J&jjM A PoStnina platana o potočim w tem Dbt N Vlmimshl dem Stel). 26S L* dublMmi, sreda 24. novembra 1931 leto II. Hitlerjevi pogoji za sporazum z Anglijo: Nemčiji svobodo za razmah v Srednji Evropi London, 24. nov. o. Posebni odposlanec angleške vlade lord Halifax je včeraj poročal o uspehu svojega potovanja v Berlin, najprej na seji angleškega kronskega sveta. Po seji pa ga je kralj pridržal pri sebi in se z njim še dolgo razgovarjal. O kronski seji niso izdali nobenega poročila. Po domnevah pa, ki prihajajo iz londonskih diplomatskih krogov, je Hitler lordu Halifaxu pri razgovorih za sporazum med Anglijo in Nemčijo Stavil tri pogoje: 1. Anglija naj prizna, da ima Nemčija posebne koristi in interese v Srednji Evropi. 2. Anglija naj se odreče zahtevi po tem, da mora sedanja razdelitev Evrope postati taka, kakršna je in da je treba to stanje varovali s skupnimi silami. 3. Vprašanje kolonij in vsa druga vprašanja, ki se tičejo Nemčije, bosta Anglija in Nemčija urejevali med sabo, brez sodelovanja Zveze narodov. Ti krogi poudarjajo, da te nemške zahteve niso samo sprejemljive za Anglijo, marveč do dna nasprotujejo angleški zunanji politiki. Zunanji minister Eden je včeraj imel dolge razgovore s predsednikom vlade. Pričakujejo, da bo Chamberlain v poslanski zbornici dal izjavo o uspehu Halifa-xovega potovanja. Ta izjava bo kratka in splošna, tako da ne bo izključevala možnosti za nadaljnje razgovore z Nemčijo. Hitlerjevo zahtevo, naj Anglija prizna, da ima Nemčija posebne interese v Srednji Evropi, označujejo v Angliji kot sredstvo, ki naj da Hitlerju proste roke za neovirano gospodarsko in politično prodiranje v Podonavju. To svojo zahtevo opira Hitler na dejstvo, da je versajska mirovna pogodba razdelila 30 milijonov Nemcev med nasled- stvene države: Avstrijo, Češkoslovaško, Poljsko, Madžarsko, Jugoslavijo. Nemški narodni ponos ne more prenašati, da bi bili ti Nemci podvrženi politični nadoblasti Slovanov, ki jih Hitler v svoji knjigi M e in Kampf« označuje kot pleme nižje vrste. Zdi se, da Nemci polagajo na širjenje svoje moči v Srednji Evropi in v Podonavju trenutno skoraj več važnosti, kakor na vrnitev kolonij. London, 24. nov. o. Predsednik angleške vlade Chamberlain in zunanji minister Eden sta poslala francoskemu predsedniku Chaulempsu in zunanjemu ministru Delbosu povabilo, naj prideta konec tega tedna v London na razgovor o mednarodnem političnem položaju. Ta razgovor se bo nanašal na vesli, ki jih je o nemškem stališču prinesel iz Berlina lord Halifax in na skupen nastop z ozirom na nemške zahteve. Delo v narodni skupščini Belgrad, 24. novembra, m. Po včerajšnji kratki seji narodne skupščine, na kateri je bilo sporočeno, da je vlada predložila v razpravo državni proračun za leto 1938-39 in je skupščinski predsednik odgovoril na vprašanja poslancev Paštero-viča in Dimitrijeviča, bo skupščina danes nadaljevala s sejami Danes bo izvoljen odbor za proučevanje zakonskega osnutka za ustanovitev novih okrožnih in okrajnih sodišč, na dnevnem redu pa bodo tudi tri konvencije. Belgrad, 24. novembra, m. Predsednik odbora za prošnje in pritožbe dr. Franc Šemrov je sklical sejo tega odbora za danes popoldne ob 3. Belgrad, 24. novembra, m. V ministrstvu za pošto, telegraf in telefon pripravljajo načrt za postavitev avtomatične telefonske in telegrafske centrale na Sušaku. Belgrad, 24. novembra, m. Za bližajoče se gostovanje milanske »Scale« so bile vse stopnice že pred nekaj dnevi razprodane. Že davno ni bilo za kakšno prireditev toliko zanimanja kakor za to. Preiskave o zarotah francoskih skrajnežev Pariz, 24. nov. o. Notranji minister Dormoy je izdal uradno poročilo o uspehih preiskave v zaroti takozvanih kapucarjev. S tem uradnim poročilom, ki je tretje v tej zadevi, je vlada tretjič spremenila označbo zarote. Poročilo pravi, da teko raziskavanja že več tednov in da je preiskava odkrila pravo zaroto proti republikanskim ustanovam in omogočila zaplembo znatne množine vojnega materiala. Preiskava na sedežu Banke za rečno in pomorsko plovbo, katere upravni svetnik je Deloncle, je ugotovila, da je tam bilo središče tajne bojne organizacije, urejene čisto po vojaškem vzorcu, ki je imela svoj generalni štab in oddelke. Namen te organizacije je bil, uvesti v Franciji diktatorsko vlado, ki naj . bi pripravila pot za vzpostavitev monarhije. Zarotniški načrt je bil natančno pripravljen in ima vlada za to veliko dokazov. Tam je policija našla tudi seznam levičarskih ministrov in politikov, ki bi jih ob izbruhu vstaje takoj zaprli. Čuječnost oblasti pa je ta načrt preprečila. Poziv francoskega generala Za splošno priznanje Francove države Pariz, 24. nov. AA. DNB: General Castelnau je objavil v »Epoque« članek, v katerem poziva zahodne demokracije, da naj 6e že zavedajo, da ima general Franco dve tretjini Španije in da bo samo on zagotovil verski mir, svobodo, red in delo, to se pravi, vse blagre evropske civilizacije. Izgovori zahodnih demokracij niso nič drugega kot ali prikrivanje lastnih slabosti ali pa prikrivanje simpatij do komunizma. General zahteva takojšnje priznanje generala Franca in zaključuje: »Španska demokracija je sicer lepa zadeva, toda svetovni mir je še lepši!« Poga!an?a med Francom in Pol aki Varšava, 24. nov. AA. (Havas) V varšavskih političnih krogih pričakujejo, da bo Poljska v kratkem na tihem priznala nacionalistično vlado na Španskem. Poljski krogi o tem vprašanju še zme-ram molde. Toda poluradni zastopnik generala Franca v Varšavi, Juan Serat y Valera, sin bivšega španskega zastopnika v Varšavi in sedanjega zunanjega ministra v Francovi vladi, je izjavil poročevalcu Havasa, da so v Salamanci pogajanja o imenovanju poljskega konzularnega zastopnika pri španski nacionalistični vladi. V poučenih krogih izjavljajo, da se neke poljske osebnosti pogajajo z zastopniki španske nacionalistične vlade o gospodarskih vprašanjih in da /*e ta pogajanja ugodno razvijajo. Obenem izjavljajo, da so preuranjeni glasovi, da bi bila poljska vlada že sklenila priznati vlado generala Franca in da ima že pripravljeno osebo, ki naj prevzame poljsko diplomatsko zastopstvo pri vladi v Burgosu. Anglija in odpoklic prostovoPcev London, 24. nov. AA. (Stefani) Včeraj dopoldne je zunanje mini6tnstvo dobilo odgovor vlade generala Franca na predloge z dne 4. novembra t. 1. Francova vlada v načelu pristaja na predlog o tem, da 6e pošljeta na Špansko dve komisiji, ki bosta na licu mesta proučili odpoklic prostovoljcev, vendar navaja nekatere pridržke in zahteva naknadna pojasnila o nekaterih podrobnostih. Zunanje ministrstvo je takoj poslalo ta odgovor lordu Plymouthu, predsedniku nevmešavalnega odbora. Uradno potrjujejo, da je vojvoda Alba imenovan za zastopnika nacoinalistične Španije pri angleški vladi v Londonu. Vsakomur svo?e London, 24. nov. AA. (Havas) Uradno poročajo, da je britanski odpravnik poslov v Barceloni povišan v poslanika in da bo kot tak 06tal še nadalje v Barceloni. V uradnih krogih ne dajejo nič pojasnil o tem povišanju. Ker ima 6ir Hodg-6on, britanski generalni trgovinski agent v nacionalistični Španiji, 6topnjo ministra, mislijo, da je britanska vlada hotela s tem povišanjem doseči ravnotežje med obema zastopnikoma Velike Britanije na Španskem. Francoska odlikovanja za vatikanske dostojanstvenike Vatikan, 24. nov. o. Z ozirom na dejstvo, da je sv. Oče kot priznanje za svečani sprejem svojega odposlanca kardinala Pacellia v Franciji ob spomladanskih svečanosti v Lisieuxu sklenil odlikovati večje število francoskih političnih osebnosti, med njimi predsednika republike, predsednika vlade Chautempsa in zun. ministra Delbosa, poročajo, da je francosko poslaništvo pri sv. Stolici dobilo od pariške vlade nalog, naj odlikuje z visokimi francoskimi redovi odgovarjajoče število vatikanskih osebnosti. Tako bo imenovan msgr. Tardini za velikega oficirja častne legije, msgr. Nalucci, Orano, Galiazzi in Cabelleros za oficirje. Z redom častne legije bodo odlikovani msgr. Rossignani in glavni urednik »Osservatore Romano« dr. Lolli ter nekaj častnikov papeževe telesne straže. To izmenjavo odlikovanj razlagajo kot znamenje dobrega razmerja med sveto Stolico in Francijo. Mussolinijeva pot po Sredozemlju London, 24. nov. AA. Havas. »Evening News« piše, da bo Mussolini čez nekaj tednov obiskal dodekaneške otoke in se udeležil svečanosti na otoku Rhodosu, ko bodo tam posvetili novo vojno pristanišče. Mussolini hoče s tem potovanjem podčrtati pomen italijanskih postojank v tem delu Sredozemskega morja. Mussolini hoče pa s tem potovanjem pospešiti tudi pogajanja z Anglijo, obenem pa odgovoriti na angleško hitro utrjevanje Cipra, Preprečen požar Ljubljana, 24. nov. Sinoči ob četrt na polnoči je zapazil režiser dramskega gledališča Bratko Kreft, ko je odhajal iz drame, da se kadi iz ostrešja hiše v Gradišču, kjer je trgovina Šumi. Obvestil je stanovalce in telefoniral tudi gasilcem, naj pridejo gasit. Močan dim, ki se je dvigal iz ostrešja in svetlikanje ognja, ki je sijal skozi špranje v opeki, je kazalo na to, da na podstrešju že močno gori. Hišni stanovalci so sami takoj šli gasit in tudi srečno udušili plamen, ki bi lahko postal usoden. Poklicni gasilci, ki so bili skoraj v trenutku na mestu in tudi prostovoljna gasilska četa, niso dobili več težkega dela. Pregledali so ostrešje, če je še kje kaka požarna nevarnost ter ugotovili, da se je vnela omara, v kateri so bile telefonske varovalke kabelskega voda, ki na tem mestu prehaja v navaden zračni vod. Ogenj je povzročila najbrž iskra, ki je nastala pri kratkem stiku. Ena od telefonskih žic je morala v noči priti v stik z električnim vodom, ker je mestna elektrarna ugotovila