Leto III., štev. 194 V Ljubljani, Četrtek dne iT. avgusta 1922 PtSnflna pavSaBrana. Oanalnla Stev. stane 1 Oln Ishala ob 4 zfutral. Stane mesečno IO— Din za inozemstvo 20"— „ Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/L Telefon št 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravnlitvo:; Ljabljana, Prešernova ul. št 54. Telet št 36L Podružnice; Maribor, Barvarska ulica. št 1. TeL št 22. Celje, Aleksandr. cesta. Račun pri pošta, čekofi zavodu štev. 11.842. LJubljana, 16. avgusta. Med svetovno vojno so avstrijske oblasti s is tirale delovanje sokolskih društev, njih člane je policijska oblast preganjala kot politične osumljence. Pred vojnim sodiščem je veljalo nazi-ranje, da je izdajalec, kdor je Sokol. Bila je to doba mučeništva za Sokolstvo. Včeraj je doživelo Sokolstvo najsi-fajneiše in najlepše zadoščenje. Narod je v množicah, ki jih dosedaj še ni videla Ljubljana, z odobravanjem občudoval zanos in napredek sokolske misij, pred narodom in zbranimi interna-cijonalnimi reprezentanti na vsesokol-skem zletu v Ljubljani pa je odlikoval Sokola s posebno poslanico tudi sam vrhovni poglavar naše države. Manifest, ki ga je izdal kralj Aleksander pri tej priliki na Sokolstvo, je enak pojav kot so ga doživele naeijonalne telovadne organizacije v dveh drugih visokokulturnih državah Evrope. Tako je predsednik francoske republike Poincare [»ozdravil francoske gimna-tte leta 1914. pred vojno, kot borilce osvoboditev zasužnjene Alzacije. tako je pctlravil po zmagi Sokole - le-gijonarje osvoboditelj in učitelj Ma-č.aryk. Francoski kot češkoslovaški prezi-dent republike sta storila to v globoki zavesti, kake izredne važnosti za narod in državo je naeijonalna telovadna organizacija. Kralj Aleksander se je zlasti v zletnih dneh lahko rct lastne oči uveril, na koga edino se lahko mirno zanaša naša nova domo-\ina. Zato ni čudno, da se v svojem manifestu zahvaljuje Sokolom za so-kolskim in narodnim idealom izkazano vdanost. Kakor da bi radi rovare-cja anacijonalnih in protidržavnih elementov krvavelo srce našega_ narodnega vladarja, razumemo njegov poziv: »Sokoli, bodite tudi v bodoče vsemu našemu narodu vzgled duševnega edinstva in ra znosite s tega zleta "ljubezen do vsakega brata in sestre; recite jim, da ste tesno združeni, videli le eno lice, čutili vsi z istim srcem kot otroci iste matere — r.aše velike domovine.* V s vesti si pomena velikih idej ter priznavajoč orjaške uspehe sokolske organizacije, vidi zato naš vladar v Sokolstvu poroštvo za »nadaljni napredek narodnih in državnih sil.* Ponosen je kralj Aleksander na Fokolstvo, na »Sokole in Sokolice, na dijaštvo in predstavitelje s slavo ven-eane vojske*, ki so vsi »z enauim uspehom pokazali našo moralno moč*. Kdor je gledal na telovadišču te jake, z nacijonalno zavestjo in domovinsko ljubeznijo prežete viste po ogromni večini mladega jugoslovanskega rodu, j* moral spoznati v njih visoko moralno potenco, ki jo sposobna dvigniti narod, ter s kulturnim in duševnim edinstvom pospešiti v kratkem času notranjo konsolidacijo države. Zlasti je moral imponirati skupen •nastop vojske in Sokolstva. Seda]je doprinešen jasen dokaz, kako važna in potrebna je zveza med tema dvema najmočnejšima narodnima organizacijama. Ne gre za militariziranje Sokolstva, marveč za posokoljenje vojske. Ako' bo država sprejela načrt jugoslovanskega Sokolstva, sprejet v Novem Sadu na Vidov dan leta 1919., po katerem naj bi vojska v izdatni meri upoštevala Sokole, potom bi lahko država prihranila na leto najmanj milijardo dinarjev na delavnih močeh ter izdatkih za armado, razven tega bi pa še lahko stalno računala z visoko kulturno, narodno zavedno in vsak hip akcije' sposobno vojsko. Neznansko bi se z uvedbo Sokolstva v armado pojačila naša odporna sila nasproti zunanjepolitičnim nepn-likam. Le tako je mogoče, da se bodo tudi od naših neprijateljev spoštovali po svetovni vojni težko pridobljeni sadovi splošno željenega mednarodnega napredka in miru. . Kralj Aleksander poudarja v svojem manifestu svoje posebno zadovoljstvo nad tesnim skupnim delom s češkim in ruskim Sokolstvom ter pričakuje, da bodo naši Sokoli na tem polju slovanska vzajemnosti tudi dalje vrsir svoje »blagotvorno delo», kakor tudi uverjen, da bodo krepili_ doseda nje zveze s sorodnimi organizacijami ra,vezra§kih in prijateljskih narodov Sokolski zlet v Ljubljani je pridobil našemu narodu in naši državi toliko mednarodnega ugleda, da ni bilo v naši novi skupni domovini še nobene prireditve tako velikega internacijo-ralnega pomena. Ne glede na dovršeno organizacijo zleta, ne ozira je se na vzorno disciplino, ki je vladala v Lrubliani — kakor pravi kralj Aleksander: »v biseru jugoslovanskih meet* « sna Jueosovani pri medna- Kraljeva dvojica v MariborujSoglasna zaupnica novi italijanski vladi v senatu SPONTANE OVACIJE PREBIVALSTA. Maribor, 16. avgusta, (Izv.) Danes ob 4. popoldne sta se na svojem potovanju v Mariianske Lažne pripeljala z avtomobilom v Maribor kralj Aleksander in kraljica Marija. Z njima se je vozil pole? šoferja kapetan Pogačnik. Kralj je bil v lovski obleki, kraljica pa v priprosti potni obleki. Ker