SLOVENEC Političen list za slovenski narod. ' Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta J 8 gld., za četrt leta 4 gld., xa jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. £ Naročnino in oznanila (inseratejjvsprejema upravnlStvo (in ekspedlclja||v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semonišklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pnpoldne. Štev. 19. V Ljubljani, v sredo 23. januvarija 1895. Letnilt XXIII Občni zbor katol. polit, društva. (Poročilo tajnika g V. Gregoriča.) Čast mi je poročati o delovanju katol. politiškega društva v Ljubljani tekom leta 1894. Posebno važnih političnih dogodkov nimam omeniti, delovanje odbora omejilo se je bolj na organizacijo katol. narodne stranke, in v tem smislu moram konštatovati, da smo od lanskega leta storili važen korak naprej. Usojam se le kazati na razna katol. politiška društva, ki so se osnovala na Kranjskem, na organizacijo delavskega stanu na katol. narodnem temelju, na razvoj našega časnikarstva, pa da tudi gmotuih sredstev ne pozabim, na vedno bolj naraščajoči »katoliški sklad". Da hodimo pravo pot, da je naše delovanje prav umerjeno, nam najbolje kažejo naši narodni nasprotniki, ki nas povsod od katoliškega shoda — do katoliškega sklada skoraj popolnoma posnemajo. Koliko hrupa je napravil svoje dni prvi slov. katol. shod s svojimi versko-narodnimi resolucijami ! Kako so se rogali, zasmehovali, in hoteli njegovo slavo zakriti! A vse zaman! Z elementarno silo prodirajo ta načela v vrste naroda, kateri se vedno bolj zaveda, da le po tej poti zamore priti do zaželenega cilja, in tudi poprej narodno-napredna, sedaj samo narodna stranka na Kranjskem prišla je do tega prepričanja. Shod »zaupnih mož" bil je skoraj po vsem brat I. slov. katol. shoda, še celo nekatere resolucije so bile v stavkih in besedah slične. To nas mora le z veseljem in zadovoljnostjo navdajati, ker le na temelju, resolucij I. slov. katol. shoda je skupno složno delovanje mogoče. Načela se ne smejo spreminjati, le glede taktike, izražane v posameznih resolucijah se da kaj spremeniti. Katol. ua-rodna stranka je prva delovala med S^venci, pred 2 letoma se zopet oživela, in le to smatramo kot pravo zastopnico naših teženj. Toraj tu je pot, na kateri se srečaj m o. Pereče vprašanje, katero sedaj na Slovenskem vznemirja duhove je „ko a li c i j a". Odbor katol. polit, društva je bil vedno tega mnenja, naj se stvar prepusti poslancem, ti bodo že sami zagovarjali, zakaj da tako postopajo; skušnja bo kazala, kedo da je dosegel vspehov. V obče se mora pa priznati, da bi slovenski državni poslanci, ako izstopijo iz Hohen-warthowega kluba, ne spremenili položaja, škodovali bi sebi in svojim volilcem, ker v tem slučaju bi bili popolnoma potisnjeni na steno, in ne bilo bi jim mogoče sodelovati pri važnih vprašanjih, kakor volilna reforma, davčna reforma, pri raznih peticijah za krajevne potrebe naše domovine. V nemških konservativcih imajo najboljše zaveznike v verskih, narodnih in gospodarskih vprašanjih, kateri jim še nikdar niso odrekli svoje pomoči. Bodočnost bo kazala, je li ta zveza za nas bolj koristna , ko zveza slovanska proti koaliciji, z Miadočehi. Cepljene moči se ložje prezira in ovira, s tega stališča je obžalovati razdor slovenske delegacije na Dunaju. Slovenci smo premajhen narod, da bi si lahko brez škode dovol|evali ta šport, mi se borimo proti zastarelim tradicijam proti-slovenskega mišljenja v višjih krogih, iu ravno to mišljenje moramo s pametnim in previdnim postopanjem spremeniti, ker za silo ali opozicijo smo — preslabi. Kedor hoče v resnici koristiti narodu, ga ne sme prezirati, če je tudi revež. On mora iti med ljudstvo, ga pod-učevati , spodbujati za sveto stvar, kazati mu pot, in lajšati njegovo breme. Tak je prav voditelj naroda, in narod ga bo ljubil in mu zaupal. Tega načela držal se je vedno odbor kat. polit, društva. Sel je med narod, skliceval shode, katerih vspeh je presegal vse nade, in tako z mirnim srcem lahko stopi pred občni zbor, ker je izpolnil svojo nalogo. Omenjam sijajnega shoda v Trnovem na Notranjskem. Kako daleč, da zapelje slepa strast človeka, smo najbolje spoznali na tem shodu. Ne obsojamo nasprotnika zaradi surovih napadov, le milovati ga moramo, da je kaj tacega v Slovencih mogoče. Tudi proti najhujšemu političnemu in narodnemu nasprotniku se ne sme rabiti kruta sila, tem manj še proti sokrvnemu bratu samo zaradi tega, ker hoče ljudstvo sklicati pod katoliškonarodno zastavo. Ta surovost ni bila omejena samo na trnovski okraj, pritrjevalo se ji je tudi v liberalnem slovenskem časopisju s tem, da so se lepšale in opravičevale te skrajne netaknosti, da ne rabim hujšega izraza. A v klubu vsem naporom, ali ravno zaradi njih prodrla je katol. narodna zavest in shod se je vršil tako sijajno, ko še nobeni drugi poprej. Ljudje so slišali, kje da je vzrok njih propada, in kje je treba iskati leka za rane njihovega blagostanja, in hvaležni so bili vrlim govornikom. Katoliško-narodni zastopniki so najprvi pričeli opozarjati slovensko občinstvo na velikansko nevarnost, ki preti gorenjskim kmetom — živinorejcem glede pašnikov. Da kolikor mogoče veliko ljudstva zve to nevarnost in kako ji je v okom priti, sklical je odbor javen shod na Pristavi pri Tržiču. Živa beseda govornikov, ki so navdušeno govorili, kako pomagati ljudstvu, segala je poslušalcem globoko v srca. Tudi najhujši politični nasprotnik je moral reči, da tako govori le zvesti sin svoje domovine, pravi Slovenec, in pritrjeval bi, če ima le količkaj pravnega čuta v sebi — brezdomovincu. Ne bilo bi treba tacih psovk, ne bilo bi treba prepira, če bi se nekateii le količkaj hoteli baviti, kako da hoče katoliška ideja preosnovati sedanjo družbo. Resno trezno premišljevanje, in manj površnosti, potem bo zginil boj med nami, kakor mora zginiti boj med raznimi stanovi. čez komaj dva tedna 2. sept. vršil se je shod katol. polit, društva ljubljanskega v Vipavi. Veličastno, kakor prejšnji shodi, kazal je ta, da se tudi Vipavska pridružuje načelom, ki so se razvila od strani raznih govornikov, in sad ni dolgo zaostal. Osnovalo se je za tamošnji okraj posebno katoliško politično društvo. (Dalje sledi.) Občinske razmere v Tržiču, i. Interpelacija posl. dr. Žitnika in tovarišev do gosp. dež. glav. Proti sedanji večini občinskega zastopa v Tržiču se je zadnji čas razvila med tržani opozicija, katera LISTEK Pismo iz Aleksandrije. Aleksandrija 14. jan. 1895. Gospod urednik! Upam, da ste pričeli letošnje leto s tako veselimi nadami, ker tukaj smo se začeli v verskem in narodnem oziru gibati in razvijati, da je kaj! Božjega blagoslova bo treba, in ta ne bo izostal, ker imamo celo tukaj prelepo krščansko navado o sv. treh kraljih, da se blagoslavljajo hiše. Ob tej priliki sem našel veliko slovenskih družin. Slovan gre na dan 1 — Istega dne smo pokopali dvajsetletno Slovenko iz Durnberga, prav pridno in dobro deklico. Umrla je v petih dneh vsled vročinske bolezni. Tu sicer ni. navada, da bi ženske hodile za pogrebom, vender so se ga naše Slovenke v prav obilnem številu vdeležile in tudi ratijko v bolezni prav pridno obiskovale. V tukajšnjih bolnicah je vedno mnogo naših Ijudij, največ jih je v francoski — Avstrijci nemajo svoje, — nekaj tudi v grški in pruski. Odkod to, da upravo.7naše ženske tako bolehajo? Vzrokov je več: Nekaj jim nagaja podnebje, zrak, — Vi bi rekli: klima jim ne ugaja, — drugič so konservativne, ker hodijo kakor nekdaj v domovini vedno gologlave, kar je v Egiptu posebno nevarno iu nezdravo, dalje