DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-S* Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 4t. II. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za Inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 četo IX. Stev. 6 Trst • Gorica 11. febuarja 1955 Izhaja vsak petek DIRKA ZA OBLAST V SOV1ET1II Trenutno oodi Hruščeo - Bulganin preasednik olade = Diktatura ne pozna kolektivnega oodstoa Medtem ko je ves svet zaskrbljeno opazoval dogodke na Daljnem vzhodu in ko so že krožile vesti o MoJotovem predlogu, po katerem naj bi se tamkajšnji spor uredil na konferenci treh velesil in Indije, -brez neposrednega sodelovanja nacionalistične Kitajske, katere ne priznavajo komunisti, in brez neposrednega sodelovanja komunistične Kitajske, katere ne prizna-vajoi Amerika-nci, je pretekli torek počila bomba Ma-lenkove ostavke. Ce hočemo pravilno vrednotiti pomen te vladne izpremembe, mo ramo poznati moža, ki je izgubil iz rok vajeti sovjetske politike. Malenkov je bil eden izmed članov kvadriumvifata, ki je prevzel Stalinovo dediščino. V njem so bili poleg njega še Berja, Molotov in Bulganin. Najprej je padel Berja. Zaradi ključnega položaja, katerega je zavzemal, je bil njegov konec lahko samo dramatičen. Zdaj mu je sledil Malenkov, zagovornik tako imenovanega »novega kurza«. Malenkov ni bil šef tajne policije, ni razpolagal z lastnimi četam!, zato so si njegovi nasprotniki lahko dovolili, da so ga prisilili n©' politično kapitulacijo. V svoji ostavki Malenkov priznava,, da odstopa zaradi neuspehov na področju kme tijske politike. Obtožil se je tud', da je odgovoren >za to delo predvsem zaradi pomanjkanja izkušenj. „Več topov - manj masla" V čem pa naj bi bilo bistvo kmetijske in gospodarske politike, ki je povzročila njegov padec? Malenkov je takoj po prevzemu položaja ministrskega predsednika izjavil, da se je treba zavzemati za povišanje življenjske ravni prebivalstva- za večjo proizvodnjo potrošnih dobrin. Vlada je pod njegovim vodstvom poskušala te ukrepe tudi u-resn.ičiti. Rer se pa. more dati prednost maslu’pred topovi samo v svetu, ki je daleč od vojne nevarnosti, je Malenkov veljal za precej iskrenega pristaša pomirjenja in sožitja. Nanj je zidal svoje upe Churchill, -ko je razmišljal o konferenci štirih velikih, ki naj bi nanovo uredili svet. Toda vsi niso bili njegovih misli. Tujina je že dolgo bila pozorna na hitro dviganje prej skoro neznano ga Kruščeva, ki je zdaj generalni sekretar komunistične partije Sovjetske zveze. Le-ta je decembra, v očitnem protislovju z linijo Malen-kova, ukazal velike proslave Stalinovega rojstnega dne. Dnevnik »Izvestja«, glasilo partijskega Centralnega izvršnega komiteja, je že dober mesec dni napadal gospodarsko politiko, ki je zapostavila težko industrijo, ter je poudarjal, do je treiba ohraniti zvestobo Stalinovi teoriji, po. kateri mora imeti težka industrija-, kot osnova- oborožitve in izdelovalka produkcijskih sredstev, prednost pred vsemi drugimi gospodarskimi panogami. Drugi glavni sovjetski dnevnik, vladna »Pravda«, pa je istočasno še vedno zagovarjala višanje življenjske -ravni i-n prvenstveno dviganje proizvodnje potrošnih dobrin. Jasno je bilo, da takšna dvojnost ne more dolgo obstajati, posebno ne v državi, kjer je stranka nad vlado in ne narobe. Po približno štirih tednih je »Pravda« kapitulirala. Izpreme-nila je svoj ton pisanja. Odletel je minister Mikoyan (Ma-lenkov mož) in z majhno -zamudo mu, je sledil sam ministrski predsednik Malen--kov. Zmagalo je načelo »Najprej topove, nato maslo«. Zmagali so trdi partijci. Kdo je Bulganin? Kot da hoče še podčrtati pomen te usodne odločitve, je Vrhovni sovjet, na predlog Kruščeva, izbral za novega predsednika vlade maršala Bulganina. Vtis v- zunanjem svetu je bil. v prvem trenutku porazen. Vsi so imeli v mislih Daljni vzhod, slišali so, da je vlado Sovjetske zveze prevzel maršal, pa so že mislili, da smo pred izbruhom vojne. Toda z Bulganinom ni zmagala vojska, čeprav pomeni to imenovanje tudi nekakšno zadoščenje vojski, ki je najprej omogočila 'likvidacijo Berje ter je zdaj pripomogla tudi k likvidaciji Malenko-va, ki ni hotel dati prednosti nje-, n im topovom. Maršal Bulganin je star partijec, ki do leta 1941 sploh ni poznal vojaške suknje. Pravzaprav je to gospodarstvenik in velja- za izkušenega organizatorja. Kruščev je v svojem pred-logu to izrecno poudaril, ko je dejal, da je Bulganin mož, ki bo znal skrbeti za sovjetsko industrijo in gospodarstvo. Bulganin je med drugim organiziral moskovski električni center ter je bil 15 let direktor sovjetske Narodne banke. Vojak je postal šele med drugo svetovno vojno, in to predvsem s komisarskimi, torej političnimi nalogami. Cin maršala je dobil šele, ko je po Stalinovem u-miku prevzel vojno ministrstvo, katerega drži zda-j že osem let. Takšen je torej človek, ki zdaj predseduje vladi Sovjetske zveze. Bodočnost bo seveda pokazala, ali ima res močno in samostojno osebnost ter vlado tudi vodi ali' pa ;e samo orodje partijskega tajnik« Kruščeva. Glede tega je nemogoče izreči kakršnokoli prerokovanje. Vsekakor pa Bulganinova nova vloga na sovjetski pozornici še ne pomeni, da so zmagali maršali sovjetske vojske in da se je Sovjetska zveza odločila za usodno pustolovščino. Ce je v tem imenovanju kaj taktike, potem je zaenkrat sigurno samo to, da se skuša z izbiro maršala za ministrskega predsednika ■izzvati zunanjepolitični psihološki pritisk. Do kod se bo gnalo, je pa seveda drugo vprašanje. 'Preobrat in obenem tudi nejasnost sovjetske politike je še podčrtal govor Molotova, ki je bil zelo oster. Napadel je Združene države, ki so, po njegovem, edini krivec mednarodne napetosti. Zagrozil je z vodikovo atomsko bombo, v kateri naj bi zdaj Sovjeti bili pred Američani. Nekako zviška je pozval Amerikance, naj tekmujejo s Sovjeti, toda v razvijanju gospodarskega, ne pa vojaškega izkoriščanja atomske sile. Prav tako je tudi povedal, da ima že pripravljeno vojaško zvezo in enotno poveljstvo z vsemi svojimi evropskimi sateliti, katero bo ustanovljeno, čim bi bila potrjena v Parizu predvidena Evropska obrambna zveza. Molotov grozi V svojem govoru je Molotov seveda- omenil Formozo ter je ožigosal ameriško zadržanje kot vmešavanje v »notranje zadeve Kitajske«. Pri tem je hote pozabil, da je Formoza pred to vojno pripadala Japonski,'ne pa Kitajski! Dotaknil .se je tudi Jugoslavije, za. katero je dejal, »da si je zadnja leta izbrala drugačno pot, kakor pa je bila tista-, po kateri je hodila prva leta. po vojni. Toda to je njena notranja zadeva«. Sovjetska zveza si samo želi, da-bi se poglobilo kulturno, -gospodarsko in tudi politično sodelovanje t to državo. Gled‘. avstrijske: mirovne pogodbe je dejal. da bo možna šele takrat, ko bo rešeno nemško vprašanje. Churchilla, ki se tako zavzema za po mirjenje, je Molotov označil za vodilnega ideologa kapitalizma. Splošen ten Molotovljevih izvajanj je bil trd, samozavesten, ne dopušča popuščanj. Zaključil ga j,e' z grožnjo vsem, ki bi se upali zaplesti v spopad s Sovjetsko zvezo. Gremo proti vojni? Takšni so torej grobi in poudarjeni obrisi izprememb, ki so se do godile v Sovjetski zvezi. Sprejeti pa jih je treba s primerno hladnostjo, kajti šele čas bo pokazal njihovo pravo ozadje in pomen. Glede tega veljajo namreč še vedno Churchillove besede, da je »Sov jetska zveza zagonetka, zavita v u-ga.nko«. Vkljub ostremu tonu- najnovej' ši-h sovjetskih, izjav in ponovni u-smeritvi na težko industrijo, številni opazovalci vendarle sodijo, da je pravo -ozadje Malenkovega padca težak gospodarski položaj. Ce je tako, potem ni verjetno, da bi se gospodarsko nepripravljena država spuščala v, vojne pustolovščine. Na tej domnevi gradijo sv-pje zaključke tisti, ki pravijo, da Bul-ganinovemu nastopu ne bo sledila nobena bistvena izprememba sovjetske zunanje politike. Sovjetski voditelji naj bi dvignili svoj- glas samo zaradi obupnih notranjih o-koliščin. S poudarjanjem mednarodne nevarnosti ,in trkanjem na prsa morajo pač opravičili neizpolnitev napovedanega dviga življenjske ravni, zopetno zmanjšanje proizvodnje potrošnih dobrin in, nove žrtve. Napačno bi torej bilo, če bi dejali, da je z Malenkovom padel angelček in da jpe -na njegovo mesto prišel volk. Resnica bo nekje na sredi. Izid trenj med najvišjimi vrhovi sovjetskih oblastnikov pa vendar jasno kaže, da -si ne smemo delati nobenih utvar o umerjenosti ali ce- lo o morebitnem popuščanj-u Sovjetske zveze. Vsaj doslej so se podobna pričakovanja še vedno izkazala za neosnovane. Končno so vedno zmagali trdi, tako nad Berjo in zdaj nad Malenkovom. Vsi, ki s -z zavlačevanjem uresničenja Evropske obrambne skupnosti preprečevali utrditev Zahoda, so enostavno nasedli Sovjetom -ter -so i grali v njihoyo korist. Govor Molotova je do-vo,r nedvoumno pokazal, da bo Sovjetska zveza odslej razumela samo takšne besede in o-pozor.ila, za katerimi se bo skrivala odgovarjajoča volja in moč. Kjer ne bo tega, bo neusmiljena, kajti v posesti vodikove ibomfbe in ljud skih množic se ne čuti več slaba. Ce hoče torej Zahod ohraniti mir, potem se' mora še posebno zdaj pripraviti, da ga tudi lahko brani in v primeru potrebe izsili. Z dvigom rok. bi samo pozval sovražnika, naj zahteva popolno predajo. Formoza bo pokazala Tekma v oboroževanju se bo torej predvidoma, nadaljevala in mir je med drugim odvisen od tega, da Zahod ne dovoli Vzhodu, da -bi dosegel takšno premoč, da bi mogel upati v zmago. Sicer pa je prvi preizkusni kamen, ob katerem bo Sovjetska zveza pokazala., ali ji je vsaj trenutno za ohranitev miru ali ne, že pred vrati. Na Tačenskih otokih -se pod zaščito 75 ameriških bojnih ladij z nad 500 letali že vkrcavajo begun- ci .in -nacionalistične čete. Doslej potekajo operacije brez incidentov in videti je, da