4 % 1 0 St. 188 (15.916) leto lih, m jtPnmnr UIIUI uti j, ,.-iei. 0432/731190_ >9020;' etics itah FARGO srl. 1 rsl - Tel. 040 - 232430 Fax 040 - 232390 •sooueH—SS PETEK, 8. AVGUSTA 1997 Tokrat morda m dobri poti Sandor Tence O zakonski zaščiti naše manjšine je bilo izrečenih že veliko mnenj in sodb, zanjo smo uporabili že veliko Črnila, nickoliko je bilo razhajanj in polemik. Mimo nas so šle že številne zakonodajne dobe parlamenta in vsakič je bilo treba začeti skoraj vse znova. To naj bi se zgodilo- tudi septembra ali oktobra v poslanski zbornici, kjer - kot nam. pravijo - tokrat obstaja resnična politična volja, da se zadevi gre do dna. Bomo videli. ■ Trem zaščitnim predlogom (Caveri, DSL in »Forza Italia«) se je sedaj pridružil še osnutek Severne lige, ki v nekaterih aspektih odraža skupna stališča manjšine, v drugih pa ponuja nove predloge in sugestije. Precej nejasnosti smo opazili pri obravnavi Beneške Slovenije, kjer naj bi država končno odprla javne šole, v uradnem seznamu narodno mešanih občin pa ni beneških. Podobno lahko rečemo o reprezentančnosti manjšinskih organizacij. Kdo jo določa: Dežela, vse-mahjšinske volitve ali državni zakon? Predlog Bossijeve stranke vnaša novost in predvsem spodbudo za soočenje in ne glede na vsebino predstavlja nedvomno tudi politični signal, s katerim se hoče Liga vključiti vsaj v parlamentarno razpravo. Isto lahko reCemo tudi o predlogu Berlusconijeve stranke, Čeprav, bolj kot za zaščito, gre v tem primeru za grobo omejevanje pravic pripadnikov slovenske manjšine. Parlamentarni postopek, ki se napoveduje na jesen, predstavlja preizkusni kamen za vso manjšino. Pot, ki je bila začrtana za Primorski dnevnik, je lahko za zgled tudi pri tem vprašanju, o katerem vemo, da obstajajo različna mnenja. Pri tem ne mislimo na Ligo ali na »Forza Italia«, ampak na t.i. klasične komponente naše narodnostne skupnosti, ki imajo o zakonski zaščiti (in še o marsičem drugem) različne razvojne vizije. Kar nekaj je življenjskih vprašanj, ki so skupna za vse Slovence v Italiji. Mislimo, da je zakonska zaščita še vedno na prvem mestu, za katero se je vredno torej skupno boriti. __________RIM / SVARILO OBVEŠČEVALNE SLU2BE_______ Secesija bi se lahko izrodila v prevratništvo Huda zaskrbljenost Oljke, medtem ko Kartel minimizira RIM - Secesijske težnje bi se lahko izrodile v prevratništvo. To je glavno opozorilo italijanskih obveščevalnih služb v poročilu parlamentu. Poleg nevamosh secesije, ki so jo obveščevalne službe tokrat omenile prvič, grozijo Italiji tudi ultraleve in skrajno desne parlamentarne organizacije in organizirani kriminal. Svarilo o secesiji je zaskrbelo zlasti Oljko, ki je z Marcom Minnitijem pozvala vse stranke, naj jasno zakoličijo mejo med federa-lizmom in odcepitvijo. Kartel svoboščin ni bil zelo zaskrbljen, medtem ko je Severna liga skušala z ironijo izpodbih verodostojnost poročila. Umberto Bossi pa je medtem potrdil, da' je pripravljen na dogovor s Kartelom, da bi si zagotovil možnost zmage na upravnih volitvah v Benetkah. Na 2. strani Komemoracija za petimi žrtvami TEL AVTV - Predsednik italijanske vlade Romano Prodi se je včeraj v Tel Avivu pred krstami poklonil žrtvam predsinočnjega strmoglavljenja helikopterja mirovnih sil OZN v Libanonu (ria sliki AP). Včeraj pa je v Bejrut prispela italijanska preiskovalna komisija, ki jo vodi general Pasqualino Verdecchia. Trenutno ni jasno, zakaj je prišlo do strmoglavljenja. Tako Izrael kot proiran-ski Hezbolahi in viri OZN izključujejo, da bi helikopter sestrelili. Na 7. strani IZRAEL / JASER ARAFAT Napoved »eksplozije« JERUZALEM- Palestinski voditelj Jaser Arafat je poudaril, da ukrepi proti Palestincem, ki jih je Izrael uvedel po samomorilskem napadu na jeruzalemski tržnici pomenijo vojno napoved. »Netanjahu nam je napovedal vojno in mi se moramo pripraviti na tisto, kar bo sledilo. Položaj je zelo resen,« je poudaril Arafat, ki je dodal da pričakuje »strahotno eksplozijo, ki je ne bo uspel nihče ustaviti«. Izrael je po napadu na jeruzalemski tržnici uvedel zaporo Zahodnega brega in območja Gaze (telefoto AP). Na 7. strani Poseben čar in pomen »poletne« Filumene TRST - Filumena je spregovorila tudi v tržašCini (italijanskem mestnem narečju) in si pridobila novih privržencev: gre za posrečeno priredbo slovitega De Filippovega dela Filumena Marturano, ki ga je Mario Uršič tokrat umestil v staro mestno jedro. Po treh tržaških predstavah, dveh v italijanščini in ene v slovenščini, se bo Filumena v poletni preobleki preselila na Opčine, kjer jo bodo odigrali dvakrat, naslednji teden pa bo štirikrat na sporedu v Devinu. Na 6. strani Na SP v Atenah Sidotijeva osvojila prvo zlato za Italijo ATENE - .»Žepna« izdaja atletinje Annarita Sidoti (150 cm, 42 kg) je Sesti dan svetovnega prvenstva Italiji prinesla prvo kolajno, in to zlato. Mala Siciljanka je prepričljivo slavila v hoji na 10 kilometrov in na cilju ni skrivala svojega veselja. Če Vemo, da je bila v začetku Sidotijeva določena V reprezentanco le kot rezerva, potem je bilo njeno Veselje Se toliko bolj razumljivo. Na njenem mestu bi namreč morala biti Rosselli Giordano, kateri pa je poškodba preprečila nastop in odprla pot Sido-tijevi do svetovnega naslova. Na 9. strani Severna liga predložila svoj zaščitni predlog RIM - Tudi Severna liga je v poslanski zbornici vložila svoj zakonski osnutek za zaščito slovenske manjšine. Predlog sta prvega julija formalno predložila furlanska parlamentarca Pietro Fonta-nini in Rinaldo- Bosco, besedilo pa je bilo natisnjeno in razmnoženo v preteklih dneh. V zbornici ležijo do tega trenutka štirje zakonski osnutki: prvega, ki odraža stališča manjšinskega predstavništva, je vložil Luciano Caveri (UV), drugega, ki tudi v glavnem odraža stališča slovenskih komponent, je predložila DSL, tretjega »Forza Italia«, katerim se je sedaj pridružila še Liga. Predlog je sestavljen iz 24 členov. V uvodu Fontanini in Bosco pričakujeta, da bo Italija z odobritvijo tega zakona izpolnila svoje ustavne in tudi mednarodne obveze. Na 2.strani Včeraj je dolar upočasnil korak RIM - Ameriški dolar je včeraj upočasnil svoj tek. Glavne devize so si zato nekoliko opomogle in tudi evropske borze so zadihale bolj sproščeno. Toda »veselico« so jim pokvarile lažne novice o Kohlovi bolezni in celo smrti. Govorice so iz Bonna takoj demantirali, toda trgi si niso več opomogli od nepričakovanega šoka. Italijanski premier Romano Prodi in gospodarski minister Carlo Azeglio Ciampi sta vCeraj predlagala, da bi pospešili naCrt evra in tako omejili posledice rasti dolarja za evropsko ekonomijo. O tej možnosti bodo evropski gospodarski ministri razpravljali v sredini septembra. Na 2 strani Avtoprevozniki FJK so zelo zaskrbljeni TRST - Avtoprevozniki iz Furlanije-Julijske krajine so z mešanimi občutki sprejeli sklep Evropske unije, po katerem bi morali vrniti deželni upravi prispevke v višini 17 milijard lir. Po eni strani so namreč upravičeno zelo zaskrbljeni nad usodo lastnih gospodarskih obratov, po drugi pa izražajo začudenje nad zadržanjem deželne uprave, ki je bila že nekajkrat uradno seznanjena z dvomi bruseljskih oblasti. Ta sektor je na osnovi deželne zakonodaje dobil približno 80 milijard lir bonitet, sporni pa so prispevki po juliju 1990. Problem se nanaša na preteklost, avtoprevoznike pa v tem trenutku precej skrbi tudi bodočnost. Sprašujejo se namreč, kaj bo • Dežela naredila s spornim zakonom iz leta 1985 in predvsem, kakšna bo sedaj usoda investicij, ki jih je Rim namenil preosnovi celotnega sektorja. Na 3. strani Danes v Primorskem dnevniku Težave s prevajalci V kraških rajonskih sosvetih je prišlo do težav v zvezi z občinsko prevajalsko službo. Stran 3 Stanje pokrajinskih cest V zvezi s slabim stanjem pokrajinskih cest je bilo v zadnjem Času naslovljenih na pokrajinsko upravo več pisnih vprašanj. Stran 4 Blodno opravičevanje srhljivih alžirskih pokolov Integrahstična skupina GIA je v svojem glasilu opravičila sedanje pokole v Alžiriji s trditvami, da do njih prihaja po volji Alaha in Preroka. stran 7 Nov študijski center v Gorici Goriški pokrajinski svet je soglasno odobril sklep, da bo noV sedež tečajev Videmske univerze v Gorici v prenovljenem kompleksu v Ul. Diaz. - * Stran 8 Bogatčeva trenutno deveta Na svetovnem prvenstvu v jadranju v razredu evro-pa, ki poteka v vodah pri San Franciscu v ZDA, je Arianna Bogateč po petih preizkušnjah na 9. mestu. Stran 9 Petek, 8. avgusta 1997 ITALIJA, GOSPODARSTVO SKLEP UPRAVNEGA SVETA Seznam članov ki so bili sprejeti v Zadrugo Primorski dnevnik(30) Nadaljujemo z objavljanjem seznama elanov, ki jih je upravni svet Zadruge Primorski dnevnik vpisal v Člansko knjigo. Imena so navedena po zaporedju, s katerim je upravni svet sprejel nove elane. Grgič Sabrina Fernetiči 50.000 Ban Marjanka Pipan vd. Pescatori Maria Trst, 50.000 Trst, 50.000 Sancin Peni Dolina 50.000 Coren VValter Boljunec Dolina 50.000 Canciani Emesto 50.000 Ota Elvira Dolina 50.000 Malalan Luciano Trst, 50.000 Guštin Irene Treviso, 10Q.000 Terčon Vittorio Opčine, 150.000 Švara Stanislao Sempolaj 50.000 Gruden Josip Trst, 50.000 Zaccaria por. Gruden Lama Trst, 50.000 Milic Casimiro Slivno 50.000 Luksa Viviana Nabrežina 100.000 Brezigar Sara Nabrežina 100.000 Suseli Mario Trst, 50.000 Krizmancic Massimiliano Bazovica, 50.000 Jevnikar Magda Bazovica, 50.000 KULTURNO-REKRE ACIJ SKO DRUŠTVO “DOM BRISCIKU Briščiki 100.000 lancovich Branko Trst, 50.000 Pupis Olga Gruden Tanja Rojaz Cristina lancovich Mitja Čeme Ljuba Čeme Maria Maddalena Predan Vladimir Obit Michele Lauretig Daniela lussa Anna Pertot Mariano Martelanc Saša Okorn Martelanc Maja Martelanc Tomaž Martelanc Kristina Bogateč Mara Bogateč Drago Besednjak Maria Pangerc Aleksandra Cleva Luisa Stupar Maria Stupar Evelina Secoli Paolo Stupar Tanja Agelli Roberto Stupar Davide TIPO-LITOGRAPHART sne Guštin Ervin PuriC Renata Škabar Alojz Nedoh por. Škabar Julijana Guštin Irma GuStin Branko Žagar por. Guštin Danila Bevilacqua Vincenzo PuriC Patrizia PuriC DuSan Škabar Silvana GuStin Tiziana Škabar Maria Calzi Federico Škabar Milivoj Brana Sabina Blasina Silvana Manin Armando Sancin por. Manin Kristina Palčič Franca Debeliš Marcello Trst, Nabrežina Trst, Trst, Trst, Trst, Sovodnje Speter Sovodnje Sanguarzo, Kontovel Trst, Trst, Trst, Trst, Ljubljana, Trst Trst Trst Trst Dolina Milje Trst Postojna Domjo Trst Bani Trst Trst Fernetiči Repen Repen Repen Repen Repen Repen Repen Repen Repen Repen Repen Repen Repen Repen Repen Repen Milje Milje Trst Trst 100.000 50.000 50.000 50.000 50.000 200.000 -50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 100.000 100.000 50.000 100.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 100.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 100.000 100.000 . ffl V) ■ i m 7. AVGUST 1997 vLI »AH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1825,00 1820,00 nemška marka 967,00 987,00 funt šterling 2932,00 2.987,00 švicarski frank 1187,00 1217,00 belgijski frank 46,34 48,34 francoski frank 284,00 294,00 danska krona 251,00 261,00 norveška krona 232,00 242,00 švedska krona 222,00 232,00 kanadski dolar 1310,00 1350,00 portugalski eskudo 9,15' 10,05 nizozemski gulden 853,00 • 878,00 avstrjski šiling 136,50 141,00 španska pezeta 11,07 12,17 grška drahma 5,96 6,76 irski šterling 2602,00 2682,00 japonski jen 15,07 15,97 avstralski dolar 1307,00 1377,00 madžarski florint 8,75 11,50 hrvaška kuna 230,00 280,00 slovenski tolar 10,20 10,75 VALUTE / PO VEČDNEVNI RASTI Počasnejši korak dolarja dal kisika evropskim borzam »Veselico« pokvarile govorice o domnevni Kohlovi bolezni RIM / SLOVENSKA MANJŠINA Zaščitni predlog Bossijeve stranke Osnutek sta formalno vložila furlanska poslanca Pietro Fontanini in Rinaldo Bosco RIM - Po nekaj dneh skokovitega ovrednotenja si je ameriški dolar vCeraj privoščil dan oddiha. Upočasnjeni korak zelenega bankovca je spodbudil evropske borze, ki so vCeraj spet zaživele, toda »zabavo« so jim zveCer pokvarile neosnovane novice o hudi bolezni in celo o domnevni smrti nemškega kanclerja Helmutha Kohla. Bonn je takoj in zelo odločno demantiral govorice-, toda Skoda je bila povzročena. Dejavnost na milanski borzi, ki je bila do prvih popoldanskih ur burna, saj je kazalec Mibtel izkazoval več kot 2-odsto-tni napredek, je v hipu zamrla. Ob koncu je bil napredek Mibtela pod 1 odstotkom. Prav tako depresivno so govorice o Kohlovem zdravstvenem stanju vplivale tudi na ostale evropske borze. Ameriški dolar se je vCeraj po veC dneh vrnil pod raven 1.830 v odnosu do lire. Banka Italije ga je v sredini popoldneva cenila 1.837, v nadaljevanju pa se je zeleni bankovec še oši- bil. Prav tako je izgubil v odnosu do japonskega jena in nemške marke. V sredo je zeleni bankovec veljal 1, 88 marke, v New Yorku pa je kotiral 1, 87 marke. Na ta naCin je bil dovolj daleč od ravni 1, 90 marke, ki bi po' mnenju denarnih izvedencev lahko povračila spremembo razmerij v evropski ekonomiji prav v Času, ko se stara celina pripravlja na uvedbo skupne devize evro. Tudi zaradi tega sta vCeraj tako italijanski premier Romano Prodi kot gospodarski minister Carlo Aze-glio Ciampi namignila na možnost, da bi Evropska unija pospešila postopek za Uvedbo evra. O tej možnosti bodo razpravljali evropski gospodarski ministri v sredini septembra. Najbrž ne bodo predčasno uvedli evra, saj maastrichtska pogodba izrecno predvideva, da bo skupna de-viza startala 1. januarja 1999, lahko pa bi uvedli vsaj zaCasne paritete evropskih valut z evrom kot dokaz, da s skupno de-vizo mislijo resno. RIM - Tudi Severna liga je v poslanski zbornici vložila svoj zakonski osnutek za zaščito slovenske manjšine. Predlog sta prvega julija formalno vložila furlanska parlamentarca Pietro Fontanini (na sliki) in Rinaldo Bosco, besedilo pa je bilo natisnjeno in razmnoženo v preteklih dneh. V zbornici ležijo do tega henutka štirje zakonski psnutki: prvega, ki o.draža-stališča manjšinskega predstavništva, je vložil Luciano Caveri (Union Valdotaine), dru- veze do državljanov slo-, gega, ki tudi v glavnem venske narodnosti, ki ži-odraža stališča sloven- vij o v tržaški, goriški in skih komponent, je pre- videmski pokrajini. Zelo dložila DSL (prvi podpi- omejen je seznam občin, snik Antonio Di Bisce- ki pridejo v poštev za glie) in tretjega »Forza manjšinsko zaščito, med Italia«, katerim se je se- katerimi ni Milj, Trsta daj pridružila še Liga. in Gorice in zlasti ne Predlog Bossijeve Benečije. Tri tržaške stranke je sestavljen iz uprave so sicer omenje-24 členov. V uvodu Fon- ne, a le v skrajno nejasni tanini in Bosco pričaku- obliki okrožnih obcin-jeta, da bo Italija z odo- skih območij. Dežela britvijo tega zakona . lahko spremeni »zemlje-izpolnila svoje ustavne vid« narodnostno meša-in tudi mednarodne ob- nih uprav, a le na zahte-. vo najmanj 15 odst. občanov, ki se imajo za pripadnike manjšine. Člen št. 9 vsekakor določa javne šole tudi v videmski pokrajini. Zakonski predlog nadalje obravnava javno rabo slovenskega jezika, pristop Italije k Evropski listini o varstvu manjšin, finančno situacijo manjšinskih ustanov ter njihovo priznanje,. Liga se tudi zavzema za vrnitev svetoivanskega Narodnega doma ter za ustanovitev Deželne agencije za problematike slovenske manjšine. Ta agencija naj bi upravljala skupno ime-novino Slovencev in hkrati vse javne prispevke za manjšinske ustanove. V njenem okviru bi ustanovili paritetno posvetovalno komisijo, ki bi jo sestavljajo šest deželnih svetovalcev in šest zastopnikov treh najbolj reprezentativnih, organizacij Slovencev (po vrstnem redu) SGPS, SKGZ in SSO. J RIM / POROČILO OBVEŠČEVALNIH SLUŽB PORDENON / NARKOMANIJA Secesija realna nevarnost Oljko zelo zaskrbljeno. Kartel pa omejuje realni doseg groženj RIM - Težnje po secesiji‘bi lahko degenerirale v prevrattiištvo. To je konkretna nevarnost, na katero so italijanske obve-ščevalng službe opozorile parlament s poročilom, s katerim vsakih šest mesecev dajejo zakonodajni oblasti sliko o stanju v državi. 36 strani dolgo poletno poročilo prvič omenja to nevarnost, poleg tega pa opozarja tudi na dejavnost ultralevih in ultradesnih skupin ter na naraščajočo grožnjo organizhanega kriminala. Po oceni obveščevalne službe"so zasedba zvonika na Trgu. sv. Marka v Benetkah, piratski vdori v radijske in televizijske oddaje in drugi pojavi v. Venetu odraz rasističnih stališč in ekstremnega lokalpatriotizma. Zasedba zvonika na osrednjem beneškem trgu pa tudi sad »prepričanja, da razširjena protidržavna čustva opravičujejo de-stabilizacijske pobude, obenem pa zavesti, da bi udejanjanje federalizma spodkopalo tla secesionistom«. Obveščevalne službe opozarjajo tudi na nevarno drobitev najbolj radikalnih secesionističnih krogov in ne izključujejo, da bi skupinice lahko poskušale posnemati komandos iz Veneta še zlasti ob posebnih simboličnih priložnostih. Poročilo obveščevalnih služb je močno odjeknilo med italijanskimi politiki. Severna liga je skušala razvrednotiti opozorilo po eni strani z ironijo (češ da na nevarnost opozarjajo tisti, ki jo ' dejansko povzročajo) po drugi pa s prepričevanjem,'da je miroljubna secesija perspektiva za Italijo. Kartel svoboščin je tudi omejil nevarnost secesije, obenem pa v dogovarjanju z Ligo in v poskusih, da bi jo prepričali, naj se ogradi od najbolj radikalnih skupin, nakazal najboljše zdravilo. Veliko bolj zaskrbljeno je reagirala Oljka. Organizacijski tajnik DSL Marco Min-niti je menil, da mora biti vprašanje secesije jasna ločnica za vse politične stranke in da o tem vprašanju ni dovoljeno barantanje, Kartel pa pozval, naj se ne dogovarja z Bossijem, če ne doseže jasnega odgovora glede odcepitve. Na nevarnost secesionističnih teženj v Ligi je opozorila tudi bivša predsednica poslanske zbornice Irene Pivetti, medtem ko je predsednik parlamentarne komisije, ki raziskuje pokole, Giovanni Pellegrino (DSL) ocenil, da je treba pospešiti reforme, obenem pa ohraniti dialog z Ligo, čeprav to lahko povzroča težave Oljki. V mreži policije tolpa nigerijskih razpečevalcev PORDENON - Z nekajmesečno preiskavo so policisti vsedržavne službe za boj proti narkomaniji v sodelovanju s kolegi iz Pordenona in Padove onesposobili tolpo razpečevalcev, ki je zalagala z mamili Porde-non in območja na meji med Venetom .in Furla-nijo-Julijsko krajino. Preiskovalci, katerih delo je vodil pordenonski tožilec Piero Montrone, so aretirali sedem Nigerijcev, ki so živeli v Mogli-anu Venetu, in Maročana, ki je bival v Padovi, štiri PordenonCarie pa so ovadili sodišču. Med akcijo so zaplenili kilogram Čistega kokaina, tri kilograme marijuane, deset milijonov lir v gotovini in nekaj mobitelov. Razpečevalcem so policisti prišli na sled v sredini aprila, ko so zasumi- •li, da v stikih med Nigerijcem Jamesom Nwan-nekezijem in njegovo ženo Evelino s Pordenon-Cani nekaj ni v redu. S prvim pregledom so odkrili pri nigerijskem paru 60 gramov kokaina, na njunem domu pa se dodatnih 150 gramov. Kmalu nato so prišli na sled še ostalim pripadnikom tolpe. 8. maja so vlomili v stanovanje v Moglianu Venetu, kjer so aretirali še pet Nigerijcev in zaplenili kokain, marijuano', gotovino in mobitele. Nato pa so prišli na. sled še Maročanu, ki je iz Padove oskrboval tolpo z drogo. Analiza je pokazala, da je bil kokain, ki so ga razpečevali, dobre kakovosti in da je kristalizhal na poseben način, ker so ga spravili v najlonske vrečke, ko je bil še moker. 7. AVGUST 1997 v Ul »AH 7. AVGUST 1997 v URAH valuta nakupni prodajni valuta povprečni ameriški dolar nemška marka francoski frank nizozemski gulden belgijski frank funt šterling Irski šterling danska"krona grška drahma . kanadski dolar švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar 1827.00 969.00 285.00 853.00 46,52 -2907,00 2602,00 252.00 6,08 1308.00 1188.00 136,54 10,30 1857.00 987.00 295.00 878.00 48,32 2987.00 2697.00 262.00 6,68 1343.00 1213.00 141,04 10,60 ameriški dolar EKU nemška marka francoski frank funt šterling nizozemski gulden belgijski frank španska pezeta danska krona irski šterling grška drahma portugalski eskudo kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski šiling norveška krona švedska krona finska marka 1837,900 1925,750 978,390 289,98 2928,330 868,330 47,381 11,582 256,800 2626,360 6,260 9,665 1325,570 15,519 1200,930 139,050 237,990 227,660 328,490 -J 7. AVGUST 1997 . IN IDEKS MIB-30: +0,70 delnica cena var. % delnica cena var, % Alleanza Ass. 15.322 +4,77 Bca Comit 4.120 +5,50 Bca di Roma 1.672 +0,54 Bca Fideuram 5.972 +4,07 Benetton 27.425 +1,52 Credit 3.557 +4,77 Edison 8.588 +2,22 Eni 10.830 +3,61 Fiat 6.073 +2,72 Generali 36.625 +5,04 Imi 17.417 +3,05 Ina 2.658 +2,86 Italgas 5.581 +4,37 La Fondiaria 9.095 +3,77 .Mediaset 8.152 +2,28 Mediobanca 11.863 +3,39 Mediolanum 22.352 +2,83 Montedison 1.182 +3,05 Olivetti — — Parmalat ’ 2.665 +3,73 Pirelli Spa 5.06,3 +4,02 Ras 15.213 +3,25 Rolo 21.455 +5,60 Saipem 8.604 +2,37 San Paolo To 14.189 +6,22 Sirti 9.939 +3,43 Štet — — TIM 6.332 +3,75 Telecom Ita 11.605 +5,36 GOSPODARSTVO / AFERA O EVROPSKIH PRISPEVKIH JAVNE UPRAVE / KRAŠKA RAJONSKA SOSVETA Avtoprevozniki in EU: zakaj je FJK vztrajala? Deželna uprava bo najbrž'vložila formalni rekurz Protest zaradi slovenščine TRST - Avtoprevozniki iz Furlanij e-Julij ske krajine so z mešanimi občutki sprejeli sklep Evropske unije, po katerem bi morali vrniti deželni upravi prispevke v višini 17 milijard lir. Po eni strani so namreč upravičeno zaskrbljeni nad usodo lastnih gospodarskih obratov, po drugi pa izražajo začudenje nad zadržanjem deželne uprave, ki je bila v preteklosti že nekajkrat uradno seznanjena z dvomi ter pomisleki bruseljskih oblasti, ni pa spremenila svojega zadržanja. Kot nam je povedal Ivo Sirca, ki se že vrsto let poklicno ukvarja z avtoprevozništvom, je za Bruselj sporen predvsem zakon št. 4, ki ga je deželna skupščina odobrila pred dvanajstimi leti. Sporne so kreditne in finančne olajšave za investicije v avtoprevoz-niškem sektorju, ki po mnenju evropkih oblasti kršijo zakone in pravila proste konkurence. Dežela pa očitno ni bila tega mnenja. Prvo opozorilo iz Bruslja je prišlo v Trst že leta 1990, sledila sta še dva opomina, uradni sklep o prekršku pa je EU izdala pred tremi leti. Sele tedaj je Dežela ukinila oziroma zamrznila ves birokratski postopek za olajšave in prispevke avtoprevoznikom. Ta sektor je na osnovi deželne zakonodaje dobil vsega skupaj približno 80 milijard lir bonitet, sporni pa so prispevki (17 milijard) po juliju 1990, ki bi jih morala sedaj podjetja, kot w Ali čakajo avtoprevozniški sektor Furlanije-Julijske krajine novi težki časi? (f. KROMA) TRST - Poletni dopusti so ustvarili nekaj težav z rabo slovenščine v obeh kraških rajonskih svetih. Na zahodnem Krasu je skupina svetovalcev zaradi odsotnosti občinskega prevajalca iz protesta zapustila sejo, prevajalca pa ni bilo niti na predsi-nočnji seji vzhodnok-raškega sosveta. Tam so se sporazumeli, da bo posege iz slovenščine v italijanščino prevajal sam predsednik Zoran Sosič, a le zato, ker so imeli na dnevnem redu nekaj pomembnih sklepov. Zaradi odsotnosti prevajalca in tudi zato, ker so bila vabila za sejo razposlana le v italijanščini, so na zahodnem Krasu sejo zapustili Henrik Lisjak (Oljka-SSk), Sergij Lipovec (SKP) in Niko Tence (Oljka-DSL). Zaradi njihovega odhoda je na seji zmanjkalo legalno število navzočih svetovalcev, zato je bil predsednik Zdravko Bisin primoran takoj prekiniti zasedanje. Prevalca ni bilo niti na Opčinah. Po krajšem posvetu so se predstavniki strank sporazumeli, da bo posege izredno prevajal predsednik, če se bo to ponavljajo, pa bodo ukrepali pri občinski upravi, ki je doslej, razen nekaterih izjem, redno skrbela za prevajalsko službo. Vsi imajo seveda pravico do dopustov, Občina pa bi rečeno, vrniti deželni upravi. Problem se nanaša na preteklost, avtoprevoznike pa v tem trenutku precej skrbi tudi bodočnost. Sprašujejo se namreč, kaj bo Dežela naredila s spornim deželnim zakonom iz leta 1985 in predvsem, kakšna bo sedaj usoda investicij (tisoč osemsto milijard lir), ki jih je Rim namenil preosnovi celotnega avtoprevoznega sektorja. Deželni odbornik za prevoze Giorgio Mattas-si je takoj po objavi sklepa bruseljskih teles napovedal formalni priziv na Evropsko sodišče (s tem se ukvarja odvetnik deželne uprave Renato Fusco), včeraj pa se je izvedelo, da že razmišlja o nekaterih »protiukrepih«, ki pa seveda ne smejo biti v nasprotju s stališči evropskih oblasti. Govori se o nekaterih posebnih olajšavah, predvsem pa o možnosti zmanjšanja davčnega pritiska, ki -kot vse ostale gospodarske panoge - močno bremeni tudi avtoprevozna podjetja iz naših krajih. Mattassi pri tem računa na konkretno pomoč osrednje vlade, ki ima z Evropsko komisijo vsekakor še kar lepo število »odprtih računov«. Deželni odbornik se je o teh nevšečnostih in težavah že pogovorjal s predstavniki avtoprevoznikov, ki se bojijo, da se bo kriza tega sektorja v prihodnjih mesecih še zaostrila in da po tej poti ne bo mogoče zajeziti naraščajoče tuje konkurence, predvsem avstrijske. Vprašanje pozorno spremljajo politične stranke, ni izključeno, da se bo z zadevo po avgustovskih počitnicah ukvarjal tudi parlament. - KOLONKOVEC / STAUSCE »NORD LIBERO« »Ne načrtu CUS« TRST - Indipendentistično gibanje »Nord libero-Svobodni Sever« odločno nasprotuje načrtovani gradnji športnega centra, ki ga krožek univerzitetnih študentov (CUS) načrtuje na Ko-lonkovcu. Na včerajšnji tiskovni konferenci so predstavili ljudsko peticijo (podpise bodo zbirali na Kolonkovcu in na celotnem območju Sv.Ane), s katero bodo od Illyjeve uprave zahtevali, naj ustavi načrtovane gradnje. Športni center CUS je po mnenju »Nord libero« popolnoma nepotreben, saj imajo športniki na Tržaškem na voljo že številne objekte, v ožji okolici pa se nahajajo že stadiona Rocco in Grezar ter nova športna palača, ki je v gradnji. Indipendentisti ne verjamejo obljubam univerze, da bo bodoči športni center odprt krajanom, za vsem tem pa se bojijo, da stojijo tudi gradbene špekulacije. Dragi problem so napovedane razlastitve obdelanih površin, ki so popol- noma nepotrebne. Če CUS že hoče zgraditi svoje objekte, naj to naredi na svojih zemljiščih, ki niso obdelana. Obstaja vsekakor tudi možnost, da bi Občina dodelila univerzitetnim študentom svoja zamljišča na zapuščenih območjih, ki jih na Tržaškem ne manjka. Indipendentisti napovedujejo brezkompromisni boj »novim cementnim poplavam« na Kolonkovcu ter pričakujejo podporo domačega prebivalstva in vseh, ki so jim pri srcu vrtnarije in tudi zaščita okolja. Pri tem postavljajo tudi problem cestnih povezav z načrtovanim športnim centrom CUS, ki bi ustvarile domačinom še dodatne probleme. Če bo mestna uprava dala na razpolago krožku CUS druga primerna zemljišča, bo »Nord libero« predlagal, da bi na območjih ulic Puccini in Pitto-ni uredili rajonski park, vrtnarji pa bi lahko še naprej sadili zelenjavo. morala zadevo urediti drugače, čeprav je treba povedati, da sta bili obe seji sklicani nenapovedano, saj bi morali biti cel mesec na dopustu tudi rajonski svetovalci. Vzhodnokraški rajonski svet je imel na dnevnem redu predlog za spremembo pravilnika krajevnih sosvetov, ki jim hoče Občina odvzeti dosedanje pristojnosti na področju gradbenih dovoljenj. Gre za dokaj zapleteno birokratsko vprašanje, dejstvo pa je, da bi po novem o teh vprašanjih odločal le odbor brez obveznega mnenja sosvetov. Zahteva po spremembi pravilnika je po mnenju kraškega rajonskega sveta v nasprotju s tolikokrat opevano decentralizacijo upravnih zadev, neutemeljena pa je obtožba, ki prihaja iz vrst Občine, da so za zamude pri izdajanju gradbenih licenc v prvi osebi krive rajonske skupščine. Proti spremembi pravilnika so se s podobnimi utemeljitvami opredelili vsi tržaški sosveti, z izjemo zahodnok-raškega, ki je bil zaradi zgoraj navedenih dogajanj v ponedeljek nesklepčen. Rajonski sveti pozivajo Illyjevo upravo, naj se o tem problemu nekoliko resneje zamisli in naj medtem zamrzne napovedano spremembo pravilnika, o kateri pripada vsekakor zadnja beseda občinskemu svetu. S tem vprašanjem se bo najbrž ukvarjal v drugi polovici septembra, prej pa bo o tem tekla beseda v pristojnih svetovalskih komisijah. Spomin na Izidorja Predana ČEDAD - Jutri bo v vasi Matajur tradicionalno srečanje Slovencev, ki je letos posvečeno spominu priljubljenega časnikarja in voditelja Beneških Slovencev Izidorja Predana. Predana je ravno med lanskim srečanjem v Matajurju doletela prerana smrt in pustil je za seboj veliko praznino, še zlasti v okviru vsega organiziranega slovenskega življa v videmski pokrajini. Bil je eden izmed nespornih zgledov za več generacij Benečanov in pogumno je stal v prvih vrstah boja za na- rodni obstoj v prvih povojnih letih, ko je bilo treba imeti v teh krajih veliko poguma. Na Dorica Predana se bodo ob srečanju spomnili še zlasti s predstavitvijo dveh knjig: prva predstavlja izbor iz njegove rubrike Piše Petar Matajurac, ki jo je kot odgovorni urednik tednika Novi Matajur pisal veliko let. Knjigo je uredila sedanja odgovorna urednica Novega Matajurja Jole Namor ob sodelovanju Andreja Furlana, urednika založbe Devin. Drugo knjigo je napisal prof. Pavel Petričič in z naslovom Pod senco trikolore dokumentirano osvetljuje zagonetno epizodo iz Predanovega življenja iz začetka petdesetih let. Takrat so bili odnosi med Italijo in Jugoslavijo skrajno nape-, ti in bili so celo trenutki, ko je ob meji grozil vojaški spopad. Predan je bil v tistem času, kot mlad aktivist Demokratične fronte Slovencev in dopisnik Primorskega dnevnika stalno pod nadzorstvom trikoloristov in pripadnikov organizacije Gladio. Nekega večera so mu nastavili past in ga zalotili z člankom, s katerim je za Primorski dnevnik poročal o prisotnosti italijanske vojske na meji. Obtožen je bil špijonaže in je več mesecev odsedel v zaporu. Petričičeva knjiga popolnoma razgalja ozadje in okoliščine Predanove aretacije in sodne procedure, iz katere je razvidno, da je šlo za zahrbtni konstrukt, s katerim so mladega in pogumnega Predana hoteli zlomiti. (D.U.) Matajur, sobota 9. avgusta Srečanje Slovencev v spomin na Izidorja Predana - Doriča ob 1. obletnici smrti Program: ob 18.uri Sveta maša, ki jo bo molil-msgr. Pasguale Guion ob 18.30 uri Koncert Beneških korenin Sledila bo predstavitev knjig ob prisotnosti avtorja in urednikov: »Pod senco Trikolore», ki jo je napisal prof. Pavel Petričič , »Piše Petar Matajurac», izbor iz priljubljene Doričeve rubrike na Novem Matajurju f L Jih m /rt,.. t . NOVICE Računalništvo prodira v šole dežele FJK Računalništvo je postalo - z vsem. kar sodi zraven - nujno zlo našega časa. Zato se mora tudi šolski sistem, čeprav že močno zaostaja za drugimi strukturami, prilagoditi zahtevam dražbe, ki je že povsem informatizirana. V ta namen se je deželni odbornik za kulturo Roberto Tanfani odločil, da se sestane s pokrajinskimi odborniki za šolstvo in s proveditorji treh provinc - tržaške, goriške in videmske - da skupaj izdelajo načrt za razširitev računalniške mreže med vsemi šolami dežele. S posebnim poudarkom so med srečanjim omenili problem upravljanja s sredstvi, ki jih bodo oblasti namenile projektu, rečeno pa je bilo tudi, da bodo morale biti prioritetno vključene v pobudo šole, ki delujejo na gorskih območjih. Novinarski sindikat kritično o vodstvu Piccola Vsedržavni podtajnik novinarskega sindikata FSNI Franco Siddi se je kritično izrazil o načinu, ki ga je izbral tržaški dnevnik Piccolo, da bi rešil svoje težave. Siddi se je v konkretnem nanašal na odpust novinarja Cesareja Geroso, tržaškega pokrajinskega poverjenika deželnega sindikata novinarjev in tudi bivšega člana redakcijskega odbora dnevnika. Gerosov odpust, je rekel Siddi, je neodgovorno in neopravičljivo dejanje in ga gre brati kot protisindikalno potezo. Po zaključku primera tržaškega dnevnika, poleg Gerose sta bila odpuščena še dva novinarja, pa se bo v kratkem po Siddijevem mnenju postavilo še vprašanje videmskega dnevnika Messaggero Veneto, ki prav tako sodi v grupo Melzi. TRŽAŠKA POKRAJINA / NEVZDR2NO STANJE POKRAJINSKIH CEST RAZSTAVA / OBČINSKA DVORANA Pokrajina ne vzdržuje svojih cest kot je treba Zahteva po namestitvi dvojezičnih smerokazov Večkrat se govori o Tržaški pokrajini kot o parasitarni ustanovi, ki ima premalo kompetenc in dejanskega pomena, da bi lahko opravičili relativno orjaški birokratski aparat, ki je potreben za njeno upravljanje. Letošnji obračun pa je že sam po sebi dovolj beden, saj je bil sedanji pokrajinski svet v bistvu prisiljen sprejeti hud primanjkljaj veC kot deset milijard lir, ki se je kopičil leto za letom, od prvih osemdesetih let, do zadnje komisarske uprave. V zadnjem desetletju smo bili pac priCe dokaj »veselemu« sistemu upravljanja javnih ustanov in blagajn, ki danes sili v težak sanacijski proces, tako na ravni krajevnih uprav kot najvišjih državnih inštitucij. Med redke pristojnosti Pokrajine sodi tudi vzdrževanje pokrajinskih cest, rezultat pa je vsem pred oCmi. Današnje stanje cest od Milj do Devina je skoraj sramotno. Kronično pokvarjeno asfaltno podlago je v teh poletnih mesecih obrobila rastlinska porašCenot, tako da so določeni cestni odseki bolj podobni potem skozi džunglo. Na številne proteste prebivalstva in samih občinskih uprav, ki večkrat kar na hitro in brez posebnih formalizmov poskrbijo za zasilna vzdrževalna dela, je pokrajinska uprava pred par meseci odgovorila s pismom, ki najavlja skorajšnji razpis javne dražbe za zakup vzdrževalnih del.... V zvezi s stanjem cest ležijio v pokrajinskem Ob cestah nenadzorovano poganja trava in grmičevje (foto