GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „NOVOLES" 3 C □ n ž N 11 ovoles LETO XVII Številka 8 novoles V. J JI 4. maja 1979 LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRAŽA PLAN IN UKREPI ZA NJEGOVO IZVRŠITEV S TEM PLANOM IN UKREPI Sl V NAŠI TOZD POSTAVLJAMO NALOGE IN DOLŽNOSTI, S KATERIMI SE OBVEZUJEMO, DA BOMO V LETU 1979 USPEŠNO DOSEGLI TISTE CILJE, ZARADI KATERIH ZDRUŽUJEMO SVOJE DELO, TO JE, DA BOMO USPEŠNO ZADOVOLJEVALI SVOJE IN SKUPNE POTREBE. I. CILJI PLANA IN UKREPOV Ko pristopamo k delu, si vedno postavljamo cilje, ki dajejo smisel našemu delu, obenem pa nam dajejo tudi pogum, da začeto delo kljub težavam tudi končamo. Tudi v naši TOZD si za leto 1979 postavljamo cilje našega dela in sicer: povečanje dohodka ter iz njega izvirajoče povečanje sredstev za osebne dohodke, povečanje sredstev za skupno in splošno porabo ter povečanje sredstev za akumulacijo. 1. POVEČANJE DOHODKA Povečanje dohodka je samoupravno urejeni družbi temeljni cilj planov gospodarjenja. Iz dohodka se napajajo vsa tri področja družbene potrošnje: tako osebna, skupna in splošna kot tudi investicijsko razvojna potrošnja. Zato velja osnovno pravilo: povečanje dohodka omogoča boljše zadovoljevanje vseh potreb! 2. POVEČANJE SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE Osebni dohodki in skupna poraba so viri osebne potrošnje. Osebni dohodki nam omogočajo življenjski standard, to je, kolikor zaslužimo toliko imamo. Najmanj, kar moramo s svojim delom zagotoviti je, da zagotovimo rast sredstev za osebne dohodke v tej višini, kot rastejo življenjski stroški. S tem ustvarimo enak življenjski standard ko v preteklem letu. Vsi pa težimo za tem, da se naši življenjski / igo ji zvišujejo, zato si postavljamo cilj povečanja sredstev zč osebne dohodke. Več sredstev ustvarimo, višje osebne dohodke ' osežemo vendar le z delom. 3. POVEČANJE SREDSTEV ZA SKUPNO IN SPLOŠNO POTROŠNJO Vzporedno z rastjo osebnih življenjskih pogojev skrbimo v naši družbi tudi za skupni in splošni družbeni razvoj, preko katerega zadovoljujemo skupne in splošne potrebe oz. za naš skupni družbeni standard. S sredstvi za skupno porabo omogočamo preko samoupravnih interesnih skupnosti razvoj kulture, zdravstva, vzgoje in izobraževanja ter socialnega varstva, s sredstvi za splošno porabo pa omogočamo delovanje vsem ostalim ustanovam naše družbe. V letu 1979 bomo v ta namen omogočili povečanje sredstev za 4,6 x. Boljši družbeni standard je enako pomemben kot naš osebni, zato moramo vplivati tudi na njegovo rast in njegov program. 4. SREDSTVA ZA AKUMULACIJO Razvoj družbe in TOZD zahteva stalno širjenje materialnih osnov dela. Širimo jih tako, da neprestano vlagamo del sredstev za investicije. V naših samoupravnih sporazumih, smo se obvezali, da bomo odrejali sredstva za akumulacijo sorazmerno z rastjo dohodka. V lanskem letu nismo ustvarili dovolj dohodka, da bi odrejali sredstva v ta namen. Letos pa bomo povečali dohodek za 10,9 x, kar nam bo omogočilo razporeditev sredstev za akumulacijo v višini 1.741.800.