so se komunisti pomirili s tem, da bodo te o-t-oke dobili z. majhno zamudo, toda brez žrtev. Od 19.000 prebivalcev se, jih je 16.000 odločilo ,za izselitev. Več kot zadosten dokaz za priljubljenost komunističnega režima, ki je pač imel dovolj prilike, da je s .celine vrgel svojo senco na te bližnje otoke. Združene države torej vkljub kitajski odklonitvi povabila na razgovore v Združenih narodih, izvajajo svoj načrt. -Prepričale so Cang-kajška, da je treba izprazniti te o toke, ki so komuniste tako bodli v oči ter so obenem preveč oddaljeni, da bi j,ih lahko branila letala i Formoze. Razdalja je tolikšna, da ni verjetno, da bi ti otoki lahko služili kot 'baza za napad na F-or-mozo. Ce se bodo komunisti zadovoljili s tem prostovoljnim darilom, ki dokazuje, da Združene države nimajo namena podpirati nacionalističnih napadov na kitajsko celino, potem bo na Daljnem vzhodu lahko zavladalo nepodpisano premirje. Ce bodo pa komunisti vide- li v tem samo prvo stopnjo popu ščanja in bodo napadli druge otoke, potem bo to jasen znak, da želijo izzvati spopad. Položaj na Daljnem vzhodu se tako ne bo razjasnil s samo evakuacijo Tačenskih otokov, temveč s tem, kar bo sledilo. Rešitev tamkajšnjega vprašanja bo obenem vsaj delno odkrila splošne sovjetske namene, za katere se danes vsi tako izprašujejo, kakšni da so. Stvarna moč komunizma Ob mednarodni napetosti, ki Jo-14 odstotke na leto, vrednost nairod-sega zadnje tedne pravi višek, je nega dohodka Sovjetske zveze pa zanimivo vedeti, kakšno -je približ- 5 odstotkov. Toda vkljub temu ne no razmerje mvd moč^o svobodnega in ko-muniit.enega sveta. Temeljite podatke so zbrali strokovnjak) ameriške Kongresne knjižnice, ki se niso zadovoljili samo s primerjanjem števila -divizij, letal, vojnih ladij in podobnega, kar je lahko važno za kratkotrajno in majhno, ne pa za dolgotrajno in veliko vojno. Sestavljalci omenjenega poročila menijo, da skriva Kremelj veliko manjšo moč, kakor pa bi lahko sodili, ob pogledu -na njegove divizije in- izzivalno postopanje. Prav tako ni res, da gospodarstva .zahodnih držav propadajo. Trenutno je gospodarska zmogljivost in prilagodljivost. zahodnih držav veliko večja od gospodarske zmogljivosti združenega komunističnega bloka. Posebno rezerve zahodnega sveta, ki se jih lahko še doda k sedanjim obrambnim naporom, so veliko večje od komunističnih. In na daljši rok so to činitelji, ki odloča-jo. Celokupni narodni dohodek Sovjetske -aveze in njenih satelitov znaša približno 155 milijard dolarjev, kar ni niti ene četrtina -narodnega dohodka Združenih držav, Kanade in svobodne Evrope, ki ja skupno ocenjen na 690 milijard dolarjev. Tudi če bi v komunistično skledico te vage dodali še 35 milijard1 narodnega dohodka Kitajske, bi skupne količina dobrin, s, katerimi razpolaga rdeči svet, ne, dosegla niti ene tretjine tega, kair i-majo atlantske demokracije. Res je, da narodni dohodek komunističnih držav narašča hitreje kot v državah z zasebno pobudo. Tako narašča n. pr. narodni doho dek Združenih -držav povprečno za Korožci so zborovali Dr. Joško Tischler je ponovno prevzel predsedništvo Narodnega sveta V četrtek, dne 27. januarja 1955, je bil v Celovcu občni zbor Narodnega sveta koroških Slovencev. Vršil se je ob jako težkem političnem položaju, ko so nemške stranke, posebno pa katoliška Avstrijske ljudska stranka, začele silovito kampanjo proti dvojezičnim šolam. Tako so organizirale prave »šolske stavke«, s katerimi so hotele dokazati, da prebivalstvo samo ne mara pošiljati otrok k pouku slovenščine. Žalostno je, da 'Narodnemu svetu vkljub temu ni uspelo, da -bi združil vse koroške Slovence vsaj v takih stvareh, ko gre za obrambo splošnih narodnih dobrin in koristi Koroški titovci trmoglavo hodijo svojo pot, socialistična skupnost jim je pred narodno in tako predstavlja Narodni svet koroških Slovencev pravzaprav samo katoliški tabor na Koroškem. Iz poročila poslevodečega predsednika in tajnika je bilo razvidno, da se je ožj.i odbor Narodnega svete v preteklem le-t-u predvsem zavzemal za spoštovanje in izvedbo obstoječe šolske ureditve na Koroškem (ki je, čeprav sprejeta le.a 1945, 'še vedno ostala večinoma sa, mo na papirju!), skrbel za gospodarsko ureditev, glasila demokratičnih koroških Slovencev »Naš tednik - Kronika«, prirejal razne tečaje in -izpopolnjeval svojo organizacijsko mrežo. Občni zbor je tudi sprejel posebno resolucijo, v kateri je izpovedal načelni politični program katoliškega tabora koroških Slovencev. V njej poudarja svojo povezanost z dušnim pastirstvom, zagovarja duhovno obnovo, obsoja narodno odpadništvo in -levičarstvo, očita Avstrijski ljudsk* stranki, da s svojo agrarno polil’- Vladna kriza v Franciji Ob velikem zanimanju, ki so ga vzbudili drugi zunanjepolitični dogodki, je svet za trenutek skoro pozabil na vladno krizo, v katero je zašla Francoske Republika. Nezadovoljstvo s severnoafriško politiko, predvsem pa z notranjo gospodarsko politiko, kakor tudi-strankarska zavist so vrgli Mendes -Francea. Ob tej priliki se je znova pokazalo, da je med trdnostjo in ugledom , ki ga uživa posamezn’ državnik v svoji domovini in v tujini, la-hko zelo velika razlika. Predsednik republike, Rene Co-ty, je po posvetovanju s strankarskimi voditelji poveril mandat za sestavo nove vlade Antoine-u Pi-,nayu, ki je zaupano mu nalogo tudi sprejel. Skušal bo sestaviti vlado »narodne ,sloge«, in -računa, da mu -bo uspelo dobiti podporo kakšnih 300 poslancev. Antoine Pi,nay je pripadnik skupine neodvisnih ter je v preteklosti že vodil razna gospodarska mi • nistrstva, bil je tudi' že predsednik vlade (od marca do decembra 1952), Znan je kot praktičen človek, tipičen pripadnik francoskega meščan-stva, vendar zagovornik državnega poseganja v gospodarstvo, kadar i-n kolikor je to potrebno. Ko je bil na vladi, je utrdil frank, ustavil naraščanje cen in uredil državne finance. tNajvažnejša dediščina, ki jo prevzema od Mendes - Francea, je potrditev Pariških sporazumov o Evropski obrambni zvezi in ureditev reizmer v Severni Afriki. Če- prav velja Pinay za zagovornika skupnosti in se je kot tak vzdržal pri svoječasnem glasovanju o Pariških sporazumih, ker mu je samo obrambne; zveza premalo, vendar pričakujejo, da1 bo glede tega ne-daljeval in izvedel to, kar je Mendes - France začel in tudi že skoro izpeljal. Z ozirom ina vse ta dejstva se torej zdi, da -bo predsedniku - aspirantu delo znatno olajšano. Vsekakor pa drži, da je sedanji mednarodni položej vse prej kot primeren trenutek za domače homatije take vrste. Zgovoren incident V vraževerni Burmi, kjer ljudjs pozorno pazijo na tako imenovane »božje znake«, je 67-člansko kulturno odposlanstvo iz , komunistične Kitajske obiskalo tudi rangoonski živalski vrt. Ravnatelj, ki je hotel svojim gostom nazorno dokazati, da je možen mi-ren ko-obstoj različnih narav, je hrabro stegnil roko v kletko svojega najbolj krotkega leva. Toda kralj živeli ni bil istega mnenja. Cavsnil je po ravnatelje- vi roki te-r jo je izpustil šele, ko so ga prepodili čuvajevi streli. Tako so bogovi pokazali, kaj se -zgodi s tistim, ki steguje svojo roko v -tuje območje. Ker ie -bilo pri tem udeleženo prav komunistično odposlanstvo, so ga v BuTmi še posebej koment: reli. ko na Koroškem koristi samo veleposestnikom, žigosa šovinistično gonjo proti dvojezičnemu šolstvu, v socialnem pogledu pa se izreka za vzajemnost vseh stanov in razredov in-, proti razredni borbi, katere je narod že sit. Pri tem zahteva s-oupravo delavcev v podjetjih, v katerih naj bodo tudi delavci soudeleženi pri dobičku. ■ V drugem delu občnega zibora fvi navzoči z velikim navdušenjem vzeli, na znanje, da se je zdravstveno stanje g. dr. Joška Tischlerja po polletnem dopustu spet izboljšalo, kar mu omogoča, da zopet prevzame svoje mesto predsednika, na katerem ge je začasno nadomeščal go spod Ja-nko Janežič. V ta namen so zaupniki soglasno sprejeli posebno resolucijo, s katero pozdravljajo svojega predsednika, odobravajo njegovo delo in obžalujejo, da so ga nekateri pri tem 'hoteli -ovirati. Ginjen se je dr. Tisohler zahvalil ter je navzoče naprosil, »naj mu vsi 'z združenimi močmi pomagajo vleči voz, pred katerega se je ponovno vpregel, zavedajoč se težkih vprašanj, ki jih bo treba -reševati že v bližnji bodočnosti«. Teko so demokratični koroški Slovenci zaključili svoj letni obračun težke poti, ki ni posuta z rožicami. Primorski Slovenci jih re posebno dobro razumemo in jim zato -iskreno želimo, da bi jim njihovi napori rodili čim obilnejši sad. Sodbe kolegov 'Kmalu po imenovanju Bulganina za novega sovjetskega predsednik i se je nemški kancler Adenauer na duhovit način spomnil časov, ko je bil Bulganin, tedaj moskovski župan, pri njem na obisku v Koel-nu. »Tedaj sem bil še župan mesta Koelna«, je z nasmeškom dejal A-denauer. »Danes pa je bivši moskovski župan predsednik sveta ZSSR, nekdanji župan Koelna pa kancler nemške republike. Videti je, da sva se oba dobro odrezala.« Eisenhovv-er pa. je na tiskovni konferenci govoril med drugim a je pred vid-ela ustavodajna skupščina leta 1947 prav iz obzira do Furlanov in zaradi slovenske manjšine. 