KROMA) svetu razna svetovalska vprašanja in sami svetovalci tudi večkrat osebno posežejo pri pristojnih uradih. Odgovori so si ponavadi slični: ni denarja ali/in ni osebja. Primer za vse je dvojezično postavljeno svetovalsko vprašanje svetovalca Igorja Gabrovca, ki predsednika Codarina in pristojnega odbornika sprašuje po informacijah o poteku izrednih vzdrževalnih del na pokrajinski cesti, ki od vasi Mavhinje vodi v smer vaškega pokopališča oz. Cerovelj. V njem svetovalec na hitro obnovi žalostno zgodovino omenjenega dela ceste, ki se je pred veC kot desetimi leti zaCel dobesedno razpadati, tako da je bila cesta delno zaprta in torej tudi promet otežkoCen, kar pa je seveda povzročalo nemalo nelagodja predvsem krajevnemu prebivalstvu. Po desetletju kalnega stanja, so se s komisarsko odredbo končno začela dela, ki pa so se nerazumljivo prekinila pred dokončno usposobitvijo ceste. Gabrovec se v zaključku sprašuje, ali mora prebivalstvo počakati na naslednjo komisarsko upravo, da se zadeva dokončno reši. V zvezi s cestami še vedno Čaka na odgovor vprašanje, ki so ga podpisali vsi slovenski svetovalci v pokrajinskem svetu (V. Vremec, I. Gabrovec, B. Zorzini Spetič, W. Mikac) v zvezi z dvojezičnimi smerokazi. V njem svetovalci ugotavljajo, da je leta 1995 pokrajinska uprava, takoj po metanizaciji in ponovnemu asfaltiranju cest na Vzhodnem Krasu, zamenjala prvotne dvojezične smerokaze z novimi, izključno italijanskimi, kar predstavlja odkrito kršenje določil Posebnega statuta, Londonskega memoranduma in Osimskih sporazumov ter seveda zahtevajo poseg predsednika Pokrajine. Zanimivo je tudi vprašanje svetovalca Nacionalnega zavezništva (bivši MSI) Marca Vascotta, ki se v bistvu zgraža nad razmnoževanjem »nepotrebnih« večjezičnih cestnih napisov, ki naj bi le “zavajali itak zmedene turiste. S tremi vprašanji svetovalec Slovenske skupnosti Vladimir Vremec načenja problem pomanjkanja določenih cestnih znakov (opozorila na divjad) in smerokazov ter kritizira slabo izvedeno obrezovanje obcestnega grmičevja. Svetovalci torej nenehno spodbujajo pokrajinsko upravo, slednja pa ni še pokazala vsega tistega zagona, ki ga je zmagovita koalicija izkazovala pred volilnim preverjanjem. Fotografske vizije tržaškega pristanišča Gabriele Črozzoii ...in morje Z današnjim dnem bo v občinski palači na ogled razstava fotografa Gabrie-leja Crozzolija. Razstava nosi naslov ... e il mare (...in morje). Crozzolija, ki je poglavje svojega fotografskega opusa že posvetil mestu, v katerem prebiva, (tako na primer zbirko fotografij Trieste. porta d’oriente - Trst, vrata proti vzhodu), je tokrat pritegnilo predvsem morje. A to ni morje romantičnih zahodov ah pisanih valov, pac pa morje kot nosilec gospodarskega bogastva in del mestnega življenja. Mesto, Cigar pomorska slava sega v zgodovinsko preteklost, očitno prepogosto pozablja na ta vidik stika z morjem, Crozzoli pa je v nasprotju s trendom obeležil življenje v skritih, malo poznanih kotičkih pristanišča in z njim povezanih infrastruktur. Zelezobetonski objekti se morda marsikomu zdijo brezosebni ali celo nezanimivi, v delu fotografa, ki v svoj teleobjektiv ujema le najpristnejše elemente in neobičajne krajine, pa zaživijo in se gledalcu pokažejo v novi luCi vitalnosti. Igre luči in senc, igre barv in zatemnitev dajejo vsakemu posameznemu delu briljant-nost in mu odvzemajo brezimnost fotografije, ki je večkrat namenjena le novinarskemu poročanju in kroniki. Crozzoli je sam priznal, da je pri izboru fotografij priviligiral dela, ki ne pričajo o človeški prisotnosti v tržaškem pristanišču, paC pa le prikazujejo strukturo kot tako, čeprav z osebnim interpretiranjem njenih linij in barv, ki se v tistem mestnem predelu pojavljajo. Razstava bo na ogled v občinski dvorani na Trgu Unita do 31. avgusta, ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do 19.30, ob praznikih pa le od 10.30 do 12.30. Oktobra bodo fotografije predstavili še obiskovalcem gledališča Rossetti v okviru pobude Spazio Rossetti, ki spremlja gledališke predstave. MG NOVICE Miljska občina zaposli inžinirja oz. arhitekta Uradi miljske občine še danes sprejemajo prošnje za zaCasno zaposlitev funkcionarjev v tehničnem sektorju. Javijo se lahko inžinirji in arhitekti, ki imajo poleg univerzitetne diplome tudi delovno habihtacijo. Za dodatne informacijo lahko interesenti zavrtijo številko 3360242. Prvi glasbeno-literami večer v kavami San Marco V tržaški kavami San Marco, znani po tem, da se v njenih prostorih zbirajo študentje in umetniki, so sinoči otvorih sklop poletnih prireditev Improvvi-zazioni artistiche (Umetniške improvizacije). Danes bo na sporedu blues, z naslednjim tednom pa se bodo zvrstile klasična glasba, španske melodije, glasba klezmer, jazz in literarni večeri. Občinstvu se bodo predstvaili tudi nekateri slovenski umetniki. VViener Ensamble v Miramaru V Miramarskem gradu bo drevi nastopila skupina VViener Ensamble. Večer nosi pomenljiv naslov Una serata al cafie concerto (Večer na kavmiškem koncertu). Koncert se bo priCel ob 21. uri. Novi zapisi v Revoltelli Muzej Revoltella prireja, med drugimi poletnimi pobudami, tudi vrsto literarnih večerov v avditoriju razstavišča. Drevi bodo ob 21.30 med Novimi zapisi (tak je naslov literarne prireditve) predstaviti pisatelja Marca Lodotija in njegovo zadnjo knjigo II vento (Veter). ADPPIA: Guardia CMcaje bila kolaboracionist, a je imela podporo Tržaški odbor vsedržavnega združenja deportirancev in političnih preganjancev ADPPIA soglaša s stališčem, ki sta ga glede sodelovanja z nacisti elanov Guardie Civice iznesla pokrajinska odbora organizacij ANPI-VZPI in ANED. V dopisu, ki ga je podpisal predsednik Italo Vascotto, se naglasa, da je Guardia Civica sodelovala z nacističnim okupatorjem na škodo številnih Tržačanov, ki so jih ubiti ati odpeljati v nemška uničevalna taborišča. Temu pa elani organizacije ADPPIA dodajo še pomembno pripombo: Guardia Civica je dolgo živela na raCun davkoplačevalčev, saj je imela na voljo sedež, plačevali pa so ji tudi razne stroške. Združenja, ki pa so odraz odporniške dejavnosti in jih država priznava kot moralne ustanove, pa niso iz javnih fondov dobila niti prebite pare. KRIŽ / ODPRLA JO JE LEILA BOGATEČ Nova trgovina jestvin Trgovinska sekcija Slovenskega iskanja zaposlitve, končno pa se je opo-deželnega gospodarskega združenja je gumila in se odločila za samostojni pok-pridobila novo, mlado Članico. 23-letna lic in je pridem po dedu in stricu sledila Leila Bogateč je namreč v domačem družinski »trgovski« tradiciji. Strankam Križu na številki 193 (zraven pošte) od- nudi vsega, s posebnim poudarkom na prla popolnoma prenovljeno in pisano svežem sadju in zelenjavi, sirih in raz- opremljeno trgovino z jestvinami. Kot nih delikatesah. toliko mladih danes, se je Leila po Ob tej izbiri ji Združenje želi obilo končanem šolanju lotila neuspešnega poslovnih uspehov. KRIŽ PRI TOMAJU Umrl je Karel Pirjevec s Proseka Pred dnevi so v Križu pri Tomaju pokopali Karla Pirjevca, ki se je rodil na Proseku 1. novembra 1908. Solo je obiskoval tudi na Proseku in se že kot mladenič aktivno vkluCil v takratne vaške organizacije in društva. Ker je bil aktiven in zelo nadarjen organizator je imel velike težave s takratnim režimom. Kot italijanski vojak je služboval v mornarici, vendar zaradi idejnih pripadnosti so ga stalno preganjali in zato se je leta 1932 preselil v Maribor, kjer je sodeloval in bil angažiran v raznih naprednih primorskih organizacijah. Zaposlil se je kot mehanik v tekstilni tovarni in se ob izbruhu vojne takoj vključil v partizanske enote. Kot civilista so ga okupatorji priprti v Ljubljani in ga pregnali v južno Italijo, kjer je marsikaj pretrpel. V rojstni Prosek se je vrnil septembra 1943 in kot aktivist se je takoj vključil v krajevno sekcijo OF, kjer je opravljal tajniške funkcije vse do 15. maja 1945. Po osvoboditvi se je preselil v Koper in tu je bil med ustanovitelji in nato eden od glavnih upraviteljev zadružne mlekarne. Odgovorni funkciji pa se je moral kmalu odpovedati zradi bolezni. Okrog leta 1950 se je spet vrnil na Prosek in si prizadeval, da so na p rose ški železnici ustanoviti Zadrugo za nakladanje in razkladanje lesa. Zadrugo je tudi upravljal vse do razpustitve. Prav v težkem povojnem obdobju in potem ko se je birokratski aparat zakompliciral m postal zahtevnejši, si je Pirjevec ustvaril velik ugled ne le na Proseku, temveč tudi v sosednjih vaseh, ker je bil zelo podkovan pri u-rejanju in pripravah raznih listin in dokumentov. To delo je opravljal tudi po letu 1962, ko se je poročil in se preselil v Križ pri Tomaju k ženi Mileni. Na Prosek je vedno rad zahajal in bil prisoten vsepovsod dokler ga zahrbtna bolezen ni postopoma prisilila k počitku. Od leta 1993 je ob pomoči žene Milene preživel še zadnja leta v Križu pri Tomaju, kjer je tudi našel veCni počitek. Vaščani s Proseka ga bomo imeli vedno v lepem in hvaležnem spominu. (b.r-) Dolinska občinska uprava obvešča, da so na oglasni deski objavljeni informativni obrazci za občane v smislu zakona 137/79 (nevarnost hujših nesreč zaradi industrijskih dejavnosti), ki zadevajo skladišče družbe SIOT v Dolini. TREBČE / DEJAVNOST SKD PRIMOREC Kulturna sezona je bila bogata Posebno pozornost so posvetili mladim Na vseh koncih in krajih potekajo v tem časti šagre in druge prireditve. Tako je bilo tudi v Trebčah, kjer so imeli na Griži nekaj uspelih družabnih prireditev. Na eni od teh smo se srečali z Anico Malalan, predsednico domačega kulturnega društva »Primorec«. Zanimalo nas je, kaj piisli o pretekli sezoni in kakšne načrte teta društvo za naprej. »Morda nam ni uspelo do potankosti uresničiti vseh naših delovnih načrtov, vendar smo s potekom pretekle sezone zadovoljni. Uspeli smo pripraviti vrsto različnih prireditev. Rdeča nit, ki je povezovala našo dejavnost, .je bila povezana z našo skrbjo in delom z mladimi. Tako smo zaceli preteklo sezono z razstavo ročnih del in risb otrok iz vrtca in učenčev osnovne šole ”P. Tomažič”. To je bila pomembna prireditev, ki je dala priznanje učencem, šolnikom in mentorjem, s katerimi ima naše društvo najtesnejše stike.« Med prireditvami, ki nam jih je predsednica naštela, je bila prireditev na Predvečer prvomajskega praznika, ki jo je društvo organiziralo s sodelovanjem tabornikov RMV in domaCe godbe na pihala. Uspešno je potekal nastop otroške skupine, ki jo vodi Vilma Padovan in ki Se je predstavila z oblikovanjem ob risanju, glasbi, petju itd. Delovno leto društva se je v juniju oližalo koncu. Ob koncu sezone s osnovnošolci pripravib lepo razstavo svojih ri-sb in drugih izdelkov, ki je potekala v Ljudskem domu ter so se je udeležeili starši in prijatelji šole. Nastopilo je poletje in prireditve so se nadaljevale na nogometnem igrišču v Griži. Pri organizaciji teh so sodelovale vse vaške komponente in skupine, ki so 2elele popestriti poletni Cas. Tu je treba najprej omeniti COS P. Tomažič, ki je opravila raziskavo o naravi in vaški stvarnosti in to s pomočjo risb, spisov in dru-8rh izdelkov, ki so jih opravili uCenci. »V društvu škrbino tudi za rekreacijo naših Članic ( na sliki skupina udeleženk), ki smo jo povezale s sodelo-e vanjem s SD Sloga, s katerim smo skupno oiganizirali turnir v odbojki, ki se je začel .31. maja ter je na njem sodelovala tudi ženska odbojkarska skupina domačega društva. Ni toliko važno, kdo je zmagal, pomembno pa je poudariti pomembnost medsebojnih stikov.« V poletnem Času je v Trebčah nastopila tudi godba na pihala iz Domžal. Njenemu nastopu je sledil še izlet z godbeniki »V. Parma« po vaseh Krasa, kjer so si gostje ogledali razne zanimivosti. Zaključek gostovanja je bil pred vaškim spomenikom padhm v NOB, kjer so skupno z domačo godbo izvedli vrsto partizanskih, narodnih in drugih skladb, ki so navdušile številne poslušalce. »Posebej bi želela omeniti našo dramsko skupino, ki se-je predstavila s pravljično igro "Zvezdica zaspanka”. Režija je bila v rokah naše pridne igralke Suzi Bandi, z njo pa je skupina z uspehom nastopila v raznih društvih in na šolah. Nastopila je tudi na drugem Festivalu amaterskih skupin v Mavhinjah in tu doživela lep uspeh. Prejela je nagrado za najboljšo izvedbo mladinske igre. Ervin Tavčar pa je prejel še nagrado za najboljše odigrano vlogo v tej igri.« Tu se je želela predsednica,zahvaliti vsem nastopajočim v tej skupini, seveda predvsem Suzi Bandi in koordinatorki Klavidiji Cotič - Cuk, pa seveda staršem in vsem ostalim. »Vsi smo ponosni na uspehe naših mladih in upamo, da bodo s svojim delom tudi nadaljevali. Zahvaljujem se tudi vsem elanom in prijateljem društva, katerim želim prijetne'počitnice, prepričana, da nam bodo stali ob strani in nam pomagali tudi v prihodnji sezoni. Želim in upam, da bo prihodnja pravtako, ali po možnosti še bolj uspešna. Vsaj tako si želimo vsi elani našega društva,« je Malalanova zaključila naš razgovor. Neva Lukeš VCERAJ-DANES Danes, PETEK, 8. avgusta 1997 KAJETAN Sonce vzide ob 6.02 in Zatone ob 20.20 - Dolžina dneva 14.18 - Luna vzide °b 11.09 in zatone ob 23.00 Jutri, SOBOTA, 9. avgusta 1997 JAROSLAV VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura Zraka 20,9 stopinje, zračni Lak 1017,7 mb narašča, veter 13 km na uro seve-ro-zahodnik, vlaga 60-od-stetna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, tempera-hira morja 21,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Elisa ^effor Paroni", Martina "eluso, Francesca Guido-Be, Sofia Carlevaris, Urška Petaros, Cristina Haligogna, Pietro Tarable. UMRLI SO: 58-letni Vito Furlan, 63-letni Elio Dudine, 89-letna Natalia Fabris, 72-letna Teresa Nangano, 85-letni Gesare Vianello, 73-letni Silvano Vicelli, 81-letni Pasquale Dellisanti, 67-letna Ida Voch, 84-Ietna Eufemia Sponza, 79-letna Irma Pa-gnaco, 65-letna Leonilda Trobiz, 75-letna Valeria Stemberger, 51-letni Mi-chele Del Giorno, 80-letni Felice Moiigiat. : LEKARNE Od PONEDELJKA, 4. do SOBOTE, 9. avgusta 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16/00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Ospedale 8 (tel. 161391), Ul. Mascagni 2 (tel. 820002), Milje - Lun-gomare Venezia 3 (tel. 274998). OPČINE, Proseška ul. 3 (tel. 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 . Trg Ospedale 8, Ul. . Mascagni 2, Trg Unita 4, Milje - Lungomare Venezia 3. OPČINE, Proseška ul. 3 (tel. 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Unita 4 (tel. 365840). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. Jj PRIREDITVE SKD TABOR - TABOR ’97 - V ponedeljek, 11.8., ob 20.30 otvoritev razstave v sodelovanju s ške-denjskim etnografskim muzejem: PEKEL ŽELEZARNE, VONJ KRUHA, BARVITOST NOSE -SKEDENJ. Predstavitev: Dušan Jakomin. Na večeru sodeluje tercet VER LAETUM: Darja Vitez, Matejka Bukavec in Ros-sana Paliagq. V torek, 12.8., ob 20.30 Mala tržaška kabaretna banda TIERRA, DENTIERRA Y LIBERTAD: Sara Balde, Fabrizio Polojac, Aljoša Saksida, Paolo Tanze. V Četrtek, 14.8., ob 19. uri ples z ansamblom Adria Kvintet. V petek, 15.8., ob 9.30 Slikarski ex-tempore za otroke, ob 19. uri ples z ansablom Adria Kvintet. V soboto, 16.8., ob 19. uri ples z ansamblom Status Symbol, v nedeljo ples z ansamblom Paolo Paolin e i rocciosi. Vsak dan bo razstava knjig in sejem rabljenih knjig. Delovali bodo dobro založeni kioski. KINO ARISTON - 21.15 (na prostem) »II professore matto«, r. Tom Shadyac, i. Eddie Murphy, Jada Pinkett. EKCELSIOR AZZUR- RA - Zaprto zaradi dopu- EKCELSIOR - Zaprto zaradi dopusta. AMBASCIATORI - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE - Zaprto zaradi dopusta. MIGNON - Zaprto zaradi dopusta. . CAPITOL - Zaprto zaradi dopusta. ALCIONE - Zaprto zaradi dopusta. B________________IZLETI KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu in KMEČKA ZVEZA obveščata, da je na razpolago še nekaj mest za že tradicionalni tridnevni izlet ob priliki Radgonskega sejma in z obiskom sosednjih krajev Avstrije in Madžarske. Izlet bo potekal v dveh izmenah z enakim programom, in sicer prva od 25. 8. do 27. 8. in druga od 28. 8. do 30. 8. 1997. Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na urade Kmetijske zadruge, tel. 8990111, oz. Kmečke zveze tel. 362941. Danes se sreča z Abrahamom nas dolgoletni pevec in odbornik Marjan Kosmač Da bi Se veliko pel in bil vesel mu Želita PD Slovenec in MePZ Slovenec-Slavec Dragi Marjan Sedaj, ko te je dohitel Abraham, se bo tvoje življenje popolnoma spremenilo...tudi z naSo pomočjo. Vse najboljše ti želimo vsi, ki se običajno dobivamo v Drevju. Manici, Mitji in mali Urški čestitajo ter želijo veliko sreče prijatelji iz Slovenskega kulturnega kluba, Mladinskega odbora Slovenske prosvete, gledališke skupine SKK in Slovenskega odra E3 ČESTITKE V Zabrežcu hišica stoji, v njej Marjan Abrahama slavi. Se na mnogo takih in še boljših dni, mu vsa žlah-ta želi. Silva, Milka, Mirko z družinami. H OBVESTILA TPPZ Pinko Tomažič obvešča elane, da bo v petek, 22. t.m., ob 20.30 v Partizanskem domu vaja celotnega ansambla. Nastopili bomo v Ljubljani, v soboto, 13. septembra na predvečer velike proslave, ki bo naslednji dan v Novi Gorici. Prireditve sovpadajo v počastitev 50. obletnice priključitve Primorske k matični domovini. V petek, 3., v soboto-4. in v nedeljo 5. oktobra t.l. gostujemo po Reggio Emilii. Pevci in pevke, orkestraši, solisti in recitatorji bodite zanesljivo na vajah. TRŽAŠKO KULTURNO ASTRONOMSKO DRUŠTVO vabi na opazovanje in fotografiranje meteorjev Perzejt. Zbrali se bomo pred cerkvijo na Pesku v ponedeljek, 11., torek 12. in sredo 13. t.m., ob 21. uri. SD ZARJA priredi 9. in 10. avgusta na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici tradicionalni ŠPORTNI PRAZNIK. Za jedačo in pijaCo bodo poskrbeli v dobro založenih kioskih, za zabavo in ples pa bo igral ansambel O ASI. Vabljeni! VSE LETOŠNJE petdesetletnike, ki so obiskovali osnovno šolo na Opčinah, vabim na sestanek, 5.9.1997, ob 20.30, v prostore šole F. Bevk - Opčine, drugo nadstropje (Nanoški trg 2 - Piazzale Monte Re 2). V slučaju, da se sestanka ne morete udeležiti, telefonirajte ob večernih urah na tel. št. 211691. ANPI-VZPI, ANED in ANPPIA obveščajo, da sta urada v Ul. Crispi 3 zaprta do 31. avgusta zaradi letnega dopusta. KMEČKA ZVEZA obvešča svoje elane in kmetovalce, da bodo njene po-družniee v Nabrežini in na Opčinah v mesecu avgustu zaprte. ANSAMBEL HAPPY DAV in SK BRDINA vabita OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333 Z URNIKOM: od ponedeljka 1 fr do sobote od IV. do IV. ure na praznik ansambla Happy Day, 9., 10. in 11. avgusta v Trebčah. Vsak veCer ples z ansamblom Happy Day in tekmovanje v plesu z banano - prva nagrada 3-dnevni izlet za 2 osebi na bavarske gradove. Delovali bodo dobro založeni kioski. FOTO TRST 80 sporoča, da Circolo fotografico ison-tino razpisuje 25. Trikotni fotografski natečaj na prosto temo. Rok dostave je 13. september. Ce želiš pravilnik, klici na tel. št. 827256 (Trst). Udeležba je brezplačna. FOTOKROŽEK TRST 80 vabi elane, da se udeležijo razstave v sklopu vsedržavne zveze društev FIAF. Za deželo F-JK si je prevzelo organizacijo društvo »Lo Scambio« iz Krmina. Letošnja tema je »Zob Časa« (I segni del tempo). Vsak elan lahko predstavi največ 4 slike na običajni podlagi. Slike so lahko barvne ali Cr-nobele. Rok za predstavitev slik zapade 5. Septembra. ZSKD obvešča, da je tržaški urad zaprt do 14. avgusta zaradi poletnega dopusta. OBČINSKA KNJIŽNICA 'v Boljuncu bo avgusta zaprta. SKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah: od 18. do 30. avgusta od 8. do 17. ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126, na Opčinah, vsak dan med 13. in 15. uro razen sobote (tel. 212289). Poletno" varstvo na Opčinah bo do 30. septembra od 8. do 13. ure - možno vpisovanje iz tedna v teden. PEVSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD vabi v svoje vrste nove pevce in pevke, ki bodo zaceli novo pevsko leto s teden dni trajajočimi študijskimi dnevi v ponedeljek, 25. avgusta v Finžgarjevem domu na Opčinah. Vabljeni novi pevci in pevke pa tudi tisti, ki so že peli v zborih. Vse zaželjene informacije dobite na tel. številkah 215367 (Danev) in 213348 (Sossi) v večernih urah. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. SKGZ sporoča, da so do konca avgusta uradi odprti samo v jutranjih urah. LETOŠNJI 17. MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR se bo odvijal v Kanalski dolini, od 25. 8. do 6. 9. 1997. Prijavnice lahko dobite, na odseku za zgodovino v ul. Petronio 4, v Narodni in Studijski knjižnici v ul. sv. Frančiška 20, in v Knjižnici Damira Feigla v Gorici. PATRONAT INAC (Ul. Cicerone 8/b Trst) obvešča, da bo urad do 31.8. odprt od 8. do 15. ure. KRUT obvešCa, da bo do 31. 8. pisarna odprta samo v jutranjih urah z urnikom od 9. do 12. ure. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešCa, da bo do 31.8. pisarna odprta samo v jutranjih urah z urnikom od 9. do 12. ure. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešCa, da bo do 5. septembra odprta s poletnim urnikom in sicer od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure. Do 14. avgusta bo zaprta zaradi letnega dopusta. 5 ŠOLSKE VESTI DTTZG »Žige Zoisa« obvešCa, da bo do 30. 8. 1997 tajništvo odprto z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure; ponedeljek in Četrtek od 15. do 16. ure; sobota zaprto. TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešCa starše in dijake, da že sprejema naročila vseh učbenikov za šolsko leto 1997/98. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - Ul. Carducci 8 v Trstu obvešCa, da bo v sredo, 13. avgusta 1997 zaprt. MALI OGLASI tel. 040-7796333 KUPIN KNJIGE druge roke za 3. razred A oddelka Znanstvenega liceja. Tel. 040/229353. . ZAMENJAM ALI PRODAM 140 do 150 kv. metrov gospodarskih objektov in 2600 kv. metrov skupne zemlje v Črnogorskem Primorju (Boka Kotorska}. Navedeno zamenjam za primerno nekje na slovenski obali ali Istri. Tel. 0038661/8215161 od 18. ure dalje. GOSTISCE PRI METKI - Cmi Vrh nad Idrijo - 60 km oddaljeno od Trsta, nudi kompletni penzion. Tel.-Fax 0038665-77015. V VZGOJNO ZAPOSLITVENEM CENTRU NA COLU je oprema dotrajala. Zmanjkuje stolov/stolic. Kdor nam lahko pomaga, naj poklice na sedež SKLADA MITJA CUK, Opčine, Narodna ul. 126, tel. 212289, med 8. in 15. uro. DEBORAH v Nabrežini ima ugodne popuste na ženskih, moških in otroških kopalkah, na spodnjem perilu in otroških oblačilih. Obiščite nas, boste zadovoljni! KUPIM KNJIGE druge roke za 1. razred Znanstvenega liceja. Tel.: 040/773752 ob uri kosila. V CENTRU OPČIN je na prodaj velika stara hiša potrebna popravil. Tel. št. 0338/7398333. PRODAM popolnoma nov divan - še v embalaži. Tel. št. 040/911679 v večernih urah. ROVER VITESSE 216 letnik ’89 temno zelene barve prodam po ugodni ceni. Tel.: 040/200757 ali 0338/8780369. ISCEM delo kot skladiščnik. Tel. št. 040/226113. ISCEM STARE VESPE (od leta ’46 do ’57) tudi v slabem stanju. Tel. št. 040/228538. POLETJE je Cas sprememb. Ce si želiš afro frizuro, zelo praktično za plažo, pridi v frizerski salon Cecilia v Boljunec, kjer bodo po ugodni ceni ugodili tvojim željam, tudi Ce so tvoji lasje kratki. Tel. št. 228351. DOMACE VINO, belo ’ in Cmo prodam po ugodni ceni. Tel. 228982 (Za-brežec). OSMICO sta odprla VValter in Pierina Mocor (LakotišCe 398). OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Žigon. OSMICO ima v Dolini Pepi Sancin (Sarnek). ToCi belo in Cmo vino. OSMICO ima Marko . Kovic (pri Mihelci) v So-vodnjah. OSMICO je odprla Sonja Rebula, Veliki Repen št. 2. OSMICO ima Mario Milic (Repnic 39). STEVO ZAHAR ima v Borštu, št. 58 še vedno odprto osmico. Vabljeni! OSMICO sta odprla Mario in Ondina Gmden, Sa-matorca 17. ODLIČNO belo in Cmo vino prodajamo v Mavhinjah po ugodni ceni/Tei. 299806. PRISPEVKI Ob 6. obletnici smrti drage mame Ide Bukovec darujejo hčeri Bruna in Palmfra ter sin Luciano z družinami 100.000 lir za proseško cerkev in 30.000 lir za cerkveni pevski zbor. V spomin na Jožka Pahorja daruje Mario Piz-zulin 50.000 lir za slovensko osnovno šolo v Romja-nu. V spomin na Jožka Pahorja daruje Slovensko lovsko društvo F-JK Doberdob 300.000 lir za slovensko osnovno šolo v Romjanu. * KULTURA 6 Petek, 8. avgusta 1997 POLETNE GLEDALIŠKE PRIREDITVE / URSIC PO DE FILIPPU Filumena oz. ko teater dobi širše razsežnosli Uspeh v tržaško narečje predelane komedije Zgodba o Filumeni Marturano, znamenitem liku Eduarda De Fi-lippa, postaja že pravi kulturni pojav širših razsežnosti: ni več »le« gledališka postavitev, temveč že dogodek, ki je prerasel zgolj odrsko uprizoritev in se sedaj ponuja kot vezni člen neke zanimive družbene verige. V teh dneh se namreč igra, ki jo je po De Filippu priredil Mario Uršič in jo v glavnih vlogah v čedalje doživetejšem pristopu poosebljata Miranda Caharija in Divio Bogateč, vrši med zidovi starih tržaških mestnih ulic in trgov (f. KROMA). Dejansko se je preselila med ljudi in prebila nevidno steno, ki igralca ločuje od občinstva, tako da je že težko ugotavljati, kje#se končuje trpna vloga gledalca in kje se pravzaprav začenja svojstveni svet gledališke izraznosti. Predstavi ustvarjata oder najprej trg Tor Cucherna, utesnjen med prenovljene hiše starega mesta, nato pa stopnišče pred. pročeljem mogočne cerkve S. Maria Mag-giore: v svoji preprostosti, v tej odsotnosti vsakega odvečnega pripomočka, Filumena Marturano še pridobiva na svoji vsebinski osnovi, ki je ostala prav taka, kot si jo je pred pol stoletja zamislil veliki De Filippo. Dodatna vrednost, ki pobudo Zveze slovenskih kulturnih društev spremlja že od njenega jesenskega krsta z našim občinstvom, pa je v jeziku in sploh v globoki vraščenosti z našo najbližjo stvarnostjo. Poleg izvirnega pripovednega ogrodja se tu pa tam sklicuje na svet, ki ga pravzaprav vsak dan živimo na naših tleh, ohranila je narečno barvitost, a vendar kriške, nabrežinske in še drugih primorskih govoric. V poletni preobleki se je gledališki načrt še dodatno razvil: iz slovenskega okolja se je preselil tudi v italijansko in postal tako vabljiv za sogovornike večinskega naroda. Po eni strani občinstva - denimo meščana, ki na domu preživlja dopustniški čas, po drugi strani pa mestne uprave, ki .je pobudo osvojila in ji dala primerno odskočno de-sTco. V tem smislu je za naše (manjšinsko) kulturno dogajanje ta niz pomemben: odborništvo za kulturo tržaške občine je pač ponudbo ocenilo kot zanimiv priboljšek že utečene in načrtovane poletne sezone in ji dalo možnost, da se udejani. Ze nekajkrat preverjena pot do »občutljivosti« tržaške občine je tokrat obrodila svoje sadove. Morda še niso najboljši, a vendar so. In dokazujejo, da je sodelovanje mogoče, če je stvar »zanimiva«. Zato lahko jemljemo niz petih predstav Uršičeve Filumene Marturano tudi kot družbeni pojav, saj nas bogati ne le kot pripadnike manjšine, temveč kot napredne prebivalce tega prostora, narodnostno mešanega, ponekod še zelo nazadnjaškega, neosvešče-nega ali celo trmasto zabubljenega v škodljiva »kriva« prepričanja. Ne nazadnje je važna pridobitev, da je niz predstav tudi dvojezičen: Filumena pripoveduje o sebi v tržaškem narečju, a tudi v svoji prvotni inačici, v slovenskem narečju naših vasi. Ne da bi to dvoje togo ločevala, saj se mestoma v isti predstavi jezika tudi pomenljivo zamenjujeta. Ob družheno-politični razsežnosti pa ostaja dogodek seveda vabljiv zaradi sproščenosti in užitka, ki ga lahko ponudi poletni dogodek v prijetni večerni svežini. Nalašč je zamišljen v premikanju, tekoče, neobremenjeno, ne da bi se dal motiti od nepredvidenih »gostov«, kot so lahko sivi muc na nočnem pohodu, ščebetanje iz sosednje gostilne ali mimoidoči avto. Po prvih treh predstavah v starem mestu sta nocoj in jutri na vrsti uprizoritvi na Opčinah ob župnijski cerkvi. Pri tem je sodelovalo tudi krajevno društvo La rupe -Ob pečini. Poleg omenjenih pa gre pohvaliti prizadevanje še ostalih članov skupine, jubiteljskih gledališčnikov, kot so Alojz Milič, Stojan Colja, Suzi Bandi, Tanja Pečar, Franko Korošec, Andrea Neami, Andrej Rupel, Aleks Lim-beck in Rafael Cavarra, po tržaškem nizu pa bodo že od ponedeljka dalje na vrsti še predstave, ki jih ZSKD prireja pod pokroviteljstvom Občine Devin-Na-brežina in s prispevkom tržaškega podjetja za turistično promocijo. Prav tako v slovenski in italijanski inačici se bodo uprizoritve zvrstile od ponedeljka do vključno prihodnjega četrtka na trgu pred cerkvijo v Devinu. Damiana Ota GLASBENA MATICA / OKTOBRA Jeseni bo zbor Mihail Ivanovič Glinka pel v Trstu Ob-začetku jeseni bo Glasbena matica gostila pomembno glasbeno prireditev, prav gotovo eno najbolj zanimivih v širši okolici. V tržaški dvorani Tripcovich bo namreč nastopil komorni zbor Mihail Ivanovič Glinka iz Sankt Petersburga. Zbor, ki je med ljubitelji in poznavalci bolj znan pod imenom Capel-la, je pred nedavnim z izrednim uspehom nastopil v Sloveniji. Slavi, ki je je še stoletja deležen v domovini, je s časom dodajal še vrsto uspehov med turnejami na tujem. Prestižni zbor iz Sank Petersburga je bil ustanovljen daljnega leta 1476, sicer v Moskvi, kjer je bil tedaj dvor velikega vojvode Ivana III, z imenom Zbor vladarjevih diakonov. Takoj si je pridobil priljubljenost dvorih krogov. V začetku 18. stoletja se je zborovska inštitucija, sledeč dvoru Petra Velikega, preselila v Sankt Petersburg, kjer je poslej tudi ohranila sedež. Ruski vladarji so visoko cenili glasbeno dejavnost svojega zbora, ki je z izbranim petjem osvajal dvor in širše občinstvo, medtem se je repertor razširil, saj je začela ruska kultura sprejemati elemente zahodne kulture, tudi na področju glasbe. Inštitucija je prerasla meje zborovskega petja; leta 1802 je bila ustanovljena ti. filharmonična družba, ob koncu prejšnjega stoletja pa še simfonični orkester. Slavni glasbeniki, Glinka, Mussorgski, Rimski-Korsakov, Čajkovski, so bili tako ali drugače povezani z dejavnostjo zbora. V bližnji preteklosti so s capello sodelovale zvezde svetovne slave, na primer Mstislav Rostropovič in Zubin Mehta. Krajši zgodovinski pregled nedvomno priča o tem, da bo tržaški koncert priložnost, ki se našemu občinstvu ne ponudi prepogosto. O programu koncerta in možnosti nakupa vstopnic bomo vsekakor še poročali. MG Poklon Rosselliniju uvod v beneški filmski festival Beneški filmski festival se bo začel 27. avgusta s poklonom Robertu Rosselliniju ob dvajsetletnici režiserjeve smrti. V sekciji posebnih dogodkov bodo predstavili film Roberto Rossel-lini, poklic "človeka (Roberto Rosselli-ni, il mestiere di uotoo), ki traja poldrugo uro. Film obsega razna pričevanja znanih osebnosti na raznih področjih, kot sta npr. Allende in Truf-faut, odlomke iz najbolj znanih Ros-sellinijevih filmov, režiserjeve-in-tervjuje in izjave, vštevši § trditvijo, ki jo je vztrajno ponavljal nekaj mesecev pred smrtjo: »Cas je, da razk- rijem osnovno napačno predstavo o sebi; nisem filmar!« Zanimivi so zlasti posnetki žene Ingmar Bergman med snemanjem prvega skupnega filma Stromboli in pripoved hčerke Isa-belle. Avtorji, Beppe Cino, ki je poskrbel tudi za režijo, Maurizio Giam-musso in Gioia Fiorella Mariani, so film v sredo predstavili v Rimu in predvsem poudarili, da ne gre zgolj za režiserjevo biografijo. Po Benetkah pa ga bodo predvajali tudi po televiziji, in sicer 2. septembra po tretji mreži Rai, ki je z družbo Rai International koproducent projekta. RAVANCA / OD I 0. AVGUSTA Poletje v Reziji Kulturno društvo Rozajanski dum v Reziji letos že desetič organizira avgustovsko praznovanje z imenom Okno na prihodnost. Prvič so pobudo pripravili leta 1988 z namenom, da se predstavi in ovrednoti delo domačih obrtnikov in umetnikov. Pobuda bo v rezijanskem kulturnem domu na Ravanci (Prato di Re-sia) in bo trajala od 9. do 15. avgusta. Otvoritev bo v soboto, 9. avgusta ob 20.30. z nagrajevanjem otrok, ude- ležencev 10. narečnega natečaja, nakar bo predstavitev cd-plošče Smarnamiša in knjige “Ta Prawa pravvica od lisica od Rezija". Pravljica je napisana po pripovedi Elene Di Floriano in govori o lisici in volku, ki sta glavna protagonista mnogih rezijanskih pravljic. Tekst je napisan v rezijanščini (grafija profesorja Steenvvijka) in italijanščini, avtorici ilustracij pa sta Arina Maria Di Lenar-do in Daniela Negro. _________LIGNANO / V NEDELJO___ Koncert Franca Battiata Precej italijanskih kantavtorjev se je po zimskih turnejah odločilo za krajše turneje v poletnem času. Glede tega smo lahko v naši deželi kar zadovoljni, saj so ali pa še bodo skoraj vsi najbolj znani »popevkarji« nastopili tudi pri nas. Začel je Zucchero z julijskim nastopom v Trstu, nadaljeval Jova-notti s ponedeljkovim koncertom v Lignanu, v nedeljo nas bo osrečil Franco Battiato (na sliki, f. AW), naslednjo soboto pa bo v Majanu Pino Daniele. - Arena »Alpe Adria« v Lignanu bo torej v nedeljo ob 21. uri prizorišče enega redkih poletnih nastopov siciljskega glasbenika Franca Battiata. Italijanska modema glasbena scena ne premore veliko glasbenikov, ki z neverjetno lahkoto prehajajo od popevk do. klasične glasbe, od avtorskih pesmi do'elektronike. Takšno glasbeno »sprehajanje« je zaznamovalo življenjsko pot sicilskega gla-• sbenika Franca Battiata, ki v zadnjih mesecih doživlja izreden uspeh. Njegova zadnja plošča Lfimboscata je več kot pol leta po izidu še vedno med najbolj prodanimi, čeprav verjetno ne bo dosegla prodajnih uspehov njegovega albuma La voce del Padrone. Battiato je že leta 1969 doživel uspeh na natečaju Un disco ler 1’estate, kar pa ga ni spodbudilo, temveč prestrašilo, zaradi česar se je popolnoma preusmeril, najprej k ekektroniki, kasneje k sodobni klasični glasbi in končno še k av- torski popevki. Plošče L*era del cinghiale bianco, Patriots in predvsem La voce del padrone, so bile na vrhu vseh lestvic. Slednji je bil prvi italijanski album (in še danes eden izmed redkih), ki je presegel mejo milijona predanih izvodov. Nakar je zapustil lahko popevko in začel tesnejše sodelovanje z Giustom Piom, ker ga je popeljalo v raziskovanje novih obzorij.. V ospredje so tako prišla klasična glasba, raziskovanje in različni načrti, med zadnjimi je bila Missa Arcaica, ki jo je pred leti predstavil tudi na Mittelfestu v Čedadu. Sledile so še plošče Caffe de la Paix, v živo posneto Unpretected, L’ombreIlo e la mac-china da cucire in zadnja L’imbo-scata. Battiatovi poletni nastopi so nadaljevanje zimske turneje. Lepo scenografijo, ki smo jo lahko videli marca v Trevisu, so delno prilagodili odprtim prostorom, še vedno pa so ta med najboljšimi, kar jih ponujajo letošni nastopi- Na koncertu bo Battiato predstavil večino skladb zadnje plošče in celo vrsto starejših uspešnic- Spremljala ga bo nespremenjena zasedba, in sicer kitarist David Rhodes, basist Paolo Costa, bobnar Lele Menotti, klaviaturista Angelo Privitera in VValter Teso-riere, polinštrumentist Chicc° Gussoni, pevka Nicole VVa.lker Smith in -godalni kvartet Nuovo cpiartetto italiano. , Aleš VValtritsch BLIŽNJI VZHOD / POLOŽAJ JE SKRAJNO DRAMATIČEN ALŽIR / SRHLJIVO OPRAVIČEVANJE Arafat: »Netanjahu nam je napovedal vojno...