močno odtekanje električnega toka v zemljo. Prizadeti del omrežja je sicer takoj odklopila, vendar se je na podstrešju v omarici, kjer je prehodnja telefonska naprava, že razvila radi močnega električnega toka taka vročina, da se je raztopila vsa kabelska glava z vsemi priključki. Radi tega- je okrog 20 telefonskih naročnikov v smeri proti Gorupovi in Vegovi ulici brez zveze s pošto, velika vročina pa bi kmalu povzročila nevaren požar Našli pa so tudi podrobne spiske o oboroženi sili v raznih mestih, spiske o častnikih in poveljnikih posameznih edinic vojske in pa podrobne načrte o Parizu. V načrtih o Parizu so bili točno zarisani razni dohodi do parlamenta, načrti prostorov raznih levičarskih in socialističnih listov. Zbran je bil tudi že podrobno ves material o glavnih skladiščih, ki jih je treba takoj zasesti, in zaplenili so tudi cel sveženj o signalnih napravah, ki naj bi napovedale začetek akcije. Republikanskim ustanovam pa se ni treba bati zarot. Preiskava se nadaljuje. Krivci bodo etrogo kaznovani. V tej smeri niso potrebni novi eakonih, ker so sedanji republikanski zakoni dovolj jasni, da zaščitijo republiko. Vlada zaupa sama vase. Ona lahko prepreči vsako zločinsko delo proti republiki in francoski demokraciji. Vladno uradno poročilo ne govori nič o skladiščih orožja, ki pripada komunističnim napadalnim oddelkom in ki jih je policija odkrila slučajno pri tej preiskavi. Tudi ne pove nič o tem, kateri politični skupini pripada 200 skrivnih radij, oddajnikov,, ki so jih vojaške oblasti odkrile v bližini letališč in važnejših vojaških objektov. Uradno pa zanikujejo vest o tem, da bi bili zaslišali štiri višje letalske častnike, kakor je to pisalo pred dvema dnevoma vladno časopisje. Kljub mrzličnim prizadevanjem policije in obsežnim preiskavam si še niso v Parizu na jasnem o značaju in namenih zarote. Zdi se pa, da so preiskave odkrile hkratu več zarot na skrajni desnici in na skrajni levici, ki so jih pripravljale organizacije, katerim sedanji red v 1'ranciji ni po volji. To so na eni strani faši-stovske skupine, na drugi strani pa komunisti. Vprašanje je samo, katera zarota je bila širša in od katere je državi grozila neposrednejša nevarnost. O tem pa uradna poročila za zdaj še molčijo, kar je z ozirom na dejstvo, da sedanjo vladno koalicijo podpirajo komunisti, tudi razumljivo. Nemška trgovina x francoskimi kolonPami Pariz, 24. nov. AA. (Havas) Po navedbah iz privatnega vira 60 neki listi tolmačili članke francoskega časopisja tako, kakor da pomenijo mnenje l.-lonialnega ministrstva o pogajanjih, ki jih vodi z nemško vlado o novi ureditvi nemške trgovine 6 francoskimi^ kolonijami. V resnici se članki nanašajo na načrte o poenostavitvi teh trgovinskih poslov. Razume se pa, da ti načrti ne bodo mogli biti dokončno sprejeti, preden jih ne potrdijo finančno ministrstvo, ministrstvo za trgovino in zunanje ministrstvo. O teh vprašanjih 6e še vedno pogajajo, ker 60 zelo zapletena. Francoski industriji in trgovini nikakor niso všeč kolonialne pogodbe z Nemčijo, ki bi ji odvzemale del njenih naročnikov. Končno je rešitev teh trgovinskih vprašanj odvisna od političnih 6tikov med Francijo in deželami, s katerimi 6e naša ministrstva pogajajo. Nekatera 6tališča niso olajšala naloge francoskih odposlancev. V IndMi spet vre London, 24. nov. A A. DNB: »Evening Nevvs« objavlja zelo pesimističen članek o položaju v Indiji, kjer terorizem zopet dviga svojo glavo. Krivda zato je v tem, da so prezgodaj izpustili 1000 političnih zločincev v Bengaliji. Tednik »Weekly Stateman« piše, da se množe stavke v industrijskih središčih. Te stavke izzivajo komunistični agenti. Lastnike hiš pa napadajo zaradi tega, ker je vlada izdala moratorij za najemnine. Znaki splošnega nereda so še napadi na joolicijo, ki je ponekod že brez moči in mora vojaštvo posegati vmes. Spopadi med muslimani in Siki v Pendžabu 60 zahtevali zopet več 6mrtnih žrtev. 0 Španiji in o kitajsko- japonskem sporu so razpravljali včeraj na seji izvršnega odbora angleške delavske stranke. Za predsednika romunsko-zaranistlčne stranke, ki ima organiziranih večino romunskih kmetov, so izvolili bivšega predsednika vlade Julia Maniua, ki je s tem postal dejanski vodja romunske opozicije. Predsedniško mesto bo imel štiri leta, kar za sedanjo vlado vsekakor ni prijetno. Začasno trgovinsko pogodbo sta sklenili Avstrija in Italija. Pogodba bo veljala do konca prihodnjega leta, Vesti 24. novembra 2000 šilingov kazni bo plačal v Avstriji vsakdo, kdor bi širil list »Nasprotnik vojaške službe«, ki izhaja v Angliji. Zaradi študentovskih demonstracij ob razglasitvi nove uredbe o zdravinškem študiju so morali dunajsko vseučilišče za nedoločen čas zapreti. Poljski Judje, ki jih je veliko tisoč odšlo v Palestino, eo se začeli seliti nazaj zaradi nevarnosti v zadnjem času. Dva milijona Turkov bodo preselili iz Bolgarije v njihovo pravo domovino tako, ko bo sklenjena med obema državama potrebna pogodba. Bolgarska vlada se mora obvezati, da bo kupila vse nepremičnine tega turškega prebivalstva. O italijanski propagandi v Palestini je na vprašanje nekega poslanca odgovarjal v zbornici zunanji minister Eden, da te vesti nimajo nič podlage. V Moskvo je dospel voditelj francoskih levičarskih strokovnih organizacij Leon Jouhaux, najbrž po nova navodila za pripravljanje komunističnega državnega udara v Franciji in pa na pogajanja za združbo socialistične II. in komunistične III. internacionale. Ne svetovnem evharističnem kongresu v Budimpešti bodo predavanja tudi v esperantu. Tajne mobilizacije na Portugalskem zadnje dni ni bilo in tudi ni res, da bi bila portugalska vlada zbrala večje število vojaštva ob španski meji. S tem zavračajo lizbonski uradni krogi vesti o mobilizaciji. Avstrijska zunanja trgovina je letos neprestano rasla in se je v primerih z lanskim letom zvišala za 417 milijonov šilingov. švicarske oblasti so izgnale takozvanega grofa Pariškega, ki si lasti pravice na francoski prestol in ki je zadnje čase dajal v švicarske časopise izjave o teh svojih pravicah ter napovedoval obnovitev kraljestva v Franciji Grof Pariški ima med Francozi precej bojevitih pristašev. Francoski vojni minister Daladier je z načelnikom glavnega štaba Gamclinom te dni nadzoroval glasovite podzemeljske obmejne utrdbe v takozvani Maginotovi črti vzdolž nemško-franeoske meje. Posmrtni ostanki pokojnega MacDonalda bodo danes dospeli v London Upravo kitajskih carinarnic v šanhaju so prevzeli včeraj Japonci. Te carinarnice so tvorile skoraj glavni vir dohodkov za nankinško vlado. Voditelj ameriškega zastopstva na bruseljski konferenci Norman Davis bo odpotoval v Ameriko 2. decembra. Rekordni let Francoza Codosa iz Pariza v Buenos Aires je pomemben ne kot športno dejanje, marveč predvsem kot primer za to, da je mogoče z navadnimi trgovskimi letali doseči danes izredne uspehe. Med Kitajsko in Japonsko ni vojne, tako je norčevaje se povedal sinoči napovedovalec tokijskega radia v poročilu o bojih na Kitajskem, češ, da ni ne ena ne druga napovedala vojne. Bolgarski kralj Boris je prispe! iz Švice v Rim. Njegovo potovanje je zasebnega značaja. V Rimu bo ostal nekoliko dni ter si bo med drugim ogledal tudi šoteko razstavo. 25 kg najboljših madžarskih jabolk bo pred sednik madžarske vlade Darany izročil Hitlerju jutri, ko bo pri njem sprejet. Stavko so proglasile vse dunajske šole razen veterinarske akademije. Stavka je izbruhnila iz solidarnosti z vseučiliščem, ki so ga oblasti zaradi neredov zaprle. V mestu je na več mestih prišlo do spopadov med policijo in dijaštvom. Znatna ležišča petroleja so našli Francozi v Maroku in so te dni že odposlali 1000 ton nafte iz Rabata v Francijo. Mednarodna železniška konferenca za določitev evropskega voznega reda je včeraj začela svoje delo v Napoliju. Udeležuje 6e je po svojih zastopnikih 18 držav. Za volitve v Sovjetski Rusiji, ki bodo decembra, je smela biti vsepovsod vložena, kakor pri nas pod režimom JNS, ena sama lista. Kandidate na tej listi je določila komunistična stranka, potrditi pa je moral še posebej glavni tajnik izvršilnega odbora stranke Stalin. Požar je izbruhnil med predstavo v kinu v malem kraju blizu francoskega mesta Rouena. V zmedi, ki je pri tem nastala, je bilo veliko ljudi opečenih. Gandijevo zdravstveno stanje se je izboljšalo, tako da je neposredna nevarnost za njegovo življenje izginila. Švicarska socialistična stranka je obsodila delo svojega prvaka Nicollea, ki se zavzema za združitev s komunisti in prireja v ta namen zborovanja po Švici. O izvedbi poljske gospodarske štiriletke se je razgovarjala včeraj varšavska vlada na svoji seji. Stiriletka bo veljala predvsem izvedbi velikih javnih del. Belgijski kralj je spet dal naročilo za sestavo vlade bivšemu ministru Jansonu, ki upa, da bo v drugo bolj uspel pri sestavljanju vlade kakor pa je v prvo. Za 80.000 je naraslo Število nezaposlenih v Združenih državah oktobra meseca. Zaradi tega je predsednik Roosevelt izdal novo okrožnico, v kateri kliče vse sile na sodelovanje za rešitev gosjro-darske stiske. 