216. številka. Ljubljana, v četrtek 20. septembra. XXI. leto, 1888. SLOVENKI NAROD. hhaja vsak dan zvečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po p o š t. i prejemati za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld.. /:i Četrt leta 4 gld., za pnVn mesec 1 gld. 40 kr. — Za Lfubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld.. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Zu t nje dežele toliko več, kakor poštnina znaša Za oznanila plačuje se od četiristopne (M tit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jederkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat., in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in n p r a v n i 5 t v o je v Gospodskih ulicah št. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativne stvari. Vuk Stefanović Karadžić. K njegovi stoletnici. Danes praznujejo Srbi v kraljevini, v Belem Gradu stoletnico rojstva svojega najznamenitejšega književnika, Vuka Stefanoviea Karadžića, in ž njuni vred slavijo to slavo poleg ostalih Slovanov tudi Slovenci, katere vežejo do Jugos ovanov najtesnejše vezi. Slavnost bi se sicer imela vršiti že lani, ker Vuk se je porodil l. 1787. Da se ni vršila lani, uzrok je bil to, ker je slavnostni odbor namerjal Vukove kosti (Vuk je namreč umrl na Dunaju leta 1864.) prenesti z Dunaja v srbske kraljevine prestolnico, in ker ni mogel te nakane izvršiti, pre ložil je slavnost na letos. Danes tedaj pričela se je ta slavnost, katera bode trajala tri dni, v Belem Gradu ta sama vlada srbske kraljevine priredila je to slavnost. Slovensko razumništvo pridružuje so tej slavi bratskega naroda, veseli se ž njim, da je trud Vukov obrodil obilo sadu in blagoslova, in zato bodi nam dovoljeno, du v kratko označimo pomen Vukovega književnega delovanja. Nobeden narod na božji zemlji ni toli nesrečen v izbiranju književnega jezika, kakor Slovani. V tem pogledu neso si mnogi slovanski narodi dolga stoletja bili v svesti svojega pravega pota in cilja ter so živeli stoletja in stoletja v neprakt čnera in brezuspešnem tavanju za temnimi idejali. Rusi n. pr. so do Karamzina životarili v ruskoslovanskein elo mentu, Srbi do Vuka v srbsko slovenskem, to je pisali so jezik mrtvi, katerega ni noheden imel v oblasti, mešali so ga z narodnim govorom ter tako ustvarili neprenavno mešanico. To so bili nejasni književni nameni, za katere so se potezali v Srbih „slavenosrbski literatori" stoletja in stoletja, od 12. pa tija do našega stoletja! Pomislimo, koliko truda, koliko dela potrošilo se je tu zastonj, brezuspešno, ker jezika „slavenosrbskib literatorov ni mogel umeti narod, saj se še pisatelji neso mej seboj umeli! Na nepraktični podstavi bilo je tedaj osnovano vse književno sanjarstvo, ker delovauje tega ne moremo imenovati; in ravno zato, ker je ta plod moglo uživati le nekaj ljudi, in zato, ker je podstava bila napačna, mrtva, ni mogla književnost delovati ni na pisatelje, ni na narod. In ta književnost trajala je do našega veka! Kakor rečeno, pisatelji „slavenosrbski" neso si bili v svesti svojega književnega cilja. In kako bi to bilo mogoče! Srbi so se odgojevali v šolab, ne v srbskem, ampak v „ruskoslovanskem" jeziku. Ker Srbi sami neso imeli učiteljev, pozivali so Ruse v Srbijo in v Avstrijo, Rusi so jim bili učitelji. Le škoda, da se ti ruski učitelji neso posluževali svojega materinskega, živega jezika, nego so rabili „ruskoslovanBki" jezik. V tem duhu odgojeno razumni štvo ni moglo zavreči spon, katerih še tako rekoč ni čutilo. Vuka, kateri ni bil odgojen v tem duhu, kateri prav za prav ni v šole hodil, kateri se je naučil sam čitati in pisati, namenila je usoda srbskemu narodu za prvega prosvetitelja. Mladi Vuk ohromel je 1. 1807., tako da se je moral do smrti opirati o palici; jel je mnogo čitati, misliti o srbskem jeziku, in ker je imel naraven instinkt, uvidel je koj, da srbska književnost ne hodi po pravih potih. Napoti se na Dunaj, kjer je bilo središče srbske književnosti. Sreča je hotela, da se je seznanil z našim Kopitarjem, kajti ravno to znanje bilo je odločilno za Vukovo delovanje. Bistroumni Kopitar je spoznal Vukove naravne sposobnosti, odobraval je njegove književne težnje in, ker je bil učen slavist in cenzor na Dunaji, uplival je mnogo na Vuka, unemal ga za srbski jezik, vzpodbujal ga v to> da napove vojsko „srbsko-slovenskim literatorom" in da uvede v književnost, čisti narodni govor. Mlademu Vuku ni bilo treba tega dvakrat reči. Koj zapiše narodne pesmi srbske ter jih izda na Dunaji. Zdaj potuje ta hromi književnik po Bosni, Hercegovini, Črni Gori, Dalmaciji, Slavoniji, nabere še več pesmi, priredi drugi zvezek, tretji in še več njih, izda srbski slovar, za kateri mu je Kopitar spisal latinsko in nemško razlago. V tem slovarji ustanovi načelo, kako je treba srbski pisati, in zdajci se uname huda književna vojska, katere so se udeleževali vsi srbski pisatelji. In Vuk se je moral boriti proti vsem. Malone sam je bil izumil je novi pravopis, in vsa srbska kneževina plane na Vuka. Sama vlada srbska prepovedala je, da se Vukov pravopis ne sme rabiti v kneževini Še le 1. 