Dneva ne kaže soditi po jutru
Gospodarskl rezultati, kl jih je zabeležilo gospodar-stvo naše občine v letošnjih meseclh, so marsikate-rega gospodarstvenika precej neprijetno presenetili. Tromesečna bilanca (dokončnih podatkov za april In maj še nl) je namreč pokazala krepko zaostajanje dosežkov za resolucijskiml cilji. Tako na primer je Industrijska proizvodnja zaostala za lanskim primer-jalnim obdobjem za dva odstotka, za resolucijskim načrtom pa za 2,7 odstotka.
Zlasti je močno upadel izvoz, ki je bil kar za 17 odstotkov nižji od lanskega, pri čemer je bil kon-vertibilni slabši še za dva odstot-ka. Uvoz je bil ni$ji le za 4 odstot-ke, medtem ko je konvertibilni izvoz celo porastel, in sicer za 7 odstotkov. Kljub informaciji, da sta v aprilu in maju industrijska proizvodrya in izvoz spet oživela,
pa je bilo iz delegatskih vrst vse-eno slišati skeptične misli o mož-nostih za trajnejša pozitivna go-spodarska gibanja.
Kot smo lahko slišali iz po-drobnejše analize, gre slaba tro-mesečna bilanca največ na račun katastrofalno slabega februarja, pa deloma tudi ša marca. Indu-strijska proizvodnja je v marcu
dosegla komaj 76 odstotkov lan-" ske februarske proizvodnje, kar očitno kaže, na to, da bo gospo-darstvo še nekaj časa krepko lo-vilo zaostanek.
Med vzroki so iz gospodarstva poročali zlasti o kopičenju zalog oziroma padcu konjunkture, ne-kaj pa je bilo tudi obvestil o po-manjkanju repromateriala (Vega, Elektromedicina, tekstilna indu-strija). Tudi v zvezi z zaostankom na področju izvoza lahko najde-mo precej podobna pojasnila. Po-leg tega gospodarstveniki navaja-jo nerealizirana naročila oziroma nedogovoijene dobavne roke za izvoz blaga, opozarjajo pa tudi na nestimulativne prvine na jugo-slovanskem tržišču, na visoko in-flacijo in na ponovno nerealen opdnos dinarja do drugih valut.
Ob tem, da smo v trgovanju s konvertibilnimi tržišči po dalj-šem času zabeležili negativno obrnjene krake škarij, pa kaže omeniti da je finančna plat ven-darle ugodna, saj je bil devizni - priliv večji za 15 odstotkov (skupni devizni priliv je bil večji za 35 odstotkov).
Ob padcu industrijske proiz-vodnje in izvoza je nedvomno presenetljiv podatek o gibanju osebnih dohodkov. Le-ti so se v letu dni povečali za 77,4 odstot-ka, raedtem ko je bila rast živ-Ijeroskih stroškov 74-odstotna, kar kaže na to, da so se realni osebni dohodki po dolgotrajnem hiranju spet nekoliko opomogli.
Popolne slike gospodarskih gi-1 banj v Cetru ni mogoče dati, ne da bi omenil tudi OZD, ki so pr-vo tromesečje sklenile z izgubo. Takšnih delovnih kolektivov so na koncu marca našteli 18, ustva-rili pa so 480 milijonov dinaijev izgube. Za primeijavb povejmo, da se je lani ob istem času znašlo med izgubaši 22 OZD, ki so imele 340 milijonov dinaijev izgub. Največ izgubašev je s področja komunalnih dejavnosti, prometa in turizma, pri čemer je treba po-vedati, da so to organizacije, ki že tradicionalno izkaznjejo pri-manjkljaj po prvem kvartalu. Vsekakor višina in narava izgub nista taki, da bi morali izgubaše jemati kot dramatičen problem.
Ob tem, ko je bilo o aprilskih in majskih dosežkih slišati že bolj optimistične napovedi, pa je bilo iz OZD slišati tudi vse več zaskrbljenih besed zaradi vse slabše likvidnostne sposobnosti. Padajoča kupna moč ljudi se je kot zatijnjejo, že krepko odrazila v naglem kopičenju neprodanega blaga.                                           J. K.