je tudi hrana vzrok muogim boleznim. A glavni vzrok, mislim, jeta-le: Trud in napor! Res je, da se tukaj lahko mnogo zasluži, veuder je treba te borne beliče večkrat plačati z zdravjem in življenjem. Le malo hiš je tu, kjer bi se moglo iti pred polnočjo spat, a zjutraj je treba zgodaj vstati. Zato je lahke umljivo, da zginjajo in tudi zginejo moči. In tukajšnja gospoda ? Trpka resnica: Brez vere, brez usmiljenja in sočutja; zato ravna z ljudmi slabše nego z živino. V tem se odlikuje (?) zlasti grška in nemška gospoda. Kje je tista tolikanj hva-lisana, brezverska, framasonska humaniteta? — Zato svetujem Sloveucem in Slovenkam v domovini : Če le toliko zaslužiš, da je lehko preživiš, ostani doma ! — Gospod urednik! Nekai novega o „kramarskih" Angležih Zaprli so v ulici, ki pelje iz pristanišča v središče mesta, malone vse zloglasne hiše, tako imenovane nbar"-e. čast jim! Omenjam tudi, daje bilo v teh barih, kakor sem zvedel na pristojnem > t r^ mestu, mnogo Avstrijank, in kar z veseljem naznanjam, — uiti jedne Slovenke! — Preteklo nedeljo je bil pri nas v samostanu odličen gost, Don Carlos s Španjskega. Prišel je iz ladije naravnost v našo cerkev sv. Katarine, kjer je bil pri sv. maši in pridigi. Potem si je s svojo soprogo iu hčerjo natančneje ogledal naš samostan in cerkev. To so Vam priprosti iu ljubeznjivi ljudje! Gospa se je britko pritožila, kako da jih povsodi preganjajo, in da jim ne ostaja drugega kakor — potovanje po svetu. Nesrečna ti politika! Odpotovali so v Kajiro. — Vesel sem, da imamo pri našem konzulatu tako blagega in požrtvovalnega gospoda, g. Tomo Her-kaloviča, ki je sedaj imenovan prvim tajnikom s plačo vicekonzula. Bog ga ohrani še dolgo časa med nami, kajti on se v pravem pomenu besede žrtvuje za tukajšnje Slovane. — Kmalu bi bil nekaj pozabil ! De bote vedeli, gospod urednik! kako napredujemo, povem samo Vam to-le na uho: Naši ljudje hočejo imeti tudi tukaj Blaznikovo pratiko, in že jih je trideset na potu v Aleksandrijo. Bog daj, da bi jim prerokovala pratika samo vesele iu srečne dneve! In te Vam tudi jaz iz srca želim v domovini. Zdravi I P. Hubert Raut. ima svoje vzroke v ozirih na gospodarstvo z občinskim imetjem. Da je ta opozicija v tamošnjem prebivalstvu globoko vkoreniujena, dokazuje to, ker je opozici-joualna stranka, takozvana „stranka redu14, pri občinskih volitvah dne 27. junija lanskega leta zmagala z vsemi svojimi kandidati v III. in II volilnem razredu. Te občinske volitve so bile nazveljavljene in nove so se vršile dne 30. oktobra lanskega leta; vendar pa je pričakovati, da bodo tudi te razveljavljene, ker si je do sedaj na krmilu stoječa stranka hotela z velikimi*volitvenimi nepravilnostirui pomagati zoper opozicijonaluo stranko, katera ima veliko večino nezavisnega tržanstva za sabo. Ta „stranka redu" je pa po nekaterih svojih odličnih zastopnikih že julija in avgusta meseca lani obrnila se do si. dež. odbora z vlogo, v kateri našteva nejasnosti in popisuje nered v gospodarstvu občine tržiške. Mej drugim se navaja, da je Tržič posedoval I. 1880 sarno v svoji občini 571 oral 385 []] m. zemlje, danes pa je poseduje samo še okolo 521 oral, in da nihče ne \e, na kakšen praven način se je torej izgubilo občini do 50 oral temeljnega imetja. Toliko pa da je znano, da je del parcel št. 644 in 640/1, ki je bil poprej v katastralnem posestnem listu pripisan občini, prenesen sedaj v posestni list zemljeknjižni vložek sedanjega župana, kakor tudi, da se je dotlej v katastru občinska parcela št. 270 (nova) pri napravi novih zemljiških knjig pripisala tedanjemu županu Karlu Mally in Frančiški Maliy. Tudi nadalje pritožba, da se les iz občinskih gozdov pod roko oddaja, ne da bi posekanje določeval ali pri prodaji sodeloval odbor ali posebni poklicani odsek, tako da o teh rentah, kakor tudi o dohodkih iz občinskih kamno- in peskolomov nič znanega ni. Tudi se trdi, da je sedanji župan v odborovi seji dne 27. julija 1894. 1. sam pripoznal, kako je občinski svet, ki se je pogozdil, že 1. 1893. bil samolastno zase pokosil iu ob jednem gozdne nasade pokončal, pripoznal nadalje, da že tri leta pri sebi hrani les iz občinskih gozdov, in izjavil, da se odplačilo za to hranbo kompenzuje s škodo, katero je napravil občini z omenjeno košnjo. Trdi se, da še sedaj ni na čistem z računom popre|šnjega župana Raitharella, ki je 1. 1890. odstopil. Trdi se, da ni znan račun niti o mostu čez Bistrico, ki je bil pred 7 leti prometu izročen, niti o župnišču, ki je bilo pred tremi leti dozidano. To so same take trditve, ki morajo provocirati nujno in odločno ingerenco si. dež. odbora za Kranjsko, da zahteva pojasnila in opravičenja od občinskega predstojništva in da v teh okolnostih poizveduje po komisijah na lici mesta, in da potem postopa po § 92 občinskega reda z ukazi, kaznimi ali predlogi na odstavljanje dotičnih občinskih zastopnikov. Na vse to meri poprej označena vloga do si. dež. odbora, ki še do danes ni konečno rešena, in zategadelj si usvojajo podpisani staviti vprašanje. „Kaj je si. dež. odbor ukrenil dosedaj na navedene pritožbe ?" II. Interpelacija poslanca dr. Žitnika in tovarišev do visoke c. kr. deželne vlade. Z naredbo visoke c. kr. deželne vlade z dne 31. junija 1894 št. 9821 se je volitev občinskega odbora za Tržič z dne 27. junija 1894 v vseh treh volilnih razredih razveljavila, in sicer zaradi sledečih bistvenih nezakonitostij v volilnem postopanju: Ni se pravilno sestavila volitvena komisija; člani te komisije niso volili pred vsemi drugimi; namestniki so se istočasno z odborniki volili; volilo se je v III. razredu mnogo po listkih, iz katerih so člani voli-tvene komisije imena čitali; v II. razredu pri nekaterih jurističnih osebah ni bilo razvidno, kdo je za-nje volilno pravico izvrševal; v I. razredu se volitev ni formaluo dognala. Nova volitev se je vsled tega vršila šele dne 30. okotbra 1894. Proti postopanju pri tej volitvi se je vložila pri c. kr. deželni vladi zopet cela vrsta ugovorov, v katerih se trde naslednje velike in bistvene nepravilnosti: nekaj volitvenih pooblaščencev je nastopilo, kateri so zastopali po več volilnih upravičencev; pripustile so se k volitvi osebe, katere v pravomoč-nem volilnem imeniku niso zapisane, da tudi oseba, katera je bila vsled reklamacij iz imenika prečrtana; tudi so volile take osebo, katere uotorično nimajo avstrijske državljanske pravice; dopustilo se je voliti takim, ki niso bili zakonito pooblaščenci, na drugi strani pa se je odklanjalo take, ki so se povsem legitimovali, ne da bi se korektno odločilo in to v volitvenem zapisniku koustatovalo; sploh se protesti zoper te iu druge dogodke niso v zapisnik beležili, nego od predsednika volitvene komisije ter vladnega zastopnika odkazovali ua ugovore. Obe volitvi je vodil kot predsednik volitvene komisije sedanji tržiški župan g. A. Globotschnigg, iu pri drugi je prisostvoval c. kr. okr. glavar dr. Gstettenhofer z dolžnostjo, da pazi na izpolnjevanje zakonov. Pri obeh volitvah je bila huda borba med občinskima strankama, katerih jedna hoče vzdržati dosedanji regime, druga pa hoče imeti nov odbor. Ta poslednja je pri prvi volitvi dne 27. junija 1894 zmagala v III. iu II. razredu z vsemi svojimi kau-ditati, pri drugi pa je deloma propala vsled naštetih praktik vohtvene komisije, katera je poleg župana kot predsednika sestojala iz samih pristašev nasprotne stranke. Da s to nasprotno stranko c. kr. okr. glavar dr. Gstettenhoter živo simpatizuje, dokazuje njegovo poseganje v voliluo agitacijo, katero je bilo. predmet interpelaciji