18G0. dovolila je srbskn vlada Vukov pravopis Vuk je tedaj počasi prodiral s svojim delovanjem, in ker je ves načrt bil osnovan na naravni podstavi, moral je konečno prodreti, in srbska vlada storila je prav, da je sama vzela v roke praznovanje Vukove stoletnice, da s tem popravi krivico, ki jo je storila Vuku prejšnja vlada. In tako smo pač označili največje zasluge Vuka Stefanovića Karadžiea. Danes, ko praznujemo stoletnico njegovega rojstva, ni nam treba navajati ostalih spisov njegovih, saj se je o njih že pisalo pri nas. Le nekaj bi še radi poudarili. Ako opazujemo pihanje slovanskih narodov na književnem polji, vidimo neko individu\alizovanje slovanskih jezikov. Hvala Bogu, da so danes i Srbi i Hrvati spoznali, da je srbski ali hrvatski jezik jeden jezik. Hvala Bogu, da nahaja načelo književne izključnosti več in več nasprotnikov in tla se s tem slovanskih jezikov individuvalizovanje, ki je bolj umetno delo, nego nasledek naravnega razvijanja, izgublja in da se s tem ustvarja asimilacija slovanskih književnosti. Danes morajo pomisliti slovanski pisatelji, da je vsako razdruževanje naša škoda, in vsako približevanje in sprejemanje jednega književnega načela naša korist. Ni še dolgo temu, da so slavisti iz čudnih razlogov trdili, da sta hrvatski in srbski jezik dva jezika. Danes tega ne veruje noben živ krst. Čas nas bode sprijaznil na slovanskem jugu. Pravo spoznanje spojilo bode Srbe in Hrvate ter tudi nas Slovence priklopilo k onemu telesu, h kateremu spadamo. Naš položaj je težaven in zato smemo le kazati na te ideje, katere morajo konečno prodreti; in ravno zato, ker Be identifikujeino s Srbi in Hr vati, udeležujemo se vsake slave srbskohrvatske kot svoje slave ter se nadejamo, da, kakor nas je „jedna majka jednim mlekom dojila", bodemo tudi mi kot sinovi jedne majke jeden jezik govorili. O Vukovi stoletnici naj nas druži jeden duh, a za nadalje naj nas privaja k uzajemnemu namenu. —st— Iz deželnih zborov. IDežolni z;"bor Icrsunoslri. (III. seja dne 13. septembra 1 88 8.) (Daljo in konec.) Kar se tiče prvega oddelka našega predloga, utemeljil ga je že prijatelj P le i fer. Storil je to tako drastično, da mi za sedaj ne preostaje mnogo govoriti o tej stvari V to, ali je pobiranje deželne naklade tudi žganju, narejenem iz samopridelauih pridelkov in za lastno porabo, dopuščeno po zakonu ali ne, v to se mi ni treba spuščati. Teoretično vprašanje je tu irrelovantno, fakt (Ml je da so jako iznajdliivi zakupniki leto na jed'Mjkrat začeli, pobirati naklado tudi od tepa žganja, ter da se jim pobiranje ni bilo ustavilo. Dokaza dovolj, da moremo v zakon tudi glede tega Wprejeti kako precizno določbo, ako hočemo kako i/jemo glede te žganjevine. In taka izjema, gospoda moja, je opravičena ! Zopet Vas spominam načela, kojega sem izražal pri četkom svojega govora, zopet Vam zak licem: „Ne bodimo bolj tiskalični nego sam liscus!u Prostost davka za ono žganje, katero se doma izdeluje in za domaČo potrebo in v gotovih po zakonu določenih količinah,star davčni privilegij je za nekatere avstrijske dežele, kojim pripada tudi naša kranjska. Nema jo vse dežele te svoboščine, baš v onih deželah, kjer se največ alkohola izdeluje v naši državni polovici, na Češkem, Gališkem, v Bukovini in Šleziji, ni nobenega kakega privilegiju. Zastopniki velikih Zganjam bi ga tudi kaj radi odstranili. Pred no se je špiritni zakon leta 1884. bil predmgačll, zborovala je v Pešti neka etiketa vešcakov in odaek te eukete zahteval je naravnost, naj se odpravi ta svo boščina. Prvi teoretik o špirit.nem davku Jul. VVolfl, sedaj profesor v Zuriehu, pridružuje se temu mnenju, tudi on je za odpravo te davčne prostosti, in gospoda moja, letos smo že bili na tem, da se v istini razveljavi ta privilegij, navzlic temu, da je star deloma že več nego 100 let. Špiritni odsek na Oger-skeni je bil že prečrtal dotično določbo in pri nas bili so Čehi in Poljaki skoro pripravljeni, posnemati v/gled ogerskega odseka, in trebalo je. zastopnikom planinskih dežel postaviti se po robu, da smo rešili to staro pravico. Vse to navajam le radi tega, da pojasnim to vprašanje. Zapeljivo je bilo za vlado, da potegne k obdačenju tudi žganje za domačo porabo. Vender ni se upala, storiti ali predlagati kaj jednakoga, dotični paragraf vzel se je skoro nespremenjen iz starega žganjarskega zakona v novi zakon, celo izvršilna odredba se v tem oziru bistveno ni pre-drugačila. In sedaj Vas vprašam: Če država, če finančni minister, ki že po svojem poslu mora biti trd in skop, svoje roke ne razstegneta po tem domačem požirku, spoštovaje staro davčno svoboščino, ne bi li grdo bilo od deželnega zastopa, ako on dalje seže v svoji grabežljivosti nego državni fiscus?! In v tem slučaji, če sami obdačimo svojega poljedelca tudi glede tiste količine žganja, katero si prideljuje sam in za do mačo porabo, če mu sami na vrat obesimo vse tiste zopernosti, izvirajoče po poslovanji z zakupniki tu njihovimi organi — mari sami s tem ne poživljamo vlade, da v drugič ona posnemajoč naš vzgled tudi državni davek naloži tistemu blagu, katero smo jednostranski bili zadeli z deželno naklado?: Iz teh razlogov rodil se je naš predlog in tudi oblika mu je bila takoj dana. Pri vsakem davčnem zakonu treba gledati na izvršljivost njegovo ter na troške prouzročene po izvršit ji. Pot, kojo mi na-svetujemo, je povsem priprosta ter nobenih troškov ne prou/.ročuje. V zakonu in pri izvršitvi njegovi rnslanjamo se na državni zakon in na izvršitev drž. postave. Finančna uprava bode morala imeti neko nadzorstvo glede onih količin žganja, kojim dovo