mm %> «»». LOVEG 9 * - . glasilo Lovske zveze Slovenije * & ačsB HITROMENJALNI NABOJNIK ZA LOVSKE KARABINKE »CZ« PREDNOSTI NOVEGA HITROMENJALNEGA NABOJNIKA: • enostavno, hitro in varno polnjenje in praznjenje puške • večja varnost - puška brez nabojnika je neuporabna • konice krogel ostanejo nepoškodovane • naboje ne nosimo več stresene po žepih, temveč varno in priročno shranjene v nabojnikih • za montažo hitromenjalnega nabojnika ni potrebna nobena predelava puške! Nabojnike lahko navabite v trgovinah z lovskimi potrebščinami ali neposredno pri izdelovalcu: ORODJARSTVO SALVI IZOLA, Klanec 2 TEL.: (066) 65-378 JOŽE ŠINIGOJ Bilje 135/a. Renče 65292 tel./fax. (065) 53-284 Trgovina Lovec Prešernova 17 Nova Gorica tel.: (065) 21-915 Nudimo vam vse za lov, ribolov in lokostrelstvo * Lovsko orožje in loke vseh vrst * Lovsko strelivo, krogelno in šibreno vseh kalibrov * Na zalogi imamo lovske kombinirke, šibrenice in ekspres bokarice (krogla/krogla) * Lovska oblačila: obleke, hlače, pumparice, srajce, kravate, nogavice, klobuke, jopiče, telovnike, pelerine, puloverje, lovske rokavice itd. * Lovsko obutev * Glinaste golobe, trap naboje, pokale, medalje in plakete * Vse optične pripomočke in montažne dele PUŠKARSTVO MILAN TOMAZINCIC Pijava Gorica 207 (prej Metelkova 1) 61291 Škofljica tel.: (061) 667-447 NUDIMO VAM: - vsa puškarska dela - vložne, podkalibrske cevi za šibrenice v kalibrih: .22 hornet .222 remington .223 remington 5,6 x 50 R magnum 7,6x39 - vstavljamo nove cevi v izrabljene cevi polrisanic - strelni daljnogledi in montažni deli Se priporočam! Prepričajte se, pri nas ne poznamo besede nimamo. Cene so ugodne! Delovni čas: vsak dan od 8.-18. ure IZ VSEBINE LCMžC glasilo Lovske zveze Slovenije, revija za lovstvo letnik LXXV., št. 9 september - kimavec 1992 Izdajatelj Lovska zveza Slovenije Tiska ga DELO - Tiskarna v Ljubljani. Poštnina je plačana pri pošti 61102 Ljubljana. UREDNIŠKI ODBOR: Glavni urednik Borut Ingolič Odgovorni urednik Boris Leskovic Andrej Dvoršak, Branko Galjot, Konrad Sajdl, Jože Perko, Marjan Toš Lektorica In korektorica Mojca Terseglav Tajnica uredništva Eva Strajnar Lovec izhaja praviloma vsak mesec. Ta številka je izšla v 24100 izvodih. Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/247-92 sodi LOVEC med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5% prometni davek. Naročnino je treba plačati vnaprej na žiro račun Lovske zveze Slovenije. Izvod revije stane 80 SIT Za druge naročnike je letna naročnina 920 SIT. Za tujino 55 DEM. Gradivo (tipkopis!) za objavo pošljite Uredništvu glasila LOVEC, Župančičeva 9 - p.p. 505, 61001 Ljubljana Telefon (061) 214-948. Nenaročenih rokopisov In slik ne vračamo. Cene malih oglasov: do 15 besed 200 SIT, od 15 do 25 besed 260 SIT, od 25 do 30 besed 340 SIT. Za vsako nadaljnjo besedo 12 SIT. Za člane lovskih organizacij v R Sloveniji velja polovična cena. Male oglase je treba plačati vnaprej na žiro račun Lovske zveze Slovenije, Župančičeva 9, Ljubljana: 50101-678-47158. Devizni račun 50100-620-010-25731 -3090/2 Telefaks: 061-217-994 Marjan Toš 242 In kaj zdaj? Boris Leskovic 242 1. strokovno srečanje skupine za lov - rjavi medved Blaž Krže 244 Strel, nastrel in iskanje jelenjadi Feri Poredoš 248 Srečanje slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov Lov, divjad in naš čas 251 251 Iz dnevnega tiska B. Leskovic 252 Rdeči seznami ogroženih živalskih vrst v Sloveniji Mnenja in kritike 253 J. Sterle, J. Škrlj 253 Ali sploh še obstaja pripravljenost za skupno reševanje odnosa »gozd-divjad«? F. Poredoš, E. Rečnik 236 O novi usmeritvi revije Lovec B. Krivec 258 Odprto pismo direktorju SGG Tolmin Povesti in doživljaji 259 Stane Lenardič 259 Nočni nepovabljeni gost Lovska organizacija 261 Meddržavno strelsko tekmovanje v LD Velika Nedelja - A. Kače 262 Pregled odstrela nekaterih vrst divjadi na območju ZLD Kočevje - B. Krže 262 Izobraževanje mladih v »ZLD notranjskega LGO« - M. Šajn 262 Uspela meddružinska strelska tekma - I. Brečič Jubilanti 263 263 Jože Moškon, 70-letnik 263 Ladislav Oklešen, 70-letnik 263 Ferdinand Božičnik, - 60-letnik 264 Emil Eržen, - 80-letnik Lovski oprtnik 264 264 Novo na našem trgu: Pribor za čiščenje in zaščito orožja - T. Urbas 265 Za lovce zanimiva strelska panoga - M. Šajn 266 Video kaseta Bela štorklja V spomin 266 Franc Dunaj 267 Adolf Bregar 267 Franc Erklavec 267 Franc Puc Lovska kinologija 268 268 PZP ptičarjev je bila tokrat v lovišču LD Lendava - V. Pirher 268 Strokovnost prodira na površje - M. Bauman 269 Predvidena legla lovskih psov - KZS SLIKA NA NASLOVNICI: September, zlasti njegova druga polovica, je čas lova na jelena v ruku, kar nekateri po zahtevnosti in vznemirljivosti uvrščajo v sam vrh lovskih doživljanj. Posnemanje glasov rukajočega jelena, za kar lovci običajno uporabljajo posebej obdelan volovski rog, mora biti čim nazornejše. To vrsto lova težko primerjamo z lovom srnjaka na klic, pri čemer se posnema paritveni glas srne. Srnjakovo ravnanje je povsem drugačno kot jelenovo odzivanje na domnevnega tekmeca. - Foto: Janez Konečnik In kaj zdaj? Življenje teče dalje. Tudi v slovenski lovski organizaciji! Čas beži, dogodki se vrstijo z neusmiljeno naglico; včerajšnji so že danes pozabljeni. Zdi se, da v slovenski lovski organizaciji marsikdaj pozabljamo, da smo se odločili za ustvarjalno medsebojno sodelovanje in za resno strokovno delo. Zlasti na to zadnje velikokrat zelo radi prisegamo, ko se soočamo z nekaterimi, ki imajo drugačne poglede na dogajanja v prostoru in ki nas zaradi nekaterih potez kritizirajo. Staro pravilo pravi, da je treba najprej pomesti pred lastnim pragom, šele nato pa se z metlo v rokah lotiti sosedovega. Polni smo besed in zveličavnih resnic, ki smo jih našli v zaprašenih knjigah nekje na zadnji polici, nočemo doumeti resnice časa, v katerem živimo in seveda tudi delamo. Čas pa je takšen, da ne dovoljuje enostranskih rešitev in dvomljivih potez. Gradimo lahko samo na argumentiranih resnicah, ki jih lahko tudi dokažemo. Žal nismo uspeli v celoti preseči ozkosti in okvirjev, ki nas tiščijo. Preveč je še stare miselnosti, da je to pač tako in nič drugače. Smo togi, zaprti pred javnostjo, nedovzetni za ustvarjalno kritiko in za dialog tudi takrat, ko so morda resnično ogroženi vitalni interesi organizacije, katere temeljni cilj je predvsem varstvo divjadi in narave, gospodarjenje z divjadjo, vzdrževanje ravnovesja v močno degradiranem naravnem okolju, usklajevanje interesov med uporabniki prostora in še bi lahko naštevali... Brez obotavljanja lahko sicer zapišemo, da nas ni treba biti sram nekaterih dosežkov. Hkrati pa lahko prav tako z vso upravičenostjo rahlo razmišljamo o nekaterih potezah, ki niso na mestu. Kljub veliki geografski raznolikosti Slovenije bi morali nekatere stvari reševati s pomočjo skupnega imenovalca. Lažje bi namreč prodrli z rešitvami, ki so na ožjih območjih sicer dobrodošle, vendar premalo utemeljene. Silimo z glavo skozi zid in ne vidimo okoli sebe. Zdaj ni časa za pretirano samoljublje in zaverovanost v dosežene rezultate. Treba se je takoj odpreti navzven, do strokovne in ostale javnosti. Brez strahu in sramu! Marjan Toš 1. STROKOVNO SREČANJE SKUPINE ZA LOV-RJAVI MEDVED V okviru skupnosti Alpe-Jadran deluje tudi V. komisija za kmetijstvo in gozdarstvo, ki ima različne strokovne komisije. Ena izmed njih je delovna skupina za lov, ki jo usklajuje Republika Slovenija. Na zadnjem sestanku te skupine (12. 3. 1992) v Veroni je bilo sklenjeno, da v Sloveniji organiziramo 1. strokovno srečanje skupine za lov - rjavi medved, na kateri bodo sodelovali tudi tuji strokovnjaki iz dežel Alpe-Jadran. Strokovno srečanje je organiziralo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, vodil pa ga je doc. dr. Miha Adamič z Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo. Potekalo je 29. 6. 1992 v dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Namenjeno je bilo oceni stanja današnje populacije rjavega medveda v tem prostoru in osvetlitvi problemov človek - medved. Naši in tuji strokovnjaki (skupaj več kot štirideset), so ocenili možnosti za nadaljnje širjenje te največje evropske zveri po naravni poti v čim širši alpski prostor. Foto Janez Černač, Diana Slovenski strokovnjaki (Miha Adamič, Marko Berce, Blaž Krže, Anton Simonič in Ciril Štrumbelj) so spregovoriti o problematiki varstva in gojitve v slovenskem varovalnem območju, o zakonskem varstvu medveda v Sloveniji, o vlogi in možnostih Slovenije pri naporih za ponovno širjenje v alpski lok in o strateških izhodiščih za spontano širjenje medveda iz osrednjega življenjskega območja proti severu in zahodu, o glavnih selitvenih smereh, »prepustnosti« koridorjev, o ovirah na poteh in problematiki za njihovo odpravljanje. Tudi strokovnjaki (udeleženci posvetovanja) iz drugih dežel Skupnosti Alpe-Jadran so poročali (v štirinajstih referatih) o stanju rjavega medveda, o škodi, ki jo povzročajo pri živini in o načinih poravnavanja. Vsi so pokazali veliko zavzetost in željo, da bi vzpostavili tri osnovne, čim manj ovirane naravne selitvene koridorje za medvede, ki vodijo iz našega osrednjega habitata v SZ Evropo. Edini so si bili v ugotovitvi, da je nujno potrebna učinkovita vseevropska akcija za rešitev medvedjega habitata tudi pri nas, kajti zaradi različnih človeških hotenj in načrtov (npr. pospeševanje ovčarstva na Kočevskem), pa tudi zaradi gradnje določenih mednarodnih cestnih povezav, je obstoj naše stabilne populacije že ogrožen! Ocenili so, da bomo lahko le z mednarodno akcijo uspeli ohraniti medveda pri nas in v vseh evropskih deželah, kjer še živi. Zato je treba takoj vplivati na oblasti vseh dežel, da bi že v kratkem prišlo do uradnega meddržavnega dogovora, ki bo omogočal izvajanje ukrepov v prid medvedu in tako dolgoročno zagotavljal obstoj te velike zveri na čim širšem evropskem območju. V ta namen so razpravljalci izvolili posebno skupino strokovnjakov, ki je pripravila krajšo »resolucijo« oziroma strokovno priporočilo, s katerim se bodo obrnili na vlade svojih dežel in jih prosili za upoštevanje tudi teh naravovarstvenih zahtev. DELOVNA SKUPINA ZA LOV-RJAVI MEDVED V. KOMISIJA ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO DELOVNA SKUPNOST ALPE-JADRAN PRIPOROČILO udeležencev sestanka delovne skupine za lov - rjavi medved, ki deluje v okviru V. komisije za kmetijstvo in gozdarstvo v Delovni skupnosti Alpe-Jadran, ki je bil 29. in 30. junija 1992 v Sloveniji, VLADAM DEŽEL ČLANIC DELOVNE SKUPNOSTI ALPE-JADRAN V prostoru Alpe-Jadran danes mnogi želijo ponovno zagotoviti življenjski prostor rjavemu medvedu. Strokovnjaki menijo, da taka možnost obstaja. Za ponovno naselitev rjavega medveda v prostor Alpe-Jadran je izrednega pomena prihodnost rjavega medveda v Sloveniji in na Hrvaškem, od koder se lahko širi. Sloveniji in Hrvaški pri tem pripada ključna vloga, saj je od ohranitve populacije rjavega medveda in njegovega življenjskega okolja v teh dveh deželah v celoti odvisno širjenje te vrste v Evropi. Delovna skupina za lov - rjavi medved zato priporoča vladam posameznih dežel članic Delovne skupnosti Alpe-Jadran in V. komisiji za kmetijstvo in gozdarstvo, naj zagotovijo naslednje: 1. V alpski prostor naj se medved naseli samostojno, zato pa potrebujemo učinkovito zaščiten habitat ter vzdrževano obstoječo populacijo medvedov v Sloveniji in Hrvaški. 2. V Sloveniji naj se ponovno razmisli o ohranitvi življenjskega prostora in populacije rjavega medveda. 3. V prostoru Alpe-Jadran je potrebno raziskati selitvene (potovalne) koridorje rjavega medveda in jih zaščititi. Prepreke za širitev medveda je potrebno odstraniti in jih narediti propustne. 4. Od Slovenije in Hrvaške bo ohranitev rjavega medveda zahtevala občutna sredstva, zato jima morajo druge dežele članice Alpe-Jadran tudi finančno pomagati. 5. Posamezne dežele članice naj poskrbijo za zaščito medveda in njegovega naravnega življenjskega habitata z ustrezno zakonodajo. 6. Dežele članice naj si s strokovnim delom prizadevajo, da bo javnost spremenila mnenje o rjavem medvedu in začela nanj gledati s simpatijo. Predvsem to velja za ciljne skupine kot so kmetje, turisti in drugi. Mag. Bernhard Gutleb izroča predsedniku Lovske zveze Slovenije ček za 70.000 ATS Na zaključni večerji, ki je bila organizirana za vse udeležence strokovnega posvetovanja v ljubljanskem hotelu Union, je predstavnik Svetovnega sklada za varstvo divjih živali WWF Avstrije izročil predsedniku Lovske zveze Slovenije inž. Brunu Skumavcu ček za 70.000 ATS. Vsota je darovana z namenom, da bi v primeru škode, ki bi jo utegnili povzročiti medvedi, lahko krili škodne zahtevke." Poudarjeno je tudi bilo, da je to le začetna vsota in da lahko v ta namen še pričakujemo tovrstno pomoč. Predsednik LZS pa je podoben ček (10.000 DEM) sprejel tudi za Lovsko zvezo Hrvaške, katere predstavnikov zvečer ni bilo več, zato jim je bil vročen naknadno. Ta prispevek pa je za iste namene izročil predstavnik Inštituta za biologijo divjadi (WGM) v Munchnu. Udeleženci 1. strokovnega posvetovanja o medvedu so si 30. 6. letos ogledali značilna medvedja območja na Kočevskem (na sliki) in Notranjskem. S tem dejanjem so predstavniki obeh naravovarstvenih gibanj jasno pokazali svojo pripravljenost zagotavljati določena jamstva za poravnavo škode, ki bi jo na selitvenih poteh izven osrednjega območja povzročili medvedi; le še od vlad sosednjih dežel je potrebno dobiti podobna zagotovila! Naslednji dan so si udeleženci ogledali tudi značilna slovenska območja rjavega medveda na Kočevskem in Notranjskem. Boris Leskovic * PS: Iz teh sredstev je LZS oškodovancem julija letos že povrnila škodo od medveda na drobnici (škoda je nastala v loviščih LD Drežnica, LD Ljubno ob Savinji in na območju Triglavskega narodnega parka). Škodni zahtevki so znašali skupno okrog 220 tisoč SIT. Strel, nastrel in iskanje jelenjadi Jesen je tisti del leta, ki za lovce pomeni največje obveznosti pri izpolnjevanju načrtov odstrela parkljaste divjadi. Ker se pri tem prepogosto dogajajo napake, deloma zaradi neznanja, deloma tudi iz drugih razlogov, smo se odločili, da objavimo nekaj odlomkov iz 20. knjige Zlatorogove knjižnice »Jelenjad II - Gospodarjenje«, ki bo izšla ob koncu letošnjega leta. Prevajalec Blaž Krže namenja avtorski honorar od tega članka v nagradni sklad letošnjega državnega prvenstva psov za delo po krvnem sledu. Uredništvo Lovca Važen del lovske pravičnosti je poudarjena zahteva, da mora biti smrt divjadi takojšnja in neboleča. Za dosego tega je poleg primernega orožja potreben tudi zanesljiv, natančen strel. Pravi lovec je le tisti, ki se zna obvladati in tudi odpovedati strelu, ki ne bi bil povsem zanesljiv. Preden se odločimo za strel, se prepričajmo, ali so izpolnjeni vsi zahtevani pogoji... Pred strelom Najprej se prepričajmo, ali je izbrana žival v primerni oddaljenosti, bolje rečeno, v taki bližini, ki omogoča zanesljiv strel. To pogosto ni enostavno, zato naj se začetnik vadi v ocenjevanju oddaljenosti v lovišču s tem, da si zapomni nekatera izrazita mesta oziroma točke (orientirje). Najprej oddaljenost oceni in potem še izmeri. To je še zlasti nujno na dolgih jasah. Običajni križ v strelnem daljnogledu nam pomaga razdaljo oceniti le približno. To je resnično uporaben pripomoček, ki ga lahko preverjamo ob vsaki priložnosti. 200 m je tudi meja za največjo oddaljenost za strel na jelena. O tem, ali se strelja prostoročno, s prislo-nom ali z naslonom, odločajo razmere v danem trenutku. V vsakem primeru mora lovec težiti k temu, da pri lovu na zalaz ali pri čakanju strelja s prislonjeno puško ali pa z naslonom, v res skrajnih primerih, s potrebnim obvladovanjem, pa tudi prostoročno. Pri lovu na pritisk ali pa pri zasledovanju obstreljene jelenjadi pa se prostoročnim strelom skoraj ne da izogniti. Povsem razumljivo je, da je potrebno lovsko-strelsko sposobnost in natančnost lovskega orožja skrbno preizkusiti že pred pričetkom lovske sezone. Kdor ima pogosto priložnost sodelovati na lovih na pritisk, se mora v streljanju na premično tarčo vaditi za poznejše streljanje na gibajočo jelenjad, pri čemer so seveda očitne razlike v hitrosti in oddaljenosti. V visokogorju moramo upoštevati, da pri strmih strelih navzgor ali navzdol lahko pride do previsokih zadetkov, zato moramo v vsakem primeru meriti nekaj nižje. Lovec naj se odreče strelom, če ni popolnoma miren. Kadar se divjadi približujemo po lastnih telesnih naporih in zadihani, je potrebno počakati toliko časa, daje mogoče oddati strel s potrebno zanesljivostjo. Lovsko mrzlico, ki sicer kaže na lovca in ne zgolj na strelca, moramo znati obvladati, šele nato lahko sledi odločitev za strel. V nasprotnem primeru nista zanesljiva niti strel niti natančno opazovanje dogajanja na nastre-lu. Neodvisno od strela samega si je potrebno mesto, kjer stoji divjad, čim natančneje zapomniti, da nam nastrela kasneje ne bo težko najti. Ko izbrano žival dobro ocenimo in se odločimo za strel, je potrebno še počakati, da se postavi v najugodnejši položaj, to se pravi, da je povsem odkrita, prečno stoječa in po možnosti z dvignjeno glavo. Pogled na divjad nam ne sme biti prekrit z vejevjem, grmovjem ali travo, kar sicer lahko vpliva na let krogle in učinkovitost strela. Glave naj divjad ne bi imela pri tleh, saj je sicer možno, da pri skoku in begu po strelu koža prekrije strelno, oziroma izstrelno rano. S tem se zmanjša krvavitev, kar otežuje zasledovanje po krvnem sledu. Nelovsko je streljati na zdravo, ležečo jelenjad! Kadar se vsi opisani dogodki, potrebni za pravičen strel, povežejo v celoto, kar seveda zahteva največjo pozornost, ne kaže pretiravati s predolgim merjenjem. Lovec mora biti med strelom miren, tako da lahko zazna tudi vsa dogajanja po strelu. Velik pomen, ki so ga prej pripisovali slišnemu udarcu krogle v telo, pa je danes, po raziskavah ustreznih inštitutov in ob hitrostih modernih krogel, vprašljiv. In kam je potrebno zadeti? Kot vemo, mora zadetek povzročiti hitro, nebolečo smrt, obenem pa kar najmanj poškodovati meso divjadi. To mora biti strel v oprsje, saj v prsnem košu ležijo najpomembnejši vitalni organi, krvotok in pljuča v povezavi s srcem, pa tudi glavno ožilje in živčni sistemi. Vsem tem zahtevam najbolj ustreza strel v zaplečje. Pravzaprav to ni strel v pleče oziroma lopatico, pač pa strel visoko za prednjo nogo, torej pri jelenjadi ena do dve dlani za lopatico, po višini pa nekako v sredino trupa. Star lovski izraz »strel v pleče« nima ničesar skupnega z lopatico (izraz je težko prevedljiv, pomen besede »Blattschuss« pa Šola za lovske tehnike ostaja Na zadnji seji komisije za izobraževanje in delo z javnostjo LZS so namenili največ pozornosti nekaterim aktualnim vprašanjem delovanja šole za lovske tehnike. Uvodoma je dr. Miha Adamič poudaril, da se je že končal drugi ciklus predavanj po novem sistemu in da je večina vpisanih slušateljev že opravila izpite. Predlagal je novo vizijo šole, kar je zaradi zanimanja za šolo, ki je v Sloveniji očitno veliko, nadvse pomembno. Treba pa bo razrešiti zlasti status šole v okviru lovske organizacije in poskrbeti za ustrezen sistem financiranja. Program in predmetnik šole bo treba prilagoditi vlogi in mestu diplomantov šole za lovske tehnike v lovski organizaciji. Predvidena je izdaja novih skeletnih skript, program šole pa naj bi v bodoče dopolnili še s terenskim delom. Člani komisije za izobraževanje in delo z javnostjo pri LZS so takšne usmeritve načeloma v celoti podprli, hkrati pa so izpostavili še nekaj zanimivih vprašanj, ki so povezana zlasti z vlogo lovskih tehnikov v lovski organizaciji. Za zdaj namreč ni kakšnega posebnega pregleda o tem, v kolikšni meri so diplomanti šole za lovske tehnike ustrezno angažirani v lovskih družinah. Njihovo znanje pa je potrebno še dopolnilnih vsebin, zato so člani komisije podprli zamisel o dopolnilnem izobraževanju oziroma usposabljanju. To naj bi nasploh postala utečena praksa v slovenski lovski organizaciji. Sicer pa so poudarili tudi pomen kakovostnega predmetnika in programa šole, o čemer bodo še razpravljali tako v komisiji kot tudi na Izvršnem odboru LZS. V teh prvih razmišljanjih o novi vlogi šole za lovske tehnike so tudi poudarili, da je treba za sprejem izdelati ustrezne kriterije, pri čemer naj se upoštevajo večinske želje, da se slušatelji šolajo za praktično delo in opravila v lovišču. V kratkem bo izdelan tudi poseben anketni list in opravljena anketa o angažiranju dosedanjih diplomantov šole za lovske tehnike v lovskih družinah oziroma Zvezah lovskih družin. Marjan Toš se pojasnjuje s tem, da so nekdaj sredino tarče označevali z drevesnim listom - Blatt; - op. prev.) Strel v zaplečje je strel v sredino prsne votline, ki zadene in pretrga močne, iz srca potekajoče žile in pljuča. Le strel v spodnjo polovico trupa lahko zadene srce, ki se s svojo konico dotika spodnje stene prsne votline; torej leži zelo nizko. Nastrel Prva misel, ki se utrne, potem ko divjad ne pade v ognju ali naši vidni oddaljenosti, je, da je treba ugotoviti in presoditi, kje je nastrel. Pa tudi lovcu, ki je videl, da se je jelenjad zgrudila, ne škodi, če že zaradi vaje najprej poišče nastrel (tam kjer je žival ob strelu stala) in presodi vse znake ter se šele kasneje, po krvnem sledu, poda proti uplenjeni živali. Po vsakem strelu počakajmo, da se iz našega vidnega polja oddalji tudi vsa druga jelenjad. Kdor se, ne da bi upoštevali to navodilo, takoj po strelu napoti na nastrel, se ne sme čuditi povečani splošni plašnosti jelenjadi. Strel jelenjad vedno moti, še posebej, če ima pogosto priložnost, da strel povezuje z lovcem. Po strelu je mir nujno potreben! Če smo streljali iz zaslona ali pa iz visoke preže, seveda lovčevo mesto ni treba posebej označevati. Samoumevno je, da mora lovec takoj po strelu tudi takoj ponovno napolniti puško! Vedno pa je potrebno ravnati tako, da mesto nastrela najdemo brez večjih težav. Če v okolici ni več jelenjadi in če nam okoliščine omogočijo sklepanje, da obstreljena jelenjad ni blizu nastrela, se počasi in zalezujoče približujemo temu mestu. Še posebej previdni moramo biti, če žival po nekaj skokih izgine v goščavi in po njenem obnašanju in vedenju po strelu ne moremo sklepati o njeni skorajšnji smrti. Kadar veter vleče v smer te goščave, je bolje, da nekaj časa ne gremo na nastrel, razen če nas v to ne sili nastopajoča tema. Če zagledamo obstreljeno žival, ki leži v bližini nastrela in se poskuša odvleči, se ji pazljivo približajmo in oddajmo usmrtilni strel (najbolje v prvo tretjino vratu). V vsakem primeru se mestu nastrela približujmo previdno, šolanega psa pa odložimo nekaj prej. Pogosto že nekaj korakov stran zagledamo odtise parkljev, skrbno pa se posvetimo tudi drugim znakom na nastrelu. Vsako najdbo takoj označimo z odlomljeno vejico in iščemo naprej. Vsaka posamična, odstrižena dlaka je pomembna in dragocena! Dlake skrbno pobiramo in vstavljamo ali za klobuk ali pa med dva lista papirja, vse dokler ne najdemo še drugih znakov, kot so npr. kri, vsebina vampa, drobci kosti in podobno; skratka vse, kar nam pomaga k sklepu o mestu zadetka. Kadar pa na nastrelu sami ne najdemo ničesar ali pa ni- STEKLINA NA OBMOČJU SLOVENIJE Od 1. do 31. marca 1992 je bilo z območja 39 občin v naši republiki laboratorijsko preiskanih na steklino 107 živali in sicer: 47 lisic, 18 psov, 24 mačk, 7 primerov srnjadi, 7 kun, 2 dihurja in 2 jazbeca. Odsek za virologijo Veterinarske fakultete v Ljubljani je ugotovil steklino pri živalih z območja 19 občin in sicer: Cerknica (1 in 1 mačka), Idrija (2), Kočevje (1), Litija (1), Ljubljana Vič-Rudnik (2), Mozirje (5 in 1 pes), Novo mesto (3), Postojna (1 jazbec), Ptuj (1), Ribnica (1 in 1 dihur), Sežana (2), Šmarje pri Jelšah (1), Trbovlje (2), Trebnje (1), Velenje (1), Vrhnika (2), Zagorje ob Savi (4) in Žalec (2). Ljubljana, 2. 