poslancev Kušar in tovarišev do Nj. ekscelence ministra za notranja dela v državnozborski seji dne 17. decembra 1894 leta. Glede na vse to, iz česar izhaja, da sedanji župan tržiški, Anton Globotschnigg nima zmožnosti ali pa tudi ne volje, opravljati volitvene posle po zakonih, in glede na to, da je pričakovati razve-ljavljenja volitve z dne 30. oktobra 1894 ter razpisa nove volitve, da pa se je po dosedanjih izkušnjah bati pri tretji volitvi iznova nerednostij in samovoljnih korakov, vsled katerih občina Tržič nikoli ne pride iz razburljivega volilnega gibanja, ker je v interesu sedanjega župana in sedanje večine občinskega odbora, da se po vednem razveljavljenju volitev umetno podaljša njegova funkcijska doba — usojajo si podpisani staviti vprašanje: Ali je visoka c. kr. deželna vlada pripravljena skrbeti za to, da se bodo nove občinske volitve v Tržiču vršile pod objektivnim vodstvom in z vednim ozirom na zakonske predpise, in v ta namen osobito na podlagi § 98. občinskega reda za Kranjsko odvzeti vodstvo sedanjemu županu, a je izročiti drugemu zanesljivemu organu? Kranjski deželni zbor. (V. seja dne 22. jan. 1895.) Namestnik deželnega glavarja baron Apfaltrern otvori sejo ob '/,11. uri; vlado zastopata deželni predsednik g. baron Hein in vladni tajnik plem. L a s c h a n. Ko je bil odobren zapisnik zadnje seje, gospod deželni predsednik prečita obširno izjavo kot odgovor na razne pritožbe v prejšnjem zasedanju deželnega zbora glede planinskih pašnikov. Poslanec dr. Žitnik, proti kateremu je bila v prvi vrsti naperjena omenjena izjava, izraža zadovoljnost, da je sploh visoka deželna vlada stvar preiskovala, a dostavlja, da z vsebino odgovora stvar ni dognana, ker se v izjavi zanikujejo malone vse pritožbe živinorejcev. Zato želi, naj se vladna izjava izroči posebnemu odseku v pretres in poročanje. Dotični samo-stalni predlog, ki je bil koncem seje sprejet, se glasi: „Dauašnja izjava visoke deželne vlade o poslovanju gospoda okrajnega glavarja v Kranju glede planinskih pašnikov se izroči združenima finaučnemu in gospodarskemu odseku v pretres in poročanje." V imenu finančnega odseka poroča posl. Viš-nikar o prošnjah občine Sušje in posestnikov v Slateneku iu Zapotoku za podporo za vodovod. Zbornica sklene, da se dovoli 30 odstotkov vseh troškov, ki naj se izplačajo, kedar prosilci dokažejo, da so oskrbeli tudi ostalo potrebščino. Ob jednem se naroči deželnemu odboru, naj po strokovnjaku preiskuje, ali bi se ne mogel vodovod za Slatenek in Zapotok zvezali z onim v Sušje. Poslanec P a k i ž toplo priporoča to prošnjo ter izraža željo, naj se že letos prične delo. — Pradlog obvelja. V imenu finančnega odseka poroča poslanec dr. Žitnik o treh prošnjah za podpore, in sicer: Kraj-nega šolskega sveta v Sodražici za razširjenje šole, A. Koš ča, učenca na vinarski šoli v Klosterneu-burgu, za podporo in posestnikov v Geršičih in Do-bravci v črnomaljskem okraju za zgradbo mostu čez Lahinski potok. Krajuemu šolskemu svetu v Sodražici se dovoli 500 gld., ki naj se vštejejo na račun prihodnjega leta. Prošnja A. Košiča se izroči deželnemu odboru v primerno rešitev. Gledd prošnje posestnikov v Geršičih in Dobravici deželni zbor sklene: Deželnemu odboru se naroča, da na podlagi storjenih poizvedavanj izplača za most čez Lahinski potok primerno podporo, ako se je prepričal o nujnosti zgradbe. Družini bivšega paznika v prisilni delavnici J. Tomazina se miloščina podaljša za tri leta. Prošnje g. J. Lapajneta, vodje meščanski šoli v Krškem, za podporo k izdaji knjižice o posojilnicah, g. J. Bezlaja, učitelja na isti šoli, za podporo k izdaji knjige za ljudske šole, in pedagogiškega društva v Krškem za podporo se izroče deželnemu odboru. Poslanec dr. Papež v imenu finančnega odseka poroča o prošnji občine Šmihel v postojiuskem okraju za napravo vodovoda v Neverkah. Zbor sklene : Dež. odboru se naroča, da stori potrebne korake, in sicer da se popravi načrt vodovoda v Neverkah ua podlagi pregleda na lici mesta ter poskrbi, da se izpelje označeni vodovod. Dalje sklene zbor, da se načrt novele k zakonu z dnč 23. avgusta 1877, dež. zak. št. 14 o obdelovanju ljubljanskega močvirja vrne dež. odboru z naročilom, da o tem vprašanju še poizveduje in posebno pretresa, v koliko se nasvetovana preosnova more rešiti skupno z že sklenjenim velikim projektom za osuševanje močvirja, o katerem bode še v tem zasedanju sklepal dež. zbor. (Por. Povše.) Poslanec Povše v imenu gospodarskega odseka poroča o poročilu deželnega odbora glede pospeševanja vinoreje na Kranjskem. To poročilo objavimo o priliki. Danes priobčimo le sklepe deželnega zbora, ki se glase: 1. Razširjanje pepinijere za vzgojevanje trt pri deželni prisilni delavnici se odobruje. 2. Cena požlahtnenim ameriškim vkoreničenim trtam določi se s 5 gld. za 100 trt, vendar pa sme deželni odbor v ozira vrednih slučajih take trte tudi brezplačno oddajati revnejšim vinogradnikom in za vzorne vinograde kmetijskih podružnic. 3. Namesto denarnih podpor naj se vinogradnikom, ki prosijo zanje, dovoljujejo brezplačno ameriške požiahtnene ali nepožlahtnene ukoreni-čene trte. 4. Vlada se naprosi, da za deželno pepinijero potrebne ameriške kakor tudi ukoreničene trte, ki se bodo dovoljevale namesto denarnih podpor, brezplačno prepusti deželnemu odboru. 5. Revnim vinogradnikom, kateri so vsled trtne uši prišli v stiske, smejo se dovoljevati brezobrestna posojila, katera pa za vsakega posameznega posestnika ne smejo presegati zneska 200 gld. iz deželnega zaklada. 6. Za troške v svrho pospeševanja novega vinarstva dovolijo se za 1895. leto sledeči zneski iz deželnega zaklada: a) za pepinijero pri deželni prisilni delavnici........ 2500 gld. b) za vinarskega potovalnega učitelja 1220 „ c) za podpore vzornim vinogradom in trtnicam kmetijskih podružnic za ključe, kakor tudi za darila revnim vinogradnikom .... 1300 „ d) za brezobrestna posojila . . ■ 20000 . skupaj . . 25020 gld. Konečno poroča poslanec dr. Papež o prošnji županstva v Temenici, da bi se deželna cesta od Pustega Javorja do postaje dolenjske železnice v Ra-dohovi vasi primerno razširila in popravila, ter predlaga: Deželnemu odboru se naroča, da pričetkom letošnje pomladi prične potrebna dela v svrho korekture takozvane Bogensperske deželne ceste, in sicer na progi od Pustega Javorja do železniške postaje v Radohovi vasi. — Obvelja. S tem je bil dnevni red končan. Koncem seje poslanec dr. Žitnik in tovariši stavijo dve interpelaciji : prvo na visoko deželno vlado zastran nepra-vilnostij pri dveh zadnjih občinskih volitvah v Tržiču, drugo na deželni odbor glede na nerednosti v upravi tržiške občine. Interpelaciji objavimo na drugem mestu. Prihodnja seja bode v petek. Politični pregled. V Ljubljani, 23. januvarja. Dr. Kučera. Mladočeška stranka je mnogo zgubila vsled smrti deželnega odbornika Kučere. On je bil jeden glavnih organizatorjev mladočeške stranke in je mnogo pripomogel k zmagam 1889. in 1891. I. Hudo je tudi agitoval proti dunajskim puktaeijam iu pripomogel tako k propadu staročeške stranke. Dr. Kučera je bil odvetnik v Pragi. Rojeu je bil 1838. leta v Podiebradu. Leta 1868 sta ga volili mesti Pisek in Vodnjan v deželni zbor, leta 1889 ga je pa v deželni zbor volila rokicanska mestna skupina. Bil je tudi praški mestni odbornik. Bil je leta 1879 mej tistimi češkimi poslanci, ki so vstopili v državni zbor, ali je kmalu odložil svoj mandat. Volili so ga bili v roudniškem volilnem okraju. Dr. Kučera je bil jedea najmarljivejših članov mladočeške stranke. Pogrešala ga bode