Poštnina plaČafta v gbfovfnt.
Maribor, petek 16. Julija 1957
MARIBORSKI
Štev. 159. leto XI. (XVIII.)
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 I Tel. uredit. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po cenilni / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
Prihovski dogodki pred skupščino
Živahen in buren potek včerajšnje skupščinske seie — Ugotovitve opozicijskih poslancev
Beograd, 16. julija. Prihovski dogodki, o katerih bo mogo-se*e ^voječasno izčrpno in vsestransko poročati, so našli včeraj na interpe-lacuski dan svoje odmeve v narodni skupščini. Naravno, da je spričo tega bilo pričakovati, da bo obravnava tega predmeta potekla v znamenju precejšnje razširjenosti in živahnosti. V centru teh J"azpravljanj je bila interpelacija narod-e£a poslanca Milana Mravljeta v zvezi z znanimi dogodki v Sloveniji in s smrtjo 'lerikalnega akademika Rudolfa Dolinarja.
Kaj vsebuje interpelacija
V interpelaciji navaja, kako je prišlo do spopada pri Prihovi, pri katerem je sodelovalo 20 jugoslovanskih nacionalistov in okrog 60 akademikov JRZ, ki so se z dvema avtobusoma pripeljali iz Ljubljane. Pri tem spopadu je bilo na obeh straneh več ranjenih, eden pa je obležal mrtev, ker se je zadušil.
1 osi. Koce: Ni res, zaboden je bil z nožem!
f Pf>- Mravlje: Sodna komisija je ugO' ovna, da ni umrl od rane z nožem, ki sploh ni bila smrtno nevarna, marveč se ie zadušil. Tega ne boste nikdar spravili
s sveta!
Poslanec Mravlje navaja v interpelaciji dalje, da je policija v Ljubljani aretirala '7 nacionalistov, ki so sodelovali pri tem Pretepu, dočirn proti onim 60 akademikom ni bila uvedena nikaka preiskava in so bili nekateri zaslišani le kot priče. Zaradi tega vprašuje interpelant ministra pravde, ali misli odrediti, da se proti vsem udeležencem tega spopada postopa enako v smislu obstoječih zakonov.
°<%ovor ministra dr. Subotiča
Ob napeti pozornosti je povzel besedo fdinister pravde dr. Niko Subotič, ki je Ovajal:
Ta interpelacija tretira v glavnem do Redke kazenske prirode, ki so se dogodili na področju državnih tožilstev v Ljubljani, Celju in Mariboru. Po določbah čl. 14. zakona o državnem tožilstvu* vrši višje državno tožilstvo neposredni nadzor nad državnimi tožilstvi pri okrožnih sodiščih svojega področja. Minister pravde pa vrši nadzor nad vrhovnim in nad višjimi državnimi tožilstvi v vsej državi, istočasno pa vrhovni nadzor nad poslovanjem vseh državnih tožilstev. Interpelacija ne navaja nikake konkretne pritožbe zoper poslovanje višjega državnega tožilstva v Ljubljani, ki vrši nadzor nad državnimi tožilstvi v Celju, Mariboru in Ljubljani, vendar pa spada ta interpelacija v mojo kompetenco kot vrhovnega nadzornika. Zaradi tega hočem podati dokumentirano poročilo o delu in delovanju državnih tožilstev v Ljubljani, Celju in Mariboru.
Najprvo hočem navesti, kar spada pod področje državnega tožilstva pri okrožnem sodišču v Celiu. To sodišče vodi pod št. K 347 preiskavo- zaradi izgredov, ki so so odigrali dne 8. junija 1937 v Prelogu pri Prihovi na področju sreskega sodišča v Konjicah, kjer fe bil jibit akademik Rudol? Dolinar. Na dan 12. junija '937 .ie državno tožilstvo prš okrožnem sodišču v Celju na osnovi prijave sreskega sodišča v Konjicah stavilo predlog. naj se pokrene preiskava proti Slavku Bratkoviču, oženjenemu pekovskemu Pomočniku :z Maribora, zaradi zločina Proti javnemu redu in miru po čl. 134/3 kz.. dalje zaradi zločina proti varnosti javnega prometa za ljudi in imovino po
čl. 205/1 kz. in končno zaradi zločina proti varnosti življenja po čl. 178/2, ker je osumljen, da je v skupini z drugimi in skupno z njimi izvršil nasilje proti drugim osebam in poškodoval tuje stvari ter kot udeleženec v skupini izvršil še posebej nasilje popoldne dne 8. junija 1937 v Prelogu pri Prihovi s tem, da je napadel prvi avtobus ljubljanskih akademikov, vrgel kamenje na avtobus in ga poškodoval in s tem spravil v nevarnost življenje in zdravje več oseb v smislu čl. 204 kz. in končno, ker je sumljiv, da je z nožem v hrbet tako hudo ranil akademika Rudolfa Dolinarja, fla je ta od te poškodbe umrl. Proti njemu je bil odrejen preiskovalni zapor v smislu čl. 113/2 in Čl. 119/1 k. p.
Preiskovalni sodnik je dne 13. junija 1937 izdal rešenje v okviru gornjega predloga. Slavka Brajkoviča je orožništvo 8. junija 1937 izročilo v zapore sreskega sodišča v Konjicah. Dne 16. junija 1937 je preiskovalni sodnik v Celju telefo-nično sporočil, da se je Ivan Kranjc, mehanik, oženjen, doma pri Sv. Lenartu v Slov. goricah prostovoljno prijavil kot osumljeni udeleženec, zaradi česar je državni tožilec telefonično predlagal, da se tudi nanj razširi preiskava zaradi suma zločina po čl. 154/2, 205/1 in 178/3 kz. ter da se tudi proti njemu odredi preiskovalni zapor. Preiskovalni sodnik je ta predlog sprejel.
Dne 16. junija 1936 je prejelo državno tožilstvo v Celju brzojavko odvetnika dr. Milana Goriška od Sv. Lenarta naslednje vsebine: Zaradi smrti Rudolfa Dolinarja v Prihovi, srez Konjice je policija v Ljubljani zaprla Milana Goriška mlajšega, Srečka Kranjca, Mirka Korošca, Mirka Beigotta, Feliksa Neirvvirtha, Slavka Rejo n še nekatere druge. Kot branitelj predlagam, da naslov kot pristojna oblast uvede preiskavo in takoj zahteva,, da se vsi aretiranci izroče naslovu. Državno tožilstvo v Celju je še istega dne pred-agalo, da se uvede sodna preiskava proti vsem v tej brzojavki imenovanim in drugim, ki so v zaporih ljubljanske policije zaradi suma zločina po čl. 154, 205 in 178 kz. in odredi za vse njih preiskovalni zapor. Preiskovalni sodnik je dne 17. junija 1937 izdal rešenje v smislu tega. predloga. Še istega dne je zahteval iz ljubljanske policije, da premesti navedene v zapore celjskega okrožnega sodišča.
Dne 18. junija 1937 je prejel državni tožilec pismeni predlog dr. Milana Goriška, odvetnika pri Sv. Lenartu, v katerem ponovno zahteva, naj se vsi osum-jenci, ki so' zaprti pri ljubljanski policiji, izroče sodišču. Dne 19. junija 1937 je preiskovalni^ sodnik brzojavno prosil okrožno sodišče v Ljubljani, naj premesti osum jence v zapore okrožnega sodišča v Ce-ju, ker jih je ljubljanska policijska uprava dne 18. junija izročila v zapore okrožnega sodišča v Ljubljani.
Dne 19. junija 1937 je prejelo državno tožilstvo od branitelja dr. Frana Lokarja z Ljubljane, da je prj ljubljanski policiji zaprt tudi Fran Kodrič, privatni uradnik iz Radvanja pri Mariboru. Zaradi tega je državno tožilstvo razširilo sodno preiskavo tudi proti njemu in zahtevalo njegovo izročitev.