300 manjših mošej bo prodala uprava turških verskih posestev, češ da so te mošeje brez stavbne in umetniške vrednosti, ki pa ne služijo več svojemu verskemu namenu. Odposlanstvo italijanskih bojevnikov iz svetovne vojne je dospelo v London, kjer so ga slovesno sprejelo. Pri sprejemu so vsi govornikT poudarjali potrebo po sporazumu med Anglijo in Italijo. Nov dogovor o izvozu poljskega premoga na Angleško bodo podpisali te dni v Londonu. Svečano kosilo v proslavo podpisa protikomunistične pogodbe bo danes priredil japonski jiosla-nik v Berlinu. Na kosilo so povabljeni razni italijanski in nemški zastopniki. Seja mestnega sveta Ljubljana, 24. novembra. Mestni svet se je »noči ob 17 sestal po daljšem presledku k plenarni seji, da je obravnaval in pretresal razne tekoče zadeve, reševal razne prošnje, sprejel na znanje poročila raznih odsekov in naposled zavzel načelno stališče v vprašanju postavitve monumentalnega spomenika blagopokoj-nemu kralju Aleksandru 1. Zedinitelju. Mestni svet je stvarno in v vseh ozirih, zlasti v umetniških in arhitektonskih por/ledih zanimivo poročilo univ. prof. mest svet. dr. Steleta sprejel z odobravanjem in ploskanjem na znanje. Župan poroča Po oficielni otvoritvi seje je g. župan poročal o Vseh važnih dogodkih. Omenjal je, da je bil 4. novembra v Vegovi ulici pred Glasbeno Matico odkrit spomenik skladatelju Antonu Foersterju ob 100 letnici njegovega rojstva. Polnih 43 let je živel Foerster v Ljubijrni iu deloval na glasbenem polju. ■ Ljubljana je spomin velikega skladatelja proslavila z vrsto prireditev. Nato je g. župan omenjal, da je 21. t. m. sekcija Združenja jugoslovanskih inženirjev in arhitektov ob 80 letnici smrti odkrila Jožefu Resslu spomenik pred tehniško fakulteto. Podili je kratek obris Ressljevega življenja v Ljubljani. Mestna občina se je oddolžila njegovemu spominu s tem, da je že 19 let po njegovi smrti imenovala po njem trg ob Šeinpetrski cesti. Ko se je trg 1. 1895 odstranil, so po Resslu imenovali današnjo Ressljevo cesto. Pred arkadami z zem-skimi ostanki zaslužuih mož je občina postavila njegov nagrobni spomenik. V toplih besedah se je dalje g. župan spominjal smrti p. dr. Regalata Čebulja, ki je 17. novembra umrl v frančiškanskem samostanu. Deloval je pokojnik na znanstvenem in duhovnem polju. Spominjal se je prav tako tudi smrti Albina Prepeluha, ki je zadet od kapi umrl 20. t. m Pokojnik se je krepko uveljavljal kot novinar, publicist in gospodarstvenik. Člani mestnega sveta so se pokojnim poklonili. Nato je župan poročal o vidnem in zadovoljivem napredku Mestne hranilnice ljubljanske, ki je zopet pridobila zaupanje vlagateljev. Hranilnica z naglimi koraki gre k popolni likvidnosti. Poročila finančnega odbora Načelnik fin. odbora mest. svet. prof. Dermastja je poročal o vseh tekočih finančnih transakcijah, zlasti o novem dogovoru s šišensko električno zadrugo. Po tem dogovoru bo znašala kupnina za odkup vsega zadruginega omrežja v šiški 1,400.000 dinarjev. Načrt pogodbe je občinski svet sprejel proti dvema glasovoma. Občinski svet je dalje vzel na znanje poročilo o finančnem stanju Mestnega pogrebnega zavoda. Zavod prihodnje leto ne bo imel nobenih izgub. Za nov smetarski voz je dovoljen kredit 18.000 din. Odobren je bil nato nakup Mahrove hiše, ki je bila prejšnji mesec na sodni dražbi prodana. Okrog 5 milijonov vredno hišo je odvetnik dr. Krivic, ki za svojo intervencijo ni zaračunal niti dinarja, zdražil za 3,600.000 dinarjev. Nakup je bil odobren. G. župan se je toplo zahvalil dr, Krivicu za njegovo požrtvovalno intervencijo. Po daljšem poročilu prof. Dermastje je plenum sprejel predlog finančnega odbora, da se podaljša rok za zgradnjo reprezentativne stavbe zadrugi Novinarski dom za nadalnja tri leta pod pogojem, da se zgradi reprezentativna stavba. Nadalje je mestni svet odobril razne kredite mestni plinarni, dalje za nabavo dežnih plaščev mestni vrtnariji itd. Zavrnjeni so bili nekateri ugovori proti predpisu davka na vozila in prirastkarine na prodana zemljišča. Prirastkarina se je odpisala ge. Špelki Miličevi. Nad 80 ugovorov proti predpisu hišnih davščin (večjidel gostaščine, vodarine, kanalske pristojbine) je bilo kar en bloc zavrnjenih brez debate. Nove gostilne Načelnik obrtnoindustrijskega odbora mestni svetnik Miroslav Zupan je kratko poročal o prošnjah za nove gostilne. Na predlog odbora je plenum sprejel ugoditev prošenj sedmim prosilcem. Nove gostilne so dovoljene: Frančiški Finžgar na Poljanski cesti št. 71, Dumi Stošiču prenos z Gosposvetske v Frankopansko ulico št. 5, Ivanu Bla-gnetu na Poljanski cesti 42, Maksu Klančarju na Jernejevi cesti 24, Frančiški Mihelčičevi za ljudsko kuhinjo na Kongresnem trgu, Mariji Pavškovi na Šmartinski cesti 26, Mariji Češnovarjevi na Celovški cesti 85. Na predlog obč. svet. Musarja je plenum ugodil tudi prošnji Uršule Žganjarjeve za gostilno v Černetovi ulici 31. Ostale prošnje je iz raznih razlogov odklonil, ker ni zanje lokalne potrebe. Spomenik kralja Aleksandra Načelnik gradbenega odbora mest. svet. dr. Stele je najprej podal razna poročila o parcelaciji in regulaciji posestva Kollmannove ustanove pod Rožnikom, kakor tudi o spremembi regulačnega načrta za Nunsko ulico in okolico ter o raznih prošnjah privatnikov za parcelacijo najrazličnejših zemljiških parcel. Na novo so bile gotove izletne in razgledne točke zaščitene z novo gradbeno prepovedjo. Kakor znano, se je pojavila v javnosti ostra polemika zaradi postavitve spomenika kralju Aleksandru. Mnogi so bili proti Plečnikovim načrtom. Nekateri so predlagali, da naj bi se spomenik kralju Aleksandru postavil na Kralja Petra trgu pred justično palačo. Mest. svet. univ. prof. dr. Stele je v daljših izvajanjih osvetlil vse umetniške vrline Plečnikovega načrta, omenjal je tudi zanimivo postopanje Kazine in se naposled načelno in toplo zavzel za Plečnikov načrt. Njegova izvajanja so bila s ploskanjem sprejeta. Javna mestna knjižnica Načelnik kulturnega odbora prof. Silvo Kranjc je poročal o potrebi ustanovitve javne mestne knjižnice, ki naj bi hranila razne zbirke in knjige, zadevajoče zgodovino in razvoj Ljubljane. Že sedaj je knjižnica, ki je nastanjena v nekdanji Auerspergovi palači, narasla do 2000 zvezkov. Njegovo poročilo je bilo odobreno. Sledili so nato razni predlogi, na katere je g. župan takoj odgovarjal. V tajni seji pa so bili sprejeti predlogi glede napredovanja in drugih osebuih sprememb magistralnega uradništva. Ali sle Kdaj preidi v življenju I zaušnic? Da stvar te tako tragična, se boste lahko prepričali in posmejali v duhoviti in zabavni komediji in teh 7 zaušnic ne boste pozabili do smrti 7 zaušnic... Lllian norveu - Willu frlisch. - Premiera iulrl v Elitnem kina Naliti' v predprodaji tel.21-24. Bežigrad in kolodvorsko vprašanfe Ljubljana, 24 novembra. Med Bežigrajčani vlada veliko zanimanje glede vprašanja poglobitve ljubljanskega kolodvora, ker jim ni vseeno, kako se bo rešilo vprašanje prehoda na Dunajski cesti. O tem je v ponedeljek zvečer v cerkveni bežigrajski dvorani predaval pred odličnimi bežigrajskimi možmi inž. arh. Kham. Med udeleženci smo opazili predsednika Pokojninskega zavoda dr. Milavca in gradbenega podjetnika g. Mavriča, kateremu se ima Bežigrad zahvaliti za svoj lepi razvoj. Inž. arh. Kham je v zanimivih izvajanjih pred Bežigrajčani razgrnil celotno vprašanje kolodvorske poglobitve, kolikor prihaja posebno za Bežigrad v poštev. Pri vsem vprašanju gre namreč za rešitev ozkega prehoda na Dunajski cesti, ki predstavlja za Bežigrad neke vrste grlo, skozi katero gre ves promet med mestom in gosto naseljenim bežigrajskim okrajem. Danes upravičeno lahko smatramo Bežigrad za samostojno mestno enoto, ki gravitira proti mestu, ki odvaja in privaja promet skozi ožino na Dunajski cesti. Poleg šiške je Za boljše železniške zveze s Celjem Celje. 23. novembra. Davna želja vsega šmarskega okraja je, da bi vozili vlaki rogaške železnice preko Grobelnega naprej naravnost v Celje. Poleg tega se čuti živa potreba, da bi bil proti severu iz Celja še en opoldanski vlak, kajti od 10 dopoldne do 4 popoldne je prevelik presledek, kakor je to sedaj. Zlasti občutijo to dijaki, ki se vozijo iz Celja proti severu, kajti s čakanjem izgubljajo cele popoldneve ter prihajajo šele ponoči na svoje domove. Poleg tega je na vlak ob 4 popoldne tak naval, da ga navadni vlak itak ne zmore in nastane gneča, ki nikakor ni v dobro našemu tujskemu prometu. Obema željama bi mogla železniška uprava ustreči, ako bi omogočila, da bi vlak, ki letos prvič tudi v zimskem času vozi od dopoldanskega vlaka iz Grobelnega, prišel v Celje in potem odpeljal nekako ob I popoldne iz Celja ter vzel s seboj vse šolarje. S tem bi napravili potujočemu občinstvu predvsem pa dijaštvu veliko uslugo, malokotnu pa bi taka preureditev ne bila všeč, kajti do 10 dopoldne še ljudje svojih opravkov v mestu ne morejo urediti. Kdor pa ima opravek samo na progi, 6e pa odpelje že ob pol 8 zjutraj, tako, da v tem oziru ne bi bilo pomislekov. Tudi trgovski vidik celjskega mesta s to pre-uredbo ne bi trpel, 6aj bo vsakdo vendarle obedoval in vse potrebno kupil v Celju, edino šentjurski avtobus, ki pa itak ni najboljše zaseden, bi postal nepotreben. To bi pa celjsko mesto v korist boljših železniških zvez že pretrpelo in na ta način bi bile vse tri strani proti zahodu, jugu in severu enako ugodno zvezane s Celjem kot gospodarskim in zlasti šolskim središčem. Bežigrad najbolj naseljeni okraj, zato pa je za Bežigrajčaue zadeva kolodvorske poglobitve, ki v neki meri zadeva tudi šiškarje, zelo važna. Šele nedavno se je namreč posrečilo preprečiti odredbo, da bi se kurilnice premestile z glavnega kolodvora na gorenjski kolodvor, katerega nekateri upravičeno smatrajo, da je zapisan smrti, ker nima za svoj obstoj nikake podlage. Omenjena premestitev bi brez dvoma zelo prizadela Bežigrajčaue. Kot glavni veter pri nas moramo smatrati jugozapad-nik. Če bi kurilnice premestili na gorenjski kolodvor, bi dim, ki bi ga nosil jugozapaduik v severovzhodni smeri proti Bežigradu, okužil vse bežigrajsko ozračje. Ze samo iz tega razloga je potrebno, da se kurilnice prestavijo drugam. Najprimernejše bi bilo, da bi tovorni kolodvor, kjer je navadno najživahnejši promet in največ dima, prestavili na Dolge njive v Zeleni jami. Tam je ozemlje še nenaseljeno in bi disi ne motil človeških bivališč. Glede vprašanje ureditve prehoda na Dunajski cesti pa je g. inž. Kham očrtal zanimiva dognanja in izkustva strokovnjakov, zlasti pa navodila nemškega prof. arh. Ernsta Neuferta glede gradnje kolodvorom po vsem svetu. Glede položaja kolodvora pravi takole: Položaj kolodvora, ki bi bil najprimernejši, je v sredini mesta s tiriščem pod ali nad zemljo. Tirišča so možna v zemeljski ravnini ali bolje na nasipih s cestnimi podvozi. Najbolje pa je, če jih izpeljemo v zasekali s cestnimi nadvozi v zemeljski ravnini. Ta zadnja oblika poglobljenega tira je daleč najboljša in bo ostala tudi v bodoče edino veljavna. Kolodvorsko sprejemno poslopje pa je najugodnejše, če stoji preko tirja kol zveza obeh obrežij železniške zaseke. Te zahteve, ki jih navaja prof. Neufert, slone na ugotovitvah, ki so jih že lela 1914 prikazali v svoji knjigi der Eiseubahnbaus; Oder, Loevve in Zimmermann. Te ugotovitve so bile za nas še povsem nove in bodo brez dvoma prihajale v poštev pri izdelavi načrta za poglobitev ljubljanskega kolodvora, če ne bomo hoteli zametavati modernih izsledkov nove znanosti, ki pa je prav za prav stara že dve desetletji. Po teh ugotovitvah se bo moral reševati tudi prehod na Dunajski cesti. Filmi »Trojka«. (Union.) Pestro francosko »Jelo z vsebino iz sodobnega nemirnega življenja na svetu: trgovina z orožjem kot netilec požarov na vzhodu in zahodu, gonja za denarjem, iz katere se jiorajajo vohunstva, zločini, zmede — ob vsem tem ljudje s svojimi življenji, čustvi in zahtevam izginjajo in postajajo lutke velikih stvarnih zločinskih sil. Taki filmi spadajo v svojo posebno vrsto in predstavljajo novost le, če so domiselno in dramatično režirani ter nadpovrečno igrani. To vse se da trditi o »Trojki«, kjer kažejo Francozi Charles Vane!, Jean Mu-rat in Jany Hollova tradicionelno francosko igralsko veščino, prepleteno tu pa tam z mojstrskimi, psihološko podanimi trenutki. !a,in?,*e„da,ne- ANTONIO ADVERSO imate priliko za ogled filma ELITNI KINO MATICA — Telefon 21-24 Plenarna sefa zbornice za TOI Ljubljana, 24. novembra. Danes dopoldne ob 10 se je pričelo v dvorani zbornice za TOI plenarno zasedanje. Seje so se udeležili vsi zbornični člani polnoštevilno. Zasedanje je otvoril predsednik g. Ivan Jelačin, ki je pozdravil zastopnika banske uprave g. dr. Rateja in vse prisotne. Takoj za tem je prešel na dnevni red ter je podal poročilo zborničnega predsednika. Zbornica za TOI je dne 29. maja otvorila uradne dneve v Ptuju, ki se vršijo v pisarni tamkajšnjega združenja trgovcev enkrat mesečno. Dne 5. junija je ob začetku velesejma obiskal zbornico minister za trgovino in industrijo dr. Vrbanič, ki mu je zbornično predsedstvo izročilo spomenico o važnih in perečih vprašanjih. Na predsedstveni 6eji 29. junija je predsedstvo odobrilo sklep industrijskega odseka, da zbornica pristopi kot član k centrali industrijskih korporacij. Na podlagi pooblastila plenarne seje z dne 20. aprila je zbornica kupila od tvrdke I. Knez v Ljubljani nepremičnine v Karlovškem predmestju in v Kapucinskem predmestju za 503.941 dinarjev. Ministrstvo za trgovino in industrijo je odobrilo izpremembo poslovnika za zbornično razsodišče kakor ga je sklenila zbornica na plenarni seji 20. aprila letos. Dalje je zbornica imenovala svojega tajnika dr. Jureta Ko-ceta v odbor Zveze za tujski promet. Dalje sporoča predsednik, da je ban odobril računski zaključek zbornice za leto 1936, po katerem ie bilo dohodkov 4,319.820 din, izdatkov pa 4,258.237 din. tako, da znaša presežek 61.533 dinarjev. Prav tako je zbornica predložila ministru pravosodja v odobritev svoje kandidate za častna razsodišča na področju okrožnega sodišča v Ljubljani, tia področju okrožnega sodišča v Mariboru, v Celju in v Novem mestu. Iz predlaganih oseb je pravosodno ministrs‘vo izbralo v Ljubljani 18, v Mariboru 3, v Celju 3, v Novem mestu pa 6 častnih sodnikov. V nadaljnem poročilu je predsednik navajal, da ppteče konec tekočega leta funkcijska doba članom reklamacijskih in davčnih odborov. Zaradi tega je zbornica jx>zvala svoje člane kakor (udi trgovska združenja, naj imenujejo osebe za ta dva odbora, vendar pa se vabljenci še niso odzvali tako, kot bi bilo želeti. Poročilo o gospodarskem položaiu Zatem je g. Jelačin podal še poročilo o gospodarskem položaju in o zborničnem poslovanju v tekočem letu. Povedal je, da se je splošni gospodarski položaj v Sloveniji letos odlično izboljšal. Dolga doba petih let krize, ki je povzročila sfo milijonske izgube, je za nami, vendar se vidijo posledice krize še vedno v nekaterih panogah, ]*>; sebno pri našem denaretvu. ki z velikimi napori zbira spet nove moči, da izvede z lastnimi sredstvi sanacijo in si zagotovi denarna sredstva za likvidnost. Naša industrijska produkcija je v tekočerrt letu v mnogočem postala neodvisna od inozemstva. Omeniti moramo velika investicijska dela v pre-dilniški industriji, ki je kljub znatno povečanem številu vreten polno zasedena. Železarska industrija 6e je z zgradbo novih naprav usposobila za predelavo domače rude. Ta industrija je postala 6talen odjemalec našega lesenega oglja, ki je v sedanjih težkih razmerah malemu človeku kaj dobrodošel. Položaj našega gospodarstva je bistveno vplival na porast cen poljedelskih proizvodov, zlasti pa še lesa, kar je na mah oživilo to važno panogo slovenskega gospodarstva. V svojem dolgem poročilu, katerega' čitanje je bilo opuščeno, ker so ga prejeli natisnjenega vsi člani zbornice, navaja predsednik g. Jelačin Še druge momente, ki so v tekočem letu oblikovali naše gospodarsko življenje in usmerjali našo delavnost. Omenjal je še razne nove zakone, ki so bitno posegli v slovensko gospodarsko življenje, kakor trgovski zakon, zakon o kreditnih zadrugah, zakon o pooblaščenih inženirjih, uredbo o izrednem prispevku za prekomerno izkoriščanje cest, uredbo o nabavi in polaganju mednarodnih telefonskih kablov, o centralnem fondu bratovskih skladnic in niz finančnih uredb, ki se nanašajo na skupni davek trošarine in na kontrolo plačevanja davkov in druge fiskalne zadeve. Potem se je dotaknil problema krošnjarstva, naših potnih (razmer, našega turizma, zadeve odpiranja in zapiranja trgovin, stanja gostinstev in še drugega. Sledilo je nato poročilo o zborničnem proračunu za leto 1937, ki izkazuje dohodkov 3,772.500 dinarjev, izdatkov pa 3,761.058 dinarjev. Razpravljanje ob zaključku lista še traja. Na dnevnem redu je še razprava o interesih gospodarskih krogih in nov zakon o pridobitnih zadrugah, vprašanje pavšaliranja pridobnine za trgovce, pobijanje nezakonite konkurence v obrtništvu, uspehi in nedostatki našega tujskega prometa in samostojni predlogi zborničnih svetnikov. Izpred obrtnega sodišča Bolezen, ki tra;a dalj kot štiri tedne Peter je bil dalj časa voznik v prevozniškem podjetju. Dne 29. maja je obolel in moral iti v bolnišnico na zdravljenje. Prevoznik je sprejel namestnika Janeza za toliko časa, dokler ne bo Peter okreval. Janez je Petra večkrat obiskal v bolnišnici. Dnu 22. junija je prevoznik pisal Petru dopisnico naslednje vsebine: »Kadar boste ozdraveli, lahko nastopite službo, Janez mi je rekel, da morda v 14 dneh. Tudi prevoznikova soproga je obiskala večkrat Petra in mu je nekoč rekla, da bo Janez sicer šel proč, da pa bodo Petra vzeli nazaj, kakor hitro bo okreval. Peter je ostal do 8. avgusta v bolnišnici. Naslednjega dne se je Peter zglasil pri prevozniku, da bi nastopil službo, prevoznik pa mu je rekel, da ga ne potrebuje več, ker je dobil med tem časom drugega voznika. Peter je tožil za plačilo odškodnine za 14 dnevno odpovedno dobo. Toženec je priznal, da je pisal Petru gori navedeno dopisnico, branil pa se je plačilu, češ, da Je iz vsebine dopisnice razvidno, da ga bo čakal samo še 14 dni, razen tega pa sme službodajalec, službojemalca po § 230 št. 9 obrt. zak. brez odpovedi odpustiti, če je ta zaradi bolezni dalj kot štiri tedne zadržan opravljati svojo službo. Prevoznik je bil obsojen v plačilo. Ta se namreč ni poslužil pristoječe mu pravice, da bi bil po štirih tednih odpustil Petra, marveč mu je ravno o tem času jasno pisal, da ga bo, čim ozdravi, zopet sprejel; nadaljnje besedilo s-niorda v 14 dneh« je smatrati samo kot nekako pričakovanje, da bo morda v tem času okreval, nikakor se pa ne da iz tega besedila sklepati, da ga bo prevoznik čakal samo še 14 dni po sprejemu dopisnice. Strojnik pri parnem kotlu Ravnatelj tovarne je dne 14. avgusta brez odpovedi odpustil iz službe strojnika, ker je la prejšnji večer neopravičeno zapustil delo, nadzorstvo oziroma strežbo parnega kotla in stroja pa izročil dovažalcu premoga, iu to skozi vso noč. Stroj in kotel sta v redu delovala, škode ali nesreče ni bilo. Strojnik je s tožbo zahteval plačilo za 14-dnevno odj>ovedno dobo, pa je zgubil tožbo. Čc namreč službojemnik brez odobritve ali po zakonu priznanega zadržka zajiusti delo ali svoje dolžnosti ne vrši 111 tega svojega početja zadostno ne opraviči, ga sme službodajalec odpustiti brez predhodne odpovedi. Tožnik kot izprašan strojnik ne bi bil smel po predpisih sploh zapustiti strojnice in s strežbo kotla in stroja poveriti osebo, ki je oprav- ljala le podrejene posle. S tem je strojnik prekršil pogodbeno in po zakonu mu naloženo dolžnost. Le slučaju je pripisati, da se ni pripetila kakšna nesreča, ko je bil stroj celo noč brez strokovnega nadzorstva, saj še pri največji pozornosti in previdnosti nastajajo velike nesreče. Tovarnar mora v takega strojnika zgubiti zaupanje, kar je tudi takojšen odpustitven razlog. Pripomniti je še to, da se je strojnik pregrešil