ljuje davčno prostost; ona bode pozitivno uvedla take pogoje in take opreznosti, da se kolikor moč izogiblje davčnim prevaram. Nam ne bode trebalo nič. drugega, net,ro — da se popularno izrazim — stopitijce pobirati za državno upravo ter v vseh slu- čajih, kjer se ona odpove državnemu davku, isto storiti tudi glede deželne naklade. In tako, gospoda moja, dosegli bodemo prvotni svoj namen, ustrezajoč ob jedneni glasnim željam našega prebivalstva in očividnim koristim nekaterih naših industrij. Dosegli ga bodemo, v kolikor je to mogoče po mrtvi besedi deželnega zakona. Namen naj — tega nikdar ne smemo pozabiti — bil je dvojen: pomnožiti deželne dohodke, in h primerno doklado uplivati na to, da se obranimo čedalje bolj razsajajoče žganjarske kuge. Nikoli pa nesmo imeli v mislih, obtežiti itak že neugoden položaj do mačih poljedelcev ali zavirati produkcijo domačega žganja. Žganjepivstvo pri nas prouzročeno je po špiritu, kateri se iz drugih dežel k nam uvaža, tista patoka in njena brezmerna poraba prouzročuje ono zlo, proti kateremu se moramo energično v bran postaviti. Domača slivovka, domača drožnica in njena poraba nista v nobeni zvezi z žganjarsko kugo; vzlasti na Dolenjskem jih uživajo v takih minimalnih koli činah, da je užitek njih bolj zdravilu podohen nego pijači. Nemamo tedaj niti najmanjšega povoda, zatirati in zadušiti te produkcije. Temveč kazalo bode tudi pri pobiranji deželne naklade drugače postopati nasproti tujemu „fuselnu" nego nasproti doma narejenemu, zdravju neškodljivemu blagu. In tu moram izražati svoje prepričanje, da bode ta razloček šele takrat dejanski stopil v veljavo, kadar bodemo začeli z lastno režijo. Od nekdaj sera protivnik temu zakupu; od nekdaj bil sem tega mnenja, da gre prednost lastni režiji, in ker srao letos doživeli z zakupniki, to me le potrjuje v mojih nazorih. Dovolite mi neko anekdoto! Slavni Vol taire bil je nekdaj v družbi, kjer so si pripovedavali pripovedke o roparjih. Tudi od njeg \ so jedno zahtevali in ko je nanj prišla vrsta, zbrali so se pazljivi poslušalci okolu slavnega moža. A zlobno zbadljivi Voltaire pričel je: „Bil j« jedenkrat nek davčni zakupnik" ... in potem se prikloni in — neha! Začudeno ga pogledajo čakaje nadaljevanja, toda — namuzne se jim in poreče: „Davčni zakupnik je bil. Sedaj je konec moje povesti o roparjih!" Ne živimo v 18. veku in kar sem Vam povedal, zgodilo se je pred veliko francosko revolucijo, toda kar sem letos bil čul na Dolenjskem in drugod o postopanji naših zakupnikov in njihovih organov, uverilo me je, da prebivalstvo približno jednako sodi o zakupu deželne naklade, kakor je Voltaire sodil o svoji — „Ferme grosse." Javno mnenje, da druzega ne bi bilo — prisililo nas bode, da se jedenkrat (ojačirno, ter to storimo, kar so koroški sosedje že zdavna bili storili, namreč: da uvedemo lastno režijo tudi pri svoji dež. nakladi! To rečem le v dodatek našemu predlogu. Priporočam ga visoki zbornici, v formalnem oziru pa pa se strinjam z nasvetom Pfeifei jevem, naj se odstopi finančnemu odskeku. Predlog poslancev V. Pfei ferja in profesorja Šukljej a izroči se finančnemu odseku. Poslanec dr. Pa pe ž utemeljuje svoj in svojih tovaričev predlog, s katerim se ima prenarediti § 13. deželnega volilnega reda. Zakon slove: Člen I. V prvem odstavku § 13. volilnega reda za deželni zbor vojvodine Kranjske z dne 26. februvarija 1861 oziroma zakona z dne 29. maja 1884, št. 10 dež. zak., se izpuste sledeče besede: „z 9. junija 1. 1850", in se mora torej glasiti ta odstavek tako: „ Poslance v § 3. naštetih mest in trgov volijo direktno vbi tisti občani, kateri imajo po posebnem občinskem statutu mesta Ljubljanskega, ali po občinskem zakonu z 17. februvarija 1860 pravico voliti ohčinski zastop mest in trgov, šestav-Ijajočih volilni okraj in kateri neso po § 18. deželno-zborskega volilnega rega izljučeni od volilne pravice, in kateri" Člen II. Vsi drugi odstavki tega § 13. ostanejo nepremenjeni. Olen III. Ta zakon stopi v veljavnost s tistim dnevom, ko se razglasi, Člen IV. Mojemu ministru notranjih stvari j je naročeno zvršiti ta zakon. Predlagatelj dr. Papež pravi, da bode utemeljenju predloga svojega posvetil le malo besed, ker je prenaredba že sama ob sebi umevna, kajti namen deželnega volilnega zakona zahteva, da vsak volilec, ki je upravičen po plaiilu svojega davka, voliti v mestni zbor, voli tudi dva mestna poslanca v deželni zbor. Ako se pa pusti prejšnje postave veljava, sestavljati bi se moral imenik volilcev za deželni zbor po starem kopitu , bilo bi mnogo ne-dostatkov. Zdi se mu torej predlog meritorično in praktično potreben. V formalnem oziru naBvetuje, da se njegov nasv-1 izroči upravnemu odseku, čemur zbor pritrdi V imenu finančnega odseka poroča poslanec mi k I i i- o računskem sklepu normalno-šolskega zaklada : Vsied večjih dohodkov oziroma manjših troškov v dejanskem iznosu se je iz deželnega zaklada na mesto proračunjenih .... gld. 103600 — v pokritje primanjkljeja normalno-šolskega zaklada potrosilo le „ 87116'621/a torej se je prihranilo . gld. 16483*37l/a Računski sklep se odobri. Poslanec De v poroča o proračunu in računskem sklenu deželno-kulturnega zaklada. Proračun znaša za 1. 1889 v potrebščini 4480 gld., zaklada pa isto toliko. Računski zaključek za 1. 