'Ti dve sili sta takrat bili edin' v boju z zahtevo, da se ona prizna in izvede! Vse druge italijanske stranke in skupine te-r posamezniki, -zlasti v Gorici in v Trstu, so nasprotovali ne le posebni avtonomiji zaradi -nas Slovencev in tud: zaradi! Furlanov, ampak sploh vsakemu regionalizmu! Danes so uvideli, da smo Slovenci in Furlani imeli prav, ker -le posebna avtonomija utegne rešiti gospodarsko in finančno krizo, zato hitijo pihati v meh in bi si pri tem radi nadeli nekaj zaslug, v glavnem pa pobrali največji kos koristi. -Zadnji so prišli, prvi bi radi postali! Naša beseda Naše stališče in sploh stal-iščo vseh -Slovencev v Italiji, do deželne avtonomije je znano. Uvesti se mora po ustavi določena posebna avtonomija, ki naj vsebuje take finančne ugodnosti, da se z njimi lahko odpravi brezposelnost in gospodarstvo -dvigne. -S -tem ne bo treba večnega moledovanja v Rimu in tozadevnih prepirov -gled-prvenstva v. važnosti in ugledu tega ali onega mesta, te ali one pro vincije. Kot vidimo se italijanske stranke potegujejo yeč za sedež de želnega -zbora, kot pa za vsebino deželnega statuta, in s -tem pozabljajo na finančne in gospodarske potrebe naših krajev. Ce Pordenone zahteva po-tati provincija, bi se mu moralo želji ugoditi. In ker obstoja glede Svobod nega tržaškega ozemlja dogovor za njegovo ukinitev in razdelitev med Italijo in; Jugoslavijo, menimo, da bi se prav lahko izvedla tudi deželna avtonomija vključeno s Trstom, saj -hi se to zgodilo le -upravno. Pomislekov ne bi smelo biti, ko vendar napovedujejo, da bodo tudi tržaški zastopniki že letos volili predsednika republike! Oglej se nam ne zdi primerna izbira sedeža. Oglej je muzejsko me sto, ki več kot toliko nima nobene privlačnosti in -tudi ne prtpravlje nosti. Sedež bi po našem mnenju priti-kal Vidmu zaradi položaja in drugih gori navedenih prvenstev. Deželne poslance pa bi moralo pri nas, kjer gre za posebno, nenavadno avtonomijo, voliti ljudstvo neposredno! Kvečjemu bi se lahko pristalo na to, da deželne poslance volijo občinski in provincialni svetovalci skupaj. Jezikovnim manjšinam se na vsak način mora omogočiti izvolitev zastopnikov v deželnem zboru, ker postane sicer posebna avtonomija v tem o-ziru- brez smisla. Vprašanje, ki ga italijanske stranke niti ne omenjajo, pa vemo, da ga pri zaprtih vratih obravnavajo, je -zadeva zaščite jezikovnih manjšin, med temi nas Slovencev. Ponavljamo, kar smo že zgoraj povedali: da je bila posebna avtonomija izglasovana zaradi slovenske manjšine in -zaradi Furlanov, ki trdijo, da so jezikovna posebnost. Na vsak način prav gotovo, da je zaščita Slovencev igrala pri tem glavno vlogo! Zato je povsem nesmiselno misliti, da bi bili Slovenci pripravljeni pozabiti na to, kar jim je bilo priznano! Vprašanje je danes samo s-no: ali zahtevajo Slovenci zaščito v okviru posebnega statuta ali pa s posebnim zakonom po določilih 6 člena ustave?! Imamo -glas, da se odločimo za drugega, za posebni ustavni zaščitni -zakon. -Potem je jasno, da se bo moral tudi deželni statut -izoblikovati po pravilih prvega, kar se ti- če jezikovnih manjšinskih pravic! Vsekakor se nam zdi pametno in umestno, da -bi se moralo sklicati zborovanje zastopnikov vseh -strank in skupin ter t-udi gospodarskih u-stanov- in podjetij in seveda tudi vseh parlamentarcev, na katerem obravnavati o-bliko in vsebino posebnega statuta. Trezno in brez slehernega predsodka, za dobrobit vse dežele in vseh deželanov -brez izjeme! S. ŠtfiUBPjanshi naborniki V soboto 5. t. m. je šlo na nabor v Gorico pet naših fantov: Davorin Koren, Ivan Terpin, Bruno Grau-ner, Anton Mačus in Klavdij Koršič. Vsi so -bili potrjeni za vojaško službo. Stegerjanci zahtevajo vodovod Nedavno tega je »Demokracija« objavila dopis glede možnosti po-tegnitve vodov-oda z onkraj meje v našo občino. Naš občinski svet je sedaj sprejel sklep, s katerim prosi pristojno oblast, naj se zavzame za pogajanja s Slovenijo glede dobave vode z onistran bližnje meje. Upamo, da bo oblast uvidela našo veliko potrebo px> vodi in da nam priskoči na pomoč. Ker pomaga mestu Gorici, se lahko spomni tudi na -nas in nam pomaga. Kmetijski natečaj Tudi letos je Ministrstvo za po-ijedeistvo razpisalo natečaj za na--giuu.,0 icJimovauje mea Kmeiijami, ki oodo dosegle spiosen povišan donos v kmetijskem obratovanju. To -se pravi, da se pri ocenjevanju upošteva, ka-ko je kmetija splošno urejena in vodena v kmetijsko -strokovnem, kakor v higienskem oziru, kolikšen je donos na hektarju, koliko živine in kako se redi, kako je splošno vzdrževana kmetija, vrtovi, dom in hlev. Kakor vidimo, je namen temu tekmovanju ocena o -splošnem stanju kmetij. Vendar, kar se tiče višjega hektorskega donosa vseh pridelkov, bi se mnogo več doseglo, če bi država prispevala k znižanju cen -umitnih gr. ':'.! Splošno vidimo, da višje .ickiai-ske donose dosežemo le tam, kjer umen kmetovalec ne štedi z gnojenjem. Mnogi pia seveda ne zmorejo potrositi in tako ostaja pri teh donos nižji. Da je to naše mnenje opravičeno, dokazujeta prav primera- obeh letoš njih slovenskih nagrajencev: An- tona Stekarja iz Valerišča in Alojza B-užinela iz -Pradeža v Krminu. Prvega poznajo -zlasti prav vsi Brici kot najbolj naprednega njih kmetovalca in dobro poznajo, kako lep dom si je ustvaril, pa tudi, kak-o on intenzivno obdeluje zemljo in pri tem ne štedi z gnojenjem. Toda še bolj omembe vreden je primer -Bužinela. To je sin kolona iz Meadne, ki si je tako re- Obvezno zavarovanje posrednih obdelovalcev zemlje in živinorejcev n. Tudi pokrajinske vzajemne blagajne nadzira poseben odbor, ki gh sestavljajo tri j e redni člani in dva namestnika. Enega, ki bo vršil posle predsednika, bo imenoval prefekt, drugega, rednega, in enega namestnika -bo imenovala državna federacija vseh vzajemnih blagajn, tretjega, rednega, in drugega namestnika pa -zbor deželnih vzajemnih -blagajn. Ta nadzorni odbor bo posloval tri leta. Državna federacija vzajemnih blagajn Svet državne federacije vzajemnih blagajn sestavljajo: predsednik, ki ga imenuje mini-ster za delo i:i socialno skrbstvo na predlog sveta; dvajset svetovalcev, ki jih imenu je državni zbor deželnih predsednikov vzajemn-ih blagajn. Iz vrsta teh dvajsetih svetovalcev izvolijo tudi dva namestnika. Clan državnega sveta pa bo tudi en zdravnik, 'toda brez pravice glasovanja. Ta tako sestavljeni svet izvoli izvršni odbor, ki ga bodo tvorili predsednik, oba namestnika ,in štirje člani sveta. Naloge sveta državne federacije vzajemnih blagajn so piecej obširne in j-ih zaenkrat ne bomo omenjali. Zadevajo letne proračune, obračune, iskanje finančnih virov, navodil glede pomoči zavarovancem itd. Omeniti pa moramo, da tudi poslovanje državne federacije vzajemnih blagajn nadzoruje poseben odbor petih rednih članov in dveh namestnikov. Enega od rednih imenuje minister za delo in. -socialno skrbstvo za predsednika, drugega, -rednega, imenuje zakladni minister ostale -tri redne in dva namestnika imenuje pa državni zbor vzajemnih blagajn. c) Letni prispevek na vsakega posrednega obdelovalca zemlje in živinorejca ter njihovih članov družine, ki jih ta zakon zavaruje, mora biti tako visok, da izkazuje enako vsoto kot prispevek ad b). Ta letni prispevek na vsako glavo je za- tekoče leto določen v višini 750 lir na glavo; d) Morebitni dopolnilni prispevek, ki ga sproti določi občinska vzajemna blagajna, če se i>ojavi potrebe večjih stroškov. Vsak prizadeti zavarovanec lahko sedaj preračuna, koliko bo moral letno prispevati! Zavarovalni zakon je -bil res prepotreben ih ga je treba z veseljem pozdraviti. Zdi pa se, da so predpisi glede njegovega izvrševanja vendarle pretirano birokratski in -bodo, poleg velikega truda, zahtevali tudi visoke režijske stroške. (Konec) Finansiranje blagajn vzajemnih ■Kar zavarovance najbolj zanima, je vprašanje finančnih virov -za poslovanje vzajemnih -blagajn. To predvideva in predpisuje 22. člen zakona, ki pravi: Finančni viri so: a) Vladni prispevek v višini letnih 1.500 lir za vsakega posrednega obdelovalca zemlje in živinorejca ter člana njegove družine, ki mu ta zakon daje pravico do pomoči; b) (Prispevek posrednih obdelovalcev zemlje in živinorejcev, ki se vsako le-to sproti določi po pra • v.ilih zakona štev. 2138 od 28. nov. 1938, in ki je za tekoče leto določen v višini 12 -lir za vsako jootreb-no dnino dela. Kjer je potrebnih manj -kot 80 dnin dela na leto, se prispevek mora plačati ne mani ko za 80 dnin. Na vsak način pa se ta prispevek plača največ po 150 dnin za vsako delovno silo; KRMIN - PLEŠIVO Za novega krminskega nadžupnika je imenovan č. g. Jožef Trevi-san, k,i se je rodil v Vilešu 1. 1919. Novemu nadžupniku č. g. Trevi-sanu, ki nosi častni naslov m-onsi-gnorja, čestitamo k imenovanju vsi slovenski verniki iz Krmina in Plešivega in mu želimo dobrega, srečnega pastirovanja v tem jezikovno mešanem kraju. Vemo, da je svojo vzvišeno službo med Slovenci nekoč že opravljal in da obvlada: tudi naš jezik. Zato upamo, da ga -bomo veseli tudi v tem pogledu! koč iz niča in le s svojo pridnostjo od leta 1941 dalje ustvaril vzorno kmetijo in lani dosegel tretjo nagrado v znesku 50.000 lir kake Stekar. In če bi imel že urejene, to je pravilno izboljšane njive v Paludo, kar izvršuje sedaj, -bi mu bila prisoj-ena druga in morda ce lo prva nagrada. 'Na 8.000 kv. m zemlje z leseno barako, ki si jih j«> kupil deloma s prihranki svojega dela, deloma s pomočjo očeta - kolona, je začel delati še mlad fant. In danes je po malem, od leta do leta, zidal dom in hlev ter obdeloval zemljo, dopolnjeno še z 2.000 OBVESTILO BEGUNCEM »Škofijski odbor za podporo beguncev« je preselil svojo pisarno i-z Plac-ute na Travnik, Piazza Vittoria št. 18-11. nadstropje z dosedanjim urnikom. HIM F N V soboto 5. t. m. sta se v domači cehkvi v Sovodnjah poročila župan g. Josip Ceščut in gospodična Marija Tomšič. Vodstvo Kmetijsko-delavske zveze čestita k poroki in želi novemu paru obilo sreče in zadovoljstva v novem življenju! Državni prispevek ' za nahup bikcev in krav Z?, nakup pleme,nskih izbranih -bikcev nudi- država prispevek v višini polovice njihove cene. Za nakup izbranih polnih krav pa pri-; speva v višini 25 do 30 odstotko« cenie. Gre za posebno pasmo furlanske pasme. Pojasnila in navodila, tudi za sestavljanje prošenj, nudi, kmetijski nadzorni urad v Go rici. Kmetje, izrabite lepo priliko, ki se vam nudi, da si nabavite dobre krave! kv.