7. 1992 Od 1. do 31. julija 1992 je bilo iz območja 36 občin v naši republiki laboratorijsko preiskanih na steklino 71 živali in sicer: 40 lisic, 12 psov, 7 mačk, 4 glave srnjadi, 2 kuni, 1 gams, 1 jelen, 1 dihur, 1 podgana, 1 podlasica in 1 jazbec. Odsek za virologijo Veterinarske fakultete v Ljubljani je ugotovil steklino pri živalih iz območja 11 občin in sicer: Celje (1), Grosuplje (1), Idrija (1), Litija (1 glava srnjadi), Logatec (1), Postojna (1 in 1 kuna), Ptuj (1 mačka), Ravne na Koroškem (1), Ribnica (1), Sežana (1) in Slovenske Konjice (1). Ljubljana, 5.8.1992 dr. Armin Tomašič, dipl. vet. (republiški veterinarski inšpektor) smo povsem prepričani, da smo na pravem nastrelu, se poslužimo pomoči šolanega psa. Dobro izšolan in voden pes bo na svoj način preiskal nastrel in nam nakazal morebitne znake. Ko je vse to opravljeno, lahko s psom pregledamo tisti del sledu, na katerem smo še videli bežati jelenjad, da se prepričamo, ali krvavi. Dolžina tega sledu je odvisna predvsem od preglednosti v okolju. V čistem, gozdnem sestoju je to lahko 30 do 40 in več korakov, v goščavah pa iskanje prekinemo po 10 do 15 korakih, tudi če ne najdemo krvi! Na podlagi celotnega predhodnega dogajanja - strel, znaki, odtisi, dlaka, kri in podobno - najprej poskušamo presoditi mesto zadetka, potem pa se lotimo iskanja. Kadar po znakih na nastrelu zanesljivo sklepamo, da streljana žival ni šla daleč in da je že mrtva, ta zaporednost dogodkov ni potrebna. Vendar pa smo o tem lahko zanesljivo prepričani le, če smo slišali, da je streljana jelenjad padla. V vseh ostalih primerih storimo veliko napako, če ne počakamo dovolj dolgo, da žival premine ali da se ji rana razboli. Če nimamo primernega izšolanega psa za delo po krvnem sledu, potem moramo poskrbeti, da tak pes čimprej pride, tudi nekaj zanesljivih lovcev pokličemo, ki bodo pomagali pri zasledovanju. Slednje je še zlasti pomembno, če pričakujemo, da bo pes obstreljeno jelenjad moral še pognati in zaustaviti. Praviloma s psom iščemo tudi kadar domnevamo, da je vsa stvar že končana; že zaradi tega, da psu damo priložnost sledenja! Tudi kadar po strelu in na nastrelu ni nikakršnih znakov, po katerih bi sklepali, da je žival zadeta, računajmo, kakor da je zadeta in se prehitro ne zadovoljimo z ugotovitvijo, da je bil strel zgrešen. Torej naj bo iskanje brez preverjanja s psom zgolj redka izjema! Povsem samoumevno je, če na primer ob večernem čakanju pri dobri svetlobi jelenjad nakaže strel, po katerem sklepamo, da bo kmalu mrtva. V takih primerih jo moramo poiskati še isti večer, kar je zlasti nujno v toplem vremenu! Kadar moramo zapustiti mesto na-strela in iti po pomoč, ga nikakor ne smemo pozabiti dobro označiti, kot je bilo že opisano. Iskanje (zasledovanje) Za načrt poteka iskanja je možno, glede na različne učinke strelov in okoliščin, podati le nekatera osnovna pravila, katerih spoštovanje je odločilno (pomembno) za končni uspeh. Najvažnejše pravilo za vsako iskanje obstreljene divjadi pa je stvar prepustiti potrebnemu času, ne smemo prehitevati, imeti moramo potrpljenje in biti dovolj previdni. Vsako zaletavo dirjanje po krvavem sledu za preveč vnetim psom je v temelju zgrešeno! Pes na slednem jermenu mora delati mirno, nakazovati vsako kri in druge znake, pa tudi vodnik si mora prizadevati, da svojo mirnost prenaša na psa. Vse skupaj se prične že z odvijanjem slednega jermena. Čas, potreben za to delo, naj bi služil koncentraciji vodnika in psa. Potem ko se temeljito preišče nastrel, naj bi se dober pes čvrsto »prisesal« na sled. Tudi kadar obstreljeno jelenjad vidimo še kasneje, na drugem mestu, naj se iskanje prične vedno na nastrelu. Samo tu si lahko vodnik ustvari ustrezno podobo o mestu zadetka in odredi nadaljnje ravnanje. Izkušen vodnik bo sicer poslušal samozavestne in prepričljive trditve lovca-strelca, svoje ravnanje pa bo podredil predvsem lastni presoji. Na vprašanje, kdaj pričeti z iskanjem, zaradi različnosti učinkov različnih strelov ni mogoče podati splošno veljavnega odgovora. Kadar je na voljo dovolj časa - praviloma pa naj bi bil ta pogoj vedno izpolnjen - z zasledovanjem ne pričnemo prej kot 3 ure po strelu! Pri smrtnih strelih imamo s tem poroštvo, da bo žival že mrtva ali vsaj nesposobna za beg; če pa že do njega pride, bo kratek, pes jo bo zaustavil in s tem omogočil usmrtilni strel. Ta strel, še zlasti v goščavah, lahko odda le vodnik psa! Lovci, ki so obkrožili goščavo, v primeru, da pes laja na mestu, nikakor ne smejo zapustiti določenega jim stojišča, da bi se približali obstreljeni jelenjadi oziroma psu. Tako ravnanje lahko pripelje do hudih nesreč! Razen tega je v goščavah stalna nevarnost, da drobec razletele krogle zadene psa. Tak dogodek je nedvomno neprijeten, saj vsak vodnik zanesljivo meni, da se njemu kaj takega ne bi moglo zgoditi. Le v primeru, da obstreljena jelenjad zapusti goščavo, naj bi jo poskušal upleniti eden od zunaj stoječih lovcev-pomočnikov (»zastav-Ijačev«). V določenih razmerah se da v grobem potek zasledovanja sicer predvidevati, vključno s potrebnimi ukrepi. Pričnimo z najslabšim možnim strelom, to je strelom skozi gobec. Ta žival je obsojena na mučno smrt. Ker ima zcfrave vse organe in noge predstavlja iskanje takšne živali eno najzahtevnejših nalog. Krvavitev se ji kmalu ustavi, tako da se moramo zanesti le na dobrega psa. V vsakem primeru je potrebno predel, v katerem se nahaja, zapreti s toliko lovci, da goščave ne more zapustiti neopažena. Izkoristiti je treba vsako, tudi najmanjšo možnost za strel, obenem pa najbolj skrbeti za varnost ljudi! Pri strelih v vrat so pogoste prestreli-tve sapnika ali požiralnika. Često je ob tem, zlasti z uporabo sodobnih krogel, prestreljeno kar oboje, zato žival pogine po nekaj urah. Kadar pa je pretrgan le požiralnik, jelenjadi ne smemo vznemirjati prezgodaj. Po treh urah pa jo običajno pes hitro zaustavi. Kadar po znakih na nastre-lu sklepamo na strel za pleče, je žival že mrtva, še preden lovec natančno pregleda nastrel. Kljub temu pa z iskanjem pričnemo šele po nekaj urah in s tem damo priložnost za delo tudi psu. Ob ugotovitvi, da gre za strel v jetra, lahko računamo s tem, da se je žival po nekaj 100 korakih ulegla in da bo zjutraj že zanesljivo mrtva. V takem primeru je ne smemo pričeti iskati preden ne potečejo vsaj tri ure, če pa se po tem času pred psom še dvigne, jo bo ta kmalu zaustavil. Pri strelih v mehko po možnosti počakajmo dlje kot tri, štiri ure, preden se lotimo iskanja. Tovrstni zadetki učinkujejo zelo različno, zato izkoristimo najmanjšo priložnost za drug, usmrtilni strel. S tem lahko skrajšamo čas največkrat dolgega zasledovanja. Pogosto je to povezano z gonjo, saj psa odpnemo na zadnjem toplem ležišču ali pa ko se bo ranjena jelenjad dvignila tik pred nami. Streli v ledje učinkujejo podobno kot streli v jetra. So pa dosti bolj boleči, zato se jelenjad prej uleže in prej ustavi pred psom. Tako zadeto žival lahko pričnemo iskati že po treh urah. Pri strelih v noge se staro pravilo glasi: Takojšnja gonja! To pa je dosti lažje reči kot storiti, saj psa največkrat nimamo pri roki, da bi ga takoj spustili za tako obstreljeno, bežečo jelenjadjo. Razen tega se jelenjad, predvsem po obstrelitvah v prednjo nogo, pogosto zaustavi šele po daljši gonji, ko jo je lovec izgubil iz vida in sluha. Jelenjad, ki je bila v noge obstreljena popoldne, sem vedno iskal šele naslednji dan, to pa predvsem zaradi izkušenj, da taka žival ponoči praviloma ne gre daleč in jo je naslednji dan dosti lažje zaustaviti, saj je zaradi razbolele rane tudi okornejša. Vendar so tudi pri tem izjeme. Pred iskanjem jelenjadi, obstreljene v noge, je tudi potrebno poskrbeti za dovolj lovcev, ki naj zapirajo goščavo. Kadar je jelenjad obstreljena v suhem vremenu, ki pa se obrača na močnejše deževje, z iskanjem ne kaže odlašati, pač pa ga moramo pričeti čimprej. Nekoliko zaradi strahu, ker bi močan dež odplaknil kri in otežil delo psu, pa tudi zaradi drugih neprijetnosti, ki jih prinaša mokra goščava. V snegu je o vedenju obstreljene jelenjadi razumljivo lažje sklepati kot sicer. Tudi v takih razmerah lahko z iskanjem pričnemo prej. Pravzaprav celo moramo, še zlasti kadar kaže na ponovno sneženje. V sveže zapadlem snegu lahko obstreljeno jelenjad poiščemo tudi brez psa. To je izjemno zanimivo de- V SEPTEMBRU dovoljuje zakon lov na vso nezaščiteno divjad (lisica, pižmovka, siva vrana, sraka, šoja) ter na tu navedeno in prikazano divjad, če je seveda odstrel planiran in lovska organizacija (LD, ZLD, LZS, OZD) s svojim sklepom lovne dobe na kako divjad ni skrajšala oziroma lova ni povsem prepovedala. ^ navadni jelen-samec in jelen damjak-samec muflon oven In muflonka ter jagnje košuta navadnega jelena divji prašič In tele ter (odstrel vodeče svinje damjakova košuta in tele je prepovedan do 15. 9.) gamsja koza gams kozel In mladič srnjak jazbec srna In mladič polh od 25. 9. X >r y * y mlakarica, črna liska, fazan regeljc, kreheljc gozdni jereb-petelin golob grivar, grlice veliki kljunač in kozica 16. IX. vzide ob 7.00 in zaide ob 19.37 26. IX. vzide ob 7.18 in zaide ob 19.13 1 = 3. IX., vzide ob 15.11 zaide ob 22.45 © = 12. IX., @ = 19. IX., vzide ob 19.21 vzide ob 23.01 zaide ob 7.23 zaide ob 15.22 26. IX. lo, vendar le, kadar smo prepričani, da se žival ne bo več dvignila z ležišča. Razen na sled moramo ob tem paziti tudi na okolico. Ranjena jelenjad se praviloma uleže tako, da ima pogled obrnjen v smer, iz katere je prišla. Obstaja pa tudi možnost, da pred ležiščem napravi povraten sled. Vedno moramo računati z možnostjo, da bo žival ležala tik ob sledu. Zlasti poleti ali zgodaj jeseni je po večernih strelih pogosto težka odločitev ali iskati ali ne. V toplem vremenu je nevarnost, da se meso težke velike divjadi vname in propade. Pred mnogimi leti sem pri prijatelju v gozdarski upravi Sieber zvečer obstrelil košuto. Tamkajšnji vodja urada se je potem, ko smo ugotovili, da je žival odskočila v goščavo, odločil, da bomo z iskanjem pričeli šele naslednje jutro. Ko pa smo prišli na nastrel, je od tam odskočil trop prašičev. Ti so košuto skoraj povsem požrli. Ob tem moram poudariti, da se iskanje obstreljene jelenjadi le redkokdaj ujema z idealnimi razmerami. Ob današnji vrednosti mesa jelenjadi se je potrebno iskanja lotiti tudi ponoči, še posebej tam, kjer so tudi divji prašiči ali pa kjer grozi nevarnost, da bodo mrtvo jelenjad ob-žrle lisice. Če že moramo, je priporočljivo, da se »nočnega« iskanja lotevamo le s starejšimi, šolanimi in izkušenimi psi, saj s svojim umirjenim vedenjem v mnogočem prispevajo k delu vodnika. Seveda pa je samoumevno, da zaradi teme prekinjeno iskanje nadaljujemo šele naslednji dan. Kadar je iskanje zaključeno brez uspeha, lo-vec-strelec izgubi pravico uplenite-Ija; in če je ta žival uplenjena kasneje, za uplenitelja velja tisti, ki je oddal zadnji strel. Samo tisti, ki je jelenjad obstrelil, a jo nato zagrizeno iskal tako dolgo, da jo je našel ali pa ugotovil, da ni nobenih izgledov, da bi jo izsledil, velja za lovsko-pravičnega lovca na jelenjad. Delo po krvnem sledu je tako zahtevno, da vsakemu navdušenemu lovcu pomeni izjemen doživljaj. Polno je presenečenj in nepredvidenih težav, pogosto zahteva največje napore, nudi pa tudi največje lovske užitke in zadovoljstvo. Moj prvi nadrejeni in učitelj, nadgoz-dar Bekker v Hochgeissu je imel dobrega psa hanovrčana, s katerim sem smel nekaj časa zasledovati tudi sam. Prvo poročilo, ki sem ga o tem psu napisal za lovski časopis Wild und Hund, je opisovalo dolgo zasledovanje, ki se je končalo z uspešno gonjo. Kako ponosen sem bil na to, saj sem bil star komaj 18 let! Od tistih dni sem opravil mnoga iskanja, dostikrat pa pri njih le sodeloval. Ne bi pa želel nikoli zamuditi trenutkov, ko sem povsem izčrpan s psom prišel do mrtve divjadi v goščavi. Med najgloblja lovska doživetja sodijo dogodki, ko dobremu prijatelju ali lovskemu gostu, ki je poln dvomov in skrbi prebil dolgo, nemirno noč, po uspešnem iskanju v pr- Na seji Aktiva SLPZ in rogistov po končanem osemnajstem srečanju pevcev in rogistov v Klani, 8. junija lani, je bilo sklenjeno, da bo naslednje, 19. srečanje v Murski Soboti. Prekmurski lovci bodo namreč tedaj praznovali 70-letnico prekmurskega lovskega društva in 20-letnico prekmurskih lovskih rogistov. Tedaj v Klani verjetno nihče ni slutil, da nas le še dobra dva tedna ločita od dogodkov, ki bodo z zlatimi črkami vem jutranjem soncu z lovskim rogom sporočiš, da si našel jelena... Nepozaben ostaja moj hanoveranec Jocker iz psarne Tassiu, zanesljiv in izjemno oster pes. Po vsaki gonji je tako ostro zaustavil ranjeno divjad, da je bilo dovolj časa za previdno, preudarno približevanje. Če je le imel priliko, je žival tudi podrl na tla. Dih mi je zastal, ko je nekoč obkrožal obstreljeno košuto, ki se mu je umikala po soteski, se s cestne brežine pognal nanjo, jo zajahal, se ji zagrizel v tilnik in jo držal, dokler se ni umirila - mrtva. zapisani v zakladnico slovenske zgodovine. Lepega sončnega jutra že kar težko pričakovane sobote 6. junija 1992 so vse poti vodile lovce-pevce in rogiste v Prekmurje, v Mursko Soboto. Transparenti na vpadnicah v mesto so bili prvi pozdravi domačinov prihajajočim lovcem, pevcem in rogistom. Na križiščih postavljeni lovci domačini jih usmerjajo proti Trstenjakovi ulici, kjer stoji mogočna stavba III. SEZNAM NASTOPAJOČIH: Lovski pevski zbori: 1. Lovski oktet Suha krajina 2. Škofjeloški LPZ, Škofja Loka 3. LPZ LD Škale 4. Lovski oktet Peca-Me-žica 5. LPZ Bela krajina 6. LPZ ZLD Zasavje 7. SLPZ Doberdob 8. LPZ Medvode 9. LPZ Zlatorog, Vipava 10. LPZ Dekani 11. Lovski oktet Podgorje 12. LPZ Globoko 13. LPZ ZLD Prekmurje 14. Mešani LPZ Matko La-ginja, Klana Zbori lovskih rogistov: 1. Prekmurski rogisti 2. Ptujski rogisti 3. Rogisti LD Muta 4. Savinjski rogisti SK ZLD Celje 5. Celjski rogisti 6. Notranjski rogisti 7. Zasavski rogisti 8. Rogisti Novo mesto 9. Pohorski rogisti - Hoče 10. Domžalski rogisti 11. Rogisti iz Obrajne (Hal-benrain) 12. Rogisti iz Modincev (Mogersdorf) Srečanje slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov Feri Poredoš osnovne šole. Tu jih že čakajo člani predsedstva in izvršnega odbora ZLD in jim izrekajo dobrodošlico. Vodijo jih v šolsko jedilnico, kjer jih po ustaljenem običaju čaka skromen zajtrk. Po zajtrku se prično zbirati v prostorni, lepo okrašeni večnamenski dvorani, kjer vsaka skupina prejme bloke za kosilo, jubilejne značke in biltene. Vstopa tudi vse več gledalcev, klopi na galeriji se polnijo. Kmalu po deveti uri se razporedijo rogisti za skupno vajo, zatem še pevci. Vodje zborov, nastopajoči ter poslušalci z zadovoljstvom ugotavljajo, da je dvorana akustična, zvoki lovskih rogov in pesmi iz lovskih grl donijo enkratno lepo. Za vaje posamičnih nastopov so zborom na voljo učilnice, vendar jih le redki rabijo. Pripravljeni so, ne more jim spodleteti! Ob desetih se srečanje uradno prične. Prvi nastopijo združeni zbori ro-gistov, dirigent pa je Jože Grlec, umetniški vodja domačih rogistov. Ubrano zaigrajo tri melodije: »Dvajset let rogistov Prekmurja« Jožeta Grleca, »Mi smo lovci« Radovana Gobca in »Pozdrav lovini« Daneta Namestnika. Nato nastopijo združeni pevski zbori, dirigent je Franček Zver, umetniški vodja domačih pevcev. Zapojejo tri pesmi: »Pozdravljeni nam lovci vsi« Ubalda Vrabca, »Lovska« Frana Venturinija in »Sejaj žito« Vladimirja Močana. Po skupnih nastopih rogistov in pevcev prvi spregovori predsednik skupščine ZLD Prekmurje, Franc Farič. Z izbranimi besedami pozdravi glasnike slovenske lovske kulture - pevce in rogiste, še posebno pa člana predsedstva Republike Slovenije dr. Matjaža Kmecla, podpredsednika skupščine Lovske zveze Slovenije Zorana Lešnika, predsed- nika skupščine občine Murska Sobota Andreja Gerenčerja, predsednika Skupščine občine Lendava Cirila Pucka, predsednika Izvršnega sveta SO Murska Sobota Ivana Obala in druge goste in poslušalce. V nadaljevanju poudari, da devetnajsto srečanje SLPZ in rogistov ni pomembno le po tem, da sovpada s praznovanjem visokega jubileja or-ganizranega lovstva v Prekmurju, 70-letnice Prekmurskega lovskega društva, 20-letnice prekmurskih lovskih rogistov, 20-letnice Društva za varstvo okolja in devetim srečanjem lovcev treh dežel Panonija, temveč in predvsem ker je prvo v samostojni neodvisni Republiki Sloveniji. Odločno zavrača očitke, ki letijo na našo organizacijo, češ da smo lovci le klub strelcev. Dejstvo je, da člani te organizacije nosimo v sebi plemenito poslanstvo, v prvi vrsti varstvo in gojitev divjadi, se zavzemamo za varovanje vse žive narave, umno gospodarjenje z divjadjo itd. Poleg vsega pa je lov tudi kultura! Lovska pev- Dr. Matjaž Kmecl govori zbranim pevcem, rogistom, gostom in množici poslušalcev. Nastop zbora prekmurskih lovskih rogistov ska in glasbena kultura ne sme ostati znotraj določenega kroga ljudi, ampak se mora čimbolj manifestirati navzven, med široke množice. Ta zvrst kulture mora dobiti svoje mesto v naši domovini kot sestavni del vsesplošne narodove kulture. Uspeh pa ni odvisen le od vas, ki stojite v vrstah pevcev in rogistov, ampak od nas vseh, celotne slovenske lovske organizacije. Vsi moramo podpirati prizadevanja, da se vaše vrste številčno okrepijo in poskrbeti za primerne materialne pogoje vašega delovanja. Na koncu se je predsednik Farič v imenu ZLD Prekmurje zahvalil vsem nastopajočim, gostom in poslušalcem za njihov prispevek na 19. srečanju SLPZ in rogistov z željo, da bi z naravo skladni zvoki njihovih rogov in ubrani glasovi iz njihovih grl še dolgo objemali slovenske ravnice, doline in hribe, polja in gozdove in se slišali tudi preko meja naše domovine. Drugi je spregovoril Zoran Lešnik. Rekel je, da Slovenci