vselej odločno zastopal narodno in napredno stališče.
Vinski pridelek na Kranjskem. Trgatev je na Vipavskem povsod že končana, na Dolenjskem pa se tudi že bliža koncu. Letošnji vinski pridelek na Kranjskem je izboren. MoŠti imajo od 15 do 2 2 "o sladkorja. Ko bo mošt prevzel, bodo imela vina od 12 do 15.5% alkohola, bodo torej skoro tako močna kakor tokajska. A tudi glede kvantitete smejo biti kranjski vinorejci z letošnjim pridelkom prav zadovoljni.
Povodenj na Kranjskem. Vsled silnega deževja je Unska dolina pri Planini

rW poso? Sievesssi!	pozo? Šlevemi!
V nekoliko dneh otvori naš rojak
JSrSi V u'ici Vincenzo Be'lini št. 13
"" "	J nasproti cerkve r'v. Antona novega
o V
Blago bo solidno
cene zmerne.

ALEXiri
Najfineja Rastlinska Zabela Za Kuhanje Praženje in Pečenje. 25% Izdatneje Od Vsake DrugeMasti. Radi Lahke Prebave 2 s to var. znamko Z&ravn. priporočena. f a a
"iPHI
^ —
Dobi so v vsaki	«
prodajalalol specijalitet £

• v/;.-
1
Hočete imeli svež Kruh cel dan ?
služite se v pekarni
JOSIPA VATOVEG
ulira Settc fontane st. 834, Trst.
Usaka ekonomična družina
—' - nakupi	■ ==
VEEMOUTH
v velikem skladišču v ulici San Nicol6 12
Buteljke „Reklam"* od 1 litra 55 krajcarjev.
Nepremenjeni tip. — Znamka neprekosljiva.
*a!Bie tu- in iBozemstin mt špirita m litejia
in razprodaja na debelo in drobna
TRST. — JAKOB PESKAUC — TRST
Via d e i i* a c q u e štv. 6. (nasproti Eaffš central?).
Velik izoor francoskega Šampanjca, penečih dezertDih itr.lijaDskih in cvstro-ograkili vin. Bordeaus. £a> jrvDder, renskih vin, Mosella in Chianti. — Kun., tenjak, razna žganja ter posebni pristni tropino v ec . slivove« in brinjevec. — Izdelki 1. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Raz poSiijii sc po povzetju — Ceniki na zahtevo in franko. — Razprodaja od pol litra naprej.
i- Giulio Mimn +
TRST. ulica Giosue Carducci štev 23
:: :: TELEFON štev. 813 :: ;;
Kirurgičuo orodje, ortopedu-ni aparati, Moderci, umetne roke in noge, berglje,
kilni pasi, elastični pasi in nogovice, ciektroterapevtične priprave, aparati /a —inhalacijo. -
SKLADIŠČE potrebščin za kirurgična zdrar-ljonja. Potrobičine iz gaznija in neprodlrnega :::::::: blaga. ::::::::
Odprla se je
nova siadčičarna
UMETNI ZOBJE
Plombiranj© zobov.
izdiranje zobov brez — vsake bolečme
r zobarskem kaMaeta
Br. J. Cermik fc jHschsf
TRST
ulica dsila Caserma štev. 13, H. mfst
v ulici Carlo Ghega štev. 4
Iti se je naiiajala reč nego 15 let na Kcrzu 39
				jSLJSRKS OE^HB
				
Podpirajmo „Nor. del. organizacijo"!
Tovarna pohištva W:
____ .
ulica delte Ccsa št. 46
ZALOGA; s Fiazza Rosario št I
Katalogi načrti in proračuni
©3ST NA ZAHTEVO.
mek::
•ir:
'iciifiilSKiiFB
'15: M" .	^' V*' " r A'"/" 1 i:
Enoletni trgovski tečaj za deklice
umni