- m in -uprave v Pal,udu. Na tem hektarju zemlje, obdelanem s 78 tisoč 500 metrov vinograda in 3.500 kv. m sadovnjaka pridela do 100 hi Tokaya in do 20 stotov namiznega grozdja itd. V hlevu ima moderno napeljavo vode k jaslim, da živine lahko pije po svoji volji. Za vodo -si je sezidal cisterno za hišo in hlevom, tako da sama teče. Vse de- lo zidave je izvršil z lastnimi sredstvi, sedaj pa si zida kopalnico z državnim prispevkom. Toda ključ vsem njegovim uspehom je umno izkoriščanje zemlje z gnojenjem. Porabi na vsako njivo (3.650 kv. m), vštevši vinograd, sadovnjak in orno zemljo -ter dete--ljišča, po 200 kg superfosfata, 100 kg amoniaka in 50 - 70 kg kalijeve soli. Ni zamudil nobene prilike, de bi se tudi strokovno podkoval v kmetijstvu, do katerega ima veselje. Obiskoval je razne večerne te čaje in se udeležil poučnih izletov v razne kmetijsko bolj napredn-kraje v notranjosti Italije. Poznan je danes V vsem okolišu kot strokovnjak v cepljenju In obrezovanju trt in sadnega drevja. S tem delom si mnogo zasluži, la-ko da je lahko tudi z najeto delovno močjo obdeloval kmetijo, ker je sam zelo -šibkega zdravja. Napisali ismo to v spodbudo vsem našim kmetom, da bi jim predočiti. kako si -lahko z dobro voljo in predvsem z ljubeznijo do mateTC zemlje vsak kmet kjer koli -ustvari prijeten dom in donosno polje. Natečaj, o katerem pišemo, je odprt do 15. marca. Kdor bi se hotel -udeležiti tega natečaja, naj se nemudoma obrne na Kmetijsko nadzorništv-o v Gorici in se vpiše. Ce vaše kmetije niso še urejene, da bi -bile vredne nagrade, boste vsaj ugotovili, kaj morate v ta namen še spopolniti itd. G O S P O 13 A R S T V O | KAKO SADITI SADNO DREVJE Pri nasadih drevja je treba paziti na zadostno razdaljo med enim iri drugim drevescem. Mnogi sadijo drevje preveč na gosto, misleč, da prihranijo na prostoru in dobijo i-sto količino pridelka. V resnici, pa si s tem delajo škodo sami, ker drevje pregosto se-jeno je bolj podvrženo bolezni, ker mu primanjkuje zrak. Pa tudi suši je 'bolj podvrženo, ker obilica korenin posrka večjo količino vlage. Zraven tega pa pride sadje v takem gostem nasadu bolj drobno in ne more popolnoma dozoreti. -Saditi je treba -sadna drevesa- ka-' kor sledi: breskve: v razdalji 4 do 4 1/2 m v vrsti, vrsta od vrstei pa mora biti razdeljena 4 do 5 metrov: hruške in jablane, cepljene na divjak: 7 do 8 metrov razdalje naokoli; češplje in marelice: 6 metrov razdalje naokoli; češnje: 8 metrov razdalje eina od druge; jablane na dusenovec (dolcino): če so vzgojene v piramido, 5 m ena od druge, če so vzgojene v špalir, 4 m v vrs-ti, a vrsta od vrste mora imeti 2 1/2 m razdalje. Vse to sadno drevje sadimo v obliki trikota. Hruške, cepljene na k-u-tno, vzo-jene v piramido, sadimo povrsti v razdalji 4 m, a vrste naj bodo 3 m ena od druge; vzgojene v špalir, povrsti v razdalji 1 do 2 1/2 m, a vršta od vrste 2 metra in pol! Sadno drevje sadimo navadno v globoko prekopano zemljo ali pa v jame. Sadike morajo biti prvovrstne-, močnih korenin, gladkega in sve- tlega -lesu. Ko sadimo, moramo korenine s škarjami nekoliko prikrajšati. Rez korenin pa bodi obrnjen navzdol, da se voda dobro odteka in rana hitreje -zaceli! (Stebla naj bodo visoka do poldrugega metra in jih je treba do tu -skrajšati, če so višja! Drevesca moramo pri sajenju dobro pognojiti, da zrastejo močna in košata. Predno sadimo, moramo izkopati meter široko in 40 cm globoko jamo. Na dno jame pa raztrosimo 3 -do 4 vile dobro udelanega gnoja. 'Ne-to gnoj rahlo z zemljo pokrijemo in vsadimo drevesce. Važno je vedeti, da moramo drevesce vsadi,ti v, isto globočino, ki jo je imelo pri prejšnji rašči sadike! Na korenine vsajenih sadik vržemo nekaj mešanca (komposta), ki ne bi smel manjkati pri nobeni kmetiji, in ga- rahlo potlačimo. Nato jamo zasujemo. Pametno je, da nasad z vodo zalijemo, zlasti če je vreme preveč suho. V lahko in hribovito zemljo ter gorko lego bomo sa-dili prvo zgod nje sadje: češnje, prve breskve, prve hruške. V bolj vlažno zemljo bomo sadili pa hruške in -drugo pozno sadje Češplje uspevajo v, vsaki zemlji in so glede te neizbirčne. Marelice u-speva-jo- v visokih, zračnih legah srednje-težke apnene zemlje. Jablane pa je saditi v nizke lege, ker rabijo več vlage. Hruške na ku-tno je -treba saditi v dobro, a ne pre več apneno .zemljo, da ne zbledijo in poginejo. Ocenjevanje kmečkih posestev Naši kmetje s Tržaškega ozemlja se pritožujejo, da Finančni tehnični -urad v Trstu previsoko ceni kmečke nepremičnine, ko gre za odmerjanje prenosnih pristojbin. Prenosne pristojbine se plačujejo pri kupo-prodaji hiš in zemljišč, pri izročilnih preživitnih pogodbah, pri darovnih pogodbah in pri prenosu vsled podedovanja. Zakon določa, da j,e merodajna za obdavčenje vrednost, ki jo nepremičnina ima pri prosti prodaji (valore ve-nale). Zgodi se pa pogosto, da je od Finančnega tehničnega uirada določena- vrednost dosti višja kot prava prodajna vrednost dotičnega predmeta. To se občuti posebno pri delitvah kmečkih posestev ,in pri podedovanju. Pripetilo se je, da je malo kmečko posestvo, ki je bilo pri delitvi cenjeno od sodnijskega zapriseženega cenilca - izvedenca 402.000 lir, je -bilo od Finančnega tehničnega urada cenjeno na 4 milijone 62 tisoč Ur. In ta kmetija jo obstojala -od 3 -ha in pol travnikov, 2 ha gozdičevja, 0.73 ha pašnikov in 2000 kvadratnih -metrov njiv, ■brez -hištva. Pritožba na okrajno komisijo je dosegla sicer -znižanje cene na 3 milijone lir, ali prodajna vrednost vsega posestva, brez hiše in hleva, ni -bila niti milijon lir, ker ni-kupcev. To je samo en tak primer takega ocenjevanja. V splošnem- se -kmečka posestva s strani finančnih organov previsoko cenijo pod krivim vtisom visokih številk o površini. 'Pri nas -nimamo -zemlje, ki bi se dala primerjati z zemljo v Furlaniji al-i v Pa danski nižini. Pri nas je -Kras in plitva zemlja. In zato naj bi se pri ocenjevanju naše zemlje, zlasti na Krasu in v Bregu upoštevala slaba kakovost in majhna rentabilnost. Zato v imenu kmečkega prebivalstva obračamo pozornost gospoda finančnega intendanta na ocenjevanje kmečke zemlje s strani finančnih faktorjev. POGLED V NAŠO PRETEKLOST llastanek slopenshih političnih strank Znani publicist in javni delavec Fran Erjavec, ki je predlanskim daleč od domovine obhajal svojo šestdesetletnico, se v svojem pariškem eksilu temeljiteje kot kdaj koli prej ukvarja z raziskovanjem slovenske politične preteklosti. V svojih zadnjih razpravah, v katerih znova opisuje in ocenjuje politično prebujanje in diferenciranje našega naroda v XIX. stoletju, nam je znal s krepkimi potezami orisati problematiko slovenstva v habsburški monarhiji v dobi iskanja narodnega programa, v dobi, ko .ie je pričela oblikovati slovenske politična struktura, kakršno smo doživljali do druge svetovne vojne. Pisati znanstveno o slovenski zgodovini brez ljubljanskih knjižnic im arhivov, ni preprosta stvar; vsekakor terja veliko vztrajnosti, iznajdljivosti in ljubezni do predmeta, ki inašemu avtorju ni nikoli .manjkalo. Precej virov, zlasti časopisnih, ki; jih pogosto dosedanji pisci niso dokončno izčrpali, pa je v tujini vendarle dostopnih in tudi poglavitna literatura. Med prednostmi, ki jih ima zgodovinar izven mej& današnje Slovenije, mo-Mmo pač navesti' dejstvo, da se lahko izraža neodvisno, brez ozira na politično konjunkturo, in da se torej lahko svobodno okorišča s sodobnimi izkušnjami. Historio,gra-fija je zmeraj konfrontacija sedanjosti s preteklostjo in — -skozi pero posameznika — izpraševanje naroda o samem sebi. V izobrazbi prvi - v politični zrelosti med zadnjimi Erjavčeva razprava o »nastanku slovenskih političnih strank«, ki jo v posebnem odtisu- objavlja »Kl;o Triglava«, ni obsežna; pisec jo sem imenuje »sumaričen pregled začetkov slovenskega političnega življenja«. Vsebinsko pa j,e tehtnejša kot b; se utegnilo soditi spričo majhnega števila strani. Avstrijski okvir slovenskega razvoja je upoštevan moderneje ‘kot smo bili vajeni do slej; znano gradivo je pretreseno kritično in objektivno; poscimetznd obdobja so označena precizneje, bolj trdno im plastično. Avtor pre pričevalno zavrača nekaj že kar tradicionalnih- generalizacij in tem zanimivo popravlja podobo genezi konservativno - liberalnega nasprotja iz konflikta med Staro Slovenci in Mladoslovenci. Fran Erjavec že v uvodu grenko poudarja, da smo bili Slovenci, ta koj za Cehi, glede ljudske izobra/. be že pred 100 leti na prvem mestu med Slovani, a da smo »gled politične zrelosti v vseh časih daleč zaostajali za drugimi narodi izrečno tudi 7.a Hrvati in še bolj za Srbi«. Pisec se ne spušča v analizo vzrokov te trajne apolitično sti, četrtstoletje, ki nam ga tempe ramentno in ,z intimnim poznanjem opisuje, pa brez dvoma potrjuje to njegovo tezo. Leto 1848 nas je dohitelo, kot kasneje 'še več drugih historičnih prelomnic* vseskozi nepripravljene Edini, ki so razumeli iznamenja časa in občutili potrebo po vsesloven skem programu so bili celovški ka plan Majar in akademska mladina na Dunaju in v Gradcu. Zahteva po Zedinjeni Sloveniji je bila res izrečena, a »za tak program ni b lo .zrelo niti izobraženstvo, kaj še le kmečke množice«; ene in drug je ločil globok prepad. Slovenci smo reagirali na tedanje zgodovift ske dogodke »v glavnem le v pla hi-hj besedah in v naivnem zaupa m ju v verolomno dinastijo ter reak cionarno kamarilo«. Se predem zadušil revolucijo Bachov absolu tize-m, je prevladalo okorelo legit mistično nazadnjaštvo provincialnega Bleisvveisa. Slovenska politika je bila od vse ge začetka brez kontinuitete in kakor Slovenija sama — teritorial no razkosana, brez osrednjega vodstva, brez podlage v ljudstvu. Naj iniciativnejši so bili tedaj obrobn Slovenci, med katerimi se je zače le uveljavljati osebnost z veilliko politično kulturo — Andrej Ein