S pismeno prijavo z dne 18. junija je uprava policije v Ljubljani obvestila upravo zaporov okrožnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Celju, da se izroče v sodne zapore v Ljubljani tudi Slavko Reja, upravnik »Mariborske-
ga Večernika Jutra«, Ivan Silič, sluga uprave »Jutra« v Mariboru, Fran Kodrič, zasebni uradnik iz Radvanja pri Mariboru, Josip Bunc, krojač v Mariboru, Milan Gorišek, odvetniški pripravnik pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, Ivan Bei-gott, pekovski pomočnik pri Sv. Lenartu v Slov. gor., Mirko Primec, posestniški sin iz Hoč pri Mariboru, Mirko Korošec, odvetniški uradnik pri Sv. Lenartu v Sl. gor., Feliks Neusvirth, šofer pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, Vinko Markež, šofer pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, in Milan Orožen, absolvirani jurist v Celju. Ljubljansko državno tožilstvo je obenem prejelo od ljubljanske policije vse spise, ki se nanašajo na te osumljence, ter je za vse odredilo pritvor po čl. 113 in 116 kp. ter odstopilo vse spise državnemu tožilstvu v Celju. Istočasno je sporočila uprava policije v Ljubljani sodišču, da so bili osumljeni Blaž Skerbinek, Srečko Kranjc, Alojzij Pezdiček, Fran Avguštin in Stanko Stepančič že od policijske upra ve v Ljubljani izpuščeni na svobodo, ker se je ugotovilo, da niso zagrešili nikake-ga kaznivega dejanja.
Na dan 21. junija 1937 je prispela na okrožno sodišče v Celju dodatna prijava ljubljanske policije, glasom katere so bili 17. in 18. junija aretirani še nadaljnji udeleženci spopada pri Prihovi in sicer Ivan Mlinar iz Maribora, Viktor Dugina, delavec železniških delavnic v Mariboru, Anton Paravan, ključavničarski pomočnik iz Maribora, Ljudevit Urbančič, ključavničarski pomočnik iz Maribora, Filip Primec, ključavničarski pomočnik iz Hoč, Viktor Dugina je že pri policiji v Ljubljani priznal, da je z nožem udaril v hrbet akademika Rudolfa Dolinarja. Državno tožilstvo je dne 22. junija 1937 predlagalo razširenje preiskave in preiskovalni zapor tudi proti tem šestim osumljencem zaradi dejanj po čl. 154, 205 in 178 kz. Preiskovalni sodnik je temu predlogu ugj)dil in brzojavno zaprosil okrožno sodišče v Ljubljani, naj tudi vse te osum-ijejice premeste v zapore okrožnega sodišča v Celju. Državno tožilstvo v Ljubljani je prejelo od ljubljanske policije tudi vse spise, ki se nanašajo na te osumljence ter jih je 21. junija odstopilo državnemu tožilstvu v Celju. Dne 23. junija so bili vsi osumljenci prepeljani v zaporp okrožnega sodišča v Celju.
Dne 23. junija 1937 je prijavila uprava policije v Ljubljani okrožnemu sodišču v Celju, da sta bila 21. junija 1937 aretirana^ Miroslav Raner, knjigovez državnih železnic, in Leopold Šušteršič, ključavničar državnih železnic v Mariboru. Tudi za ta dva je bil odrejen pritvor in sta bila oba prepeljana v zapore okrožnega sodišča v Celju.
Na brzojavni poziv preiskovalnega sodnika je bil 1. julija 1937 aretiran še Fran Klančnik iz Maribora in odveden v preiskovalni zapor.
Pri okrožnem sodišču v Celju se vodi sedaj preiskava proti 22 osumljencem, od katerih jih je 19 v preiskovalnem zaporu, trije pa so že izpuščeni, in sicer sta bila Milan Gorišek in Mirko Orožen izpuščena z odlokom sodišča proti kavciji po 10.000 din, dočini jo bil Leopold Šušteršič izpuščen na svobodo, ker je dokazal svoj alibi in je sum proti njemu reduciran na minimum
to, česar ga ni vprašal, ni pa se dotaknil jedra interpelacije, ki se nanaša na postopanje državnega tožilstva, in se ni izjavil, ali je pripravljen odrediti, da sc proti vsem izvajajo zakonski predpisi in da se odredi preiskava proti vsem udeležencem pretepa pri Prihovi, torej tudi proti akademikom JRZ, ki so še vedno na svobodi in služijo zgolj kot priče. Poslanec Mravlje je nato podrobno orisal ves potek dogodkov o priliki bivanja predsednika JNS Petra Živkoviča v Sloveniji. Podrobno je razpravljal tudi o dogodkih v Mariboru in izrazil začudenje, da mariborska policija vse do danes ni našla krivcev, ko ve v vsej Sloveniji vsako dete, da je- bil glavni vodja mariborski podžupan Franjo Žebot. Med silnim kričanjem nekaterih slovenskih poslancev je prečital tudi obdukcijski izvid o vzrokih smrti akademika Dolinarja. Citiral je določbe zakonov in opozoril ministra pravde zlasti na določila čl. 154. k. z., ki pravi, da se mora uvesti preiskava proti vsem soudeležencem pretepa.
Govor M. Došena
Nato je govoril še poslanec Mirko Do-šen, ki je v temperamentnem govoru podprl izvajanja narodnega poslanca Mravljeta. Jasno je, da je mogoč pretep samo med dvema nasprotnima si skupinama. Tu pa je v preiskavi samo ena skupina.
V obrambo ljubljanskih akademikov ie nastopi! nato poslanec dr. Andrej Veble, ki je skušal zavračati ugotovitve posl’ Mravljeta.
Izvajanja M. Mravljeta
Interpelant Milan Mravlje je na ta odgovor ministra izjavil, da se ne more zadovoljiti, ker je minister odgovarjal na
Kako poroča »Slovenec"
V današnjem »Slovencu« beremo: »Za ministrom g. dr. Subotičem je dobil besedo interpelant g. Mravlje in se najprej zahvalil ministru, da mu je tako hitro odgovoril na interpelacijo. Nato je pa opisal Živkovičev sprejem v Ljubljani ter dejal, »da je demonstracije organizirala klerikalna stranka in da so iste zavzele čisto jrrotidržavno in protijugoslovansko obeležje«.^Napadel je slovensko časopisje radi poročanja o Zivkoviču in njegovem spremstvu ter dejal, da je Slovenija »domena klerikalne stranke in črne nacio-nale«.
Za akademike, ki so šli v Maribor, je dejal, da k to bila »kazenska ekspedicija, slična onim, ki jih je Avstrija pošiljala za časa vojne v Srbijo in da je imela nalogo delati zasede vodstvu JNS, rušiti sokolske domove in s slovenskimi zastavami demonstrirati proti jugoslovanski zastavi in proti jugoslovanski ideji sploh«.
Dr. Koce: »To je čisto navadna de-nuncijacija!«
Mravlje je nadaljeval svoj govor ter dodal, da so akademiki imeli s seboj palice in kamenje. Nato je opisoval demon-stiacije v Mariboru in dejal, da so de-monstrantje metali v hotel »Orel« kame-uja in jajca, nato da so razbili vsa okna • mariborske sokolske župe v Narodnem j domu.
Dr. Veble: »Iz Maribora sem in vem. da to ni res!«
Mravlje je nadaljeval, da so se pripravljale še večje demonstracije v Konjicah >n v Celju. Zaradi tega je po Mravljetovi izjavi odšla iz Maribora proti Slov. Bistrici mala skupina »jugoslovenskih nacionalistov«, da bi preprečila prelivanje krvi in zavarovala svobodno potovanje vodstvu JNS v Celje. V bližini Konjic so zadeli na »klerikalne študente«.