fffVfftffli*
P Pol
m
Zavod šolskih sester v Trstu, ulica P. Besenghi 6
Na tfj oblastveno potrjeni Soli je vpisovanje vsak dan do 15. oktobra od 9.—12. ure dopoludne in od 3.-5. uro popoludne. — Trgovski tečaj obsega sledeče predmete : 1. Enostavno in dvostavno knjigovodstvo. 2. Nemško in italijansko trgovsko korespondenco. 3. Trgovsko aritmetiko. 4. Trgovsko in menično pravo s. Pisanje na stroj. 3Jćšr Predavanje je nemško. '21* P o g-o J za sprejem je, da je gojenka že zadostila solskl dolžnosti. — Ha eventnelna vprašanja
odgovarja	PREDSTOJN1ŠTVO ZAVODA ŠOLSKIH SESTER
^SOBBBSnffiitOb^ SE jI®: ... : »I: .jii^ItliSii.^ ISiPi i"'.!^ SiK!: i^-SlBfflEiiEiiiilS! -K ''iliftlElii:. I;.
nja	]
Dalmatia
= Prva trgovinska družba =
SESLIM & O
TRST — Borzni trg 3 — TRST
Komisije in zastopstva izključno dalmatinskih izdelkov, kakor : žganje, maraškin, vina (Opollo in proseSki način) oljkino olje, ma-raške, mandeljni, sardine, sardele, jedila v konservah, hrizantem, med, borovje seme, kože. volna, steklina itd. itd.
Iščejo se zastopniki.
P
o >
m
a rt
O d
A
O ■
k
PETER VERČ0N
autoriz. pečarski mojster
Trst, ulica Chiozza št. 18-14
= TELEFON štev. 19-32 =
NAJVEČJA TOVARNA v
štedilnih ognjišč
TRSTU
v vseh oblikah in veličinah od navadnih
do najbolj kompliciranih načrtov.
ur ZALOGA
iz prvih čeških tovarn
v vseh veličinah, načrtih in barvah, s vpostavljanjem v mestu In na"dežell po lastnih, zato izurjenih monterjih.
POkladanJe zidov x belimi Email ploščicami za kuhinje, kopeljne sobe, klosete itdl
glinastih peči
M
•■»
O
P«
9
P
O
S
Cu
0
O
i
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH.
fcOSTPA SE V vsn
r evmatizmu in protin
- TEKOČINA GODINA
•4 4
V Trstu dne 12. oktobra 1906
>EDINOST« štev, 282
Stran IV
n& SfcrnaftSS HOTEL BALKA3
popolnoma poplavljena in podobna velikemu jezeru, iz katerega se vidijo le vrhovi dreves. Tudi Cirkniško jezero se je hitro napolnilo ter poplavilo okolico. Skoda je velika. Stari ljudje pripovedujejo, da take povodnji že 60 let ni bilo.__
Vesti iz Štajerske.
Povodenj jt vsled silnega deževja nastopila minolo nedelj po vsej Savinjski dolini, dalje tudi po Šmarskem in rogaškem okraju.
V Konjicah se je ustanovil pripravljalni odbor za ustanovitev „Konjiškega Sokola".
Letošnji pridelek sadja je na Štaje-skem splošno glede množine nezadovoljiv, izborna je pa kakovost sadja.
Vesti iz Koroške.
Smrt na delu. Iz Malnic nam pišejo : V tukajšnjem predoru skozi Ture sta ponesrečila včeraj dne 13. t. m. dva minerja: Josip Oblak in Fran Marinič, obadva iz Kojskega v Brdah na Goriškem. Oblaku je bilo 30, Mariniču pa 26 let, prvi je oženjen, drugi samec. Nesreča je nastala vsled eksplozije z dinamitom. Dogodilo se je pa tako-le. Ko so zažgali obe nabiti mini, ena teh ni hotela eksplodirati. Zato so šli delavci zopet na svoj prostor in delali dalje. Oblak in Marinič sta skupaj delala in sta ravno ona prišla na mesto, ne vedoča, da je tam tista nerazpočena mina. Ne da bi kaj pazila, sta začela brez skrbi vrtati na novo v kamen luknjo. V tem je prišel sveder še precej globoko v kamen in je prišel do zakrite mine, napolnjene z dinamitom. Ta se je užgal od isker, ki so se kresale od trdega kamena in prišlo je do eksplozije. Oblak in Marinič sta obležala vsa razmesarjena. Oblak je imel eno nogo na dva dela prelomljeno, glavo prebito in polno malih ran. Marinič je bil tudi močno poškodovan. Oba so nemudoma prenesli v tukajšnjo bolnišnico, kjer so zdravniki na njima izvršili operacijo. Nesreča se je zgodila okolo 11. ure in pol dopoludne, operacija pa je bila dovršena okolo 3. ure popoludne. Oblak je umrl okolo 10. ure zvečer. Tudi življenje Mariniča je v veliki nevarnosti, ker je močno poškodovan na raznih delih telesa. Sodna preiskava radi te nesreče še ni uvedena.
Razne vesti.
Najveće vojaške posadke v Nemčiji. Nemčija ima sedaj 60,601.238 prebivalcev. Pod orožjem je 668.833 vojakov, v Alzaciji in Loreni 81.109 vojakov. Najmoč-neja posadka 13.035, je v Mecu, v okolici pa 11.819 vojakov. Berolin ima 22.400, Kiel 22.250, Strassburg 17.000, Draždane 11.750. Monakovo 10.800, Ulm 9800, Konigsberg 9480, Moguncija 8950, Kolin 8450, Gdansko 8200, Poznanj 8150 mož.
Hotel Balkan
Balkan.
išče pridnega kletarja v stalno službo. Oglasiti se v Hotelu 1291
Sprejme se mlado deklico za
liižna opravila. Nastop 1. novembra. Ponudbe na Ineeratni oddelek Edinosti.	1295
ki nosijo l0°/o do- J
bič s a. Razpolaga j denarja na L in II. vknjižbo od 43 4 do 6% obresti. Meojava nepremičnin z zemljišči in dvorci. — Trst,
Prodajo se stavbe
Koreo Stev. 2.
86
Gospodarsko društvo v Rojana
razpisuje službo
■i krčiiiarja.
Zahteva se kavcija. — Prošnje je poslati na odbor _ do 20. oktobra. -
Successori Antonio ilaSusa
CENTRALA: Ui. Iiazzaretto vecohio 15
PODRUŽNICA Ul Gelsi 1
NiAU OGLASI.
-J