radi pojemo. Imamo dovolj narodnih, ponarodelih, umetnih, modernih, a žal tudi izumetničenih pesmi. Imamo tudi pevce, takšne in drugačne, imamo pevska srečanja in festivale. Za nas lovce so zlasti pomembna takšna srečanja, kot je današnje in katerih začetek je bil v Globokem, se nadaljeval v Podgorju pod Uršljo goro pa v drugih krajih naše domovine. Spodbudno je, da domala vsako leto, ob vsakem novem srečanju nastopi kak nov zbor, oktet ali sestav rogistov, res pa je tudi, da nekaterih ni več zraven, na primer lovskega okteta ZLD Maribor, ki je bil organizator petega srečanja, pevcev iz Kungote in morda še katere skupine. In če so bila v začetku srečanja omejena le na Slovenijo in zgolj na pevske zbore, so se jim kaj kmalu pridružili tudi rogisti pa slovenski lovci-pevci iz zamejske Koroške in Doberdoba ter pevci iz sosednje Hrvaške. Tako imajo ta srečanja tudi mednarodno obeležje. Nedvomno si vsi želimo, da s srečanji nadaljujemo tudi v bodoče in da morebitna drugačna organiziranost lovstva teh srečanj ne bi prekinila. Tretji je, po navdušenem ploskanju vseh navzočih, spregovoril dr. Kmecl. Po uvodnem pozdravu lovcev in drugih prisotnih je pretežni del svojega govora posvetil ekološkim gibanjem in lovski kulturi. Dejal je: Ekološko gibanje - v Sloveniji ga je začela organizirati zelena bratovščina - je moralo nastati zaradi vse slabšega odnosa človeka do narave. Če bi ravnal s svojo naravo drugače, potem tega gibanja ne bi bilo treba. Lovci ste živeli zmeraj v nekakšnem sonaravnem odnosu do sveta. Človek je danes, oborožen z vso tehniko, kakršno ima, absolutni gospodar narave. Ni težko pobiti vsega živega, kar pride pred puško, in vendarle ravnate tako, kot je povedal vaš predsednik, gospod Farič, da nočete biti »klub strelcev«, temveč klub spoštovalcev in varstvenikov narave. To pa je izjemno dragocena, lepa in poštena ideja, ki živi v vaši organizaciji. Zato tudi ni prav nič nenavadnega, da so se prve organizirane oblike varovanja narave kot zavestne ekološke dejavnosti spočele prav v okviru vaše organizacije. Pred dvajsetimi leti se je tu, v Prekmurju, na pobudo lovcev izoblikovala skupnost za varstvo narave, ki se je pozneje preimenovala v društvo. Poleg dobre in čiste narave, katere del smo, in ki nam bo, če jo bomo spoštovali, še naprej dajala lepo in bogato zavetje v našem življenju, nam je v prihodnje nujno potrebna tudi kultura. Prav zdaj vidimo, kaj v tem našem bližnjem prostoru pomeni, če je kultura samo navidezna reč, če se skriva za njo ničkoliko neumnega sovraštva, človeške nadutosti in vsega tistega, česar ne cenimo in česar civilizacija ni potrdila kot pravo. Zato ni čudno, da se je istočasno, ko se je pričelo gibanje za varstvo narave, tudi med vami lovci začelo posebno kulturno gibanje. Pred dvajsetimi leti si gospod Grlec zagotovo ni predstavljal, v kaj se bo spremenil nastop tistih štirih rogistov tu v Murski Soboti v hotelu Zvezda. Tu je nastala posebna kultura, lovska kultura, čeprav ne samo lovska kultura v širšem pomenu besede, ampak kultura, ustvarjalna v glasbenem smislu, v novem duhu. Z novimi idejami prežeto lovstvo je zdaj tudi ena najpomembnejših dejavnosti za prihodnost. V okviru lovstva moramo s starimi izkušnjami lovcev v odnosu do narave, do sočloveka, do vsega živega izgraditi svojo vizijo prihodnosti. Četrti je spregovoril Andrej Gerenčer, ki je v imenu soboške in lendavske občine izrekel dobrodošlico pevskim zborom in rogistom ter jim zaželel prijetno počutje, Jožetu Grlecu pa je za dolgoletno uspešno delovanje na glasbenem področju izročil plaketo občine M. Sobota. Pred pričetkom nastopov posameznih zborov je podal kratek pregled delovanja prekmurskih rogistov predsednik komisije za izobraževanje in lovsko kulturo pri ZLD Prekmurje, dr. Jože Kocjančič. Nato so po določenem zaporedju posamično nastopali zbori pevcev in rogistov. Naj pripomnim še, da je program srečanja oziroma celotne prireditve lepo povezoval naš stari znanec, Borut Mencinger in da mu je umetniški vodja LPZ ZLD Prekmurje, Franček Zver, na podlagi prijav za sleherni zbor pripravil ustrezno besedilo o njegovem delovanju, uspehih, prejetih priznanjih, odlikovanjih, itd. Najprej je pojasnil, na čigavo pobudo in s kakšnim namenom je Jože Grlec pred dvajsetimi leti, ob praznovanju zlatega jubileja prekmurske lovske organizacije, ustanovil kvartet lovskih rogistov. 2. septembra 1972, pred pričetkom slavnostne seje tedanje prekmurske lovske zveze so prvič ne le v Prekmurju in Sloveniji, temveč v tedanji državi Jugosla- viji zadoneli lovski rogovi. Ta dan je rojstni dan slovenskih lovskih rogi-stov, ki so takrat z eno samo melodijo tako navdušili, da so bile sprejete usmeritve o širjenju te zvrsti lovske kulture. Za vse prekmurske lovske družine so bili nabavljeni lovski rogovi in Grlec je kot lovec-pedagog začel opravljati svoje poslanstvo. V dvajetih letih je naučil igranja na rogove blizu 40 lovcev, med njimi tudi zapesenjake z desnega brega Mure, ter skomponiral več kot 50 skladb, ki jih poznajo širom po Sloveniji in obmejnih predelih Štajerske in Gradiščanske v sosednji Avstriji. Govornik je z zadovoljstvom ugotovil, da je del Grlečevih skladb objavljen tudi v reviji Nova avstrijska lovska glasba, ki izhaja v Gradcu, metropoli Štajerske. Med izvajanjem programa pa je predstavnik LZS Zoran Lešnik podelil priznanja LZS Lovskemu oktetu Peca-Mežica in SDLPZ Doberdob iz Italije za desetkratno, Prekmurskim lovskim rogistom pa za petnajstkrat-no sodelovanje na srečanjih. Nekateri člani LPZ ZLD Zasavje pa so prejeli odlikovanja LZS: 6 pevcev znak za lovske zasluge, 1 pevec red III. stopnje in 1 pevec red II. stopnje. Vsi nastopajoči zbori so prejeli od organizatorja letošnjega srečanja lično spominsko priznanje in vrta-nek, posebnost prekmurske domače peke, zborovodje pa priložnostno umetniško plaketo z emblemom nekdanjega Prekmurskega lovskega društva. Naj omenim, da naši rogisti že vrsto let sodelujejo z avstrijskimi rogisti iz Obrajne (Halbenrain s Štajerske) in Modincev (Mogersdorf z Gradiščanske) in da so ti nastopili na koncu programa najprej posamično, potem pa združeno z domačini. Srečanju pa sta prisostvovala še dva gosta, Josef Poschl, profesor na graški glasbeni akademiji in izdajatelj revije Nova avstrijska lovska glasba, ki je dosedaj izšla v dveh zvezkih, v katerih je objavljenih 11 Grlečevih skladb. Tretji zvezek bo izšel jeseni. Izdajatelj predvideva objavo nadaljnjih deset do dvanajst Grlečevih melodij. G. Poschl je pozdravil vse udeležence srečanja in z izbranimi besedami izrazil svoje zadovoljstvo in prijetno presenečenje ob poslušanju slovenskih lovskih in narodnih pesmi in ubranih zvokov slovenskih lovskih rogistov. Predvsem v Avstriji i in Nemčiji je delo za lovsko kulturo že tradicionalno; želel nam je, da bi tako postalo tudi v Sloveniji. Glasnikom lovske kulture želi še veliko uspehov in se jim zahvaljuje za njihov trud, posebej pa izraža zahvalo J.Grlecu, pionirju lovske glasbene dejavnosti. Zadnji je udeležence srečanja pozdravil predsednik SO Brežice Teodor Oršanič in jih vljudno povabil na jubilejno dvajseto srečanje prihodnje leto v Globokem. S tem se je uradni del srečanja končal, ob bograču in dobri kapljici pa se je pričel neuradni, zabavni del te lepe prireditve. Takoj po končanem uradnem delu srečanja je bila seja Aktiva SLPZ in rogistov, ki ga že vsa leta vodi Dane Namestnik. Sklenjeno je bilo, da bo naslednje, t.j. dvajseto srečanje drugo soboto v mesecu juniju prihodnjega leta v organizaciji LD Globoko. Za to srečanje je način izvedbe prireditve prepuščen organizatorju. Aktiv je bil soglasen v oceni, da se je ZLD Prekmurje kot organizatorica letošnjega srečanja izredno potrudila, za kar ji gre vse priznanje. Lov, divjad in naš čas (Iz dnevnega tiska) Evropa bi ponovno rada Imela medvede. - Naš tisk je precej obširno poročal o srečanju strokovnjakov iz dežel, ki tvorijo delovno skupnost Alpe-Jadran. Razprava je stekla na podlagi predloga za oblikovanje projekta Rjavi medved, ki ga je pripravil dr. Miha Adamič z Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo. Mojca Škulj (Delo z dne 15. julija 1992) je v obsežnem poročilu s tega simpozija, ki ga je skrbno pripravila delovna skupina komisije za kmetijstvo in gozdarstvo, zapisala, da so vsi udeleženci pokazali veliko zavzetost in željo, da bi vzpostavili tri osnovne, čim manj ovirane naravne selitvene koridorje za medvede, ki vodijo iz našega osrednjega habitata v Za- hodno Evropo. Edini so si bili v ugotovitvi, da je nujno potrebna učinkovita vseevropska akcija za ohranitev medvedjega habitata tudi pri nas, kajti zaradi različnih človeških hotenj in načrtov (npr. pospeševanja ovčarstva na Kočevskem), pa tudi zaradi gradnje določenih mednarodnih cestnih povezav, je obstoj naše stabilne populacije že ogrožen. Ocenili so, da bomo lahko le z mednarodno akcijo uspeli ohraniti medveda pri nas in v vseh evropskih deželah, kjer še živi. Zato je potrebno takoj vplivati na oblasti vseh dežel, da bi že v kratkem prišlo do uradnega meddržavnega dogovora, ki bo omogočal izvajanje ukrepov v prid medvedu in tako dolgoročno zagotavljal obstoj te velike zveri na čim širšem evropskem območju. Slovenija si želi predhodno zagotoviti mednarodno jamstvo za morebitno škodo, ki jo lahko povzročijo medvedi na svojih svobodnih selitvenih koridorjih. Naša država je zainteresirana tudi za ustanovitev skupnega mednarodnega sklada, iz katerega bi tudi Slovenci dobivali finančna sredstva za lastne raziskave o biologiji oziroma ekologiji medveda. Gostje na sestanku so lovskima zvezama Slovenije in Hrvaške za varstvo medve- da in pomoč pri širjenju te vrste v Evropo podarili po deset tisoč mark. Kosmatinec na Kureščku. - Dnevnik je 15. julija poročal o srečanju med viken-daši in medvedom na Kureščku. Čez nekaj dni smo lahko brali, da so srečanje z medvedkom doživeli tudi na Visokem. Gre za mladega medveda, ki se zadovoljuje z gozdnimi sadeži in sadjem, ljudi pa ne vznemirja preveč. Kaže opozoriti še na članek Slovenski lovski vestnik v Torontu Znano je, da v Torontu (Kanada) deluje slovensko lovsko društvo. Njegov predsednik Lojze Kocjančič se rad pohvali, da imajo dve najlepši skupni trofeji: lovski dom in Slovenski lovski vestnik, ki izhaja v nakladi 8.000 izvodov. Člani lovskega društva so dosegli odlične uspehe v lovu, ribolovu in streljanju. Uspešno so se vključili tudi v gibanje za pomoč domovini. Borisa Leskovica v viški Naši komuni z dne 30. junija, ki nas informira o tem, da v Krimskem pogorju še živi medved. Najraje se zadržuje na nadmorski višini 400-1200 metrov. V prepadnih stenah Iške, pa tudi drugod, najdejo medvedi ustrezne mirne prostore za počitek in zimske brloge, pa tudi zadostne količine najrazličnejše hrane. Lovci jih še dopolnilno hranijo z mrhovino na mrhoviščih. Avtor članka opozarja, da v mnogih primerih pride do napada medveda le zaradi napačnega vedenja ljudi ob takšnih srečanjih (vpitje, nerazsodnost, panika in strah). Potrebno je ohraniti prisebnost in razsodnost. S počasnimi gibi se poskusimo umakniti čim dalje od mladičev, kajti najnevarnejša situacija je, če se človek nenadoma znajde na sredini med medvedko in mladiči. Lov na jelene - letos prej, je Dnevnik z dne 13. julija letos poročal o odločbi republiškega ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, s katero je dovolil na vsem ozemlju Republike Slovenije loviti jelenjad v 2. letu življenja obeh spolov od 1. julija do 31. decembra 1992 in jelenjad v prvem letu življenja obeh spolov od 1. avgusta do 31. decembra 1992. Glede na naraščanje števila jelenjadi in njeno neusklajenost z možnostmi za preživljanje v naravnem okolju je tudi letos predviden povečan odstrel. Uspela razstava v Cerkljah. - »Slovenske brazde« z dne 16. julija 1992 so poročale o razstavi cvetja, lovstva, ribištva in čebelarstva, ki si jo je ogledalo 6500 obiskovalcev. »Slovenec« je poročal tudi o tradicionalnem tekmovanju lovcev v streljanju na glinaste golobe na Štefanji gori. Lovski rezervati Slovenije in FJK tvorno sodelujejo. - Lovski rezervat SAN Gl-OVANNI AL NATISIONE v Italiji je organiziral tradicionalno letno srečanje s predstavniki lovskih rezervatov iz Kanala ob Soči in Anhovega, s Snežnika, z Sladkega Vrha pri Mariboru in iz Dolenjskih Toplic. Veliko so govorili o žal aktualni gozdni steklini in ukrepih za njeno zatiranje. Obravnavali so tudi problematiko odstrela divjadi in druga ekološka vprašanja. Divjačina v kuhinji. - Nedeljski dnevnik z dne 7. junija je predstavil knjigo »Divjačina v kuhinji«. Pisec pravi, da je knjiga zanimiva zato, ker vsaj povprečnemu ljubitelju dobrega zalogaja odkriva zanj doslej neznano kulinarično področje. In še nekaj več, kajti ne glede na to, kaj si kdo utegne misliti o lovu nasploh, je nesporno, da so jedi iz divjačine dandanašnji nadgradnja naše osnovne prehrane in tako gledano tudi bogatijo kulturo prehrane. Steklina ne pozna zdravila. - Potekla so že štiri desetletja od zadnjega smrtnega primera, vendar bolezni, ki jo prenašajo predvsem lisice in psi, ne kaže podcenjevati, piše Janez Zrnec v Novicah z dne 23. maja. Steklino so, kot je povedal prof. dr. Zoran Železnik, poznali že stari Grki. Dovzetne zanjo so vse toplokrvne živali, zato tudi človek ni nikaka izjema. Povzroča jo virus Rhabdo, ki po ugrizu stekle živali prodira po živcih v možgane, tam uničuje možganske celice, nato pa potuje še v nekaj delov telesa. »Stoodstotno izvajanje preventivnih ukrepov je edini način, s katerim uspešno omejujemo steklino,« je povedal Blaž Krže z Lovske zveze Slovenije in omenil široko akcijo cepljenja, ki ga je načrtovala Republiška veterinarska uprava. Včasih so se ukrepov proti steklini lotevali z iztrebljanjem lisic kot potencialnih prenašalk stekline tako, da so lisičine zaplinjali in uničevali vse, z zarodom vred. Vendar se je izkazalo, da ta način ni najboljši, saj so v Nemčiji kot »stranski produkt« popolnoma iztrebili tudi jazbece in divje mačke. Regulacije - do kdaj ? - Milan Ogrin iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je v Delovi rubriki Pisma bralcev z dne 5. junija opozoril na škodo, ki jo povzročajo razne regulacije rek, na primer Dravinje. Najslabše kaže s pticami, ki so v Dravinji in po njenih bregovih našle obilico hrane ter kritje in prebivališče za svoj obstoj. Bela štorklja (Ciconia ciconia) je vrsta, ki je ogrožena v svetovnem merilu, tukaj pa je do sedaj bila njena najbolj zahodna meja pri nas. Z regulacijo je izgubila prehranjevalno zaledje, zato je zelo verjetno, da smo jo na tem območju že izgubili. Nič boljše se ne piše nekaterim drugim ptičjim vrstam. »Bomo to zgrešeno početje mirno opazovali in dopustili? Bomo zanamcem res pustili le zbledele fotografije naše prelepe narave!« se na koncu pisma sprašuje avtor. Rdeči seznami ogroženih Skupen pregled naših »rdečih seznamov« je pokazal, da je živalstvo v Sloveniji razmeroma močno ogroženo. Od 48.000 živalskih vrst in podvrst, ki živijo v Sloveniji, jih je v rdeče sezname uvrščenih kar 22.506 (47%!). Najbolj ogrožene so dvoživke, nato plazilci, sesalci, ptiči in ribe. Med nevretenčarji, ki so slabše preučeni, izgieda, da stanje ni nič boljše. Takšno zaskrbljujoče stanje je nastalo predvsem v zadnjem stoletju, zanj pa so krivi človekovi vplivi - nepopravljivi posegi človeka v okolje, ki prekinjajo milijone-letni razvoj in boj za obstanek mnogih vrst. V prostorih Kulturno informacijskega centra v ljubljanskih Križankah je bila 19. 6. 1992 javna predstavitev 17. številke revije za teorijo in prakso varstva rj -SSNOSOtl/SZ VARSTVO NARAVE 17 Mnenja in kritike Ali sploh še obstaja pripravljenost za skupno reševanje odnosa »gozd - divjad«? (Oprto pismo direktorju G. G. Postojna, dipl. inž. Francu Perku) To pismo Vam pišemo kot povzetek razprave seje Predsedstva ZLDN Cerknica, ki je bila 1. 7. 1992. Na tej seji smo obravnavali račune, ki jih je vaše podjetje izstavilo nekaterim našim lovskim družinam za nastalo škodo, ki jo je divjad povzročila na gozdnem mladju (objedanje). Višine zneskov in lokacije nastale škode nimamo namena ponovno navajati, ker obstajajo uradni dokumenti, vendar skupna terjatev presega milijon tolarjev; čeprav je tudi višina manj pomembna. Dejstvo je, da take enostranske poteze v ničemer ne prispevajo k reševanju problematike usklajevanja biosestavin ekosistema oziroma k vzpostavitvi ravnovesja med rastlinskim in živalskim (rastlinojedim) svetom v Notranjskem lovsko-gojitvenem območju. Še posebno smo presenečeni, ker se vaša organizacija, ki ima velik strokoven potencial, loteva reševanja problema pri posledicah (to postavlja v ospredje) in ne pri vzrokih, kar bi dajalo dolgoročno garancijo za ureditev stanja. Zelo smo tudi zaskrbljeni, ker ste napravili enostranske poteze mimo institucij oziroma zakonodaje, ignorirali instrumente gospodarjenja v NLGO, opustili dialog reševanja problemov in reševanje nastalih problemov zapeljali v povsem »slepo ulico« ali vsaj otežili sistemsko reševanje. Upali smo in še vedno upamo, da naš prostor Notranjske ni okužen s podvrstno Homo sapiens balcani-cus, pri kateri je najmočnejši in največkrat edini argument moč. Zato si želimo in pričakujemo, da na osnovi strokovnih argumentov nadaljujemo z dialogom za skupni cilj, v katerem vidimo naše interese skupnega gospodarjenja. To pa je čim bolj uravnovešeno stanje med fitocenozo in zoocenozo v ekosistemu. Nobenega dvoma ni, da želi biti mlada država Slovenija država pravnega reda, demokracije, strpnosti, evropske razvitosti in sploh sodobna evropska država. Najbrž to hočemo vsi njeni državljani in institucije. Uspeli pa bomo toliko, kolikor bo prispeval vsak posameznik, skupina, podjetje, institucija itd. V kratkem obdobju države Slovenije ni mogoče naenkrat urediti zakonodaje na vseh področjih; tega se dobro zavedamo, zato poskušamo kar največ prispe- vati k snovanju nove lovske zakonodaje, ki bo izhajala iz temeljnih usmeritev oziroma aktov nove države. Vsi moramo razumeti, da do sprejetja novega ZAKONA O LOVSTVU mora veljati še vedno veljavni Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč iz leta 1976 (v vseh tistih členih, ki niso v nasprotju z Ustavo države Slovenije ali sorodnih zakonov!) Pustiti pravno praznino na tem področju bi pomenilo anarhijo in zmedo, ki ne bi koristila nikomur, najmanj pa našim oziroma vašim interesom. V skladu z veljavnim lovskim zakonom še vedno obstaja Notranjsko lovskogojitveno območje, ki je osnova za načrtovanje gospodarjenja z divjadjo (bolj pravilno z ekosistemom) v tem območju. Njegovo funkcijo uteleša izvršilni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki vseh uporabnikov prostora in predstavniki občinske oblasti. Naša ZLDN ima v njem svojega (samo enega!) predstavnika, ki zastopa interese lovstva, oziroma naj bi deloval konstruktivno pri oblikovanju smernic gospodarjenja v omenjenem prostoru. Izvršilni odbor NLGO brez pomislekov priznavamo kot legalno institu- živalskih vrst v Sloveniji naravne dediščine, Varstvo narave, ki to pot kar na 224 straneh obravnava rdeče sezname ogroženih živalskih vrst v Sloveniji. O namenu, delu in tovrstni problematiki, nad katero bi se moral zamisliti vsak državljan, so spregovorili direktorica Zavoda RS za varstvo naravne in kulturne dediščine dr. Jelka Pirkovič, dr. Peter Skoberne in mag. Jana Vidic, ki je tematsko številko tudi strokovno uredila. Uredništvo revije Varstvo narave, ki je glasilo slovenskih naravnovarstvenikov, samo ni moglo izdati tako obsežnega dela, v katerem svoje naravovarstveno delo predstavlja kar 16 avtorjev - strokovnjakov za posamezna področja. Zaradi gmotnih težav, s katerimi se že dolga leta soočajo slovenski naravoslovci, sta jim pri izdaji tega nadvse pomembnega temeljnega dela priskočili na pomoč Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za znanost in tehnologijo. Sedemnajsta številka revije, ki je izšla v nakladi 800 izvodov, je že zajetna knjiga, v kateri je predstavljenih 22 spiskov ogroženih vretenčarjev, nekaterih skupin nevretenčarjev in živalstva naših podzemnih voda. Namen rdečih seznamov je prikazati stanje živalstva v Sloveniji glede na stopnjo ogroženosti, ki je v tem delu opredeljena z mednarodno enotnimi kriteriji, ki jih je določila Svetovna zveza za varstvo narave (IUCN). Na osnovi teh seznamov oziroma lokalitet ogroženih vrst bo svetovna naravovarstvena organizacija pripravila predloge za zavarovanje ogroženih vrst, predloge za razglasitve, planske odločitve in odločitve za uresničevanje tovrstne zakonodaje. Na teh osnovah bodo sloneli tudi predlogi za pravno ureditev izkoriščanja, trgovanja in izvoza ogroženih vrsLZavedati se moramo, da so rdeči seznami pomembna strokovna osnova za vrednotenje in dolo- cijo, njene sklepe pa kot obvezna izhodišča pri letnih načrtih