■ - v ' '
• • '
r4meHsmMiM$ltakuMeskktestoie
Svet je pod vtisom dogodkov v zadnjem času, ki izpričujejo staro resnico, da je plamen ljubezni in srca močnejši od bleska prestolov in sijaja vladarske krone. Zdi se, da je bilo več evropskih prestolov v ognju plamtečih src.
Četrti: princ Karol Švedski.
Ni sc še poleglo veliko zanimanje v sej svetovni javnosti za te srčne zadevščine odličnikov iz vrst kraljevskih rodbin, ko je svetovno časopisje pred nedavnim prineslo vest. da sc je v mestu Kallingu poročil švedski princ Karel z grofico Elzo Rossenovo. S tem je iz-gbil vse pravice člana kraljevske rodbine. Toda njegov svak belgijski kralj Leo pold III. 11111 je podelil kot poročno darilo naslov princa. Imenoval sc bo Karci princ Bernardottc, njegova soproga pa princesa Elsa. Princ Karel, sin mlajšega brata švedskega kralja Gustava, princa Karla Viljema, jc tretji član kraljevske rodbine, ki se ie zaradi ženitve z izvoljenko nižjega rodu odpovedal vsem rodbinskim pravicam.
Vojvoda VVindsorski
Preje Edvard VIII. — danes VVindsorski vojvoda.
Prvi je neustrašno stopil na plan britanski vladar Edvard VIII. in se rajši odpovedal kroni ter prestolu kakor pa ženski, ki jo je bil vzljubil.
»Gospod Brana« in njegova žena
Drugi: princ Nikolaj — sedaj gospod »Brana«.
Cim.se je to zgodilo, pa sc jc liarnah utrgal plaz sličnih dogodkov, ki so pokazali, da je toplota čustev ista na severu kakor na jugu ter da niso pred njo zavarovani nobeni prestoli, nobena vladarska rodbina. Prvi, ki je sledil Edvardu VIII., je bil bivši romunski princ. Nikolaj, brat romunskega kralja Karola in regent Romunije za časa vlade mladoletnega kralja Mthajla. Srcc jc bilo močnejše od sijaja dostojanstva in bližine prestola. Poročil se je z meščanko Do-lette Dimitrescu. Ker se ni hotel odreči tej zakonski zvezi in ker so bili povmes tudi drugi politični momenti, o čemer smo nedavno v našem listu izčrpno ter obširno poročali, je bil izključen iz kraljeve rodbine. Po tem izobčenju je pre-
vzel meščanski priimek in je sedaj registriran kot »gospod Brana«.
Tretji: preje španski prestolonaslednik — danes grof Cavadonga.
Nedolgo zatem se je razvedelo, da ima tudi sin bivšega španskega kralja Alfonza XIII. svoje posebne srčne želje. Zaman so bila opozorila očeta, bivšega kra lja Alfonza XIII., zaman grožnjo z izob-čitvijo iz kraljevske rodbine. Bivši španski prestolonaslednik se je rajši odrekel vsem prcstolonasledniškim pravicam ter se je poročil z lepo hčerko kubanskega zobozdravnika Roccaforta. Prevzel je naslov grofa Cavadonge in upa, da bo za slučaj zmage frankovcey lahko zasedel burbonski prestol, za katerega pa se po izgubljenih avstrijskih' nadah baje poteguje tudi Zitin sin nadvojvoda Oto.
Princ Karol švedski
Princ Lcnnart se jc oženil š Karin Nissvandtsovo, hčerko švedskega trgovca, princ Sigvard, prestolonaslednikov sin, se jc pa odpovedal v marcu 1934 vsem rodbinskim pravicam zaradi poroke s hčerko berlinskega trgovca Eriko Patzakovo. Princ Karel je zaposlen v veliki zavarovalnici, ker je njegov oče nedavno povsem obubožal. Star je 26 let. Njegova soproga, bivša grofica Rose-nova, jc 6 let starejša od njega. Ona je hči maršala švedskega dvora in njen zakon z grofom Rosenom je bil predlanskim ločen.
Dr. Koce: »Napadli so jih!«
Mravlje je dejal, da je bilo v tepežu seč ranjenih na obeh straneh in eden ■►klerikalnih študentov« je ostal mrtev. Sodna komisija pa je ugotovila, da je dobil rane od noža, ki pa niso bile smrtne.
Dragomir Stojadinovič (JRZ):	»Pa
vendar je umrl!«
Iz opozicije se čujejo vzkliki: »Bil je pijan!«, nakar je tudi Mravlje potrdil, da
bil Dolinar pijan in da je tako ugotovila komisija.
Drag. Stojadinovič: »Kdo ga je pa zabodel?«
Mravlje:	»To bo ugotovila policija!
Morda tudi njegovi ljudje. Jaz nisem bil navzoč!«
Mravlje nadaljuje: »Dolinar sc je zadušil, ker je bil obrnjen z obrazom proti zemlji.« Mravlje pravi, da bi ga »klerikalni študentje« lahko rešili, če bi hoteli, so pa raje iskali »jugoslovenske nacionaliste«. Dolinarja so pogrešali šele v Konjicah, ker so bili pijani.«
Peti: danes princ Pavel —- jutri? . . .
Te dni je sledila nova senzacija. Listi so poročali, da še je na Krfu nenadno pojavil z letalom grški prestolonaslednik princ Pavel. Takoj po pristanku se je odpeljal z avtomobilom v tamošnjo kraljevsko rezidenco, kjer je sporočil svojemu bratu kralju Juriju, da se hoče poročiti z gospodično Kommandaresovo, hčerko grškega veleposestnika, s katero se je spoznal pri šport in jo vzljubil.
Kralja Jurija, ki ni o vsem tem ničesar niti najmanj slutil, je ta prestolonaslednikova odločitev zelo razburila in je med obema bratoma nastal precej razburljiv razgovor. Kralj Jurij je svojemu bratu takoj jasno povedal, da ne soglaša s to njegovo odločitvijo, nakar
je princ Pavel izjavil, da se rajši odreče vsem pravicam na prestol, kakor pa da bi se odrekel tej zakonski zvezi. Stvar je zatem utihnila, vendar pa je v Grčiji
situacija še bolj zamotana, ker nima kralj Jurij nikakšnih potomcev iz svojega zakona z bivšo kraljico Elizabeto, s katero se je bi!, kakor znano, neposredno pred vpostavitvijo kraljevstva v Grčiji, ločil. Tudi iskanje novega prestolonaslednika iz vrst grške kraljevske dinastije bo zelo težavno, ker so nekateri člani kraljevske rodbine za časa republikanskega režima v Grčiji sklepali v inozemstvu razne morganatične zakone, na katere sta kralj Konstantin in pozneje sedanji kralj Jurij svoječasno dala svoj pristanek.
DROBNE OD VSEPOVSOD
Vojsko 500.000 vojakov zbira po angleških poročilih maršal Čangkajšek v borbi proti Japoncem.
»Dajte nam vode, hrane ter mesta, da
se naspimo« so dejali ruski letalci, ko so po rekordnem letu preko Severnega tečaja pristali pri San Diegu.
Hitler ustanavlja nacionalno cerkev.
Kakor poroča »Daily Express« iz Berlina, je nemški državni kancelar Hitler sklenil ustanoviti posebno nacionalno cerkev, v kateri naj bi bile združene vse
vere razen židovske.
Spor Varšava : Sapieha likvidiran.
Krakovski nadškof Sapieha jc poslal predsedniku poljske republike pismo, v katerem pravi, da ni s prenosom posmrtnih ostankov pok. maršala Pilsudskega niti najmanj nameraval žaliti dostojanstva predsednika republike, da pa obžaluje ta prenos, ker se je tolmačil kot žalitev avtoritete predsednika poljske republike.
Pariški natakarji so sinoči sklenili, da nadaljujejo š stavko, ki povzroča gostom javnih lokalov nemalo nevšečnosti in mnogo — čakanja.