— din. Z akumulacijo si v bodoče zagotavljamo izboljšanje pogojev dela in večanje dohodka. Sredstva za akumulacijo zagotavljajo torej razvoj TOZD in družbe. +10,9 X OPOMBA: Na desni strani navedene številke pomenijo, za koliko povečujemo posamezna sredstva v letu 1979 v primerjavi z letom 1978. Na primer: če je pri dohodku + 10,9 x, pomeni da načrtujemo za leto 1979 povečanje dohodka za tolikokrat. Ne pomeni pa to na primer, da načrtujemo povečanje osebnih dohodkov za 2,1 x na delavca, ampak se bo za toliko povečala le skupna masa za osebne dohodke. II. POGOJI GOSPODARJENJA V LETU 1979 C \ J Ko stopamo v novo poslovno leto, moramo upoštevati pogoje, v katerih bomo gospodarili. Ti pogoji so predvsem: kapacitete (prostorske in strojne), s katerimi razpolagamo, tržno povpraševanje in povpraševanje ustrezna izbira proizvodnega programa ter gibanje cen na tržišču. - 1. ZMOGLJIVOSTI Naša TOZD je začela s celotno proizvodnjo v zadnjem četrtletju 1978 leta. Zmogljivosti, tako prostorske kot strojne, ne zadostujejo potrebam proizvodnega programa. Ker na primer nimamo prepotrebnega skladišča za gotove izdelke, so vsi izdelki v montiranem stanju. Strojne zmogljivosti so premajhne zlasti v oddelku termoformiranja in pri napravah za oblikovanje. Zaradi tega bomo v tem letu gospodarili v bolj neugodnih pogojih kot lani, ker smo plan proizvodnje povečali. Pripravljamo pa program povečanja tako prostorskih kot tudi strojnih zmogljivosti. + 2. TRŽNO POVPRAŠEVANJE Povpraševanje po naših izdelkih je v stalnem porastu, za leto 1979 predvidevamo, da se bodo vsi naši izdelki dobro prodajali. Kljub temu da je naš proizvodni program nov, ne bo vprašljiva prodaja planiranega večkratnega povečanja naše proizvodnje. + 3. STRUKTURA PROIZVODNEGA PROGRAMA Proizvodni program naše TOZD je v fazi ustalitve. V letu 1979 bomo proizvajali v mokrem oddelku: kadi, umivalnike; v suhem oddelku pa omarice, luči, ogledala, police in obloge. Bo/j pospešeno bomo razvijali predvsem mokri oddelek. Struktura našega proizvodnega programa je ustrezna povpraševanju na trgu in nam omogoča dobre perspektive razvoja. - 4. ŠKARJE CEN Škarje cen pomenijo razmerje med rastjo nabavnih in prodajnih cen. Le-te bistveno vplivajo na doseganje dohodka v TOZD. V letu 1979 gre to razmerje za našo TOZD v negativno smer: cene surovinam in repromaterialu rastejo za 2 % hitreje kot pa cene naših izdelkov. V prijmerjavi z drugimi TOZD v Novoiesu to razmerje ni tako neugodno, podražitev nafte pa lahko precej poruši razmerje. Kljub temu pa nam dobro povpraševanje po izdelkih našega proizvodnega programa omogoča uresničevanje začrtanih ciljev povečanja dohodka. III. NAČINI DOSEGANJA DOHODKA Dohodek so ustvarjena sredstva, ki jih v samoupravno urejeni družbi po samoupravni poti delimo za različne namene. Pomembno je, da v TOZD ustvarimo čim večji dohodek. Zato moramo na začetku leta izbrati čim boljše poti ali načine, da bomo ta cilj dosegli. Možnosti za doseganje boljšega dohodka so vedno naslednje: povečanje proizvodnje, optimalizacija proizvodnje ali čim bolj ekonomsko uspešna struktura proizvodnje, povečanje učinkovitosti dela in težnja po zmanjševanju proizvodnih stroškov. 1. POVEČANJE PROIZVODNJE Za leto 1979 načrtujemo povečanje vrednosti naše proizvodnje za 2,2 x. To je v primerjavi z lanskim letom bistveno povečanje, je pa posledica tega, da bomo letos končno utrdili proizvodni program naše TOZD. V strukturi proizvodnega programa bomo največ proizvajali v mokrem oddelku: kopalniške kadi, omarice in umivalniki in nekoliko manj v suhem oddelku: luči, polic itd. Obseg proizvodnje bomo povečali v primerjavi z lanskim letom za približno trikrat. Za uresničitev tolikšnega povečanja proizvodnega plana načrtujemo povečanje števila zaposlenih za 28 novih delavcev. Glede na to, da bomo morali proizvodni plan dosegati v utesnjenih prostorih, bomo med letom pospešeno iskali vse možne rešitve, da ne bi bilo zastojev, predvsem bomo skrbeli za čim hitrejšo