« Po osmih dneh zaopore ozemelj Palestinci nimajo več potrpljenja »Alah hoče« klanje sovražnikov in izdajalcev islama Islamski integralisti zaklali še 20 žrtev, policija pa 8 integralistov JERUZALEM - Palestinski voditelj Jaser Arafat je v pogovora za izraelski dnevnik Jediot Ahronbt poudaril, da ukrepi proti Palestincem, ki jih je Izrael uvedel po samomorilskem napadu na jeruzalemski tržnici pred osmimi dnevi, pomenijo vojno napoved. »Netanjahu nam je napovedal vojno in mi se moramo pripraviti na tisto, kar bo sledilo. Položaj je zelo resen,« je poudaril Arafat, ki je dodal da pričakuje »strahotno eksplozijo, ki je ne bo uspel nihče ustaviti«. Izrael je po napadu na jeruzalemski tržnici, v katerem je umrlo 15 oseb, uvedel zaporo Zahodnega brega in območja Gaze, s čimer je prekinil palestinsko trgovino in Palestincem onemogočil prihod na delo. Poleg tega je zamrznil izplačilo davka na prodajo in carinskih pristojbin, ki jih je dolgoval Palestincem. Kasneje je Arafat na srečanju s predstavniki izraelske levičarske opozicijske stranke Meretz (na sliki AP) nekoliko omilil svojo dramatično izjavo. Nedvomno pa. je potrpljenje Palestincev na robu obupa, ker po osmih dneh popolne zapore že začenja primanjkovati vsega. Vsi sedaj upajo, da bo današnji prihod Clintonovega odposlanca za Bližnji vzhod Dennisa Rossa preprečil najhujše. Arafata bodri izjava ameriške državne sekretarke Albrightove, naj ne pride do enostranskih pobud in naj se uveljavi načelo ozemlja v zameno za mir. Seveda pa obstajajo razhajanja med Palestinci in Clintonovo administracijo. Clinton že res nasprotuje gradnji židovskih naselij in postopni židovski kolonizaciji arabskega dela Jeruzalema, a ni tako odločen, kot je odločen v podpori izraelskih zahtev po boju proti terorizmu. VVashington še vedno noče slišati, kar do onemoglosti ponavljajo v evropskih prestolnicah, in sicer: da je Izrael s svojimi nesprejemljivimi pobudami kolonizacije soodgovoren za palestinski terorizem. Da bi bila mera polna, ob nedavnem atentatu na zahodnojera-zalemski tržnici Izrael sploh nima dokazov, da so samomorilski atentat zagrešili Palestinci, a kljub temu nad njimi znaša svoj srd. AL2IR - Integralistični teroristi so v alžirskih pokrajinah Tiaret (jugozahod) in Blida (južno od Alžira) poklali dvajset civilistov, medtem ko so varnostne sile v Blidi ubile osem verskih skrajnežev, med njimi tudi voditelja ene od disidentskih frakcij CIA, emira Mustafa Kertalija. Kot običajno časopisje navaja srhljive podro-bnostL pokolov, a je skrajno skopo pri poročanju o policijski akciji, v kateri je bilo ubitih osem integralističnih -teroristov, tako da ni povsem jasno, ali je med njimi tudi ubiti Mustafa Kerta-li, ali pa so ga ubili v neki dragi policijski akciji. Bolj kot ta že skoraj ra-tiski seznam žrtev petletne alžirske državljanske - BLIŽNJI VZHOD / PO SMRTI ŠTIRIH ITALIJANOV IN ENEGA IRCA_________ Prodi se je poklonil žrtvam helikopterja Unifil Vzroki strmoglavljenja niso znani, vsekakor ga ni nihče namenoma sestrelil, a kaj ko so bili v teku spopadi n n...Ji . n ' m* iTTii TEL AVIV, BEJRUT -Predsednik italijanske vlade Romano Prodi se je včeraj v Tel Avivu pred krstami poklonil žrtvam predsinočnjega strmoglavljenja helikopterja mirovnih sil OZN v Libanonu (UNIFIL). Posmrtne ostanke kapetana Antonina Sgroja, poročnika Giuseppe Parisija, marešela Mas-sima Gattija in karabinjerskega apuntata Daniela Fornerja ter Irca Johna Lyncha so namreč včeraj iz južnolibanonske Naku-re prepeljali v Tel Aviv. Včeraj pa je v Bejrut prispela italijanska preiskovalna komisija, ki bo stala ob strani uradni preiskovalni komisiji OZN. Italijansko komisijo vodi general Pasqualino Ver-decchia. Trenutno še vedno ni jasno, zakaj je prišlo do strmoglavljenja. Tako Izrael kot proiranski Hezbolahi izključujejo, da bi helikopter sestrelili. Hezbolahi pa so navedli, da je bilo predsinočnjim v južnolibanonskem tamponskem pasu pod nadzorstvom proizraelskih milic »zelo vroče« in da bi se lahko helikopter po naključju znašel v križnem ognju. Libanonski viri pa ne izključujejo, da je prišlo do okvare. vojne, ki je dosedaj terjala več kot 100 tisoč človeških življenj, pa je srhljivo opravičevanje pokolov v glasilu teroristične skupine CIA Al Dža-maa. V listu Abu Mund-hir, eden od voditeljev integralističnih teroristov zavrača trditve, da izvajajo pokole na slepo, ker je po njegovem ubivanje sovražnikov in izdajalcev dolžnost vsakega pravovernega muslimana. »Ubili bomo od najmlajšega otroka da naj starejšega starca, ker je treba sovražnike islama in " izdajalce zaklati,« je zapisal Mundhir. Po njegovem »uresničujejo le Alahovo in Prerorkovo voljo« in spoštujejo ukaze svojih voditeljev, »naj delajo dobro in naj se borijo proti zlu«. Glede atentatov in nedolžnih žrtvah pa je Abu Mundhir zapisal, da je dovoljeno ubiti tudi nedolžne ženske in otroke, če so ti na kraju, kjer se nahajajo »sovražniki«*. Umrli »nedolžni« so »mučeniki« in Alah bo že poskrbel za pravično plačilo. V »boju proti zlu« pa morajo pripadniki GIA pobiti vse, »ki ne molijo, pijejo alkoholne pijače, jemljejo mamila, so homoseksualci, prešUšniki in spolni izprijenci...« Mundhir je še Alžirce razdelil na tri kategorije, in sicer na tiste, ki so napovedali sveto vojno in se bodo rešili, na tiste ki se z »rokami, govorom in črnilom« borijo proti islamu in na tiste, ki trdijo da so verni, a so »neverniki«, ker zagovarjajo »demokracijo«. Za Mundhirja vse razen borcev za islam čaka smrt. TURČIJA / KER SE BOJIJO VOJSKE Obešenjaški sindrom politikov Bolj kot vrvi bi se morali bati česa drugega, ki je hujše kot vrv ANKARA - Z vojsko skregani turški politiki bblehajo za »obešenjaškim sindromom«. Tako nekako bi lahko ocenili izjave nekaterih politikov, ki so se pojavile v turškem tisku. Tako je nekdanja premierka in nedavna podpredsednica v islamistični vladi Tansu Cil-ler (na sliki AP) večkrat izjavila, da kroži z vrvjo v žepu, ker ji generali strežejo po življenju. Položaj seveda ni tako dramatičen, a lepa Cillerjeva in nekdanja Demirelova miljenka ima dovolj masla na glavi, da-se lahko boji generalov. Podprla je islamistični Refah in z njim ustanovila prvo islamistično republikansko vlado v zgodovini Turčije, ker se je hotela izogniti preiskavi o podkupninski aferi. Ko je vojska začela rušiti islamistično vlado, pa je naivno mislila, da ji bo odkritje Hasana Celala Guzla (voditelja s trnke YDP) o pripravah na vojaški državni udar koristilo. Da je turška vojska golpistična, ve vsak turški vrabec, in ji je zato obešanje na veliki zvon načrtov o vojaškem udaru samo škodilo. Guzel se je za nekaj dni znašel v zaporu, tako da sedaj na ves glas trdi, da je pripravljen iti tudi pod vešala za dobrobit Turčije. O vešalah pa ne govori bivši premier Necmettin Erbakan, ker se jasno zaveda, da je eden redkih turških politikov, ki bi ga generali radi spravili na vešala, če bi to koristilo Turčiji. Turška vojska ni nikoli skoparila z vešali, a je vedno pazila, da ne bi po nepotrebnem ustvarila mučenikov. Ze res, da so leta 1960 po državnem udaru vojaki obesili takratnega premiera Menderesa, a danes se jasno zavedajo integralistične nevarnosti in rušijo verske skrajneže na bolj smotrn in prefinjen način. H REPUBLIKA SRBSKA h Volitve bodo oktobra, Karadžič pa se že boji BEOGRAD, SARAJEVO - Predsednica Republike srbske Biljana Plavšič je na zborovanju v Bileči napovedala, da bodo parlamentarne volitve potekale od 10. do 12. oktobra, je včeraj poročala tiskovna agencija bosanskih Srbov SRNA. . Plavšičeva je 3. julija razpustila dosedanji parlament, v katerem je imela večino Srbska demokratska stranka (SDS), in pozvala k novim volitvam v septembru, vendar pa njeni nasprotniki teh pozivov doslej niso upoštevali. Medtem pa je Mednarodno haaško sodišče predlog nekdanjega voditelja Republike srbske Radovana Karadžiča, da bi se za obtožbe o vojnih zločinih zagovarjal pred sodiščem v domovini, označilo za »čisto propagando«. »Haaško sodišče ne namerava predati Karadžičeve obravnave nobeni drugi ustanovi. Obožbo proti Karadžiču je vložilo haaško sodišče, zato se mora obtoženi tam tudi zagovarjati,« je v Sarajevu danes poudaril tiskovni predstavnik OZN Aleksander Ivanko. Pred tem pa je tudi nemški zunanji minister Klaus Kinkel odločno zavrnil ponudbo voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžiča, da bi se za obtožbe o vojnih zločinih pod nadzorom mednarodnega haaškega sodišča zagovarjal v domovini. »Domnevni vojni zločinci nimajo možnosti, da bi si poiskali sodišča, ki jim ustrezajo,« je v Bonnu poudaril Kinkel. Vodstvo bosanskih Srbov je doslej zavračalo sodelovanje s haaškim sodiščem. Konec tedna pa je ' srbski predstavnik v bosanskem predsedstvu Mom-čilo Krajišnik haaško sodišče povabil v Republiko srbsko na predhodne poizvedbe. (STA/AFP/DPA) NOVICE SV Jemenu ugrabili italijanskega turista RIM - Kot je sporočilo italijansko zunanje ministrstvo so v sredo v Jemenu pripadniki nekega plemena ugrabili nekega italijanskega turista. Oboroženi Jemenci so na cesti med Rado in Amarjev jugovzhodno od glavnega mesta Sanaa prestregli sedem italijanskih turistov, a s seboj so odpeljali samo enega, ki so ga naključno izbrali. Zunanje ministrstvo -je prepričano, da bo Italijan kmalu svoboden, ko se je to zgodilo že večkrat v preteklosti, zadnjič pred desetimi dnevi. Pogajanja za osvoboditev so že v teku, jemenske oblasti pa so zagotovile vso svojo podporo in izključile vsako dejanje, ki bi lahko ogrozilo življenje italijanskega turista. Farnesina ob tem poudarja, da je že aprila svetovala turističnim agencijam, naj ne organizirajo potovanj v Jemen, a je kot kaže naletela na gluha ušesa. Od leta 1993 so jemenska plemena začela ugrabljati tuje turiste, predvsem Francoze in Nemce, tako da so od osrednjih oblasti izsilila razne ugodnosti, ali pa rešila spore. Izstrelili Discovery s »tržaškim« teleskopom VVASHINGTON - Z vesoljskega oporišča Kennedy na floridskem Rtu Canaveral so včeraj .ob 16.41 uspešno izstrelili ameriški vesoljski trajekt Discovery. Na raketoplanu je poleg šestčlanske posadke tudi italijanski ulktraviolični spektrografski vesoljski teleskop, ki so ga načrtovali v Trstu v sodelovanju z obratom Galilei. POKRAJINA / SKLEP O DODELITVI PROSTOROV SINDIKATI / POSEG TAJNIKA CGIL KINO Nov sedež za tečaje Videmske univeize Vselila se bo v osrednji del palače v ulici Diaz Zadeva Setral dokaz, da nimamo pravih podjetnikov Prevladuje finančna logika Pokrajinski svet je na torkovi seji prižgal zeleno luC.za vselitev go-riških'tečajev Videmske univerze v prenovljene prostore nekdanje bolnišnice usmiljenih bratov v ulici Diaz. Sklep, ki pooblašča upravo, da z univerzo podpiše zadevno pogodbo, je bil odobren soglasno. V sklepu je navedenih nekaj osnovnih pogojev, vse drugo pa bo podrobneje opredeljeno v pogodbi. Videmski univerzi bo Pokrajina dala v uporabo osrednji del poslopja in to prostore v pritličju, prvem in drugem nadstropju ter podstrešne prostore. Univerza naj bi’ s prostori razpolagala za dobo dvajsetih let. V breme univerze bodo stroški rednega in izrednega vzdrževanja ter stroški režije (ogrevanje, elektrika, voda, čiščenje itd). V prenovljenih prostorih - zaključna dela so sicer še v teku - naj bi Videmska univerza medila sedež za vse njene dejavnosti v Gorici. Te trenutno obsegajo dva diplomska tečaja (za prevajalce in za operaterje na področju arhivskih in drugih kulturnih dejavnosti), vendar pa že v naslednjih letih napovedujejo nekaj novosti, ki naj bi jih omogočilo prav razpolaganje s primernejšim sedežem. Poleg tega bo v Krminu začel delovati diplomski tečaj za vinogradništvo in vinarstvo. V sklepu pokrajinskega sveta ni posebnih določil glede roka, ko naj bi se univerza vselila v nove prostore. Malo je možnosti, da bi do tega prišlo Prenovljeno poslopje nekdanje bolnišnice Usmiljenih bratov (foto Bumbaca) že v novem akademskem letu. Pogodbo med Pokrajino in Univerzo je treba še dodelati v podrobnostih, počakati pa bo treba tudi na dokončanje del na poslopju. Verjetno se bo zato univerza vselila šele prihodnje leto. Videmska univerza bo zasedla le del prostorov prenovljenega poslppja. V doglednem času bo pokrajinska uprava o.d-ločila tudi glede namembnosti drugih prostorov v sicer precej velikem kompleksu. Nesmotrno bi bilo, ko bi le ti ostali dolgo neizkoriščeni, saj so bila v prenovo poslopja iz sedemnajstega stoletja, ki je v strogem mestnem središču, vložena velika finančna sredstva. Prav zaradi središčne lokacije prostorov najbrž ne bo težko dobiti interesentov. ZDRAVSTVO / VALENTI PRI DEGANU Šele septembra preveijanje perspektiv za novo bolnišnico Za razrešitev dilem okrog možnosti financiranja načrta za novo goriško bolnišnico bo treba počakati vsaj do prvih dni septenibra. Zupan Gaetano Valenti in občinska odbornica za socialno problematiko Marielna Francioso sta se na nekem zborovanju javnih upraviteljev v Vidmu srečala z deželnim odbornikom za zdravstvo Cri-stianom Deganom. Prisoten je bil tudi upravitelj Goriške zdravstvene ustanove Giambattista Ba-ratti, s katerim so se dogovorili, da bodo takoj po povratku z dopusta sklicali sestanek namenjen tehničnemu preverjanju postopka za financiranje že pripravljenega načrta za novo bolnišnično poslopje na sedanjem parkirišču v Ul. Tuscolaho. Sestanka naj bi se udeležili predstavniki Dežele, Goriške občine, Deželne agencije za zdravstvo in Goriške zdravstvene ustanove. S tega srečanja naj bi končno izšla jasna slika možnosti, da se nova bolnišnica sploh sezida. Na tej osnovi naj bi potem konferenca županov v navzočnosti Degana, ki je napovedal udeležbo na seji, odločala, kaj narediti. Pokrajinski tajnik CGIL VValter Papais nam je posredoval daljšo izjavo v zvezi z dogajanjem V tovarni Setral v Romansu, ki jo povzemamo v strnjeni obliki. Papais se ne spušča v podrobnosti afere Setral, kjer namerava lastništvo zapreti en oddelek, odpustiti 32 delavcev in del proizvodnje preseliti v Slovenijo. Togo zadržanje vodstva to-•varne, ki zavrača vsakršno dogovarjanje s sindikati, je za tajnika CGIL povod za širše razmišljanje o špekulativnih prej kot podjetniških logikah nekaterih industrij-cev. Primer Setrala je v tem pogledu zgleden, saj vodstvo podjetja izjavlja, da želi priti do pogajanja s sindikati, ki pa ne sme _ zadevati njihovega “industrijskega plana”. Toda, se sprašuje Papais, o čem naj bi se sploh pogajali, če ne prav o “industrijskem planu”, na osnovi katerega hoče podjetje odpustiti 32 delavcev. Vsako iskanje alternativnih rešitev ne more mimo tega plana. Tako zadržanje podjetja, ki zavrača logiko dogovarjanja, na kateri temelji ves sistem industrijskih odnosov v Italiji, je videti kot povsem brezsmiselno. Problem pa je najbrž drugje, nadaljuje tajnik CGIL in ugotavlja, da sta za rešitev težav Setrala možni dve poti, ena pa izključuje, drugo. Prva predpostavlja industrijske, druga, ki jo je izbralo podjetje, pa zgolj finančne prijeme. V prvem primeru bi bili potrebni posegi na proizvodni ciklus, tehnološko inovativne investicije, boljša izraba proizvodnih sredstev, reorganizacija dela. Sestavni del te industrijske logike, ki bi bila deležna kreditov in podpor, je tudi osebe in njegova poklicnost. Vse to Papais pogreša s strani vodstva tovarne, kije izbralo zgolj logiko finančne špekulacije s prodajo strojev v tujino in izkoriščanem tamkajšnje (zaenkrat še) cenejše delovne sile. Toda, če je to logika vodenja podjetja, ali ima še smisel govoriti o podjetniku, se sprašuje Papais in navaja podoben primer italijanskih “podjetnikov”, ki so se preselili v Albanijo: gnali so jih špekulativni nameni, čim pa so se stvari zasukale, so začelo glasno zahtevati varstvo italijanske vojske in celo ’ odškodnine'od vlade v imenu “nacionalnega interesa”. V takem obnašanju ni zaslediti podjetniške temveč golo finančno špekulativno logiko, ugotavlja Papais. Ko bi vsi"tako razmišljali, bi Italija morala že zdavnaj ostati brez tekstilne, Igdjedelniške ali. jestvinske industrije. V posameznih utemeljenih primerih-, priznava, so sicer določeni prijemi tudi s selitvijo proizvonih dejavnosti in krčenjem delovnih mest nujni. To nujnost pa je treba"ute-meljiti z jasnimi industrijskimi in investicijskimi načrti in jo preveriti v okviru dogovarjanja s sindikati. Za tako zasnovane projekte pa bi bili potrebni pravi podjetniki..., greko zaključuje Papais. NOVICE Poletni praznik v Podturnu Nastop folklorne skupine »Santa Gorizia« bo nocoj ob 20.30 odprl spored šagre v Podturnu, ki jo prireja tamkajšnji Center za ovrednotenje krajevnih tradicij. Sagra se bo nadaljevala vse dni do 17. avgusta z izjemo torka. Ob običajnih prvinah šagre -jedi na žam, pijača, srečelov, ples - gre v sporedu za naslednje dni omeniti tombolo z denarnimi nagradami jutri ob 22.30, v nedeljo od 16. ure dalje pa 22. mednarodno tekmovanje pritrkovalcev. Pokojnine na pošti že v torek Ravnateljstvo poštne službe obvešča, da bodo v prihodnjem tednu, ob upoštevanju praznika velikega šmarna (petek, 15. avgusta) in nato nedelje, 17. avgusta, anticipirah izplačevanje pokojnin, ki zapadejo 15. avgusta. Prvi dan izplačevanja bo že .12. avgusta. Danieleja Pedirodo še iščejo Avstrijska policija nadaljuje z iskanjem 23-letnega Danieleja Pedirode iz Tržiča. Mladeniča, ki se je skupaj z dvema prijateljema odpeljal na tradicionalni praznik piva v Beljak, pogrešajo že od sobote, 2. avgusta. Včeraj so se v akcijo vključili tudi časopisi, ki so objavili mladeničevo sliko. Andrea Spagnolija so operirali Zdravstveno stanje 25-letnega Andrea Spagnolija (na podlagi agencijske vesti smo včeraj zapisali Spagnul) iz Tržiča, ki se je v sredo težko telesno poškodoval na delovnem mestu v ladjedelnici Fin-cantieri v Tržiču, se izboljšuje. V bolnišnici na Ka-tinari, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo, so ga operirali in opravili dodatne izvide za ugotovitev dragih možnih poškodb. KRONIKA / PO NEZGODI NA GRADU Luigi Nanni je včeraj umrl Nadaljuje se preiskava za ugotavljanje morebitnih odgovornosti Nesrečni Luigi Nanni (na sliki), 38-letni predsednik zadruge Multithe-ma, ki upravlja prireditveni šotor na gradu, ni preživel nezgode, ki ga je v nedeljo doletela na delovnem mestu med pripravami na večerni koncert. Včeraj zgodaj zjutraj je njegovo srce prenehalo utripati. Zdravniki so sicer že v prejšnjih dneh obupali, da bi mu rešili življenje. Električni šok, ki ga je doletel med .poskusom pfopravila okvare na žarometu v šotoru na gradu, mu je ustavil srce in s tem prizadel možgane, ki za nekaj dolgih minut, vse do posega reševalcev, niso dobivali več kisika. Zaradi tega Nanni po sprejemu v oddelek za oživljanje v splošni bolnišnici ni več prišel k sebi, možganske funkcije pa so bile zelo okrnjene. Teh nekaj dni je ostal pri življenju zaradi odpornega organizma in le s pomočjo zdravst- venih aparatur. Nannijeva smrt, ki je globoko prizadela kolege in številne znance med organizatorji kulturnih prireditev na gradu, bo verjetno Se povečala skrb preiskovalcev, ki "ugotavljajo vzroke in more- bitne odgovornosti za nesrečo. Prireditveni šotor, ki je last Občine, ostaja zapečaten po nalogu sodstva, kar pre-, prečuje tudi delovanje poletne diskoteke na bližnjem stolpu grajskega obzidja. Vnesreči umri delavec iz Poljana V bolnišnici v Portogruaru je včeraj zjutraj umrl 3 2-letni Francesco Devivo iz Poljana, ulica Terza Armata,. delavec v tržiškem podjetju Adriaplast. Bil je težko ranjen v prometni nesreči, ki se je pripetila v bližini Lugugnane v pokrajini Treviso. Avtomobil znamke volkvvagen passat, v katerem sta še peljala tudi 32-letni Marco Clapiz iz Ronk in 21-letni Massimo Valle iz Tržiča,, je trčil v drevo ob cesti ter zagorel. Trojica se je, po do zdaj razpoložljivih vesteh, peljala iz Jesola proti Lugu-gnani. Poškodbe so bile za Deviva usodne, medtem ko sta Clapiz in Valle utrpela samo lažje telesne poškodbe. GORICA VUTORIA 1 in 3 Zaprto zaradi dopusta. . CORSO Zaprto. OBVESTILA URAD ZSKD GORICA bo zaradi dopusta zaprt od 11. do vključno 14. avgusta. SEKCIJA VZPI DOL-JAMLJE in KD KRAS DOL-POLJANE prirejata sestanek v torek, 12. avgusta, ob 20.30 v bivši šoli v Dolu, v zvezi s proslavo ob 20. letnici odkritja spomenika padlim v NOB iz Dola. Na sestanek so vabljeni tudi člani gospodarske zadruge Dol. SGZ obvešča, da zakonski odlok o odpadkih podjetniške dejavnosti nalaga gradbenim podjetjem obvezo vodenja posebnega registra odpadkov (“Registro rifiuti speciali”), ki ga je treba po overovitvi na Registrskem uradu ažurničati tedensko. Zainteresirana podjetja naj se zglasijo na Goservisu (ul. Roma 20, tel. 537386). PO ZSSDI za Goriško sporoča, da so uradi združenja zaprti zaradi dopusta do vključno 24. avgusta. SPDG obvešča, da je še nekaj prostih mest za dvodnevno bivanje v planinskem domu Glažuta na Pohorju, ob velikem šmarnu. Posebej priporočajo udeležbo družinam z otroki. Prijave pri Lo-redani (tel. 21417). KMEČKA ZVEZA Gorica vabi kmetovalce, ki jim je zapadlo dovoljenje za nakup fitofarmacevtskih sredstev I. in H. razreda, naj se-javijo na sedežu zveze v ul. Malta, 2, tel. 531644 od 8. do 13. ure ali na podružnici v Doberdobu od 8. do 10. ure ob petkih, ker bo KZ pripravila vrsto tečajev za pridobitev omenjenega dovoljenja. Izpiti bodo predvidoma konec septembra letos. a PRIREDITVE CERKVENI SVET VRH SV. MIHAELA - GABRJE vabi na praznovanje sv. Lovrenca v nedeljo, 10. avgusta v domači cerkvi na Vrhu sv. Mihaela. Ob 10.30 slovesna maša s petjem, pritrko-vanjem in procesijo. Po maši bo družabnost pred cerkvijo. B_______________BLEI! SPDG priredi v nedeljo, 10. avgusta, izlet na Co-glians (2.780 m). Prevoz z lastnimi sredstvi. Hoje do vrha bo približno pet ur. Manj utrjeni planinci si lahko privoščijo izlet in počitek v koči Marinelli (2 uri od izhodišča). Dostop do te postojanke je razmeroma lahek. Odhod s parkirnega prostora pri Rdeči hiši ob 5.30. □ lekarTIe DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, C. Italia 89, tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU" AL REDENTORE, Ul. DC Giugno 36, tel. 410340. POGREBI Danes: 10.30, Angela Bat-taglia vd. Facchinetti iz bolnišnice Janeza od Boga v Tržič. ATLETIKA / SVETOVNO PRVENSTVO V ATENAH NOVICE Sidotijeva je v hoji na 10 km Italiji prinesla prvo zlato kolajno Višek šestega tekmovalnega dne pa je bil finalni tek na 110 m z ovirami, kjer je prvak Johnson le za dve stotinki zaostal za svetovnim rekordom ATENE - »Žepna« izdaja atletinje Annarita Sidoti (150 cm, 42 kg) je šesti dan svetovnega prvenstva Italiji prinesla prvo kolajno, in to zlato. Mala Siciljanka je prepričljivo slavila v hoji na 10 kilometrov in na cilju ni skrivala svojega veselja. Ce vemo, da je bila v začetku Sidotijeva določena v reprezentanco le kot rezerva, potem je razumljivo, da je bilo njeno veselje še večje, pa tudi solz sreCe pred kamerami ni manjkalo. Zlato kolajno je nova svetovna prvakinja posvetila Rosselli Giordano, katera bi morala biti na njenem mestu, toda poškodba ji je preprečila nastop in odprla pot Sidotijevi do svetovnega naslova. Srebrno kolajno je osvojila Ru- sinja Olimpijada Ivanova, bron pa Belorusinja Olga Kardopolceva. Uspeh Italije je s šestim mestom dopolnila še Eriča Alfridi. Nasploh je bil šesti dan v znamenju hitre hoje. Že zgodaj zjutraj so se namreč na pot podali moški, ki so se pomerili na 50 kilometrov. Slavil je Poljak Robert Korze-niovvski, ki je bil skupaj s Spancem Garcio (srebrna kolajna) eden glavnih favoritov za zlato. V italijanskem taboru je bil najboljši Arturo Di Mez-za, ki je osvojil osmo mesto, nekoliko pa je za pričakovanji zaostal Gio-vanni Perricelli, ki naj bi imel po mnenju nekaterih celo možnosti za kolajno. Toda na koncu se je moral zadovoljiti s 14. ATLETIKA / PRVI PRIMER DOPINGA Svetovni prvak v metu krogle Bagač užival nedovoljena poživila Zlato kolajno bo tako dobil Američan Godina - Bagač pred leti že »pozitiven« ATENE - Na atletskem svetovnem prvenstvu v Atenah je prišlo do prvega doping škandala. Pri zmagovalcu v suvanju krogle Ukrajincu Aleksandru BagaCu (na sliki AP) so našli sledove jemanja nedovoljenega poživila efedrina. Bagaca so diskvalificirali, tako da bo zlato medaljo naknadno dobil svetovni rekorder American John Godina, srebro bo pripadlo Nemcu 01iweru-Swe-nu Budni, bron pa še enemu Američanu O.J. Hunterju. Ob zlati kolajni je Bagač izgubil tudi denarno nagrado v višini 60.000 dolarjev, ki jo dobi vsak svetovni prvak. Suspendiran pa ne bo, ker je mednarodna atletska zveza spremenila pravilnik v zvezi z jemanjem nedovoljenih poživil in ga prilagodila pravilniku MOK, ki za nekatere primerje jemanja poživil ne predvideva prepovedi nasto- " pana za določen Cas. Pravilnik IAAF je bil spremenjen 30. julija in Ce bi še veljal, bi BagaC dobil tudi trimesečno prepoved nastopanja. Tako pa v teroji lahko tekmuje že jutri... BagaCa so v Atenah že drugič odkrili pri jemanju nedovoljenih poživil. Leta 1989 je pred evropskim prvenstvom jemal testosteron, za kar je bil kasneje kaznovan z dvema letoma prepovedi nastopanja. Leta 1993 je na svetovnem prvenstvu naknadno osvojil bronasto medaljo, potem ko je bil z odvzemom medalje zaradi enakega razloga kot letos on kaznovan American Mike Stulce. BagaC pa ni edini, ki je jemal nedovoljena poživila. Efedrin so odkrili tudi pri francoskemu tekaCu na 400 metrov ovire Pascalu Mara-nu in pri kazahstanski tro-skokašici Oksani Zelinskaji. mestom, od bronaste kolajne pa ga je ločilo več kot 9 minut. Italijanska atletika je včeraj torej le pričakala svetle trenutke. Zlati kolajni Sidotijeve je treba namreč dodati še osmo mesto Maffeisove v metu diska in pa zanesljivi uvrstitvi Mayeve v finale skoka v daljino in Roberte Brunet v finale jutrišnjega teka na 5000 metrov. Višek šestega tekmovalnega dne je bil nedvomno finalni tek na 110 m ovire, kjer je American Allen Johnson s Časom 12.93 za pičli dve stotinki zaostal za svetovnim rekordom. Srebro je osvojil Britanec Ciollin Jackson, bron pa Slovak Ivan KovaC. Sloveniji pa je včerajšnji dan prinesel še eno razočaranje. Od Anje Valant sicer ni bilo mogoCe pričakovati, da preskoči kvalifikacijsko normo za finale, ki je znašala 670 cm, saj njen osebni rekord znaša 649 cm. Toda Va-lantova je skakala slabo in dosegla samo 577 cm. V njeni kvalifikacijski skupini je skakala tudi branilka svetovnega naslova Italijanka Fiona May, ki se je seveda uvrstila v finale, kot dvanajsta pa je skokom 659 cm v finale prišla nova svetovna pr- Johnson (desno) je za dve stotinki »zgrešil« svetovni rekord Današnji spored 16.30: pahca (M), kval. 16.45: disk (M), kval. 17.00: višina (Z), kval. 17.45: troskok (M), finale 18.05: 200 m (Z), finale 18.20: 200 m (M), finale 18.40: 800 m (M), finale 19.00:400 ovire (Z), finale 19.20:4x100 m (Z), polf. 19.45: 5000 m (M), pob. vakinja na 100 metrov Američanka Marion Jones. Slovenska atletika naj bi danes in jutri končno prišla bolj v ospredje. Danes bo v kvalifikacijah v skoku v višino nastopila Britta BilaC, jutri pa bo začela tudi Brigita Bukovec v teku na lOOm z ovirami. Obe bi se morali uvrstiti v finale, kjer se še posebej od Bukovčeve pričakuje tudi kaj vec. VČERAJŠNJI FINALNI IZIDI Hoja, 50 km: 1. Robert Korzeniovvski (Pol) 3:44:46, 2. Jesus Angel Garcia (Spa) 3:44:59, 3. Miguel Angel Rodriguez (Meh) 3:48:30, 4. Išutkin (Rus) 3:50:04,...8. Di Mez-za (Ita) 3:51:33 itd. Hoja 10 km, ženske: 1. JADRANJE / SP V RAZREDU EVROPA Po petih regatah Bogatčeva deveta V vodah San Francisca v teh dneh poteka svetovno jadralno prvenstvo v razredu evropa. Zamejsko jadranje v dresu italijanske reprezentance kot že velikokrat doslej zastopa jadralka Tržaškega pomorskega kluba Sirena Arianna Bogateč. Ob njej je v ekipi Itafije pri dekletih še Sarah Barbarossa, pri moških pa sta v tem razredu Davide Fontana in Francesco Mongelb. Slovenija v razredu evropa na tem SP nima predstavnikov. Tako pri moških kot pri ženskah so doslej izvedli pet kvalifikacijskih preizkušenj, od katerih so Črtah najslabšo uvrstitev. BogatCeva (na sliki) je po petih regatah na devetem mestu, pri Čemer je najbolje jadrala v četrti regati, ko je osvojila prvo mesto. V prvi regati je bila deveta, v drugi dvanajsta, v tretji petnajsta in v peti dvajseta. Ta rezultat je tudi Črtala v kvalifikacijah. Druga italijanska predstavnica Sarah Barbarossa je v kvalifikacijah osvojila 32. mesto, najuspešnejša pa je bila v peti regati, ko je bila mesto pred Arianno. Evropska prvakinja Nizozemska Margriet Matthijsse je tudi v San Franciscu potrdba izvrstno formo in je bila v kva-hfikacijah najboljša med 73 jadralkami, čeprav ima enako število točk tudi drugouvrščena Danka Kristine Roug. Obe imata po 7 točk, toda Nizozemka je bila v petih regatah kar trikrat najhitrejša, Danka pa samo enkrat. Na tretjem mestu je Angležinja Shir-ley Robertson s 16 točkami, BogatCeva pa jih ima 37. Pri moških je bil v prvih petih regatah prepričljivo najboljši Francoz Laurent GuiUemette, pred Norvežanom Ma-riusom Karsenom in Dancem Jesperjem Me-lingom. Od obeh Italijanov je Davide Fontana peti (34 točk), Francesco Mongelb pa trideseti. Annarita Sidoti (Ita) 42:55, 49; 2. Olimpijada Ivanova (Rus) 43:07, 63; 3. Olga Kardopolceva (Blr) 43:30, 20 itd. Met diska (Z); 1. Beatri-ce Faumuina (Nzl) 66, 82; 2. Elina Zvereva eBb) 65, 90; 3. Natalija Sadova (Rus) 65,14; 4. Korotkevic (Rus) 63, 02;...8. Maffeis (Ita) 61,40. Met krogle (Z); 1. Astrid Kumbemuss (Nem) 20, 71; 2. Vita pavbc (Ukr) 20, 66; 3. Stepahanie Storp (Nem) 19, 22; 4. Huang (Kit) 19, 15; 5. Pri-ce-Smith (ZDA) 19, 00 itd. HOm ovire: 1. Allen Johnson (ZDA) 12, 93; 2. Collin Jackson (VB) 13, 05; 3. Ivan KovaC (Sik) 13, 18; 4. Schvvathoff (Nem 13, 20, 5. Philibert (Fra) 13, 26 itd. NOGOMET/DREVI V Vidmu Udinese, Juventus in Inter VIDEM - Drevi ob 20.15 se bo na videmskem stadionu Friuli začel nogometni turnir »Bina Moretti«, na katerem se bodo v treh srečanjih po 45 minut pomerili Udinese, Juventus in Inter, ki pa bo nastopil brez novega superzvezdnika Ronalda, ki ima obveznosti z brazilsko državno reprezentanco. Toda kljub 'temu izvrstnih igralcev ne bo manjkalo, za videmskega trenerja Zac-cheronija pa bosta hiter in Juve predstavljala zelo dober test za ugotovitev, v kakšni meri se lahko Udinese kosa z »velikanoma« italijanskega nogometa. Zanimanje pri gledalcih je veliko, saj so v predprodaji že prvi dan prodali vec kot deset tisoC vstopnic. Tisti, ki si turnirja ne bodo ogledali v živo, pa lahko računajo na neposredni TV prenos po Itaha 1 z začetkom ob 20.05. Danes proste vožnje pred veliko nagrado Madžarske BUDIMPEŠTA - Danes bodo na sporedu proste vožnje pred nedeljsko veliko nagrado Madžarske v formuh ena. Gre za enajsto preizkušnjo za svetovno prvenstvo, ki bo prav gotovo potekala v znamenju dvoboja med Michaelom Schumacherjem in Jacquesom Villeneuveom. Nemec (Ferrari) ima deset točk naskoka. Na vozilih bodo spet reklame za cigarete. Na Madžarskem namreč ni zakonov, ki bi prepovedovali reklamiranje kajenja in tobačnih izdelkov. Pete Sampras zlahka naprej ONCINAITI - Prvi nosilec teniškega turnirja z nagradnim skladom 2, 3 milijona dolarjev v Cincinnatiju American Pete Sampras se je brez težav uvrstil v tretji krog. V svojem uvodnem srečanju je s 6:2 in 6:4 premagal rojaka Justina Gimelstoba. Uspešni so bili tudi drugi nosilec American Michael Chang, ki je v enem od zanimivejših dvobojev drugega kroga v treh nizih premagal Južnoafričana Wayna Ferreiro, tretji nosilec Hrvat Goran Ivaniševič, ki se je precej namučil s Kanadčanom Danielom Nestorjem, zmago si je namreč zagotovil Sele v podaljšani igri tretjega niza, peti nosilec Avstrijec Avstrijec Thomas Muster, ki se je oddolžil Francozu Fabricu Santoroju za poraz na prejšnjem turnirju v Montrealu, prav tako pa se je za poraz v polfinalu Montreala Američanu Chrisu VVoodruffu maščeval sedmi nosilec Rus Jevgenij Kafelnikov. Hingisova melje nasprotnice MANHATTAN BEACH - Švicarka Martina Hingis samo še povečuje svoj rekordni dosežek v številu zmag v letošnji sezoni. V drugem krogu turnirja v Manhattan Beachu je gladko s 6:2 in 6:2 v 59 minutah opravila s Francozinjo Ann-Gaelle Sidot, kar je že njena 55. letošnja zmaga. Mnogo veC težav je imela druga