' Ploho bomb je doživelo včeraj mesto Ovicdo, ki ga je nepretrgoma skozi 8 .ur obstreljevalo topništvo valencijske vlade.
V visoki solnčni pesmi so šumele trave na poljani. Nad žarečim žitom jc prepeval škrjanec, omamljen od sladke svobode, da je vse ozračje odmevalo v drobni pesmici. Visoko nad poljem je trepetala postovka. V modričasti megli so stale v daljavi gore. Vsa poljana je ležala razprostrta v žarki solnčni luči, kot božja dlan, cvetoča in smehljajoča se. Tupatam je ležala med zlatim valov-teiii žita novoizorana njiva in opojen duh po sveži, mastni zemlji je izhajal iz nje.
Vprek čez poljano je peljala bela, dolga cesta. Kakor kača se je izvijala iz sinje dalje, tam izpod resnih gora, se vila čez plan in zopet izginjala v daljavah. Na desni in levi je valovalo šumeče klasje. Peljala je čez srebrn potoček m se ustavila pod klancem. Na levi je stal star hrast s krivimi, navzdol obrnjenimi vejami in pod njim jc sameval križ. Po tleh je rastel temnozelen, vlažen nah. Na levo mimo hrasta je peljal en del ceste. Vil se je okoli klanca nazaj v dolgem ovinku mimo senčnega gozdiča ab bližnjih gjičev, kjer se ie povspel v
velikih serpentinah čez grič. Drugi del je zavil malo bolj na desno preko dobrave, dalje, dokler ni izginil v srebrnkastem prahu.
Po klancu sta prihajata prijatelja. Prvi, starejši, je bil visok, slok mladenič, temne polti in črnih ognjenih oči. Izpod širokega plišastega klobuka so mu silili na čelo črni kodri. Bil jc Ivan. Poleg njega pa je stopal s sklonjeno glavo Izidor. Njegove velike, modre oči so tožno zrle v tla in tupatam je plahno zavzdihnil: »Hei, Izidor! Žalosten si!« sc je zasmejal Ivan.
»Ah, Ivan, ne razumem te, da moreš biti tako vesel. Tako radostno je tvoje srce, kakor bi se vračal s svatbe«, je odgovoril Izidor.
»Izidor, kakor otrok si. Kakor ženska. Pusti žalost, naj gre mimo naju in ne kliči je v veselo srce. Zakaj naj bodem žalosten?! Kaj se ti ne zde te poljane ravnotako lepe, kakor one v domačem kraju? Ali je to solnce manj žarko in manj polno vzhičene veselosti, kakor ono doma?-»Sam ne.vem, Ivan, kaj mi je, a vendar se mi zdi, kakor bi temna senca ležala na teh poljih. Pomisli, prijatelj, to je
tujina. Velika, obširna tujina, ki naju je sprejela v svoje naročje. Tam glej«, Izidor je pokazal z roko v smer, od koder sta prišla, »tam glej jc domovina. Kako živo mi stopajo sedaj pred oči prijazna rebra, tihe, mirne poljane, temni, mračni lesovi in visoko, svobodno nebo. Oj, kdo ve, kdaj jih zopet ugledam.«
-Ha — ha!« se je zvonko zasmejal Ivan. »O ti mladi Izidorček, kako žalostno ti je tfri srcu. Poln si mračne tuge. Oj ti ubogi otrok, prvič greš od materinega krila.«
Izidor je molče sklonil glavo. Prišla sta do razpota.
»Počijva«, je kratko dejal Ivan in se zleknil na mehki mah. Izidor se jc vsedel poleg njega in se zagledal pred se.
»O čem premišljuješ?«, ga je vprašal Ivan.
»Ko sem odhajal, je umirala ... Nič mi je tiho dejal Izidor.
Ivanov obraz se je zresnil.
»Kaj praviš? Mati je umirala.«
Ko sem odhajal, je umirala . . . Nič mi ni rekla. Niti prosila me ni, naj ostanem. Celo nekako sovražno je zrla za menoj.
O	mati, tvoj sin ie šel .
»Povej dalje!« ga jc mračno prekinil Ivan.
»Kaj naj povem. Vse sem povedal, kar sem videl, ko sem šel. Bratje so klečali pri materi in nobeden mi ni podal roke v slovo. Oče je pil pri Križarju na račun in vpil, da sem ga slišal, ko sem šel mimo Križarjeve krčme. K umirajoči ženi ni hotel priti. Nazadnje sem se še poslovil od Marte. Čakala me je zadaj za vrtovi.«
Izidor jc umolknil. O vsem je razpravljal s prijateljem, samo o sestankih z Marto in o svoji ljubezni do nje ne. Njegova ljubezen se mu je zdela svetišče, v katerega ima le on dostop. Tudi najbližii prijatelj bi oskrunil ta sveti prostor, ako bi lc s svojimi mislimi prišel vanj. Ako bi le v mislih pogledal med bele stebre in odgrnil težke baržunaste zavese, že bi oskrunil slepečo belino mramora in ugasnil bi rožnati soj mamljive, sladke ljubavi . . , Edino on sam, kot najvišji svečenik, je stopal pred oltar svoje ljubezni in zažigal dragocena kadila in dišave, da je rahla, nežna meglica napolnila sveti prostor. Sam je kadil, v znak pokornosti s srebrno kadilnico.
(Konec juhi).
HUuMoeske & M&diške M&tiu
Ob svežem grobu prof. Fr. Jerovška
Maribor je včeraj pospremil vpokoje-•■ega profesorja Fr. Jerovška, vzgojitelja ter oblikovalca mnogih generacij našega izobraženstva, na njegovi poslednji poti. Maribor se je globoko poklonil spominu zaslužnega moža, šolnika in učenjaka, ki je zasekal tako globoke brazde v duhovno obličje našega izobraženstva. Koliko jih je. ki so izšli po njegovi roki v življenje. je, četudi le deloma, veličastno pokazal včerajšnji pogreb.
Že dolgo pred napovedano pol četrto uro se je zbrala pred mestno mrtvašnico množica njegovih prijateljev, čestilcev in znancev, da se poslovi od njega ter da ga pospremi na njegovi zadnji poti. Krsta z zemskimi ostanki je bila obdana od številnih vencev in šopkov svežih rož, ob krsti pa sta skrušena stala njegov ^rat in sestra v spremstvu svojih naj-bl.žjih. Pred mrtvašnico je odpel zbor pevcev mariborskih pevskih društev pod vodstvom pevovodje prof. Vrabca ža-ostinko »Pomladi se vse veseli...«, nakar je po opravljenih cerkvenih obredih krenil mrtvaški sprevod izpred mestne 'mrtvašnice na magdalensko pokopališče
zadniemu počivališču blagega in plemenitega pokojnika. Za krsto so stopali !,0‘n°šfevilno zbrani profesorji klasične ^ realne gimnazije z ravnateljema M. Ma s 111 a k o m in dr. Herice m na če-*u> nakar so sledili številni pokojnikovi učenci iz vrst mariborskega izobraženstva in ostali prijatelji ter znanci. Ko je krsta zdrknila v zemljo, je spregovoril tople besede stolni prošt dr. V r a b e r, ki je poveličeval pokojnikovo srčno dobroto in odkritosrčnost. Zatem je ob svežem grobu v izčrpnih potezah analiziral vse pokojnikovo življenje in delovanje vpok. ravnatelj dr. J o s i p T o m i n š e k.
ovdarjal je zlasti, da je bil blagi pokoj-nQd ,50 let v tesni vezi s klasično gimnazijo ter da je bil skozi vse življenje trden kakor skala, vzor moža in vzor učenjaka, čigar življenje je bila ena sa-nia nepretrgana težnja po znanju, ki se -'e oplajalo od knjige do knjige vse do Poslednjih dni. Njegov spomin bo večno živel v 6 generacijah, ki so šle skozi njegove roke, in v zgodovini klas. gimnazije. Po njegovem govoru so odpeli pevci turobno žalostinko »človek glej«, nakar so se vsule v sveži grob prve grude zemlje. V mimohodu pred svežim grobom pokojnega mariborskega nestorja Profesorjev se ie v globokem spoštova-'Jiu poslovila množica sklonjenih glav. 'crovškov lik bo trajno živel med nami!