potuje kraljevska dvojica inkognito, ljudje niso vedeli za njun prihod. Občinstvo pa je takoj spoznalo vladarja in njegovo soprogo, ko sta se peljala čez državni most skozi Gosposko in Aleksandrovo cesto na kolodvor ter ju je z odkritosrčnim navdušenjem pozdravljalo. Na kolodvoru so pričakovali kralja vsi višji častniki mariborske posadke, katere je kralj pozdravil s kratkimi besedami ter vsakemu podal roko, ravnotako zastopnikom oblasti vodjo okrajnega glavarstva vladnega tajnika Po!jancav vodjo INDIREKTNA ZAHVALA — FAŠISTOM! etva vladnega tajnika Poljanca, vodjo ^-»eji- poelaaake rterniae. Veeraj so go policijskega komisarijata nadsvetaika ^rffi finančni minirte* Berton« d tem. i— ^TArllA. rtfMlPl lii * t ' L:____—fn?1T-n! Kerševana m vodjo železniške policije dr. Brenčiča. Kmalu po četrti uri se je kraljevska dvojica odpeljala z dvornim vlakom, ki je prej dospel z ministrom dvora Jankovičem v Maribor. Notranji minister o ljubljanskih slavnostnih dneh G ČEM SO RAZPRAVLJALI NA KRONSKIH SVETO! V UUBUANI. PROTI ZAPRAVLJANJU. - VZHIČENJE NAD SOKOLSKO MANIFESTACIJO Beograd, 16. avgusta. (Izv.) Danes popoldne je novi minister za notranje za-deve g. Kosta Timotijevič sprejel zastopnike tiska in jim podal o posvetovanjih vlade v Ljubljani sledeča pojasnila: To, za kar se je Nj. Vel. kralj intere-siral, je bilo invalidsko vprašanje. O tem je minister za soc. politiko dr. ?.eriav podal izčrpno poročilo in obljubil kralju, da bo, četudi je bolan, takoj odpotoval v Beograd in delal na tem, da se to vprašanje reši definitivno. Potem so razpravljali o draginji in sestavili anketno komisijo za pobijanje draginje. Na vprašanje, ali se je razpravljalo o kraljeviču Gjorgju, je minister za notranje stvari odgovoril, da se na seii v Ljubljani ni sprejel v tem oziru noben končni sklep. V zvezi s komisijo za pobijanje draginje je tudi prepoved izvoza. Komisija za pobijanje draginje bo te dni imela več sej, na katerih se bodo podrobno pretresala vprašanja, ki posegajo v gospodarsko stanje posameznikov. Na vprašanje nekega novinarja, ali je minister res odredil, da se morajo zapreti bari in kabareti, je minister odgovoril, da ministrstvo za notranja dela niti ne otvarja niti ne zapira barov. Zahteval je samo od podrejenih organov, da se bolj brigajo za te lokale, kjer se zbirajo tudi razni sumljivi ljudje. Neki list ga je napadel, da s tem vrši demagogijo. Minister pravi, da to ni demago- gija, temveč da se ne more pomiriti s tem, da se v Beogradu do ranih jutranjih ur razsiplje denar, seljak in siromak iz notranjosti države, ki zastonj išče posla, pa gleda, kako se ta gospoda zabava v trenutku, ko se v državi resno premišlja o gospodarskem 6tanju onih, ki danes nimajo niti potrebnega kruha. Ne ve, ali ne bo morda celo odredil, da morajo vsi lokali in restavracije ob desetih zvečer zapreti svoje prostore. Ne samo v Beogradu, temveč tudi v vseh centrih naše države je potrebno, da se meščanski živelj v teh težkih časih nekoliko omeji v uživanju. Gospod minister je nato napeljal pogovor na vsesokolski zlet v Ljubljani in navedel, da more biti tolmač aar.hanja. najvišjega mesta, da je bil ta zlet velika nacionalna manifestacija naša rase. Imel je priliko, da je poleg Nj. VeL knw-lja čul vzhičenje nad tem velikim narodnim slavjem, divil se je nenavadno lepi vežbi, ki jo je izvajala voiska, in v prvem trenutku ni mogel verjeti, da to izvaja vojska, ki za tako vežbo ni dosti elastična, Sokolski zlet mu je pokazal, da tudi mase našega naroda lahko pokažejo v kretnjah izredno plemenitost in bistroumnost. Kar se tiče njegovega nameravanega pota v južno Srbijo, je rekel minister, da ne ve, ali bo odpotoval že jutri . v ski ministrski svet se je danes dopoldne ob desetih sestal v Rambouilletu, in sicer pod predsedstvom predsednika -epublike g. Milleranda. Prisotni so bili v i ministri, ki so bili deloma brzojavno poklicani z dopusta. Prva seja je bila končana cb 12.50. Za časnike je bil izdan nastopni komunike: Ministrski predsednik je na seji natančno obrazložil potek pogajanj v Londonu ter vzroke, zakaj je bilo nemogoče doseči sporazum. Ministrski svet je soglasno odobril stališče ministrskega preu sednika ter se z njim izjavil solidmam. Popoldne je imel ministrski sv ;t s- • jo drugo sejo ki je pričela ob 14. Ob 15. je notranji minister podal novinari :t> nastopno" izjavo: Pooblaščen sem i/javiti, da ne more biti govora o tem, tla se skliče zbornica. cijo in Anelijo ter možnosti rešitve spora, nakar so se razšli. POSVETOVANJA Z VOJAŠKIMI STRO-KOVNJAKL Pariz, 16. avgusta. (Izv.) Kakor se »ginia na Dunaju vedno bolj narašča. O^eje meso se je danes plačalo po 10.000 do 18.000 kron. svinjsko m»-so »o 16.000 do 2a000, mast do 24.000, telečje meso do 15.000 za 1 kg. Ena tramvajska vožnja stane danes najmanj 450 kron. NOVO POVIŠANJE ŽELEZNIŠKIH PRISTOJBIN V AVSTRUI. Dunaj, 16- avgusta. (Izv.) Včeraj so stopili v veljavo povišani železniški tarifi v osebnem prometu. Kljub temu se pričakuje v kratkem novo povišanje, ker zadnji proračuni že zdavnaj ne odgovarjajo višini Izdatkov. Južna železnica Je že zaprosila za dovoljenje, da sme