gospodarjenja. To doslednost lahko preverjate od leta 1977, ko je bil podpisan prvi Družbeni dogovor, in v vsakoletnih samoupravnih sporazumih. Od tedaj do danes je bil storjen ogromen premik v miselnosti glede gospodarjenja z divjadjo pri lovcih samih in kar je najpomembnejše, rezultati naravne obnove gozdov so pozitivni. Nedvomno pa se je številčnost jelenjadi v tem obdobju močno zmanjšala. Ne glede na to, da Izvršilni odbor NLGO že tretje oziroma četrto leto ne deluje tako aktivno, kot bi moral in se v zadnjem času ukvarja le še z določanjem številčnosti odstrela v območju, smo v naši ZLDN Cerknica od LD dosledno zahtevali izvajanje lova po obnovljenih smernicah gospodarjenja, izvajanje vseh drugih biotehniških del v loviščih, ki jih je zavezoval Družbeni dogovor do leta 1990 in od leta 1990 dalje; vsako leto smo predložili Izvršnemu svetu občine Cerknica celovit program gospodarjenja za tekoče leto kot podaljšek Srednjeročnega načrta 1986-1990. Uspešnost izvrševanja letnih obveznosti tudi sami lahko preverite oziroma ste po vsej verjetnosti seznanjeni z rezultati, pred katerimi se nam ni treba sramovati. Torej ZLDN Cerknica se je zavestno popolnoma podredila izvršilni funkciji politike gospodarjenja NLGO in jo z veliko vloženega truda dokaj uspešno izvrševala. Lani (1991) smo napravili tudi »gesto dobre volje« in poravnali stroške za nabavo zaščitnih premazov na nasadih družbenih gozdov. Ta korak smo ; Foto Janez Papež, Diana storili z namenom, da dokažemo pripravljenost za vključevanje v razreševanje problematike »gozd-divjad«, čeprav dobro veste, da je finančno-ekonomska situacija v LD slaba (nizke odkupne cene divjačine) in da so vsa dela v lovišču neplačana, z velikimi vlaganji v biokompleks. To, kar smo storili v letu 1991, pa ne more v tem in prihodnjih letih pomeniti že avtomatizem, zato najodločneje odklanjamo način diktata in enobarvno gledanje te problematike. Kako uspešne so metode avtokratizma in zamegljevanja realne slike, se je v praksi že večkrat pokazalo. Samo po sebi se postavlja vprašanje, zakaj se je po letu 1990 opustilo gospodarjenje na osnovi Družbenega dogovora in vsakoletnih samoupravnih sporazumov? Za preteklo obdobje lahko ugotovimo, da je bila oblika dobra, da so se v tem obdobju pokazali pozitivni rezultatr in da so bile naloge v samoupravnih sporazumih vsem uporabnikom prostora obveznost in zadolžitev, ki se je ob koncu leta preverjala, za naslednje leto pa so se uvajale sankcije za tiste, ki nalog niso uspešno izvrševali. Strinjamo se, da izrazoslovje pri tem ne sodi več v sedanji družbeni okvir, vendar je bila vsebina kot mehanizem in instrumentarij zelo dobra, pravična in učinkovita. Prav nič ne bi bilo narobe, če bi pod drugim naslovom do sprejetja zakonodaje na tem področju nadaljevali z uporabo mehanizma, ki bi ga lahko imenovali npr. Letni načrt gospodarjenja v območju ali nekaj podobnega. Danes je lovstvo na našem območju izolirano od integralnega kompleksa gospodarjenja v ekosistemu, verjetno je enako tudi z ostalimi subjekti uporabnikov prostora, kar pa gotovo ne sme in ne more trajati niti trenutek več. Tako stanje močno zavira prizadevanja za približevanje skupnemu cilju. V LD ZLDN Cerknica nadaljujemo z vsemi zadolžitvami, ki izhajajo iz Samoupravnega sporazuma oziroma kot izvedbena oblika v Lovsko-gospodarskih načrtih, vendar se bojimo, da svojih zadolžitev drugi ob- čan/e stopnje ogroženosti ekosistemov, zato usmerjajo znanstveno raziskovalno delo, zlasti v zoologiji in ekologiji. V Sloveniji so pričeli s pripravo tovrstnih rdečih seznamov ogroženih živalskih vrst sorazmerno pozno (okrog leta 1987), če vemo, da so se prvi seznami v svetu pojavili okrog leta 1960. Kljub več kot 25-letni zamudi pa so naši naravoslovci - ekologi do danes pripravili kar 22 tovrstnih spiskov. Nepreučene so ostale še mnoge nevretenčarske skupine in predvsem' morska favna. Ker pa tudi na teh področjih strokovnjaki že intenzivno delajo, bomo v bližnji prihodnosti zapolnili tudi to vrzel. V pripravi so tudi rdeči seznami slovenskega rastlinstva (ogrožene cvetnice, praprotnice, glive, mahovi in lišaji). Z vsemi temi seznami dobiva mlada slovenska država »orodje« za podpisovanje mnogih mednarodnih konvencij, saj zgolj pavšalen podpis ne predstavlja dosti. Pripravljeni slovenski rdeči seznami niso nobena dokončna oblika spoznanj, ki naj jih spozna tudi Življenjske habitate ogroženih živalskih vrst je mogoče ohranjati na naslednje načine: * z zavarovanjem območij za naravne rezervate, naravne spomenike ali v okviru naravnih parkov * s preprečevanjem ali zmanjševanjem onesnaževanja okolja * s sonaravnim kmetijstvom, gozdarstvom, lovstvom in ribištvom * z omejenimi in manj nasilnimi gradbenimi posegi ipd. * z renaturacijo nekdaj reguliranih vodotokov in meli-oriranih površin * z urejeno pravno regulativo in vzpostavitvijo naravovarstvenih mehanizmov * z ustrezno ekološko osveščenostjo (izobraževanjem) ljudi javnost. Seznami se bodo spreminjali, dopolnjevali, vključevali bodo nova spoznanja o ogroženosti - odvisno pač od naravne odpornosti vrst in od njihove sposobnosti za prilagajanje na siromašenje in vezanci (uporabniki prostora) iz prejšnjega Družbenega dogovora več ne izvajajo. GG Postojna, ki gospodari z gozdovi na območju naše ZLDN, se je obvezalo, da bo vsako leto izvajalo ukrepe za hitrejšo sanacijo stanja gozdov, tudi za sanacijo odnosa »gozd-divjad« in sicer: 1. Vsakoletna sadnja plodonosnih drevesnih vrst po količini in lokaciji. 2. Vsakoletna obnova grmišč (leske) za potrebe divjadi (določen obseg površin na odrejenih lokacijah). 3. Načrtovanje sečenj in spravila lesa ter drugih del tako, da se ne bo vznemirjala divjad na območju ko-tišč, zimovališč. 4. V zimah z obilnim snegom naj bi podirali drevje za prehrano divjadi na območju, kjer se ta največ zadržuje. 5. Na golosekih je treba čisto sadnjo smreke nadomestiti tudi z ustreznim deležem listavcev in pri »negi« puščati grmovno podrast, ki služi divjadi za prehrano in kritje. Z vso odgovornostjo lahko trdimo, da je intenziteta vaših naštetih obveznosti po letu 1989 močno upadla in da teh obveznosti v zadnjem času sploh ne opravljate več. Od vaših predstavnikov (revirnih gozdarjev) smo dobili podatke, da so se nekatera dela vpisala v evidence gojitvenih del, pa sploh niso bila opravljena (podatki za revir, odd. in pare. št.). Vzrok za opustitev teh obveznosti so lahko tudi močno zreducirana sredstva za vlaganje v gozdove. Tudi to razumemo, vendar je stanje glede sredstev na vseh območjih enako, zato je enostransko gledanje nedopustno. Če z gozdovi sedaj gospodari država in je GG javno podjetje, morate kot pooblaščenci države za stanje gozdov prevzeti ta del odgovornosti nase, oziroma iskati druge kompromisne rešitve tako, kot jih mora tudi vse ostalo slovensko gospodarstvo! Iz teh ugotovitev izhaja zaključek, da je za nadaljevanje skupnih naporov in obveznosti, ki so izhajale iz družbenega dogovora oziroma samou- pravnih sporazumov, najmanj interesa prav pri GG. GG ustreza, da Izvršilni odbor NLGO ne deluje oziroma slabo deluje, saj si s tem lahko učinkovito širite menevrski prostor (enostransko) za enostransko narekovanje ukrepov, ki pa ne dajejo sinerget-skih učinkov. Pozivamo vas, da GG kot pobudnik, ki je pričel in uspešno vodil projekt usklajevanja problematike gozd - divjad prejšnje desetletje, tudi sedaj prevzame iniciativo in stori vse, da bi gospodarjenje v NLGO resnično zaživelo. Čeprav smo brez pripomb takoj sprejeli številčno močno povišane načrte odstrela jelenjadi v zadnjih letih in pri tem z velikimi napori dosegli tudi ustrezno realizacijo, smo se tudi za letošnje leto sprijaznili z močno povečanim številčnim načrtom odstrela srnjadi. Čeprav smo se ustrezno organizirali in zastavili pogoje za dosego načrta odstrela srnjadi v letošnjem letu, pa javno obsojamo način in argumente za določitev višine. Srnjad namreč ni jelenjad, ki živi v tropih z velikimi migracijskimi težnjami, pač pa teritorialna divjad, katere gostota v prostoru je zelo različna. Različna je tudi intenziteta škode, ki jo povzroča na mladju v prostoru. Menimo, da je linearno povečanje načrta odstrela na celotno površino neselektivno ali bolje rečeno neusklajeno s stanjem v območju, če upoštevamo intenziteto odstrela na 100 ha v preteklih desetih letih. Skrbi nas tudi, kako naj bi zagotovili pravilno starostno in spolno sestavo odstrela, ker sta lovni dobi za moški in ženski del populacije različni. uničevanje našega okolja (življenjskega habitata). Že nekaj desetletij je minilo, odkar je neposredno ogrožanje živalskih vrst zaradi lova, ribolova ali kakšne druge vrste izkoriščanja živalskih fondov, prišlo v novo obdobje posrednega, izrazito pospešenega uničevanja mnogih vrst živali. Zamenjala sta se tudi krivca! Zaradi poprej nesodobnih pogledov v lovstvu in ribištvu, katerim mnogi pripisujejo, da so v preteklosti povzročili iztrebitev nekaterih avtohtonih vrst plenilcev (npr. medveda, risa, volka, vidre), pa je potrebno danes ugotoviti, da se je stanje spremenilo. Slovenski lovci smo z uvedbo sodobnejših pogledov, ki v največji možni meri upoštevajo ekološka načela in sonaravno gospodarjenje, pa tudi s svojo skrbjo za ustrezno ekološko izobraževanje svojega članstva, že marsikaj spremenili. Vrnili smo risa v naše gozdove, kar dvakrat rešili rjavega medveda pred izumrtjem (konec 19. stoletja in okrog leta 1935), sami smo pred 9 leti zavarovali divjega petelina in lani volka. Sodelu- jemo z naravovarstvenimi institucijami in se dogovarjamo tudi o nadaljnjih varstvenih režimih. Ves trud pa je zaman, ker se soočamo s posrednim ogrožanjem živali, ki ga povzročata predvsem intenzivacija kmetijstva in gozdarstva. Prejšnje ekstenzivno kmetijstvo in gozdarstvo sta še omogočali, da so se živalske vrste lahko umikale in se postopno prilagajale na nastale malopovršinske spremembe. Zaradi takšnih sprememb ni bilo izrazitega propadanja celih vrst, kakršnega poznamo danes, v monokulturnih, s pesticidi napolnjenih velikopovršinskih »puščavah«. Spremembe živalskih habitatov so tako korenite, temeljite in hitre, da jim mnoge živalske vrste niso več kos. Posledica pa je neizogibna: množično propadanje celih vrst in podvrst-zgovoren opomin tudi človeku! Izdaja takšne publikacije je ne le veliko prepotrebno strokovno delo, pač pa tudi izjemno kulturno dejanje. Narodova kultura se kaže »ne le tudi«, pač pa predvsem v odnosu do naravnega okolja. Boris Leskovic Obveščeni smo bili, da je osnovni argument za tako zelo številčno zvišan načrt odstrela (srnjadi in jelenjadi) nenormalen porast škode, ki jo povzroča na gozdnem mladju. Razen za nekaj predelov čistih smrekovih nasadov v lovišču LD Rakek in v LD Gornje Jezero pa vam tega ne moremo potrditi. Zadnji popis stanja mladja na primerjalnih ploskvah (ograjene-neograjene) je bil opravljen in objavljen v letu 1988/89. Z rezultati tega popisa smo bili zelo dobro seznanjeni in niso bili alarmantni. Od tedaj dalje se številčnost odstrela vsako leto povečuje, ker mora biti v korelaciji s stanjem mladja. Vsak, ki pozna osnove statistike, pa ve, da je stopnja objedenosti mladja (ne samo nasadov) lahko samo manjša ali v najslabšem primeru enaka, če odstrel posega v zmanjševanje glavnice populacije. Vaše strokovne okularne ocene nimajo nikakršne teže in jih ne moremo jemati kot strokovni argument za določitev stopnje objedenosti. Tako oceno lahko da prav vsakdo, ki nima okvare vida in razlikuje smreko od bukve, med seboj pa se bodo podatki tako razlikovali, da bodo popolnoma neuporabni, še posebej, če predhodno ni izdelana enotna metodologija. Smo mnenja, da so vsi izpostavljeni problemi dovolj osvetlili celotno sliko in da bomo lažje pojasnili naše stališče do terjatev v obliki računov, ki so jih prejele nekatere naše LD za plačilo škode na gozdnem mladju (smrekovih nasadih!), ki jih je povzročila divjad (objedanje). Naša stališča do teh računov so naslednja: 1. O škodi, ki jo je povzročila divjad gozdnemu mladju ali nasadom, smo se pripravljeni pogovarjati še vedno samo v skladu z določili Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (1976), dokler je ta še veljaven, naprej pa po novem zakonu. 2. Postopek za uveljavljanje škode, ki jo povzroči divjad, je lahko samo tak, kot ga predpisuje 69. člen Zakona iz prejšnje točke, predvsem 3. odstavek. 3. Oškodovanec je upravičen do povračila škode, če je storil vse za njeno preprečitev ali zmanjšanje, kar je njegova obveznost, skladno z 71. členom Zakona iz prve točke; 3. odstavek. 4. V zvezi z višino škode odnosno odškodnine vas moramo opozoriti, da je vaše dejanje izrecno enostran- sko in popolnoma brez pravne utemeljitve. Vaš celotni postopek je v nasprotju z vsebino 72. in 73. člena. 5. V odškodninski zahtevi nas niste seznanili z uporabljeno metodologijo ocenjevanja in nas (lovske družine) niste povabili k skupnemu ocenjevanju škode ter zahtevali sopod-pis ugotovitvenega zapisnika. 6. Upoštevali (verjetno) niste spodnjega praga poškodovanosti mladja, ki znaša 30% in ga do sedaj še nihče ni preklical, predlagali pa ste ga ravno vi in je bil kot tak tudi verificiran v NLGO. Glede na ugotovitev v gornjih točkah Vas obveščamo, da so računi za škodo, ki jo je povzročila divjad«, ki ste jih poslali kot terjatev nekaterim našim lovskim družinam, popolnoma brezpredmetni in izključeni iz vsake nadaljnje razprave o možnosti plačila. Pripravljeni smo se takoj pogovarjati v enakopravnem dialogu in s pravimi argumenti, vendar z jasno strategijo kompleksnega reševanja problematike. Vaš »PER PARTES« sistem enostranskega odpiranja problemov predstavlja povsem kampanjski pristop, ki morda služi še nekaterim drugim ciljem, ki so slajši od prvega. Na članek »Nova usmeritev revije Lovec - da ali ne« sem napisal nekaj svojih ugotovitev s pripombo, da so odraz mojega osebnega gledanja, kar pomeni, da ni nujno, da so edino pravilne in za vse slovenske lovce sprejemljive. Avtor novo usmeritev revije predlaga in utemeljuje zelo avtokratsko in že vnaprej vsako drugačno stališče označi kot neproduktivno, neplodno. Tak ton, ki v naših vrstah ni sprejemljiv, verjetno marsikaterega lovca oz. dopisnika revije odvrača od tega, da bi pisno izrazil svoje mnenje in pripombe na članek, posebno še, ker je avtor član IO LZS. »Ta organ veliko pomeni, zato je neumno bosti se z njim!« so mi dejali nekateri lovci, ko sem jih vprašal za mnenje o članku. Avtor glede vsebinske zasnove ni napisal nič takega, česar uredniški odbori ne bi že vseskozi želeli uresničiti, če bi imeli dejanske možnosti. Trditev, da pomen Lovca neupravičeno podcenjujemo, ko se zadovoljuje- Probleme in popolno neusklajenost aktivnosti pri uresničevanju projekta USKLADITEV RAVNOVESJA GOZD-DIVJAD v NLGO smo zavestno in dobronamerno izpostavili na tak način z namenom, da aktiviramo legalne oblike in potenciale pri reševanju zapletene, pa vendar rešljive problematike in da nadaljujemo s skupnim delom. Brez aktiviranja vseh uporabnikov in dejavnikov v prostoru ne bomo mogli doseči racionalnih si-nergetskih učinkov in se tako približati že odmikajočemu skupnemu cilju. Zaradi hitrejšega izhoda iz nastale agonije naslavljamo to pismo tudi institucijam, za katere računamo, da se bodo vključile v reševanje odnosa »gozd-divjad« v NLGO in dale svoj prispevek: - Republika Slovenija - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - republiški lovski inšpektor - NLGO - Predsedniku izvršilnega odbora - Lovska zveza Slovenije, Ljubljana (Lovec) - Notranjska ZLD - Postojna - Gojitveno lovišče Jelen - Snežnik Predsednik IO ZLDN: inž. Jože Sterle Predsednik skupščine ZLDN: dipl. inž. Janko Škrlj mo z obstoječim, je neresnična. Kot dopisnik imam z uredniki Lovca stike že vrsto let in smelo trdim, da se uredništva oz. uredniški odbori v preteklosti nikoli niso zadovoljili z doseženim, temveč so vedno iskali najboljše med dobrim. Osebno sem bil od inž. Mirka Šušteršiča in drugih urednikov vedno deležen nasvetov, katere sem skušal po svojih skromnih močeh uresničevati. V podkrepitev naj omenim obsežno anketo v novoletni številki Lovca 1969, katere pobudnik je bilo uredništvo in katere izid je bistveno spremenil naše glasilo. Željam članstva je bilo v glavnem zadoščeno, da pa vsem in v vseh ozirih uredništvo ni moglo ustreči, je razumljivo, saj so tu razne zapreke, predvsem finančne. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da smo lovci različne izobrazbe, slojev in poklicev in da ima vsak obraz svoje oči! Tu in tam slišim, da je revija slaba in da bi jo bilo treba izboljšati. Žal tako govorijo tisti, ki bi sicer lahko, pa kaj, ko nikoli »nimajo časa« kaj teht- O novi usmeritvi revije Lovec nega napisati vanjo! Naše glasilo je kot gozd: kakor vanj kličemo, tako nam odgovarja! Lovec je bil od vsega začetka stanovsko glasilo, ki je vedno zagovarjalo interese lovske organizacije. Naj omenim le eno: starejši lovci se bodo spomnili, kako mučna in dolgotrajna je bila še v kraljevini Jugoslaviji »zajčja pravda«, katere namen je bil, milo rečeno, zdesetkati to našo, tedaj številno divjad, lovsko organizacijo pa v javnosti čimbolj očrniti. Bodimo dosledni in povejmo tudi to, da je Lovec v vseh letih izhajanja tudi bičal naše lastne napake in nas vzgajal. Ne le, da to počne še danes. Naš Lovec je tudi trdna vez med slovenskimi lovci, od Prekmurja do Jadrana in od Triglava do Kolpe. Raztreseni smo sicer po mestih in vaseh, večkrat tudi daleč od drugega, toda naše glasilo nas povezuje v enotnih prizadevanjih. Bojim se, da bi z novo usmeritvijo zaradi »tržnih razmer« Lovec sčasoma postal, glede na predlagano odprtost, dvo-smernost, komunikativnost itd. hvaležno področje za nasprotnike lovstva in lovske organizacije v današnji obliki, v katerem bi se izživljali prav tisti, katerih nikakor ni mogoče prepričati, da imajo zgrešene poglede na lovstvo in njegovo poslanstvo v današnjem, ekološko težkem času. To bi bila počasna, vendar zanesljiva smrt Lovca! Trditev, da velika naklada in naročniški avtomatizem nimata nič skupnega z izobraževalnim pomenom revije, je nesmisel. Že pred dvainosemdesetimi leti so dr. Lovrenčič in njegovi somišljeniki spoznali, da je osnovna naloga revije izobraževanje in vzgoja (program glasila je naveden v uvodnem članku 1. številke I. letnika leta 1910). In prav zaradi te naloge je Slovensko lovsko društvo vključilo v članarino tudi obvezno naročnino Lovca, kar zelo pohvalno in koristno velja vseskozi do danes! Bi bili tisti lovci, ki po letu 1995 ne bi bili več naročniki, na strokovno višji ravni, bi bil njihov odnos do narave in vsega živega boljši od teh, ki bodo Lovcu ostali zvesti? Nihče nikogar ne vleče za rokav v lovsko organizacijo, toda če se nekdo prostovoljno včlani, sprejme ne le pravice, temveč tudi obveznosti, med katere spada tudi članarina z naročnino za glasilo! Sem za spremembe našega glasila in za dvig njegove splošne ravni, toda v realnih, možnih okvirih. Cilj, da bi Lovec v končni fazi imel 64 strani, polovico črno-belih, polovico barvnih, je utopija. Zakaj? Žal ne poznam revij Deutsche Jagd Zeitung in Jager Zeits, poznam pa revijo Wild und Hund. Ne vem, koliko lovcev ima Nemčija, vem pa, koliko Slovenija. Ne vem, v kolikšni nakladi izhajata DeutscheJagd Zeitung in Jager Zeits, vem pa, da revija Wild und Hund izhaja v 460.000 izvodih vsakih 14 dni oziroma 26-krat letno, da je tiskana na finem papirju in da je grafična oprema na svetovni ravni. In kljub temu mi ni všeč! Vidi se, da je tržno usmerjena in da polovico njenega obsega zavzemajo oglasi. Kljub velikemu dohodku iz tega vira pa en izvod stane 7,50 DEM, kar znese letno 200 DEM plus poštnina, skupaj 220 DEM. Koliko je to v naši valuti, ni težko izračunati. Nedvomno bi pa Lovec v predlaganem obsegu in obliki ob sedanji nakladi stal neprimerno več. V težki ekonomski situaciji, v kateri je večina slovenske populacije in tudi lovcev, ko cene preživetja postajajo evropske, osebni dohodki in pokojnine pa jih ne dohajajo, je nesprejemljivo govoriti o kakih večjih izdatkih za naše glasilo. In še to: tretjega junija letos so na seji uredniškega odbora sprejeli delno spremenjene pogoje za objavljanje jubilejev. S tem so pridobili kar nekaj prostora, katerega bodo lahko bolj racionalno uporabili. Urednikova mapa bo potrebovala več gradiva, ki pa ga, vsaj za nekatere rubrike, vselej ne bo lahko dobiti! V vsebinski zasnovi Lovca (točka 3. Finkovega prispevka) so navedena razna področja, ki za nas v pretežni meri niso nova. Razen »lovske kuhinje« smo v našem glasilu vse drugo že ničkolikokrat brali. Vrzeli, ki bi nastale v novi reviji zaradi enkrat večjega obsega, bi bilo treba pač nekako zapolniti. Bojim se, da bi bilo z nastalo situacijo v Lovcu vse manj naših, izvirnih slovenskih tekstov in vse več prevodov iz tuje lovske literature ter vse več reklamnih oglasov. Skoraj bi pozabil: v točki 3. obravnavanega prispevka zelo pogrešam navedbo lovske kulture. Ali ta za slovensko lovstvo ni več potrebna? Zaradi zahtevanega odmerjenega prostora za besedilo k tej razpravi bom k 8. točki omenjenega prispevka zelo kratek. Dejstvo je, da avtor negira članstvo kot odločujoč dejavnik pri presoji, če je predlagana nova usmeritev sprejemljiva ali ne in to pravico »demokratično« prenaša na ožji krog ljudi, katerih strokovnosti in sposobnosti nikakor ne nameravam podcenjevati, upravičeno pa vprašam, če je tako stališče avtorja res demokratično in če za tem stališčem stoji IO LZS? Prepričan sem, da ne! Feri Poredoš, (LD Dolina) Priznati moram, da me je članek Nova usmeritev revije Lovec izpod peresa člana IO LZS gospoda Bojana Finka presenetil, po vsej verjetnosti pa še lepo število naše zelene bratovščine. Ko odpreš našo revijo Lovec, uzreš na prvi strani nam lovcem že dolgo znano sličico, pod njo pa natiskano z rimskimi številkami letnik LXXV, kar v arabskih številkah pomeni 75 let - kar lepa starost! No, in sedaj je ta častitljivi očanec naenkrat malovreden in razvrednoten. Če bi g. Fink in člani IO LZS, ki so njegovega mnenja, iz arhiva potegnili po eno številko Lovca in jih eno poleg druge položili pred seboj na dolgo mizo, bi z lahkoto ugotovili, da je list v 75 letih nenehno rastel, da so se spremenili format, tisk, papir, čr-nobele in barvne slike ter sama vsebina. Po vsem tem lahko ugotovimo, da Lovec ni stagniral, temveč je šel v korak s časom. Uredniki, uredniški odbori in dopisniki so v teh 75 letih doprinesli k rasti mesečnika! Prav je, da se zgledujemo po lovskih listih drugih narodov, npr. Nemcev, ki imajo lovstvo in lovski tisk izredno razvit, samo ne pozabimo, da je nas le 2 milijona, njih pa sedaj po združitvi kar 60 milijonov in da je njihov gospodarski potencial povsem drugačen od našega. Spadam v starejšo generacijo lovcev s 40 let dolgim dopisniškim stažem v reviji Lovec in se absolutno strinjam, da se mora list vsestransko kvalitetno dvigniti in je vanj treba nenehno vnašati sodobne novitete in izsledke v lovstvu - vendar to ne more in ne sme iti »na juriš!