1887 kaže skupno svoto vseh dohodkov 8205 gld. 13 kr., torej za 110 gld. 82 kr. menj, kakor je bilo proračunjeno. Skupno premoženje iznaša 2825 gld. 25 kr. Poslanec K lun poroča v imenu finančnega odseka in nasvetuje: 1. Deželnemu odboru se naroča, da kupi 300 izvodov knjige „Vrtnarstvo", katero je spisal A. Pire, tajnik kmetijske družbe, in založila kmetijska družba kranjska in da brezplačno prepusti vsaki ljudski šoli po jeden izvod 2. V ta namen se dovoli kredit v znesku 300 gld iz deželnega zaklada. Poslanec S t e g n a r nasvetuje Bledeče dnstavke k nasvetu finančnega odseka, da se 1. izreče po deželnem zboru g. Gustavu Pire u za izvrstno spisano knjigo zahvala deželnega odbora; 2. in se deželnemu odboru naroči, da se izdela nekak normativ, kako ravnati s šolskim vrtom. Poročevalec Klun se protivi tema nasvetoma. Priznanje se je itak že izreklo g. Pireu za njegovo izvrstno spisano „Vrtnarstvo" v poročilu finančnega odseka, deželni zbor pa mora vender bolj štedilen biti o tacih zadevah. Kai se tiče not mativa za šolske vrte in pouk kmetijstva je to stvar, katera se naroča deželnemu odboru v pogovoru s c. kr. deželnim šolskim svetom. Pri glasovanji odklonijo se nasveti poslanca Stegna rja in vsprejmo se predlogi fiuaučnega odseka. Dr. vitez Bleiweis-Trsteniški poroča o računskih sklepih raznih dobrodelnih deželnih naprav za 1. 1887. Prihodki pri bolnišnem zakladu iznašali so 116.631 gld. 65 kr., troški pa 119.199 g!., torej za 2914 gobi. 74 kr. menj, nego se je proračun ilo. Skupno premoženje iznaša 161 413 gld. 86 kr. Blazniški zaklad je imel prihodkov 54.461 gl. 16 kr., stroškov pa 171.528 gld. 70 kr. Skupno premoženje iznaša 124.612 gld. 48 kr. Porodišni zaklad je imel prihodkov 6426 gld. 76 kr., troškov G543 gld. 94V9 kr. Čista imovina iznaša 5661 gld. 39' /9 kr. —Najdenišni zaklad je imel prihodkov 4457 gold. 24 kr., troškov pa 8165 gold. 70 kr. Skupna imovina iznaša 3391 gold. 54 kr. Vsi ti proračuni se odobre in ker se je pokazalo, da so stroški za dobrodelne naprave zopet narasli, vsprejme se po finančnem odseku uasvetovana resolucija, da se deželnemu odboru naroči, naj zdravnike v deželni bolnici, z ozirom na ogromne troške, katere ima dežela za dobrodelne namene, v novic pouči, da ne bodo pri ordinaciji zapisavali preveč mesa in vina. Resolucija se vsprejme potem s prošnjo občine Dol v Kamniškem okraji za 500 gld. podpore za neko na Raki preskrbljeno žensko, izroči deželnemu odboru v rešitev. — Potem se seja sklene. — Prihodnja seja je v petek. Deželni z"bor Istersk:! (IV. Beja dne 13. septembra 188 8) Po prečitanji zapisnika zadnje soje, kateremu je ugovarjal dr. Laginja, da predsednik besedo dr. Jenku, kateri navzlic včerajšnjim dogodkom in izjavi predsednikovi prečita obširno v našem listu že objavljeno interpelacijo na vlado v slovenskem jeziku. Mej čitanjem nastane zopet nemir na strani večine in na galeriji, vender ne kričanje. Potem prevzame predsednik interpelacijo in izjavi, da bi morala imeti italijanski prevod, kakor je včeraj rekel, da jo celi zbor razume in ker je poslovni jezik zborov italijanski. (Ugovor na levici.) Interpelacijo da bode stavil ad aeta in da ne dopušča ugovorov o svojem postopanji, o katerem, da-li je dobro ali ne, imajo drugi soditi. Besedo je dobil dr. V o 1 a r i e, in čital interpelacijo na deželni zbor. Nastal je zopet velik nemir, dr. C a m p i teli i zahteva besedo a dr. Volane* se za vse to ne zmeni, nego s krepkim glasom prečita interpelacijo, ter izroči predsedniku. Ter iziavi da je deželnemu odboru ne bode predložil, ker je hrvatska Dr. Volar ić zahteva, naj se po pravilniku izjavi /bor, dali se ima o odgovoru predsednikovem debata pričeti. Predsednik izjavi, da ni razumel, kai je dr. Volar ić rekel. Dr. Volarić: „Lošinjee da ne zna hrvatski!" Predsednik na to priporoča lepše obnašanje proti njemu, ki ima voditi zborovanje. Komur to ne ugaja, ve, kam se ima obrniti. Ponavlja pa, da je poslovni jezik zboru italijanski, kar je lani tudi zastopnik c. kr. vlade naglašal. — Dr. C a m p i t e 11 i utemel j uje svoj samosta len predlog, da se premeni § 5. zakona od 9. julija 1863. 1. glede doprineskov k cerkvenim potrebščinam. Debate udeleže se dr. Volarić, kateri nasvetuje premembo in dr. Laginja. Dr. Campitellijev predlog vsprejet nespremenjen. Dr. Amoroso utemeljuje svoj predlog, naj bi deželni zbor priporočil vladi znižati carino pri uvažanji vina mej Avstro - Ogersko in Italijo. Sprejeto. Obširno se je razpravljalo o zakonski osnovi glede predrugačenja §§ 27, 29 in 30. zakona 3. novembra 1874. 1. odnosno §§ 23. in 25. zakona 10. decembra 1878. 1. glede urejenju pravnih odnošajev učiteljskega osobja v Istri. — To zakonsko osnovo je večina že lani vsprejela, kakor navadno brez ozira na ugovore manjšine, a sankcija se jej je odrekla. Deželni odbor oziroma šolski odbor, — tako izjavi poročevalec d r. Amoroso — vezana sta vslrd odločnih zahtev ministerstva in se torej predlaga osnova taka, kakor niinisterstvo zahteva. Debate udeleže se se dr Laginja, dr. Gambini, dr C a m p i t e 11 i, S p i n č i č in poročevalec dr. Amoroso. Posebna predloga dr. Campitelli-ja in Spin čiča padeta in se vsprejmo vsi nasveti šol skega odbora. — Predsednik določi prihodnjo sejo za torek in ob jednein naznani, da je na višjem mestu prosil, naj bi se zborovanje odložilo „zaradi trgatve, ki se te dui prične". Politični razgled. \ o i ini h. j e ha in