že prej nekoč na enak način. Njegov izgovor, da se je moral pripravljati na krst svojega otroka in da jo iskal krstne botre, pa sodišče ni moglo upoštevati, ker takega razloga za izostanek od dela zakon ne pozna. Cestna dela v Gornli Savinjski in Logarski dolini Maribor, 23. novembra 1937. Tehnični oddelek kraljevske banske uprave v Ljubljani vrši trenutno trasiranje za razširitev cestnega poteza Radmirje-Solčava in odtod daljo v Logarsko dolino. Iz sredstev državnega sklada za javna dela je zaenkrat na razpolago znesek 100 tisoč dinarjev in se bo s tem zneskom še tekočo jesen delalo prvenstveno na razširitvi ceste v odseku Solčava-Logarska dolina in jx> možnosti tudi v zelo ozkem pasu Lučc-Strglej. Za prihodnje leto razjioložljiva sredstva se bodo uporabila vsekakor še do pričetka sezone, tako da za časa glavne se* zone stanje cest ne bo oviralo tujskega prometa. S pričetkom cestnih del v omenjenih krajih je banska uprava ugodila eni najbolj nujnih potreb našega tujskega prometa. Želeti je le, da bi se ta dela uspešno nadaljevala in čimprej izvršila, tako da bi se Gornji Savinjski in Logarski dolini končno vendar zagotovilo ono mesto v našem tujskem prometu, ki jima po pravici pripada že z ozirom na prirodne lepote teh krajev in na vse ostale predpogoje za naj večji razmah tujskega prometa. Na ta način bodo uresničene davne želje vseh interesentov in dolgotrajna prizadevanja Tujsko prometna zveza v Mariboru. Podružnici Slov. doma , t Ljubljani: Miklošičeva cesta 5 Tyrševa cesta (Poštni dom) Kino Sloga Telefon 27-30 Danes premiera! Krasen muzikaličen šlagerl Princeza ostrig iah^hd Ena najlepših zabavnih Robart Stolzovth filmskih operet Mnogo razvedrila in prisrčnega smeha! — V glavnih vlogah: Herman Thimig, Theo Lingen Oskar Sima, Gusti Wolf, Herald Paulsen. Preskrbite si vstopnice v predprodaji f Pikantna afera v Mariboru na vidiku Zapletene so v njo nekatere odlične mariborske dame Maribor, 23. novembra. Mariborske afere so v slovenski javnosti včasih na glasu, ker jim ponavadi ne primanjkuje pikantne primesi. O taki aferi se sedaj zopet širijo |>o mestu govorice, ki so prišle na ušesa že tudi obladent. Zapletene pa so sedaj za izpremembo v njo nekatere mariborske dame. Mariborčani so pogrunlali, da te nekatere dame vozijo iz mesiti v okolico same na izlete. Ti izleti se vedno vrše samo v dveh smereh, od katerih vodi ena proti vzhodu ob Ptujski cesli, druga pa proli za- padli v Dravsko dolino. In tudi je že mariborska javnost ugotovila cilj teh izletov. Prizadete dame so videli na tistih mestih že opetovano v družbi — kmečkih fantov, katerim so prav korajžno dajale za pijačo. Fantom za take priložnosti seveda ni bilo treba dvakrat reči ter je sedaj v teh krajih že kar javna tajnost, kaj se ob priliki teh obiskov dogaja. Vsekakor je to značilna zadeva za moralo takozvane >višje« mariborske družbe, ki so pa k sreči rekrutira skoraj izključno iz priseljenih elementov, ki niso našega jezika la naše krvi. Vremensko poročilo ***** »Slov*n«fc*0 določe- vanju spola«. Predavanje, ki ga bo spremljalo precejšnjo število diapozitivov, se bo vršilo v petek, dne 26. t. m. ob 20 v mali filharmonični dvorani (Kino Matica). Bolgarski pevcc a• Ivanov vabi pod okriljem Hubadove pevske župe danes vse dijake ljubljanskih gol, da poset-ijo njegov koncert, ki bo ob pol treh popol- dne v veliki filharmonični dvorani (kino Matica). Kon--cert je namenjen v prvi vrsti dijaštvu in na njegovem sporedu so izključno lo bolgarske narodne pesmi, ki jih ta bolgarski pevec naravnost odlično prednaga. Bolgarska narodna pesem jo prelepa, njena melodija prikupna in lahka, poseben čar pa ji daje izredno interesanten in dostikrat tudi zelo težak ritem. Zato more t« uarodno pesem pravilno peti samo pristen Bolgar. Na klavirju spremlja pevca pianistka gdč. Silva Hraiovčeva. Vabimo pa tudi ostalo občinstvo, da poseti zanimiv koncert. Vstopnice po 3 din so v predprodaj! v knjigarni Glasb. Matice. Klavirski koncertni veder bomo imeli due 3. dec. •/.večer ob 20 v veliki filharmonični dvorani. Ta večer koncertira priznani naš pianist Ivan Noč. Njegovo ime je danes žo dobro znano v koncertnem življenju Srednje Evrope, vsak njegov koncertni nastop jo dogodek svoje 'vrste in to zaradi zanimive sestave koncertnega sporeda in zaradi priznane odlične igre uaSoga klavirskega umetnika. Vstopnice bodo od ponedeljka daljo v predprodaji v knjigarni Glasbeno Maticc. Ljubljansko gledališče DRAMA — začetek ob 8 zvečer: Sreda, 24. novembra: »Tarelkinova smrt«. — Red Sreda. Četrtek, 25. novembra: »Pesem 6 ceste«. — Red Četrtek. Petek, 26. novembra: Zaprto. Sobota, 27. novembra: -Beraška opera«. Izven. Znižane cene od 22 din navzdol. Drama. Za abonente reda Sreda se bo odigrala dne 24 t. m. Suhovo-Kobylinova satirična farea »Tarelkinova smrt*. To je zgodba 6 pretvarjanjem dveh oseb, ki se zalezujeta in izpodkopavata in ki učinkuje 6koro pošastno ter pri tem porazno prepričuje. OPERA — začetek ob 8 zvečer: Sreda, 24. novembra: Zaprto. Četrtek, 25. novembra: »Ančka«. Opereta, Premiera. Premierski abonma, Atentat v dvorani št. 79 Ljubljana, 24. nov. Sodna kronika v kriminalu res kaj tako neču, veuega že kmalu ni zapisala v svoje anale. Boksarski napad obtoženca na sotrpina! To se je včeraj primerilo v znameniti dvorani št. 79, ki se je ogibljejo vsi solidni meščani in preprosti ljudje, ko je sodil mali kazenski senat pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana Breliha in v navzočnosti. dveh sodnikov gg. Ivana Kralja in KaTla Javorška štiri mlade obtožence, obdolžene večjih in manjših tatvin v okolici Moravč. Obravnava je bila zaradi enega starejšega malolet-nika na zahtevo drugih tajna, kajti vsak zlikovec se boji javnosti in se ob vsaki priliki skuša skriti pod zaščito kazenskega paragrala o tajnih obravnavah. Pač pa lahko sodni reporter pove javnosti, kar je splošno znano. V okolici lepih Moravč so bile od maja do srede julija neprestano dan za dnem vlomnc tatvine pri raznih posestnikih. Varnostne oblasti Koruzniki gredo!« _ v< j Naposled se je orožnikom posrečilo odkriti tatinsko gnezdo, kjer »o imeli vsi toplo zavetje. Pri posestnici Franci v Hrastniku pod Limbarsko goro so se skrivali. Državno tožilstvo pa je sedaj štiri člane te tatinske družbe obtožilo raznih tatvin. Dokazane so jim večje in manjše vlom ne tatvine, 15 po številu. Raznega blaga, zlatnine in gotovine so pobrali ljudem v vrednosti 10.900 din. Za druge tatvine, ki jih najbrž imajo tudi ti zlikovci na vesti, pa ni bilo dokazov. Usoda rudarjevega sfna Na zatožni klopi so sedeli štirje mladi fantje in postarna ženska. Prvi je bil Polde iz Velikih Lašč, drugi Nande, rojen na Westfalskem. sin rudarja, tretji je bil posestnice France sin Dol-fe, ki je že mlad začel tatinsko kariero, in četrti njegov brat France, ki je samo gledal in bil inanj udeležen. Zadnja je bila postarna Franca, ki je dajala vsem potuho in je vedela o ukradenem blagu. Moža je izgubila. Ponesrečil se je v Ameriki. Drugače ne vedo o njej mnogo povedati. Trdo se bori na kmetiji in reva nima jasnih pojmov o kazenskih paragrafih. Trpka je usoda Nandetova. Bil je rojen na W&stfalskem, kjer si je oče kot pošten in rnar-ljiv rudar služil svoj kruh pod zemljo. Mladostna leta na Westfallskem je preživel, kakor pač tam žive rudarski sinovi. Neizbežna nesreča je rodbini vzela očeta in rednika. Mati se je nekaj časa s sinčkom skromno preživljala. Pred 15 leti pa so jo nemške oblasti pognale v Jugoslavijo, kajti po možu je bila še pristojna v šent Jernej na Dolenjskem. Polde je takrat, kolikor se spominja, bil star pet let. Mati je prišla v staro domovino. Kaj se je naprej zgodilo, Polde ne ve. Toliko so mu pravili. da ga je mati kar nekje pustila in izginila. Ne pozna očeta, ne Plavanje v letu 1937 Največ plavalnih uspehov v letošnjem letu zaznamujejo prav za prav ženske. Pri moški konkurenci je »letos padel en sam svetovni rekord, celo priznati je treba, da letošnji plavalni uspehi pri moških mnogo zaostajajo za lanskimi. V plavanju na 100 m prosto smo imeli lani čas 56.4, letos komaj 58.4; na 400 m lani 4:42.8, letos 4:50.8; na 1500 m lani 19:06.8, letos 19:87.8; 100 m hrbtno lani 1:04.8, letor 1:07. Uspešnejši v postavljanju rekordov je bil nežni spol; še pred nedavnim je danska plavalka Hueger popravila svetovni rekord na 400 m prosto in Waalberg na 200 m prsno. Oba rekorda sta odlična in bi jih pred nekaj leti smatrali za nemogoča. V številkah v posameznih panogah je tale slika: 100m prosto: Arai (Japonska) 58.4, Fischer (Nemčija) 58.5, Czik (Madžarska) 58.6, Borg (Švedska) 59.2. Najboljši Amerikanec je Baynie 1:00.1. 