zvišati pristojbine vnovič za 100 do 150 odst. Nove povišane pristojbine bodo stopile » veljavo najbrž še ta mesec. NOV POSLANEC. Beograd, 16. avgusta. (Izv.) Na mesto pok. Stojana Ribarca pride za narodnega ...... po poklicu nje trajno poboljšuje. Obstoji upanje, da bo D' Annunzio okrevaL (Glej tudi no« tico v rubriki »Po svetu*.) NOVI ČLANI KASACIJSKEGA SODIŠČA. Beograd, 16. avgusta. (Izv.) Z novim ukazom, ki ga je včeraj v Ljubljani podpisal kralj, je bilo imenovanih 5 članov kasačijskega sodišča, in sicer: Ctncar-Markovlč, Milan Štepanovič, Andrlja Fi-lipovič, Nikola Trpezič In Sava Šapčanin. PROMETNA KONFERENCA. Beograd, 16. avgusta. Danes popoldne ob 17. je bila v prometnem ministrstvu konferenca vseh direktorjev in na» čelnikov prometnih oddelkov. Na tej konferenci so se pretresala aktualna vprašanja, pesebno pa vprašanje uredltvf prometa v Jesenski sezoni. ŽELEZNIŠKA NESREČA V VOJVODINL Beograd, 17. avgusta. (Izv.) Pri Oroš-Samošu v Vojvodini se Je zgodila danes težka železniška nesreča. Trčila sta dva vlaka in Je bil udarec tako močen, da ste bili pokvarjeni obe lokomotivi, ve« vozov pa razbitih. En zavirač le bil obit geč oseb pa težko ranjenih- Češko Sokolstvo krsti« Aleksandru . predsedniku Masareki; r-Km Sokolstvo ie organizacija, kjer so-T — Nesreča GaDriJela d' Annunzia. i'!-1--'" vsak Izvršujoči brat prostovoljno Poročali smo že, da se Je d' Annunzio cvrtpm fanatizmu« do vseh svoiih ponesrečil. Kakor pa se je izvedelo, se m V LJubljani zbrano predsedništvo C. O. S. je odposlalo sledeči brzojavki: *Predsedniku T. G. Masaryku v Pragi: V bratskem združenju z jugoslovanskim Sokolstvom pošilja češkoslovaško Sokolstvo Tebi, velik naš brat, bratski pozdrav s krasnega praznika obeh narodov. Navdušeni smo po znamenitem manifestu kralja Aleksandra, danes razglašenem vsemu Sokolstvu, s katerim se sokolska misel označa kot rešilna cesta k ujedinjcnju in zasigaranja samostojnosti in svobode, reda in delovnega miru. Bodi nam dolga leta zdrav, naš prezident! Predsedništvo Č. O. S.» Nj. Vel. kralju Aleksandru! Bled. Radostno s svojimi jugoslovanskimi brati čujoč dragoceno izjavo Vašega Veličanstva, ki s tako znamenitimi besedami naglaša naše odkrito delo za blagor našega naroda in vsega Slovansiva, prosimo, da sprejme Vaše Veličanstvo vdano našo zahvalo. Predsedništvo Č. O. S. Po zletu Ljubljana, 17. avgusta 192?. Dnevi velikih manifestacij sokolskega dela so za nami. Nebo, ki Je bilo ves čas tako milo, je dalo svoj zadnji blagoslov. Zrosilo se je in tako olajšalo utrujenim trumam Junakov in junakinj povratek k domačim ognjiščem. Kraljeva poslanica Sokolstvu spremlja vse na potu v domače telovadnice, vlila je vsem novega poguma in jih podžgala k nadaljnim naporom do končne popolne zmage. Zarečih lic in z radostjo v srcu se poslavljajo naši bratje in sestre in številni gostje od severne prestolice naše ujedi-niene domovine. V nekaj dneh bo donela sokolska slava od Djevdjelije do Triglava, od Bečkcreka do Splita in Kotora, našim neodrešenih bratom in sestram pa bo utripalo srce veselja, ko bodo dozna-Ii, da niso pozabljeni. Težko je bilo slovo, zato pa bodo tem slajši spomini. Priznati moramo odkrito, da se je Ljubljana naravnost kosala v gostoljubju. Razven nekaj malih izjem Je vladala tako v obrti kakor v trgovini vsepovsod priznana slovenska soliduost. Gostje so izvrševali včeraj zadnje nakupe in so bile zlasti modne trgovine in papirnice ves dan nabito polne. Sploh je bilo po mestu povsod jako živahno vrvenje. Naravnost nadčloveškim naporom pa Je izpostavljeno uslužbenstvo na kolodvorih. Naval na blagajne ogromen, gnječa neznosna. Velikanski vlaki z nabito polnimi vagoni odhajajo uro za uro z glavnega kolodvora. Vse vlake spremljajo viharni Zivio! Nazdar! In Na svidenje! klici. Včeraj je bilo odpremljenih okoli 50 tisoč oseb, naval pa traja še nepretrgoma. Inozemski gosti, Francozi in Belgijci, so odpotovali že včeraj izredno veselo razpoloženi domov, popoldne pa Je odšel mogočen češkoslovaški posebni vlak proti Dupaiu, ki se je med potjo razdelil na moravski in češki vlak. Hrvati so se odpeljali večinoma že v torek ponoči z zagrebškim vlakom, deloma pa včeraj z dolenjskim vlakom preko Karlovca. S kolodvora v Spod. Šiški je odpeljal vlak Ce-hoslovake v smeri proti Budjevicam. Radi silnega pritiska imajo vsi vlaki precejšnje zamude. Tudi Srbi so že nastopili dolgotrajno pot v svojo ožjo domovino. Gojenci podoficirskih šol v Mariboru so korakali narodne pesmi prepevaje na kolodvor. Šajkače so imeli okrašene z lipovimi listi, na puškah šopke. Občinstvo jih je prisrčno pozdravljalo in jim mahalo v slovo. Seveda pa Je na tisoče in tisoče ljudi ostalo včeraj še v LJubljani, deloma pa se še povrnejo z raznih izletov. Trajalo bo še nekoliko dni, predno se Ljubljana popolnoma pomiri in zaziba v običajno življenje. Zdravstvena služba je bila v izletnih dneh sijano organizirana. Na številnih delih mesta so bile improvizirane rešilne postaje in vsi ljubljanski zdravniki so z veliko požrtvovalnostjo opravljali sama-ritansko delo. Govorice o smrtnih in težkih slučajih so neosnovane oziroma močno pretirane. Bilo