rusko časopisje ne bode moglo dolgo zadržavati. Vsaka potrpežljivost ima meje svoje; odkritosrčna želja, da bi se že tako zamotane mej narodne razmere še bolj ne zamotale, bode zgubila moč, ako se bodo tako razburjevale narodne strasti. Rosija je vse storila, da se ohranijo dobri odnošaji vzajemnosti. Taki dobri odnošaji se baš ne morejo obraniti, če se kara katoliški vladika zaradi brzojavke, ki jo je odposlal v. Kijev in če se kralju Milanu zabičava, da zgubi prijateljstvo Avstrije, ako se spravi s kraljico, ki je Rusinja. „Novosti" mislijo, da je ukor napravil v Rusiji slab utis. Naj je vladika z avstro-ogerskega stališča zaslužil grajo ali ne, a vsekako se mora ukor obžalovati. Pokazalo se je, kako v Avstriji preganjajo simpatije do Ru sije. Postopanje Strossmaverjevo je čisto in brezmadežno in je zatorej ukor gotovo jako potil zapadno slovanstvo. Propad mej slovanskim in nem- škim svetom se je razširil. Te ruske glase o tei zadevi priobčili »o vsi Dunajski listi. Srbsko vlada sklenila je ostreje postopati proti prouzročiteljem raznih izgredov. Če bi pa še to ne pomagalo, bodo pa proglasila obsedno stanje za vso deželo Piročan c bi rad napravil spravo mej kraljico in kraljem potem naj bi pa odstopila sedanja vlada ter bi on sestavil novo ministerstvo. Njegova vlada bi se opirala na narodno stranko, ki bi se osnovala iz radikalcev, liberalcev in naprednjakov. Iiistićevi, Todorovićevi in Garašaninovi pristaši bi se pa ne vsprejt li v novo stranko. Bolgarski minister Načević je v Carigradu skušal doseči znižanje tarifov po orijentskih železnicah za bolgarsko žito, pa se mu ni posrečilo. Odkar Turčija pobira carino od žita na vzhodno-rume-lijski meji, bolgurako žito v ceni ne more tekmovati z ruskim. Minister se je zagrozil, da se bode bolgarska vlada sedaj poslužila represalij proti želez ničnej družbi. — Ker je po VBej deželi neko gibanje, a je vender vlada ne more preprečiti, ker so vodje v inozemstvu, ali pa vselej hitro pobeguejo čez mejo, če jim preti nevarnost, dogovorila se je vlada s Srbijo in Rumunijo, da jej bosta izročili vse bolgarske roparje, ki bi ondu iskali zavetja, naj se tudi izdajajo za politične begune. S tem bode zabranjeno bivanje bolgarskim begunom v teh dveh državah, kajti kar proglasili je bodo za tolovaje in izročili Bolgarskej Dosedaj se nasprotniki sedanje vlade lahko iz Rumunije in Srbije narod nauduševali proti vladi in delali priprave za ustajo. Sedaj pa to ne bode več mogoče. Bolgarskej preti tedaj nevarnost le od turške strani. Pa tudi turške oblasti dobro pazijo na bolgarske emigrante, ker se boje, da ne bi ■puntali Makedonije. V Ruinuniji se je že izdalo povelje, da naj več bolgarskih begunov zapro Iz Itn m unije prihajajo poročila o novih kmetskih nemirih, ki so se že jako razširili. Ti nemiri so tem nevarnejši, ker bodo v kratkem volitve, pri katerih se je bati večjih izgredov. Če tudi je „Nord. Allg. Zeit." odločno oporekala, da bi mislili preosuovati nemško državno pis*rno, vender se ta stvar pretresava še vedno po minskih in drugih listih, Govori se, da se pripravlja odstop Bismarckov, a poprej treba stvari tako urediti, da bode možno vladati brez njega. Kakor je novi cesar odpravil Moltkeja, tako hoče tudi nekda odpraviti še Bismarcka. Kake so razmere v Afganistanu, ni zanesljivih poročil. Po angleških virih so emirove čete zmagale v več bojih ustajnike. Ruski listi so pa dobili drugačna izvestja. Ustaja se baje hitro širi. Mesta Badakšan, Lajmenc, Akaha, Saricul, Balk. Kunderc, Taškurgan, Jehak, Mazar-Šerif in Andkuj so se uprla. Mnogo vladinih čet se je pridružilo k ustajnikom, katerih je blizu 30.000. Dopisi. Is Borovnice 19. septembra. [Izv. dopis.' Nezgoda, o katere] mi je danes poročati, je že druga po preteku komaj petih let. V ponedeljek, 17. t. m. zvečer, videli so ljudje, vračajoč se s polja domov, kako je padel oder, raz kateri so zidarji, Čiči, popravljali veliki železniški most iz visočine 35 metrov na tla, prenietujoč se z ozida ne ozid. Kmalu zbrala se je na lici mesta precejšnja množica. Oder bil je deloma sesut, zraven njega pa je ležal mož — neso mu še siveli lasje — čvrst delavec, Lovro Lončanč — — mrtev. Padel je bil na ostre kosce opeke ondu raztresene in si pobil glavo. Zinili so mu kri ter ga skušali spraviti k zavesti, a zaman. Ni jim poslednjič, ko je prišla žandarmerija, preostajalo druzega, nego odnesti ga v mrtvašnico. Zapustil je ženo in otroka — jedinca revščini in bedi. Ž njim vred bila sta na odru še dva draga zidarja, ki sta si pa oba rešila življenje. Prvemu zagozdilo je palec v Škripec za vrv, ki ga je potegnila seboj navzgor. Poprijel se je z drugo roko bruna in potem splezal nizdolu, dasi ne lahko, ker mu je pol palca odtrgalo. Drugi pa je skočil raz oder na prvi ozid mostnega stebra, ob katerem so delali, v istem hipu, ko je oder priletel tja. Vsa sestrašena pravila sta, da jim je vrv ušla ravno, ko so jeli spuščati se na tla, oder se obrnil in LončariČ priletel z viška, ker se ni utegnil kam prijeti, stoječ sredi odra. Ljudstvo bilo je precej razburjeno. Ni čudo: ne dalje kakor par korakov od ondu, le za jeden obok naprej, dohitela je pred tremi leti ista usoda — strijca tega Lovreta Lončariča. Čiči ustavili so delo takoj drugi dan, preplašeui po tragični usodi tovariša. Kje naj iščemo povoda takim nezgodam, nego, reči smemo, v