400m prosto: Makino (Japonska) 4:50.8, Mediea (Amerika) 4:51, Sugiura (Japonska) 4:51.6, Kicar (Amerika) 4:52.1, Borg (Švedska) 4:52.4, Plath (Nemčija) 4:53.2, Grot (Madžarska) 4:53.4. — Na 1500 m je Amerikanec Tlanagan izboljšal 10 let stari rekord Arne Borga na 1500 m. Njegov čas 18:18.2 je bajen. Sledi Japonec Takahashi 19:37.8, Tanada (Japonska) 19:50, Arendt (Nemčija) 19:51, Terada (Japonska) 19:51.6, Grot (Madž.) 20:02.4. V prsnem plavanju na 200 m ima Nemec Sietas čas 2:40.3, Hamura (Japonska) 2:40.4, Higgins (Amerika) 2:40.5, Heina (Nemčija) 2:41.8. Slednji je pred kratkim dal čas 2:38.7. V hrbtnem plavanju na 100 m Amerikanec Kiefer 1:07, \Veghe (Amerika) 1:07.8, Schlauch (Nemčija) 1:08.3, Kiip-pers (Nemčija) 1:09.3. V štafeti 4 krat 200 m vodijo Japonci z 9.15, Nemci 9:16.4, Madžari 9:20, Angleži 9:26.2. Iz športne krošnje V petek 19. t. m. se je začela teniška tekma v Stockholmu v obliki matcha med Francijo in Švedsko in švedskim mednarodnim klubom. Rezultati so tile: Feret (Francija) : llanes (Norveška) 6:1, 6:1; Borotra (Francija) : Palada (Jugoslavija) 7:5, 6:4; Feret-Brugnon (Francija) : Schroeder-Valen (Švedska) 7:5, 7:5; Petra (Francija) : Polon (Švedska) 6:3, 6:4. Francozi vodijo 4:0. Hrvati proti Jugoslovanski nogometni zvezi. Decembra 1937 se vrši občni zbor naše najvišje nogometne instance. Zagreb se mrzlično pripravlja na ta občni zbor Tako je bila tudi včeraj predhodna konferenca prvorazrednih in nižjerazrednih zagrebških klubov, na kateri je bilo zastopanih 34 klubov. Pri tej konferenci je bil pred vsem govor o tem, kakšno stališče naj zavzamejo klubi na glavni skupščini JNZ. Sprejeta je bila soglasno daljša resolucija, ki obsega 8 točk in v kateri ti klubi popolnoma soglašajo s športno politiko zagrebške nogometne podzveze. Zlasti poudarjajo, da v takih razmerah, kof vladajo danes v JNZ, sploh ne more biti govora o sodelovanju športnega Zagreba z Jugoslovansko nogometno zvezo. Petek, 26. novembra: Zaprto. (Gostovanje v Celju: Seviljski brivec.) Sobota, 27. novembra: ob 15: »Cavalleria rustica-na«, »Glumači«. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol. Izven. Ob 20: Gostovanje znamenitega ruskega gledališča vedre umetnosti Sinje ptice. Izven. pozna matere. Toliko ve, da ji je bilo ime Vida. Usmiljeni ljudje so ga hranili. Postal je na deželi najprej pastirček in nato mali hlapec. Drugi so mu grenili življenje. Brez materine ljubezni in brez primerne vzgoje je zašel na stranska pota. Postal je vlomilec! Visoki sodni dvor! Prvi Polde in Nande sta priznala vse njima naprtene vlomne tatvine. Nande je v presekanih stavkih in počasi pripovedoval o svojih vlomilskih pustolovščinah. Prevzel je na sebe največ vlomov, četrti, Dolfe, mu je delal načrte za vlome in mu dajal pojasnila o hišnih prilikah posameznih domov. Tretji obtoženec, France, je skušal biti na-pram sodnikom izredno vljuden, računajoč, da bo tako našel večjo milost pri njih. Začel je doneče: sVisoki sodni dvor! Sem kriv toliko, kolikor sem hodil z Nandetom.« In ponavljal je neprestano: »Visoki sodni dvor! Moja duša je mirna!« Predsednik se je nekoliko razburil in mu je ostro pripomnil: »Pustite na miru ,visoki sodni dvor' in mojo dušo! Mislite, da dobite zato nižjo kazen?« Boksarski napad Četrti, Dolfe, ki je drugače prav krepak deček, je zanikal, da bi dajal informacije Nandetu za vlome, tudi vlomilskih, nočnih pohodov se ni udeleževal, priznal je pač dve manjši tatvini. Glavno krivdo je Dolfe valil na Nandeta. To je njega razburjalo. Krotil se je. Poprej je Nande s svojim odkritim oriznanjem napravil najboljši vtis na sodnike. Posestnica Franca je zatrjevala svojo nedolžnost in venomer blebetala. Trdila je, da ji je Nande grozil, da ji bo hišo zažgal, če ga izda. Dolfe pa je še pristavil: »Browning je držal v roki in mi grozil, da me takoj ustreli, če ga izdam.« To je Nandeta hudo razkačilo. Skočil je pokonci, se obrnil proti Dol-fetu in ga s trdo pestjo tako boksnil v lice, da je kar pobledel in bi bil kmalu padel. Nastal je buren prizor. Vse so mu pobrali Sodišče ie zaslišalo samo eno pričo, drugih prič izpovedbe so bile prečitane. V dvorano je stopil vojni invalid Jakob Škrjanc, posestnik v Serjučah pri Moravčah. V Galiciji mu je granata odtrgala levo nogo. In dali so mu namesto proteze leseno nogo. Ponoči pred Binkoštmi je bilo pri njem vlomljeno. Polirali so mu med drugim 30 kg masti in 40 kg suhega mesa. Mnogo svinjine. Sploh so mu izpraznili kaščo, škode ima 1173 din. Škrjanc je resigniran pripomnil: >Vse so mi pobrali, da celo lefo med košnjo nisem imel domače masti in svinjskega mesa.« Stroga sodba Po pet ur trajajoči obravnavi so bili obsojeni: Polde na eno leto in dva meseca, Nande na dve leti, Dolfe na dve leti in France na dva meseca strogega zapora. Vsi od dveh do treh let v izgubo častnih državljanskih pravic. Posestnica Franca je dobila štiri mesece strogega zapora in 120 din denarne globe. Samomori v Ribnici na Pohorju Maribor, 23. nov. Ribnica na Pohoriu je bila že nekaj let torišče socialistične in komunistične agitacije, ki je med Pohorci dosegla tudi nekaj uspehov. Posledice te agitacije se kažejo pa sedaj povsod v žalostnih pojavih, ki so bili nekdaj na Pohorju povsem neznani. Med te spada tudi manija samomorov, ki se je začela v Ribnici na Pohorju letošnje poletje ter je v nedeljo zopet skoraj terjala človeško življenje. Zanimivo pa je še to, da so se vsi ti primeri samomorov dogajali na dravskem mostu v Vuhredu, ki je od Ribnice na Pohorju precej oddaljen ter je treba do njega več ur pešhoje. Zadnjo nedeljo se je vrgla z omenjenega mostu v Dravo dekla od g. Dorniku v Ribnici na Pohorju. Voda jo je k sreči zanesla k bregu, kjer je zopet vsa mokra stopila na obrežje. Začela je glasno jokati in tuliti, sedela je na kamenju ter se tresla od mraza, dokler niso prišli dobri ljudje ter jo spravili k g. Neuwirtu v Vuhredu, kjer se je posušila, ogrela in tudi potolažila. Kot vzrok svojega dejanja je navedla nesrečno ljubezen. Kamnoseški delavec, s katerim jc noseča, je noče vzeti v zakon. Bil je to letos že četrti skok z vuhreškega mostu v Dravo in vsi štirje obupanci so bili iz Ribnice na Pohorju. Tri je Drava odnesla ter so utonili, četrta pa je imela srečo, da jo je valovje zaneslo na breg. Propaganda za posebno obrtno zbornico Maribor, 23. novembra. V nedeljo se je vršila v Mariboru plenarna seja Okrožnega odbora obrtniških združenj. Na seji je zopet prišlo do izraza svoječasno precej razširjeno razpoloženje štajerskih obrtnikov za ustanovitev posebne obrtne zbornice. Nastopili so številni zastopniki posameznih obrtniških panog ter so v svojih izvajanjih naglašali, da sedanji obrtni odsek ne more kljub najboljši volji dovolj ščititi interesov obrtništva, ker je preveč pod vplivom trgovskega in industrijskega odseka ter je izmed vseh treh najslabše dotiran, dasi bi ravno obrtništvo zaradi svojega slabega položaja potrebovalo največ pomoči. Dosedanje mere zbornice TOI za napredek našega obrtništva so premalo efektne, prav tako pa se tudi interesi obrtnega stanu ne zastopajo na merodajnih mestih dovolj intenzivno. Iz teh nastopov se je videlo, da se je agitacija za samostojno obrtno zbornico med štajerskimi obrtniki zopet poživela in da bo morala Zbornica TOI posvečati obrtništvu več pozornosti, če si hoče obdržali naklonjenost obrtniških krogov. Nesreča v valjarni Jesenice, 24. novembra. Včeraj se je v valjarni železa Kranjske industrijske družbe na Jesenicah hudo ponesrečil 27 letni delavec Gerbelj Oton, doma iz Javornika. Ko je vlekel žarečo žico izpod valjev, se mu je ta ovila z zanko okrog nog. Po nesrečnem naključju se je zanka zategnila tako hitro, da Gerbelj ni mogel ubežati pred nevarnostjo. Stisnila ga je okrog nog, mu prežgala obleko in urezala globoke opekline po obeh nogah. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. Od tu in tam Narodna skupščina je včeraj dopoldne začela z deloin. Po običajnih formalnostih in po že tradicionalnem pritoževanju Voje Laziča nad kršenjem poslovnika, je predsednik Stevan Čirič skupščini sporočil, da je finančni minister predložil osnutek novega proračuna. V imenu vlade je nato socialni minister Dragiša Cvetkovič sprejel nujnost za nekatere interpelacije, ki so jih vložili opozicijski poslanci. Med drugimi interpelacije o krvavih dogodkih v Senju in Valjevu ter o skladu za postavitev spomenika Nikoli Pašiču v Sarajevu. Nato je bil prečitan predlog pravosodnega ministra, da se sodisču izroče nekateri poslanci, med njimi tudi dr. Rudolf Dobovišek. Po debati o nedavni preiskavi v belgrajskih prostorih JNS je predsednik Či-rič zaključil včerajšnjo sejo ter novo najavil za danes dopoldne. Nova paroplovna družba se bo ustanovila r Splitu. Zaenkrat se govori samo še o pripravah, vendar ne o ljudeh, ki bodo vodili to družbo. Delniška glavnica družbe bo znašala 25 milijonov dinarjev. Družba bo kupila pet že rabljenih parnikov in z njimi zač«la prevažati blago na vse strani in v vse smeri, kakor se bodo glasila naročila. Nedvomno je ,da bo s tem naša pomorska trgovina mnogo pridobila. Delo za širjenje pismenosti po hrvaških, bosanskih in hercegovskih krajih lepo napreduje, obenem pa prihajajo v javnost premnoge zanimive slike pomanjkljivo organiziranega šolstva. V Travniškem okraju v Bosni se nahaja občina Opara, v kateri je 50 vasi s 8000 prebivalci. Ta velika občina nima niti enega 6vojega šolskega poslopja, torej tudi nobenega pouka. Država ni storila tu ničesar, vendar si tudi občani sami niso mogli pomagati in zgraditi šole na lastne stroške. Koliko je tamkaj nepismenih, dokazuje najbolj zgovorno agitacija za zadnje občinske volitve. Za vsako listo je bilo treba 120 podpisov. Nabiralci so oblezli vse vasi, vendar so komaj našli 90 ljudi, ki so 6e znali edinole podpisati. Vsi ostali pa so se znali le :pod-palčiti«. »Honorirane« posredovalce za složbe in napredovanja železničarjev so odkrili v Belgradu. Bili so to člani nekega železničarskega združenja, ki je imelo še do nedavnega monopol na vse železničarske zadeve in tudi neomejen vpliv na podeljevanjo novih služb in napredovanja. Obtoženi so bili neki Ljuba Grujič, odpuščeni načelnik železniške postaje Vranje, JSivota Tomič, načelnik postaje v Vin-l>ovcih, in še neki Frahrija Kulenovič iz Belgrada. Ti gospodje so sprejemali od podrejenega osebja večje denarne zneske zaradi obljub, da bodo nu merodajnih mestih :> posredovali« za službo in podobno. Na čelu organizacije stoji sedaj že upokojeni načelnik prometnega oddelka generalne direkcije, v Sloveniji pa je bil na čelu organizacije tudi sličen gospod visokega položaja. Prodaja pottev v Francijo se je letos ustavila. Lani so kmetje v Prekmurju in Medjimurju zaslužili lepe denarce za polže, letos pa so ostali praznih rok, čeprav so nabrali cele vreče lepih polžev. Čim se je pokazalo, da gredo polži dobro v denar, so jih začeli nabirati tudi Bosanci in Hercegovci. Prevelika ponudba z naše strani je najprej pritisnila navzdol cene, kmalu nato pa je francoske trgovce odbilo še nekaj drugega. Bosanski trgovci so od nabiralcev prevzemali polže brez vsakega izbora, nakar so Francozi začeli naročila odpovedovati. Tako so nabiralci polžev letos ostali brez zaslužka. Zaradi vseh mogočih in nemogočih stvari se že ubijajo ljudje. Pred sodiščem v Mitroviči je stal lo dni lovec Ilija Dorojevič iz Boljeviča, ki je ubil kmeta Stevana Isusovskega samo zaradi lega, ker je kmet govoril, da je boljši lovec in strelec kakor Dorojevič. Ko je Dorojevič za tako govoričenje izvedel, je napadel Stevana in ga tako oklal, da je na posledicah umrl. Dorojevič je za svoj zločin prejel le Šest let robije, ženi umorjenega pa mora plačati 5 jurjev odškodnine. 