je sicer znatno število intervencij, ki pa so bile večinoma le lahkega značaja. Posebno sestre Čehinje so močno trpele v sflni vročini. Nekaj oseb je bilo prepeljanih tudi v bolnico, vendar pa so že skoro vse toliko okrevale, da so mogle zapustiti bolniško postelj. Kolikor nam je znano, je zaznamovati ves čas samo en težji slučaj: neko Cehinjo Je napadla solnčarica in se ji je omračil um. Vendar pa tudi njeno stanje ni brez- upno. Bratje Cehi so nesrečno žrtev vročine odpeljali včeraj s seboj. Toliko v pomirjenje prebivalstva. svetem fanatizmu* po vseh svojih Ne le imenovanim, marveč vsem podrobnim delavcem, vsej sokolski armadi gre topla, globoko občutena zahvala. Združenim pevskim zborom! Poklicali smo Vas, da z našo pesmijo poveličate slavnostne dni prvega Jugoslovanskega vsesokolskega zleta. Prvič Je v teh nepozabnih dneh donela zmagonos-na pesem v veličastnih akordih na čast veliki sokolski ideji. Prvič po dolgih letih so se združile naše pevske čete da složno in v bratski ljubezni zaori iz njihovih grl poveličevalna pesem pevski umetnosti. Vsem zborom ljubljanskim in tudi onim, ki so prihiteli Iz širne Slovenije naša najiskrenejša hvala! Zdravo! Koncertni odsek za prvi Jugoslovenski vsesokolski zlet v Ljubljani. Pozdrav češkoslovaških Sokolov v Mariboru. Ko je mariborsko občinstvo doznalo, da pride vlak s češkoslovaškimi Sokolil ki se vračajo preko Maribora v svojo domovino, se je v velikem številu zbralo na kolodvoru, da se dostoino poslovi od naših najmilejših bratov, ki so s svojo navzočnostjo v veliki meri doprinesli, da se Je naš sokolski praznik izvršil na tako veličasten način. Vlak s češkoslovaškimi Sokoli je prispel v Maribor kmalu po 18. uri. Ker je vlak ostal skoraj dve uri v Mariboru, se Je kmalu razvilo živahno prijateljsko občevanje med češkoslovaškimi in našimi Sokoli. Češkoslovaška godba je zasvirala nekaj pesmi. Naši pevci so zapeli nekaj jugoslovanskih, Cehoslovaki pa zopet svoje pesmi, nekaj bolj znanih pa so zapeli vsi skupno. Brat Novak se je v imenu mariborske župe poslovil od Čehov z lepimi besedami, nakar mu je odgovarja! čchoslovaškl Sokol v slovenskem jeziku, kar je še bolj povečalo prijateljsko razpoloženje zbranih bratskih Sokolov. Ob 20. uri so morali dragi bratje zopet vstopiti v vlak. Tudi tukaj se je zopet Jasno videl zmisel češkoslovaškega Sokolstva za disciplino in red. Vse je bilo, ko je dal načelnik znamenje za odhod, na svojem mestu. Med burnimi ovacija-mi in prijateljskimi pozdravi so se odpeljali Cehoslovaki. Pripomniti pa moramo, da bi mariborsko društvo in mariborska župa morala ob takih prilikah skrbeti za to, da se mariborsko občinstvo pravočasno obvesti o prihodu nam milih gostov. ponesrečil. Kakor pa se je izvedelo, se mu nesreča ni pripetila na aeroplanu ampak na bolj prozaičen način. Padel Je namreč ponoči po stopnicah svoje vile ln se pri tem hudo poškodoval na glavi ter zlomil desno ramo. Rane so sicer težke, a vendar ne nevarne. — Zračni promet med Prago in Dunajem se otvori, kakor poroča češko poštno ministrstvo dne 14. t. m. — Vročina v Italiji. Rimski listi poročajo zadnja dva dneva o silni vročini, kl žge v jnžni in srednji Italiji. V Rimu so imeli predvčerajšnjim 39.8 stopinj C, v Palermu pa 40 stopinj. Štejemo si v dolžnost, da navedemo širšemu občinstvu imena vsaj nekaterih bratov, ki so sodelovali pri veliki organizaciji zleta. Vso organizacijo je vodil veliki zletni odbor, v katerem je poleg starešinstva visoko število drugih članov, ki so često delali dobesedno v potu svojega obraza in po cele noči ter žrtvovali svoj čas, da je veliko delo lepo uspelo. Danes naj imenujemo le načelnike odsekov, na katere se je delil veliki zletni odbor. Stavbenemu odseku Je načeljeval br. Igo Štembov, zdravstvenemu dr. Edo Šlajmer, sprejemnemu Janko Bleivveis, stanovanjskemu D. Šebenik, razstavnemu R. Vesel, prirediteljskemu Danilo Šapla, izlet-nemu Ante Gnidovec, rediteljskemu Milko Krapež, prehranjevalnemu Bogumil Šlahta s tajnikom Igom Rusom, finančnemu Bogumil Kajzelj z glavnim blagajnikom Tonetom Martincem, železniškemu Verij Švajger, ženskemu Franketova in Engelmanova. Rediteljem na zletišču je načeloval Fran Šlajpah, ljubljansko Češko obec ie zastopal Ružička, našo vojno upravo major Milivojevič; za dijaški nastop je skrbel član starešinstva Bajželj, glavna zletna pisarna je slonela na ramah dr. Fuxa. Za koncertne in gledališke predstave Je vodil referat neumorni br. DrmelJ, v centralni blagovni kontroli sta delala Pleterski in Šalkova. Telovadno tehnično delo je z dobrim uspehom vodil Tehnični odbor: načelnik Murnik podnačelnik Ambrožič, tajnik Ah čin, član Poženel in sodniki Smertnik, Čobal in Kukec. Navedli smo, kolikor nam je danes sploh mogoče, le nekaj imen, mnogo več jih ostane nepoznanih širšemu občinstvu, Politične beležite -f- Dve mnenji. Kralj Aleksander v proglasu na Sokolstvo: »Sokoli, bodite tudi v bodoče našemu narodu vzgled duševnega edinstva ... Na tem temelju sie bo razvijal nadaljni napredek narodnih in državnih sil.