dozidavo naše TOZD. Obseg in povečanje proizvodnega programa nam prikazuje spodnja tabela. PLAN PROIZVODNJE ZA 1979 NAZIV PROIZVODA ENOTA MERE PROIZ 1978 PLAN PROIZ 79 INDEKS 79/78 Ogled, omarice kom. 4.565 Kopal.omarice kom. 16.226 45.400 2,8 Kopal, kadi kom. 1.282 5.670 4,4 Luči kom. 1.280 1.700 1,3 Umivalniki kom. 1.152 4.300 3,7 Ogledala kom. 640 1.700 2,7 Police,obloqe kom. 3.161 10,400 3,3 PLAN PROIZVODNJE v 000 d i n 27.585 *60.262 2,2 2. OPTIMALIZACIJA PROIZVODNEGA PROGRAMA Če hočemo doseči višji dohodek, moramo proizvodni program ustrezno prilagoditi trgu in zmogljivostim. Glede na to, da je proizvodni program naše TOZD nov, je po predvidevanjih dobro izbran. Povpraševanje po izdelkih, tako iz programa v mokrem oddelku kot tudi iz programa v suhem oddelku, je dobro. Tudi cene surovinam so razmeroma ugodnejše kot v drugih TOZD v Novoiesu, tako upravičeno upamo, da bomo s tako usmerjenostjo proizvodnega programa dosegali načrtovano rast dohodka. Da bi si omogočili nadaljno izbiro ekonomsko uspešnih proizvodnih programov, bomo v tem letu, kot že omenjeno, pristopili k programu širjenja prostorskih zmogljivosti. V letu 1979 načrtujemo porast vrednosti proizvodnje na zaposlenega za 50,5 %. Primerjavo vrednosti na zaposlenega s preteklim letom nam prikazuje spodnji grafikon. VRED. PROIZVOD. NA ZAPOSL v000 din 79 444,9 6 69,6 3. UČINKOVITOST DELA Kaj je to učinkovitost dela? Učinkovitost dela je predvsem: dobra izraba delovnega časa, dobro izkoriščanje proizvodnih kapacitet in dobra kvaliteta izdelkov. Na učinkovitost dela vpliva v prvi vrsti dobra organizacija dela, odnos delavcev do delovnih nalog in do prisotnosti na delu. Prisotnost — kakšen odnos imamo do dela? Prisotnost na delovnem mestu je izredno pomembna, saj bistveno vpliva na doseganje delovnih uspehov vse TOZD. Pojavi odsotnosti z dela (bolniška, neupravičeni izostanki, zamude ipd.) pa zmanjšujejo možnost doseganja postavljenih delovnih nalog. S tem si pa zmanjšujemo dohodek. Za leto 1979 se zato obvezujemo, da bomo ohranili število izostankov vsaj na ravni iz I. 1978. izostanki z dela Delovna učinkovitost — kako jo bomo uresničevali? V preteklem letu, smo sprejeli novo nagrajevanje po delu, s čimer smo hoteli na eni strani doseči pravično nagrajevanje po delu in na drugi strani spodbujati delovno storilnost pri vseh delavcih. Ker v preteklem letu sprejete obveze nismo v celoti uresničili na vseh področjih dela, si za I. 1979 postavljamo novo nalogo: na eni strani povečati storilnost in na drugi strani dejansko doseči tudi pravično nagrajevanje, to je, da bo bolje nagrajen tisti, ki delo opravi kvalitetno in v predvidenem času, manj pa tisti, ki tega ne stori. Doseganje delovne učinkovitosti, tako prisotnost na delu kot tudi delovna storilnost, ki jo merimo z merili ugotavljanja delovne učinkovitosti ni zadeva poslovodnih organov, kajti če bi bila njihova, bi le-ti izgledali zgolj kot priganjači. To je predvsem naloga vseh delavcev, zlasti pa samoupravnih organov in političnih organizacij, katerih skrb je, da zagotovijo ustrezne odnose do delovnih nalog. 