spieler. Ljubljana, ki je imela naj večjo odgovornost, pa je popolnoma odpovedala; značilna zanjo sta v tej dobi — politični oportunizem in omejevanje narodnega vpraša nja na vprašanje jezika. Načelo samostojne politike (Levstik) V Bachovi dobi je Avstrija spre no liizvedla kmečko odvezo in sklenila konkordat. S prvo je pomirila ^radikalizirane kmete in jih odvrnila od zanimanja za dnevno politiko, z drugim je močno okrepila vpliv Cerkve na vseh področjih javnega 'življenja. Ozkosrčni Luk--. Jeran, kli mu je bila sumljiva celo Slomškova »Mohorjeva družba«, si je tedaj idej-no podredil ves' vodilni staroslovenski krog. V petdese-1 tih letih preteklega stoletja se nam že rahlo kažejo obrisi kasnejše »ločitve duhov« in tradicionalne slovenske politične dvojnosti. Dokaz za to nam je podtalno, a stvarno nasprotje med kulturno in politično sterilno Bleiweis-Jeranovo Ljubljano in aktivno, vseslovensko čutečo koroško skupino. Diferenciacija se torej ni začela ob vprašanju katoliškega ali proti -katoliškega svetovnega nazora. Slo je za loditev med 'ljudmi, ki so v servilni legitimistični omejenosti, brez nacionalnega in kulturnega instinkta, brez odpora sprejemaii razkosanost in zapostavljenost slovenstva in med v prihodnost ob > njenimi tvornimi ljudmi, ki so skušali preroditi kulturo in politiko svojega naroda. Ena najtehtnejših potez Erjavčeve študije je prav njegovo poudarjanje, da izvor trenja med Staroslovenci in Mladoslovenci ni bil ideološki v smislu polemike med »klerikalizmom« :n »svobodomiselstvom«; isti značaj js ta, pač tudi generacijski, spor o-hranil do konca dobe taborov, najsijajnejšega razdobja slovenske po-lidične zgodovine. Levstikova borba s »prvaki« je bila 'borba »pro' i konservativni fevdalni orientaciji Bleivveisovega kroga«. »On je prvi postavil načelo samostojne slovenske politike, izhajajoče iz lastnih 1 naroda; on je prvi zanesel v naše javno življenje duha ostrei načelne kritike, brez katere je vsak napredek nemogoč.« Levstik je oživil zatajeno idejo Zedinjene Slove nije in odločno pisal o slovenstvu, in jugoslovanstvu. Razliko med Bleivveisovim in Levstikovim slovenstvom najbolj neusmiljeno -dasi ne do kraja pravično — simbolizira razlika med Koseskim m. Prešernom... Ustavna doba, po letu 1859, j& slovensko politiko spet postavili pred izbiro med zgodovinsko-prav nim in naravno-pravnim načelom; šlo je .za določitev narodnega programa v dobi, ko sta se kosala nem ško-meščanski centralizem in fev dalno-historični federalizem plemstva (in na splošno »zgodovinskih« ne rodov). Staroslovenska politična modro M se je povzpela samo do avtonomiz ma v kronovinah in — v maribor skem programu 1865 — do koncep cije Notranje Avstrije. Sledeč fev dalnim in češkim antibentralistom se ta politika ni mogla dokopa', do naravno-pravnega nacionalnega principa, ki bi edini utegnil bit: podlaga slovenskemu narodnemu programu. Logična posledica tega oportunizma je bilo glasovanje sta roslovensikiih poslancev za avstro ogrski dualizem in za decembrsko -ustavo. sal Prijatelj. Staroslovenci kot go-riški Marušič in kranjski Toman o se celo javno izražali proti Zedinjeni Sloveniji. Prava ideološka diferenciacija se je pričenjala šele v dualistični do-pretežno pod vplivom avstrijsko - nemškega političnega ozračja. Eden začetnikov izključno katoliške politične organizacije je bil štajerski kaplan Šuc, ki je deloval po vzoru nemškega katoliško - konservativnega gibanja, brez ozira na aktualnejšo narodno borbo svojih rojakov. Resnično svobodomiselnJ nazore je prvi manifestiral Suklje leta 1869, a še brez odmeva pri so dobnikih. 'Tabori, in ne leto 1848, so nam dali prvi lin pravi narodni program, staroslovenski poslanci in Blei-weis so vendarle v praksi nadaljevali s staro deželno-avtonomistično politiko. (Pripomniti je seveda tre-da bi bili Slovenci z odločno protikronovinsko politiko, utemeljeno na narodnem načelu, v zahodni polovici države izolirani in brez opore. pri Cehih in Poljakih. V celotni monarhiji bi utegnili imeti zaveznike samo v Slovakih in Srbih.) Primorje - najzavednejši del domovine Ideološke cepitve torej dolgo ni bilo; dva tabora sta se pričela oblikovati zaradi razlik v ciljih in m?i todah narodne- politike, v odnošaj.u do volilne reforme i. p. Mla-doslo-venska načelnost pa se je uveljavila Žal veliko bolj v literaturi ko-politiki; izjema je bila Gcrfškč., kjer so se Mladoslevenci. z Lavričem tudi politično afirmirali; prav zato, meni Er.,avec, sta Goriška in Trst postala narodno najzavednejši del domovine. Sicer pa so stari obdržali vajeti in celo Zarnik se jim je uklonil. Spanje * zdravje Zdravniki vseh naprednih držav | spavancih — in v to vrsto spada Zarnikova kapitulacija leto 1870 je bila, po Erjavcu, pravi samomor političnega mladoslovenstva in začetek njegove degeneracije v kui-turnobojstvo. Simbol političnega u-padanja mladoslovenstva je pač konllikt med Zarnikom in Levstikom ob »Pavlihovi« karikaturi. „Slogaštvo“ Dasi je Svetec že prej ugotovi), da si Slovenci ne moremo pomagati z zgodovinskim pravom, sei je-naša parlamentarna politika, spričo šovinizma nemških liberalcev in iz solidarnosti s Cehi, še skoraj dve desetletji razvijala v znamenju »slogaštva«. Politični zametki obeh kasnejših strank pa so se po letu 1871 zmeraj bolj krepili. Tesnejše naslanjanje slovenskih konservativcev na nemške, ki niso imeli a-kutnih nacionalnih problemov, 'e vplivalo v smeri precenjevanja verskega nad narodnim momentom v političnem de*— Politična orientacija je krenila skoraj izključno svetovnonazorsko pot; v osemdesetih letih je Mahnič, ki je Slovence ličil načelnosti, to v politiki dvomljivo tendenco še zaostril. »Reduciranje našega političnega življenja skoraj na gola trenja med kulturnimi nazori je povzročilo, da je bila vsa naša politika tako plitva i:i ozka, zaradi česar so nas nujno našli tudi veliki novodobni zgodovinski dogodki tako zelo nepripravije ne. V golem svetovnonazorskem prerivanju smo sploh pozabili, da je edini cilj in smisel vse politike malega ogroženega naroda le izbojevati in zavarovati si čim največjo njegovo neodvisnost.« V dejstvu, da je svetovnonazorski boj za dolgo časa vtisnil pečat vsej naši politiki in izčrpal skoraj vse politične sile, vidi Erjavec u soden, nezdrav pojav, katerega po-(Nadaljevanje na 4. strani) se že desetletja ukvarjajo z vpra- večina žensk nastopi globoko šanjem zadostnega * in pravilnega spanje šele po štirih urah.. Po o-spanja v današnjih časih splošn" smih urah- spanja -ti ljudje niso živčnosti. Nemški zdravnik, prof. zadostno naspani. Moški, ki so pre-Lange, pripoveduje, v zdravstveni -obloženi z -duševnim delom, pogo-reviji »Deutsche Medizinische Wo- stokrat zaspijo iele po polnoči. Ta-chenschrift« o svojih dolgoletnih ki razumniki bi morali spati deset opazovanjih pri bolnikih, ki tožijo ur. Stelin je odhajal v posteljo ob o želodčnih, srčnih, obistnih in po- treh zjutraj. Bil je izrazit počasni dobnih težavah. Temeljita, preiska- uspavanec, in ta njegova značil-va teh bolnikov pa- v mnogih pri- nost se je odražala v vsem njego-me.rih ne pokaže nobenih organič- vem življenju. Nenaspani ljudje so nih obolenj. V vseh -teh primerih velika, nadlega zase- in svoje oko-piavi zdravnik — sem predpi- lje. Za hitre uspavance pa bi bila soval najcenejše in naj učinkovite j- taka razdelitev spanja prava kata-še zdravilo; »V posteljo in zaprite |strofa. veke!« Imenovani zdravnik priporoča vsem splošnim zdravnikom in tudii specialistom, naj posebno pozornost poisvečajo morebitni nespečnosti bolnikov. Vsak človek bi moral poznati -svojo spalno kvoto. Redkokdaj j- Lastnih uspavalnih navad si ni-I hče ne sme jemati za vzgled pr | svojem sočloveku, če sam ne spadci v isti tip. Vsakdo bi moral čimprej ugotoviti, ali je hitri, počasni, | zgodnji ali kasni, uspavanec. Zgoda-j v posteljo — to je poseb-kako površno določilo povzročilo |no za ženske koristno. Ce to ni mo-toliko gorja kakor zatrjevanje o o- goče iz kakršnega koli vzroka, je semurnem spanju, ki da ga potre- treba spanje podaljšati v jutranjih buje sleherni človek.. Ta naziranja in celo dopoldanskih urah. Pri hi-morajo zdravniki — tako .zatrjuje [trih uspavancih pomaga tudi opol-dr. Lange- — ljudem izbiti iz glave. »Velika lahkomiselnost je dolži-no spanja odmerjati z uro,« pravi dr. Lange. Večina ljudi pozablja na svarilne znake spalnega središča, to je na skupino občutljivih živčnih celic, [dansko dremanje. Dev-etdeset odstotkov današnje-ga I sveta premalo spi tudi zato, ker ne poznajo svojih lastnih spalnih kvot. Prav toliko ljudi je tudi, ki spijo ob nepravem času, ker ne vedio, v kateri spalni ti-p spadajo, To jt kTso“ razvrščene' na'prehodu U*jvečja skrb današnjih zdravni- med srednjimi in vmesnimi možgani. To živčevje. nekaj časa potrpežljivo prenaša taka zanemarjanja, njihova moč pa sega. zelo daleč In njihovo maščevanje ne pozna meje, če njihovih opozoril ne poslu šamo. .Z živčnimi štrenami so živci ‘povezani -z vsemi organi in lahko sprožijo težave, katerih vzro- kov. Leposlovni natečaj SK9 Mecen, ki želi ostati neimenovan, je Slovenski kulturni akciji omoti |gočil, da razpisuje za leto 1955 »Božične leposlovne nagrade« v skupnem znesku 10.000 argentin-kov ne morejo uganiti najboljši I s k ih pesosov z namenom, da se po- živi slovensko knjižno ustvarjalno delo. 1) Nagrade so tri, in sicer v zne-sedmih ^T^tST&U TkoTol^ 5'000- 3-°°° in 2'000 «ln- zd-ravniki na svetu, Pri hitrih uspa-vancih nastopa že po eni uri globoko spanje, in po zadostno naspan. Pri počasnih u- M OD TU IN TAM Doba taborov Triletje 1865 - 1867 je bilo pravs prelomnica v slovenski politični z go dovini. Brodolom bleiweisovske politike je izzval še močnejšo opozicijo; ta pa ne pri Einspielerju, ii“ pri Levstiku in tudi ne pri Zarniku ni bila kulturnobojna, ampak semo narodno-radikalna in kultur-no-napredna. »Ni torej točno«, piše Erjavec, »kar se pri nas navadno trdi, da bi se bilo naše katoliško gibanje rodilo iz odpora proti li-beralni kul.turnobojnosti, temveč je dejstvo ravno nasprotno, da se je rezvil naš kaj nedolžni liberalizem le- iz nujnega odpora proti kulturni in politični reakcionarnosti Sla-roslovencev, ki s-o se vse bolj o-grinjalii v verski plašč.