baš zaradi tega, ker nima dosti mož, ki b; bili za kako resno delo. Protijezujitski zakon v Nemčiji. Sedaj se ugiblje, bode li zvezni svet pritrdil odpravi proti-jezujitskega zakona, ko je državni zbor vsprejel do-tični predlog. Govori se pa, da je vlada pripravljena sedaj prijenjati, ko potrebuje v več rečeh pomoči katol škega centra. Novi državni kancelar je v tej stvari druzih nazorov, nego je bil prednik njegov. Protestantje bodo pač zopet se kaj ustavljali, a upati je, da se nanje ne bode oziralo. Seveda gotovega se nič ne more reči, ker berolinska politika zlasti pod sedanjim cesarjem je večkrat nerazumljiva in se često menja. Protestantski konservativci, ki so največji nasprotniki jezujitov, imajo tudi zadnji čas vedno več vpliva. Novi predsednik f rancoske republike je bil prejšnje čase precej nasproten Nemcem. On je bil tudi član patrijotične lige, katera je bila naperjena proti Nemcem. Na;brž pa kot predsednik republike ne bode kazal tako očitno tega nasprotja. Sicer se pa o njem vč, da je velik prijatelj svobodne trgovine, kar je naravno, ker je veletržec. K zmagi so mu pripomogli senatorji, večina poslanske zbornice je glasovala proti njemu. Po političnem prepričanju se precej vjema s svojim prednikom, a vendar ima nekoliko več smisla za ljudske potrebe in tudi ni tako zavezan z borznimi Židi. Zaradi tega pa »N. Fr. Pr." vzdihuje, da je Francoskem lahko predsednik veletržec s kožami, leborzijanec ne more bit<. Občno se pa Fauru priznava, da je jako delaven, da sploh dobro pozna vse državne zadeve, posebno izveden je v finančnih, pomorskih iu koloni-jalnih stvareh. Kiiba dobi neko svojo samoupravo. Spanjci so spoznali, da ne morejo drugače ohranjevati reda na tem otoku. Sestavil se brde poseben svet, ki bode imel v Havanni svoj sedež in bode opravljal vse zadeve tega otoka. V tem svetu bodo generalni guverner, nadškof, predsednik tamošnjega najvišjega sodišča, 12 od vlade imenovanih in 15 voljenih članov. Seveda še ni gotovo, da bi se kubanski neza-dovoljneži s tem zadovoljili. Prav verojetno ni, da bi se, posebno, ker bode le polovica članov tega sveta voljenih. Če bode vlada količkaj pritiskala na volitve, bode vedno imela večino. Sploh bi pa Kubanci se radi popolnoma odločili od Španije, kakor so se srednje- in južnoameriške republike, kar se jim s časom tudi še utegne posrečiti, ker ima Španija doma preveč težav. „Slovenska Matica". 101. odbor, seja, dne 16. prosinca 1895. Navzočni: Gg. Fr. Leveč (predsednik); P. Grasselli, Fr. Hubad, dr. J Janežiž, A. Eoblar, A. Kržič, dr. Fr. Lampe, M. Pletersnik, dr. L. Požar, S. Rutar, dr. J. Stare, F. Stegnar, J. Šubic, A. Tavčar, J. Vavrii, Fr. 'Wiesthaler, V. Zupančič in A. Žumer (odborniki); E. Lah (zapisnikar), Ssupaj 19. Predsednik konštatuje sklepčnost, pozdravi na-vzočne odbornike, v prvi vrsti v Ljubljano preseliv-iega se ravnatelja Fr. H u b a d a. Zapisnik o C. odborovi seji, ki sta ga pregledala odbornika V. Zupančič in A. Zumer, se odobri brez ugovora. Na ogled sta zapisnika o sejah gospodarskega odseka z dn6 28. junija 1893. 1. in književnega odseka z dud 9. prosinca 1894. leta. Današnjemu zapisniku bosta overovatelja odbornika dr. Janežič in dr. Požar. Iz predsedništva se vzame na znanje, da je stopila Matica v književno zvezo i Ossolin-s k e g a zavodom v Lvovu, prejemši 135 knjig, in da je ministerstvo za nauk in bogočastje odobrilo Bezenškovo „Slovensko stenografijo", Ma-tičino založno knjigo, za poučevanje v slovenskem jeziku na srednjih šolah. Matico sta pri Cigaletovi sla v n osti dn6 26. avgusta 1893. 1. v Črnem vrhu zastopala predsednik in tajnik; slavitelje Einspieler- Slomškove dne 24 oktobra 1893. I. je v Celovcu Matica brzojavno pozdravila. Iz gospodarskega odseka se vzame na znanje, da se je pogojno volilo po pokojnem dekanu-kano-niku Ž u ž i po zaslišanji zaupnih mož odklonilo, ker ni bilo upanja, da bi se moglo iztirjati, in da seje neki meniški dolg sodno izterjal. Odobri se brez ugovora poročilo o hišnih popravah in z&nje potrebnih troških ter o tiskarniških računih za leto 1894. Za preteklo leto izda Matica štiri knjige v obsegu 79 tiskovnih pol, torej toliko, kakor dozdaj še nikoli. Društveniki prejmo : A. Letopis za 1. 1894. Uredil prot. A. Bartel. (S podobo predsednika Mama). Knjiga obsega 27*/» pol, tiskala jo je »Narodna tiskarna". Cena posameznim izvodom 1 gld. 30 kr. B. Zgodovina slovenskega slovstva. I. d e 1. Spisal prof. dr. Karol Glaser. Knjiga obsega 15 pol; tiskala jo je »Katoliška tiskarna". C. Doneski k zgodovini Škofje Loke in njenega okraja. Spisal prof. dr. Fr. Kos. Knjiga obsega 23!/4 pole; tiskala jo je tiskarna J. Blaznikovih naslednikov. Cena posameznim izvodom 1 gld. C.) An t. Knezove knjižnice I. zvezek. Uredil prof. Fr. Leveč. Kujiga obsega 12s/4 pol; tiskala jo je v zmislu oporoke »Narodna tiskarna". Cena posameznim izvodom samo 40 kr. — Prve in tretje knjige se je tiskalo po 2700, druge 3000, zadnje, ker je namenjena tudi nedruštveni-kom, 3500 izvodov. Vse knjige so dotiskane ter se začno razpošiljati okolo 20. t. m. Odobre se brez ugovora n agrad e pisateljem, vrednikom, revizorjem in korektorjem zgoraj omenjenih knjig, kakor jih je nasvetoval književni odsek Poročilo književnega odseka o knjigah za I. 1895 se soglasno odobri. Matica izda za letos: A.) Letopis za leto 1895, katerega uredi prof. A. Bartel. Tvarina je knjigi do malega že zbrana. B.) Zgodovina slov. slovstva II. del. Spisal dr. K. Glaser. C.) Ant. Knezove knjižnice II. zvezek. Glede četrte knjige, za katero je raznovrstna vsebina vže na ponudbo, se književni odsek še ni odločil. Po predlogu ravnatelja S u b i c a se sklene, naj se Matica obrne do visokega c. kr. naučnega mini-sterstva zaradi podpore, ker uživajo podobna društva drugod redne državne podpore. Sklene se, da Matica izdaj v letošnjem »Letopisu" pregled o delovanju v tretjem desetletju in da sestavi ta pregled tajnik. Ker so sedanji pisarnični prostori za odborove seje pretesni, bo odbor odslej vsled prijaznosti gospoda župana P. Grassellija imel svoje seje v mali posvetovalnici na magistratu, kar se hvaležno vzame na znanje. Izreče se zahvala odborniku Šubicu in podpredsedniku dr. Lampe tu, ker sta poskrbela za to, da dole Matičine knjige ličnejšo vnanjost. Po nasvetu predsednikovem se izreče zahvala presojevalcem rokopisov, odbornikom Bartel, Koblar, Kržič, dr. Lampe, dr. Lesar, dr. Požar, Rutar, A. Tavčar, Wiesthaler, V. Juvančič, ki so imeli kot udje književnega odseka vzlasti preteklo poletje in jesen več dela in so to delo vestno in vspešno izvršili. Na znanje se vzame, da je prof. Leger v Parizu, kateremu je Matica poslala več zatožnih knjig, ocenil Matičino delovanje v francoskem listu : »Revue critique". (Dalje sledi.) Dnevne novice. V Ljubljani, 23. januvarja. (Zaupni shod za Notranjsko) sklicujejo notranjski liberalci na dan 27. t. m. v Po s to j n i k Vičiču. Nekatera mesta tega vabila so toliko zanimiva, da se mi zdi vredno jih v Ljubljano sporočati. ».. . Klerikalna stranka, ki nam je zanesla že drugič prepir med zavedno prej vedno mirno in jedino Notranjsko, giblje se v vseh okrajih, hujska ter pripravlja ljud stvo za volilni boj. Prižnica in »katoliški" shodi odmevajo bojnih klicev proti najboljšim možem Notranjske. Vspeh te nasprotne organizacije more zabraniti narodna stranka 8 svojim naprednim programom z gotovostjo le v tem slučaju, ako se pravočasno odzove drznemu izzivanju in stopi med ljudstvo s svo- jim vplivom in podučno besedo. Ker se pa ni nadejati dosti pomoči, že celo pa ne