i*. žS3 MMih mm i umiri m* turna tis la mu irvremil pendeljek. vsak dan z juto" Vredniitvo: ulica sv * As'iice*£a Št. 20, L rsd&trooje Dopisi naj pošiljajo urednlšiV! ^ piFira se r.c sprejemajo. rokopisi se vračajo. — Odgovc Dr. L. Bercč. - Ustnik tiskarna Edi£*t. —■-"IsJc tiskarne Edin .. -. i si zr mc?e L 7.-, 3 mesece L 19.50, Jfc-N L 52.— la celo leto L5X-. mczemstvo mesečno 5 lir več- - Telefon Veaništva in usave št. 11-57 sredo 22. oktobra 1924. Posamezna številka 20 cent. Letnik XLIX Kia le s^boda?! Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v Hrokostl eae kolone <72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent osmrtnic«, ahvale, poslanic« tn vaMla po L I.—, oglasi denarnih zavodov pim po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2- — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo Izključno uprav edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev, 20. L nadstropje- — Telefon uredništva in »prav« 11-57. Na zaključku opozarjamo g. Ruggerija na izjavo nemškega učenjaka dr. J^arla - f ,.t , , i - io Brockhausena, da je zahteva vsakega Oglejmo si nekoliko tisto svobodo, ki jo ljudstva __ tudi če je priključeno k drugo-gaspcfd Ruggeri velikodušno odmerja slo- ^^ d^vi — na* bo njegov narodni je-van k m državljanom Italije. Poučuje nas, ^ nan pri pouku mladine in obda v uradih državne uprave ne more bi u če -u z ofejastvi, že postala temeljna mesta za kak neitalijanski jezik ker je kakor tudi zahteva po ohranitvi Italija enotna narodna država. I\aj opo- .n na<}ai;n:ema obrazovanju narodnih in zorimo g. Ruggerija na dejstvo. » kulturnih imovin. Jugoslaviji priključene narodne Xa nemški učenjak evropske avtoritete, -znatne v številnem razmerju napram ^ ^ vprašanju manjšinske politike skupnemu številu prebivalstva ter oa si vrstnikav v vsej1 evropskih narodih, do- tudi ona usvaja značaj enotne naroane or- ^^ svofeodi pravicam narodnih manj-žave. Ali ne bi mog!a .^oslavijazis.o -in vse dru£a6ne meje, nego pa g. Ruggeri, pra .ico in po !og;ki govorni italijanski ^ ^^^ p^^ je v medsebojne manj ini v Jugoslaviji tstotako, kakor go-; ' tf e in med zidave _ krčme! slovanskim arzavijanom -—-- Italije? za tvoj jezik ne more biti me ta v j Rl1nktrske«a SVeta i raaih državne uprave?! r~ar je pn ineoij TH TlIMrSIICHđ trav. ne more biti pri drugem krivo, iver j Odprava mejne carine na molio, ouooe piiSV , il*- w ---- £----» * 1 # pa je g. Ruggeri s svojim obtožiinirn go-vcfrctn proti uredniku < Goriške Straže* in testenine. RLM, 21. Danes zjutraj ob 10. se je sestal Viminale ministrski svet. Navzočni obdeloval na eni pri- , i Finančni minister je predlagal v sporazumu liuiiurmn pun- u^njans^e manjšine ! z rrlnistrom za narodno gospodarstvo popolno Dalmaciji. / i ni ;?vno mnenje Italije 9 ■ {Kjpravo mejne carine na moko, otrobe in te-iev ovrglo iezo g. Kiiggerija, da v narodni j stenine, M nistrski svet je Ipredlog odobril, c e morejo drugorodne manjšine za- j Takisto se je odobril predlog glede znižanja hte ai. i oh erlh jez;1iovnih pravic v ura.ih proizvajalnega davka na sladkor od 400 na drživne uorave?! Kot verziranemu poli- 100 lir. . tiku mu m£abiti tudi znano, da so svoje- Ministrski svet je časno merodajni in odgovorni čimte *La- I n.-e lije vse drugače govorih drugorodn^ n, P^J™« ^tu'ie na de vnem redu zakonski manjšinam, nego govori danes g. Ku . ^^ yofskc N* treba, da bi mu tu ponavljali, ka, in 0&Tednjega tržnega odbora kako sc govorili. Ob vsem dolžnem spoštovanju pred njegovim italijanskim pa'ri-jotizmom, njegovo veliko skrbjo za varnost države in njegovim političnim razu- RIM, 21. Danes se je pri ministrstvu za državno gospodarstvo prvič sestal osrednji nost države m njegovim puaucuuu tržni odbor, čigar ustanovitev je sklenil ^m na nam ne zfmeri g. Ruggeri odk - ito j ministrski svet na * cav izpoved