MVt •v.*--' fafinMjo k po 3 stot. fcosedo*, >nakj=ne besede ee računajo enkrat vr't "'»jmanjSa pristojbina 40 stotink. ' Pleča se takoj. =

Esposito & Baxa
nasednik! Jaboba Klemene, Trst, ulica San Antonio 1. — Trgovina manifakturnega
blaga in malih predmetov ter sukna za ženske
obleke
V/olil/n dvokoles (biciklov) navadnih in tudi na VtsllKU prosti tek, malo rabljene, se proda prav j o ceni. Naslov: Gorica, ulica Duomo št. 3. (1268
FILIP IVANIŠEVIC
zaloga dalmatinskega vina
lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu
v ulici Val dir Ivo it. 17 (Telefon 1405)
kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne ,A11'Adria ulica Nuova št. 11 in „Ai fratell d al mat K, uliei Zudeecbe St. 8. v katerih toči svoja vina I. vrste
V založb! „TISKARNE EDINOST*
v TRSTU, ulica Giorgio Galatti štev. 18 je izšel v slo ven. prevodu
©
VOHU«
ROMAN
AMlEžlD spisal J. F. CCOPER.
Elegantno broširana knjiga s finim svetlim papirjem, obsegajoča 420 strani male osmerke stane
1 krono 60 st.
po pošti 20 stot. več.
Dobi s« r* ▼ vseli knjigarnah po Slovenskem.

m
Razpošilja se le proti povzetju ali naprej poslanemu znesku
lil
■I©
Patrizio Pittaro & Giovanni Bianchi
Avtorizovana delalnica za električne napeljave
TRST, Largo Santorio Santorlo št. 5 v začetku ulice Farneto
Napeljavo eiekir. zuoacsu, brzojaoov, telefonov in strelovodov.
Popolne napeljave električne luči. Motori in električna vetrila. — Postavljanje svetilk itd.
Aparati baterije in potrebščine za električno zdravljenje.
gC Delo se Izvršuje hitro in natančno. — CENE ZMERNE. — CENIKI ZASTONJ.
D. V9enitzky «8 nasledniki :: ::
ulica S. Antonio, 2.
prodajo vso opravo in iz angleškega blaga obstoječo zalogo v eelem ali en detail po jako znižanih cenah.
Velika skladišča vina
str (-ko in dalmatinsko vino, domaće o 1 i c. zgi :: :: dezertna vina, šampanjec :: ::
Prosto na dom.	Skladišča v odri;.;i.
;> '••T^F^'--/ • / -mw*: ■ *

| Umetni
fotograjični atelje
pri sv. Jakobu ulica Rivo št. 42 (pritličje) TEST.
Izvr5uje vsako fotografično delo kakor tudi razglede posnetke, notranjostjlokalov.por-celanaste.plošče za spomenike, itd. itd. POSEBNOST
Povečanje vsafcatere fotografije.
Radi udobnosti P. N. naročnikov sprejema naročbe in Jih Izvršuje na domu ali zunaj mesta.
a