« Konkretno sem zato, da članke o jubilantih in preminulih skrajšamo, in sicer tako, da iz njih izpustimo vse podatke o položajih, funkcijah, odlikovanjih, se pravi o vsem tem, kar ni v zvezi z lovstvom. Mar ne bi bilo bolj umestno, če bi o jubilantih in preminulih napisali kratko lovsko epizodo, zanimiv lovski doživljaj, ne pa direktor, tak in tak funkcionar itd. Tudi znanstveno prezahtevni članki veterinarjev o raznih živalskih boleznih so vprašljivi, prav pa je, da nas okvirno (informativno) seznanjajo. Prav tako so prestrokovni in prepodrobni članki o balistiki in teoriji streljanja. V novi slovenski državi nas je 23.500 lovcev z zelo različno izobrazbeno strukturo, od osnovnošolske, strokovne, srednje, višje in visoke. Menim, da je večina lovcev iz prvih treh struktur, zato je treba tem nuditi tako čtivo, da ga bodo razumeli. Sicer pa se dajo tudi znanstvene lovske ugotovitve povedati preprosto. Do našega lista pa bodimo kritični, saj pravi slovenski pregovor: »Nič ni tako dobro, da bi ne moglo biti boljše!« Kritikom lista bi pa priporočal, naj s konkretnimi članki nakažejo Spoštovani g. Janez Rot, dipl. inž. Vaš delavec g. mag. J. Papež je uredništvu glasila Lovec poslal dopis V-mag. P8/92, v katerem prosi za objavo teksta o gospodarjenju v LD Trnovski gozd. V tekstu, ki je bil objavljen v Lovcu št. 7/8, str. 210 z naslovom Neusklajeno gospodarjenje z gozdom in divjadjo v Trnovskem gozdu, g. mag. J. Papež na nekorekten način opisuje sodelovanje med Lovsko družino Trnovski gozd in vodstvom g. g. e. Trnovo, kar v končni posledici zmanjšuje tudi strokovno korektnost objavljenega. Nimamo namena v tem pismu in po tej poti polemizirati s »prispevkom, v katerem je argumentirano dokazano, da prevelika številčnost rastlinojede divjadi dejansko onemogoča normalno gospodarjenje z gozdom«, želimo pa, da avtor svoje pisanje dopolni z objavo resničnih podatkov glede odnosa LD do zavarovanja smrekovih nasadov. Objavi naj le dejstva, ki so tudi vam dobro znana, in sicer: Problematiko objedanja smrekovih monokulturnih nasadov na območju g. g e. Trnovo smo, kakor vam je znano, obravnavali na sestanku dne 24. 9. 1991. Na tem sestanku smo ugotovili soodgovornost za škodo, ki jo srnjad povzroča z objedanjem na monokulturnih nasadih smreke v nekaterih oddelkih g. g. e. Trnovo. Izhajajoč iz te ugotovitve se je LD obvezala, da bo krila polovico materialnih pot, po kateri naj hodimo. Sicer pa je naš veliki Prešeren že v prvi polovici prejšnjega stoletja o svojem dobrem prijatelju Čopu napisal: »Pri nas v Ljubljani živi dihur, ki noč in dan žre knjige, od sebe pa ne da nobene fige!« Ob poplavi slovenskega revialnega tiska, tednikov in mesečnikov pa nas lovcev ni treba biti sram za našega Lovca. Mitja Rebec, ki je v zadnji številki Lovca napisal dostojen odgovor B. Finku, je zajel vso zadevo nekoliko bolj široko - z njegovimi izvajanji se v celoti strinjam; verjetno pa se bo še kdo oglasil. Ernest Rečnik (LD Šentjur/Celje) stroškov za zaščito pred divjadjo v znesku 30.000 SIT, s tem da SGG dostavi račun za nabavljena zaščitna sredstva. Poleg kritja stroškov se je LD zavezala, da bo neposredno za Smrdokavra, že sila redka vrsta ptice zaščito opravila 160 ur. Kljub temu, da LD še do danes ni dobila na vpogled nobenega računa, je bil dne 17. 10. 1991 nakazan dogovorjeni znesek, ki ga g. mag. Papež imenuje »simbolični prispevek«. Prav tako je bilo opravljeno delo za neposredno zaščito. Ta »simbolični prispevek« v sodelovanju med LD in g. g. e. Trnovo pa je bil za direktorja g. inž. J. Žigona veliko pomembnejši, saj bi ga v nasprotnem ne navajal na zboru delavcev ob obravnavi poslovnega poročila za leto 1991. Skrajno demagoška in nekorektna je tudi trditev avtorja »gozdarji smo že naredili prvi korak in zmanjšali obseg sečenj in umetne obnove za eno tretjino...«. Vsi, ki živimo v Trnovskem gozdu in od tega gozda, že veliko dalj časa kot g. mag. Papež, vemo, kje so pravi vzroki, da je bil zmanjšan obseg sečenj... V upanju, da bo naše sodelovanje z vami tudi v bodoče, kakor je bilo doslej, kljub skupnim težavam graditeljsko in neizključujoče, vas z vsem spoštovanjem lepo pozdravljamo. Bogdan Krivec (starešina LD Trnovski gozd) Odprto pismo direktorju SGG Tolmin Nočni nepovabljeni gost Stane Lenardič Lovski doživljaji na Johnovi farmi v VVisconsinu, ZDA Nekega jutra pred sočnim vzhodom je farmar John potrkal na vrata moje spalnice: »Halo... halo... Stanley, vstani.« Bil sem že buden, dremal sem in premišljeval, zakaj so psi v ogradi kot ponoreli divje lajali in so me sredi noči zbudili. »Si slišal kraval ponoči?« me je vprašal John, ko sem vstopil v dnevno sobo. Povedal mi je, da ponoči ni šel gledat, kaj se dogaja na dvorišču, ker se je razdivjala nevihta in že med nevihto so se psi tudi umirili. Zjutraj, preden me je poklical, pa je že bil zunaj, toda opazil ni nič posebnega. Po nočni, hudi nevihti so bila tla razmočena in deževje je zabrisalo sledove. »Kaj misliš, kaj naj bi bilo?,« sem vrgel trnek. »Ne dvomim, divjad je bila. Velika divjad: srnjak, jelen, morda tudi medved.« Razložil mi je, da ne bi bilo prvič, če bi prišel na nočni obisk medved. Dodal je še, da medved obišče njegovo farmo zelo poredkoma. Tudi ustrelil ni doslej še nobenega. V Ameriki se še nisem srečal z medvedom. Slišal pa sem mnogo pripovedi, bral sem v ameriških lovskih revijah in dnevnem časopisju o zabavnih zgodbah pa o tem, kakšne težave in tudi nesreče povzročajo ponekod medvedje, ki so se približali naseljem, turističnim kampom in se začeli prehranjevati z odpadki. Takim medvedom so ponekod nadeli ime medvedje - smetarji. Ponekod so se medvedje - medvedje - smetarji tako udomačili in privadili na človeka, da so se pustili filmati in fotografirati, postali so turistična zanimivost, posebnost. Toda mnogi konflikti medved-človek so opozorili, da so ti medvedje tudi muhasti, nepredvidljivi! Pripetilo se je, da ga je turist razdražil, ko ga je fotografiral z bliskavico in kosmatinec je neprevidnega turista kar napadel. V zvezni državi Utah, visoko v hribih, so bili še posebno nevarni grizliji. V turističnih campih, ki so jih obiskovali medvedje-smetarji pa so veljala posebna pravila. Med drugim je bilo prepovedano imeti hrano v šotorih in so priporočali, naj pusti- jo hrano v avtomobilih ali posebej za to pripravljenih lesenih kolibah. Ponoči so turisti pregnali medvede z močnimi svetilkami. Čisto nekaj drugega je lovec s puško na rami, z dovoljenjem za odstrel medveda v žepu. V mojem primeru pa sem bil le gost na veliki kmečki farmi in še nisem vedel, kdo naj bi bil nepovabljeni nočni gost, ki je tako razburil pse. Morda pa je na Johnovo farmo prišel medved - smetar? John je ugibanje in kramljanje, kakšen primerek divjadi naj bi ponoči obiskal farmo, končal s sklepom: »Če je prišel medved na mojo farmo, ga bova ustrelila!« Ustrezno sva se oborožila, jaz z risa-nico, John s šibrenico in ustreznimi naboji, nisva pozabila na lovska noža in dvogleda. To pot pa nisem vzel s seboj filmske kamere, niti »fotopu-ške«, da me ne bi oviralo pri zasledovanju in streljanju. Vse je kazalo, da se po nevihtni noči obeta lep, sončen jesenski dan. Ozrl sem se v nebo in opazoval, kako veter nosi bele, jesenske oblake. V hipu sem se spomnil, da sem nekje daleč, tisoče kilometrov od svoje domovine, s puško na rami in v napetem pričakovanju, ali se bom morda sedaj tudi v tej deželi srečal z medvedom. Opazil sem tudi, da John jemlje vso stvar hudičevo resno; bil je nemiren, napet. Hodila sva po pašnikih, razmočeni travi in povsod sem opazoval, če bi odkril kakršnekoli sledove ali iztrebke. Pse je John držal na povodcu. Računal sem, da se primerki divjadi, ki so se klatili ponoči okoli hiše, ne bi mogli skriti čez dan nikjer drugje kot v gozdu na meji Johnove farme. Slišal in opazoval sem ptice, v glavnem vrane in golobe, kar me pa ni zanimalo. Tako sva prehodila nekaj gričev in dolinic in se približala gozdu. »Tu se bova ločila«, mi je dejal John na robu gozda. Razložil mi je, da bo odšel do svoje meje in tam obkrožil gozd in zaprl pot divjadi proti obširnim gozdovom, ki so obkrožali Johnovo in druge farme. Naročil je, da bo zažvižgal, ko bo spustil pse v gozd. Oblečena sva bila, jaz v rde-čečrno karirastem suknjiču, John pa v pomarančasto-rumenem, da sva Rakun (Severna Amerika) je aktiven v mraku in ponoči. Dobro pleza in plava. Je vsejed, sicer pa se hrani z majhnimi vretenčarji, ptičjimi jajci in žuželkami. Pripeljali so ga tudi v Evropo (v Eifel Hessen), pri Berlinu, kjer zdaj živi divje. bila opazna že od daleč. Že sama negotovost in pričakovanje, kaj bova odkrila v gozdu, je bila razburljiva in srce mi je močneje utripalo... Ko sem zaslišal oster, kratek žvižg, sem začel počasi, previdno prodirati v gozd skozi gosto podrast in grmičevje. Nekje sredi gozda se je začel oglašati eden od treh lovskih psov, toda zdelo se mi je, da stoji na mestu in laja. Počasi sem se približeval in videl psa, ki se je s prvimi tacami vzpenjal na deblo drevesa in vztrajno lajal proti krošnji. Sprva nisem videl ničesar med gostim vejevjem. Končno sem ga zagledal visoko v krošnji drevesa - rakuna; skrit, pritajen je zvedavo pomolili glavo med vejevjem, češ, kaj se pa dogaja. Približal sem se drevesu, prislonil puško na bližnje drevo, se umiril, pomeril in sprožil. Takoj sem videl, da sem ga zadel. Videl sem, kako se je s kremplji skušal obdržati med vejami, pa se mu ni posrečilo in je padel v bližnje grmovje. Pes ga je začel slediti, se vrgel nanj, nato pa cviljenje; nastal je živ klobčič. Nisem mogel ponovno streljati ali kakorkoli posredovati, pomagati psu, ker sta bila pes in rakun zagrizena drug v drugega. »Kaj si ustrelil?« je že na daleč kričal John in ko je prisopihal, je zagledal rakuna, ki je že mrtev ležal na boku, in psa, ki si je lizal krvaveče rane. »Nič zato, če ni medved, je pa lep rakun! Čestitam, hudičevo dobro si streljal,« me je pohvalil John. Bil je res lep rakun, približno 10 kg težak, z lepim dolgim repom in s črno masko okoli oči. »Če nimaš nič proti, ga bom odnesel k svojim znancem Indijancem, da ga bodo odrli in ustrojili kožo,« mi je dejal, ko ga je tlačil v nahrbtnik. Počasi sva se vračala proti domu in med potjo me je John prepričeval, da je bil nočni gost tudi medved, ki pa nas je pravočasno začutil in se umaknil. Psi so prišli na sled, ki je vodila proti gozdovom, kjer je tudi njegovo naravno okolje. Med potjo sem se spomnil na velik lov na divje prašiče, ki so ga že pred leti organizirali za skupino zahodnih diplomatov na Kočevskem. Nametlo je nekaj manj kot pol metra snega in grizel nas je strupen mraz. Na stojišču me je tako zeblo, da nisem čutil nog in bil sem zelo zadovoljen, ko je lovski rog naznanil konec lova. Dohitel me je dr. Dore (Prof. dr. Božidar Lavrič, takrat med najbolj znanimi kirurgi v Sloveniji, lovec na veliko divjad, s katerim sva večkrat lovila tudi na Blokah), pocukal me je za rokav: »Nekaj ti bom pokazal.« Iz gazi sva stopila v celec in se vrnila nazaj v gozd do debele bukve, kjer je bilo stojišče. »Na tem stojišču je čakal gospod Hanz« (priimka se ne spominjam več), mi je razlagal dr. Dore in pokazal v razdalji 30 do 50 metrov od stojišča sledove divjega prašiča v snegu. Ščetinar je pritekel iz gozda in potem tekel po čistini pred stojiščem več kot sto metrov in sled je izginila v grmovju. »Zakaj gospod Hanz ni streljal, saj je bil divji prašič idealna tarča?« se je vprašal dr. Dore. »Kaj si se pa tako zamislil?« me je prekinil v premišljevanju John, očitno zadovoljen, da se je lov tako lepo končal. Tudi jaz sem se počutil sproščeno, napetost je popustila, in kaj bi še hotel, ustrelil sem lepega rakuna, prvega v svojem življenju. Ponovno sem se spomnil kočevskih gozdov, primer gospoda Hanza in lovske večerje v hotelu. Po prigod-nih zdravicah, kot se za taka srečanja spodobi, in nekaj kozarcih dobrega vina, se je ustvarilo prijetno, lahkotno lovsko ozračje s šalami in zbadljivkami. Nekdo od lovcev je vstal, potrkal z nožem ob kozarec, prosim tišina, in se obrnil proti gospodu Hanzu: »Ali bi smel nekaj vprašati gospoda?« Gospod Hanz je vljudno, vdano prikimal in ko ga je vprašal, če bi se lahko vedelo, zakaj ni streljal na divjega prašiča, je odgovoril: »Ko sem na robu gozda zagledal veliko, črno mrcino, kakršne še nikoli v življenju nisem videl, me je zagrabil tak strah, da sem otrdel. Zdelo se mi je, da ta grozeča, črna gmota, ki je na belini snega delovala še bolj grozljivo, gre naravnost name. Res sem tiščal v roki puško, pripravljeno na strel, na muhi sem imel to zverino, toda nisem imel korajže, da bi pritisnil na petelina: Kaj če bi ščetinarja samo ranil, pa bi se pognal proti meni, bil je tako blizu, jaz pa sam, čisto sam sredi zasneženega gozda. Kako sem se oddahnil, ko je divji prašič izginil v grmovju.« Po tej odkritosrčni lovski izpovedi so gospodu Hanzu zaploskali. Razumel sem Hanza, kakor tudi veselje gostitelja, da se je vse tako dobro in brez zapletov končalo. Slišal sem pripombo nekega lovca: »Prav je imel, da ni streljal, če se je tako počutil.« Na sosednjem stojišču je tistega divjega prašiča položil na dlako nek drugi lovec, ki je bil vesel čekanov - izredne trofeje, saj je divji prašič tehtal prek 200 kilogramov. Verjetno sem se spomnil te kočevske dogodivščine z divjim prašičem, ker sem videl, kako je bil vesel in zadovoljen moj gostitelj John. Med potjo mi je večkrat ponovil: »Rakun res ni medved, toda dobro si streljal.« Verjetno pa je pri tem premišljeval, kako bi bilo, če bi se srečali z medvedom in kaj vse bi se lahko pripetilo. Recimo, da bi medveda samo ranil in bi me napadel, lahko bi ga samo presenetil od blizu, ga prestrašil in zopet bi napadel. Lahko pa bi obstreljen pobegnil v državno lovišče, kjer bi ga našli. Začeli bi raziskovati, kajti tam imajo pregled, koliko dovoljenj za odstrel so izdali, vodijo statistike, skratka, lahko bi se vse zelo neprijetno zapletlo. Zato je treba razumeti tudi Johna, ki se je na tihem bal, da ne bi prišlo do »trahla«, kot pravijo Američani in s tem mislijo na težave in nevšečnosti. Seveda pa John ni vedel, da sem imel z medvedi že dokaj izkušenj v Sloveniji, še več pa v Bosni, kjer smo jih lovili po bosanskih planinah. Bile so prijetne, nevarne, kočljive pa tudi vesele dogodivščine. Vedel sem, da so na »območju medvedov« posebna pravila obnašanja. Seveda je velika razlika, ali pride na to področje lovec s puško, gobar ali slučajni izletnik. V glavnem medved zbeži in se umakne, če začuti v bližini človeka. Posebej nevarna pa je medvedka z mladiči. John je še predlagal, naj bi uspešen lov proslavila s pivom in viskijem s sodo na ameriški način. »Se strinjam, toda to pot po slovenskem običaju,« sem odgovoril. Iz avta sem prinesel nekaj buteljk briške zlate rebule in pripomnil: »Pri nas na Slovenskem proslavljamo z dobrim vinom.« John je bil zelo dobre volje, da se je vse dobro končalo, brez »trabla«, kako pa je bilo z menoj, pa je drugo vprašanje. Res je, da nisem prišel na farmo lovit, da bi veljal za lovca na veliko divjad, zato so druga, ustrezna bogata lovišča. Nisem pa bil tudi nerazpoložen, ker sem v tistih dneh ugotovil, da na takšnem terenu in farmi-lovišču kaj več tudi ne bi mogel pričakovati. In nisem se zmotil! KINOLOŠKA DRUŠTVA MARIBOR MEDNARODNA RAZSTAVA PSOV VSEH PASEM MARIBOR 27. september 1992 ŠPORTNI PARK TABOR, Koresova 7 POSEBNA RAZSTAVA NEMŠKI BOKSER NE POZABITE: ROK ZA PLAČILO PRISTOJBINE JE NEPREKLICNO do 5. septembra 1992 Informacije: Mednarodna razstava psov Maribor 62000 Maribor, Slovenija, Partizanska c, 12/1 Telefon 062/211-878 Lovska organizacija Meddržavno strelsko tekmovanje v LD Velika Nedelja Lovska družina Velika Nedelja je tudi letos uspešno organizirala tradicionalno meddružin-sko strelsko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe; tokrat na meddržavni ravni. Sodelovalo je 8 ekip lovskih družin iz Slovenije in 5 ekip lovskih družin iz sosednje republike Hrvaške. Tekmovanje je bilo 16. in 17. maja 1992 na avtomatskem strelišču pri lovskem domu v Veliki Nedelji. Prireditev so tudi tokrat organizirali in uspešno izpeljali prizadevni člani družine, ljubitelji športnega strelstva v disciplini trap. Tekmovanje je potekalo v lepem sončnem vremenu brez kakršnih koli tehničnih spodrsljajev, zato tudi vedrega razpoloženja med tekmovalci in njihovimi navijači ni manjkalo. K dobremu razpoloženju so v veliki meri pripomogli tudi domačini. Tekmovanje je potekalo v ekipni konkurenci ter v posamičnih disciplinah: v športnem slogu za posebno nagrado in v lovskem slogu. V vseh treh kategorijah je nastopilo skupno 156 lovcev - strelcev iz Slovenije in Hrvaške. V ekipnem tekmovanju so med trinajstimi lovskimi družinami zmagali lovci iz LD Čakovec iz sosednje Hrvaške, drugo mesto so dosegli lovci iz LD Libeliče pri Dravogradu, tretje pa so si pristreljali lovci iz LD Miklavž pri Ormožu. Med posamezniki je bil najboljši Emil Osebek iz LD Tomaž, drugo mesto je zasedel Pšeničnik iz LD Libeliče, tretje mesto pa Martin Skledar iz LD Kidričevo. Prve tri ekipe in prvi trije posamezniki so dobili v trajno last zelo lepe pokale, ki jih je prispevalo podjetje CVETKO d. o. o. iz Trgovišča. V tekmovanju za posebno nagrado v športnem slogu je med 60 tekmovalci dosegel prvo mesto Ivan Korošec iz LD Sobetinci - Spodnje ptujsko polje, drugo mesto je zasedel Marjan Pšeničnik in tretje mesto Boris Pušnik, oba iz LD Libeliče. V lovskem slogu je med 41 tekmovalci zasedel prvo mesto Marko Miljevič, drugo mesto Dušan Rožič iz LD Čakovec in tretje mesto Miran Leben, član družine organizatorice. Vsi nastopajoči v športnem slogu, do vključno 40. mesta in KNEŽAR - 4 Ta aparat je za izredno dolge ograje Za neobčutljive živali S KNEŽAR-jevim modulom za varčevanje toka Ima dva izhoda za ograjo Enoletna garancija TEHNIČNI PODATKI Napajalna napetost 220 V - 50 Hz ± 10% Izhodna moč ca. 9,5J Napetost praznega teka ca. 8000 V Napetost pri 500 Q ca. 5500 V Poraba toka ca. 30 W Najdaljša dolžina ograje ca. 150 km Zastopstvo: LOVSKA ZVEZA SLOVENIJE Tel.: (061) 214-950 v lovskem slogu do vključno 30. mesta, so dobili zelo lepe praktične nagrade, ki so jih prispevale delovne organizacije, zasebna podjetja in posamezni obrtniki. V soboto, 16. maja je bilo tekmovanje posameznikov - članov lovskih družin iz občine Ormož, ki so se pomerili za pokal krajevne skupnosti Velika Nedelja. Zmagovalec in najboljši tekmovalec - strelec je bil član iz sosednje LD Ormož, Franc Praprotnik, drugo mesto je zasedel Dušan Cvetko in tretje mesto Avgust Kandrič, oba iz LD organizatorice, LD Velika Nedelja. Zmagovalec je