n šega mnenja, da so imeli ti-ti Tržaško občino zastopa v odboru ca*. čmiteiji, ki so podajali tista slovesna zagotovila. vsaj leiiko razumevanja glede manjšinske politike, kolikor ga ima on, g. Ruggeril Tu je prilika, da opozorimo g. Rug^e-rija, da naša narodna manjšina ne odreka italijanskemu jeziku svojstva državnega jezika Zahteva'pa — in sicer brez vsake škode za to svojstvo italijanščine — za svoj jszik vsaj tisto mero pravic v urad:h državne uprave, ki je neogibno potrebna toliko v zaščita interesov prebivalstva, kolikor tudi za točno in neoporečno poslovanje uprave same. To velja še v por sebni meri na polju sodstva, kar mora vedeti tudi g. Rudgeri iz lastnega izkustva. V * ti mora kaka nevarnost za raznovrstne materijalne in etične interese prebivalstva, ki išče na sodni ji pravico, je v tem, če ne more govoriti s sodnikom v jeziku. v katerem edinem se more jasno in povsem točno izraziti. Ali ni na dlani, da d te možnosti odvisna zanesljivost pr?vnr~dstva in cd tega zopet večja ali iiiapjša mera zaupanja prebivalstva v objektivnost sodnega eblastva? Mari ni tu v igri visoki interes nedosledne pomembnosti tudi za državno upravo?! Pa tudi, če bi si hoteli usvojiti tezo g Ruggerija, da Italija kot nacijonalna dr-v ne more dovoliti jeziku drugerodnih državi jar ov nobenih pravic, ostaja še ~dna dovolj gradiva za resen obračun ^!ede mere svobode, ki jo je opredelil on s svojo izjavo, da sme naše ljudstvo govoriti v svojem jeziku med sebotj in po — ^o^tilnah! Kako, za božjo voljo, si more domišljati razsoden človek, da se bo zavedno ljudstva, zvesto vdano svojemu rojstvu, ljubeče svoj jezik in svoje kulturne dobrine, s tako živo željo po pospeševanju svoje kulture zadovoljevalo s tako mero svobode?! Če je že njegov jezik izključen iz državnih uradov in če je že t o državna potreba, aH ne sledi iz izjave Ru'' Serija — da sicer uživajo dru^orodci popolno svobodo —, logični zaključek, da jih nikdo ne ovira na delu samopomoči izven državnih uradov — pri gojitvi svojega materinega jezika, na delu za širjenje narodne kultur-* in v socijalnem snovanju?! A kako je v resnici? Naše nepolitične organizacije se razpuščaja ali pa se jim onemogoča vsako delo z raznim eitnarenjem od strani državnih organov. Vsaka naša oseba, ki se hoče uveljaviti na polju srrcijalnega ali kulturnega sno*-vanja, je zasledovana pri vsakem njenem koraku, ker vidijo v nji rovarja proti državi. Ne povsod, ali v mnogih krajih imajo celo kmečki fantje na vasi sitnosti in neprilike. če so se spozabili, da so zapeli nedolžno slovensko ljubavno pesem. Mogli bi nadaljevati v nedogled z dokazi, da je g. Ruggeri dobro pogodil, ko je ugotovil, da smemo še govoriti slovenski v svoji hiši, v svojem krogu in celo tudi v — gostilni! Nezadovoljnosti našega ljudstva s tako mero «svobode» ne razume g. R.ug'5eri, razume pa jo vsakdo, ki ve, česa treba zavednemu, izobraženemu in naprednemu ljudstvu, da je — zadovoljno"! mero . - ------------------------------ Pa _ bila, če bi naša državna uprava posne mala češke zglede na šolskem polju. Nemci na Češkem imajo svoje šole, od Ijud.rke do visokih šol, v polnem sorazmerju z njih številom in so v tem pogledu res potvsem izenačeni češki večini, ne da bi pri tem to prednjo kaj motila skrb — varnost ^r^vne mwe Arch. K otosrltiil poslanske zbornice Vprašanje udeležbe zasedanja —- Komunisti še vedno na razpotju RIM, 21. Kakor znano, se otvori zbornica dne 12. novembra. Danes še ni mogoče reči, katere parlamentarne skupine se bodo udeležile zasedanja. Gotovo je, da pojde na Montecitorij večina poslancev, ki so brli izvod j eni na državni listi, t. j. takozvana parlamentarna večina, dalje liberalci, seveda ne vsi, in morda tudi komunisti. Opozicijski blok, ki obsega popolare, maksimaliste, unitarce in republikance, se ne bo udeležil zasedanja. Vse rimsko