neodpustni brezskrbnosti in nebrižnosti onega, ki prevzema in vodi take poprave, a mu ni mar, da bi se ta nevarna dela vršila z zadostno sigurnostjo in varnostjo. In če se to ne dogaja, — da se ne, kažeta ta dva slučaja, - ni ii dolžnost železničuega vodstva, malo bolj gledati na to, da dotični podjetnik ne bo Bkrbel le za lastni žep, — nego tudi za to , da mu bodo delavci varni življenja..... Iz TIokronoHltega okraj it 18. sept. Izv. dop.] Kako lepa naloga je dana županom na kmetskih občinah, da čuvajo imetje svojih občanov ter delujejo za njihov blagor, in vesel mora biti vsak župan, ako prav vodi svoje občinske zadeve, saj mu toliko ljudij zaupa vse. Krški okraj je največji na Kranjskem. Sedež okrajnega glavarstva pa je na skrajni meji na Krškem. Tja morajo tudi vsi fautje na nabor v spomladi večjidel v slabem deževnem ali snežnem vremenu, recimo nič manj kakor deset ur daleč. Znano nam pa je, da tudi gg. župani Mokronoškega okraja dobro vedo, da je od vis. ministeistva dovoljeno, da se v vsakem sodnijskem okraji vrši nabor, ako le hočejo župani tistega okraja prošnjo uložiti. Znano nam je tudi, da je prostora dovolj brez-plačuo, ako bi se hotelo storiti kaj. Zuano nam je pa tudi, da je bila taka prošnja te narejena, pa se ni odposlala in človek bi v resnici skoro mislil, da gg. župani tega ne store zato, ker so za tiste dni, katere so v Krškem, dobro plačani, to pa bi ne bilo lepo za nje. Storite torej gg. župani Mokronoškega okraja ta korak, da dobimo nabor v Mokronog, da nam ne bo treba tako daleč na Krško hoditi. Stvar pa je treba takoj začeti, da se do pravega časa reši in ne treba vam čakati do tedaj, da vas zop»it kdo v časnikih podreza. Domače stvari. — (Pokojnega A nt. Raiča pogrebni sprevod v Pragi) bil je jako lep in naši bratje Čehi skazali so se tudi pri tej priliki. Na krsto položili so vence: „Česko-slovinski spolek", „ Meščanska Beseda". „Sokol", g. Grigorovie in dr. Pevsko društvo „Hlahol" pelo je tri zbore, na kar so krsto položili na v Čveter upreženi mrtvaški voz, s katerim je korakalo 12 Sokolov z gorečimi plameui-cami. Za krsto hodili sta vdova s sestro, deputacije gore omenjenih in drugih narodnih društev, profesorji češke realke, veliko realcev in jako mnogobrojno občinstvo. Sprevod pomikal se je skozi mesto do Fran Josipovega kolodvora, kjer so društva pokojniku izkazala poslednjo čast. Na kolodvoru položila se je krsta v določeni vagon in potem odpeljala proti Ljubljani. Bratje Čehi so tem žalostnim povodom v pokojnem Raiči počastili več narod slovenski, za kar jim bodi izrečena najiskreneja zahvala. — (Dnevni red IV. seje deželnega zbora kranjskega) v Ljubljani dne 21. .sept. 1888. 1. ob 10. uri dopoludue. 1. Branje zapisnika III. deželno - zborske seje 18. septembra 1888. 1. 2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 3. Vladna predloga z načrtom zakona, s katerim se izdajajo na podstavi zakona z dne 17. julija 1888. leta, dež. zak. št. 99, določila o plačilu za verski pouk po javnih ljudskih šolah. 4. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu zaklada prisilne delav niče za 1. 1887. 5. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu zaklada prisilne delavnice za 1 1889 C. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji požarue hrambe na Bledu za podporo. 7. Ustno poročilo finančnega odseka o § 9 letnega poročila, marg. št. 4. „Holzapfelnovo ustanova za gluhoneme." 8. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Janeza Pelc-a iz Ribnice glede podpore za gluhonemo hčer Angelo Pele. 9. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Marije Ivane Oblak, učiteljice gluhonemih v Šmihelu pri Novem mestu, za nagrado. 10. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Marije Ingonde Pavlin, šolske sestre v Šmihelu, zavolj nagrade za poučevanje v ženskih ročnih delih. 11. Poročilo upravnega odseva o samostalnim predlogu poslanca dr. Papeža in tova rišev o prenaredbi $ 13. deželnega volilnega reda. 12. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu zaklada učiteljskih peuzij za 1. 1889. 13. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji nadučiteljeve vdove Frančiška Ušeničnik za pokojnino in za v/goj-nine. 14. Ustuo poročilo finančnega odseka o prošnji učiteljeve vdove Katarine Lavrič za izboljšanje pokojnine. 15. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji učiteljeve vdove Frančiška Kalin za podporo 16. Ustno poročilo finančnega odseka o § 8. letnega poročila, marg. štev. 5. „zavarovanje učiteljev", 17. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji odbora za Vodnikov spomeuik zavolj podpore. 18. Ustno poročilo finančnega odseka zavolj ustanovitve strokovne šole za šivanje Čipek in umetno vezenje in Ljubljani. 19. Ustno poročilo finančnega odseka o cesti skozi Kopačnico. 20. Ustno poročilo finančnega odseka o porabi izrednega kredita v znesku 12.000 goldinarjev za deželno vinarsko, sadjarsko in poljedelsko šolo na Grmu 1. 