prejel dragocen prehodni pokal KS Velika Nedelja, vsi trije prvo uvrščeni pa spominske medalje, ki jih je prav tako podarilo podjetje Cvetko d. o. o. iz Trgovišča. V poznih popoldanskih urah sta prireditev zaključila starešina in referent za strelstvo. V kratkem nagovoru sta se vsem tekmovalcem zahvalila za sodelovanje, sponzorjem za podarjene nagrade in razdelila najboljšim ekipam in posameznikom pokale, medalje ter praktične nagrade. Ob stisku rok je bila tudi tokrat ob prisrčnem slovesu izražena želja za nadaljnje sodelovanje v lovskem strelstvu. Ob slovesu so si stari lovski kolegi zaželeli dober pogled in ravne cevi do naslednjega leta, kajti druži jih duh plemenitega tekmovanja in iskrenega tovarištva. Anton Kače Priprave pred pričetkom lovskega strelskega tekmovanja, ki je potekalo pred lovskim domom LD Velika Nedelja Foto Hozjan LOVCI, LOVSKE DRUŽINE! Nudimo vamlalektrične in baterijske pastirje za varovanje kmetijskih površin pred divjadjo in domačimi pašnimi živalmi. Pri nas dobite tudi pirografe za pisanje (žganje) po lesu. ELEKTRO STROJNI IN ELEKTRONSKI IZDELKI Cvetko ARTNAK, Vrbno 23, 63230 ŠENTJUR PRI CELJU tel.: (063) 771-146 ZDRAVNIKI - LOVCI! Vabimo vse zdravnike lovce, ki so opravili lovski izpit, da se prijavijo iniciativnemu odboru zaradi ustanovitve Sekcije zdravnikov - lovcev. V prijavnici navedite naslednje podatke: Ime in priimek Leto rojstva Stanovanje Leto, ko ste opravili lovski izpit Kje ste zaposleni Lovska družina, v katero ste včlanjeni Prijavnice pošljite do 20.10.1992 na naslov: dr. Matjaž Šušteršič Onkološki inštitut Ljubljana Zaloška c. 2 61105 Ljubljana V Pekrah pri Mariboru se je konec maja letos končal tečaj za lovske čuvaje za območje ZLD Maribor. Obiskovalo ga je 52 slušateljev, ki so ga s solidnim znanjem uspešno zaključili. Izvedli so tudi tečaj za preglednike mesa uplenjene divjadi, ki ga je v sklopu tečaja izvedel Veterinarski zavod iz Maribora. Na zaključku tečaja je predsednik ZLD Maribor Stane Krajnc, ki je predsedoval izpitni komisiji, posebej poudaril vlogo in pomen lovskih čuvajev, pa tudi potrebo po nenehnem strokovnem izobraževanju članov lovske organizacije. Znanje je prav v sedanjih razmerah, ko se nekateri odnosi v prostoru še dodatno zaostrujejo, zelo pomembno. Foto Marjan Toš Pregled odstrela nekaterih vrst divjadi na območju ZLD Kočevje Zveza lovskih družin Kočevje je 13. in 14. junija 1992 pripravila pregled odstrela temeljnih vrst divjadi v letih 1990 in 1991. Na tem pregledu so bila razstavljena tudi najmočnejša rogovja jelenov, uplenjenih v teh letih, rogovje najmočnejših srnjakov, roglji gamsov, čekani merjascev in po en kožuh medveda in risa. Prireditev, ki vsekakor zasluži pohvalo, če ne zaradi drugega, zaradi pregovora, »daje boljše prižgati svečo, kot sedeti v temi«, je bila spremljana tudi s katalogom, ki pa mu lahko upravičeno očitamo nepreglednost pri iskanju posameznih rogovij. Očitno so »najbolj temeljna vrsta« jeleni, ki v katalogu zasedajo največ prostora, najmanj pa je podatkov o košutah in teletih, da ne go- vorimo o pomenu območnega gospodarjenja z jelenjadjo, kateremu je potrebno v praksi slediti tudi s podatki o tem, kako gospodarijo v drugih loviščih tega LG območja. Zanimiv prispevek, objavljen v uvodnem delu kataloga, pa je pripravil dr. Miha Adamič. Blaž Krže Izobraževanje mladih v »ZLD Notranjskega LGO« Zaradi nepoznavanja slovenskega lovstva - njegovega poslanstva, ciljev, dejavnosti, uspehov ter vseh kompleksnih aktivnosti - se je v zadnjih letih v Sloveniji - ob spreminjanju političnega življenja uveljavil negativen odnos do vsega, kar je vsaj malo »lovsko«. Bilo bi neproduktivno razmišljati o vzrokih tega pojava, kajti napisanega je bilo že precej, nujno pa je takšno mnenje o lovstvu spremeniti. Zato se je ne glede na poprejšnje aktivnosti v ZLD Notranjske LGO izvršni odbor - podprt z mnenji vodstev lovskih družin - odločil intenzivneje angažirati na področju izobraževanja. Interno izobraževanje članov lovskih organizacij je bilo v zadnjih letih obogateno ter popestreno s predavanji strokovnjakov posameznih ekoloških in lovskih področij, informiranje širše javnosti pa se je intenziviralo ob večjih akcijah (čiščenje okolja, peroral-no cepljenje lisic) ter aktualnih ekoloških - gojitvenih problemih - npr. širjenje rjavega medveda v Evropo. Največ energije smo namenili izobraževanju in informiranju mladine srednjih in osnovnih šol, kajti ravno mladi še neobremenjeno sprejemajo informacije ter si na tej osnovi ustvarjajo lastne sodbe in mnenja. Takšno izobraževanje v ZLD Notranjskega LGO izvajamo v večih oblikah ter razli-nih vsebinah. V Gozdarskem šolskem centru v Postojni skušamo lovci že nekaj let v teoriji in praksi bodočim gozdarjem pri lovskem krožku predstaviti lovstvo v celotni podobi kot ekološko zaz-navano dejavnost, ki naj bi skupaj z ostalimi dejavniki v prostoru ohranjala okolje čimbolj naravno in človeku ter divjadi prijazno. V okviru naravoslovnih dni v osnovnih šolah predavamo o lovskih temah: gojitvi divjadi, odnosu do narave, gospodarjenju, lovskih šegah in navadah... Takšna predavanja imamo tudi v 4. razredih osnovnih šol, ki se zaključujejo z izleti v GL JELEN - Snežnik, ogledom lovske zbirke v pristavi gradu Snežnik, lovskih naprav in biotehničnih del v loviščih ali z obhodom lovskih steza. Vsako leto nabavimo na LZS plakate z motivi divjadi, varovanja le-te, začite mladičev ter zaščite okolja, ki jih LD razdelijo osnovnim šolam. V lanskem letu smo nabavili večje število brošur »Lovec divjad in naš čas,« ki so jih LD podarile osnovnim šolam oziroma mladim, ki že več let so- delujejo z lovci (nabiranje kostanja, udeleževnje na različnih lovskih akcijah, itd.), ravno tako smo šolam podarili video kaseto »Lovstvo na Slovenskem« v želji, da bi realneje predstavili našo dejavnost. Poleg vsega naštetega so tudi druge, mogoče manj izrazite, lahko pa tudi uspešnejše izobraževalne oblike in metode, ki temeljijo na individualnem delu posameznih lovcev LD v njihovih ožjih okoljih, kjer med mladino širijo lovska obzorja in ji potešijo željo po spoznavanju lovske dejavnosti. V prepričanju, da vse naštete aktivnosti pri izobraževanju in informiranju mladih spreminjajo njihova enostranska gledanja na lovce in lovstvo ter širijo ekološko osveščenost, ima ZLG Notranjskega LGO namen s tem nadaljevati oziroma še intenzivirati in popestriti vsebine in oblike izobraževanja mladih. Mnenja o potrebi po spreminjanju podobe lovstva v okolju pa se počasi spreminjajo tudi v lovskih družinah, kajti nujnost odpiranja in informiranja v svojem prostoru je ena od osnovnih nalog v sedanjem trenutku slovenskega lovstva. Milan Šajn Uspela meddružinska strelska tekma V nedeljo, 17. maja smo pripravili tradicionalno meddružin-sko lovsko strelsko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe in tarčo srnjak. Prireditev organiziramo že več kot 20 let. Tekme se je udeležilo 31 lovcev strelcev ter ekipe iz Grosupljega, Števerjana (Italija), Dobrepolja, Šmarne gore, Horjula, Toškega Čela in Taborske jame. REZULTATI: GOLOBl-POSAMEZNO: 1. Tomaž Končan, 26 točk (od 30 možnih) 2. Miljan Maraž, 26 točk 3. Franc Končan, 26 točk O končnem vrstnem redu je odločal finale. IZKLJUČITVI IZ ČLANSTVA LD Bohor-Planina p. S. je izključila Rajka Bevca, Zagorje 31/A, p. Lesično, ker je kot lovec-pripravnik brez spremstva in vodstva izprašanega lovca lovil in odstrelil srnjad. LD Podčetrtek je izključila Antona Juraja, Imenske Gorce 22 p. Podčetrtek zaradi nezakonitega lova in utaje plena. Vse izkjučitve so pravnomočne. SK ZLD Celje - S. K. SRNJAK 1. Marko Sterle, 164 točk (od 200 možnih) 2. Franc Barbič, st., 158 točk 3. Vinko Tomarič, 149 točk KOMBINACIJA - POSAMEZNO 1. Franc Barbič, ml., 178 točk 2. Franc Končan, 174 točk 3. Marko Sterle, 174 točk KOMBINACIJA - EKIPNO 1. LD Šmarna gora 2. LD Horjul 3. LD Toško Čelo Ivo Brečič Jubilanti Zgodaj spomladi, 22. 3. 1922, se je rodil na Malem Kamnu pri Senovem Jože Moškon. Bil je sin kmečkih staršev. Osnovno in meščansko šolo je obiskoval v domačem kraju. Uspešno je dokončal tudi sadjarsko-vi-narsko šolo. Takoj po končani šoli, leta 1942, je bil mobiliziran v nemško vojsko in bil tam vse do konca vojne. Spomladi, leta 1945 je prešel v ameriško ujetništvo, od koder se je vrnil domov pozno jeseni istega leta. Po končani vojni je nastopil službeno mesto kot tajnik takratne Obnovitvene zadruge Veliki Kamen. Z dekretom tedanjih oblasti je bil premeščen na oddelek za kmetijstvo pri okraju Krško. Zatem je ponovno več let služboval na Malem Kamnu kot tajnik Kmetijske zadruge. Krajši čas je služboval kot delovodja na Zadružnem posestvu v Jarenini. Več let je deloval v odvetniški pisarni in kot tajnik KS Senovo. Takoj po končani vojni, leta 1946, je bil soustanovitelj LD Veliki Kamen in se istega leta tudi vključil v to lovsko družino. Že naslednje leto je bil izvoljen v upravni odbor in tajniške posle opravljal vse do leta 1978. Čeravno zatem dve leti ni bil imenovan za tajnika, je vendarle opravljal vse tajniške posle. Leta 1984 je bil ponovno imenovan za tajnika in to funk- Jože Moškon cijo še danes z vso požrtvovalnostjo in vestno opravlja. Ves čas svojega članstva je bil predan le svoji LD Veliki Kamen. Imel je slavnostne govore ob praznovanju 30, 35, 40-let-nice, kakor tudi ob otvoritvi lovske koče v Rogu nad Koprivnico. Vedno pa je izrekal poslovilne besede vsem umrlim članom naše LD ob odprtem grobu. Priložnostno je uredil Bilten o zgodovini naše LD, sooblikoval je gospodarske lovske načrte. Lovska zveza Slovenije ga je za požrtvovalno delo odlikovala z znakom za lovske zasluge in redom III. stopnje, LD Veliki Kamen pa mu je podelila že več družinskih priznanj in častnih diplom. Danes sta oba z ženo upokojena in živita na manjšem posestvu na Malem Kamnu. Spoštovani Jože, vsi tvoji sodelavci in prijatelji ti želimo, da bi še dolgo aktivno sodeloval v LD in da bi te zdravje spremljalo še mnoga leta. LD Veliki Kamen - K. J. Član LD Ig Ladislav Oklešen je letos praznoval 70-letnico. Rodil se je 16. 3. 1922 v prelepi dolini ob Krki, v vasi Loke pri Stražišču. Mladost je preživljal v rodni vasi na kmetiji in odkrival lepote dolenjskih polj, travnikov, gozdov in reke Krke. Privlačili sta ga divjad in misel na lov. Preživljal se je z delom na kmetiji in sezonskih delom v gozdu in opekarnah. Od leta 1941 je aktivno sodelo- Ladislav Oklešen val z OF in spomladi leta 1942 odšel k partizanom. Dvakrat je bil težko ranjen. S partizanskim imenom Klemen je z osvoboditelji maja 1945 prišel v Ljubljano. Po vojni se je zaposlil pri RSNZ in tam služboval do upokojitve. Od leta 1947 je član LD Ig. Bil je predsednik komisije za pridobitev in obnovitev bajerjev v Dragi za gojitveno območje race mlakarice. Opravljal je tudi funkcije tajnika (1961-65), gospodarja (1969-71) in starešine LD Ig (1965-69). Odlikovan je z znakom LZS in redom za lovske zasluge III. stopnje. Ob jubileju ima za seboj že 45 let uspešnega in delovnega članstva v LD Ig. Je dober lovski tovariš, mentor mladim lovcem in pravičen lovec. Naklonjena pa mu je tudi boginja Diana, saj mu dom krasijo številne lovske trofeje. Lado, vsi lovski tovariši ti ob jubileju iskreno čestitamo in ti želimo še mnogo zdravih let za obiske v lovišču, še posebej doline Iške, ki ti je tako draga. Želimo ti tudi dober pogled in ravne cevi. LD Ig-AD, K. J. POPRAVEK V Lovcu 7-8/92 smo na str. 236, v rubriki V spomin pomotoma objavili zapis o Ernestu Saba-thyju, ki sodi v rubriko Jubilanti. Za neljubo napako se opravičujemo jubilantu in LD Podvelka. Uredništvo Fredlnand Božičnik je 26. marca 1992 slavil svoj šestdeseti rojstni dan. Rodil se je v kmečki družini v Alavcu nad Velikim Kamnom. Čim je odrastel in se usposobil za delo, se je zaposlil v bližnjem rudniku rjavega premoga na Senovem in se v mestno industrijsko naselje Senovo s svojo družino tudi preselil. Toda Nande je želel slediti stopinjam svojega očeta, ki je bil lovec in hkrati soustanovitelj LD Veliki Kamen. V našo LD se je Nande včlanil že leta 1955 in ostal naš zvesti in vzorni član vse do danes. Našega Nandeta predvsem odlikuje njegov zelo umirjen značaj, nenehno in zelo budno spremljanje vseh dogodkov v našem lovišču, izredna delovna vnema za lovsko organizacijo in njeno gospodarstvo, globok smisel za lovsko-etiko ter vsestranska lovska pravičnost. Zaradi njegovih odlik mu je LD zaupala številne naloge. Tako je bil Nande od leta 1968 do 1978 član NO, od 1978 do 1983 član UO in blagajnik LD, od 1983 do 1990 skrbnik lovske koče in ostalega premoženja. Na zadnjem zasedanju Skupščine naše LD je bil naš Nande ponovno izvoljen v NO in to funkcijo še danes vestno opravlja. Za Nandetovo požrtvovalno in nesebično delo mu je LZS podelila znak za lovske zasluge in red III. stopnje, matična LD mu je pa izročila posebno priznanje in častno diplomo. Sedaj, ko naš Nande uživa Ferdinand Božičnik v krogu svoje družine svoj zasluženi pokoj in kljub temu redno prečesava posamezne revirje našega lovišča, mu mi vsi od srca želimo, da bi ga neskaljeni lovski užitki v naši sredi spremljali še dolgo vrsto srečnih let. LD Veliki Kamen - J. M. Dne 29. 3. 1992 je slavil visok jubilej, 80-letnico, član naše LD Krekovše, Emil Eržen. Rodil se je v Gorenji Trebuši in se že kot mlad fant zapisal naravi, jo vzljubil in ji ostal zvest do danes. V zeleno bratovščino se je vključil še mlad. Že leta 1935 je bil sprejet v lovsko društvo in leto kasneje že opravil izpit za lovskega čuvaja. Pri takratni gozdni upravi so ga sprejeli za poklicnega lovskega čuvaja. Med drugo svetovno vojno je zaradi izvrstnega poznavanja terena in zaradi poguma v partizanski bolnici Pavla, pod Hudim poljem, opravljal dolžnost bolničarja, občasno pa vodil tudi ekonomat te bolnice. Po osvoboditvi se je najprej vključil v LD Trebuša, leta 1954 pa še v LD Krekovše, ki so jo ustanovili tistega leta; zato je tudi ustanovni član naše družine, ki ji je ostal zvest do danes. Poleg vsestranskega udejstvovanja v LD (od leta 1952-1962 je bil član UOLD, funkcijo gospodarja je opravljal od 1963-69, lovski čuvaj pa je bil od 1955-1969), sodeloval je pri gradnji dveh lovskih koč, bil njun oskrbnik ter poleg vsega opravljal zahtevno delo od- premnika uplenjene divjadi več kot 15 let, je našel še čas, da se je posvetil svojemu najljubšemu lovu, lovu na kune in gamse. In če vprašate lovce, vam bo vsak zatrdil, da ga ni bilo spretnejšega daleč naokoli. Za nesebično delo in več kot 50 let aktivnosti v lovski organizaciji je Emil prejel več pohval in priznanj, zato mu vsi lovci kličemo na mnoga leta, »Milče«, naj bo tvoj korak prožen in roka mirna, z željo, da se bomo še velikokrat videvali v lepem Krekovškem lovišču. LD Krekovše - B. K. Lovski oprtnik Novo na našem trgu: Pribor za čiščenje in zaščito orožja Z Ježem in TRMO v lovski nahrbtnik Anton Jež, znani slovenski tehnolog in izumitelj je pred dnevi, skupaj s TRMO d.o.o. iz Kranja predstavil vrsto novih teholoških dosežkov, ki se jih bodo lovci še posebej razveselili. V dveh popolnih kompletih, ki sta na voljo kupcu (komplet izdelkov v zelenem etuiju in komplet izdelkov v tekstilni embalaži), je poleg polirnega sredstva, zaščitnega olja in laka, vrvice za čiščenje, krpe, čopiča, jeklene volne in preje še pasta za briniranje. V kompletu s tekstilno embalažo pa je še šipka. TRMA d.o.o. in Anton Jež pa lovcem predstavljata še dva nepopolna kompleta, v katerih je zaščitni lak ali zaščitno olje, vrvica in krpa. V kompletu, kjer je pasta za briniranje, pa najdemo še jekleno volno in čopič. Do sedaj je briniranje izdelkov (posebno še pušk in drugega orožja) sodilo med zahtevna in zamudna dela. Odslej lahko to storimo sami in kar je pri tem Komplet v zelenem etuiju, v katerem je potimo sredstvo, pasta za briniranje, zaščitno olje in lak, vrvica, krpa, čopič, jeklena volna, preja. Sem sodi tudi navodilo, ki je priloženo vsakemu kompletu. najpomembnejše, hitro in učinkovito. Puške nam sploh ni potrebno razstaviti. Upoštevati moramo le navodila, ki so priložena vsakemu kompletu. Briniranje je pravzaprav črna oksidacija, s katero si sami lahko uspešno obnovimo lovsko, vojaško ali športno orožje, posamezna orodja, dele strojev, muzejske in umetniške izdelke itd. Vsi izdelki so zaščiteni, njihov znak pa je jež, postopek priprave paste za briniranje pa je zaščiten s patentno prijavo P-1081/91. Preden je pasta za briniranje prišla med slovenske kupce, so jo predhodno testirali in dobro preizkusili v kranjski puškami in ji dali odlično oceno. Pred dnevi pa so se o učinkovitosti in vrednosti brinirne paste prepričali tudi v ORBISU v Velenju, kjer tudi izdelujejo orožje in kjer je Anton Jež praktično prikazal briniranje na njihovih jeklih v splošno zadovoljstvo tamkajšnjih strokovnjakov. Predstavljeni kompleti so že v prodaji v nekaterih naših tr- Antona Ježa iz Utika pri Vodicah nedaleč od Ljubljane poznamo že vrsto desetletij kot izjemnega raziskovalca, praktika, izumitelja, tehnologa, očeta na stotine inovacij. Vse življenje je posvetil raziskovalnemu in svetovalnemu delu. Njegova inovativna snovanja niso namenjena samo kovinski proizvodnji, temveč veliko svojega študija namenja novostim v kemični proizvodnji in tek-stilno-usnjarskim izdelkom. S svojimi najnovejšimi dognanji se bo Anton Jež predstavil na bližnjem mednarodnem sejmu v Celju, kjer bo predstavljalo svoje izdelke več kot štirideset držav iz vsega sveta. Foto T. Urbas Miha Bittner, puškarski mojster in lovec iz Postojne z lanskoletno republiško in letošnjo državno zlato medaljo v ostrostrelnem streljanju s puško proste izbire. Miha si je puško kal. .243IV, ki jo drži v rokah, izdelal sam, kar kaže na vrhunski izdelek vrhunskega mojstra in seveda tudi strelca. Foto M. Šajn govinah. Dodatne informacije in naročila pa sprejemajo na naslov: TRMA d.o.o., Partizanska cesta 32, 64000 Kranj ali po telefonu: (064) 49-097. Na voljo imajo tudi prospekte. Za večja naročila lovskih družin pa TRMA d.o.o. nudi tudi 10-odstotni popust. Tone Urbas Za lovce zanimiva strelska panoga V okviru lovstva so mnoge dejavnosti, ki imajo »v sebi« več ali manj lovskega, vendar jih lovci ne glede na to jemljejo za svoje. V zadnjem času mi je vzbudila zanimanje ena izmed njih, verjetno manj poznana, popularna in razširjena - vendar menim - za mnoge vredna pozornosti. Uradno se imenuje ostrostrelsko streljanje s puško proste izbire. Zanimanje zanjo se mi je vzbudilo ob informaciji, da je letošnji državni prvak v tej disciplini streljanja znani slovenski puškar Miha Bittner, ki je naslov osvojil na že tradicionalnem ostrostrelskem tekmovanju Teritorialne obrambe R Slovenije. Pri Mihi sem se oglasil iz več razlogov, da mu čestitam k naslovu prvaka, da si o tej strelski disciplini pridobim vsaj osnovna znanja, ter nenazadnje iz praktične radovednosti. O puškarju in balističnem poznavalcu Mihi je bilo v našem glasilu že pisano, zato ni moj namen zahajati pri pisanju na ta področja - temveč v njegovo strast - precizno streljanje z lastno puško na večje razdalje. Zgodovina te strelske panoge je na Slovenskem zelo povezana z lovstvom, čeprav so njene osnove v drugih strukturah - policija, vojska. Vendar so se v LD na Slovenskem pred leti pojavili prvi zametki takšnega streljanja, bodisi iz komercialnih namenov ali prizadevanj entuziastov so se pričela podobna streljanja v glavnem na tarčo srnjak. Pravila takšnih tekmovanj so bila neenotna po različnih območjih, vendar so počasi preraščala lokalne ok- vire, prišla na raven nekaterih ZLD in v letu 1990 smo imeli prvo strelsko tekmovanje ZLD v tej disciplini. V letu 1991 je zaradi vojne odpadlo, je pa v programu strelskih tekmovanj LZS letos. Vzporedno s temi oziroma nekoliko prej in v podobni obliki pa je TO R Slovenije pričela organizirati republiška ostrostrelska prvenstva TO s puško proste izbire- na teh tekmovanjih so se v ekipah TO začeli pojavljati tudi lovci ter kasneje tudi ekipe posameznih LD. Vrnimo se k našemu znancu Mihi Bittnerju, ki se je s to disciplino začel ljubiteljsko ukvarjati okrog leta 1985. V tem obdobju je dejansko od začetnika prerasel v državnega prvaka in je lahko upravičeno zadovoljen ob prehojeni poti. Mogoče se zdi bralcu to obdobje dovolj dolgo za takšne rezultate, vendar se ta konjiček od drugih, pri katerih kupiš opremo in začneš - zelo razlikuje. Miha je porabil nekaj let, da je izdelal kakovostno puško, da je s sto in sto poizkusi izbral optimalno strelivo, ki ga polni sam, ter da je presegel strelske sposobnosti povprečnega lovca in dejansko postal vrhunski strelec. Pokazal mi je puško cal. .243 W lastne izdelave - vrhunski izdelek velikega mojstra, ter posebej poudaril to, da smo Slovenci sami sposobno izdelovati takšne izdelke, čeprav večkrat to zanemarjamo - na račun dražjih izdelkov iz tujine. V teh letih je Miha spoznal tudi druge entuziaste - lovce in meni, da so si zelo podobni, predvsem je pri vseh prisotna velika mera odpovedovanja na račun tega konjička. Ko mi je Miha pripovedoval o različnih strelnih daljnogledih, smodnikih, kroglah, hitrostih in karakteristikah izstrelkov, sem občutil njegovo veliko zavzetost za to zanimivo strelsko panogo. Ko pa mi je pokazal tarčo z letošnjega prvenstva - velikost 50 x 50 cm in v njej doseženih 47 od 50-tih točk, ki so bile na 300m strelske daljave grupirane v krogu 8 cm, sem sam v sebi pomislil na virtuoznost. Kot je pri Mihi v navadi, pa nisva govorila le o dobrih straneh - temveč tudi o nedorečenosti v normativnem in organizacijskem smislu pri tej dejav- nosti, kjer smo še daleč za ostalimi, govorila sva tudi o prepuščenosti le lastni iniciativi in iznajdljivosti, o multipli-kacijskih vidikih te panoge ter o marsičem in tako pogovor sklenila z mislijo, naj bi ta kratka in nepopolna informacija med lovci v Sloveniji tudi prispevala k razvoju te lepe in zanimive panoge v strelstvu. Milan Šajn Izlet v GL Ljubljanski vrh Večletna želja članov LD Log-Šentvid pri Grobelnem, da bi organizirali lovski izlet skupaj z našimi soprogami, se je uresničila 23. 