časopisje razpravlja o pismu, ki ga odpošlje vodstvo komunistične stranke opozicijskemu bloku. Pismo predvsem poudarja, da ni dovolj da psta-ne opozicija izven parlamenta; treba je da opozicija osnuje lastno zbornico, ki naj posluje istočasno s fašistovsko. Ta opozicijski parlament bi moral delovati na podlagi naslednjega programa: 1.) umor Mat-teottija je treba prenesti z juridičnega na politično polje; 2.) določiti sredstva za obrambo politične in sindakalne svobode; 3.) pozvati proletarske mase na boj zoper nižanje mezd, zvišanje delovnih ur in strašnega p od raž en j a živil, ki so neobhodno potrebne za življenje; 4.) delavstvo naj se brani s silo proti fašistovskim napadom; 5.) pezvati invalide, pohabljence in sploh vse bivše bojevnike, naj delujejo v istem smislu; 6.) vreči med maso dnevni red, s katerim se poživlja, naj ne plačujejo več davkov, da se tako zruši podlaga fašistovske države; poileg tega naj bi se osnovali v državi delavski odboo za zru-šenje fašistovske diktature. Komunisti se torej Še niso odločili, ali j vpliv. Danes je vladalo v političnih krogih precejšnje mrtvilo; poslanci so zelo utrujeni vsled neprestanih konferenc. Radikali so še vedno prepričani, da pride na površje Pašič-Pribičevičeva volilna vlada, in imajo že pripravljeno K sto novin ministrov. Predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič je danes prijavil v avdijenci pri kralju novo" predsedstvo narodne -skupščine. Avdlfenca še ni vršila danes. Kralju bosta predstavljena v prvi vrsti ofca podpredsednika. S tem, da je radi-čevec dr. Maček postal podpredsednik zbo»rnice, je storjen že velik korak naproti sporazumu z radičevci. Radičevci so tako indirektna priznali monarhijo. Sklicanje narodne skupščine Narodna skupščina je sklicana za jutri. Toda še ni gotovo, ali se bo seja vršila. Radikali trdovratno vztrajajo na stališču, da se seja ne sme vršiti, in javljajo, da boda skušali preprečiti sejo z vs'emi sredstvi. Radikalom gre v glavnem za to, da preprečijo izvolitev novega finančnega odbora. Ako bi se namreč izvolil nov finančni odbor, v katerem radikali s samostojnimi demokrati ne bodo imeli več večine, bi morala paeti kombinacija volilne vlade Pašić-Pribičević. Vlada namreč, ki bi ne imela večine v finančnem odboru, bi ne mogla voditi volitev. Sicer so tudi nekateri vladni pristaši mnenja, da se seja ne sme vršiti, ker je vlada v ostavki In ne bi imel kdo odgovarjati na vprašanja poslancev. Danes popoldne je bil na dvoru Ljuba Davidović in je vrnil mandat za sestavo koncentracijske vlade. Jovanovič je svetoval kralju, naj poveri kakemu politiku mandat za sestavo koalicijske volilne vlade. Pozneje je bil v avdijenci Davidović. ki se je posvetoval s kraljem glede delovanja zbornice. Otfinske volitve v Ptuju Popolna zmaga slovanskih strank LJUBLJANA, 21. Današnje «Jutro» prinaša naslednje poročilo o izidu občinskih volitev v Ptuju: Današnje občinske volitve so potekle mirno in v redu. Udeležba je bila prav lepa, zlasti pa so Nemci in nemskutarji delali z vsem pritiskom, da bi spravili na volišče zadnjega svojega pristaša. Kljub temu so doživeli uničujoč poraz. Kakor prej v Maribora in Celju, je končal nemški «plebiscit* tudi v Ptuju s popolnim neuspehom. Bajke o nemških otekih v jugo slovenskem ozemlfu je enkrat za vselej konec. Volilni akt je bil zaključen ob 5. urL Četrt ure kasneje so bili že znani rezultati. Vložene so bile tri liste: združena slovenska, socialistična in nemška, oziroma nemškutanka. Volilo je 774 votilcev, dobili ga so: lovenci 406 glasov, 20 mandatov Socijalisti 102 glasov, 1 mandat Nemci 264 glasov, 4 mandate Skupaj „ 774 glasov, 25 mandatov Izid volitev je vzbudil med slovenskim prebivalstvom Ptuja ogromno navdušenje. Spontano so se razvile po mestu narodne manifestacije s petjem in vzkli-kanjem kralju in državi. Na magistratu