Prodajalna jestuin
Ulica Ir.djstria 653 (vonaI ul. Ves pucij TRST Sveže blago. — Poštena cena.
PEKARNA in SLADČiČARNA
Dominik Milanič, Trst
—— ulica della Guardia štev. 24 =====
Prodaja: 3-krat na dan svež kruh, najfinejšo moko vsake vrste; vino v buteljkah in likerji.
PODRUŽNICA: ulica Pozzo št. 2 (vogal della Guardia;
■■	BOGATA ZAI.OGA JESTVUff. =====
Za vsakovrstne naročbe mineralnih vod. obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih --mineralnih vod ---
Angelo DevetnK - Trst
ulica Acqnedotto 22 — Tel. 1484
jo?
^ Ra
Radi svoje krepčilne lastnosti in izvrstnega okusa stavlja distiliran izdelek
A mar o d" Istria
ik J

specijaliteta mirnis tovarne literje? g. b. petrali & co. v Rovinju
vse do sedaj znane enake izdelke v ozadje. Podružnica prodaje na debelo: TRST, ulica A que št. 20, pritličje
je
<53
Priporoča se
Gostilna „Nuova Abbondanza
Trst — ulica Giosue Carducci štev. 20—22 — Trst
Kuhinja italijanska in nemška. Vina in pivo I. vrste.
✓v** Sobana za biljard, dvorane za klube in društva. Postrežba točna. — Cene zmerne.	Lastnik ANTON SILVESTRI
U
^	V pekarni s prodajo sladeie in likerjev ^
g	M. Stoppar, Trst |
fl	ulica S. Giacomo štev. 7 (Korzo) s podružnico v ulici Giuseppe ^
©	Caprin št. 9 (ex ulica Erta) gj
✓jI	„ajde se veliko izbero sladčic in vsak dan svežih gj
m	Mjeničnih blSRoioo. ar Prepečene! (blškoti) za Indije, g
kakor tudi sveži kruh 4-krat na dan.	gj
®	Velika zaloga tu- inozemskih vin in likerjev. — Telefon 1464.
BRUNO BILK
Komisijski urad TRST
ul. Chiozra št. 4. I.
i 'astim se naznaniti, da sem odprl -k\ diSče izključno dalmatinskih izdelkov, i. -Vlahov. Gorjupi Krka. Vino. žganje. Ma-a-škin, Oje, Sardine itd.
Sprejemam vsako naročilo za d * in odvoz gorimenovanih izdelkov, p » ugodnejimi pogoji.
V nadi, da me si. občinstvo porasti zahvaljujem se v naprej ter bilježim
Udani BRUNO BIjLIC.
Naznanjam slavnemu občinstvu, tla sei: prevzel na novo preurejeno
pekarn
ulica Sette Fontane štev. I
v katerej se dobi
svež kruh 3-krat na dan
sladčice in razna vina v buteljkah.
Sprejme se domači kruh 0 pocijjo.
Za obilen obisk »e priporoča
ANTON PAEOS.
Kranjsko zelje
v glavah, kakor tudi
krompir
ima več vagonov ceno na prodaj
ALBIN ANŽIČ, Ljubljana
flova prodajalniea buteljk
Marija ud. Zelen
ulica Farneto št. 3 (prej v ul. Barr. vechia 16)
je vedno preskrbljena
z vsakovrstnimi pijačami in likerji
prvih tovarn, bodisi tu- ali inozemskih po najnižjih cenah. Sladčice vsake vrste vsaki dan sveže.
Pekarna in slaščičarna ftfiikuš
trg S. Francsco d' Rssisi Štv. 7
Prodaja moko I. vrste, slaščice in biSkoU najfmeje vrste. Trikrat na dan svež kruh. Zaloga pijač: finih vin za desert, dalmatinskih in istrskih vin,
— Pivo v steklenicah.	-
Cene zmerne. — Razpošiljanje tudi na dom.
ARISTIDE GUALCO Trst ulica S- Servolo 2.
X TOVARNA CEVI IN PREŠANIH PLOŠČ. X
Ne boji se konkurence.
9V Najboljša rekiama za trgovce obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh to „MALI OGLASI" v „Edinosti,,