5. 1992. Megleno deževno jutro ni obetalo lepega dne, a se nas je kljub temu zbralo lepo število. Stari pregovor, ki pravi, da vztrajnega »jagra« ne ustavi še tako slabo vreme, se tudi tokrat ni izneveril. Žal niso bili vsi prisotni, čeprav je bilo v avtobusu še dovolj prostora. Odločili smo se, da obiščemo slovenski lovski muzej v Bistri in Gojitveno lovišče LZS Ljubljanski vrh. Za organizacijo izleta je bil zadolžen Igor Anderluh. Brisalci na vetrobranski šipi avtobusa so bili neprestano v pogonu, kar pa ni skalilo našega razpoloženja. Manjkalo ni pesmi, šal, smeha in veselja. V takem prijetnem vzdušju nas je v Bistro prepeljal lovski prijatelj iz sosednje LD Feliks Mohorko. Po ogledu muzeja nas je pričakal in sprejel predstojnik služb LZS inž. Blaž Krže. Spominski posnetek lovcev LD Šentvid pri Grobelnem z ženami in otroki na izletu v GL LZS Ljubljanski vrh in Slovenski lovski muzej v Bistri. Jeralovim z Dobrove pri Ljubljani zadnje čase ne more biti dolgčas. Družbo jim dela ljubka srnica Pikica, ki se je znašla lani pod kosilnico, ko so kosili deteljo; srnica se je pozdravila in ostala pri njih na kmetiji. Ljubka živalca zvesto spremlja domače, ko gredo v gozd sekat drva ali grabit listje, tu pa tam gre z njimi tudi na njivo. »Pikica je praktično vseskozi na prostem, samo ponoči jo imamo v hiši, da se ji ne bi kaj zgodilo,« pravi gospodinja Marija Jerala, ki se največ ukvarja s srnico. Branko Vrhovec Skupaj smo se odpeljali v GL, kjer nam je najprej predstavil zgodovino in značilnosti GL Ljubljanski vrh. Po gozdni cesti smo si odšli nato peš ogledat lovske in gojitvene naprave. Še enkrat se v imenu vseh zahvaljujem Blažu Kržetu za izčrpno razlago in predstavitev lovišča, ki nam veliko pomeni in koristi pri izpopolnjevanju našega lovskega znanja. S tem je bil po strokovni plati naš izlet izčrpan. V bližnji gostilni, kjer smo imeli rezervirano kosilo, nas je sprejel prijazen gostilničar. Pesem nas je spremljala vsepovsod in v takem vzdušju smo dobro okrepčani nadaljevali pot v arboretum Volčji Potok, kjer so najbolj uživale lepoto tega parka naše boljše polovice. Ne bi bili pravi slovenski lovci, če bi ne obiskali mimogrede tudi znane gostilne pri Ravbarju in si dobro razpoloženi privoščili kozarec piva domače proizvodnje in pivske klobase. Že prej načrtovani postanek na Trojanah smo strogo upoštevali. Ženske so postanek izkoristile za nakup znanih trojanskih krofov, ki so popestrili naše tako prijetno razpoloženje. Tudi zaključek izleta ne bi bil po vseh lovskih pravilih, če se ne bi naposled ustavili še v gostilni Pri Viharju, kjer smo v en glas sklenili, da postane takšen izlet tradicionalen. Tisti najbolj zagreti smo ob pristni štajerski kapljici nepozaben dan proslavljali še dolgo v noč. LD Šentvid pri Grobelnem - L. M. Video kaseta Bela štorklja O dejavnosti in načrtih ter programskih usmeritvah video založniške hiše JACK smo v naši reviji (Lovec) že pisali. Prav tako tudi o našem (LZS) sodelovanju z njimi. Predstavili smo vam že njihov lanski in potem tudi letošnji (92) video izobraževalni program. Ob tej priliki smo vas tudi pobliže seznanili s kaseto »Podalpski svet - kozorogov in gamsov življenjski prostor«, ki ji je pomagala na svet tudi LZS. To pot pa bi vam želeli kratko predstaviti novo kaseto Bela štorklja iz njihovega letošnjega programa, za katero smo se tudi odločili, da ji pomagamo pri izidu. Gre za zanimivo dokumentarno pripoved o manj znani - drugi strani življenja te ptice, kakor je založnik posrečeno dopolnjeno prevedel naslov. Film nam z obilico zanimivo posnetega filmskega materiala podatkov in animacijskih prikazov predstavi življenje bele štorklje v njeni, doma 9-me-sečni »odsotnosti«. To je hkrati zgodba o neverjetnem, več desettisoč kilometrov dolgem potovanju na skrajni jug Afrike in o neverjetnem naravnem kompasu, ki po mesecih odsotnosti pripelje ptico tudi nazaj; natančno v Filovce 24. Za tem dolgim časovnim zastorom neverjetnih daljav spoznavamo njihov »kolektivni«, »organizacijski« čut hkrati z »značajskimi lastnostmi«, ko si brez strahu in občutka manjvrednosti poiščejo hrano in začasna bivališča med velikimi predstavniki velike divjadi črnega kontinenta. In mogoče po vsej tej 9-meseč-ni odsotnosti zvemo tudi kaj takega, kar pojasni staro ljudsko izročilo in verovanje, da te prijazne ptice prinašajo otroke. Kaseta je zelo priporočljiva za šolsko mladino, zato LZS predlaga lovskim družinam, da jih kupijo in podarijo osnovnim šolam, s katerimi sodelujejo. Kaseto Bela štorklja lahko naročite pri Podjetju za posredovanje, marketing in trgovino d.o.o., Podmilščakova 18, Ljubljana ali po telefonu (061) 115-007. Cena kasete je 26 DEM v tolarski protivrednosti. B.L Zanimivo rogovje srnjaka (delni perikaš), ki ga je 1. 6. letos uplenil blizu Luč ob Savinji lovec A. Pahovnik. V spomin Lovci lovske družine Radenci, pobratenih družin Tolmin in Ljubin ter še mnogih drugih smo se 17. januarja 1992 na kapelskem pokopališču zadnjič poslovili od našega člana Franca Dunaja. Umrl je po krajši bolezni, star 72 let. Lovski rog je oznanil zadnji Fran-čev lov, v zadnji pozdrav so se oglasile lovske puške, lovci pa smo sneli s svojih klobukov zelene smrekove vejice in jih spustili v njegov grob. Rodil se je 18. 10. 1919 v Lu-kavcih v občini Ljutomer, v družini lovcev. Do svoje upokojitve se je ukvarjal z gostinsko dejavnostjo na Kapeli. Že v rani mladosti se je zapisal naravi in ostal njen oboževalec vse do svoje smrti. Ljubezen do narave in živali ga je takoj po vojni pripeljala tudi v našo zeleno bratovščino. Postal je dober in priljubljen lovski prijatelj. Bil je skrben gojitelj divjadi in lovec z izostreno lovsko kulturo. Enako se je odlikoval tudi v drugih organizacijah in društvih, predvsem v ribištvu. Franc Dunaj Franc je bil eden od soustanoviteljev LD Kapela in pozneje LD Radenci, katere aktiven član je bil vse do smrti. V LD je opravljal mnoge odgovorne funkcije, med katerimi naj omenimo le nekatere najpomembnejše. Od leta 1951-53 je bil starešina LD Kapela, od 1953-56, 1967-72 in 1976-80 tajnik LD Radenci. Opravljal pa je tudi vidne funkcije v okviru LZ Slovenije, ZLD Ljutomer, ZLD G. Radgona in ZLD Prlekija. Tako je bil od 1971-84 član UO LZS, predsednik zveze lovskih družin oz. predsednik skupščine ZLD in nazadnje vse do svoje smrti tajnik ZLD Prlekija. Kot lovec in funkcionar v lovskih organizacijah je marljivo in vestno opravljal vse naloge. Ni mu bilo žal truda in sredstev za varstvo in gojitev divjadi. Ob vsem aktivnem udejstvovanju je našel vedno še dovolj časa tudi za področje kinologije, za vzrejo in vzgojo lastnih psov ptičarjev. Z osebnim vzgledom je kot lovec, funkcionar in mentor mladim lovcem veliko doprinesel k njihovemu znanju. Velik je tudi njegov delež pri obnovi fazanerije in lovskega doma. Za svoje vestno in požrtvovalno delo je prejel nešteto pohval, priznanj in praktično vsa lovska odlikovanja LZS. Nazadnje je prejel tudi Zlatorogovo plaketo. Franci, hvala še enkrat za vse, kar si storil za LD Radenci in lovstvo nasploh, hvala za tvoje nesebično prijateljstvo. Ohra- nili te bomo v najlepšem in trajnem spominu. LD Radenci - V. G. Z žalostjo v srcih smo 4. 1. 1992 položili na ljubljanskih Žalah smrekove vejice na grob Adolfu Bregarju. Adolf je umrl 31. 12. 1991, rojen pa je bil 15. 6. 1916 v Višnji Gori. Član lovske družine je bil od leta 1946. Služboval je kot oficir v Zagrebu. Po preselitvi v Ljubljano leta 1963 je takoj prijel za delo. Leta 1964-1968 je bil izvoljen za tajnika družine, od leta 1968 do 1971 je bil blagajnik, od 1967 do 1971 predsednik gradbenega odbora pri gradnji lovskega doma, od 1975 do 1979 je bil sekretar aktiva ZKS, od 1979 do 1982 član nadzornega odbora, od 1983 in 1984 član disciplinskega razsodišča. Adolf je vse svoje funkcije opravljal vestno. Na raznih družinskih prireditvah je redno sodeloval in pomagal pri vsakem delu. V gradbenem odboru in pri delu lovskega doma je s svojo iniciativo veliko doprinesel pri nabavi raznega materiala za gradnjo doma. Če je bilo mogoče, pa je tudi sam pripeljal na gradbišče. Adolf je bil tudi eden tistih, ki je umrlim lovcem naše družine spregovoril v zadnji pozdrav. Lovska zveza Slovenije ga je odlikovala z znakom za lovske zasluge in redom za lovske zasluge III. stopnje. Lovci lovske družine Višnja Gora smo mu hvaležni za vse, kar je storil za našo lovsko družino. Ohranili ga bomo v lepem spominu. LD Višnja Gora - S. P. Adolf Bregar Franc Erklavec Franc Erklavec-Aci je umrl 29. 1.1992 (rojen leta 1919) v Ljubljani. Služboval je pri železnici, kjer je dočakal tudi pokoj. Poleg tega, da je bil zavzet lovec, je bil izvrsten ribič, saj je kot športni ribič zastopal našo bivšo državo tudi v tujini. V lovske vrste je vstopil leta 1953 (vseh 40 let je bil član LD Ig). Bil je zelo delaven: opravljal je delo blagajnika v letih 1954 in 1955. 14 let je bil član izvršnega odbora (1954-64 in 1965-69), 8 let pa je bil član nadzornega odbora naše LD. Za svoje nesebično in požrtvovalno delo je bil nagrajen z večimi državnimi priznanji, za zasluge v lovstvu pa je prejel znak LZS. Od nas je odšel lovski tovariš in prijatelj. Nanj nas bodo spominjala njegova dela, ki jih je s svojim znanjem oplemenitil, nam pa dajejo vzpodbude. Ostal bo v naših srcih in spominih. LD Ig - A. P. Dne 23. januarja 1992 smo se nanoški, koprski in drugi lovci na pokopališču v Vipavi za vedno poslovili od Franca Puca, staroste nanoških lovcev. Rodil se je na Nanosu 12. marca 1925, na znani Blažonovi domačiji, kjer sta bila lov in gozdarjenje že tradicija. Njegov ded in oče sta bila poklicna lovca, čuvaja in gozdarja in po tej poti je krenil tudi naš Franc. Njegov lovski začetek je prekinila druga svetovna vojna. Bla- Franc Puc žonovo družino so leta 1942 pregnali Italijani z Nanosa v Vipavo, ker so sumili, da sodelujejo z nanoškimi partizani. Februarja 1943 so mladega Franca z drugimi zavednimi Primorci odgnali v Italijo in ga vtaknili v delavski bataljon. Po kapitulaciji Italije se je vrnil domov in se vključil v NOB. Bil je borec v Gradnikovi brigadi do septembra 1944, ko je bil težko ranjen v Baški grapi. Po ozdravitvi se je vrnil v Vipavo, kjer je nadaljeval delo kot terenec in vaški zaščitnik. Po vojni se je vrnil s svojci na Nanos in sodeloval pri obnovitvi porušene domačije. Leta 1946 je bil med ustanovitelji LD Nanos in ostal do smrti njen aktivni član. Od 1958 do 1972 je bil nepretrgoma uspešen starešina, v nadaljevanju pa tudi stalni član 10 (1982-1990), NO ali disciplinskega razsodišča. Po pobratenju z LD Koper je postal še častni član te lovske družine. Svoje bogato lovsko znanje in izkušnje je uspešno prenašal na mlajši lovski rod, zato smo ga cenili in spoštovali vsi nanoški in koprski lovci. Za dolgoletno uspešno delo je dobil več priznanj: znak za lovske zasluge ZLD Gorica, od LZS pa znak za lovske zasluge in red III. stopnje. Lovci obeh družin smo mu hvaležni za vse, kar je storil za lovstvo in ga bomo ohranili v lepem spominu. Iz lovskih vrst so odšli za vedno tudi: Janez Vrenjak, LD Škofljica, * 5. 5. 1930, t10. 6. 1991. Jože Verdel, LD Koprivna - Topla, * 14. 8. 1926, t14. 4. 1992. Evald Sušel, LD Pogorevc, * 3. 8. 1923, 14. 7. 1992. Ivan Ladinek, LD Remšnik, * 24. 1. 1926, tl. 4. 1992. Vili Račnik, LD Remšnik, * 23.5. 1939, 14. 6. 1992. Nerino Koren, LD Žabnik - Obrov, * 21. 8. 1941, t10. 1. 1992. Franc Voler, LD Luče ob Savinji, * 4. 10. 1923, 13. 2. 1992. Jože Kralj st., LD Luče ob Savinji, « 17. 7. 1912, 121. 1. 1992. Dominik Dajčman, LD Pernica, * 23. 7. 1925, 14. 7. 1992. Alojz Fornazarič, LD Videm ob Savi, * 15. 7. 1901, f28. 4. 1992. Oreste Micheli, DSLFJK Doberdob, * 31. 12. 1940, t2. 12. 1991. Ladislav Kobec, DSLFJK Doberdob, * 18. 4. 1947, 128. 6. 1992. Janez Kimovec, LD Vodice, * 27. 11. 1913, 121. 6. 1992. Franc Grilc, LD Senovo, * 19.10. 1914, 112. 11. 1991. Franc Ocepek, LD Senožeti, * 21. 11. 1909, til- 11. 1991. Janez Cirar, LD Senožeti, * 12. 6. 1912, 129. 11. 1991. Anton Hreščak, LD Rakek, * 1. 6. 1913, 18. 4. 1992. Anton Mlakar, LD Bučka, * 12. 12. 1943, 19. 5. 1992. Pavle Bogovič, LD Artiče, * 22. 1. 1910, 14. 6. 1992. Umrlim časten spomin! Lovska kinologija PZP ptičarjev je bila tokrat v lovišču LD Lendava Vodstvo LD Lendava nam je dalo na voljo svoje lepo nižinsko lovišče za vse letošnje pti- čarske preizkušnje. 25. aprila smo opravili PZP. Za 17. in 18. oktober letos pa smo v okviru dela LKD za Pomurje razpisali jesensko vzrejno, poljsko, širšo poljsko ter tudi vsestransko uporabnostno preizkušnjo ptičarjev, ki je namenjena vodnikom ptičarjev iz Slovenije (glej razpis v LOVCU). Vsem lovcem in vodstvu LD Lendava se za lepo potezo in odlično organizacijo že opravljene PZP najlepše zahvaljujem. Prepričan sem, da bo enako dobro pohvaljena tudi jesenska kinološka prireditev. Na PZP je bilo prijavljenih in privedenih 10 nemških žimav-cev in 10 nemških kratkodlakih ptičarjev. Razdelili smo jih v tri skupine, v katerih smo ocenjevali V. Pfeifer, F. Kosi in podpisani, pomagala pa sta nam kinološka sodniška pripravnika D. Zemljič in M. Bauman. Posamezna skupina je štela le šest do sedem psov, zato smo jih ob primernem staležu male pernate in dlakaste divjadi lahko tudi večkrat privedli nanjo in se trudili, da smo zapisali vse tisto, kar smo videli; na končno oceno zasnov pa je vplivalo predvsem najbolj še pokazano delo. Preizkušnje ni opravila le ena kratkodlaka ptičarka, ki jo ima njen vodnik verjetno »pretrdo v rokah« in se od njega ni upala oddaljiti. Ostali psi so zelo dobri, večina je celo nadpovprečnih. Le pet jih je doseglo od 64 do 69 točk, kar je povsem solidno, ostalih štirinajst pa kar 70 ali več točk. Trije žimavci iz psarne Prleške so dosegli po 77 točk, enako ži-mavec Čarli Vanečki, njegov brat Čop Vanečki celo 79 točk. Kot najboljše zasnovana se je izkazala nemška kratkodlaka ptičarka Panda, potomka znanega avstrijskega plemenjaka Inga v. VVidentala. Dosegla je 80 točk. Nos in stojo so ji ocenili odlično s po 12 točkami, kar je sodniška skupina v poročilu tudi posebej poudarila. Vreme nam je bilo naklonjeno, opoldne je bilo celo tako vroče, da smo morali preizkušanje prekiniti in se zateči v prijetno senco lovskega doma in bili deležni odlične postrežbe gostiteljev, v popoldanskih urah pa smo preizkusili še nekaj psov na sledi »nevidnega« zajca. Že okrog 17. ure smo razglasili rezultate, v prijetni družbi domačinov še malo posedeli ter se naposled razšli radovedni, kako bo jeseni, ko bodo morali psi pokazati ne le zasnove pač pa do neke mere tudi to, kar so jih naučili njihovi vodniki. Vojko Pirher, kin. sodnik Strokovnost prodira na površje Takšen vtis sem namreč dobil, ko sem sodeloval na zboru sodnikov in sodniškem seminarju za VII. grupo lovskih psov, ki ga je sklical predsednik strokovnega sveta Vojko Pirher, 31. 5. 1992 v lovskem domu LD Ptuj v Selah pri Ptuju. Mimogrede povedano, gostitelji so se izkazali tako, kot se za lovce spodobi. Najprej smo poslušali obširno poročilo predsednika strokovnega sveta o lovsko kinoloških prireditvah v letu 1991 in analizo sojenja na teh prireditvah. V sklopu te tematike smo obravnavali tudi poročila o PZP na posameznih območjih v letošnjem letu. Soglasno smo ugotovili, da so bile prireditve v glavnem dobro organizirane, za kar gre v veliki meri zahvala tistim LD, ki so odstopile del svojih lovišč, da smo lahko uspešno izpeljali predvidene prireditve. Tudi sojenje je bilo (z manjšimi izjemami) na zadovoljivi ravni. Na zboru je bilo posredovano tudi poročilo o progenotestnih analizah po posameznih pasmah lovskih psov. Dogovorili smo se, da je potrebno s tem delom čim vestneje in strokovno nadaljevati. Ob tej priliki smo obravnavali tudi pravilnik za NKP in standard nemškega kdl. ptičarja. Dogovorili smo se o ak- tivnostih v zvezi s poživitvijo Privajanje mladega ptičarja na streljanje Foto: F. Cvenkel dela v Društvu ljubiteljev ptičarjev in španjelov, ki je bilo ponovno konstituirano v začetku letošnjega leta. Seminarski del tega sestanka pa je bil po mojem mnenju zelo zanimiv in koristen za vse prisotne sodnike in sodniške pripravnike. Praktično smo namreč ocenjevali delo ptičarjev po strelu v lovišču. Vsi prisotni smo ocenjevali prej dogovorjene naloge individualno, na koncu pa opravili temeljito analizo. Analiza je pokazala, da so odstopanja med posameznimi sodniki za posamezne naloge le prevelika. Napraviti moramo vse, da bomo imeli kriterije čimbolj usklajene in se s tem izognili kritikam vodnikov in ustvarjanju vroče krvi na posameznih prireditvah. Izpolnjevali smo vprašalne pole iz teoretičnega znanja sojenja. Avtor vprašalnih in testnih pol Mile Budič je obljubil, da bo za vsak seminar pripravil preizkus iz praktičnega in teoretičnega dela sojenja v želji, da dvignemo strokovni nivo te odgovorne naloge za boljše medsebojno spoštovanje med vodniki psov in sodniki. Miroslav Bauman LD Jurovski Dol PREDVIDENA LEGLA LOVSKIH PSOV Lovski terierji (JR LT): o: 5/1, m: 4/11, leglo 7. 8. 1992. Rejec Jože Strgar, Kapele 4, 68258 Kapele. o: 5/1, m: 4/1, leglo 18. 8. 92. Rejec Vinko Močnik, Pot v Čelo 29, 65282 Cerkno, o: 5/1, m: 4/11, leglo 19. 7. 92. Rejec Rudi Sintič, Glinškova ploščad 12, 61000 Ljubljana, o: 5/1, m: 5/1, leglo 20. 7. 92. Rejec Milan Ferjančič, Budanje 44, 65271 Vipava, o: 5/1, m: 5/1, leglo 12. 7. 92. Rejec Jožef Raspor, Dolga Poljana 22, 65271 Vipava, o: 5/odl, m: 4/1, leglo 30. 6. 92. Rejec Miha Pšeničnik, Gorče 22, 62372 Libeliče, o: 5/1, m: 4/11, leglo 23. 6. 92. Rejec Slavko Lenart, Podgorje 60, 62381 Podgorje. o: 4/1, m: 5/11, leglo 15. 7. 92. Rejec Branko Pogačnik, Veljka Vlahoviča 4, 61310 Ribnica, o: 5/1, m: 5/1, leglo 21. 7. 92. Rejec Lado Dolenc, Delnice 15, 64223 Poljane, o: 5/1, m: 5/11, leglo 5. 7. Rejec Jože Pučnik, Danjel 37, 61371 Trbonje. o: 5/I, m: 5/II, leglo 6. 8. Rejec Ivan Imperl, Podgorica 10, 68290 Pesnica. o: 4/I, m: 5/II, leglo 1. 8. Rejec Rado Cotič, Potok 15, 65294 Dornberk. o: 5/1, m: 4/11, leglo 19. 7. Rejec Alojz Žvanut, Podnanos 39, 65272 Podnanos. Resasti jazbečarji (JR Jri): o: 4/I, m: 5/II, leglo 2. 7. 92. Rejec Franc Zajc, Ter 40, 63333 Ljubno ob Savinji, o: 5/I, m: 4/II, leglo 1. 8. Rejec Bojan Ivkovič, Vuhred 97, 62365 Vuhred. o: 5/11, m: 4/111, leglo 12. 5. Rejec Janez Vilfan, Zapoge 32/c, 61217 Vodice. Kratkodlaki istrski goniči (JR Gki): o: 5/I, m: 5/I, leglo 12. 7. 92. Rejec Slavko Burnik, Sp. Idrija 69, 65281 Sp. Idrija o: 5/1, m: 4/MI, leglo 23. 7. 92. Rejec Silvester Benčina, Višnje 23 b, 65273 Col. o: 5/1, m: 4/11, leglo 15. 7. 92. Rejec Oton Birsa, Branik 163, 65295 Branik. o: 5/I, m: 5/I, leglo 26. 6. 92. Rejec Anton Špeglič, Za Savo 16, 61430 Hrastnik, o: 5/11, m: 5/11, leglo 15. 7. 92. Rejec Karel Lužar, Vel. Cikava 13, 68000 Novo mesto, o: 4/1, m: 4/1, leglo 9. 7. 92. Rejec Dušan Simčič, Hum 38, 65211 Kojsko. o: 5/I, m: 5/I, leglo 19. 4. 92. Rejec Vojko Pojavnik, Gonjače 6 c, 65211 Kojsko. o: 4/11, m: 5/1, leglo 15. 5. 92. Rejec Dušan Udovič, C. svobode 10, Pridvor, 66000 Koper, o: 5/1, m: 5/11, leglo 16. 7. 92. Rejec Branko Ražman, Brdač 5, Pridvor, 66000 Koper. Istrski resasti goniči (JR Gri): o: 5/11, m: 5/1, leglo 2. 7. 92. Rejec Franc Slak, Dol. Prapro-če 3 a, 68212 Vel. Loka o: 5/1, m: 4/11, leglo 12. 7. 92. Rejec Leopold Hostnik, Vel. Loka 51, 68212 Vel. Loka. Brak-jazbečarji (JR Bj): o: 5/1, m: 4/11, leglo 15. 7. 92. Rejec Jožica Janežič, Puščava 7, 68230 Mokronog, o: 5/11, m: 5/1, leglo 5. 8. 92. Rejec Avgust Verdonik, Sp. Hotič 49, 61270 Litija, o: 5/11, m: 5/11, leglo 18. 7. 92. Rejec Gorazd Jordan, Čopova 10, 63000 Celje, o: 5/I, m: 4/I, leglo 11. 