vspešne podpore od Slovenskega političnega društva iu ker tudi zadnji shod zaupnih mož v Ljubljani sam na sebi ne more posebno vplivati na izzid volitev na Notranjskem, primorani smo Notranjci, kakor vedno prej, tako tudi sedaj lotiti se dela sami, v trdni nadeji, da bode pode pod našo staro zastavo ostala tudi letošnja zmaga. Treba je določiti za volitve načrt volilnega delovanja; dogovoriti se radi shodov — kandidatov", itd. Tako slove vabilo, kije v prevdarek priporočano vzlasti Notranjcem ! (Slovensko gledališče.) Sinoči so četrtikrat predstavljali opereto »Nitouche". Ker ima to delo mnogo smešnih prizorov in nekateri igralci v tem oziru še mnogo pretiravajo, je naravno, ds ugaja občinstvu, ki je pogosto z dolgotrajnim ploskanjem izražalo svojo »zabavo". Pohvalo v resnici zasluži v prvi vrsti gosp. Anton, režiter nar. zem. gledališča v Zagrebu, ki je kot gost v lepi hrvaščini mojsterski pel in predstavljal dvo-obraznega Celestina. Gospod Anton ima prijeten glas in kar je glavno, komika njegova je zdrava, ne prisiljena in odurna ; zato je popolnem zaslužil neprisiljeno pohvalo. Glavno vlogo je igrala gdč. Polakova, ki je bila — morda omamljena prve pohvale presmela. Jutri se ta opereta ponovi. (Iz Št. Jerneja), dne 22. jan. V Št. Jeruejski fari je bilo v pretečenem letu rojenih 197, mrličev 202, oklicanih 56 parov, poročenih 37 parov. Dnd 20. t. m. se je tukaj ustanovil začasni odbor, ki ima namen napraviti v Š^nt Jerneji za St. Jernej in njegovo okolico Reiffeisenovo posojilnico. Vso stvar je pojasnil gosp. Aleksander Iludovernik, notar kostanjeviški. Pravila je ponudil brezplačno. Predsednikom je voljen preč. g. župnik Ant.Felich-Frankheim. Pričakujemo , da nezaupanje, ki se je ob začetku pokazalo med kmetovalci, bo izginilo. Gospodarji bodo sprevidili, da namen posojilnici, ki bo imela sedež in tudi zastop v Št. Jerneji ter bo ustanovljena za našo faro, bo plemenit: podpora kmetovalcev v denarni stiski in njih blagostanje. Dobička-rija je izključena, tudi prepira, katerega bi utegnil kak političen nemirnež med ude vsejati — ne maramo. Edini smo bili in tudi bomo v vsem. Rešiti hočemo pridnega Dolenjca oderuškega mrčesa. Možje na noge — boljši časi časi se bližajo. —a—. (Dar.) Z Radovice se nam poroča, da je deželni odbor metliški kmetijski podružnici podaril 200 gld. za napravo trtnice iu drevesnice. (Tatvina.) Iz Planine se nam poroča 21. t. m. da je predrzen tat v nedeljo popoludne ukradel g. župniku iz spalne sobe 240 gld. denarja. Župnik je hotel drugi dan potovati v Ljubljano ter poravnati neki račun za cerkvene sveče. V ta namen si je denar priprav 1 že dan poprej, ker je imel v ponedeljek sv. mašo na planinski fari in bi takrat ne utegnil pripraviti vsega za odhod na postajo. V nedeljo po popoldanski službi božji je imel gospod župnik v pisarni mnogo opraviti, tudi več ljudij je prišlo k njemu z raznimi prošnjami. Mej tem časom se je moral uzmovič splaziti po stopnjicah v prvo nadstropje in je denar, ki je bil spravljen nekaj v listnici nekaj v zavitku voščame Šupevec, pograbil ter urno pete odnesel. Orožniki tatu iščejo. Najbrže da je kak postopač, kakoršnih je vse polno na veliki cesti mej Ljubljano in Trstom, tatvino zvršil. Srečo je pač imel, da je mogel pri belem dnevu, ne da bi ga kedo videl, v spalnico pritapati in denar k sebi stisniti. Dekla je bila ves čas v kuhinji poleg stopnjic in je samo jedenkrat za toliko časa ven šla, da je drv prinesla. Ravno ta hip je moral tat porabiti, da je prišel v sobo. To je že tretja tatvina v malo letih. — Ljudje eb velikih cestah smo v tem oziru res v vedni nevarnosti. Vsak dan pride najmanj 5 do 10 »vandrovcev" raznih narodnostij v hišo, prosit milošnje. In kako drzno se ti vedejo, ako jim zadosti ne daš, začnejo zabavljati in groziti. Tu se pač lahko primeri, da katerega domačih isti hip ni blizu in precej zmanjka tega ali onega. Policijski organi naj bi imeli prav stroge ukaze, na take cestne postopače paziti in ako nimajo potnih pisem v redu, takoj je odgnati v pristojno občino ali prisilno delavnico. Mej temi potepini vidimo znane obraze, ki jih imamo vsako leto večkrat pred sabo. Nikjer ne vprašajo po delu, ampak le po kruhu in denarju, ki ga nesejo v bližnjo prodajalnico za žganje. Potujejo po nekem stalnem načrtu, kakor jih je večletna skušnja izučila. Prav dobro vedo, v katerem letnem času je boljše potovati po Kranjskem ali Stajarskem ali Koroškem ali Hrvaškem itd. Vse imajo natanko preračunjeno. To je res velika nadloga za ljudij na deželi, zlasti ob državnih cestah. Zapirajte, zaklepajte ! V Planiui je nastopila povodenj; potok Untc teče 224 cm. ua debelo ; ceste niso še pod vodo. — Kuez Windisch-Oraetz je odpotoval z družino na Duuaj v zimsko bivališče. (Iz Brezij.) Preteklo soboto dne 19. t. m. ob 5. uri zjutraj odtrgala se je — gotovo vsled hitro nastalega, za sedanji čas nenavadnega južnega vremena — orjaška skala kakih 100 korakov pod vasjo. Skala imela je svoje prvotno ležišče nad občinsko potjo, katera veže Brezje s Peračico in Lešami, na drugi strani pa je jedino le ta pot, po kateri za-morejo posestniki iz Brezij v svoje gozde. Pa kaj gozdi ! Ti vže počakajo. Drugače je s pitno vodo. Do malega vsi gospodarji iz Brezij in iz Noš gonili so svojo živino napajat h koritom pod to skalovje. Sedaj jim je pot zaprta. Isto tako se ne more vsled te nezgode v malin in v dve žagi. Razvidno je iz tega, da je to za ljudstvo, posebno za Brezi-jane hud udarec. Najbolj prizadet in največ škode ima gotovo vsled te elementarne nezgode posestnik Anton Reš iz Brezij. Skala ulomivši se nad občinsko potjo — valila se je seveda vže na sto iu sto kosov zdrobi ena — čez pot na izvrstno nasajeni in umno-s vdjarski obdelani vrt gospodarja Reša, kjer je sedaj nad 200 m3 navaljenega kamenja. Škodo imnta na vrteh tudi gospod Gabrijelčič in U. Cvenkel oba iz Brezij. Na lice mesta prišel je takoj okr. glavar radovljiški in Zhuber pl Okrog. Po izjavi zadnje omenjenega gospoda, izvedenca v tacih rečeh, ulo-milo ali bolje odtrgalo se je nad 1000 m3 skale ; dvakrat toliko pa je zraven še nasipa. Občinska pot zasuta oziroma s skalami zaprta je 85 m na dolgost ter 3 do 4 m na visokost. Visokost stene od občinske poti je 25 m. Lahko je uraeti, da tisto jutro Brezijani — posebno dotičniki v obližju padca niso bili malo prestrašeni; čutilo se je meuda kakor jako močen potres. Umevno je, da je to za itak preobloženo občino hud udarec. Visoki občinski nakladi — dozidanje nove dvorazrednice v Mošnjah, zidanje nove jednorazrednice v Lešah, zidanje novega pokopališča v Ljubnem — vse to in še drugo, pro-vzročilo je vže ubogemu kmetu mnogo žuljev. Sedaj pa še ta neimprovizovana nezgoda ! Dobro bi nam došla kaka podpora od deželnega zbora. (Zdravje v Ljnbljani.) Od 13 do 19. januvarja je bilo v ljubljanski občini 21 rojenih in 24 jih je pa umrlo. Umrlo jih je 8 za jetiko, 2 za vnetjem sopilnih organov, 3 za želodčnim katarom, 1 za starostno oslabelostjo, 1 vsled nezgode, 1 vsled samomora, 8 pa za raznimi boleznimi. Mej umrlimi je 7 tujcev in 11 iz zavodov. Zbolel je jeden za da vioo. (Požar.) Dne 19. t. m. je posestniku Ant. Pojkar, v Črnem vrhu, polit, okraj okolica ljubljanska, zgorela hiša. Škode je 400 gld. Pogorelec ni bil zavarovan. (Novo poštno poslopje.) Včeraj so jeli delavci podirati staro J. Luckmannovo hišo, da se do spomladi prostor za stavbišče vredi in pripravi. Podira se sedaj znotraj zidovje, streha in leseni deli posameznih lokalov. Materijal, kar se ga ne bode porabiti moglo pri novi stavbi, odpeljaval