Himen! V zadnjem času so se v Mariju poročili: Novak Miroslav, ključavničar drž. žel., Studenci, in Milič Valerija. modistinja, Radvanje; Knafelc Ivan, tekstilni delavec, Ferkova 11, in Smerdel Frančiška, hči krojača, Ferkova 11; Plečko Peter, tovarniški delavec, Sp. Radvanje, in Rojko Jožefa, tovarn, delavka, Sp. Radvanje; Kramer Karol, magistratni uradnik, Principova 6. in Marguč Slavica. učiteljica, Jezdarska 8; Korman Rihard, pos. sin, in Šušteršič Ivana, zasebnica od Sv. Lovrenca na Pohorju; Šva-gan Rafael, tkalec, in Gril Terezija, gospodinjska pomočnica, Meljska c. 67; Žmavc Ignacij, pos. sim in Beg Marija, delavka od Sv. Jurija ob Ščavnici; Kul-čar Janez, žel. uradnik v Gor. Radgoni, in Lužar Zofija, učiteljica v Radencih; Svenšek Avgust, trgovski nastavljenec, Koroška 31, in Dvoršak Elfrida, dnevni-čarka-zvaničnica mestne policije, Vrba-nova 6: Megla Anton, tkalec, in Žohar Angela, delavka. Slovenska 16. — Bilo srečno!
Bela žena pokosila rosno mladost. V
"azcvetu mladosti, komaj 27 let star, je za vedno zatisnil v bolnišnici svoje oči g- Rihard Slavec, vrl in blag mladenič, sin bivšega kavarnarja »Orienta« g. I. Slavca. Podlegel je blagopokojni Rihard klavec zavratni, neozdravljivi bolezni, ki e uničevala njegov življenjskega poleta željan organizem. Odlikovala ga je srčna dobrota, finoča v obnašanju in vsem zadržanju, prožna inteligenca ter uglajena družabnost, s katero si jc pridobil obilo fckrtsnih priiateljev. Vsi. ki so ga poznali, sca bodo ohranili v svetlem spominu.
I ežko prizadeti iti globoko užaloščeni Slavčevi družini naše globoko sožalje!
Pevski zbor Slovenskega trgovskega društva v Mariboru sporoča, da priredi v nedeljo 18. t. m. izlet v Marenberg, kjer bo imel v gostilniških prostorih g. Franca Preglana svoj družabni pevski nastop. Odhod iz Maribora s popoldanskim vlakom ob 13.20, povratek iz Marenberga ob 19.33. Vabimo vljudno vse naše članstvo iti nam naklonjeno občinstvo na ta izlet, ki ima gotovo pomen za utrjevanje narodne zavesti ob severni meji, radi česar pričakujemo čim številnejše udeležbe. Vozne karte so nedeljske.
Mestna podjetja — avtobusni promet sporoča, da vozi mestni avtobus dne 18. t. m. ob 5.40 na vrh Pohorja. Vožnja se vrši samo v slučaju lepega vremena in ob zadostnem številu prijav. Interesenti naj pošljejo svoje prijave najkasneje do
17. t. m. (19. ure) v prometno pisarno mest. avtob. prometa. Glavni trg, tel. 22-75. Vrnitev ob 19.30 od odcepa. Cena v eno smer Din 20.—.
Prostovoljna gasilska četa Devica Marija Brezje priredi v nedeljo 1. avgusta tombolo na vrtu g. Lešnika.
Znak slovenskih gorskih vodnikov. Slovensko planinsko društvo razpisuje nagrado 500 dinarjev za vodniški znak. Informacije glede izvedbe se dobe v pisarni SPD v Ljubljani, Aleksandrova 4/1.
Odprta noč in dan so groba vrata. V tukajšnji splošni bolnišnici sta umrli: 23-letna Gril Ana, delavka, in 461etna zasebnica Šabeder Elizabeta. Preostalim žalujočim naše iskreno sočutje!
Otrokova smrt pod drevesom. V Ščavnici se je pripetila usodna nesreča, ki je zahtevala življenje lOletnega posestniškega sina Ivana Weisa. Otrok je gledal v gozdu, kako so podirali drevesa. Ko je neko drevo pričelo padati, se ni pravočasno izognil pa je drevo treščilo z vso silo na Weisa, ki je obležal na tleli mrtev z razbito lobanjo in strto hrbtenico.
Proščenje pri Sv. Arehu bo v nedeljo
18. t. m., vendar sc izletniki opozarjajo, da ne bo na razpolago prenočišč.
Zopet deževno. Dunajska vremenska napoved za danes pravi: Prihod deževnega pasu, osvežujoči vetrovi z zapada in morda že danes ponoči nevihte. Nato menjajoče se oblačno vreme s kratkim deževjem, ne več tako toplo.
Nočno lekarniško sfužbo imata daues Minarikova in Remsova lekarna.
Šofiranje ni šala. Usodepolna nesreča bi se kmalu pripetila danes ponoči na državnem mostu. Neki osebni avto, ki je brzel iz Glavnega trga preko državnega mostu, je v nekako sredini mostu zavozil na desni hodnik ter zadel z vso silo v voziček za odvažanje smeti, ki ga uporabljajo mestni pometači. Sunek je bil tako silovit, da je voziček treščil v ograjo in pri tem podrl na tla pometača Alojzija Nerata, stanujočega v Dajnkovi ulici 8, ki je stal poleg vozička. Avto je po tem dogodku peljal naprej, dočim je Nerat obležal s poškodbami na rokah. 30 minut nato se jo šofer avta, ki je povzročil nezgodo, sam javil službujočemu stražniku na Glavnem trgu. Izkazalo se je, da ni imel šoferskega izpita. Zadeva se bo najbrže končala pred sodniki.
Dim se vali iz pravoslavne cerkve. Včeraj popoldne okoli 15. ure so pasantje na Jugoslovanskem trgu opazili, kako se je iz zgradbe pravoslavne cerkve valil dim. O tem so takoj obvestili stražnika, ki je ugotovil, da uhaja dim iz zasebnega prostora stavbe, ki služi gradbenemu podjetju za pisarno. Ker je vsa stavba z deskami zadelana, je stražnik telefonično obvestil tvrdko inž. Šlajmer 0 inž. Jele-uec, ki je takoj odposlala na Jugoslovanski trg svoje osebje. Ugotovilo se je, da je doslej še neznani in neizsledeni storilec na deskah, ki so provizorično položene, nekako v sredini položil kupček šibja ter ga zažgal. Šibje je zgorelo ter so se k sreči deske samo vnele, kar je povzročilo dim. Škoda je sicer neznatna, vendar pa bi bil lahko nastal požar v večjem obsegu, ker je v zgradbi mnogo gradbenega lesa. Ogenj so takoj pogasili, za storilci pa sedaj poizveduje policija.
posestva gredo Iz rok v roke. Ana Steinmetzova in Anton Ivanuša sta prodala pekovskemu mojstru Ludviku Genc-kerju hišo na Radvanjski cesti št. 50 za 94.000 dinarjev.
iaduje tdefGHUke vesti
vmešavanje Anglije v prid valencijskt vladi. V nadaljnjem je Eden izjavil: »če sprejme nevmeševalni odbor naše predloge, potem imamo sredstvo, s katerim bomo lahko omejili riziko španske državljanske vojne, če bi pa naši predlogi propadli, potem bomo jasno izja-javili, da bodo prišli v tem slučaju za Evropo še kritičnejši dnevi. Anglija ve, da si Evropa takšnega položaja ne želi in bo radi tega svojo nalogo tudi izpolnila. Radi tega pričakujem od spodnje zbornice, da bo sprejela vladne predloge, ki so koristni miru«.