123 let stara ženska je umrla v ponedeljek v Podlugovju pri Mrkonjiču. Bila je to Marija Janjič, ki je bila najstarejša ženska v Bosanski krajini. Načrt o reorganizaciji državnih železnic se je začel izvajati. Zdi se, da bodo posamezne direkcije dobile večje pravice in pravice do odločanja v nekaterih zadevah, ki so bile do sedaj v skladu s strogim centralizmom, prihranjene edinole promet« nemu ministru. Ta reorganizacija bo dovršena do 1. aprila prihodnjega leta, ko vstopi v veljavo novi državni proračun. Sava je začela polagoma upadati. V Mitroviči, kjer je voda udrla že v predmestja, so pred nevarnostjo zgradili nekaj zasilnih nasipov in tako preprečili, da voda ni udrla v sredo mesta. Vendar pa nevarnost kake večje poplave še ni minila, ker pada tamkaj dež neprestano že nekaj dni. Zaradi tega, ker so ga vrgli iz gostilne, je neki Milan Hribar v Samoboru težko ranil Jurija Popka, ki je pri »čiščenju« gostilne pomagal. Več fantov je sedelo v gostilni v živahnem pogovoru, dokler ni stopil med nje Hribar in jih začel izzivati. Ko je bilo fantom zadosti, so ga cnostavuo posadili na hladno. Ko so se pa fantje razhajali, jo Hribar z nožem naskočil Popka in ga nekajkrat zabodel. Krasnega jelena je ustrelil v lovišču blizu Vi-rovitiee Vencel Mundvaj. Jelen je bil težak 200 kg, visok je bil meter in pol, dolg pa dva metra. Ženski zogohrrni klub so ustanovile podjetno Zagrebčanke. Klub se bo imenoval »Zagreb«. Kakor poročajo zagrebški časopisi, se je do sedaj prijavilo v klub že veliko Evinih hčera, ki hočejo tudi na ta način pokazati, da so v vsem kos moškim, pa naj gre tudi za surovost. Spomladi bodo v Zagrebu gledali že prvo nogometno tekmo tega kluba z žensko sekcijo SK Bato iz Borovega. Dva rudarja sta se smrtno ponesrečila v rudniku Breza v Bosni. Sulejman kadrič in Husnija TurIk) sla kopala v rovu, ko se je nanju nenadoma sesul strop in ju ubil. Najbolj verjetna je razlaga, da^jedo nesreče prišlo zaradi zadnjega obilnega deževja, ki je zrahljalo gornje plasti nad rovi. Nora trgovinska pogajanja med našo državo in Italijo se bodo začela sredi decembra v Rimu. Našo delegacijo bo vodil pomočnik trgovinskega ministra Milivoj Pilja. Na pogajanjih bo govora o'razširjenju in poživitvi trgovskih odnosov med obema državama, zlasti pa glede uvoza našega lesa v Italijo. Šest dni je brez prenehanja spal, sedmi dan pa jo izdihnil neki Josip Primus iz Osjeka. Mož jo prišel v hotel in prosil vratarja, da naj ga ne budi, ker se hoče temeljito naspati. Res Primusa naslednjega dne ni bilo iz sobe; ko ga pa še tretji dan ni bilo, so ga poskušali zbuditi. Ker se ni dal, so ga prenesli v bolnišnico, kjer Je ostal v globokem snu vse do sedmega dne, ko je umrl. Preiskava ja dognala, da je mož pojedel nekaj tablet za spanje preveč, pa je nastopilo zastrupljenje Kaj bo leta 2000 Neki profesor iz Pennsylvanije 6i je izmislil, da bi vprašal ameriške državljane, katerih 12 stvari bo po njihovem mnenju človek 6kušal doseči v prihodnjih 100 letih Na svoje vprašanje je dobil nešteto odgovorov, ki jih je spravil na 12 sledečih točk: 1. Podaljšanje človeškega življenja na 100 let. 2. Hitra in popolna ozdravitev raka in revmatizma. 3. Sredstvo za popolno izločitev vsake telesne bolečine 4. Možnost obleteti zemljo v 24 urah brez vsake nevarnosti. 5. Prenašanje elektrike brez žice in brez zgube. 6. Proizvajanje na debelo oddajnih in prejem nih radijskih aparatov v velikosti žepne ure. 7. Prevažanje medzvezdnih letal na luno. 8. Proizvajanje umetne, toda popolne sončne svetlobe. 9. Pospeševanje čisto kemične hrane. 10. Ohranitev ženske lepote do visoke starosti. 11. Barvna in reliefna kinogledališča. 12. Iznajdba, 6 katero bo mogoče po mili volji delati vreme, lepo ali slabo. < Londonu so pred kratkim priredili razstavo srebrnih lisic. Slika nam kaže takšen živ kožuh za vratom. S 300 batoni hkrati v stratosfero Raziskovanje zemeljskega ozračja in svetlobnih pojavov, ki nastopajo v velikih višinah nad zemljo, ni samo stvar, ki zanima ožji krog znanstvenikov, pač pa je tudi velikega pomena zaradi tega, ker se z novimi ugotovitvami in odkritji lahko s pridom okoristi letalstvo, pa tudi precej izboljša vremensko napovedovanje. V6ak polet z balonom nad višino 16.000 m pa je zvezan z velikimi nevarnostmi, kakor se je to že nekajkrat pokazalo. Poleg tega pa je tak polet tudi za posadko od sile naporen, kajti ta posadka mora ob nenavadnih razmerah z največio pozornostjo in vestnostjo opazovati merilne priprave, na podlagi katerih je sploh mogoče priti do kakšnih zanesljivih ugotovitev. Posadka je po vsakem takšnem poletu toliko utrujena, da 6vojih merilnih priprav niti ne more imeti več dovolj v oblasti da bi jih varovala tudi takrat, kadar balon pristaja. Dostikrat se je že zgodilo, da so se najdragocenejši aparati pri pristajanju docela pokvarili, tako da niso mogli nuditi niti onih podatkov, ki so jih zabeležili v doslej nedostopnih višinah. Uspehi vseh dosedanjih prizadevanj, kako spoznati do vseh podrobnosti posebnosti iz višjih plasti zemeljskega ozračja, so ostali do danes res še precej borni. Zaradi tega je nemški profesor Regener že pred nekaj časa začel z novimi poskusi. Napravil je balon, ki bi 6e dvignil brez posadke. Te njegove poskuse je podprl tudi Franklinov zavod v Filadelfiji v Ameriki in vse priprave še bolj spopolnil. Novi poleti v stratosfero naj bi razjasnili predvsem skrivnost tako imenovanih kozmičnih žarkov v velikih višinah nad zemljo, poleg tega pa naj bi prinesli kaj več podatkov o vremenskih razmerah, Ki vladajo v tistih zračnih plasteh, ki jih smatrajo za zibelko ameriških orkanov. Pri poskusnih poletih, ki jih je prirejal Franklinov zavod v Ameriki, 60 vedno zvezali po dva, tri balone skupaj. Te skupine balonov so dosegle višino tudi 25.000 metrov, kar so dokazali apa- rati, ki so avtomatično beležili tudi višino. Vendar zadovoljivih rezultatov tudi še ti poleti niso prinesli. Zato so v zadnjem času prišli na dan z drugo namero. Na raznih mestih ob ameriški obali bodo istočasno spustili v zrak veliko število stratosfernih balonov, po tri skupaj. Pravijo, da bo takšnih balonskih skpuin nad sto in da boao imele predvsem to nalogo, da raziščejo tisto zračno plast kjer teče' zibelka orkanov, ki leto za letom prinašajo tudi nešteto človeških žrtev. Nove ugotovitve — če jih bo kaj — pa gotovo ne bodo važne samo za Američane. Profesor Piccard -strah dijakov Svetovno znani raziskovalec stratosfere, ki je bil te dni tudi v Jugoslaviji, v 6voiem »zasebnem« življenju poučuje fiziko na bruseljskem vseučilišču. Če ga vse časopisje hvali in učenjaki občudujejo ali zavidajo, ga imajo pa bruseljski študentje tem bolj »v želodcu«, preklinjajo njega in njegovo slavo, ker je znan po svojih nenavadnih vprašanjih in kratki oceni. Tako je nekega dijaka vprašal pri izpitih: »Kakšno toploto mora imeti voda za rdeče ribice?« Dijak vprašanja menda ni resno vzel, ali mislil, da tiči kaj za grmom ter je molčal in zaradi tako malenkostnega vprašanja »obsedel«, oziroma moral ponavljati izpite. laročajte in širite Slovenski dom! Nenavadna slava operne pevke Kdor hoče danes doseči višek slave, si mora osvojiti srca ljudi 6 filmom. Zato je tem bolj nenavadna slava neke Francozinje, Lily Pons, ker je dosegla v Ameriki toliko priljubljenosti kot malokateri dobrotnik človeštva, in to ne v filmu, ampak v operi, s petjem. Najbolj čudno pa je to, da je postala pevka tako slavna samo slučajno. Prvotno se je učila glasbe. S petnajstim letom je dosegla že prvo nagrado na pariškem konservatoriju v igranju na klavir. Potem 6e je pa nekaj prehladila in zdravnik ji je nasvetoval dihalne vaje, ki jih najbolje vrši, če poje. Za zdravljenje je torej začela peti, 6 tem pa je svoj glas tako izpopolnila, da je začela vzbujati z njim pozornost. Pod vodstvom priznanega pevskega mojstra Alberti de Gorostiaga se je vadila tri leta in začela nastopati v operah. Pri nekem takem nastopu sta jo slišala dva Američana, ki sta nabirala pevke za Metropolitansko opero v New Yorku. Na mah 6i je osvojila vse občinstvo, pogodbe so 6e množile, z njimi vred pa denar in pomanjkanje časa. Ker je bila omožena z nekim holandskim advokatom, za katerega ni imela več časa, je zahtevala razporoko in se popolnoma posvetila umetnosti in z njo združenimi orgijami. V državi Marvland so krstili neko mesto po njej za Lilyponsville, neke narcise se imenujejo Lilypons, lokomotiva LiIypons, reka Lilypons še nikdar ni kak mnogo zaslužnejši mož prejel tolike časti. Res, brezmiselno pretiravanje in kazanje ljudske pohlepnosti. Toda kljub vsej svoji priljubljenosti, časti in češčenju, ki 60 ji ga izkazovali marsikateri