nosilka Američanka Monika Seleš, ki je za zmago s 7:6, 6:7 in 6:3 nad Francozinjo Sabrine Testud potrebovala kar dve uri in 23 minut. Pri 35 stopinjah Celzija je Francozinja že vodila z 1:0 v setih in pri rezultatu 5:3 v drugem servirala za zmago, vendar se je Seleševi vendarle uspelo vrniti in na koncu celo zmagati. Kar je uspelo Američanki, pa ni uspelo tretji nosilki Juž-noafticanki Amandi Coetzer. Potem ko se je ji letos kar na osmih turnirjih uspelo uvrstiti najmanj v polfinale, se je tokrat morala posloviti že v drugem krogu. Gladko s 6:1 in 6:3 jo je premagala zmagovalka tega turnirja leta 1994, Američanka Amy Frazier. Izlet SPOT na Polinik: odhod iz Sesljana ob 6.2(1 in ne ob 6 JO V vabilo na izlet SPDT na Polinik se je vrinila neljuba napaka. Pomotoma je bilo namreč zapisano, da je odhod avtobusa izpred trgovine Terčon v Sesljanu ob 6.50, medtem ko je pravilna ura odhoda iz Sesljana ob 6.20. Odhod iz Trsta pa je kot rečeno ob 6.00 s Trga Oberdan. KOnjSkO CHrkO piše: Giorgio Plettersech 1. dirka (Cesena): Tinak Mo (X) zasluži vlogo favorita, toda lepe možnosti imata tudi Top the gan (2) in Titan dra (1); 2. dirka (Cesena): Piti di Casei (1) lahko ponovi nedavni uspeh, opozarjamo pa še na Picolit jeta (X) in Ribe-curt ela (2); 3. dirka (Rim): Rivoli as (2) je v nižji kategoriji obvezen favorit, paziti pa bo moral na Nividenda (X) in Pre-stigia dl (1); 4. dirka (Montegiorgio): Sanglot di Rosa (2) je imel zadnjic smolo, zato bo skušal tokrat za vsako ceno zmagati. V formi sta tudi Padria Lod (X) in Robert de Niro (1); 5. dirka (Follonica): Rio de Janeiro (X) je zelo hiter, opozarjamo pa še na Slin Again (1) in Richmonda (2); 6. dirka (Treviso): Out Belg (2) ima dober štartni položaj, nekaj možnosti pa imata tudi Pacurio (1) in Simpatikus (X). Dirka tris Montegirogio ob 23.00 Naši favoriti: 19. Rasiafor-te, 12. Solti, 15. Parker; dodatek za sistemiste: 14. Palo, 16. Rolex ok, 1. Rock and roli. 1. — prvi X drugi 12 2. — prvi 1 drugi X2 3. — prvi 2 drugi XI 4. — prvi 2 drugi XI 5. — prvi X drugi 12 6. — prvi 2 drugi XI Obvestila MOŠKI ROKOMETNI ODSEK SK KRAS obvešCa vse rokometaše in tiste, ki bi se želeli ukvarjati s to panogo, da bo prvi trening s skupnim sestankom v Zgoniškem športno kulturnem centru v ponedeljek, 18. avgusta, ob 19. uri. PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN in SZ SLOGA vabita na turo po Triglavskem narodnem parku: iz planine Blato na planino pri Jezeru ter vzpon na Ticarico, v nedeljo, 10. t.m. Za vpis in informacije tel. št. 208373 - Luciano in 226283 - Viktor. 1__________TRAGIČEN OBRAČUN___ Letos že enajst mrtvih v slovenskih gorah LJUBLJANA - Letos so gore zahtevale že 11 življenj, kar pomeni štiri žrtve manj kot v istem obdobju lani. Število nesreč v gorah je doslej sicer nižje kot lani, vendar je treba upoštevati, da je primerjava z letom 1996 varljiva, saj je lani število nesreč moCno preseglo 10-letno povprečje, je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik Planinske zveze Slovenije (PZS) Andrej Brvar. Največ reševalnih akcij v gorah je ob lepem vremenu, ker ljudje kljub dobri opremi še vedno precenjujejo svoje zmogljivosti. V primerih malomarnosti bo Gorska reševalna služba Slovenije (GRS) zaCela svoja posredovanja zaračunavati, saj so težave z lastnim financiranjem, tudi zaradi neusklajenosti z ministrstvom za zdravstvo, velike, ugotavlja načelnik GRS Danilo Skerbinek. Za družine ponesrečenih reševalcev, predvsem za najožje sorodnike ponesrečencev iz Okrešlja, bodo pri PZS ustanovili sklad, s katerim jim bodo denarno pomagali. Kot ugotavljajo v GRS, največ reševanj opravijo v vrvni tehniki, manj pa s helikopterjem Slovenske vojske ali policije. NajveC dela imajo na območju Kranjske Gore, kjer so letos opravili že 14 reševalnih akcij oziroma 663 reševalnih ur, veliko reševanj pa opravijo tudi na območju Bohinja in Bovca. Najpogostejši vzroki nesreč v gorah so še vedno zdrsi, do katerih pride predvsem zaradi neprimerne obutve, ter mokra zemlja, ki onemogoča normalno hojo. GRS je v sodelovanju s policijo letos opravila že 25 reševalnih posegov, Slovenska vojska pa jim priskočila na pomoč šestkrat. V obeh primerih gre za helikopterska posredovanja. Ob tem velja posebej poudariti, da se pojavlja problem neurejenih pristajalnih ploščadi ob slovenskih bolnišnicah, kar povečuje Cas dostopa do nujne zdravniške pomoči. Po zakonu o državni upravi bi sredstva za sanitetno opremo in zdravnike moralo zagotoviti ministrstvo za zdravstvo, vendar pri GRS ugotavljajo, da teh sredstev ne dobijo, kar zmanjšuje učinkovitost reševalnih akcij in s tem povečuje odzivni Cas reševalcev, ki v povprečju še vedno traja uro in 15 minut. "Statistika kaže malo boljše rezultate, vendar mislim, da je treba kaj storiti, da bo sporočilo o nesreči prišlo cimprej na pravo mesto. To bo najtežje, Ce se bomo v gore podali sami, Ce ne bomu nikomur povedali, kam gremo, in se ne bomo vpisovali v vpisne knjige, " je povedal Danilo Skerbinek. Odzivni Cas reševalcev za gorske obiskovalce, ki hodijo po poti je uro in 54 minut, za hojo po brezpotju uro in eno minuto ter za plezanje uro in 45 minut. "Zadnja večja nesreča pred Okrešljem je bila leta 1942, zato smo o pomoči družinam ponesrečenih reševalcev zaceli resno razmišljati šele zdaj, " je povedal Častni načelnik GRS Bine Vengus in dodal, da treba 16 otrokom, ki so zaradi nesreč v gorah ostali brez očetov, pomagati, da si bodo laže uredili življenje.(STA) FURLANIJAJUUJSKA KRAJINA OPČINE TRST Festival operete Gledališče Verdi Danes, 8. t. m., ob 20.30 tango-drama »Mi-longa Boulevard«, predstava Mariachiare Michieli in Marca Castellanija. Nastopila bosta Nueva Compania Tangueros ob spremljavi Orgueste Color Tango. Ponovitvi jutri, 9. t. m., ob 20.30 in v nedeljo, 10. t. m., ob 18. uri. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi, urnik: 9-12, 16-19 (tel. 6722500); v teku je predprodaja vstopnic za opereto »Milonga Boulevard«. Miramarski grad - Luci in zvoki V ponedeljek, 11. t. m., ob 21.00 in ob 22.15 »Miramarski cesarski sen«. Triestestate - Grad Sv. Justa V torek, 12. t. m., ob 21. uri kabaretni večer s skupino I Papu »Le mucche hanno tanta pa-zienza«. Triestate Kino: v nedeljo, 10. t. m. premiera filma Antonia Avatija »Ti amo Maria«. Pri cerkvi Danes, 8. t. m., ob 21. uri de Filippova »Filo-mena Marturana« dramaturška priredba in režija Mario Uršič. Nastopata Miranda Caha-rija in Livio Bogateč. Predstava v tržaškem narečju. Jutri, 9. t. m., ob 21. uri predstava v slovenščini. DEVIN Trg pred cerkvijo V ponedeljek, 11. t. m., ob 21. uri bo na sporedu de Filippova »Filomena Marturano« v italijanski verziji. Režija Mario UršiC. Nastopata Miranda Caharija in Livij Bogateč. VIDEM Železniška postaja: danes, 8. t. m., ob 21.30 »Merima« v izvedbi Zadruge Bonavventura. Torre di Santa Maria: danes, 8. t. m., ob 15. uri »Edipo« v izvedbi gledališča Teatro dei Lemming. KOROŠKA CELOVEC Pri Joklnu: danes, 8. t. m., ob 20. uri predavanje z diapozitivi o Bosni. MARIJA NA ZIUI Farna cerkev Jutri, 9. t. m., ob 20. uri koncert Donskih kozakov - sakralne pesmi ruske pravoslavne Cerkve in ruske narodne. BOROVLJE Pri Cingelcu na Trati: v nedeljo, 10. t. m., ob 18. uri gledališka predstava »Divji lovec«. VOBRE Na gradu: jutri, 9. t. m., ob 20.20 premiera igre »Der Liebe Augustin«. LOČE Farna dvorana: jutri, 9. t. m., ob 20.30 koncert baročne glasbe. RADIŽE Pred kulturnim domom: v nedeljo, 10. t. m., ob 9.30 farni praznik. Prihodnji torek v Bovcu simpozij o Soški fronti GLASBA BOVEC - Založba Nova revija, Slovensko panevropsko gibanje in Socialdemokratski narodni forum bodo v torek, 12. avgusta, v Bovcu pripravili simpozij o Soški fronti. Vodil ga bo dr. Janez Peršič, ob njem pa bo na simpoziju sodelovalo še sedem slovenskih zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, ki se ukvarjajo z omenjeno problematiko. Nova revija bo prispevke s simpozija kasneje izdala tudi v zborniku. 25. oktobra letos bo namreč minilo 80 let od preboja Soške fonte, imenovanega tudi "Čudež pri Kobaridu", ko je avstrijska vojska s pomočjo nemške armade prebila italijansko obrambno črto. V vseh bitkah ob dolini reke Soče je med prvo svetovno vojno umrlo približno 1.300.000 ljudi, med njimi veliko Slovencev. Omenje- na fronta je vtisnila močan pečat temu delu slovenskega ozemlja, imela pa je tudi precejšen vpliv na življenje tamkajšnjega civilnega prebivalstva. O Soški fronti, ki je trajala dve leti in štiri mesece, je v slovenski strokovni literaturi z izjemo osnovnih podatkov, kot pravi dr. Peršič, le malo podrobnejših zapisov. Več jih je v avstrijski, nemški in italijanski literaturi, kjer pa je mogoče najti precej različne interpretacije. Janez Peršič bo na simpoziju predstavil Posočje kot mejno deželo, Petra Svoljšak bo govorila o italijanski okupaciji Posočja (1915-1917), Drago Sedmak o izrednem stanju v avstrijskem zaledju, Simon Kovačič pa o bojni morali italijanskih vojakov leta 1917. Naslov prispevka Aleksandra Lavrenčiča bo Dnevnik slovenskega vojaka, Janez Švajncer bo predstavil preboj pri Kobaridu (25. oktobra 1917), Damjana Fortunat-Cernilo-gar ho govorila o odnosu bojujočih se strani do kulturne dediščine, Tomaž Ovčak pa o evidentiranju in varovanju spomenikov Soške fronte. Temeljna namena simpozija - v okviru katerega bo obisk muzeja o Soški fronti v Kobaridu, predvajali pa bodo tudi devet-minutni nemi, vojaško-pro-pagandni film iz avstrijskega vojnega arhiva o italijanskem napadu na Gorico - sta priprava na mednarodni simpozij, ki naj bi ga ob 80. obletnici konca prve svetovne vojne pripravili prihodnje leto ter poziv slovenski vladi, da bi tudi slovenskim vojakom na Soški fronti postavili spomenik. (STA) V prvem polletju prispelo v Slovenijo 50 milijonov oseb LJUBLJANA - V letošnjem prvem polletju je v Slovenijo po kopenskih, zračnih in morskih poteh prispelo 51,2 milijona potnikov, kar je za desetino več kot v enakem obdobju lani. Kot ugotavlja državni statistični urad, je največ, 97,1 odstotka vseh potnikov v Slovenijo dopotovalo po cestah. Junija je cestne mejne prehode prečkalo dva odstotka manj potnikov kot maja ter za sedem odstotkov več kot junija 1996. Število prispelih potnikov se je v obeh primerjavah povečalo na meji z Avstrijo (za tri odstotke : oz. za desetino) in s Hrvaško | (za pet oz. tri odstotke). V letošnjem prvem pol- \ letju so se v cestnem mej- | nem blagovnem prometu v j primerjavi z enakim ob- | dobjem lani povečali izvoz, s uvoz in tudi tranzit blaga. j FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Sartorio (Largo Papa Giovanni xxm, 1) v torek, 12. t. m., ob 20.30, ob 21.30 in ob 22.30 bo v okviru pobud »Musei di sera« (podaljšan urnik za ogled muzejev) na sporedu koncert japonskih ljudskih pesmi. Nastopil bo bariton Ikuo Matsuyama, na klavir ga bo spremljala Elisabetta Buffulini, recitatorka Maddalena Lubini. Poletje pri Sv. Ivanu Danes, 8. t. m., ob 21. uri bo v parku bivše umobolnice, v baru »II Pošto delle Fragole«, nastopil ansambel blues glasbe Dottor Kama-sio Blues Band Miramarski grad Danes, 8. t. m., ob 21. uri koncert VViener Ensamble. ZGONIK Poletni večeri v zgoniski občini V sredo, 20. t. m. bosta v Repnicu - pri Štukljevih na št. 11 nastopila violinist Alessan-dro Simonetto in harmonikas Roberto Daris s ciganskimi melodijami in ritmi. MILJE Kiwi kiosk - Nabrežje Venezia Danes, 8. t. m., ob 21. uri bo skupina »Molotov« predstavila svoj demo »Primo fiore«, ki ga sestavljajo skladbe zvrsti noise, psihede-lije, progresivnega rocka in punka. RAZSTAVE PISMA UREDNIŠTVU 0 Kulturnem domu, SSG, dolgovih in najemninah Z neporavnanimi dolgovi in iskanjem možnosti za Cim manj boleC začetek prihodnje sezone sedim sam v Kulturnem domu, še zadnji uslužbenci so odšli na zaslužen dopust brez zasluženega plačila (zadnje smo prejeli za april), pred mano pa vaš list od 2. t.m. s pismom, ki bi zbudilo nasmeh, ko ga ne bi podpisal predsednik, ki ima opraviti s proračuni in obračuni Glasbene matice. Kot odvetnik dr. Stoka spretno iztrže in zajaše najemnino, da se zavedeni bralci upravičeno sprašujejo, kaj je s tem našim nebodigatreba gledališčem. Ali pa je morda spregledal stališče predsednika SSG? Dr. Dolhar je med drugim zapisal, da »je Kulturni dom že pred desetimi leti bremenil SSG za 365.000.000 (tristopetinšestdeset milijonov) letno, najmanjša nujna popravila zadnjih sezon pa prav tako zahtevajo desetine in desetine milijonov«, ki jih seveda krije gledališče, kot je krilo od leta 1987 do 1995 nad 650 milijonov za najnujnejša obnovitvena dela in obresti! Kar je SSG vložilo v Kulturni dom vsaj za trikrat ali štirikrat presega dolg do Nepremičninske družbe Dom. Tudi se mi ne zdi pošteno, ne do bralcev ne do SSG, navajati 2 milijona lir za koncert, ker Četrtina gre neposredno gasilcem, kar pa dobi gledališče, je predvsem z., storitve (vratar, odrska tehnika, po novem 2 električarja, reditelji, luč, gretje, čiščenje in še kaj). Dvorana ima 550 sedežev in varnostni ukrepi (in z njimi stroški) so temu primerni, ne gre na število obiskovalcev, ki pri odločitvi GM za selitev treh koncertov v Ul. Coroneo ni nepomembno. To potrjuje nujnost čimprejšnje prenove male dvorane v KD, ki bi bila primerna za veliko večino naših prireditev. Najemnina zanjo gotovo ne bi bila višja od drugih dvoranic v mestu. Resnični sogovornik Nepremičninske družbe v zvezi Kulturnim domom v Trstu ni SSG, ampak celotna manjšinska skupnost. To je že jasno povedal predsednik Dolhar, ki je tudi poudaril, da je gledališče »še ta hip pripravlje- no odstopiti skrb za Kulturni dom kateremukoli resnemu interesentu«. Je to Glasbena matica? Sam mislim, da bi upravni svet takoj odobril to možnost, z veseljem pa bi jo pozdravili vsi uslužbenci, saj bi jim brez tega bremena lahko poravnali ne samo majske plače, ampak tudi junijske, julijske in verjetno celo za avgust. Pa brez zamere! Miroslav Košuta ravnatelj SSG Odgovor na pismo Predsednika GM Vsem uporabnikom Kulturnega doma je dobro znano, da niso nikoli ničesar plačevali družbi DOM za uporabo prostorov. Oddajanje prostorov Kulturnega doma v Trstu tretjim, in s tem v zvezi določanje plaCila za njih uporabo, je v pristojnosti Slovenskega stalnega gledališča, pri čemer naša družba ni seznanjena ne glede višine omenjenih plačil in ne glede uporabnikov samih. Predsednik upravnega sveta Družbe DOM Darko Košuta g FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA I Tr»OT Miramar - Skulptura v parku: na ogled je j razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, v organizaciji Trgovinske zbornice, trž. turistične ustanove, Studia Bassanese Združenja Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Miramar - Konjušnica: do 30.11. je na ogled velika razstava o zgodovini Dačanov. Obiščete jo lahko vsak dan od 9. do 19. ure. Muzej Revoltella: do 31.8. je ob 90-letnici | umetnika Lojzeta Spacala odprta velika raz-1 stava. Urnik ogleda: ob delavnikih (razen ob I torkih) 10-13, 15-0.1, ob nedeljah 18:0.1. Muzej Sartorio (Largo Papa Giovanni XXIII, 1): na ogled je starodavna japonska grafična umetnost. Umik: vsak dan (razen ponedeljka) od 9. do 19. ure, ob torkih in sredah tudi od 20. do 24. ure. Mestni naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): do 31.8. je na ogled razstava »Znanost med fantazijo in realnostjo«- stare knjige iz knjižnice mestnega naravoslovnega muzeja«. BAZOVICA | Bazovski dom: od 9. do 17. t. m. bo razstavljal Luciano Plehan (vsak dan od l7.30 ' do 20.30). SESUAN Razstavna dvorana na sedežu letoviščarske ustanove: do 21. t. m. je na ogled razstava »I Torcolieri«, skupine rezbarjev »Bottega del I Tintoretto« iz Benetk. MIUE : Razstavna dvorana na sedežu letoviščarske ustanove: do 17. t. m. razstavlja Maria Grazia | Detoni Campanella. VIDEM Folkest Mednarodni festival etnične glasbe V Vidmu, na Trgu Antonini »Ai Frati« bo jutri, 9. t. m. nastopil P. Cozzi Quartet: VERONA Arena - 75. Festival 1997 Danes, 8. t. m., ob 21.15 Verdijeva opera »Ri-goletto«. Dirigent Nello San ti. Jutri, 9. t. m., ob 21.15 Puccinijeva opera »Madama Butterfly«. Dirigent Angelo Cam-pori. V nedeljo, 10. t. m., ob 21.15 Verdijeva opera »Aida«. Dirigent Nello Šantl. V sredo, 13. t. m., ob 21.15 Verdijeva opera »Macbeth«. Dirigent John Neschling. ___________SLOVENIJA________________ IZOLA Festival Mediteran Danes, 8. avgusta bo ob 21. uri na Manziio-lijevem trgu nastopil Romano Rei. Jutri, 9. t. m., ob 21. uri nastop angleške skupine Matching Ties. PIRAN Križni hodnik Danes, 8. t. m., ob 21. uri »Piranski glasbeni večeri«: nastopili bodo Božo Rogelja (oboa), Mile Kosi (viola) in Rudi Kosi (harfa). GORICA Goriški grad: do 10.8. je na ogled razstava -Albrecht Duerer 1471-1528 - stari tiski (od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30). Pokrajinski muzej na