LONDON, 16. julija. Spodnja zbornica je pričela včeraj z razpravo o angleških kompromisnih predlogih k problemu ne-vmešavanja v španske zadeve. Vodja opozicije laburistični poslanec Attlee je naslovil na zunanjega ministra Edena interpelacijo, v kateri ga je pozval, da se v nevmeševalnem odboru tako dolgo ne prizna generalu Francu značaja vojskujoče se sile, dokler ni zadnji prostovoljec zapustil Španije. Tudi je očital Ede-nu, da je kapituliral pred fašističnimi državami. Zunanji minister Eden je odgovoril na te očitke opozarjajoč, da je hotela ravno laburistična stranka izsiliti
Roosevelt se posvetuje s svojimi zu-nanfe političnimi svetovatci
WASHINGTON, 16. julija. Prezident Ise je vrnil v Washington, da se posvetuje Roosevelt je z ozirom na napeti položaj s svojimi zunanjepolitičnimi svetovalci v Kitajski takoj prekinil svoj dopust in | glede kitajskega in španskega vprašanja.
dukcijski komisiji sta bila poleg zapisnikarja zdravnik dr. Z o r j a n in preiskovalni sodnik dr. T r a v n c r.
Ob 8-letnici stolpa na Boču. 22. junija jc minilo sedem let, odkar je bil izročen javnosti stolp na Boču. Prva dela so se pričela jeseni leta 1929, naslednje leto pa jc že sledila otvoritev. Delo je bilo težavno, ker je bilo treba ves material spraviti na 984 m visoko goro z bosanskimi konjički.. Skoro obenem s stolpom je bila pri Sv. Miklavžu otvorjena planinska restavracija, v sedlu Boča pa je bilo v prijetnem zatišju zgrajeno planinsko zavetišče, danes pribežališče pohlev nih bočkih ovc. Vse te postojanke uprav Ijata od 1. 1931. dalje planinski podružnici Rogaška Slatina-Poljčane v obče zadovoljstvo neštetih obiskovalcev. --Obletnica zgraditve stolpa je za podružnici važeu mejnik in dogodek, ki ga vsako leto slovesno praznujeta. Letos bo to planinsko slavje 18. julija. Ves dohodek teh prireditev je bil doslej za kritje dolgov za stolp, sedaj pa sc bo uporabil za postavitev četrte postojanke — novega planinskega doma na Boču ki ga imata v načrtih agilni podružnici, katerih nesebično delo je treba vsekakor podpreti. In to bomo storili v nedeljo s svojim obiskom, ko bomo veselo združili s koristnim.	Ik.—
je 15. t. m. zadela srečka razr. loterije št. 19.328,
ki ie bila kupljena v glavni kolekturi
Bezjak v Mariboru, Gosposka 25
Cene avtotaksijem za vožnjo na Pohorje. Z ozirom na to, da je krasna gorska cesta na Pohorje izpeljana že do Pohorskega doma in Mariborske koče ter z ozirom lia to, da je cesta od Mariborske koče do Ruške koče po grebenu Pohorja posebno v lepem vremenu dobro vozna, se je Tujskoprometna zveza »Put-nik« v Mariboru obrnila na Združenje prevozniških obrtov v Mariboru radi maksimiranja cen za avtotaksije. Omenjeno Združenje jc pod št. 466 od 13. ju-iija t. I. sporočilo, da ne sme nobeden avtoizvošček računati od glavnega kolodvora v Mariboru do Pohorskega doma ali Mariborske koče več kakor Din 200, za vožnjo do Ruške koče pa ne več kot Din 250.
Važno za obiskovalce Mariborskega tedna. VI. Mariborski teden se bo vršil od 31. julija do 8. avgusta 1937. Generalna direkcija državnih železnic je odobrila polovično voznino v času od 29. julija do 10. avgusta. Obiskovalci VI. Mariborskega tedna, ki hočejo uživati 50% popust na železnicah, naj kupijo na odhodni postaji ali pri »Putraiku« direktno celo vozno karto do Maribora in železniško legitimacijo K 13 za Din 2.—. Železniške karte pri prihodu v Maribor ne smejo oddati, ker velja ista skupno z železniško legitimacijo, na kateri se potrdi obisk VI. Mariborskega tedna za brezplačen povratek do odhodne postaje. Legitimacije za vstop na Mariborski teden se kupijo v Mariboru. Za obiskovalce, ki plačajo vozno karto do Din 15.—, se žigosa železniška legitimacija na podlagi običajne dnevne vstopnice za Din 5.—; za vozne karte od Din 15.— do Din 25.— je treba kupiti legitimacije M. T. za Din 10.—, ki velja r/.a dva dnevna in dva večerna obiska, za vozne karte od Din 25.— do 60.— pa legitimacijo za Din 15.—, ki velja za tri dnevne in tri večerij obiske ter končno za vozne karte nad Din 60.— legitimacijo za Din 25.—, ki velja za šest dnevnih in šest večernih obiskov. Legitimacija M. T. se glasi na ime in je neprenosljiva. Vstopnice za Mariborčane in vse one, ki se ne poslužujejo polovične voznine, veljajo za enkratni dnevni obisk Din 5.—, enkratna večerna vstopnica pa Din 3.—; za otroke in dijake s šolsko legitimacijo in vojake stane dnevna ali večerna vstopnica Din 2.—. Obiskovalci VI. Mariborskega tedna se morejo poslu-žiti tudi stalne legitimacije M. T. za Din 25.—, ki velja za deset dnevnih in deset večernih obiskov.
Sodni odmevi »bele kuge«. Obdukcija trupla pokojne Marije Cafuta na pokopališču Sv. Janž na Dravskem polju je dognala, da je umrla Cafuta radi notranje izkrvavitve in zastrupljenja krvi (sepsa) kot posledice odprave plodu. Plod je odpravila neka babica pri Sv. Miklavžu, za kar jc dobila baje okrog 150 din. V ob-
$GSficdats&e Mmke
Konkurzi in prisilne poravnave. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 15. do 30. junija 1937 sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo preteklega leta): Otvorjeni konkurzi: v dravski banovini 0 (0), v savski 0 (0), v vrbaski
0 (0), v primorski 3 (0), v drinski 1 (0). v zetski 0 (0), v dunavski 0 (1). v moravski 2 (0), v vardarski 0 (0), Beograd. Zemun, Pančevo 0 (0). — Razglašene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 2 (8), v savski 1 (8). v vrbaski 0 (0), v primorski 0 (l), v drinski 0 (0), v zetski 0 (0), v dunavski 0 (l), v moravski 0 (0), v vardarski 0 (0). Beograd, Zemun, Pančevo l (0). — Končana konkurzna postopanja: v dravski banovini 2 (3), v savski o (2), v vrbaski 3 (0), v primorski 0 (0), v drinski 1 (1). v zetski 0 (0), v dunavski 5 (l), v moravski 4 (0), v vardarski 1 (1), Beograd, Zemun, Pančevo 2 (3). — Potrjene prisilne poravnave: v dravski 0 (5), v savski 2 (0), v vrbaski 0 (l), v primorski
1 (1), v drinski 1 (l), v zetski 1 (0), v dunavski 1 (2), v moravski 0 (0), v var-darški 0 (0), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (1).
VSE ČASTI VREDNI MOŽJE.
»Včeraj mi je nekdo dejal, da sem slepar.«
»Ali poznaš dotičnika natančneje?«
»Ne.«
»Potem ga pa kar toži, saj ti ne bo mogel dokazati, da si slepar.*
Seveda.