se bode sproti s starega prostora, oziroma dvorišča. (Živinski kupci), ki prodajajo živino na Nemško ali v Švico, naj si v prihodnje preskrbe za vsako glavo posebej živinski list. Putrebno je to zlasti za živino, katera se ima prodajati po semnjih. (Dolenjsko vino) Kakor se nam poroča, imajo Dolenjci še precej vina na prodaj. Tako ima posestnik Janez Pungerčar na Malkovcu pri Mokronogu sto veder dve leti starega „Malkovčanau in sicer po 22, 23 in 24 kr. (Biskup Strossmayer družbi sv. Cirila in Metoda.) Vladika Strossmayer je poslal šentjakobsko-trnovski ženski podružnici sv. Cirila in Metoda d a-r'ilo 5 0 gld. iu ta velikodušni dar opremil z nastopnim pismom svojega tajnika do podružničnega odbora: „Milostive plemenite gospodje ! Zahvaljujoč Vam se ua priposlanom mu Vašem „PoročiIu" za leto 1894, preuzvišeni gospodin biskup J. J. Stross-mayer šalje Vam poijedno u plemeuitu svrhu družbe sv. Cirila iu Metoda u Ljubljani svoju pripomcc od 50 for., uvjeren, da ouo, što Bog u.uježnom srdcu gospodja i gospodjica postavlja i čuva, jest postavljeno i sačuvano na život, spas i sladu naroda, komu služe. — Uz ovu milostivu poruku, čast mi je bilježiti se s odličnim poštovanjem naj pokorni ji sluga dr. Matej Novosel, biskupu tajnik. U Djakovu, 18./1. 1895." — Preblagemu vladiki bodi tudi tem potom izrečena najiskreneja zahvala za velikodušni dar. Bog ga živi in ohrani še mnogaja leta vsem v radost in ponos ! (Služba diurnista) je razpisana pri c. kr. okrajnem sodišču v Brežicah. — Mesečna plača 30 do 35 gld. Društva. (Katoliško društvo za delavke) je v nedeljo prav dostojno obhajalo svoj prvi društveni praznik po vsporedu, kakor ga je „Slovenec" objavil. Pri cerkveni slavnosti je bila cerkev sv. Jakoba natlačeno polna. Društveni podpredsednik stolni vikar Matija Mrak je v nagovoru razvijal misel, da je glavna dolžnost društvenic, ker so se prostovoljno vpisale v katoliško društvo, tudi katoliško življenje. Po sveti maši, katero je daroval društveni predsednik vč. g. kanonik Jan. Rozman, je bilo skupno sveto obhajilo, katerega se je udeležilo do 400 društvenic. Mnogo društvenic pa je svojo pobožuost opravilo tudi po druzih cerkvah. — Večerne slavnosti se je udeležilo več povabljenih gostov duhovskega in svetnega stanu, med njimi vč. gg.: stolni župnik in kanonik Janez Plis in mestui župnik Martin Malenšek. Gospod predsednik je pozdravil častite goste in je v kratkem naslikal društveno delovanje, katero šteje že sedaj nad 550 članov. Zelo pazljivo so društvenice sledile uauduše-valuim besedam slavnostnega govornika vč. g. dr. K a r 1 i n a , kateri jim je res prav mojstersko razložil, kaj bodi novo ustanovljeno društvo delavkam in kaj naj bodo delavke društvu, da se doseže njegov namen. Glasno priznanje po govoru bodi gospodu doktorju Andreju Karlinu dokaz, da so njegove besede našle pot v srca pričujočih in da bodo tudi sad obrodile. — Z veseljem slednjič lahko omenjamo, da je pevski zbor in da so govornice prav dobro rešile svojo nalogo, akoravno so še le prvikrat ta večer očitno nastopile. Ako bodo vztrajale v pridnosti, imelo bode društvo prav kmalu zadostnih močij, da bode kjerkoli lahko javno nastopilo. — Prav prijetno je društvenice iznenadil pozdrav, katerega je društvu za ta večer poslalo 16 delavk-to-varišic s Koroškega in kateri nam kaže, kako se tudi korotanske slovenske delavke zanimajo za naše društvo. Ta priprosti a vendar le tako srčni pozdrav se glasi: .Predrage nam sosedinje, katol. delavke v Ljubljani! Podpisane vas srčno pozdravljamo, ker danes slovesno obhajate prvi društveni praznik. Tudi me Korošice se zelo zanimamo za Vaše društvo in zato Vam želimo, da bi Vaše društvo prav veliko dobrega sadu obrodilo. Bog z Vami!" Sledi šestnajst podpisov delavk iz Prevalja, Leš in Možič. (Katoliško delavsko društvo za Prevalje in okolico.) Poroča se nam: Dti4 27. januvarija ima novo katoliško-delavsko društvo za Prevalje in okolico pri Steknu v Parski vasi (pri Prevaljih) svoj ustanovni zbor. Pravila so bila potrjena du^ 30. dec. 1. 1. Tako bo društvo pričelo svoje delo ; dal Vsemogočni, da bode prav vstrajno in vspešno, in da bode tako prav izdatno pripomoglo k naši prepotrebni katoliški organizaciji I (Narodno bralno društvo v Kne-ž a k u) priredi na 3. dan svečana zabavni večer z godbo, petjem in igro. Narodno gospodarstvo. Cesta Moravče - Goričica - Krtina - Dob.*) Iz Moravč, 19. jan. Tujec, ki se je peljal od Prevoj do Moravč, pozdravil nas je navadno: „0 kako imate slabo cesto I" Prevozivši te klance došel je ves potrt in se čudil, zakaj se lepa in rodovitna dolina ne zveže s pri-mernejo progo. A tolažili smo sebe in njega: »Pelji se dalje proti Zagorju ali Vačam, potem boš videl še slabšo cesto !J Že pred več kot 25 leti pripozual je tedanji okrožni predstojnik gosp. Roth potrebo boljše ceste. Trasiral je novo progo Moravče-Goričica-Krtina do državne ceste in progo Moravče - Trata (proti Zagorju). Blagi mož ni dovršil dela, po njegovi smrt pa je vse zaspalo. Ko se je pa kamniška železnica cdprla, oživela je zopet misel in želja po tej progi. Vsled ponavljajočih se prošenj se je slavni deželni odbor prepričal o potrebi nove cestne zveze in izpeljal tehnična dela. Veselili smo se tega koraka — a prezgodaj. Naš slavni okrajni cestni odbor — žal — ni bil na naši strani. On hoče staro cesto popraviti iu se strmejih klancev ogniti. S tem bi pa bila zveza z železnico, kamor težimo, mesto prikrajšana le podaljšana. Da je naše težišče le proti kamniški železnici, tedaj proti Domžalom, mora nam vsak pritrditi. Pridelkov bogata dolina oddaja svoje blago proti Dom- *) Nastopne vrstice so v prvi vrsti namenjene našim deželnim poslancem, ki naj se ozirajo na želje ljudstva. žalom in od tam dobiva tudi vse potrebno. Res imamo na Brdu svoje c. kr. urade in tudi do teh mora biti primerna pot, a za to bodo gotovo skrbele občine. Še ložje in z manjšimi troški bi se speljala nova proga Moravče-Trata. Ako bi se to doseglo, odpadeti spaki cest Moravče - Peče in Moravče - Se-lišče, stopili bi v zvezo s cesto, ki pelje iz Zagorja proti Vačam ter dobili najkrajšo vožnjo srezo z Gorenjskega na Dolenjsko. Zaupljivo gledamo na poslance visokega deželnega zbora, ki imajo v kratkem soditi o imenovanih progah in trdno pričakujemo, da bodo našo opravičeno prošnjo uslišali ter nam naklonili prepotrebno ravno zvezo z železnico, t. j. progo Moravče-Gori-čica-Krtina-Dob-državna cesta. Telegrami. Deželni zbori. Celoveo, 23. januvarija. Pri posvetovanju o deželnozborskem zakladu je poslanec Einspieler navajal znane pritožbe Slovencev proti obstoječim šolskim uredbam v verskem in narodnem oziru. Odgovarjalo mu je več poslancev. Knezoškof Kahn je izjavil, če tudi so konservativci v koaliciji, vendar se ne od-reko svojim načelom, h katerim spada tudi verska šola. Predlagal je, da se vpelje pouk veronauka na višji realki. Predlog se je izročil odseku. Predlog poslanoa Ghona, da se izreče priznanje in zahvala deželnemu šolskemu nadzorniku Gobanzu povodom njegove službene petindvajsetletnice, se je vsprejel z odobravanjem. Gorioa, 23. januvarija. Poslanec Lovi-zoni je interpeloval vlado zastran osnove ita-ljanskega vseučilišča. Predlagali sta se resoluciji. da se zgradi železnica čez Predil in pa železnica skozi Vipavo. Brno, 23. januvarija. Včeraj je čeli Hulko interpeloval deželni odbor, kako da je v okrajni šolski svet v Godoninu odposlal samo Nemce, če tudi je večina prebivalstva slovanska. Praga, 23. januvarija. V včerajšnji seji deželnega zbora je stavil posl. Kaftan