« Poleg ustanovitve »Slovenskega Naroda« pomeni leto 1868 začetek »d ibe taborov«, na j višjega vzpona mledoslovenske; narodne politike. I-deja Zedinjene Slovenije si je v teh letih zmagoslavno utirala pot med narod. »Prvaki« so tabore sprva bojkotirali, kasneje so jih tolerirali, a nikdar jih niso prevzeli v svoje. roke — kakor je netočno pi- Američan Vic Hyde je pravi muzikalični fenomen, igra namreč na^ 61 raznih instrumentov. Poleg tega pa zna še trobiti s štirimi trobentami naenkrat. Po lastni zamisli so mu izdelali posebno pripravo, ki mu omogoča, da istočasno upravlja z rokama, nogama in z usti devet instrumentov. To je kar mali orkester. Nastopa v_ znanem ameriškem cirkusu. * * * Francoska gledališka igralka Daniele Darrieux si je v bližini bretonske obale kupila majhen otok, ki meri osem hektarjev. Na njeno začudenje je po kupčiji zvedela, da jo ud kralja Ludvika XI. v IS. stoletju izdan dekret pooblašča, da na otoku lahko kuje lastne novce in pobira tudi davke od otočanskega prebivalstva. Na žalost pa je Da niile Darrieux zaenkrat še edini prebivalec otoka. * * * Pred dobrim letom umrli angleški tekstilni kralj Lord Courthauld-Thomson je neko svojo mio-, ki šteje 45 sob in leži v Burnhamu, z o-poroko zapustil kot uradno bivališče za vsakokratnega britanskega zunanjega ministra. Vila je razkošno opremljena in v njej ne manjka ničesar, kar bi mogel pogrešati današnji razvajeni sodobnik: iz- bran porcelan, zlat in srebrni je- dilni pribor, sklede in podstavki v srebru in zlatu. Ko se je Sir An-tony Eden z ženo pred kratkim, vselil v mio, sta našla polnoštevilno služinčad na razpolago, tri razkošne avtomobile in klet, napolnjeno z nekaj tisoč steklenic izbranega vina in šampanjca. * * • Odkar je ameriški kemik Linus Pauling prejel Nobelovo nagrado, laihko zopet neovirano potuje po tujini. Predtem mu ameriška vlada takih izletov ni dovoljevala zaradi »politične nezanesljivosti«. Ko je bivši predsednik Truman čestital učenjaku za Nobelovo odlikovanje, mu je nujno svetoval, naj se v bodoče omejuje na raziskovanje belih krvnih teles. * • • V bodoče bodo vsaki ameriški diviziji v Evropi dodelili posebni psihiatrični oddelek. Nu podlagi izkušenj na Koreji je ameriška vojaška zdravstvena služba ugotovila ro.zne nevšečnosti med vojaki, za katere pa se nihče ni zmenil ali pa so jih nadrejeni napačno ocenjevali. V vsaki armadi je vedno po nekaj psihično obteženih vojakov. V prejšnjih časih so jih preprosto u-vrščali med delomrzneže in take, ki bi se radi »izmazali«. To se še danes dogaja v. vseh armadah sveta. Novi oddelki ameriške armade pa se bodo odslej dalje zavzemali za bolnike, ki so izgubili uravnove- skih pesosov. 2) Prispevki morajo biti izvirna dela, ki še niso bila objavljena ali delno izvajana (roman, drama, zbirka novel ali pesmi). 3) Sodelovati more vsak kjerko'i živeči slovenski -književnik. 4) Rokopis je treba poslati do 31. oktobra 1955, in sicer v dveh na stroj pisanih izvodih na naslov: Slovenska kulturna akcija — leposlovne nagrade — Granaderos 61, šenost, ki bolehajo na. težji dušev-1 Buenos Aires, Argentina, ni depresiji, ki trpijo na bolezen- 5) Rokopisi morajo hiti oprem-skih pojavih domotožja, na bole- j j emi. s šifro. Pravo ime ali psevdo-zenski strahopetnosti itd. Ta »du- n;m, katerega nosilec pa mora biti ho v 71/1 saniteta«, ki se ima za ^^^■jznan vsaj enemu članu- razsodišča, je izsledke zahvaliti v prvi vrsti je poslati v rokopisu prilo- verski dušebrižniški skrbi, bo delo jjeni zapečateni kuverti, ki nosi i-vojaških duhovnikov samo še do- s^0 rokopis. Kuverte se polnjevala, V določenih slučajih |,0fjpro na dan razglasitve, t. j. ?2. bodo oskrbe te vrste deležni tudi | decembra 1955. -Objavljena bodo sa-svojci vojaškega bolnika. • * • mo imena nagrajenih avtorjev, stali rokopisi ostanejo na uporabo V Siriji smejo ženske šoferke na I piscem. Slovenska kulturna akcija podeželskih cestah voziti z največ- pa lahko z avtorjevim dovoljenjem jo dopustno hitrostjo 50 km na u- objavi tudi nenagrajeno delo. ro, v mestih pa samo 15 km m « 6) Pod psevdonimom poslano in ro. V Mehiki lahko mož toži svojo nagrajeno delo se more tudi pod ženo za ločitev zakona, če vozi brez psevdonimom izdati, če avtor to njegovega dovoljenja avto, ali če želi. mu izmakne avto za kako «ožrjjo 7) 'Nagrade „so izplačljive, v Bue-na lastni račun. V Pakistanu mo- | nos Airesu. rajo žene zaradi prekoračenja hitrosti plačati petkratno globo od | bodo tiste, ki je določena za može. * * * 8) Sodelujoči pristanejo na to, da nagrajena dela izdana v knjižnem programu Slovenske kulturne akcije za leto 1956 ali kasne-»PrijateljiJ« je grmel volilni kan- lje. Nagrajena dramska dela bodo didat Tim Bright v Baltimoore v ZDA, ki se je zavzemal za stood- po možnosti tudi uprizorjena. Za oboje bo avtor dobil še redni hono- stotno blaginjo ameriškega naroda, rar založbe. »Hočem,« 'je nadaljeval, »da bi pe- 9) Materialistično usmerjena de-čeni piščanci pri nas leteli kot sne- la ne pridejo v poštev pri razpisa žinke v snežnem metežu. Zahte- leposlovnih nagrad. vam da bi se pri obiranju svinj-, 10) Žirijo tvorijo gg. Vinko Bru-ske pečenke pretakala v usta A- men, Tine Debeljak, Lojze Gerži-meričanov omaka kot niagarski, nič, Ruda Jurčec, Milan Komar in slapovi. Zahtevam, da vsak Arne- Zorko Simčič. ričan že na vse zgodaj použije pol H) Glasovanje razsodišča, je. taj-kg težak zrezek....« Tim Bright je no. Ce član razsodišča sam sodelu- je pri natečaju .izgubi pravico gla- ffliiiiiiiiniiiiiiiiiiinifliiiiiiinuiiiiiiiiffliiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiM POD ČRTO Skrivnost nekega sankarja (A. Cehov) Veder zimski dan... Mraz pritiska in kodri Nadje so pokriti s sreibrnim ivjem. Obstala sva na visoki snežni vzpetini, zraven naju so počivale male, z rdečim pokrivalom pokrite sanke. »Spustiva se navzdol, Nade-žda Petrovna?« sem jo zaprosil, »samo enkrat! Zagotavljam vam, da bova odnesla zdravo kožo.« Vendar Nadja- nima poguma; velika daljava — od njenih, majhnih nožič pa vse do konca zasneženn rebri — se ji zdi kot strahotno .brezno. Samo če pogleda navzdol, ji -od strahu 7,a-stane srce, kaj bi Seneki zgodilo, če bi t-vegala, da zdr-či v -brezno! »Le nič -strahu!« sem jo tolažil, »to je taka malenkost!« Popustila je, opazil pe sem, kakn resno misli na življenjsko nevarnost. Bleda in tresoča se je usedla na sanke in zdrvela sva v globel. Sani -so -brzele kot strel, veter nama je udarjal po obrazu, žvižgal nama je po ušesih, izgledalo je, da nama hoče glavo odtrgati; komaj je mogoče- dihati in vse naokrog se je zdelo kot en sam dolg, leteči pas .. Potihoma sem zašepetal: »Nadja! Ljubim vas!« Sani drči jo čedalje počasneje, rjovenje vetra ni več tako silovito in končno sva na vznožju. Nadja, je bleda, komej diha. Pomagal sem ji na noge. »Nikoli več ne pojdem na sankanje,« je dejala z -boječim glasom »Nikoli, saj bi kmelu umrla!« Pri tem me je sprašujoče pogledala: a-li -sem bil jaz tisti, ki je zašepetal besede, ali si samo domišlju-je, da jih je slišala? Popolnoma mirno stojim in kedim, njej pa uganka ne 'daje miru: a,li so bile besede izgovorjene ati .ne, to je vprašanje samoljubja, sreče, — da — -najvarnejše življenjsko vprašanje. Nestrpno, žalostno me ogleduje in pričakuje, de bom spregovoril. Kakšna mimika se poigrava na njenem ljubkem obražčku! Končno je boječe -spregovorila: »Kaj se ne bi še enkrat spustila?« Povzpela sva se po strmini 'n spet sem zdrvel s trepetajočo Nadjo v globino; zopet je laja-l vete1-in zopet sem ji -zašepetal: »Ljubim vas, Nadja!« Ko so se potem sani -ustavile, me je sprašujoče pogledala, Vsa njena, postava, ceJo njen muf in njena čepica, vse je izražalo dvom; negotovost trpinči ubogo desle, solze so ji že tako -blizu. De- jal sem: »Ali greva domov?« »La-h-ko bi še enkrat poizkusila, zelo mi ugaja vožnja,« je vsa. zardela -odgovorila. -Nadji, »se dopade«? Pri tčm pa se vsa trese od strahu. Tretjič sva zdrvela navzdol; čutim, da opazuje moje ustne; z robcem prikrivam kašelj in pra-v v zadnjem trenutku- tiho spregovorim: -»Ljubim vas, Nadja!« Počasi hodi zraven mene in čaka, -da ponovim besede, vidim kako trpi njena duša, kako sama sebi šepeče: »Nočem, da je to govoril veter!« Vendar uganka ostaja nerazrešena... Od tega dne dalje sva dnevno pohajala po strmini in pri vsakem drvenju navzdol sem ji, stalno ponavljal iste besede, brez teh Nadja ne more več živeti. Pred zdrčenjeni je še vedno polna strahu, vendar prav nevarnost daje trem besedam posebno draž -in spravila v omedlevico njeno dušo. Sumniči mene in veter. Kdo n.aj bi bil, ji izgleda že povsem vseeno, pijana- je treh, besed. (Nekoč sem odšel na sankališče sam in videl, kako se Nadje vsa tresoča, vendar odločno vzpenja na vrh. Hotela je pač ugotoviti, a li ji bodo sladke besede zazvenele na ušesa- tudi b.r&z moje prisotnosti. Videl sem, kako je vsa bleda, odprtimi usti od strahu za pri-j |sovanja. 