* — Klerikalec: »Sokolstvo je strup za naš narod* . . . (»Domoljubu, 9. avgusta 1922, št. 31.) in katoliški škofje v pastirskem pismu: »Ali smejo vaši odrasli mladeniči v Sokole, vaše odrasle hčerke v Sokolice? Ako hočete, da se odvrnejo od Boga, od resnice, od blaženo večnosti, ...» »S to besedo, ki jo je govorila Cerkev, in ki jo moramo v vseh zadevah, ki se tičejo naše duše, ubogati, je naše stališče do vsesokolskega zleta jasno podano.* _ — Razumen človek pa ima sedaj izbiro: Tu narod, Sokolstvo, kralj, država, domovina, Tam, — pod plaščem blaženosti, ostuden klerikalizem, ki zahteva, da moramo v vseh zadevah prepričanja in duše poslušati — ne idejo, ampak »Cerkev*, t j. Skulja, urednika »Domoljuba* in sorodnike. -f O razdoru v klerikalni stranki priobčuje beograjska »Politika* dopis iz Ljubljane, v katerem se pravi med drugim: »Klerikalci niso navajeni_ na to. da bi bili v opoziciji in ako bi se našla močna srbska stranka, ki bi bila pripravljena podpirati klerikalizem v Sloveniji, bi kkiikalci takoj privolili v vstop v vlado s tako stranko, ker si želijo, da bi vsaj v slovenskem delu države vladal klerikalni režim. Ako pride do odkritoga spora med obema strojema v klerikalni stranki, _ potem bo šla umerjena 6truja, v kateri se nahaja večina višjega klcra, po omenjeni poti in v tem slučaju se nevarnost klerikalizma povečava, ker klerikalizem nikdar ni bil in tudi niklar ne bo nacijonalen. Zato je popolnoma vseeno, ali pride do razdora med klerikalci ali ne, ker za naš narod in našo državo je enako nevaren umerjeni kakor boljševiški klerikalizem.* Prosvefa Historično razstavo na državni obrtni šoli so gostje obilno obiskali. Posebno so se izkazali za ljubitelje umetnosti bratje Cehu Domačinov je bilo na razstavi manj. Upamo, da se številne je odzovejo z obiskom prihodnje dni. Razstav va ostane odprta do dne 18. avgusta in se zopet otvori istočasno z velesejmom dne 2. septembra. Ga. Thierry Kavčnik in g. Kovač priredita v soboto dne 19. avgusta ob pol 9. uri zvečer v dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini koncert pesmi s spremljevanjem klavirja. Pri klavirju g. kapelnik Neffat. Spored je sestavljen iz Adamičevih, Dobronifevih, Hatzejevih, Zajčevih, Straussovih pesmi in iz arij iz oper Smetane, Puccinija, Sa-ensa, Bizeta, Thomasa in Mascagnija. Skladatelj Glazunov je sprejel ponudbo za mesto ravnatelja ene izmed treh londonskih glasbenih akademij. Šaljapin, znani rušiti basist svetovnega slovesa, bo v začetku sezone gostoval v Skandinaviji in na Nizozemskem nakar odide že v četrtič v London gostovat. Ga. Pavla Lovšetova nam sporoča z ozirom na naš članek v štev. 190 »Nar ša opera v sezoni 1922—23, da je že meseca marca 1922 odpovedala sodelovanje pri naši operi in da je ostala v ansamblu le še na ponovne ustne in pismene intervencije gledališke uprave, dokler ta ne dobi druge koloraturke. Zato o kakem odpustu iz razlogov štedljivosti ali kakršnekoli vrste ne more biti govora. Popravljamo s tem napačne navedbe v našem gori omenjenem članku. Odmevi Sreda, 16. avgusta. Sum slavnostnih dni je potihnil. Danes so na vrsti odhodi, ali nakupovanja, izleti, predvsem pa počitek. Sinoči je bilo še zadnje rajanje, zadnji dušek radosti nad tako lepo uspelim ponosnim zletom. Na slavnostnem prostoru se je zbralo nad 30.000 ljudi, igralo so godbe, peli pevski zbori, plesalo se kolo, in sicer pristno, kakor tudi neke vrste drugo kolo, ki mu je hudomušnež dal ime »planinsko kolo» Paviljoni so delali na vse kriplje, da so vsem ustregli. Takšne ljudske veselice Ljubljana še ni videla. Če povemo, da mnogo ljudi ni naSlo prostora pri mls&h. kjer se je računalo z največjo množino, potem si moremo predstavljati, kakšne množice so včeraj valovale po zares velikopoteznem, uraav ogromnem slavnostnem prostori Bilo je tudi prav mnogo kmečkega' ljudstva. Zabava je bila vesela, bila je živahna, prav živahna, naglasih ti pa moramo, da je bila pogodi dostojna in bratska sokolska. Pteuc teh vrstic je še pozno v noč »inspicirat* vee slavnostni prostor in pri tem ugo tovil, da zlasti nikjer ni videti msakr-§nih prizorov pijanosti, kakor se pn drugačnih, čeprav mnogo manjših zabavnih prireditrah šal ia preaofisosto opažajo. Tudi v tem oziru treba zaznamovati veliko razliko med sokolskim zletom, odnosno njegovimi zabavnimi prireditvami, in med zabavami neso-kolskimL Tudi v tem oziru — še posebno, če upoštevamo svojo dobo, — moramo z veseljem in ponosom ponavljati, da je bilo vseskozi dostojno in trezno ob vsem šumnem in glasnem veselju. ^ Od onifi, ki so se v teh' dnefi posebno odlikovali, treba posebno pohvalno omeniti varnostno stražo in železničarje. Obojni so imeli ogromno delo, ostajali so Čez ure v delr, trudili se in ostali neooaženi, Čepriv gre enim kakor drugim velik delež na lepem uspehu. Ravnutako je v teh dneh mnogo trpelo strežajsko osobje, ki je storilo vse, kar je zmoglo ob dosedanji pomanjkljivi organizaciji, odnosno izšo-lanosti. Ono je gotovo med najbolj utrujenimi Na slavnostnem prostoru so v veliki meri prostovoljno poslovali člani Sokola. Ves čas so bili v pripravljenosti tudi gasilci, dalje osobje električne _ cestne železnice, ves čas pripravljeni naši zdravniki. Ravno tako je vršilo poostreno službo osobje