4. ZMANJŠEVANJE PROIZVODNIH STROŠKOV Za povečanje dohodka, ki ga nameravamo ustvariti v letu 1979, je poleg cen na tržišču, izbire ustreznega proizvodnega programa, prisotnosti na delu in delovne učinkovitosti pomembna tudi pazljivost v proizvodnem procesu. V samem proizvodnem procesu, torej med delom, lahko vsak delavec, pa naj bo le-ta v pisarni (režijski delavci) ali pri stroju, privarčuje veliko denarja. S tem se zmanjšujejo stroški proizvodnje, na drugi strani pa na ta način lahko povečamo dohodek, ki ga potem razporejamo. Če na primer dosežemo samo 1 % prihranka na proizvodnih stroških, dosežemo kar 2,2 % večji dohodek, s tem pa povečamo maso za osebne dohodke za 1,9 %, kar pa ni malo. Tako končno vplivamo tudi na višino osebnih dohodkov. Za leto 1979 si zato postavljamo obvezo, da bomo v tem letu težili k zmanjševanju vseh vrst stroškov, ki nastajajo v proizvodnji. To bomo dosegli z doslednim spoštovanjem meril ugotavljanja delovne učinkovitosti. Cilj nam bo ta, da ne bomo prekoračili planiranih stroškov, obenem pa bomo, kjer bo mogoče, iskali primerne izboljšave, s katerimi bi lahko še bolj zmanjšali proizvodne stroške. IV. NACRT CELOTNEGA PRIHODKA IN DOHODKA Celotni prihodek je v denarni obliki izražena vrednost proizvodov, prodanih na trgu. Celotni prihodek je rezultat dela, vgrajenega v izdelke in uspešnosti gospodarjenja, je rezultat poslovne uspešnosti TOZD. Sestavine ustvarjenega prihodka so materialni stroški, amortizacija in dohodek. Prikazali bomo, kolikšen dohodek bomo ustvarili v tem letu, kako ga bomo razdeljevali in po kakšnem načrtu bomo razporejali čisti dohodek. A. IZRAČUN DOHODKA Za leto 1979 načrtujemo dohodek v višini 18.450.000.— din. Izračunamo ga iz celotnega prihodka in sicer tako, da od celotnega prihodka, to je od celotne ustvarjene vrednosti prodanih proizvodov naše TOZD, odštejemo materialne stroške in amortizacijo. Materialni stroški so tisti stroški, ki nastajajo v proizvodnji: porabljene surovine, material in posredni stroški (elektrika, gorivo, vzdrževanje itd.). Amortizacija so sredstva, ki jih izdvajamo za obnavljanje izrabljenih strojev. V tem letu načrtujemo 60.262.000.— din celotnega prihodka. Porabljena sredstva .materialne stroške in amortizacijo, začrtujemo v višini 41.812.000.— din. Ko ta sredstva odštejemo od celotnega prihodka, pridemo do dohodka. To metodo izračunavanja nam prikazuje spodnja tabela. IZRAČUN DOHODKA V 000 din CELOTNI PRIHODEK SO.262 din - MATER. STROŠKI 40.408 din - AMORTIZACIJA 1.404 din = 41.812 din =DOHODEK 18,450 din B. RAZPOREJANJE DOHODKA Ko smo izračunali dohodek, smo prišli do tistih sredstev, ki jih potem razporejamo za razne namene, kar pa ostane je čisti dohodek. Dohodek razporejamo za skupne in splošne potrebe. Nekatere obveznosti iz dohodka so določene z zakonom in s sprejetimi samoupravnimi sporazumi, druge so dogovorjene na podlagi pogodbenih ali drugačnih obveznosti. Razporejanje dohodka vršimo tako, da najprej poravnamo obveznosti do temeljnih organizacij, ki opravljajo dejavnosti izobraževanja, kulture, znanosti in druge dejavnosti skupnega pomena, obveznosti do delovne skupnosti strokovnih služb, zakonske obveznosti, pogodbene in druge obveznosti. Ko odštejemo od dohodka vse obveznosti, ostane čisti dohodek. Za leto 1979 načrtujemo čisti dohodek v višini 14.380.000.— din. Spodnji grafikon nam prikazuje razporejanje dohodka po glavnih obveznostih, kot ga načrtujemo za leto 1979. PRISPEVKI -DRUŽBI 4/7-v: -OBRESTI 12,8-4— AAcisti ^/DOHODEK -ZAVAROVANJA 1,3-^ / 7 7,97o/ -DSSS (mat str.) 3,3 C. NAČRT RAZPOREDITVE DOHODKA Razporejanje čistega dohodka načrtujemo po enakih načelih, kot smo opravili njegovo razporeditev ob bilanci za leto 1979. Razporedili ga bomo na štiri dele in sicer na osebne dohodke za živo delo in osebne dohodke za minulo delo, na akumulacijo in na rezerve. V rezerve moramo razporediti vsaj tolikšen del čistega dohodka, kakor ga določa