12) Razsodišče ima pravico raz-veke in izginila v globel. Popolno I glasiti kakšno nagrado za nedose-ma izčrpana se je dvignila s sani ženo, če misli, da predložena dela od samega strahu, sploh ni vede- ne ustrezajo potrebnemu merilu ka- la, ali je sploh kaj slišala.. Prišla je pomlad, sonce je -grelo, in naše sankališče je postajalo čedalje temnejše. Končno je sneg skopnel, sankanja je toi-lo kone Nadja ni mogla več prisluškovaa kovosti. M £ RT IK Z veseljem ugotavljamo, da je Ipred kratkim izšla v zamejstvu, \a trem besedam, tudi vetra ni bilo ^er v Argentini, nova slovenska več, in moral sem odpotovati v Pe- H‘ga. To je delo »Mčrt.k« zbirka trograd... Za vedno! Pred odhodom ^tic iz Slovenskih goric, ki jih je sem sedel na vrtu, ki ga je lesena napisal dr. Stanko Kociper, lesa ločila od. Nadjinega dvorišča: Spričo nadvse žalostnega pojava, prišla je iz hiše in žalostno pogle- da v povojnih letih nismo dobili davala proti nebu — spomladanski -kaj prida novih, slovenskih del, je veter jo je spomnil na veter, ki je še toliko bolj razveseljivo branje piskal .na sankališču. Ubogo dekle klene besede tega svojskega plsa-je imelo solze v očeh in hrepeneče tel ja. In ne samo jezik kot tak, ki stegovalo roke vetru nasproti. Tiho je .nekaj posebnega, tudi vsebino sem dejal: »Nadja, ljubim vas'« sedmih drobnih črtic preveva tako) Nadja je zavriskala... moj Bog! ka- zdrav, čeprav grenak duh revščine ko srečna, kako dražestna je nena- in trdega, neusmiljenega dela, kot doma izgledala. To se je zgodi-lo pred mnogimi ga -že dolgo nismo bili več vajeni. Verjetno je le .redkokdaj kdo tz- leti Nadja se je poročila, iz ljulez- med pesnikov Slovenskih goric ; j j 'pisal tisto trpko življenje bolj zdrii- ni ali po roditeljskem nasvetu, je .brezpomembno - ima že troje vo m nravno kakor Kociper, otrok. Najine vožnje in tri besede. Gotovo bodo Slovenci, razkrop-ki jih je izgovarjal veter, spadajo lj-eni širom sveta, segli -z veseljem med njene naj-lepše spomine. Sedaj, po »Mčrtiku«, kajti delo v resnici ko sem postal starejši, res ne vem, [zasluži tudi v duhovnem pomenu ti zakaj sem 2 njo uganjal tako neumno burko... to ime: to je z zrnjem plačano mezdo poljskemu delavcu. Zares «0 VESTI s TRŽAŠKE'G SVARILO IN OPOMIN Tisto kar se je te dni zgodilo v neki mestni četrti blizu Camp, ■ Mar-zio, v ulici, skozi katero so šlu pokolenja naših kapitanov in bro dolastnikov, zasluži, da zabeležimo in si zapomnimo. Ne bomo objavili imena, da bi ne motili slike in da v splošen prikaz ne vpletemo podatkov osebne in zaradi tega posebne narave. iPred kakimi tridesetimi leti je nek naš človek, Slovenec, v tej mestni četrti prev.zel pekarno. Tedaj je. bila tu že Italija. Bil je molčeč in marljiv človek, nikjer ni stopal v ospredje. Le kolikor so mu dopuščale prilike in čas se je izobraževal. Kot načitan samouk je bil v razgovoru zanimiv in duhovit tako, da so ga vsi znanci cenili in imeli radi. Vstajal je, kakor je pekarna zahtevala, ob treh, zjutraj. Skuipaj. z ženo sto vodila naporen posel brez prestanka in brez praz-nikavanj, točno ob določeni ur, vestno in točno. Ima otroke prijetne in prijazne mladeniče. Vse prebivalstvo .tega predela je brez razlike, narodnosti cenilo in spoštovalo tega poštenjaka. Naenkrat pa se je odločil, da svoj posel opusti. Nedvomno je po tridesetih letih napornega dela občutil težo svojih le.t. Nedvomno je ta .skromni in načitani človek občutil privlačnost odmaknjenosti in prijateljstva do lepe knjige. Mogoče je sicer tudi, da ga je k temu napotil oster postopek davčnih o-bla-sti. Za svoj posel je takoj našel kupca, in sicer prav iz krogov, kjer človek ne bi pričakoval, to je iz krogov istrskih beguncev. Denar je bil pripravljen, izplačan v svežih novčanicah in iztržek je nudil možnost ,za zasluženo starost in 'za vzgojo otrok. Tako se je končno in nepreklicno zopet zaprla ena postojanka naše obrti., sad truda in delovanja proizvodne sposobnosti našega človeka in primer, kaj zmore naš člo vek s svojim svobodnim delom. O tem našem peku, o njegovi točnosti in vestnosti, o njegovi nesebičnosti skozi dolgih trideset let se nihče ni zanimal. In vendar njegova pekarna služi vsem nam kot DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR IZ SKEDNJA vabi na PRIREDITEV v sredo 16. t. m. ob 20,30 v škedenjski kinodvorani. Na sporedu: Venček narodnih in umetnih pesmi - poje dekliški zbor. Igra v štirih dejanjih ».Srenja« - izvaja bazoviški oder. opozorilo. Nismo krivi, da je istrski begunec prevzel slovensko pekarno. S svojim delom bo pokazal, ali bo boljši ali slabši kot njegov prednik. V njegovi bližini je še druga pekarna, nevaren konkurenl novinca. Toda vse to je vprašanje bodočnosti, ki nas ne zanima. Kar nas tukaj zanima, je pa skrb za naš naraščaj. Vse večje število naše mladine išče nenapornih služb. Uradniške službe so brez odgovornosti im brez velikih .zahtev po osebni iniciativi; poklici, ki zahtevajo vse manj napora. Prav v Obveščamo javnost, da je v pripravi VELIKI TRADICIONALNI PLES S D D tem pa vidimo nevaren .zametek nazadovanja in moralne pobitnosti. Bili so časi, ko so se naši mladi zagledali v prikupna dekleta, pa -to zasukali rokave in se lotili najtežjih poklicev v zavesti, da jih bo domače okolje nagradilo za trud in požrtvovalnost. Tisti optimizem, ki ge gonil naš svet v borbo in v sa-mozatajevanje, je imel nekaj neiz-recno lepega in svežega, nekaj neverjetno ponosnega na osvojitev bodočnosti, ,na rušenje zaprek. To .hrabrost in odločnost, to sposobnost, vero in ljubezen do rodbinske sreče bi morala imeti i,n pokazati naša mladina danes v večji meri kot kdajkoli prej. Niso časi, da bi se po zapečkih stiskali in se prepuščali' malodušju. Tudi ni razloga, da bi sanjarili o propasti sveta zaradi atomskih, bomb, kakor ni razloga, da bi govorili, da osebna prizadevanja in osebni trud ne pripeljejo do uspeha. Zavedati se moramo, da smo v obrambi in da je prav ta obramba naša največja dolžnost, kajti šele ta nam daje pravico na obstanek. Dokler bomo znali od sebe dajati tisto, kar tudi drugim vli.va spoštovanje, tako dolgo se bodo v vrstah naših nasprotnikov našli ljudje, ki bodo to .našo lastnost cenili in v primernem trenutku tudi izpričali. Ce ne bo mladih pionirjev naše dejavnosti, zlasti, če jih ni dane?, ko se o nas širijo najraznovrstnej-še govorice, potem bomo izgubljali postojanko za postojanko in slabili že tako močno okrnjeni narodnostni položaj. Zavedati bi se morali vsi naši rokodelci in obrtniki, da so prav ta izročila slovenske delavnosti ustvarjale v preteklosti narodnostno in. gospodarsko pomembnost tržaških Slovencev. Zato ne Izročajmo svojih zadnjih postojank tujcu! Uslužbenci srednjih šol Tajnice in sluge slovenskih srednjih šol v Trstu so naslovili na dr. Palamaro pismo, v katerem zahtevajo, naj se že enkrat odpravi krivica, da oni sami med vsemi državnimi nameščenci ne prejemajo izredne doklade ali »emergenze«. To so jim doslej odbijali, češ da je tudi tajnice in sluge na laških šolah ne prejemajo, ker oni ravno tako kakor Slovenci nikakor niso državni, temveč občinski ali deželni nastavljenci. To je za italijanske nameščence resnično, toda zato so pa dobili »enkratno doklado« (una tantum). slovenski pa niti e-ne, niti druge-. To je očitno kršenje »Splošne izjave o človečanskih pravicah«, ki pravi v 23. členu dobesedno: »Vsi ljudje, brez razlike, imajo pravico, da prejemajo za enako delo enako plačo.« Dr. Palamara je zatrdil našim ljudskim zastopnikom, do bo človečanske pravice brezpogojno spoštoval. Sedaj se mu nudi lepa prilika: našim ljudem naj da izplačati zi ves čas službovanja eno oli drugo nagrado! Vsako drugačno ravnanje je nesocialno. Pustna zabava Na pustni torek, 22. t. m., bo tradicionalna pustna zabava v prostorih S D .D v ulici Machiavelli 22-11. Vabljeni člani in prijatelji društva. Poroka v Cascaisu ‘Tekom zadnjih let smo slišali in čitali toliko o naši inferiornosti nasproti italijanskemu narodu; često smo v svojih družabnih stikih ime- li priložnost srečati včasih srite^he. včasih celo žaljive domišljavosti gizdalinov; pogostokrat smo bili priče bahavosti, ki je bila 'bolj dokaz neke umske zablode kot pa stvarne- moralne premoči; zato nas ob tej poroki obhaja občutek, v katerem se mešajo komponente olajšave in prijetnega zadoščenja. Olajšave zato, ker kljub vsem prizadevanjem z italijanske strani, da bi zadušili našo zavest in našo individualnost, nekaj le prodira ,na površje in jasni ozračje. Zadoščenje pa zato, ker kljub vsem prizadevanjem, da bi. zabrisali pozitivne strani naše narave, prihajajo koncem koncev naše odlike le do izraza. Te dni smo imeli priliko, da občudujemo južnjaško, skoro arabsko dinamiko filmske igralke Lollobrl-gide, ženske, ki ima v sebi toliko temperamenta in toliko prirojene ženskosti. Ali prav ta umetnica, kateri se odpirajo vsa vrata, prav ta Odmevi p Italiji in Jugoslapiji Takoj ko se je zvedelo za padec Malenkova in s tem za pokop njegove »milejše linije«, so se glasniki in ustvarjalci svetovnega javnega mnenja začeli spraševati, kakšen odmev bodo imeli ti dogodki v Italiji. V Italiji se je namreč komaj zadnje dni januarja vršil kongres italijanske komunistične partije, na katerem je »trdi« senator Secc-hia podlegel v spopadu s Togliattijem, zagovornikom »milejše linije«. Ne kako razumljivo bi torej bilo, da bo zmagi odločnejših v Moskvi morala zdaj prej ali slej tudi v Italiji Nastanek slovenskih političnih strank (Nadaljevanje s 3. strani) sledice čutimo še danes. Proti te-, mu se je, boril J. E. Krek, a -brez trajnega uspeha. Pisec ob koncu še ■obžaluje, da se v slovenski politiki ni ohranila mladoslovenska taborska .tradicija. Erjavčeve brošura je napisana temperamentno, z veliko osebno prizadevnostjo in hkrati z zvestobo do historičnih virov. Pisec se, skladno z naslovom, ukvarja skoraj izključno s političnimi in idejnimi vidiki -in vendar nam daje zelo jasen prerez skozi eno odločilnih faz slovenske preteklosti, skozi eno tistih obdobij, iz katerih je zrasla naša sedanjost. Razprava bo vsekakor zbudila diskusije glede svoje metode in posameznih trditev in, v tem pač ni eaa njenih najmanj jiomembnih kvalitet. Služila bo v koristno