gradu: Perujski zakladi (odprto vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure). Ars Galerija - Katoliška knjigarna (Travnik 25): razstavlja Herman Kosič. ____________KOROŠKA_______________, CELOVEC Kavarna Karner: odprta je razstava Tatjane Jenko. Novi deželni arhiv (St. Ruprechter Strasse 7): do 19.9. je na ogled razstava »Koroška, Avstrija, Evropa - Kulturne dobrine 12. stoletja«. Deželna galerija (Burgasse 8): do 14.9. je na ogled razstava »Dve stoletij umetnosti na Koroškem«. ŠENTJANŽ V ROŽU K + K center: do 31.10. bosta na ogled etnološka in zgodovinsko-socialna razstava »Krivi lov v Karavankah« in pa razstava slik in risb Antona Repnika. DOBRLA VAS V Samostanu: do 15.8. razstavlja Giselbert Hokej. TINJE Galerija Tinje: na ogled je razstava Elene Bracciolini iz Rima. ROŽEK Galerija Sirkoronja: do 10.8. razstavlja Ro-swithe Wulz. RAI 3 slovenski program £ RAI 1 6.30 9.35 11.35 12.25 12.35 13.30 14.05 15.55 18.00 18.10 18.25 19.50 20.30 20.35 20.50 22.30 22.45 0.20 0.40 1.10 Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina (vodi Melba Ruffo), vmes (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik TV film: Celia (kom., Sp. ’92, i. Ana Duarto, Pedro Diaz del Corral, 5. in 6. del), vmes (11.30) dnevnik Aktualno: Poletna Verde-mattina, vmes Zeleni nasveti, astrologija Dnevnik in vreme Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Film: 11 sindacalista (kom., It. 72, r. L. Salce, i. Lan d o Buzzanca, Isa-bella Biagini) Variete za najmlajše: Po-letpi Solletico (vodita Elisabetta Ferracini in Mauro serio), vmes risanke Tintin, Charlotte in Ironman Dnevnik Komični filmi Nan.: Se bojiš teme?, 18.50 Gospa iz VVesta -Rojstni dan Vreme in dnevnik Šport Variete: La zingara (vodi Cloris Brosca) Film: Mystic Pizza (kom., ZDA ’89, i. Julia Roberts, Lili Taylor, An-nabeth Gish) Dnevnik Film: II mago (kom., It. j '93, i. Anthony Quinn) Dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Aktualno: Tempo - Prikazen , 0.55 Filozofija j Nočni pogovori i | RAI 2 S Aktualno: Pane al pane gBM Nad.: La traidora Variete za najmlajše, vmes nan. Lassie iriTTi] Oddaja o izletih in poto- vanjih: Sereno variabile Nad.: Quando si ama, 11.00 Santa Barbara Dnevnik 2 Variete: Ci vediamo in TV Dnevnik Risanke Variete: Ci vediamo in TV (vodi P. Limiti) Nan.: VVolff, policaj v Berlinu (i. J. Heinrich) 17.15 dnevnik Nan.: Bonanza Vreme, dnevnik, šport SP v atletiki (prenos iz Aten) Večerni dnevnik Tg2 Variete: Iglesias poje Tango (vodi Paolo Limiti) Tg2 Dosje Dnevnik in vreme s Danes v parlamentu Šport Aktualno: Zgodbe (vodi Gianni Mimi) Glasb, oddaja: Replay © RETE 4 ITAKA 1 {r Slovenija 1 fr* Slovenija 2 RAI 3 Dnevnik, vreme Aktualno: Magazzino, 10.30 Tempo Novecento, 11.00 Grand Tour (vodi Mino Damato) Dnevnik 3 Nad.: In nome della fa-miglia, 12.35 Blue jeans Deželne vesti, dnevnik Nan.: ENG - V živo Športno popoldne, vmes rubrika Onda azzurra, tenis, 16.40 SP v atletiki Nad.: In nome della fa- Nad.: Lasciati amare TV film: Charlie Cham-' pagne (i. Hugh Grant) Pregled tiska Nad.: Vendetta d’ amore, 10.00 Perla nera, 10.3*0 I due volti deli’ amore, 11.00 Regina, 11.45 Mila-gros, vmes dnevnik Nan.: Hiša v preriji Dnevnik Variete: Chi c’e c’e sotto il sole Nad.: Sentieri - Steze TV film: La piti bella coppia del mondo (’68) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik Tg4, vreme Variete: Game Boat Film: Il comandante (kom., It. ’63, i. Toto) Film: Il bianco, il giallo, il nem (vestem, It. 74, i. Giuliano Gemma, T. Mi-lian) 1.05 Pregled tiska CANALE 5 Na prvi strani Nan.: VVonder VVoman 10.00 Bionska Zenska, 11.00 Blondinka za oCe-ta, 11.30 V osmih pod isto streho Nan.: La tata - Clintonova tata, 12.30 Nonno Felice (i. Gino Bramieri) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful TV film: L’ occasione della mia vita (kom., ZDA ’95, i. Leslie Niel-sen, Ed Begley jr.) Nan.: Sisters , 17.15 Komisar Scali (i. M. Chilkis) Nan.: Časa Vianello Variete: 6 del mestiere (vodita Claudio Lippi in Luana Ravegnini) Otroški variete Ciao ciao Vremenska panorama mattina in risanke Včeraj, danes, jutri Nan.: Mc Gyver, 10.25 Videoring Don Tonino (i. G. Sam- Tedenski izbor: nad. L ju- marchi, A. Roncato) bežen boli (VB, 9. epiz.) Šport studio, 12.25 Odpr- Film: El pajaro de la feli- ti studio, 12.50 Fatti e cidad - Ptic radosti (i. misfatti Mercedes Sampietro) Nan.: Happy Days Poročila Variete za njamlajse: TV igrica - Kolo sreče Ciao Ciao Parade in ri- (ponovitev) sanke Dragon Flyz Omizje Variete: Mai dire TV Mladi virtuozi: Boštjan Nan.: Hercules - Hercules Lipovšek - Rog, Klemen in olimpijske igre Golner - Klavir (2. odd.) Variete za najmljaše Bim TV prodaja Bum Bam, risanke, 17.25 Videostrani Giovani intraprendenti Obzornik Nan.: Prvi poljubi, 18.00 Otroški pr.: Risana nani- Helene in njeni prijatelji zanka: Čebelica Maja, Odprti studio, vreme, 17.35 Pravljica o carju 18.50 Šport studio Saltanu (lutkovna nan., Nan.: Baywatch - Živi A. S. Puškin, 2. epizoda) pokopani (i. David Has- Nan.: Snežna reka - Saga selhoff) o McGregorjevihg (Av- Nogomet: Inter - Juventus stralija, 19. epizoda) - Udinese (Trofeja Birra TV igrica: Hugo Moretti) Včeraj, danes, jutri Dokumenti: Malizie d’ Risanka Italia TV Dnevnik, vreme, šport Nan.: Valentina (i. Deme- Igre brez meja - Briše tra Hamton) Tako je... v Nemčiji Italija 1 šport Včeraj, danes, jutri Nan.: Star Trek, 2.30 Ba- Odmevi, vreme retta Šport Poletna noc. Nad.: Pacific Drive (Avstral., 11. S TELE 4 del) Nanizanka: Sestre (ZDA, i. Svvoosie Kurtz, Patricia Kalember, Julianne Phil- 16.45, 19.30, 23.00 Do- lips, 15. epizoda) godki in odmevi Brane Rončel izza odra: Nad.: Amando • Bill" Evans and Push (2. Nad.: Joana del) Superdog black Videoring Dnevnik v nemščini Videostrani Black Glasba: Poletni Ramble Tamble, 21.40 Film Euronevvs Tedenski izbor: Mostovi Evropski kulturni magazin: Aliča Film: Otok zakladov (ZDA) Nadaljevanka: Jake in Ben (Kanada, 12. epizoda) Zgodbe iz školjke Tedenski izbor: Poletna noc. Nadaljevanka: Pacific Drive (Avstralija, 10. del) Nan.: Sestre (ZDA, i. Svroozie Kurtz, Patricia Kalember, 14. epizoda) Dokumentarna oddaja: Dvakrat rojen (VB) Angleška drama: V ogenj (T. Marchant. 2. del) Dnevnik, vreme Šport . Film: Fat man and a little boy - Debeluh in deček (ZDA 1989, r. Roland Jof-fe. i. Paul Nevvman, Dwi-ght Schultz, Bonnie Be-delia, John Cusack) Včeraj, danes, jutri Dokumentarna serija: Sedem Čudes sveta (ZDA, 2. del) 10000 obratov Koper MONTECARLO Dnevnik, deželne vesti Dnevnik TG 5 m Variete: Un gioco... a Nan.: Friends Variete: Paperissima n Sprint (vodi Michelle 19.30, 22.450, 1.20 Dnev- B3 Film: James Bond 007 Hunziker) nik, 13.30,19.50 Šport [roj Solo per i tuoi occhi (pu- Film: Analisi finale (th- Due come voi st., VB ’81, i. R. Moore, riller, ZDA ’92, i. Richard Nan.: Ironside Carol Bouquet) Gere, Kim Basinger, Uma Film: Il terzo segreto Dnevnik, deželne vesti Thurman) (krim., VB ’64) Glasba: Koncert Pavarot- Dnevnik Nan.: Switch tija Film": Il pianeta delle Variete: Poletni Zap zap Dnevnik, kultura, vreme scimmie (fant., ZDA ’68, Strogo osebno Variete: Fuori oraio i. C. Heston, R. Mc- Film: Misfatto bianco Šport: tenis Dovvell), vmes (0.15) noč- "(dram., VB ’87) Dokumenti: Brigitte Bar- ni dnevnik Film: La guerra segreta dot, Roger Vadim Nan.: Dream On (krim., It. ’65) Euronevvs Film: Veter (ZDA 1988,1 M. Poster, S. Railsback) Program v slovenskem jeziku: Primorskijnagazin GosMedna, 18.45 Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Nan.: Dragnet Otroška oddaja: Peter Pan Club Dokumentarna oddaja: VatikanskLmuzeji TV dnevnik - Vsedanes, nato vremenska napoved SP v atletiki Sredozemlje Evropski kulturni magazin: Aliča Vsedanes - Tv Dnevnik, vrema ram v slovenskem jeziku: Primorska kronika r A Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00, 10.00,11.00, 12.00. 13.00.14.00.18.00.19.00.21.00.23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio ga-ga; 9.45 Ringa-raja; 11.05 Petkovo srečanje; 1-2.05 Na današnji dan; 12.15 Pregled tiska; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport; 17.05 Studio ob 17-ih;' 18.20 Gremo v kino; 19,45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, informacije; 22.30 Informativna odd.; 22.45 Naš kraj; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Poslovne zanimivosti, rekreacija; 8.40 Kulturne prireditve; 10.00 Avtomobilistične minute;! 1.35 Obvestila; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Glasovanje za novi popevki tedna; 18.50 Črna kronika; 19.30 Stop pops in novosti; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, prometne informacije; 22.20 Klub klubov. Slovenija 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, .11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 18.00.22.00 Poročila; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Nedrja Zemlje; 13.30 Glasb, tradicija; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO; 17.00 Solistični koncert; 18.00 Likovni odmevi; 18.20 Iz manj znanih oper; 19.30 Nokturno;21.00 Piranski glasb, večeri; 22,30 Igra; 23.19 šestnajst strun; 23.50 Napoved; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 8.00, 8.30, 9.30, 410.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Poročila -Noč in dan; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; 10.00 Havana; 11.00 Aktualnosti: Za in proti; 13.00" Daj, povej; 15130 Dogodki in odmevi; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00-19.00 Glasba in informacije; 19.00 Prenos RS; 20.00-22.00 Poletni večerni pr.; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Glasba. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30/10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla single; 10.33 Souvenir d'ltaly; 11.00 Iz parlamenta; 12.55 Pesem tedna; 13.00 L' una blu. Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 13.55 Pentole e coperchi; 14.33 Sigla singel; 14.50 Discoteca sound; 15.15 London calling; 18.15 Kultura; 18.45 Pierlno e il lupo; 19.25 Sigla single; Šport. Radio Trst A 8.00, 10.0Q, 14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Glasb, vrtiljak; 8.30 Na počitnice; 9.00 Slov. lahka glasba; 9.30 Izbrani listi, nato Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert operne glasbe; 11.30 Odprta knjiga: Tisoč dni, dvesto noči (i. T. Gogala), nato Valčki in polke 12.00 Nediški zvon, nato Reggae glasba; 12.40 Zbori; 13.20 Glasbeni predah, vmes Števerjan '97; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Ob Rižani in Rokavi v iskanju slov. Istre; 15.15 Med Indijanci v Andih; 16.00 Spoznavajmo svet živali; 16,45 Pesem dneva; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni dogodki; 18,30 Romantične melodije; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15,10, 17.10 Poročila v slovenščini.; 8.30,12.30,18.30 Poročila v ital.; 10.30 Matineja; 16.00 Juke Box Time lestvica tedna; 19.00 Morski val (vsakih 14 dni). Radio Koroška 18.10-19.00 Kulturna obzorja. Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.o. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT. finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Poštni ir. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG /■ A.. SREDISCE 12 Petek, 8. avgusta 1997 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE 6 66 666 VETER MEGLA TOPLA FRONTA SREDISCE HLADNA SREDISCE ANT1- FRONTA . OKLUZUA CIKLONA CIKLONA VREMENSKA SLIKA Nad večjim delom Evrope je območje enakomernega zračnega pritiska. Z zahodnimi vetrovi priteka k nam v višinah prehodno bolj suh zrak. 14/28 OSLO STOCKHOLM o • - o 1020 K0BENHAVI) „ DUBLIN of ^ LONDOfc6^STERoAM 17/28 BERLIo 15/26 'J VARŠAVA 13/23 18/27^^ ° ------oBRUSEU A _ 6 o PARIZ 16/29 C_b U Q 18/26 DU0NAJ 13/26 ŽENEVA 19/28 ° MILANO ° '"'no MOSKVA 13/24 ° 1020 oKIJEV 'lm LJUBLJANA 17/25 ° ^ BEOGRAD ,9/3(6 / C p|M --SKOPJE o ^^/3° - ^ •- °SOFIJA 18/30 Temperature zraka so bile Izmerjene včeraj ob 7 in 13 url. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.02 in zatone ob 20.20. Dolžina dneva 14.18. x ATENE 23734 . > ' .Z Luna vzide ob 11.09 in zatone ob 23.00. J -J PLIMOVANJE Danes: ob 6.25 najnižje -40 cm, ob 13.06 najvisje 37 cm, ob 19.17 najnižje -18 cm, ob 0.41 najvisje 17 cm. Jutri: ob 6.48 najnižje -32 cm, ob 12.38 najvisje 34 cm; ob 20.09 najnižje -16 cm. Morje mirno, temperatura morja 23,6 stopinje. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo zmerno obremenjen, pri vremensko občutljivih ljudeh se bodo pojvile manjše težave, ki se bodo kazale predvsem kot težave s koncentracijo. ^ ■ -------------------------------------,u„.. ...I........ . Hill... . m ■ (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH • °C °C 500 m 23 2000 m 10 1000 m 18 2500 m 7 1500 m 13 2864 m 5 J DANES GRADEC 15/26 CELOVEC TRBIŽ O 15/25 • ° o 13/22 ; KRANJSKA GORA ^ TRZIO 15/24 ČEDAD—w ^ O 17/25 O KRANJ OVIDEM 18/27 -m^N. GORICA 18/27 GORICA q ^ W £ POSTOJNA O 14/26 O S. GRADEC 13/25 M. SOBOTA O 14/26 MARIBOR 11 O 15/27 |5 o PTU-1 19/26 O TRST 17/28 LJUBLJANA 17/25 CEUE O 14/27 _ ZAGREB V--cr—^ 12/13 N. MESTO 15/26 O B UMAG REČ PORTOROŽ O 18/28 OPATIJA PAZIN q KOČEVJE O -N REKA 18/27 O ^-ČRNOMELJ DANES: spremenljivo oblačno bo. Več sončnega vremena bo na vzhodu. Popoldne bodo v zahodni Sloveniji Se posamezne plohe in nevihte. SOSEDNJE POKRAJINE: Na Madžarskem in Avstriji bo pretežno jasno. Zahodno od nas bodo krajevne plohe in nevihte. JUTRI ° GRADEC. 14/26 TRBIŽ 11/23 CELOVEC O 13/25 B- 9 GRADEC 12/25 MARIBOR O 14/27 M. SOBOTA o 13/26 KRANJSKA GORA Q TRŽIČ 13/25 CEDA0»^_ V> o 16/27 O KRANJ OVIDEM 17/28 PTUJ CEUE O 13/27 -N. GORICA 17/28 GORICA 17/29 O 14/27 ■ ZAGREB 16/26 O V soboto in nedeljo bo prevladovalo sončno vreme, predvsem v soboto popoldne so Se možne posamezne plohe ali nevihte. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Po ovci sedaj klonirali še tele Na inštitutu'Državne zveze kmečkih zadrug so v japonski Tsukubi predstavili klonirano tele, s katerim upajo, da bodo povečali vzrejo japonske govedi (Telefoto AP) ženske so boljše predstojnice AUGSBURG - Zenske se na vodilnih položajih obnesejo bolje od moških. Medtem ko moški vidijo predvsem oblast, pa za ženske vodilni položaj pomeni zlasti odgovornost, je pokazala študija, ki so jo nedavno izvedli raziskovalci univerze v Augsburgu. V gospodarstvu se danes uveljavlja tendenca, da bi moške sile oplemenitili z ženskimi lastnostmi, ocenjuje voditeljica raziskovalne ekipe, profesorica pedagogike Hildegard Macha. Po nedavno opravljeni anketi med 64 znanstveniki imajo Zenske vec smisla za skupinsko delo, kažejo večjo zavzetost za podrejene in se manj bojijo sporov. Tako so univerzitetne profesorice pokazale mnogo več pripravljenosti za stike s študenti kot pa njihovi moški kolegi. »Ti se veliko bolj bojijo sporov,« trdi Macha. Kljub tem nespornim prednostim se je število žensk na vodilnih položajih v zadnjih 25 letih komaj kaj spremenilo, kat govori o prikriti ali javni diskriminaciji. »Zenske težje dobijo službo, so slabše plačane, za imenovanja pa so pogosto pristojne ženskam sovražne komisije,« pravi Macha. Toda tudi ženske same so krive, da le redke med njimi napravijo kariero. »Nad ženskami izvajajo pravi nadzor,« trdi Macha. Se matere le redko podpirajo ambicije svojih hčera, da bi uspele. Deklice po pravilu že pri vzgoji svarijo pred previsokimi cilji, trdi Macha. (STA/dpa) S? J mm Mali Slovaček se v Bratislavi igra s kipom Gašperja, delo Juraja Melise. K sreči je Gašper iz brona, saj mu deček dobesedno hodi po glavi (Telefoto AP) Britanci pojedo največ čokolade v Evropi LONDON - Britanci pojedo največ Čokolade v Evropi, kaže študija o trgovini s slaščicami v Zahodni Evropi, ki jo je opravil britanski inštitut Datamonitor. Medtem ko so Evropejci med letoma 1992 in 1996 letno kupili povprečno za 48, 1 dolarja Čokolade na osebo, so Britanci za to slaščico potrošili 91, 1 dolarja na osebo. Irci se po nakupu Čokolade uvrščajo na drugo mesto, saj letno kupijo za 90, 4 dolarja Čokolade. Sledijo jim Švedi, Belgijci in Norvežani. Francija je med skupno 16 zahodnoevropskimi državami zasedla 13. mesto. Spanci za Čokolado potrošijo najmanj vEvropi, le 11,6 dolarja letno. (STA/AFP) Po 78 letih se je vrnila domov SEUL - 78-letna južnokorejka Nami, ki trdi, da so jo Japonci med drugo svetovno vojno poslale v Kambodžo, kjer je delala kot prostitutka v javnih hišah za japonske vojake, se je te dni vrnila v domovino in zdaj išče svojce. Stara dama, ki obvlada le nekaj korejskih besed, je na novinarski konferenci povedala, da je imela hčerko z nekim japonskim častnikom, ki pa jo je ob rojstvu otroka zapustil. Nami se je nato v Kambodži poročila ter tam živela 50 let. V javnih hišah japonske vojske je med vojno delalo vec kot 200.000 žensk, večinoma iz Južne Koreje, Filipinov in Indonezije. (STAA AFP)