predlog, da bi se Moldava od Prage do Melnika in Laba od Melnika do Ustja toliko iztrebili, da bi se moglo z ladijami voziti po njiju. Levov, 23. januvarija. Deželni zbor je vsprejel prvih 40 paragrafov novega deželnega šolskega zakona bistveno nepremenjene jednoglasno. Kriza na Franooskem. Pariz, 23. jannvarija. Ko se je predsednik republike posvetoval s Poincaretom in Oavaignacom, je zopet Bourgeoisa k sebi poklical, in mu naročil, naj sestavi novo vlado. Pariz, 23. januvarija. Na nujno prigovarjanje predsednika republike je Bourgeois prevzel zopet sestavo nove vlade. Ministerska kriza na Grškem. Atene, 23. januvarja. Ministerstvo je dalo svojo ostavko. Atene, 23. januvarja. Misli se, da se bode sestavilo vlado brez vsake določne barve. Novo ministerstvo bode razpustilo zbornico. Trst, 23. januvarja. Obsodili so italijanskega podložnika Miho Davida v šestmesečno ječo, ker je razširjal anarhistične liste. Zatoženec je bil v Italiji že večkrat kaznovan, in ga poročila italijanskih oblastev slikajo za nevarnega anarhista. Praga, 23. januvarija. Trgovska zbornica je sklenila osnovati povodom petdesetletnice cesarjeve vlade tehnologičen muzej. V ta namen je za sedaj dovolila 30.000 gld. Budimpešta, 23. januvarija. Vlada hoče nerešeni cerkveno - politični predlogi spraviti še v januvariju na dnevni red go-spodske zbornice. Milan. 23. januvarja. Včeraj dopoldne so našli bombo na oknu neke banke, ki se pa ni razletela. Druga bomba se je razletela blizu ječe, pa ni napravila nobene škode. Lausannc, 23. januvarja. Profesor ino-droslovja na tukajšnjem vseučilišču Karol Seoretta je danes zvečer. Toulouse, 22. januvarja. Kardinal Desprez je umrl. Louisville, (Kentucky), 22. januvarja. Pri Altonu je paznik „State of Missouri" zadel ob skalo v reki Ohio. 36 oseb je utonilo. Masava, 22. januvarja. General Bara-teri je prišel v Asmaro in so ga prebivalci navdušeno pozdravili. Masava. 23. januvarja. Vojskovodja abesinski Kas Mangaša je ostal z vojaki, kateri so mu ostali zvesti, v Tambienn. Popoln razpad njegove vojne se potrjuje. Poslano. Priporočen od lnedieiničnih 1621) vejinož (30-8) olajšuje kašelj, razkraja sllz, ojačuje; nepogrešljiv za prebolele. Dobiva se v vsish bol ših (62S) lekarnah. (15 7; Glavna zaloga pri lekarnarju Jos. Mayeriu v Ljubljani. eo to Tak-le je izvirni zavoj pristne Kathreiner-jeve kave. toda c$ozor! Varujte se ponarejenega blntja, ki ga nekateri i/. s«l>ičn li uuuionov ponujajo ali odprto, ;iii pi dobro ~ ponarejenih podobnih zavojčkih. ~ S&SSSSSISSi ! = : ........................................................iiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiinuimnniiiiim Spominjajte se. .katoliškega sklada' ob raznih prilikah! ifei.___A Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii tt r Umrli no: 19. januvarija. Anton Šonberg, lasničar, 46 let, Kolizej, plučna tuberkuloza. 20. januvarija. Frano Kohne, delavcev nin. 14 m-secev, Hradeckega vas 13, božjast. — Viktor Honigguhmid, trgovski agent, 60 let, Mestni trg 11, tumor in kbdouiiaale. 21. januvarija. Neža Perčič, mestna ubog«, 79 let, k'ar-lovska cesta 7, ostarelost. — Antonija Peterca, d- lavka, 49 let, Poljanska cesta 60, srčna hiba. V bolnišnici: 19. januvarija. Frančiška Stare, strugarjeva žena, 48 let, srčna hiba. — Anton Riedl, hlapec, 39 let, plučna tuberkuloza. Tujci. 21. januvarija. Pri Slonu : Lazare' ič, Gellis, Polak, Bosknvits, Mullner, Santer z Dunaja. — Fusstl iz Prage. — Jlajdič iz Jarš — Mulitsch iz Gorice. Pri Maliiii: Eaab, Tlieiiusr, Fiala, Sckvveinberg, Popper, Klein, Scliolz, Puntschart z Dunaja. - Lehman iz Mo-nakovega. — Gober i/. Idrije. — Seidl iz Novega Mesta. — Pučelk iz Budi-j \,e. — Janda iz Krnova. — Vogel iz Meister-dort-a. — Obereigner s Siie.nika. Pri •)nznt-m ko Vreme a S 3 opazovanja zrakomera t mm toplomera po Culiiju ■3 «3 8 S w o 22 7. u. zjut. 2 u pop. 9. ». zvee. 726-1 727 i 7267 4-4 84 4-2 si. j za i>. si. zap. oblačno dež 11 10 sneg dež Srednja temperatura 5-7 za 7-70 nad normalom. Jutri, v četrtek, dne 24. januvarija zvečer ob 5. uri slavnostna beseda v Collegiiim Mariaiiuin s sodelovanjem vojaške godbe slav. peš polka štev. 27. Vstopnice dobe se v zavodu samem. Vsakdanji zaslužek, ne da bi trebalo glavnice ponuja se osebam vsakega stanu, katere se hočejo pečati s prodajo vsakovrstnih avstr.-ogerskih državnih in privatnih srečk proti plačevanju na mesečne obroke. Ponudbe naj se pošljejo oddelku za srečkanje ogerske splošne hranllnično-delniške družbe v Budimpešti (vplačana delniška glavnica 1 milijon goldinarjev), katera takoj prospekte dopošlje. 41 3—2 Priporočen od polikliniške direkcije._ Uporablja se proti dušljlvemu kašlju, boleznim v grlu, v prsih in proti otročjim boleznim. Konjaka sladni izvleček Neutrpen za prebolele. Dobiva se v vseh boljših lekarnah in dro-guerijah. 590 52-18 Tovarna konjak-sladnega izvlečka v Leipniku. ■OOOOOOOOOOOOOOOOO Odlikovan s srebrno svetinjo na obrtni razstavi Podpisani priporoča velečastiti duhovščini, cerkv. oskrbnišlvom ter slavnemu občinstvu pristno garantovane o čebelno-voščene sveče o o o voščene zvitke, svete niž jih vrst za stransko razsvetljavo cerkva in pogrebe. Kadilo lagrima, stenje in stekla za večno luč. Za pristnost sveč, katere nosijo protokol, tvorniško znamko, jamčim s »100 gld. ali 200 kronami«. Nadeja;« se obilnih naročil zagotavljam točno postrežbo po mogoče nizki ceni. 656 12—8 Z odličnim spoštovanjem J. Kopač, svečar v Gorici. VoSčnrna: Solkanska cesta Stev. !). Priidiijnliilca: Gosposke ulice. Odlikovan s srebrno svetinjo v Gorici 1891. Dobiva se najceneje v podpisani lekarni, ako se naroča ser po pošti. Ubald pl. Trnkoczy lekar zraven rotovža v Ljubljani priporoča: aarKiirjcočesiio tinkturo.-«« Bolečine pomirljivo sredstvo pri kurjih očesih in pri trdi koži na nogi. Ima to prednost, da sc s to tinkturo kar s ščetko pomaža bolni del na nogi. — St"kleničica z labilnim navodom in ščetko velja 40 kr., tucat 3 gld. 50 kr. Cvet zoper trganje (Gichtgeist) lajša in preganja bolečine v križu, nogah in rokah. — Steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 25 kr. Marijaceljske kapljice za želodec. — Steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld., 3 tucati 4 gld. 80 kr. Planinski zeliščni ali prsni sirop za odra-ščene in otroke; raztvarja sliz in lajša bolečine, n. pr. pri kašlju. — Steklenica 56 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr. Odvajalne ali čistilne krogljice čistijo želodec pri zabasanju. in skaženi želodec. — Škatulja 21 kr., 1 zavojček s 6 škatuljami velja 1 gld. 5 kr. V zalogi so vsi medicinično-farmacevtični preparati, posebnosti itd., dijetetična sredstva, homeopatična zdravila. medioinlčna mila, dišave itd. itd., katere razpošiljajo v vse kraje sveta lolcnruiške tvrdke: Ubald pl. Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani, Kranjsko. Viktor pl. Trnkoczy^ na Dunaju, Margarethen. Dr. Oton pl. Trnkoczy na Dunaju, Landstrasse. Julij pl. Trnkoczy na Dunaju, Josefstadt. Vendelin pl. Trnkoczy v Gradcu, Štajersko. 292 37 Poštne pošiljatve obratno. ^tssasu m ~ !• V.'H Najvišje pismeno priznanje Nj. c. in kr. Visokosti prejasne . gospe prestolonaslednice- vdove ^ liadvojvodin Štefanije li. ■•! v Ljubljani, Dunajska cesta. i £T Kapljice kanjene na pavolo in dejane v votel zob takoj L™J olajšajo bolečine. "2iJ£ 588 50-11 w Stekleničica SO kr. Primerno družinsko ali prijateljsko darilo je mej dobrimi stvarmi najboljša: kemično čisti higijenični Skranjiki liker i iz planinskih zelišč J. K lauer-ja, trgovca „pri voglu" v Ljubljani, Pred škofijo. Isti, specijaliteta prve vrste, je nedosežen glede d brote in vpliva blagodejno na prebavne organe ter oživljajoč. Ne smelo bi ga pogrešati nobeno gospodinjstvo. Dobiva se pri izd»lovatelju J. Klauerj-u, trgovcu ..pri voglu", v vseh boijših špecerijskih in trgovinah z jestvinami (delikatesami), kakor tudi v kavarnah. 