mogočni državnik', kljub igranju zaljubljenih vlog na odru ali v življenju, je bila v duši strašno osamljena in nesrečna. Čim više stoji človek, tem bolj je osamljen! Tedaj pa je 6rečala v Ameriki nekega vodjo orkestra, Kostelanca, ki je iz svojega slovanskega pokoljenia ohranil zaprto in osamljeno dušo«. Našli s-ta se dve sorodni duši, se razumeli in sklenili potovati skozi življenje 6kupaj. Lily Pons in Kostelanec 6ta 6e zaročila, ljudsko navdušenje se je še pomnožilo; na vsakem koncertu, ki sta ga priredila po mestih širom Amerike, se je trlo ljudi. Na nekem koncertu na prostem v Chicagu je bilo 200.000 ljudi; samo v eni noči sta spravila 500.000 dolarjev. Najmanjše sveto pismo na svetu ni ne ona ne kaka druga knjižica, o katerih so že pisarili razni časopisi, ampak neka navadna dopisnica. Neki avstrijski kmet si je namreč kratil čas s tem, da je prepisal celo sveto pismo 6tare zaveze z drobnim peresom za tuš na navadno dopisnico. Za svoje delo je porabil 140 peres, delal je vsega skupaj 130 ur, napisal približno 82.000 besed. Poglavja je označil z rdečilom, drugo pa je pisal z navadnim črnilom. Najbrž gre le za navadne zgodbe sv. pisma, ki so precej okrajšane, nikakor pa ne za popolno sv. pismo. Vendar je že to delo vredno vsega zanimanja in občudovanja. Diktator San Dominga Otok San Domingo pred Mehikanskim zalivom je razdeljen na dve republiki: haitsko in dominikansko. Pred kratkim je prišlo med obema republikama do večjih »pretepov«, v katerih je padlo kakih 4000 žrtev. Predsednik dominikanske republike Trujillo je leto6 obhajal osemletnico svojega vladanja. Za to priliko je dal natisniti posebne znamke z njegovim polnim naslovom: Trujillo, vrhovni general, doktor, predsednik republike, dobrotnik domovine. V svojo čast je tudi prekrstil dosedanje glavno mesto San Domingo v Ciudad Trujillo (»Trujillo-grad«). Sicer je skupna lastnost vseh diktatorjev, da se dokaj »obrajtajo«, vendar so naši zapadnjaški diktatorji le nekoliko skromnejši. Človek, ki nikdar ni zaspan Eden najbogatejših Angležev je lord Nuffield. V svoji mladosti je bi! navaden mehanik v neki garaži londonskega predmestja. Z neugnanim delom in pridnostjo pa se je povzpel do sedanjega bogastva Od svojega desetega leta naprej mu ni bilo treba spati več kot eno uro na mesec. Kadar ima človek toliko časa na razpolago, ki ga drugim požre spanje in počivanje, pač lahko doseže neverjetne uspehe, če zna seveda čas tudi koristno izrabiti. Programi Radio Ljubljana Sreda, 24. novembra: 12 Pariške pesmice (pl.) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Opoldanski koncert Kadijskega orkestra — 14 Vreme, borza — 18 Mladinska igra: »Umirajoča zemlja«. Igra o kolonizaciji Nove Zelandije — 18.40 Od Save do Črnega grabna (g. Golob Franjo) — 19 Čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Nordijski narodi in mi (dr. Frau Bubanovič) —• 19.50 Šah — 20 Za ples (plošče) — 20.30 Slovenski vokalni kvintet — 21.15 Citraški trio «Vesno* — 22 Čas, vreme, poročila, spored — 22.15 Radijski jazz. Drugi programi Sreda, 21. novembra: Belgrad: 20 Vokalni koncert, 20.30 Humor, 21.30 Vokalni koncert, 22.20 Ko-i morna glasba — Dunaj: 19.35 Simfonični koncert, 22 Vojaška godba — Budimpešta: 19.20 Lahka glasba, 21 Brucknerjeva simfonija, 22.10 Plošče, 23.10 Plesna glasba — Italijanske postaje: I. skupina (121, 301 in 283 m): 17.15 Komorna glasba, 21 Orkester in čoln, 22.15 Variete — II. skupina (560, 369 iti 263 m): 17.15 Vokalni koncert, 21 Vojaška godba, 22.15 Klavir —* III. skupina (192, 272 in 221 m): 20.30 Igra, nato ples. glasba — Praga: 19.25 Vojaška godba, 20.30 Operni večer, 21.30 Chopinova klavirska sonata — Varšava: 20 Plošče, 21 Chopinova klavirska glasba, 22 Zabavni koncert — Berlin: 19.45 Zabavni koncert, 21 Bruck-nerjeva I. simfonija — Hamburg: 19.10 Vojaška gndba — 20 Orkestralni koncert, 21 Svetovno pristanišče v besedi in glasbi — Lipsko: 19.10 Bavarski večer — Koln: 19.10 Operetna, filmska in plesna gl., 21.30 Beethovnova sonata — Frankfurt: 19.10 Večer lahke glasbe — Stuttgart: 19.15 Zabavni koncert, 20.15 Heidelberška mestna godba, 21.15 Komorna gU — Sottens: 20.30 Simfonični koncert — Strasbourg: 21.30 Koncert iz konservatorija v Metzu. Tnkole ženejo Japonci kitajske ujetnike. M. Jacoby - R. Leigh: 54 Poročnik indijske brigade Zakaj je oče tako zaskrbljen in žalosten, ko je sicer tako miren in se nikdar, odkar se je spominjala, ni bal nobene nevarnosti? ... Moralo se je zgoditi nekaj strašnega, nekaj takega, ob čemer je pozabil na vse, zaradi česar bi jo moral prav za prav karati. Ni je vprašal, ne kje je bila včeraj, -ne zakaj je šla v Loharo. Ničesar ji ni očital. Vsega ga je prevzemala samo ena skrb: da bi njo čim prej poslal iz Chukotija na varno. Zajokala je in se mu vrgla v naročje. Oče je gledal njene črne lase in ji ganjen zašepetal: »Malo moje! Pomiri sel Saj si bila vedno pametno in razumno dekle, ki ni jokala kar tako!... Moja Elizabeta, hči polkovnika indijske brigade, se vendar ne sme vesti tako boječe in obupano!« Toda dekle je med njegovo prisiljeno tolažbo še močneje zaihtelo. Rame so ji drhtele. Oče si je prizadeval, da bi jo pomiril, toda ni imel sreče. Bila je preveč razburjena in preplašena. Odvedel jo je do naslanjača, jo posadil nanj in ji začel prigovarjati: »Moraš biti pametna, mala moja! Zakaj pa prav za prav jokaš? Saj se ni zgodilo nič takega, da bi morala točiti solze. Tudi se najbrž ne bo zgodilo nič hudega niti v bodoče. A kaj hočeš, trdnjava spada v vojno področje. Če pošiljamo ženske in otroke od tu drugam, so to samo navadni varnostni ukrepi. Saj to ni nič hudega!« Pogledala ga je s solznimi očmi, a je še vedno drhtela po vsem telesu. Začela ga je prositi: »Oče, najraje bi ostala pri tebi! Ali se to ne more zgoditi? Saj ne jokam zato, ker bi se bala, marveč zaradi tega, ker ne maram od tebe ... Pusti me, naj ostanem pri tebi.,.« »Bodi pametna! Saj vendar veš, da kot poveljnik v trdnjavi ne smem delati nič izjem. Kaj bodo pa rekli o meni! Če morajo druge ženske in otroci iz trdnjave v Kalkuto, moraš iti tudi ti. Daj, zberi se in ne jokaj več!« Elizabeta ga je hotela poslušati. Otrla si je solze, toda takoj nato jo je spet premagal jok, ki je bil neutešljiv in obupan kakor jok malega otroka. Hotela je biti mirna, da bi očetu ne množila skrbi, ki jih je že brez tega imel dovolj. Toda ni se mogla obvladati. Spet bo morala bitt čisto sama... Izgubila bo Perrya... Oče in Perry in Geoffrey, vsi bodo v nevarnosti... daleč od nje... To je samo majhna trdnjava, Indijci pa jo bodo napadli v ogromnih množicah in kaj bo potem ...? Polkovnik Campbell ni vedel, kako bi utešil hčerko. Poskušal je z besedami, božal jo je po glavi. Njen jok ga je tako bolel, da bi bil najraje še sam zajokal. Težko se je premagal in se obvladal, da niso še njemu prišle solze v oči. Nazadnje je dejal s tihim, toda odločnim glasom: »Elizabeta, zdaj moram iti. Pripravi lepo svoje stvari, ker bo treba kmalu na pot. Tudi lady Warrentonova pojde v Kalkuto. Guverner je ponoči poslal poročilo, da morajo ženske in otroci zapustiti Loharo in Chukoti. Torej je zdaj tudi Warrenton že gotovo obveščen. Potovali bosta skupaj. Toda počakati moramo, da pride novo sporočilo od guvernerja. To morda ne bo še ne danes ne jutri, a pripravljeni moramo biti na odhod. Torej, kakor vidiš, nevarnost ni tako velika, kakor si morda mislila prvi trenutek, ker bi sicer takoj morala zapustiti trdnjavo z drugimi ženskami vred. Pojdi zdaj lepo gori v svojo sobo in se pomiri. Opoldne bom prišel domov, da bom videl, če je moje dekletce že prišlo k sebi.« Polkovnik Campbell je hčerko nežno poljubil in se poslovil od nje. Hotel je že oditi, ko ga je Elizabeta še enkrat vprašala: »Kje je Geoffrey?« Oče je malo počakal, potem ji je pa odgovoril: »V službi. Odšel je z manjšim oddelkom svojih vojakov, da preišče okolico trdnjave. Ne vem pa nič, ali se bo vrnil še danes ali ne, ker je to delo precej zamudno.« Elizabeta je v zadregi pogledala očeta: »Ali je bil kaj zelo žalosten, ker ga včeraj, ko je prišel, nisem počakala tu?« »Saj veš, Elizabeta, da te ima Geoffrey zelo, zelo rad .. < Mislil je, da si odšla zato, ker te je lady Warrentovnova po-vabila v Loharo.« Takoj je videla, da se oče izogiblje odgovoru in ne mara govoriti o njenem včerajšnjem nenadnem in nerazumljivem begu v Loharo. Bila mu je hvaležna, da je nalašč ni hotel vprašati o ničemer, kar bi se tikalo tega dogodka in razlogov, ki so jo privedli do tega, da je ravnala tako, kakor je ravnala. Vzkliknila je, še vedno vsa v solzah: »Oče!« Polkovnik Campbell, stari vojak, se je še enkrat sklonil in poljubil hčerko z vso ljubeznijo osamljenega očeta. »Ne govoriva zdaj o tem. Pomiri se in ne misli več na to. To bo najbolje. Zdaj imamo drugih skrbi dovolj.. Saj bo spet vse dobro!« Polkovnik je po teh besedah naglo odšel iz sobe. Ko je poveljnik trdnjave Chukotija prišel v svoj urad, je odprl predal v svoji mizi in še enkrat prebral pismo, ki ga je dobil dopoldne od svojega generalnega štaba v Kalkuti. Pismo mu je prinesel poseben oddelek slov, ki so skrbeli za redno zvezo med trdnjavo in med sedežem angleške vlade v Kalkuti. Sir Charles Macefield je v tem pismu pojasnil, kakšen je položaj ob meji. Zaradi nevarnosti, ki grozi obmejnim postojankam od Indijcev, bo treba ženske in otroke te dni enkrat odposlati na varno v Kalkuto. Kdaj bo to natančno, mu bo že še sporočil. Morda, če pride kaj nenadejanega, to niti ne bo potrebno. Vendar pa morajo biti na vse pripravljeni. »Sloveudtt domt ra&fe delavnik uh 12 M Telefon 3S9i Za Jogoalavauako tiskarno * Ljubljani) iL Ced Izdajatelj; Lrao Bakoveo. Dredniki Jože Kofciček.