je za vihrala slovenska zastava, kmalu nato so bile v zastavah tudi druge slovenske hiše. Nemci m> se umaknili v Svoje domove Do incidentov ni prišlo. Borbo treh strank v Aittlffl Posredovalna vloga liberalcev LUtNl^LMM, 21. Osrednji urad (liberalne stranke izjavlja, da so razširjene govorice o predstojeći l&eralno-konservativni koaliciji neutemeljene. Res je, da so se v nekaterih volilnih okrajih sporazumeli liberalci s konservativci za skupen nastop pri volitvah, da se ne razpršijo glasovi v prid laburistom, to pa še ne pomeni n'kake koalicije. Gre torej le za lokalne dogovore, medtem ko osrednji urad liberalne stranke ni sklenil s konservativci nikakega dogovora. Kjer ne kandidirajo liberalni kandidati, smejo liberalni voiilci voliti svobodno po svoji vesti. Malo jih je, ki želijo koalicijo liberalcev in konservativcev. Vendar je ta nujno potrebna še spričo dejstva, da izmed treh velikih angleških strank si ne obeta nobena pri bližnjih volitvah odloči1ne večine. To priznava tudi najbolj liberalno glasilo «Mmchestcr Guardian*, ki toži, da je laburistična nestrpljivost kriva, da so si laburisti odtujili liberalce. Če dobijo, kakor se računa, konservativci veČino mandatov v novi zbornici, hodo prišli na krmilo in bodo vladali ne s pomočjo koalicije z liberalci, kar bi pomenilo sodelovanje liberalcev v vladi, temveč liberalci jim bodo nudili potrebno podporo, kajti težko je verjeti, da bi se laburisti odločili za podpiranje konservativcev. Značilno je za liberalno stranko, da mora igrati med dvema strankama posredovalno viogo, ki jo narekuje potreba. S tem je že več ali manj rečeno, da je liberalna stranka na Angleškem dovršila svojo nalogo. Vi^ck svojega plodonosnega dela je dosegla v letu 1918., ko ie bila uvedena ženska volilna pravica. V tem trenutku ni treba liberalni franki, da se bavi z borbo za svo'e principe. Sedanja njena naloga je, posredovanje med dvema strankama, ki se borita le na ekonomskem popriš.Ču; je to konservativna in laburistična stranka. _ tfemfte držtronoz^rsKe volitve se vršijo 7. decembra Razpust nemškega parlamenta BERLIN, 21. Pogajanja za razširitev vladne podlage, ki so trajala cele tedne, so se zaključila z neuspehom. Kancelar je poslal načelnikom demokratske in nemskonacijonalne stranke pismo, v katerem jim je pojasnil pogoje glede sodelovanja v vladi. Obrnil se je na ti dve stranki, ker je od njih bila odvisna rešitev vladne krize. Kancelar je zahteval od nemških nacijonalcev, da se zadovoljijo v vladi le s tremi ministri, in to tembolj, ker bi ostal v ministrstvu tudi Kanitz, sedanji minister prehrane. Od demokratov pa je kancelar zahteval, da privolijo v to, da ostane Gessler na .svojem mestu v ministrstvu. Včeraj zvečer se je sestal ministrski svet, da prouči odgovor obeh strank in ukrene tozadevno potrebne korake. Obe stranki sta odgovorili kancelarju negativno* in s tem dokazali, da nočete sodelovati v vladi pod imenovanimi po-goji. Zato je državni kancelar zaprosil predsednika republike, da razpusti državni zbor in razpiše volitve. Kancelarjevi prošnji je predsednik republike ugodil. Državnozborske volitve so razpisane za 7. decembra.__ Francoske Čete izpraznjujejo Dortmund BERLIN, 21. Wolffov dopisni urad poroča iz Dortmunda: Na podlagi odredb Dawesovega poročila je francosko-bel-gijska železniška uprava za ruhrsko kotlino predala danes železniško omrežje pri Dortmundu novi družbi nemških železnic. Vsa vojaška dela in predpriprave za izpraznitev Dortmunda, ki se bodo izvršile tekom jutraišniega dne, so končane. Radi odhoda francoskih Čet bo občinska uprava dobila zopet v posest 9 velikih šolskih poslopij, 5 palač in okoli 560 stanovanj. Francoske čete se bodo le deloma podale v Francijo. Štabno poveljništvo, ki se je nahajalo1 do sedaj v Dortmundu, je bilo preneseno v Essen. Kontrolna komisija je odkrila v Berlinu zaloge granat PARIZ. 