A: »Zakaj niste vrnili prstana, ki s;-' ga našli.«
B: »Ker je bilo vanj urezano .VeČn« tvoj’.<
Sf/toduG #išanfe
1SSK Maribor v Ljubljani. 1SSK Maribor bo v nedeljo 18. t. m, gostoval v Ljubljam, kjer bo odigral proti SK Ljubljani prijateljsko nogometno tekmo. Ta tekma bo huda preizkušnja za ISSK Ma ribor, ker je primoran nastopiti v Ljubljani v okrnjeni postavi.
Miloš ostane pri ISSK Mariboru. Poročali smo, da sta se igralca ISSK Maribora Miloš Ogrizek in Boris Tičar prijavila za ŽSK Hermes v Ljubljani. Miloš Ogrizek pa je v smislu službenih objav LNP preklical verifikacijo za Hermesa, s tem, da ostane nadalje verificiran član ISSK Maribora.
Zagrebška COncordia v Mariboru. V nedeljo 25. t. m. bo gostovala v Mariboru enajstorica zagrebške Concordije, ki bo odigrala proti SK Rapidu prijateljsko nogometno tekmo.
Zaključne tekme za pokal prometnega ministra bodo danes in jutri v Splitu, in -sicer v okviru kongresa UJNŽB. Udeleženci zaključnega turnirja so železničarski klubi iz Siska. Užič, Indjije, Skoplja in Niša.
Čudni sklep LNP. V »Službenem vestniku« LNP št. 13 čitamo: »Po referatu g. I. blagajnika se odobri izplačilo 487.50 din g. Amonu Avgustu, bivšemu blagajniku bivšega o. o. Maribor. Pri pregledu blagajniške knjige bivšega o. o. Maribor se :c ugotovilo, da je g. Amon omenjeni znesek res izdal iz svojega, zato je u. o. odobril celotno izplačilo. Obenem se bodo pismeno pozvali vsi člani bivšega o. o. Maribor, da sorazmerno povrnejo blagajni LNP znesek 200 din, ki so ga neupravičeno in kljub izrecni prepovedi u. o. izdali za venec pok. igralcu Domic-liu. 1 a čudni sklep u. o. LNP je značilen, in je vsak komentar odveč...
Prvo finalno tekmo za juniorsko prvenstvo LNP, ki bo v nedeljo 18. t. m. ob 16. na stadionu SK Železničarja med SK Ljubljano in SK Železničarjem, bo sodil k. s. g. Bergant.
Mame
Članski sestanek društva »Gorica« v Ptuju. V sredo, dne 14. t. m. ob 8. uri zvečer je imelo tukajšnje društvo primorskih Slovencev v Ptuju svoj redni članski sestanek v gostilni Kravina. Predsednik društva g. Peric Lojze je uvodoma podal kratek pregled dogodkom ter se spomnil v daljšem govoru tudi obletnice žalostnih dogodkov dne 13. julija 1920. leta. Sestanka se j; tudi udeležil stari^ in zaslužni narodni borec Andrej Gabršček, ki je zbranemu članstvu predaval o zgodovini Slovencev s posebnim ozirom na Primorsko in Istro.
Svinjski sejem v Ptuju. Na svinjski sejem dne 14. julija v Ptuju je bilo prignanih 77 svinj, 19 prascev, skupaj 96 rilcev. Prodali so od tega 50 komadov. Cene so bile sledeče: Prasci od 6 do 12 tednov stari so se prodajali po 60 do 130 din po komadu, pri pršutarjih je bila cena 6 do 6.50 din, pri debelih svinjah 7—7.50 din. pri plemenskih svinjah 5.75 do 6 din, vse za kilogram žive teže.
Kino. V soboto, dne 17. julija ob pol 21. uri in v nedeljo 18. julija ob pol 19. uri in pol 21. uri se predvaja v ptujskem kinogledišču film: »Božanstvena žena«. V glavnih vlogah M. Eggerth in P. Holmes.
I OBi&ui fkati&otskeaa teduit
Nogomet na VI. Mariborskem tednu
Že prva nedelja VI. Mariborskega tedna, to je 1. avgusta, prinaša dvoje nadvse zanimivih nogometnih tekem. Na lepem športnem stadionu SK Železničarja na Tržaški cesti nastopi renomirano moštvo bivšega štajerskega prvaka in amaterskega prvaka Avstrije G. A. K. iz Gradca proti prvaku Slovenije SK Železničarju. G. A. K. v zadnjem času sicer ni zavzemal prvega mesta v Gradcu, ker je nekaj njegovih odličnih igralcev odšlo v profesijonale. S podporo svojih mecenov je priznanemu klubu uspelo angažirati več prvorazrednih dunajskih igralcev, ki so moštvo G. A. K. znatno okrepili. To dokazujejo poslednji rezultati, ki jih je klub dosegel v prvenstvenih tekmah. Izredno zanimiva bo tudi predtekma, kjer se srečata reprezentanci nogometnih sodnikov Gradca in Maribora. V obeh moštvih nastopajo znani športni delavci in
bivši priznani igralci. To tekmo bo vodil priljubljeni sodnik g. dr. Odon Planinšek. Za obe tekmi vlada zlasti v Avstriji veliko zanimanje. V Maribor bo za časa VI. Mariborskega tedna dospel posebni vlak iz Gradca, tako da bo tekmam prisostvovalo tudi mednarodno občinstvo.
Tekstilna industrija na VI. Mariborskem tednu. Če so že dosedanje razstave mariborske tekstilne industrije na Mariborskih tednih zbujale splošno pozornost vseli obiskovalcev teh za naše mesto tradicionalnih prireditev, bo letošnja razstava tekstilne industrije deležna še mnogo večjega občudovanja in priznanja mednarodnega občinstva in strokovnjakov na VI. Mariborskem tednu. Tokrat so se vsa mariborska industrijska podjetja tekstilne panoge odločila prirediti razstavo tekstilne industrije v takem obsegu, ki bo presegala vse dosedanje. Mariborski teden je dal tekstilni industriji na razpolago ves pritlični trakt v Cankarjevi šoli na razstavišču, kjer bodo naši podjetni industrijci vzorno uredlii in okusno aranžirali proizvode tekstilne in-
“}% šale — ? % resnice
V nekem zagreb. listu smo brali: Ko se bo »resno« reševalo hrvatsko vpra-šanje, tedaj bodo bratje prispevali:
Slovenec: kranjske klobase, cviček, harmoniko in — škapulir.
Srb: čevapčiče, smederevačko, gusle in — lokavost.
Hrvat:	šinterbratle,	tamburico in —
naivnost...
f
Neizmerne, g-loboke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ] da je naš ljubljeni sin, brat, vnuk, gospod
RIHARD SLAVEC
dne 15. julija 1937. po dolgi, mučni bolezni v 27. letu svoje starosti za vedno zatisnil svoje blage oči. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, 17. julija ob pol 17. uri izpred mrtvašnice na mestnem pokopališču na Pobrežju.	3890	|
MARIBOR, TRST, dne 16. julija 1937.
Žalujoča rodbina
SLAVEC in sorodstvo
Razno
Dovoljujem ši naznaniti, da sem otvoril v hiši »Trgovske ga doma«, zraven kina Union novo
BONBONIERO
Za obilen obisk orosi Ivo Klarič, »Bonboniera Beograd« Cafova 1.	3872
GOSTILNA BARIČ
Tezno, v nedeljo pojedina ocvrtih piščancev. komad Din 16.—. Dobra vina, Pivo iz sodčka. Tudi zabave ne bo majnkalo. Se priporočam. 3901
ZA SLABOTNO DECO
Robausov zdrayilni prepečenec.	3488
GOSPODIČNO
prejmem na stanovanje, even tuelno v vsa oskrbo. Vprašati Fani Jakolič, Ruška c. 3 (dvorišče) levo, vrata 6.