616 25—24 | ♦ ♦ t ♦ t t Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schatteras Wien, I. Bezirk, tefa nsplatz Nr. 11, Partcrre. ar Svoji k svojim! Podpisani priporoča velečastlti duhovščini in »lavnemu občinstvu čebelno-voščene sveče za cerkev, procesije in pogrebe, 3 10—7 gospodom trgovcem voščene zvitke in med za prodajo v škafih po 15, 20, 40 kg težkih prav po ceni. Za čebelarje izvrstni garantirani pitanec v škatljah po 5 kg a kg 50 in 60 kr., škatlja 30 kr., pošilja se po pošti proti povzetju ali predplačilu. Dobiva se med v satovji in pitanec v škafih po 20—40 kg prav po ceni. Za birmo, Božič, Miklavža itd. prodaja raznovrstno medenino na debelo in drobno. Zaloga in prodaja ar brinja in brinjevca liter gld. 1'20, medeno žganje liter 1 gld., vse j» lastni izdelek. Kupuje tudi \saki čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek in suho sa-tovje, po kolikor mogoče visoki ceui. Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postrežbo tooslav svečar in lcctar, trgovina z medom i voskom, Ljubljana, Gledališke ulice 10. Ivan Kregar, izdelovatelj cerkvenega orodja In posode v Ljubljani, Poljanska cesta\ št. S poleg Alojzijevišča dovoljuje si opozarjati veleč, duhovščino. cerkvena predstojništva in cerkvene dobrotnike na svojo dobro urejeno pasarsko delalnico zagotavljajoč, da bode vselej postregel le z dobrim trpežnim blagom, natančnim in zanesljivim delom po možno nizki ceni. Naročila izvrševal bode kot doslej po vposlnnem uzorcu ali lastnem okusu in načrtu. Priznalna pisanja so na razpolago. Izvršeno blago pošilja skrbno zavito poštnine prosta. t & homelop t/A*-** * £ ' A* Sc> "V P t? ^ V 4 ® u Preser^^t- 8tn>k: JUardetscV^ is -O 'i-O? _o V « , O « % * e * 5 o ^ 01 & JI M) C 5 .o -S 'S1 e £ s £ c «» re O. C S s § S O ~y o;a|BO} ^ S BZ ujJ30!|B 'uu||3SBA •i^l 33 suifao-uTjsnotricj qz auijjo-uuaojig :azo>| ->|odzej 1 -pO » V \ . . o. A,. rK o> > 59 5—3 Vsak daii sveži pustni krofi se dobe pri 30 10-6 E Jakobu Zalazniku, Stari trg štev. 21. (iroto v- rn"I*«'!! provzročajo preizkušeni in jako priljubljeni 2E£ a, i p © jt j © v £ kolobareki u poprove mete (Pfeffermiinz - Caramellen) proti pomanjkanju slasti do jedij, pioti pokvarjenemu in oslabelemu želodcu. 595 12—5 V zavojčkih po 20 kr. se dobivajo pristni v lekarni Mayerjevi ,.pri zlatem jelenu'1 v Ljubljani. y Vizitnice priporoča 11. Pri zlatem drž. J. Pserhofer Zum Reichsapfel. lekarnar na Dunaju, I., Singerstrasse 15. Kri čistilne krogljice, poprej univerzalne krogljloe imenovane, so staroznano zdravilno sredstvo. — Že mnogo desetletij so te krogljice splošno razširjene, mnogi zdravniki jih zapisujejo, in malo je rodbin, v katerih ni male zaloge tega izvrstnega domačega zdravila. — Od teh krogljic velja: 1 škatljioa s 15 krogljioami 21 kr., 1 zavoj s 6 škatljlcaml 1 gld. 5 kr., pri nefrankovanej pošiljatvi po povzetji 1 gld. 10 kr. — Ce se naprej pošlje denar, velja s poštnine prosto pošiljatvijo: 1 zavoj krogljic 1 gld 25 kr.. 2 zavoja 2 gld. 30 kr., 3 zavoji 3 gld. 35 kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr., 5 zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev 9 gld. 20 kr. (Manj nego jeden zavoj se ne more odposlali.) — Prosi se, da se zahtevajo izrecno Pserboferja kri čistilne krogljice in gleda na to, da ima vsaka škatljioa na pokrovu na navodilu za rabo stoječi imenski pečat j. Pserhofer in sic er v ilt5~rudeči barvi. Balzam za ozebljine J. Pserhoferja, 1 lonček 40 kr., s franko pošiljatvijo 65 kr. — Trpotčev sok proti kataru, hripavosti, krčevitemu kašliu itd., 1 stekl. 50 kr. — Ameriška maža za protin, 1 lonček 1 gld. 20 kr. — Prašek proti potenju n6g, škatljica 50 kr., s frankovaeo pošiljatvijo 75 kr. — Balzam za gušo, 1 flakon 40 kr.. s franko pošiljatvijo 65 kr. — Zdravilna esenoa (Praške kapljice), proti sprijenemu želodcu, slabej prebavljivosti itd.. 1 stekl. 22 kr. — Angleški čudežni balzam, 1 steklenica 50 kr. — Fijakarski prašek, proti kašlju itd., 1 škatlja 35 kr.. s frankovano pošiljatvijo 60 kr. — Tannoohinin-pomada J. Pserhoferja. nojboljše sredstvo za pospeševanje las, 1 škatljica 2 gld. Univerzalni obliž prof. Steudel-a, sredstvo primerno ranam, oteklinam itd, 1 lonček 50 kr., s frankovano pošiljatvijo 75 kr. — Universalna čistilna sol A. W. Bulrieh-», domače zdravilo proti posledicam slabega prebavljanja. 1 pak. 1 gld. 646 (12-4) Razen tukaj omenjenih izdelkov ima še vse v avstrijskih časopisih naznanjene tu- in inozemske farmacevtične specijalitete in se vsi predmeti, ki bi jih ne bilo v zalogi, na zahtevanje točno in po ceni preskrbe. Pošiljatve po pošti zvrše se najhitreje proti predpošiljatvi zneska, večje pa tudi proti povzetiu. — Če se denar naprej pošlje (najbolje po poštni nakazniol), je poštnina dosti nižja, nego pri pošlljatvah s povzetjem. H 1> u ii a j It ** k> o i* 'jfj a,. Dne 23. januvarija. Skupni državni dolg v notah.....100 gld. 60 kr. Skupni državni dolg v srebru..........100 , 75 „ Avstrijska zlata renta 4%......126 „ 25 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . i 00 „ 95 „ Ogerska zlata renta 41*.......124 „ 30 „ Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 98 „ 90 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1060 „ — „ Kreditne delnice, 160 gld. . ... 413 „ 25 . London vista ..........124 „ 40 „ Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj. 60 „ OiVs« 20 mark........................12 „ 18 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ 88l/,„ Italijanski bankovci........46 „ 36 „ C. kr. cekini......................5 „ 81 „ Dne 22. januvarija. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice 5% . „ , dolenjskih železnic 4% 150 gld. 50 kr. 163 „ 75 199 „ — 9« „ 35 „ 144 „ — 11 131 „ — ti 108 „ 25 n IU „ 25 n 67 „ — n 99 „ — r» 227 „ — ti 169 „ 40 130 „ 35 98 „ 50 „ Kreditne srečke, 100 gld........197 gld. 50 kr. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 149 „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 „ 90 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......23 „ — „ Salmove srečke, 40 gld................69 „ — „ St. Gen6is srečke, 40 gld.......72 „ 25 „ Waldsteinove srečke, 20 gld......50 „ — „ Ljubljanske srečke..................24 „ 25 „ Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. . 183 „ 25 „ Akcije Ferdinandove se v. železn., 1000 gl. st.v. 3480 „ — „ Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 538 „ — „ Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 104 „ 25 „ Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 89 „ — „ Montanska družba avstr. plan.....^6 „ 80 „ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 17o „ — „ Papirnih rubljev 100 ................133 „ 25 „ J&JT Nakup in prodaja ">JK vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Kvlantna izvršitev naročil na borzi. Meniarnična delniška družba „M K li C U Wollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B, 6* JSJST Pojasnila TtXt v vseli gospodarskih in (Inaninih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega oorestovanja pri popolni varnosti WF" lin loienlh g lavnlc. Izdaiat.eli . Or, Ivan tan>itiil Odgovorni vrndnik: Andrej Kalan. TisK ,K»toliAk« li»Kiin»" v Liubimni.