7. 92. Rejec Tine Jančar, Ogeče, 63272 Rimske Toplice, o: 5/11, m: 4/11, leglo 15. 5. 92. Rejec Jože Sladič, Gradišče št. 5, 61273 Dole pri Litiji, o: 4/1, m: 3/1, leglo 5. 7. 92. Rejec Franc Štirn, Kmetijska 13, 61217 Vodice, o: 5/1, m: 4/1, leglo 1. 7. 92. Rejec Jože Drgan, VDV brigade 6, 61431 Dol pri Hrastniku, o: 5/I, m: 5/I, leglo 17. 7. Rejec Stane Vrščaj, Ločka c. 19, 68340 Črnomelj, o: 5/II, m: 4/III, leglo 25. 8. Rejec Milan Jež, Čečovlje 10b, 62390 Ravne na Koroškem, o: 5/II, m: 5/II, leglo 23. 5. Rejec Drago Aberšek, Šentpavel la, 61296 Šentvid pri Stični, o: 5/1, m: 5/11, leglo 23. 7. Rejec Janez Pahulje, ml., Jezerska c. 132a, 64000 Kranj, o: 4/II, m: 5/I, leglo 16. 8. Rejec Marjan Slatinšek, Gornji Grad 93, 63342 Gornji Grad. o: 4/11, m: 5/1, leglo 2. 7. Rejec Slatinšek Marjan-Mirko, Gornji Grad 93, 63342 Gornji Grad. Bavarski barvarji (JR BB): o: 5/11, m: 5/11, leglo 16. 8. 92. Rejec Anton Škulj, Dolenji Lazi 41, 61310 Ribnica, o: 5/1, m: 4/11, leglo 22. 7. 92. Rejec Janko Ferjan, Triglavska 7, Ribno, 64260 Bled. o: 5/1, m: 5/1, leglo 6. 7. 92. Rejec Milan Burič, Zg. Škofije 9, 66281 Škofije. POMOČ PRI ZASLEDOVANJU OBSTRELJENE DIVJADI VAM NUDIJO: 1. Slavko Fabjan, Zgornje Bitnje 71, 64209 Žabnica (bavarski barvar); tel.: (064) 312-086 ali (064) 214-400. 2. Jože Mali, Potoče 1, 64205 Preddvor (bavarski barvar), tel.: (064) 45-061. 3. Alojz Mlakar, Suška 49, 64220 Škofja Loka (hanovrski barvar), tel.: (064) 631-156 ali (064) 631-982. 4. Marko Plestenjak, Zgornje Bitnje 82, 64209 Žabnica (hanovrski barvar), tel.: (064) 312-026. 5. Jože Šafarič, Finžgarjeva 18, 69252 Radenci (hanovrski barvar) tel.: (069) 65-509 ali (069) 21-637. 6. Anton Kralj, Koroška 64, 64290 Tržič (bavarski barvar), tel.: (064) 50-528. 7. Zdravko Brezovšek, Šmartno na Pohorju, tel.: (062) 834-211. 8. Ludvik Brence, Malahorna 30, 62317 Oplotnica, tel.: (062) 819-010. 9. Drago Jakopič, Šentilj 44, 62382 Mislinja, tel.: (0602) 55-716. 10. Otmar Čander, Ruše, OF - 8, 62342 Ruše, tel.: (062) 663-215. 11. Marjan Kordun, Mušenik 11, 62393 Črna na Koroškem, tel.: (0602) 38-030. 12. Maksimiljan Simetinger, Sp. Javorje 7/b, 62393 Črna na Koroškem (nima telefona). 13. Jože Sagadin, Makole 31, 62321 Makole (nima telefona). DRUŠTVO LJUBITELJEV PTIČARJEV IN ŠPANJELOV razpisuje MEDNARODNO ŠIRŠO POLJSKO PREIZKUŠNJO PTIČARJEV (ŠPP) -MEMORIAL BOGDANA SEŽUNA ki bo v soboto, 24.10.1992 v izvedbi LKD Ljubljana Vodja preizkušnje: Marjan AHLIN Njegov namestnik: Janez NOVAK Vodja sodniškega zbora: Mile BUDIČ, 61231 Črnuče, tel.: (061) 371-850 Žiro račun DLPŠ: 50100-678-60585 Preizkušnja bo potekala v skladu s pravilnikom za širšo poljsko preizkušnjo (ŠPP). Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavljeni psi: 1. rodovnik dežele članice PCI 2. telesna ocena najmanj prav dobro 3. opravljena preizkušnja naravnih zasnov PZP z najmanj 60 točkami, opravljena PZP z najmanj 165 točkami ali poljska preizkušnja (PP) ali širša poljska preizkušnja (ŠPP) ati vsestransko uporabnostna preizkušnja (VUP) z najmanj II. nagradnim razredom. Psi iz inozemstva: Ob izpolnitvi pogojev pod 1. in 2. uspešno opravljena preizkušnja z delom po strelu na polju in v vodi. Vsi prijavljeni psi morajo imeti veljavno potrdilo o cepljenju proti steklini. Prijavnina: 1.000,00SIT, ki jih nakažete na žiro račun DLPŠ. Za prijavo služi formular Obr. p. št. 1, ki ga dobite pri tajnici strokovnega sveta Tini Jež, Vogelna 10, 61000 Ljubljana. Prijavo in potrdilo o plačani prijavnini prav tako pošljite na naslov Tina Jež, Vogelna 10, 61000 Ljubljana (najkasneje do 12.10.19921). Divjad za vlečke in race priskrbi prireditelj. Na preizkušnji bodo sodili sodniki, ki jih je določil zbor sodnikov DLPŠ. Prosimo, da to vrhunsko ptičarsko preizkušnjo podprete z darili, denarnimi prispevki in reklamnimi oglasi, ki bodo objavljeni v katalogu, izdanem posebej za to preizkušnjo. Denarna sredstva nakažite na žiro račun DLPŠ 50100-678-60585 z oznako za »Sežunov memorial«. Z veseljem sprejmemo tudi vaša praktična darila. Predsednik LKD Ljubljana Predsednik DLPŠ Marjan AHLINI, r. Borut INGOLIČ I. r. o: 5/1, m: 4/1, leglo 25. 8. Rejec Aldo Boškin, Branik 124, 65295 Branik. Vestfalski brak-jazbečarji (JR WB) o: 4/1, m: 5/1, leglo 15. 7. Rejec Alojz Eržen, Bukovica 19, 64227 Selca. Nemški ostrodlaki ptičarji (JR Ros): o: 4/VUP, m: 3/JZP, leglo 28. 6. Rejec Rudolf Plaveč, Loparši-ce 23 a, 62270 Ormož. Epagneul bretoni'(JR EB): o: 5/1, (69 t), m: 5/11 (47 t), leglo 19. 7. Rejec Franc Strniša, Vodovodna 1, 69250 Gornja Radgona. Škotski (gordon) setri: (JR ŠS) o: 5/1, m: 5/PZP, leglo 2. 8. Rej-ka Tina Dominič, Privoz 7a, 61000 Ljubljana. Irski setri (JR IS): o: 5/PZP, m: 5/PZP, leglo 2. 8. Rejka Alenka Pokorn, Sora 18 a, 61215 Medvode. Golden retrieverji (JR GR): o: 5/PNZ, m: 4/PNZ, leglo 7. 7. 92. Rejec Boštjan Lotrič, Novo Polje, C. VI/10, 61260 Ljublj. Polje. Labrador retrieverji (JR LR): o: 5/I, m: 5/II, leglo 10. 7. 92. Rejec Ivan Leskovar, Hrušica 71, 64270 Jesenice, o: 5/11, m: 4/111, leglo 9. 7. 92. Rejec Zdenko Jarc, Miren 64, 65291 Miren. o: 5/11, m: 5/11, leglo 25. 6. Rejka Metka Kumperger, Pod Vrbco 4, 63230 Šentjur pri Celju. Koker španjeli (JR KŠ): o: 5/1, m: 5/1, leglo 3. 5. 92. Rejec Nataša Jerman, Sorška 2, 64220 Škofja Loka. o: 5/1, m: 4/1, leglo 20. 7. 92. Rejec Janez Pavlin, Poljska 2, 61230 Domžale. Nemški prepeličarji (JR Pr): (rjavci): o: 5/1, m: 5/11, leglo 10. 6. 92. Rejec Franc Bevc, Ul. talcev 11, 68000 Novo mesto, o: 4/111, m: 4/111, leglo 14. 7. 92. Rejec Roman Pečnik, Cankarjeva 12, 68250 Brežice, o: 5/1, m: 5/11 mlad., leglo 10. 9. Rejec Jože Čepar, G. Žiberne 4, 66215 Divača, o: 5/11, m: 4/1, leglo 28. 6. Rejec Anton Vrešak, Zg. Selce 17a, 63232 Ponikva. o: 4/I, m: 4/I, leglo 19. 8. Rejec Milan Sotošek, Elektrarniška 15, 68280 Brestanica. Kinološka zveza Slovenije DRUŠTVO LJUBITELJEV PTIČARJEV IN ŠPANJELOV razpisuje VSESTRANSKO UPORABNOSTNO PREIZKUŠNJO PTIČARJEV (VUP) ki bo 17. in 18.10.1992 v izvedbi LKD za Pomurje Vodja preizkušnje: Jože ŠTIHEC Njegov namestnik: Rudi TOPLAK Vodja sodniškega zbora: Vojko PIRHER Preizkušnja bo potekala v skladu s pravilnikom za vsestransko uporabnostno preizkušnjo ptičarjev (VUP). Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavljeni psi: 1. rodovnik dežele članice FCI 2. telesna ocena najmanj prav dobro 3. opravljena PZP in ena od jesenskih preizkušenj JZP, PP ali ŠPP. Vsi prijavljeni psi morajo imeti veljavno potrdilo o cepljenju proti steklini. Prijavnina: 1.000,00 SIT, ki jih nakažete na žiro račun DLPŠ 50100-678-60585. Za prijavo služi formular Obr. p. št. 1, ki ga dobite pri tajnici strokovnega sveta Tini Jež, Vogelna 10, 61000 Ljubljana. Prijavo in potrdilo o plačani prijavnini prav tako pošljite na naslov Tina Jež, Vogelna 10, 61000 Ljubljana (najkasneje do 05.10.1992!). Divjad za vlečke in race priskrbi prireditelj. Po sklepu oživitvene skupščine DLPŠ bo društvo vsako leto organiziralo in materialno podprlo vsaj eno vsestransko uporabnostno preizkušnjo ptičarjev, zato prosimo, da nam pri izvedbi najzahtevnejše ptičarske preizkušnje pomagate z dobitki, denarno podporo, praktičnimi nagradami in reklamami. Darovalci in njihovi reklamni oglasi bodo objavljeni v posebej v ta namen izdelanem biltenu. Predsednik LKD za Pomurje Predsednik DLPŠ Anton SKLEDAR I. r. Borut INGOLIČ I. r. ŠOLA USPEŠNEGA LOVA ZA LOVCE, NJIHOVE SOPROGE, PRIJATELJE DIVJAČINE TER DOBRE IN ZDRAVE HRANE Kolikokrat ste že pozimi zaman klicali in vabili lisico, da bi jo dobili pred puško ali fotografski aparat, pa je ni in ni bilo? Morda tudi s piščalko za oponašanje srnjega pivkanja niste ubrali prave intonacije in višine glasu, da bi ob pisku priklicali srnjaka? Tudi jelenje rukanje ne pomeni le rjovenja skozi rog v gozd! Ste že poskušali iz kritja priklicati divje golobe-grivarje, pa race mlakarice? Vsak lovec ali fotolovec je gotovo ničkoli-kokrat že ure in ure, pa tudi noči prečakal v upanju, da bi mu pred puško ali fotografski aparat (ali videokamero) prišla katera od teh divjih živali, a brez uspeha. Ob številnih objektivnih vzrokih, ki jih navadno kar stresamo iz rokava, le redkokdaj pomislimo: kaj pa če nisem klical (vabil) na pravem mestu, ob pravem času, predvsem pa ne na pravi način? In ker lovci in fotolovci pri lovu nočemo biti zgolj pasivni »čakalci in pričakoval-cl«, ampak želimo tudi sami pripomoči k uspehu, pripravlja založba FORMA 7 natis knjižice in izdajo kasete o ŠOLI USPEŠNEGA LOVA. Komplet (knjižica in kaseta) prinaša nepogrešljiva spoznanja in znanja za vsakega lovca in fotolovca, še zlasti pa je primerna za lovske pripravnike in mlade naravoslovne fotografe. Zagotovo bodo tej ekskluzivni »šoli uspešnega lova« radi prisluhnili tudi izkušeni in premeteni lovski »mački«. Knjižica in kaseta z opisi avtentičnih navad in »govorice« posameznih divjih živali bosta zanesljiv pripomoček za popolno zadovoljstvo lovcev in fotolovcev in jim pomagali do »lovskega blagra« v obeh oblikah. Posebej pa velja poudariti, da kaseta nikakor ni namenjena neposredni uporabi V knjižici ŠOLA USPEŠNEGA LOVA I bomo predstavili sponzorja izdaje, zavarovalnico Tilia iz Novega mesta, ki je k sodelovanju nismo povabili naključno. Ta zavarovalnica namreč nudi svojim avtomobilskim zavarovancem še posebno zavarovanje za primer nezgode z divjadjo in še pre-nekatere ugodnosti, ne le za lovce. v naravi, saj je pripravljena tako, da se je z njeno pomočjo mogoče le naučiti pravilno oponašati klice (glasove) s primernimi vabili. Vabila, piskala in trobila ter druge pripomočke pa je potrebno še primerno uglasiti do popolnosti. Uporaba kasete v naravi bi imela zagotovo prav nasprotni učinek, ki bi bil enak ničli ali zgolj plašilu, to pa je tudi prepovedano. Knjižica in kaseta z opisi in klici za privabljanje lisice, srnjaka, race mlakarice in divjega goloba-grivarja bosta na voljo že septembra letos. Za komplet sprejema založba FORMA 7 predplačila ali naročila po prednaročniški ceni 1.270 SIT, kar je za 500 SIT ceneje od poznejše redne prodajne cene, a to le do konca septembra! Po vplačilu oziroma prednaročilu vam bo založba komplet poslala takoj. V ceni je vračunan tudi prometni davek. Če se boste odločili za vplačilo na žiro račun: 50101-603-46860 (Forma 7, Ljubljana, Koprska 94 - za Solo uspešnega lova), bo poštnino plačala založba. Hkrati s ŠOLO USPEŠNEGA LOVA pa vam založba nudi tudi uspešnico med slovenskimi kuharicami, knjigo DIVJAČINA V KUHINJI, še po posebni, znižani ceni za slovenske lovce, to je 1.480 SIT. Če naročite obe izdaji (SOLA USPEŠNEGA LOVA in DIVJAČINA V KUHINJI), pa vam nudi založba še dodaten popust. je še vedno na voljo nekaj izvodov knjige DIVJAČINA V KUHINJI Knjiga prinaša 300 receptov za pripravo vseh vrst divjačinskega mesa. Če bi radi pripravili gamsovo stegno z višnjami, nadeto divjo raco, zajčji hrbet po pastirsko, srnin ali gamsov golaž in številne druge poslastice, brez edine slovenske specializirane knjige o pripravi divjačine pri nas ne bo šlo. • »Knjiga Divjačina v kuhinji je zanimiva zato, ker vsaj povprečnemu ljubitelju dobrega zalogaja odkriva zanj doslej neznano kulinarično področje.« (Sonja Šolar, Nedeljski dnevnik) • »Gospodinj, ki niso vedele, kako najbolje pripravimo meso divjega zajca, srne, fazana ali kake druge divjadi naših gozdov, ne bo več.« (Slovenske novice) • »Izid te knjige je nov korak k premostitvi težav pri pripravi divjačinskega mesa v naših kuhinjah.« (Boris Leskovic, revija Lovec) NAROČILNICA Ime in priimek............ Natančen naslov (kraj, pošta) FORMA 7 61000 LJUBLJANA KOPRSKA 94 TEL: (061) 272-171 A Naročam komplet ŠOLA USPEŠNEGA LOVA po prednaročniški ceni 1.270 SIT B Naročam knjigo DIVJAČINA V KUHINJI po ceni 1.480 SIT C Naročam ŠOLO USPEŠNEGA LOVA in DIVJAČINO V KUHINJI po znižani ceni (minus 10%) 2.475 SIT OPOMBA: obkrožite ustrezno črko. • Naročilnica pomeni obveznost za založbo in naročnika. • Če vplačate vsote pod A, B, ali C na žiro račun 50101-603-46860, plača poštnino založba. Če želite prejeti naročeno po povzetju, plača poštnino naročnik. Če ne želite naročilnice izrezati iz revije, sporočite naročilo na dopisnici ali v pismu. Še naš nasvet: hranite račun za olajšave pri odmeri davka na dohodnino za leto KNJIGO IN KASETO LAHKO NAROČITE TUDI PO TELEFONU Mali oglasi Nudimo vam PLASTIČNE POSODE za prevoz uplenjene divjadi. Dolge so 82, široke pa 46cm. Glede na višino so dvojne: visoke 30 ali pa le 20cm. Barva posode je zelena. Izdelujejo jih v Lesni industriji Litija, prodajo in zastopstvo pa je prevzela Lovska zveza Slovenije, Župančičeva 9, Ljubljana, kjer jih lahko kupite. Cena 30 cm visoke posode je 3.300 SIT, 20 cm pa 3.000 SIT. Prodam šibrenico CZ, kal. 16-16. Informacije po telefonu (061) 214-948. Prodam lovsko risanico CZ M-70, kal. .30-06 s strelnim daljnogledom Schmidt & bender 4 x 36 (zasučna montaža). Puška je nova. Cena 2.100 DEM. Franc Valentinčič, Most na Soči 52, 65216 Most na Soči. Tel.: (065) 870-35, od 7. do 20. ure. Kupim šolane goniče za lov na divje prašiče. Obvezen preizkus v Istri. Iščem lovca, ki ima poznanstva na Češkem ali na Madžarskem glede nabave šolanih goničev. Pisne ponudbe z vašo telefonsko številko pošiljite na naslov: Franco Moratto, Seča 52, 66320 Portorož. Prodam trap bokarico super Brno z enim sprožilcem (cena 1.400 DEM) in bokarico super Brno 12/12 z dvema sprožilcema (cena 1.200 DEM). Informacije po telefonu (061) 746-480 - Zakrajšek. Prodam strelna daljnogleda zaiss jena 4 x 32 in 6x42 skupaj s suhlskimi montažnimi deli. Prodam tudi šibrenico suhi kal. 12-12 (brezpe-telinko) in suhlovo tricevko kal. 12-12/7 x 65R s strelnim daljnogledom 1,5-6 x 42. Informacije po telefonu (064) 633-446. Ugodno prodam češko bokarico kal. 12/ 7 x57R s strelnim daljnogledom (potisna montaža) in naprožilom. Puška je odlično ohranjena. Informacije po telefonu (063) 725-038, Vojko. Prodam lovsko karabinko kal. 7 x 64 z montiranim strelnim daljnogledom svvarovski 6 x 42 (suhlska montaža), vezane letnike Lovca (od 1946-1989) in nevezane od 1990-1991. Prodam tudi novo lovsko obleko št. 56 in plašč hubertus. Informacije po telefonu (061) 557-568. Ugodno prodam šibrenico merkel suhi kal. 16-16. E. Leban, Vrtojbenska 58, 65290 Šempeter pri Novi Gorici; telefon (065) 31-748. Prodam karabinko CZ kal. 7x64 s strelnim daljnogledom (3-9x42). Marjan Flandija, Pra-proče 24, 66275 Črni Kal. Informacije po telefonu (066) 59-692. Prodam MK polavtomatsko puško vvinchester, z originalnim strelnim daljnogledom. Informacije po telefonu (062) 621-938, Darjan. Prodam bokarico marocci, kal. 12/7x65 R, karabinko kal. .223 rem. in vložno MK cev (dolga 45 cm) za šibreno cev 12 kal. Informacije po telefonu (063) 854-278, Blažič. Prodam šibrenico brezpetelinko kal. 16-16 in rusko bokarico kal. 12/12 ter strelni daljnogled hunter 6 x 40. Tel.: (061) 211-917, Prusnik- popoldne. Kupim puško super Brno kal. 12/12 ali suhlovo šibrenico 12-12. Tel.: (061) 211-917, Prusnik. Prodam češko bokarico kal. 7 x 57 R/16 z menjalnimi cevmi 16/16. Informacije po telefonu (061) 798-150, Modic. Vse lovce in ostale obveščam, da še vedno izdelujem različne lestence iz svojih ali prinesenih jelenjih rogov. Jože Janežič, Špindlerje-va 1, 62310 Slovenska Bistrica (062) 812-355. Prodam bokarico merkel suhi kal. 12/7 x 65 R, z menjalnimi cevmi 12/12 in z montiranim strelnim daljnogledom habicht nova 6 x 42 (suhlska montaža). Puška je gravirana in še neuporab-Ijana. Informacije po telefonu (0601) 81-929 - zvečer - Trebše. Ugodno prodam trap puško Franchi in boroveljsko bokarico kal. 12/7 x 57 R, z menjalnimi cevmi 12/12. Montiran je strelni daljnogled 8x56. Informacije po telefonu (062) 834-100, Dovnik. Ugodno prodam boroveljsko bokarico (izdelek Ludvika Borovnika), kal. 12/7 x 65 R z menjalnimi cevmi 12/12. Montiran je strelni daljnogled 6 x 42 (suhlska montaža). Informacije po telefonu (062) 701-136. Prodam kratkodlakega istrskega goniča, starega 14 mesecev. Pes je že uveden v lov. Tel.: (068) 64-198, Vrlinič. Prodam risanico kal. .233 remington s strelnim daljnogledom 4x32. Informacije po telefonu (065) 85-324, Ivančič. Popravim vam zračno športno orožje, Jože Zadnikar, Črna vas 205, 61000 Ljubljana. Prodam malo uporabljano češko bokarico kal. 16/7 x 57 R s strelnim daljnogledom 6 x 42. Informacije po telefonu (064) 79-055, Sajovic. Prodam (ali menjam za bokarico) boroveljsko tricevko s strelnim daljnogledom. Informacije po telefonu (068) 47-350, Vojnovič. Prodam mladiče epagneul bretone (črno-bele, oranžno-bele, rjavo-bele). Leglo 19. 7. 1992. Franc Strniša, Vodovodna 1, 69250 Gornja Radgona. Tel.: (069) 61-361. Prodam brak-jazbečarje (3 psičke), stare 3 mesece. Janko Brate, Limbarska gora 23, 61251 Moravče. Prodam rusko šibrenico 16/16. Informacije po telefonu (065) 26-715, Leban - zvečer. Prodam skoraj novo karabinko anschutz kal. .222 remington, model 1700, s strelnim daljnogledom kahles 6 x 42 (suhlska montaža). Cena 2.100 DEM. Tel.: (061) 485-489, Gošler. Prodam karabinko CZ kal. 8 x 57 JS s strelnim daljnogledom tasco (4 x 32). Cena 1.300 DEM. Informacije po telefonu (061) 314-132, int. 12 - dopoldne, Kraljič. Prodam šibrenico brezpetelinko (novo) CZ, kal. 12-12 (cena 600 DEM) in češko bokarico kal. 7 x 57 R/16, z menjalnimi cevmi 16/16 (cena 1.300 DEM). Informacije po telefonu (068) 45-055, po 16. uri. Prodam nemško lovsko terierko z ocenama 4/ 11, staro 4 leta. Informacije po telefonu (061) 662-771, zvečer. Prodam 5 mesecev staro psičko pasme istrski kratkodlaki gonič. Darko Grošelj, Dešen 11, 61281 Kresnice. Tel.: (061) 877-416. Prodam odlično boroveljsko bokarico kal. 16/ 7 x 65 R s strelnim daljnogledom falke 4 x 32 (suhlska montaža) in menjalnimi cevmi 16/16 (cevi antinit). Tel.: (061) 313-484 - zvečer. Prodam karabinko kal. .243 winch. (Sava-Kranj) z montiranim japonskim strelnim daljnogledom (variabel) 1-12 x in rusko bokarico kal. 12/12 z enim sprožilcem. Tel.: (061) 752-442, Kremenšek. Prodam brak-jazbečarja, starega 15 mesecev. Informacije po telefonu (061) 746-495, Rot. Prodam nemška lovska terierja, stara 4 mesece. Anton Marc, tel.: (064) 65-313. Prodam mladega resastega jazbečarja (samčka) odličnih staršev, starega 12 tednov. Informacije po telefonu (061) 214-900 dopoldne ali (064) 691-293 popoldne. NOVO NA TRGU! Gumijaste ščitnike za strelne daljnoglede (proti vdoru stranske svetlobe in za zavarovanje očesa pri odsunih puške) vam pošljemo tudi po pošti. Allsport - Žalec; tel.: (063) 714-615. Prodam dobro ohranjeno bokarico CZ, kal. 12/ 12, primerno za lov in streljanje na glinaste golobe. Informacije po telefonu (068) 52-534. Prodam leglo posavskih goničev, odličnih staršev (leglo 10. 5. 1992). Informacije po telefonu (065) 75-318. Prodam skoraj novo rusko bokarico kal. 12/12. Slavko Prosenik, Florijanska 66, 68290 Sevnica; tel.: (0608) 81-339. Prodam leglo lovskih terierjev, odličnih staršev. Mladiči, so stari 9 tednov. Peter Šošterič, Veternik 24/a, 63260 Kozje. Tel.: (063) 781-246. Prodam dve lovski terierki, stari 5 mesece. Tel.: (0602) 53-314, Robert. Prodam brak-jazbečarko, jelenje rdeče barve, odličnih staršev (mednarodni naslov). Psička je stara 3 mesece. Informacije po telefonu (061) 781-205, Klavs Ivan. Odkupujemo pse pasem labrador retrlever, špringer španjel in koker španjel, v starosti od 12 do 18 mesecev. Informacije po telefonu (061) 573-123, od 8. do 14. ure. Hans Fanzoj Borovlje - Ferlach Puškama in lovska oprema A 9170 Borovlje Telefon 9943 - 4227 - 2283 Telefax 9943 - 4227 - 2867 K-917 K-815N Naj starejši proizvajalec lovskega orožja ima stalno na zalogi: • ekspres dvocevke Falke (Avstrija) kal. 9,3 x 74 R (side by side) z ejektorji; neto cena je 45000 ATS; • španske bokarice 12/12 (special trap) ali 20/20; neto cena 7500 ATS-8000 ATS • malokalibrske puške in • lovske dvoglede, karabinke kal. .222 in strelne daljnoglede 6 x 40, .223, 7 x 64, .30 — 06, 4 x 32, 4 x 12; 8 x 68 idr.; Lovske bock šibrenice Falke z ejektorji (en ali dva sprožilca); neto cena od 7500-8000 ATS vse vrste nabojev, šibrenih in krogelnih ter diabole za zračne puške (tekmovalni diaboli RWS in Haendler& Nattermann); montažne dele za strelne daljnoglede, pri nas lahko kupite tudi vse vrste lovskih rogov. VSEM ČLANOM LZS PRIZNAMO 10% POPUST SPEKTIV 20X60 mm 45° COMBI TIP PO UGODNIH CENAH VAM OMOGOČAMO TUDI LOV V AFRIKI (TANZANIJA IN ZIMBABVE) OD JESENI 1992. SE PRIPOROČAMO! EAGLE1 & EAGLE »prijatelj vašemu orožju* N______ EAGLEl TOP | SERVI& y« y v _ . je namenjen za čiščenje. • • V V m mazanje m zaščito proti koroziji. EAGLE se uporablja kot konzervans orožja do enega leta in je odlično sredstvo proti koroziji tudi v izjemnih pogojih. mm Uvoznik EXIM t+t, d.o.o., Ljubljana, tel.: 061198-618 fax.: 061198-567 Prodaja: vse lovsko športne trgovine. ^