zakon. Ta določa izdvajanje v rezerve v višino 2,5 % od dohodka in to tudi načrtujemo. Čisti dohodek zmanjšan za rezerve, razporedimo nadalje na podlagi osnov in meril, ki smo jih zapisali v naše samoupravne sporazume in sicer: — za živo delo na podlagi vloženega dela in višine dohodka — za minulo delo in akumulacijo na podlagi uporabljenih sredstev in višine dohodka. Kot izhodiščne osnove za razporejanje čistega dohodka uporabljamo torej naslednjo stvarno podlago: IZHODIŠČNE OSNOVE ZA RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA 1-VLOŽENO DELO ( z DSSS in BLP) 559.387 ED 2-V S A UPORABLJENA SREDSTVA 22.288.000 din 3-P0SL0VNI SKLAD KOT VLOZE = din -NO MINULO DELO DELAV. TOZD Osnove in merila, ki jih uporabljamo za razporejanje čistega dohodka smo izpeljali iz naslednjih treh temeljnih načel: a. Osebni dohodki za živo delo morajo slediti gibanju dohodka in življenjskih stroškov. Živemu delu pripada v osnovi najmanj toliko osebnega dohodka, kolikor je bilo vloženega dela izraženega v enotah dela in ovrednotenega s takšno vrednostjo enote dela, da ustreza zadovoljevanju osnovnih življenjskih potreb (minimalni osebni dohodki). b. Pravice delavcev iz minulega dela in obveznosti za akumulacijo se ravnajo po velikosti uporabljenih sredstev in po višini dohodka tako, da izdvajamo za akumulacijo in osebne dohodke sorazmerno več sredstev, kadar so uporabljena sredstva večja, ali kadar je dohodek višji. c. Pravice delavcev iz živega dela in minulega dela ter obveznosti za akumulacijo so udeležena v čistem dohodku enako (proporcionalno), to je v takem razmerju kot je razmerje njihovih obračunskih osnov. V načrtu za leto 1979 smo ugotovili, da moramo uporabiti naslednje obračunske osnove in merila: a. Zvezni izvršni svet predvideva podražitev življenjskih stroškov za 11%. To smo upoštevali tudi v našem načrtu in smo za toliko povečali minimalno ovrednotenje „enote dela". Ker je bila ta ionsko leto obračunana po 15,07 din za enoto, pomeni 11 % podražitev življenjskih stroškov, da jo moramo povečati na 16,73 din. V kolikor bo dejanska podražitev med letom večja, bomo to upoštevali pri izračunih za vsako tromesečje. Če pomnožimo število načrtovanih enot dela z revalorizirano vrednostjo za to leto, dobimo minimalne osebne dohodke, ki so obračunska osnova za izračun deleža živega dela v čistem dohodku. Minimalni osebni dohodek = 559.387 ED x 16,73 din =9,359 din. b. Pri uresničevanju drugega načela uporabljamo dvoje meril: prvo za izmero kritja in drugo za določitev obračunskih osnov, za obvezo do akumulacije in za pravice iz minulega dela delavcev. 1. Merilo je „višina kritja" za delo, za akumulacijo in živo in minulo delo (prej smo to imenovali relativna stopnja dohodka). Višino kritja ugotavljamo tako, da primerjamo doseženi, odnosno načrtovani čisti dohodek z minimalnim čistim dohodkom. Ta je seštevek minimalnega osebnega dohodka iz minimalne akumulacije. Višino minimalne akumulacije določa samoupravni sporazum na 5 % od vseh uporabljenih sredstev. Predvidevamo, da bo TOZD ustvari! v letu 1979 naslednje kritje: 2. Merilo za določanje stopnje akumulacije in osebnih dohodkov iz minulega dela določamo na podlagi tabele iz samoupravnega sporazuma, ki je izračunana tako, da zagotavlja povečano izdvajanje akumulacije in osebnih dohodkov iz minulega dela, če so uporabljena sredstva večja alli do/JOgte&Jffič/A ČE JE KRiTJE Jj pf 110 rri 140 *!80 200 JE % Jr AKUMULACIJ o o"' LO 6, 5,4% 3% 6,6% i 7,4^j p % 9,7% SKŠiS? tli P® 56% O"" OO ■