21. List «Journal» dobiva iz Berlina: Preteklo soboto je izvršila med-zavezniška vojaška kontrolna komisija nepričakovano preiskavo v berlinskih industrijskih obratih. Odkrila je več tisoč različnih granat, katere je naročila nemška vlada. S tem je kršila poslednja obveznosti, ki jih je sprejela z versaillesko pogodbo. _ On. Nitli zagovarja v Kopenhagenu potrebo evropske zveze naređov Pravi mir bo prinesla le prava demokracija in svoboda KOPENHAGEN, 21. On. Nitti-ju, ki se nahaja ravnokar v glavnem danskem mestu, je bil prirejen slavnostni banket, kateremu so prisostvovale razne politične osebnosti, pisatelji, univerzitetni profesorji, novinarji itd. Napitnico na čast do-šlemu gostu je imel pisatelj George Brandes. Za tem je inrel on. Nitti predavanje pred dijaštvom kopenhagenske univerze, v katerem je podal svoje mnenje glede smernic, ki naj privedejo Evropo do pravega in stalnega miru. Rekel je, da ne reši sistem reparacij, ki si ga je zamislil Dawes, tega problema, ker bi ustvaril daljšo dobo negotovosti. Po njegovem mnenju so re-paracijske komisije in Društvo narodov zagrešeni organizmi, londonska In ženevska konferenca imata podlage le v iluzijah. Sicer je v moralnem oziru zaznamovati precejšen napredek v smeri svetov- nega miru. Toda cilj bomo dotsegli le na polju enakopravnosti med narodi, spoštovanja napram manjšim narodom in z bojem proti militarizmu in diktaturam. Hitri razvoj so dosegle Združene države potom carinske in politične združitve več držav, kjer biva več plemen, ki pa so vsa vezana z ameriškim idealom. Ali bi ne bilo mogoče priti tudi do evropskega ideala? Potrebno je torej.— po mnenju on. Nitti-ja — pričeti pri evropski carinski združitvi in z ustanavljanjem velikih in solidnih tržišč, ki bi popravili vsaj nekatere hude pogodbene krivice. Pravi mir bo vsklil le iz gibanja demokracije in svobode, ki se širi ravnokar po Evropi, in iz prostovoljne združitve medsebojnih interesov. Tako zvezno gibanje bi ime^o lahko svoje središče v nasledstvenih državah Avstro-Ogrske in v skandinavskih deželah. Če se ne bo Evropa gospodarsko utrdila, se bo vedno bolj približevala pogubi. Govor on. Nittija je žel burno odobravanje. Tek^m dneva je kralj Kristijan sprejel italijanskega parlamentarca v daljši zasebni konferenci. Lloyd Triestino naroča parnike v Antfiji LONDON, 21. Ladjedelnice v Glasgow-t so prejele od tržaškega Lloyda naročilo za zgradbo dveh pamikov, od katerih bo imel vsak fcOOO ton in bo vcl:al 87.000 lir šterlin (t. j. okoli 9 milijonov lir). Napad na poljsko misijo v Moskvi LENINGRAD, 21. Na glavnem moskovskem kolodvoru je prišlo med tajnikom poljske misije dr. Tarnov/skyjem, poljski n izvedencem dr. Morelkowsky-jem in potniki do prerekanja in naposled do spopada. Tajnik Tarnowisky in en potnik sta bila pri tem ranjena. Poslednji je moral iskati zdravniške pomoči. Sovjetske oblasti so aretirale vse osebe, ki so bile soudeležene pri incidentu, razen Tarnow-skega in Morelkow kega. Zastopnik kv>mi-sarrjata za zunanje zadeve, ki je bil obveščen o dogodku, je izrazil poljski nrsiji obžalovanje vlade ZSSR nad neljubim incidentom. _ Smrt indijskega fakiria — vzrok vstaje LONDON, 21. Iz Kalkute poročajo- da bi smrt nekega starega čarovnika kmalu povzročila ljudsko vstajo. Fakirja je poznalo že vse mesto, ker je skozi petnajst let slonel nepremično na oglu novega mestnega trga, ne da bi črhnil besedico. Veliko število trgovcev je bilo pripravljenih pokopati «sv^tega» fakirja na oglu, kjer je umrl. Toda oblast v a so nasprotovala tem željam, vsled česar so pričeli trgovci in množica z vstajo, ki je prisilila mestno oblast, da je ugodila trgovcem. Trgovci so zbrali znesek 300 mpij (okoli 2400 lir), s katerim bodo zgradili «svetnika na kraju njegove smrti svetišče. Krotilec zveri raztrgan od tigrov BAZEL, 