18^7. — (Umrl) je včeraj po dolgi bolezni gospod Ferdinand Suhadobnik, umirovljeni davkarski kontrolor in bivši urednik „Ljudskemu glasu". V miru počivaj! — (Imenovanje.) Gg. I. Som in I. Fon imenovana sta suplentoma na gimnaziji Ljubljanski. — (Konfiskacija.) ^Edinosti" poslednja številka bila je zaplenjena zaradi članka „Slovanstvo v Avstriji". Došlo nam je drugo izdanje. — (Na novo slovensko ljudsko šolo v Trstu) upisalo se je že zadostno število učencev . Pouk začne se v kratkem, ko bode poslopje popolnoma prirejeno. — (Na učiteljišči v Mariboru) imenovan je glavnim učiteljem dosedanji učitelj na vadnici g. Ivan Kopriv ni k. — (V Trstu) naselilo se je v novejšem času dve in štirideset pruskih tvrdk. To je ob sebi že pomenljivo, še bolj pa, če je vse res, kar se je godilo in govorilo pri Sedanski slavnosti, katero je dne 2. t. m. priredila nemška kolonija v Trstu. — (Javna pritožba.) Došel nam je naslednji dopis: Preteklo je že par mesecev, odkar je novi kanal v Kravji dolini dogotovljen, a cesta je še vedno vsa razdrta in zdrapana. Tam, kjer je znamenito znamenje stalo, že mesec dnij leži velik kup kamenja in čaka rešitve; pa kaj to, saj se še ostanki podrtega znamenja neso odpravili, gotovo zato, da ponoči „barabe" imajo kani posedati. In kakšna je še le cesta nasproti novi cerkvi: Z naj-debelejšim kamenjem so jo posuli, da se kaj tacega ne vidi v nobeni vasi, kaj še le v mestu Uboga živina, ki mora tukaj voziti! Čudno, da se ravno na sv. Petra predmestji vse hitro (!!) dela! Mislimo, tla bode ta opomin zadoščeval, da se kričeči ta ne dostatek brez odlašanja odpravi. — (Trtna uš v Črnomeljskemokraji) strašno naglo napreduje. Znova je |konstatovana v katastralnih občinah: Božakovo, Mavil, Petrova vas, Dobliče, Bedenj in Sodji Vrh. — (V Prošeku, K o n t o v e 1 j i in pri sv. Križi) začne trgatev dne 3. in konča dne 10. oktobra. Kakor kaže bode vino izvrstno, ker je vreme suho in grozdje dobro dozorelo. — (Za škode) prouzročene pri poslednjih manevrih na Štajerskem izplačalo se je 1100 gold. odškodnine. — (Obesil) se je Miha Skočir, kočar v Ledini pri Sevnici, v svoji kleti. Nagib samomoru neznan. — (Morski volkovi) Bose v Jadranskem morji močno zaplodili. Včeraj javljali smo, da so jednega v Lakovi ujeli. Iz Budue se brzojavlja, da so ondu ubili pet metrov dolzega morskega volka in da so preteklo soboto v morji blizu Boke videli dva orjaška morska volka. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Berolin 19. septembra. Nadvojvoda Al-breeht in veliki knez Nikolaj bila sta danes še prisotna pri konci manevrov, potem pa sta se poslovila od cesarja, ki je odšel v Hubertus-stock na lov in se peljala v Berolin nazaj, kjer sta obedovala v kraljevi palači. Delle 19. septembra. Včeraj našli so v Suarde na francoskih tloh truplo nemškega žandarma s prestreljenim vratom. Pričela se je takoj preiskava. Misli se, da se je žandarm sam ustrelil. London 19. septembra. Iz Suakima se brzojavlja: Od včeraj že streljajo Arabci jako močno na vnanje utrdbe, katere odgovarjajo s Kruppoviini kanoni. Izgube ustašev so znatne. Delle 20. septembra. Preiskava dognala, da se je najdeni nemški žandarm sam ustrelil. Razburjenost se je polegla. Sinaia 20. septembra. Nadvojvoda Karol Ludovik zvečer odpotoval. Bukurešt 20. septembra. Iz okolice kraljice srbske se čuje, da sprave mej kraljem in kraljico ne bode, da se bode pa pravda o ločitvi zakona umaknila in da je ta uspeh pripisovati posredovanju cesarja avstrijskega. Iti -«<»|i SSI 216) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gid. 1.15. Presušena skozi 40 let! *> 414141 "*J*l*vne,jllh profesorjev iti zdravnikov Evrope /apisuiejo in priporm ijo M vsakdanjo rabo le pristno c. kr. zubo/.dt*a\nika u>± tir. IN»i»i»-«i Anatherin ustno vodo v dvojno povekianib steklenicah, kot radikalno sredstvo proti vsakemu zolnbolju, \sakej bolezni ust in dlesna, katera, če se rabi hknitu z dr. Popp-ovim zobnim praškom ali zobno pasto, vedno ohrani v.dr.ive in lepe /.obe. Dr. Popp-a zobna plomba. (616—lj Dr. Popp-a zeljišćno milo M vsakovrstne izpuščaje, zlasti M kupelji. Pred |mhi > v v jim em (»(> v Ihniii.ih iiitcroHii svurl. Zaloge imajo vse lekarne, partumerije in drogiierije. Tržne cene v V^fiil>lj 85 Špeh povojen, l-i\ — 68 Rež, n . 4 Surovo maslo, n — 86 Ječmen, n . 3 ili' Jajce, jutfno : . , . - 2b Oves, ft . 2 28 Mleko, liter . . — ,s A ida, n 1 56 Goveje meso, kjyr, fi6 Proso, . 4 aa Telečje « n 60 Koruza, . G 8 Svinjsko „ , — 68 Krompir, „ . 2 14 Koštrunovo « „ — M Leča, Grah, H . 10 — Pilaneo...... — 30 H . 10 Golob...... — 17 Fižol, . 1) - Senci, 100 kito . . . 2 60 Maslo, kgr. . - Mo Slama, „ .... 2 14 Mast, r . — 7«) Drva trda, 4 □ tnetr. 6 20 Špeh frišen . — 60 „ mehka, 4 4 20 M et *»o ro 1 o g i fi n o porodilo. 9 1 ° Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Neho Mo-krina v mm. 19. sept. 7. zjutraj 2. popol. H. zvečer 740 4 mm. 9 mm. 741 1 MM. 9-8° C 17 H" C 10 6" C si. /,ah. si. vzh. si. vzh. d. jas. jas. j »8. 0 00 mm. dežja. Srednja temperatura 12*7", za 11" pod norinalom. ZD-cL2nć=x3sl?:a. "borza dne 20 septembra t. i. (Izvirno telegratično poročilo.) včeraj — 81-60 — gld 82 76 — „ Papirna renta.....gld. Srebrna renta.....„ Zlata renta...... „ 110 15 — 6 marčna renta .... „ 97'45 — Akcije narodne banke. . , 879*— — Kreditne akcije..... . 314-10 — London........ „ 121-BO — Srebro........, —•— — Napol......... „ 963 — C. kr. cekini .... . 5*77 — Nemške marke .... „ 6958Vi — 4/ državne srečke i/. I. 1864 260 gld. 133 Državne srečke ti l. 1*61 100 , 170 Ogerska zlata renta I" , . ... 100 Ogerska papirna renta . ... 90 rV/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. 106 Dunava reg. srečke f>" „ . 100 gld. 119 Zemlj. ob'r. avstr. 