mestne elek- Po svetu — Češkoslovaška priznala neodvisnost Egipta. Češkoslovaška je vsled odprave angleškega protektorata nad Egiptom priznala pravno Egipt kot neodvisno in suvereno državo in javila ta svoj sklep egiptovski vladi. — Smrt Arthuria Griffitha. Arthur Griffith, prvi predsednik parlamenta svobodne irske države, je v soboto nenadoma umrl. Arthur Griffith Je bU po poklicu literat, ter je že kot mladenič agilno sodeloval pri irskem nacionalističnem pokretu. Njegovi veliki državniški sposobnosti se ima zahvaliti Irska za sporajum z Anglijo, ki ji je prinesel svobodo in politično neodvisnost. Irski parlament Je kakor znano ta sporazum ratificiral, a vlada Je imenovala Griffitha za prvega predsednika parlamenta. — Popoln poraz Irskih vstašev Londonski časopisi poročajo, da so vsta-ške čete po trdovratnih bojih z regularnimi kočno Izpraznile tudi zadnjo svojo trdnjavo Cork. Poprej so še pognali vsa večja poslopja v mestu v zrak. S tem je odpor Irskih vstašev takorekoč zlomljen kljub navalu množic čisto in po možnosti hladno. t. m. ob 18. url nastofl! nasproti 'Zldenl-cam rokometna skupina Ilirije, prvak Slovenije in točasno sigurno najjačja skupina v Sloveniji, jutri, 18. t. m. igra proti Zidenicam S. K. Jadran, Iliriji rajresnejši tekmec, 19. t. m. se vrši revanžna tekma Zidenice : Ilirija, 20. t m. igrajo Zideni-ce, kot reprezentanca Brna z izbranim timom LJubljane. V soboto in nedeljo se vrši pred rokometnimi tekmami lahkoat-letski miting, čegar razpis priobčujemc na drugem mestu. Lahkoatletični miting. Lahkoatletič-na sekcija S. K. Ilirije, priredi v soboto 19. in nedeljo 20. t. m. na svoiem športnem prostoru lahkoatletični miting za gospode s sledečim sporedom: v soboto točno ob 17. uri: 1.) predtek na 60 m: 2.) skok v višino z zaletom; 3.) predtek na 100 m: 4.) tek na 400 m; 5.) met kroglic: 6) skok ob palici: 7.) predtek na 200 m; 8.) tek na 3 km; 9.) štafeta 4krat 100 m. V nedeljo točno ob 16. uri: 1.) finale na 60 m: 2.) finale na 100 m; 3.) skok v daliajo z zaletom; 4.) met diska; 5.) tek na 800 m; 6.) met kopja; 7.) finale na 200 m; S.) tek na 1500 m in kot 9.) med odmorom nogometne tekme švedska štafeta 100 X 200 X 300 X 400 m. Miting je dostopen vsem klubom Slovenije, ki so včlanjeni pri Lahkoatletskem sa-vezu za Slovenijo. Prvi trije zmagoval-ci pri vsaki točki dobe okusno izdelane priznanice. Prijave, za osebo 3 Din, za točko 2 Din in za štafeto 10 Din, se naj vpošljejo do 17. t. m. 12. ure na naslov g. Ljubo Vidmajer, Ljubljana, Podružnica Jadranske banke. Na zakasnele prijave kakor tudi na prijave brez prijavnm« se ne bo moglo ozirati. Izvenljubljan-skim klubom Slovenije se nudi brezplačen stan. .. , , Službena objava LNP. V petek, dne 18 t m. ob 21. uri se vrši v restavraciji »Roža*, v Židovski ulici obvezen sestanek prvorazrednih klubov v svrho razgovora o novem pravilniku prvenstvenih tekem. Vabijo se klubi: Ilirija, Prlmorje, Hermes v Ljubljani, Atletiksportklub m S. K. Celie v Celju in S. K. Maribor, Ra-pid ter MAK v Mariboru, da pošljejo na ta sestanek svojega delegata. — Tajnik. Sokolslvo Tekma članov JSS. (Srednji oddelek). V soboto zjutraj se je vršila, kakor smo že poročali, tekma članov srednjega in nižjega oddelka JSS, ki jo je vodil savezni podnačelnik br. Moroslav Vojmovič iz Beograda. Vsled velikega števila tekmovalcev komisija še ni mogla dokončati svojega dela. zato so ugotovljeni le rezultati sredujega oddelka. Prvo mesto si je priborila vrsta Sokola Ljubljana, ki je dosegla od 560 dosegljivih 523 točk, to je 93.37 odst., druga je vrsta Sokola L, ki ima 510.5 točk, aH 92.23 odst., tretja pa vrsta društva Gjenovič župe Mostar s 484.9 točkami, to je 8C.50 odst. Od posameznikov si je v tem oddelku priboril prvenstvo br. Vande SvetUč, Slan Sokola I., ki je dosegel vseh 90 točk, to je 100 odst., na drutrem mestu je br. Dobravec Jakob S^vTploinemVtorej rezultat tekme prav dober; čim izvemo za ostale rezultate, jih priobčimo. __ Sporf Mednarodne rokometne tekme v Ljubljani. 17., 18., 19. in 20. trn se vrse na prostoru Ilirije pred dr. kolodvorom ženske rokometne tekme med b. K. »zidenice* iz Brna in »Ilirijo* ter »Jadranom* v LJubljani. Gostovanje ene najboljših čeških rokometnih skupin bo dalo našemu rokometnemu športu, ki Je dosegel že precejšnjo višino, novega lmpul-sa ter pomeni mejnik v njegovem razvoju. Razpored tekem ie sledeči: Danes, 17. 0fofa\7c • Izgubila se je pred kavarno »Evropa, v Ljubljani listnica z malo vsoto denai-. ja in karto za železnico ter legitimacija za četrtinsko vožnjo do Zlebiča na ime Ladislav Vrlič. Prosim, da bi doticni vrnil vsaj legitimacije na uredništvo »Jutra*. — Ladislav Vrlič. rlJ - . • Jugoslovensko šumarsko Udruzenjf Podružnica Ljubljana ima svojo redno odborovo sejo dne 20. avgusta t. 1. ob pol 9 uri v mali dvorani Narodnega dom i v'Celju. Seje se morejo udeležiti tudi člani zunaj odbora s posvetovalno pravico. • Velika gasilska vaja se vrši v nedeljo dne 20. avgusta, točno ob petih Popoldne v Šmartnem pod Šmarno goro m pa v Gameljah, kjer priredi po vaji domače društvo tudi zabavno vrtno veselico. Gasilci in prijatelji gasilstva n£ zamudite te zanimive gasilske vaje, katero bo izvajalo nad 16 gasilskih društev. • Novo ustanovljena Prostovoljno gasilno društvo na Vrzdencu pri Horjulu vabi na vrtno veselico,_W jo priredi v nedeljo na vrtu gostilničarja Rodeta na Vrzdencu. Spored: 1. Sprejem gostov. 