21. V Frankfurtu se nahaja te dni znani cirkus Krone. Včeraj jc nudil v tem cirkusu Krotilec Siegfried številni publiki zanimivo predstavo s pomočjo tigrov in levov. Nepričakovano je eden izmed tigrov napadel krotilca ter mu prizadjal globoke rane po obrazu. Strah občinstva je bil nepopisen. V si'lnih mukah je krotilec Siegfried par ur pozneje podlegel zadobljenim ranam. Kako naj sa uredi šolsko vprašanje! Pod tem naslovom je priobčil ogrski Nemec vseučiliščn: profesor in bivši minister dr Jakob Bleyer velezanimivo razpravo. Po- snemljemo par odstavkov, j Pedagoško-psihoioško «amo ob sebi razum-| ljivo je, da se ne more tuje razlagati s tu^im, i nepoznano z nepoznanim. Le nespametnost ali zaslepljenost bo hotela otroku tuje mu pojme ali novo znanje podajati v novem tujem jeziku! Vsakemu trezno in naravno mislečemu človeku mora biti jasno, da s takim nepedagoškim postopanjem ne prihajata o ugodnega uspeha ne jezikovni, ne stvarni pouk, marveč da morata odreči oba. More se poučevati kak tuj jezik, toda le s poznano miselno in stvarn^ vsebino. Morem učiti nova znanstva, ali ved o le v že poznanem jeziku. Nasprotna metoda je nesmiselna. Pedagoško-psihološko samo ob sebi razumljivo je nadalje, da se moreta mladini resnična ljubezen in navdušenje vcepljali le za to, kar ji je razumljivo in kar učinkuje z neposredno toploto na dušo in fantazijo. Sedaj pa se zahteva pri nas, naj se domovinska zgodovina in zemljepisje ne poučujeta v materinem, ampak v državnem jeziku. Na tak absurden način hočejo vzbujati ljubezen in navdušenje za domovino in državni narod. Psihološko pa dosegajo seveda ravno nasprotno. Mi, ogrski Nemci, ki sta nam ogrska zgodovina in slavna prošlost sveta, prosimo iskreno: poučujte našo nemško mladino v zgodovini in zemliepisju v nje materinem jeziku! Kako naj drugače nje srce vzplamti v globoki, resnični domovinski ljubezni, v navdušenju za lepoto ogrske dežele, za veličino ogrske zgodovine?! Le tako urejena šola more biti vir sreče in blagoslova za mladino, predmet zaupanja in ljubzni od strani hvaležnih staršev. Kdor da ljudstvu šolo v materinem jeziku, si postavlja neminljiv spomenik ▼ njegovem srcu. Taka šola je gojiteljica čednosti, prave krščanske izobrazbe, ki se ne kaže samo v besedah, ampak tudi v tvorni domovinski ljubezni Vztra jati hočemo neomajno do zmage resnice, modrega spoznanja, pravičnosti! Tiste krščanske pravičnosti, ki uči, da ne smeš jemati ljudstvu, kar mu je Bog dal v svoji modrosti in milosti! Za to gre! Pravičnosti smo lačni in žejni. Le tegal Od nas tu, v Julijski Krajini, pa zahtevajo, da moramo biti hvaležni za — drugačno šolo! Učijo nas, da klic po pravičnosti zahteva, naj nam jemljejo, kar nam je Stvarnik dal — to da je rovarstvo in Sčuvanje, ki spada — na .zatožno klop! EMiVNE VESTI S „sIoveH&giT učiteljišča v Tolmina Pritožbe staršev. Iz Tolmina smo prejeli naslednji dopis: Nevednosti, ki se godijo na tem edinem ▼fl • kratkim govorom župan fttaeco. V«jf»-dinja ft ie odadravila mnodiH, ki ie kila zbrana pred mestno hišo, nato m je odpeljala k St. Justu, ai ogledala stolno cerkev ter , , , „„ ... . 1 poloiila velik lavor je v venec na spomlnaki slovenskem, zavoda na račun naših dijakov, kamen, postavljenem na čast v .vetoSl^oSi « Presegalo me,e m črnino je, da s. ni do padlim KSanomj pri tej priliki je danes oglasil Se mhče vsa, z besedico, da bi žel^ da bi «e jim postavil pri Sv. Juatu večji ■"» t A r»n/V4 n v« An «>/ a #vi% naUtn I Lr^ I - m * _ * izrazila ca to opozoril šolska oli za 50 stot. pisano potrdilo o 'stinitem prejemu 150 lir poslati na re£'strski urad v Tolminu (Ufficio rii Registro - Tolmino). Tudi Šolsko vodstvo f i to ni nič zmenilo. V Idriji je b;lo treba s potrdilom na imenovani urad, pa je v se dobro. Še ene stvari ne razumemo: Idrijskim realcem je bilo vm en'h tudi onih 30 lir, ki so ji plačali za telovadbo. V Tolminu amo za to prikrajšani. 