41 ,° „ zlati zast. listi . 124 Prior, oblig. Elizabetfne zapad, železnice — Prior, oblig Ferdinandovo sev. želoznice 99 Kreditne srečke.....100 gld. 183 Rudolfove srečke ... . 10 ,, Akcije anglo-avstr. banke . 120 ,, 114 Trammway-drust. velj. 17«) gld. a v. . 228 gld. danes 81-80 8255 110-7 97-60 878-— 818*50 121-85 9*68 6-77 69*62«, 75 kr. 26 „ 70 „ 85 50 „ 75 „ 60 i. it 90 „ 50 „ n 90 „ 2.") le.liiii slovenski ilusfnnani šaljivi list. JUUUULi ... j J" O «AČS izhaja po dvakrat na mesec ter stoji ,478— l'.i u « Zlil. ao kr. f€»Io loto, rS, 4 glđ. <;<> kr. pol lotu. iN c I i'i'diiist\u in upravni*! vo v Narodni Tiskarni. £ oWWU U'Q O U U U U UQU(J 3 Abiturijent 611—4) prevzame instrukcije za srednje šole. Več zvč se pri npravipitvu .Slovenskega Naroda* Za «4,i'of Im^iieMntteiiiii-jevo «iašeino Dobm na Brdib pri (jorici išee se i, vinooratt oiiravnik i vincar), ki dobi 180 gld. v donuriili. lepn stanm ari jo in vso hrano bio lanci kmetijskih ali viuorejal ih šol naj ne nemn-doma oglase /. ibidaiomi sp ičevali pri e. l'r. l*<>«h«>.tM vodji v pok. v s ju i»i j u n i Travniške ulice št. 5 . || \r Kamenit s z It.Hlroiisko || Radenska kisla voda in kopališče. Raienci na slov. Štajerskem ob vznožji Slovenskih goric. Kn! 7lirAvilt151 VnHf) Radenaka kisla voda ima med vsemi evropskimi kisleci naiveč natrona !Vf' avillld VUlia. m litija. Posebna njena lastnost je, da pomaga pri vaeh bole/.nih, koje dobi človek vsled prevelike kisline v svoji vedi, kakor pri hudiči, pri kamnu v želodcu, mehurji in ledicah, ter je neprecenljivo zilravilo pri zlati žili. pri boleznih v mehurji, pri zasliženjih, kadar se napravlja kislina v želodci in črevesu, pri vreclu. katarih in živčnih boleznih. Kflt HA 111171121 VnH^l Vs,,,(l obilne oglene kisline in oglenokislegri natrona, prijetnega okusa in . ■■»■■■■»■■■I »"U«*« močnega penjenja jo radenska kisla voda najbolj priljubljena pozivIjajoca pijača. Pomešana s kislini vinom ali s sadnim sokom in sladkorjem je močno šumeča, žejo gaseča pijaca, kojo imenujejo mineralni šampanjec. nhl#£trnU3 Infl 7fira\/iln Jllko razširjena je in mnogo se rabi radenska kisla voda kot varstvo u u v ni u Vdiliu avilU. |a zdravilo zoper davico, Skrlatico, mrzlico in kolern. I/ O El P11 lil Qta nni/Sinisi Kopali se prlrejnjajo iz železnate in kisle vode z razni.vrstno gor- IVUpCIl III O LC1IIU VClIlJd. kot<(i Skušnja uči, da pomagajo posebno zoper: hudico, trganje po udih, ženske bolezni, pomanjkanje krvi, bledico, histerijo in neplodovitost. (Cena kopeli 86 kr , cena za eno sobo 80 kr. do 1 gld.) /ggg_04) finllPtin l/idi litil l#n+ irlri Ulln rjiter tftd^k« kisl.^ vode ima v sebi 006 gr, dva-UlJIJCIlU-niOlI lilij l\Ul ZUIlIVIIU. kratnO ogljeno-kisloga litija, to je množi-ia. ki se težko prekorači pri enkratnem zavžitku. Kolike vrednosti je ta jako močan lužnik kot zdravilo, dokazujejo Garrodnvi poskusi, ki so se vsestranski potrdili. Položil je koščeke kosti in hrustancev od protinastih bolnikov v enako močne tekočina kalija, natrona in litija Prvi dve niste skoraj nič vplivali, slednja pa tako odločno, da so bile protinastih snovi navzete kosti v kratkem proste vse nesnage. To ga je napotilo, da je začel poskušati z litijem pri protinastih bolnikih, kojih scavniške prevlake so postajale vedno manjše ter konečno popolnoma prenehale. Vspehi, koje so dosegli pri enačili razmerah tudi dru^i zdravniki. Cenike PaxpOŠilfa zastonj i it /'ran ko kopališče radenske slatine na Štajerskem. v zalogi imata kislo vodo Ferdinand Plautz in Mihael Kastner v Ljubljani, 11J cr i : 19. septembra; Pri Slonu : Neiiberg iz Pečuha.— Bernt 1 Dunaja,. Baronln is Gradca. \Veiss iz Gradca. — Oskolie vi Kraljevu. — Me/.zar iz Pa zinn. — Prohaska z Reke. — \Vagner i/. Gradca. — Siersoh is Požuna. Pri ilt»li«-i : Ibauman iz bfonakovega. — Decker ii Podimklega. — Mittler z Dunaja — Werihet ii Ino-mosta. — Oolomar z Dunaja — Landberger iz Celja. — Fllc iz Gradca. — Pri jii/.neni kolodvoru: VVerner z Dunaja. — Moso'- Iz Tirolskega. — Maričič Z Reke. — Ka-os tt Prage. — Pokorni (z Celja. Pri bur»i'Hki 111 dvoru: Rožanc iz Goretijega Logatca. Važno za trošilce tolstenin. | S tem priporočamo danes, dajofc nu prosto volio, da se jilaćilo W nakaže ali znesek posije, iz Budimpešte najboljše baze sledeče blaj,'o w naravnost od proizvoditelja: 100 A' w Ia. Peštanska svinjska mast v sodili po G0—100 K . gld 67.— O Ia. >, n n n n 180-200 K . „ GG.— /ft Ia. povojen namizni špeh (4 kosi 100 K).....„ G5.— Av Ia. debeli špeh za kuhanje v 4 plošć.ab...... „ 57.— )\ Ia- n nn r t) 8 „...... „ 58.- j\ Ia. povojeno svinjsko meso v kosih po Va K in več „ 62.— W Ia. povojen a gnjat broz špeha......... „ 70 — w Ia. povojeno pleče „ „......... „ 65.— Cft Ia. Carsko meso, lino, mlado v kosih po 2 K in več . „ 80.— /JV Ia. ogerske salami najboljše baze........ „ 150.— )\ Ha. „ „ dobre biiže......... »135.— )}( in oskrbujemo proti naročilu nakup vseh ogerskih pridelkov po libe- X( ralnib pogojih iz prve roke in tudi prevzamemo prodajo tamošnjih W gredočih pridelkov na Ogerskem v konsignacijo ali na stalen račun JJ^ proti gotovini in so nam uzorci ali preskušaj e vetlno po godu. ^ Z volospostovaujem Mejnarodni posredovalni "bureau za trgovino in obrt, A Budimpešta, Gyar-utcza 5. (tt20—l) ^ Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar, J. & S. KESSLER BBNU, IVi