informacijo, opominjala nas bo k skromnosti, strpnosti in stvarnemu političnemu delu, budila nas bo k razmišljanju. In zato moramo biti temu za slovenstvo vnetemu avtorju hvaležni. B. ŽERJAV slediti zmaga ljudi Stalinovega kova. V tem primeru bi bil poraz Sec-chie samo prehodnega značaja. Kako pa v Jugoslaviji? Videti je, da so vladni krogi sprejeli vest o padcu Malenkova zelo hladno. Ni treba dosti ugibati, pa se lahko spozna, da je bil Titu, nekdanjemu odpadniku in grešniku, predvsem pa kritiku Stalinovih metod, nedvomno ljubši tisti, ki ni hotel hoditi po Stalinovih stopinjah. Popuščanje kmetom, podpora industriji, ki proizvaja potrošne dobrine, višanje življenjske ravni, vsa ta ge sla Malenkove politike so pred njim že .začeli uveljavljati jugoslovanski komunisti, ki so tu in tam .s ponosom namignili, da je Sovjetska zveza -»spregledala« in da jim naknad no daje prav. Zdaj pa je prav ta politika dobila po glavi! Svoje je dodal še Molotov, ki je sicer dokaj vljudno, vendar pa bistro povedal, da Sovjetska zveza ni zadovoljna s sedanjim razmerjem do Jugoslavije in da si želi tesnejše politično, gospodarsko in kult. sodelovanje. Nevtralen prostor, v katerem se Tilto lahko giblje pri svojem lov ljenju ravnotežja med Vzhodom in Zahodom, se je z zamenjavo straže v Kremlju, občutno zožil. skozi in, skozi italijanska umetnica je smatrala za umestno, da podari svoje srce nekemu našemu človeku, Slovencu Milku Škofiču. Izgloda, da ta ni le dolgočasni uživalec njenih draži, temveč tudi. tisto, kar je mnogo važnejše, njen duhovni vodja na trnjevi .poti spletk in zavisti, s katerimi je tako na gosto prepleteno italijansko umetniško o-zrečje. Gina Lollobrigida je s svojim zdravim nagonom občutila, da ,za svojega življenjskega tovariša ne veljajo zgolj fizični čari, ampak da je v njeni toliko naravne resnobe in toliko etično globokega ravnotežja, ki ga dviga nad vsako negotovost prav zato, ker je moralno tako visok. Ta primer umetniške vsakdanjosti lahko prenesemo na zakonsko zvezo, do katere bo v teh dneh prišlo na Portugalskem. Zaključki s.> kaj podobni. V današnjih časih tudi princese niso več tisto, kar so bile nekdaj, in tudi princi niso več neke vrsta nadprirodnih ljudi. Toda tudi v času vse močnejšega republikanstva se oči skoro neopazno obračajo na ono stran, o kateri sodijo, da je nosilec najvišjih človeških vrlin. Sele v dobi republikanstva in porušenih prestolov so ilustrirani listi postali tolikanj dovzetni za stikanja po predsobah in po zastrtih hodnikih, ali pa preže izza zaves za nečem, kar naj bi pomenilo zmago blata nad čistostjo. In vendar je vsa ta gonja po sili razmer in okoliščin prenehala ob pojavu neke naše osebnosti. Nimamo namena, da bi hoteli laskati knezu Aleksandru Karadjor-djeviču. O njegovi osebi vemo razmeroma zelo malo. Toda, kar vzbuja spoštovanje, je njegov nastop, tisti naravno dostojanstveni nastop našega človeka; resen in umerjen nastop človeka z naravno moralno veličino. Nič čudnega, če je to občutila tudi Marija Pije. 'Spoznala dostojanstva nas — preziranih Balkancev. To so občutili, to so morali občutiti 'tudi najbolj fanatični proti-Slovani med Italijani. Le da so to osebno dostojanstvo zaročenca Marije Pije pripisovali angleškemu, ruskemu in celo grškemu poreklu Aleksandrovih prednikov. Končno pa so bili prisiljeni priznati, da je prav v našem človeku, v biti naše narodne duše nekaj, kar tudi našim najhujšim nasprotnikom jemlje orožje iz rok. Po tolikih nasprotnih prepričevanjih prihajajo do spoznanja, da je inferiornost prezirane balkanske kulture samo prr o k e . Pričetek ob 15. uri. Protest Devinčanov Poročamo, da so prebivalci Devina poslali generalnemu vladnemu komisarju protest sledeče vsebine: Prebivalci iz Devina, občina Devin - Nabrežina, Slovenci in demokratični Italijani, ogorčeno prote stiramo proti nezaslišanemu dejanju: V noči med soboto in nedeljo, o'. februarja t. I. so neznanci ponovno na podel način s človeškim blatom umazali tablo s slovenskim napisom »Pot k morju« ki stoji na trgu v Devinu. Mi Slovenci, pripadniki vseh političnih skupin, skupno z naprednimi Italijani iz Devina odločno zahtevamo, da se temu šovinističnemu izzivanju, ki vzbuja sovraštvo med tukaj živečimi prebivalci, napravi konec in tozadevne krivec kaznuje, kakor to določa točka 3. Posebnega statuta, s katero je pod-žiganje nacionalne mržnje prepovedano in kaznivo. Devin, 6. febr. 1955. Prebivalci iz Devina Zalibog je še šovinistov na Tržaškem ozemlju, ki jih vsaka slovenska beseda bode v, oči kot bika rdeča cunja. Proti takim podžiganjem narodnostne mržnje in nestrpnosti mora oblast nastopiti z vso strogostjo, ker ni prav, da nekaj razgretih glav kali mirno sožitje med Slovenci in Italijani na tem ozemlju. Oni, ki so se v Devinu na tako nizkoten način »ojunačili«, gotovo ne delajo čast svojemu narodu. * * * Odbor občine Devin - Nabrežina je ,z ogorčenjem vzel na znanje, da so neznanci izvršili v Devinu vandalsko dejanje s tem, da so pomazali slovenski javni napis. Odbor najodločneje obsoja to zločinsko dejanje, ker v tem vidi, kako se širi sovraštvo proti vsemu, kar je slovenskega. 'Poziva vse oblasti, da uvedejo strogo preiskavo ter krivce ostro obsodijo, -ker le, ako se preprečijo enake dogajanja, lahko pr.ide do mirnega sožitja med obema tu ži- ZDRAVNIK Dr. FRANJO DELAK v TRSTU ponovno sprejema v Barkovljah. ul. Cerreto 13, pritličje, vsak dan od 15. do 17. ure. - Tel. 32-537. večima narodoma, kot je to želja našega ljudstva, a tudi predstavnikov tržaške oblasti in italijanske vlade. 'Nabrežina, dne 8. febr. 1955. SESLJAN Slišali smo, da je bil rekurz naše občinske uprave, kateri je bil že decembra 1953 predložen oddelku za Notranje zadeve bivše ZVU proti gradnji 25 hiš begunskega naselja v Sesljanu, pred dnevi od generalnega komisariata v Trstu odbit z utemeljitvijo, da je bil prepozno vložen. Ni nam točno znano, kako stoji zadeva, zato upamo, da bomo dohili še pojasnila od občinske uprave. Zvedeli smo nadalje, da je odbe-dotične begunske organizacije pismeno zahteval, da se mu takoj izda gradbeno dovoljenje. Kakor izgleda, bodo temne sile spet na delu z namenom, da na naši .zemlji spremenijo narodnost/r' značaj. Upamo, da se bo temu poskusu raznarodovanja uprla naša občinska uprava. Smrtna kosa V soboto 29. januarja je po dolgi bolezni preminula 83-letna Marija Sedmak iz Boršta. Pogreb je bil v ponedeljek ob obilni udeležbi domačinov. ki so ji tako izkazali poslednjo čast. Pokojnica je bila vzorna mati in dobra gosjpodinja, saj je bila priljubljena pri vseh, ki so jo poznali. Družino je vzgojila v veri do Boga in. do svojega narode. Naj mirno počiva. Družini izrekamo ob bridki izgubi naše globoko sožalje. Odgovorni urednik: Dr. Prof. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu Mizarji I Deske (mrcfc0. HRICfOVBlCl j ve, macesnove podjetnih! • In trdih lesov, trame In parket« nudi najugodneje CALEA TEL. 90441 TRST Viala Sonnlno, S 4 Plesni vEn£Eh za mladina Na pustno soboto .zvečer 19. febr. 1955 ob 21. uri priredi Slov. dobr. društvo plesni venček za mladino. Vstop proti vabilu. je ta nastop pri' svoji babici Jeleni Petrovič -'N jegoš, pri ženi, ki ni kraljevala kot slučajni nosilec krone, pač pa kot nosilka tiste nevidne, zato pe tem občutljivejše krone, ki krasi čelo našega človeka in ki je večno znamenje naravnega Mladinski literarni natečaj 'Slovenska prosvetna matica razpisuje literarni natečaj. Trije najboljši prispevki (novela, črtica ali pesem), ki naj ne obsegajo več kot ene kolone »Demokracije«, bodo nagrajeni in objavljeni v velikonočni številki. Prva nagrada 3.000 lir, druga nagrada 2.000 lir, tretja nagrada 1.000 lir ter pet priiznavalnih nagrad v obliki knjižnega daru. Oceno prispevanih del bo izvršila posebna žirija. Prispevke v zaprti kuverti poslati na naslov: Slovenska prosvetna matica — Trst - ul. Machiavelli 22-11 najkasneje do 15. marca 1.1. Aretiran ob prehodu meje Tržaška kvestura je včeraj, t. j. 9. t. m„ sporočila, da so organi javne varnosti predvčerajšnjim okoli 13:30 aretirali v okolici Opčin 33-letnega Giovannija Broccarda iz -Santorse pri Vicenzi. Aretiranega so že dolga leta iskale vse italijanske kvesture, ker je bil julija 1953. leta obtožen in tudi obsojen od porotnega sodišča v Milanu na dosmrtno ječo. Obtožili so ga namreč večkratnega poboja, in to v .zvezi z usmrtitvijo 52 oseb, ki so jih tedanje oblasti imele zaprte v zapo ru v Schiju. Po koncu vojne so namreč spravili v zapor kolaboracioniste in fašistične osebnosti, katere so nato julija 1945. leta usmrtili. Braccardo je baje sodeloval pri usmrtitvi in je nato zbežal v Jugoslavijo, od koder pa se je hotel predvčerajšnjim ilegalno vrniti. Poveljstvo je za ta njegov namen izvedelo in mu nastavilo past, v katero je Broccardo, ne da bi kaj slutil, padel. Agentom v civilu se aretirani ni niti najmanj- uprl .posebno še, ker je opazil, da so ga obkolili tudi uniformirani agenti. Kakor smo zvedeli je bil Broccardo obsojen na 30 let ječe in njegov .zagovornik je zahteval aplikacijo amnestije. Broccarda so iskali tudi zato, ker se ni odzval vpoklicu k vojakom. Med zasliševanjem ie aretiranec bajč tudi izjavil, da je nekaj časa poveljeval zaščiti v Piranu. 'PREDEN SE ODLOČITE za NAKUP BLAGA ZA MOSK OBLEKO, OGLEJTE Sl NAŠIH 500 RAZLIČNIH VZORCEV TRST-TRI C S Tl t l)iaC,m&stica 22 liltf. 9» 99$ Postreženi boste dobro po najugodnejših cenah 28-LETNI MLADENIČ, PRIMOREC, bivajoč v Nemčiji, z dobrim zaslužkom, želi spoznanja s 17 -25-le'tno gospodično za ženitev. 'Stroške za pot, listine, potni list krije sam lahko tudi vna prej. — Naslov v upravi lista Sporočilo Trgovina Ho Tl da z obutvijo sporoča, da je pričela ..z 31. januarjem običajno RAZPRODAJO k:i pomeni zsl kupca velik prihranek PIAZZA BARRIERA VECCHIA