39 lir pa je za dijaka Že lepa vsota. r Letos bi morali začeti s Kolskim poukom dne 16. oktobra , kakor je bilo javljeno v E ino«ti». Tik pred tem dnevom, t. 15. oktobra pa je bilo nenadema naznanjeno, da začne pouk šele 20. t. m. — Nekateri, ki so ca to zvedeli, so ostali doma, mnogo, mnogo njih pa je odpotovalo. Prišedši v Tolmin, so vsi iznenađeni zvedeli, da ni šol«. Tako se je »godilo že lansko leto dvakrat. In letos isto. Tudi 20. t. m. ni biio niči Dijaki, tudi oni, ki so se vrnili 15. t. m., so priromali z vseh strani; pa poči glas, da ne bo šole. Kako to? Ravnatelja še ni. Kaj naj storijo dijaki sedaj? — Uradno je bilo naznanjeno, da se odl*ži pouk za nedoločen časf — Kdo povrne dijakom denar, ki so ga o o trosili za pot? K dopisu ne stavimo nikakih pripomb, ker žc dopis siun dovolj jasno govori o razmerah mladenič, ki se je zdel vaščanom preoej sumljiv. Nosil jc jahalne hlače z usnja-timi gamaiami, na glavi planinski klobuk; s seboj te nosil pl aninsKo palico e srebrnim okovom, ki so jo pozneje našli blizu mesta, kjer je bil izvršen zločin. Na dan zločina se je neznanec ustavil v gostilni^ izdajal se je za lesnega agenta princa Wiadischgraetza, posestnika velikih gozdov v Jugoslaviji; naročil si je kosilo, a ko je da ga nekateri vaščani ______ _ nezaupno opazujejo, jo je naglo odkuril iz svopm pristranskim nastopom vzbudil' £ed tfo«tilne. Kmalu potem je bilo čuti strele. Oči-občinstvom večkrat nemire ter se ni pokazal vidno le t«jec srečal z orožnikoma, ki sta - - - ^ . i . , ' 1,1 - on ju je ustrelil. so orožniki tanislav Molk, nerje ene aH druge čete. Opozarjam na to!doma Planine. Ta ugotovitev jim je dala DEČEK za «or na «Stari policiji*. Dnevni red: zvišanje članarine, volitev odbora, slučajnosti. — Odbor. ^ K sreči nesrečne maknil težke poškodbe. iJc rešilne _ «n«»t» pokucam opisal nale nadloge, ne ostane glas vpifo- zdravnik rešilne postaje je dognal, da ima £ega Y puščavi Visoka gospoda naj bi že en- . Danes ob 20. odbozova seja 5*varno Pretreseno drobove to najbrž tudi krat uvidela, da so vse poti davčnih iztirje- storih _ V soboto. 2S t. m. ™uge notranje poškodbe, ro prvi pomoči je T8Jcev zaman, dokler ne prejmemo kake pod- —i.----t»I ponesrečenec prepeljan w mestoo boV pm Kdaj bodo rešene naše prošnje za pod- nišnico, kjer so ga »prejeli v nevarnem stanju poro? r Irirurgični oddelek. j Drugače ni pri nas nič novega. Bližajo se Kočijo podrta Sinoči okoli 18. ure ! dolgi zimski večeri. Naši mladini priporočamo, je neka kočija podrla v ulici Fabbri 13-let- *>l dobro Izrabila te večere to da bi se nega Antona Brazzanovich, stanujočega v uL izobraževala s čitanjem lepih knjig. Prosili bi G. Ciamician ŠL 6. Kočija*, ki sicer ni bil bi nas v tem času naša inteligenca kriv nesreče — deček je namreč, hoteč črez poučevala s predavanji._ cesto, pritekel ravno pred kočno — je pustil oda« MALA DRUŽINA, išče dekle za popoldansko delo od 1 do 7. Naslov pri upravništvu. 1357 MLEKARSKA ZADRUGA v St. Vidu pri Vipavi odda zgradbena dela parne žage in obenem v najem izvrševanje obrti. Načrti in troškovnik so v mlekarni na vpogled Pismene ponudbe naj se vložijo do 25. t. m zadrugi. Prednost bo imel oni ponudnik, ki bi obenem sklenil z zadrugo najemno j o-godbo. — NamestniŠtvo. 132i avlorizirana, sprejema noseće. ». Dobra BABICA, Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena Slavec. Via Giulia 29. 968 MLEKARSKE stroje za popoln obrat proda MUkarska zadruga v Zagorju pri št. Petru. Cena po dogovoru. Vpraša »e pri Ivanu Marinčič, Zagorje. 