2. Šaljive igre, šaljiva pošta in prosta zabava in ples. Pri veselici sodeluje narodna godba iz Zažarja. Vstopnina: v kroju 1 Din, nečlani 2 Din. Cisti dobiček je namenjen za nabavo nove brizgalne. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor • Javna dražba slame. Danes ob 11. uri dopoldne bo javna dražba slame v nov, šoli na Viču. . • Izdelava zimske službene obleke t.t čepic za poštne uslužbence. Dne 21. avgusta t. 1. se bo vršila v ekonomskem oddeljeniu poštnega ministrstva druga javna ofertna licitacija za izdelavo zimske obleke in čepic za poštne uslužbence Pogoji licitacije so objavilo v .Uradnem listu* pokrajinske uprave, so pa tudi vsakomur na vpogled pri poštni direkciji (gospodarski odsek) v Ljubljani meč uradnimi urami. Raznih zanimivih prizorov o zletu je legijon. Kdo bi jih vse opisoval, kdo bi jih sploh vse zapazil! Tako je danes n. pr. skoraj nemogoče izračunati, koliko je zlet prinesel v mesto denarja. L'aje je ena sama kavarna prodala za 200.000 kron sladoleda. Oe je to res, koliko je pa potem šlo za hrano, pijačo in stanovanje? Nekaj manjših prizorov: Navdušeno - zvedava in prisrčna je radovednost, s katero so si hotele Češke Sokolice vtisniti v spomin sliko našega kralja in ministrov. »Ten šedivy stary pan, to je Pašič?* »Brate, vypuje (posodi) mi ten triedr až si podivam (pogledam) na kriUa.* Tako nekako so me prosile in moj trieder je romal po celem oddelku iz roko v roko in vse Čehinje so d kazalo druga drugi: Vi-diš, to jo kralj, oni tam je Pnbičevid, da, ta črni. — kdo je pa tifti mali v sivi obleki? A, to J? Markov«? Kje je pa v%8 »zahranični*? Itd. Na sploh moramo reS, da toliko lepih, idravih mladenk in žen še ni bilo v Ljubljani, kakor sedaj na »letu. ničnemu pustošenju krepka, rasa ... ,, , Zdrava, tudi moralno, kljub vsemu. Tudi -azum je zdrav. Koliko se je prelivalo hujskanja, ki je skušalo zlorabiti resnično nezadovoljnost, — toda ko je Pašič stopil iz stolnice, so mu bile prirejene spontane ovacije ki so sivolasega zaslužnega državnika oci-vidno razveselile. To m bila strankarska ali »politična* ovacija. Nikdo je ni priredil, nikdo ni mislil pri tem na sedanjo politično konstelacijo. Ovacije Pašiču je izvirala iz enostavnega zdravega čuta: Evo tu je zas uzen mož - narodnjak, naš človek s težko preteklostjo. - eden onih, ki so sodelovali v velikem boju in pomagali pn ustvaritvi Jugoslavije. Torej: W Ovacije Pašiču - Me » »najine za lišča ne dajo ^govarjati. E,dečko; navdušen si in nevede doživlja* seda. rek o onem, ki mu je bilo mnogo odpuščeno. t Tržaška »Coda del Diavolo* jev nedeljo napela dober svet: »Hitro napravimo sedaj v Julijski Krajin, plebiscit. Sedaj bomo zmagali. Kar j . boljših Slovencev, so itak vsi v Ljubljani na zletu!* ^ Poročali smo že, da so se naTi tuji .osti prav izvrstno počutil* v zletnih dneh. Zlasti naše ^i so .iih csvoji-le da se jih niso naveličali, nego se •h celo urno naučili. Belgijci so merv da posebno murikalni in ntem nalih oe pevk jim je bil nekaj nad v*>jzamj miveea. Dasi r*o razumeli besed, so Ovacije raaicu dr- kai 1,'tre n--JČiIi melodije in teksta. •« "»tfad 52 ostreno službo osobje mesene eie*- v ^juiKjaiu, t.*™, ~ trarne, še posebej pa treba omeniti j Tudi gestje so to opažali n poteg te-zbor snažilcev cest, ki so z neprest* 'loradnih vaSh uspehov konetaonui, ram škroDlieniem mesta , vBdrfevalild» .«BO kiiuh voim m ruen$n» moife SSSenT^lti je tudi "peklenska vrata no bodo več premagala. Gospod nečak ima 17 let, m pn=el ie na »let Seveda bo moral doma polagati račun o blagajni. Mulus mimo-ml-ede ie tri dni »bira razne stare vstopnice, kontrolne odrezke m liste za občinski davek, da se ž njimi ukaže pred skrbno mamico. Evo, dogaja-je ee ajdi ki » * steoeera sife^ I iKO ra m w i« ----- - v k0 v; -mo so prepevali Belgijci r.nso narodno .Regiment po cestigre»ter so koncem v.-ake vrste po nage J*»vro=-ka-ali. In p*U so tudi staro študentov-sko »Vinca, vinca r«mena . . .» — ^ taktu korakali ter vri-kah, kakor sc čuli naše pevce, objestoo: »Juh Juh.» če nič drozega. so odnesli Belici s seboj v domovino nekaj i^Mf^' ki bodo govorile o našem dobrem zna čaju in tej&B&ramentu. j Priloga »Jutru« St. 194, ane 17. avgusta 1922 Vsesokolski zlet Francoska sodba o nas Kabine zastave na] mrobeSamo? Inik deželnih stanov. Leta 1864 Je bU Iz- . _ »v. »r-j t volien za župana dr. Henrik Etbin Costa Videli smo državne. Pravo. Videli z jp^ ^^ ^^ pr) ^ hodu po mestu le nosil sokolski prapor Imeli smo priliko slišati izjavo člana francoske telovadne vrste, ki je z ozirom na težkoče, ki jih je moral premagati naš sokolski savez, nadvse laskavo. Na vprašanje, kake utise bodo odnesli francoski udeleženci iz Ljubljane, je s kratkimi besedami odgovoril: »Vous etes les meflleurs or-sranisateurs de 1' Europel* (Vi ste najboljši organizatorji v Evropi!). To priznanje mora biti