3899
BRZOJAVKA!
Danes pojedina morskih rib in primorskih specijalitet: brodete s polento, lignjev rižoto (calainari). tunina, skoin bri, sardelice itd- Gostilna »Pri kralju morskih rib«. 3900
Prodam
HIŠO
vrt njivo prodam ali dam v najem takoj. Firmova ul. 36, Zg. Radvanje.	3989
Sobo odda
LEPO OPREMLJENI SOBI,
velika in mala, v mirnem delu mesta, sončni, oddam takoj, odn. s 15. julijem. — Kopalnica. Naslov v upravi.
3612
h
OPTIMIZEM
Čim pridem do prve pošte, se moram takoj javiti svoji ženi, ki je gotovo v velikih skrbeh radi mene. (Iz »Ošišanega ježa«.)
SOBO
meblirano, sončno, poseben vhod, oddam 1. avgusta stalnemu nameščencu.	Stritarjeva ul. 5-1.	3891
SOBO
veliko prazno ali opremljeno oddam. Aleksandrova cesta 7. Krčevina, Babič. 3882
Stanovanje
STANOVANJE
soba in kuhinja s shrambo in pritiklinami 150.—,	23)0.—,
270.— Din oddam. Tezno, Viktor Parmova 6.	3876
STANOVANJE
soba in kuhinja s pritiklinami Din 350.—, 400.— oddam. Vprašati Smetanova ul. 54, v gostilni.	3875
STANOVANJE
sobo in kuhinjo v vili oddam eni ali dvema osebama. Kovačič, Gosposka 33.	3874
Spomnite se CMDI
Sodoma in Gomora
44
Jaz ne smem nič ugibati in nič premišljevati, sicer postanem rnalodušna in žalostna. Meni pa je treba samozavesti in poguma ter veselja, naj že potem pride karkoli.«
Z vnemo_ sta začeli Adelgunda in Olimpija spravljati sobo v red. Pohištvo je bilo skromno, a spretni ženski roki sta vendar znali dati sobi nekaj prijaznega in domačega. Vse je bilo zdaj snažno,! vse okusno razpostavljeno hi na mizi so stale sveže dehteče rože. Adelgunda je bila v svoji svetli obleki tako ljubka in lepa, tako zapeljiva in koketna, da ji je Olimpija nrorokovala najlepše uspehe.
Adelgunda pa je odmajevala z glavo in ni hotela verjeti.
»Nimam temperamenta, da bi se znala moškim dobrikati in laskati«, ie rekla. »Če naj bom živahna in vesela, moram govoriti, kakor mislim in se moram tako vesti, kakor mi veleva moja natura. Kloštrski spovednik mi je večkrat rekel, da sem roža, na kateri pa je jako mnogo truja. Moške roke, ki bodo po meni segale, bodo mnogo krvavele .. . . Kdo ve, če se tudi stari Italijan ne umakne poprej, predno se zbode.«
A stari Italijan se ni poprej umaknil. Olimpija ga je počakala na stopnicah,
kjer je imela z njim dolg pogovor ter ga natančno poučila, kako naj postopa, da si pridobi Adelgundino naklonjenost.
»Bodite previdni in ne preveč vsiljivi«, mu je svetovala, ko mu je iz Adelgundi-ne pretektosti razkrila, kar se ji je zdelo potrebno in iz svojih izkušenj dostavila, kar se ji je zdelo umestno.
»Adelgunda je vesela in dobra, je popolnoma nepristopna, potem pa zopet včasih razposajena. Ne smete ji zameriti, če bi katero preveč rekla in glejte, da vam postane naklonjena vsaj iz hvaležnosti.«
»Grazie za tega dobra lezione«, se je zahvaljeval stari Italijan. »Sem ga prinesla un fiore in ena braceleto za signo-rina in celega srca poln ljubezni, ga bo že šla.«
Čez trenutek je stal stari gospod v sobi pred Adelgundo. Ko jo je videl pred
seboj tako lepo in cvetočo, da se mu je zdela vredna vseh smrtnih in naglavnih grehov, ga je spreletelo tako vroče hrepenenje, da je popolnoma 'zgubil duševno ravnovesje. Nameraval je nastopiti kot snubec, ki je hotel za znanje nekaj mesecev žrtvovati primerno vsoto, a pozabil je pri pogledu na Adelgundo na ta svoj sklep in se ji približal, kakor človek, ki je resnično zaljubljen.
»Dovolite, signorina, da vam poljubim roko«, je rekel spoštljivo in nagnil svojo sivo glavo. »Ta piccola, bela rokca...«
»Imam Še eno tako rokco«, se je prešerno oglasila Adelgunda in mu pomolila drugo roko pod nos. »Če hočete, še to poljubiti, vam tudi ne branim.«
(Dalje.)
Ne pozabi naročnine!
Izdaja konzorcij »Juitra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA.
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, .vsi y Mariboru.
Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
dustrije tako, da bo na razstavi prikazan ves razvoj od surovin do najfinejših tkanin. Razstava tekstilne industrije na VI. Mariborskem tednu bo povsem velemestna, saj pa se industrijci pripravljajo nanjo že celo leto. Letošnja razstava tekstilne industrije nam bo dokazala, da nismo več navezani na uvoz modernih tkanin iz tujine, ker se je naša tekstilna industrija^ že tako razvila, da more zadovoljiti še tako razvajen okus moderne žene. V zadnjem času so se nekatera mariborska tekstilna podjetja že tako izpopolnila, da morejo celo z blagom za moške tekmovati s tujino.
Imenske Mevke
Pomembno narodno prosvetno in kulturno delavnost razvija znano in priljubljeno pevsko društvo »Radost«. Ni je nacionalne prireditve, pri kateri ne bi navedeno pevsko društvo sodelovalo z naklonjeno blagohotnostjo in vnetim prepevanjem naših lepih narodnih popevk. Vsako kulturno delo pa zahteva tudi od-dolžitev in podpore ter je izven dvoma,J da se bodo vsi čestilci in prijatelji lepe pesmi in zlasti navedenega društva pojutrišnjem v nedeljo polnoštevilno zbrali pri popularni Pulkovi mamici, ki imenitno skrbi za potrebe žejnega grla in dobrote želečega si želodca, ter na tej ustanovni vrtni veselici dajali toplega in navdušenega priznanja vrlim našim »Rador nikom«.
forthikwe ,ttGviee
Prekrasen izlet v najlepša letovišča in zdravilišča Slovenije z luksuznim avto-karom »Putnika«. V nedeljo dne 18. julija: Rogaška Slatina - Rimske Toplice -Laško - Celje. Cena vožnje le Din 85.— za osebo! Zadnji rok za prijave 16. julija zvečer! Izkoristite ugodno priliko: kopanje, glasba, ples itd.
Potovanje na Grossglockner, Zeli am See, Salzburg, St. Wolfgang z luksuznim avtokarom. Od 18. do 21. julija, popolen aranžman le Din 1000.—. Divnc pokrajine, izredno udobna vožnja, nepopisni užitki! Prijave in informacije »Putnik« Maribor-Celje-Ptuj.
12:9
Pri sinočnjem glasovanju v podrobnostih je za konkordat glasovalo 12 | poslancev, proti pa 9. Za konkordat so glasovali: Artur Malmik, dr. Miškulin, dr. Miletič, Gajšek, Lukarevič, dr. Qla-vinič, dr. Nikitovič, Videc, Kostrenčič, Lješevič, Pantič in dr. Koce. Prot: so glasovali: dr. Kumanudi, Vasa Jovanovič, dr. Jančič, Jojič, Dimitrijevič, Banič, Cvetic, Prekoršek in predsednik tega odbor dr. Janjič.
*
USA prepovedujejo prekooceanske lete
vsem ameriškim privatnim letalcem. Povod prepovedi je dala usoda letalke Ame-lije Earhartove.