1320 ČISTI KRI SPORT Harenaika tekma med S. K «Val» « Me fta MDP - Opčine (8 s 2) Tekma se na igrišču S Točno ob 15.45 da sodnik g. Sama men je za pričetek igre. Igra prične : je odigrala v nedeljo, 19. t m. . lC «Val»-a. zna- dečka na tleh ter jo nsgio odkuril š kočijo. J BOrilM POFOCHa* Navzočni ljudje so dečku pomagali na noge ognUcekrmie...............0J)'d _______________________ _ v jako enjenem zavodu. Glede začetka šolskega hitrem tempu. Premoč je na strani «Val-a», ----, j.. • i.----i—al ^e posreči napadalni črti MT" žogo pred nasprotna vrata, a eha. Po treh izrabljenih kornerjih v pouka pa na, omenimo, tsljstvo zavoda upoštevati dejstvo, da dijaki P ne stanujejo stalno v Tolminu in da je zdru- i ® pot v Tolmin % velikimi stroški. da bi moralo ravna- le parkrat se renese rez uspena. prid «Val*-a zaznamujemo v 18. minuti prvi gosi za «Val>. V 19. to 20. minuti spet dva neizrabljena kornerja v prid «Val»-a. V 26. minuti drugi goel za «Val», kateremu slede v 3 minutah tretji to četrti goal. Polčas konča 0 v prid S. K. cVal*. to ker je tožil, da ga bok leva rama, ga je ____nekdo spremil v mestno bolnišnico. Tam je _ . ', ključnico to drug«, k sreči nenevsrne poškodbe " * * vedno na raznih deKh telesa- Sprejeli io ga v ki- >re- Va D'Aocia v iniu. včeraj je iskala na5e mesto vojvodinja Helena D'Aosta, foproga vojvode Emanuela Filiberta D'Aosta, kraljevega bratranca. Vojvodinja je dospela z ob 16.15 z rezultatom 4 vlakom ob 10.45 „a glavni kolodvor, kjer »o Ob 16.25 prične drugi polše*. Se vedno p jo ob zvokih vojaške godbe sprejeli zastopniki moč na strani «Val»-a. V 3« HiitttKi tfoaI vojaških to civilnih oblastev, številne tržaške «Val», kateremu sledi v razdalji dveh minut oset^K-rti, razna patrijotična udruženja z za- ft« eden. Po lepi kombinaciji se posreči MDP, stavami m nrapori ter velika množica občin- da v 7. minuti zabije prvi goel, kateremu sledi stra. Po spi-ejemnih ceremonijali se je roj- j v 10. minuti drugi V 11. minuti spet goal za vodinja s svojim spremstvom odpeljala v , «Val*. Sledi več neuspešnih napadov aa obeh nreslno hišo, kjer jo je v imecn mesta pc sdra- straneh. V 22. mtouti 8 to Tadnji gosi se «Val». i _ v rurgični oddelek. Morilec orožnikov Is Črnega kala prijet. -Morilec ima aa vesti ie druge zločine. Zdelo se je že, da bo zločin v Črnem kalu, katerega žrtvi sta bila orožniški podbrigadir Ripoltol to orožnik Bua, ostal nekaznovan. Zasledovanje morilca je bilo selo težavno, ker nihče ni vedel, kam je zločinec nameraval zbežali. Navzlic temu pa niso orožniki vrgli puške v koruzo, temveč so z mrzlično vnemo pričeli s poizvedovanjem, ki jih je v kratkem privedlo do popolnega uspeha. Ze začetkom preiskave je bilo dognano, da as je mudil v zadnjem času t Črnem kalu svstrl]ske krone . .0.0330 češkoslovaške krone . .6*20 dinarji ........«... .&3.10 lejf 1*90 marke ••*■•.••••*•• dolarji • ...••■•••«*«• 28 SO francoski franki....... • • • švicarski franki...... . . . .442,— angleški funti papirnati......103.20 BeneČijske (vojooškodolnske) obveznice . . 0"0310 60330 (68.6f> 8:1.36 13.40 23.-IŠ0.M 445.— 103.40 62.60 Mali oglasi SOB >BA, notranja, svetla, se odda dijaku sli uradniku. Via Commerciale S, Hi., vrata 8. 1351 ČEVLJARSKI «Yost šivalni stroj to pisalni * se pzod Forno št. 4. lata po ceni. Punta del 1356 Zlato, srebro, krone, platin, zobovje kupuje Zlatarna Albert Povii Trst, Via Mliilnl 46 (25) Odvajalno sredstvo za odrasle in otroke odvajalni: čokoladni bonboni T lekarnah po 50 cent. ** /k * sorodnikom, prijateljem In.znancem naznanjamo tužno vest, da je po dolgi £n mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti, zatisnila za večno oči naša ljubljena žena, mati, sestra itd. gospa Josipina Žnidersec roj. Bolko Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v četrtek, 23. t m., ob 2. uri, izpred hiše falosti Piazza Cespre Battisti St 5. GORICA, 21. oktobra 1924. Prof. Fran Znlderilt, soprog. m' Ana vd. LavreniK, Anton« Carmen, otroci. Harko. Uerka Lavrenčii, vnuka. Leopold iBolko« brat Josipina 2nlderSK. svakinja in vsi ostali sorodniki.