vsem našim Sp-kolom, vsem onim, ki so se postavili v službo vzvišene sokolske ideje, veliko zadoščenje, ker je v teh kratkih besedah izraženo ono, kar nam mnogi naši neprijatelji odrekajo. Pokazali smo vzorno disciplino, ki je mogoča le pri narodu, ki ima svojo kulturo, ki ima civilizacijo. Nočemo prikriti, cla je bilo nedostatkov, ki pa so pri takih velikanskih prireditvah neizogibni. Že z ozirom na inozemske novinarje, ki so prišli med nas, da vidijo naše delo in da poročajo o našli: uspehih, poleg tega pa tudi in cairna sua moramo poudarjati, da pretirane vneme raznih rediteljev v izvrševanju službe nismo mogli razumeti. Tudi novinarji so se stavili noč in dan v službo Sokolstva in se ne bi smeli ovirati v svojem težkem delu. Nad vse brezhibno je funkcionirala sanitetna služba. Pri vseh nezgodah, ki so se dogodile, so bili naši »usmiljeni bratje» točno na svojem mestu. Zdravstveni odsek pod vodstvom požrtvovalnega brata dr. Šlajmerja je izvršil svojo nalogo na tako odličen način, da mu gre v prvi vrsti zalivala za točno funkciorniranje velikega tehničnega aparata, ki je bil potreben, da se zvrši zlet z ono točnostjo in v onem redu, ld ga občudujejo vsi, gostje in domačini. ki je o nji sanjal Tyrš. Suženj ne sme nikoli povsem povedati svojih misli — in tako smo pol stoletja govorili v Sokolstvu z gibi. Najprej le bila le mala četa, ki je z enakimi gibi izražala enake misli — toda četa je od leta do leta rastla. Četa pa je imela tudi svoje gledalce, ki so razumeli govor teles. In tako je iz začetne neme sokolske čete rastla bolj in bolj jasno govoreča sckolska armada. Tisoči in tisoči so se pridružili, da dajo s skupnimi enotnimi gibi izraza skupnemu enotnemu čustvovanju. Notranja sila, ki se je izražala iz početka še v nemih gibih, ki so bili Ie nekaterim razumljivi, je dobivala vedno jasnejše izraze in je bila bolj in bolj razumljiva širokim vrstam. Proste vaje so govor teles. V njih je na najveličastnejši: način izražena misel sokolske skupnosti. Ljudje, ki žive daleč drug od drugega in se niso nikoli videli, pa žive v eni skupni misli, se vadijo istih gibov in istih vaj, da pri skupnem nastopu izpregovore pred najširšimi masami. Tisoč gibov je pred nami in vendar je to en gib, tisoč misli in vse je ena misel. Tu se na najkrasnejši način pokaže harmonija duha in telesa — pa tudi harmonija duhov in teles. Zato tvorijo proste vaie pri vsakem zletu najvažnejšo točko, ne le za Sokolstvo, ki nastopa v pripravljenih vrstah, ampak tudi za občinstvo, ki ravno v njih vidi velikost sokolske vzgole. Bili smo priča veličastnemu prizoru, ko ie Sokolstvo nastopilo pred nami s prostimi vajami. To niso le gibi, to so misli — izražene jasnejše nego sto in sto govorov. Množice, ki gledajo to enotnost, nehote čutijo enako in odnašajo s seboj radostno misel, kako lep je svet harmonije, kako srečen je narod, ki živi v enotnosti, kako je treba vedno in povsod družiti sile v eni skupni misli: v ljubezni do domovine: ona je tista, ki druži tisoč gibov v en gib — tisoč misli v eno samo misel. Tisoč gibov — en gib, tisoč misli — ena misel Ko je ustanovitelj Sokolstva dr. Miroslav Tyrš snoval prve načrte za novo narodno organizacijo, je bil v Avstriji čas molka. Vladal le absolutizem, ki ni dopuščal, da bi se javno izražale svobodne in narodne misli. Kadar človek ne more ali ne sme govoriti — izraža svoje misli z gibi. In tako je prišel ustanovitelj Sokolstva, ki je dobro pozna! stari grški vek in je bil poln narodnega čustva, na idejo, da bi se misli tisočev izražale s tisočerimi enakimi gibi. Ti gibi ne le kre-pe in krase telo, ampak izražajo tudi neke misli. Ako ne gojimo telesa, postane okorno in pogosto najlepša misel ne pride do veljave, ako ji ne damo na zunaj primernega povdarka. Saj se v tem skriva harmonija duha in telesa, da svoje misli spremljamo tudi z odgovarjajočimi gibi. Dr. Tyrš ie poznal staro grško dramo, kjer je zbor izražal svoja čustva z bese- j zdra\ijali dami in gibi. Ako pa beseda v onih ča- ■ čehe sili molka ni smela na dan — jo je moral nadomestiti gib. In tako so začela govoriti telesa: Telo je imelo izražati tudi notranjo silo in voljo, Tyršev stavek «Krekimo se» ni veljal le za telo, ampak tudi za duh. In tako je Sokolstvo krepilo telesa, da je kazalo svojo notranjo odločnost. Leta \8b2. ko je bilo ustanovljeno Sokolstvo, je sicer najhujša doba melka že minila, — toda daleč je bilo še do one duševne in telesne svobode in popolnosti, Sokolske pripombe Komu pozdrav? Da ste mi zdravi, Sokoli iz Niša, Skoplja, Zaječara, Sarajeva, M o stara, Splita, Velike Kikinde, Pančeva! Pozdravljali smo jih po ulicah, če smo se srečali, te Jugoslovane naše, ki so prišli daleč na sokolski zlet. Nismo se doslej videli z njimi, ne se r.o-znali, komadaj da smo vedeli za njih domači kraj, in vendar jih nismo svečano in v govorniški pozi ogovarjali, zakaj oni so naši, popolnoma naši. Kakor pravega brata, kakor pravo sestro smo pozdravljali Sokola iz Šti-pa in Vršca, brez retorike in govorniške dbtance. Zakaj vsi smo v tej naši jugoslovanski hiši doma. Časi svečanih medsebojnih sprejemov so minuli: kot jugoslovanska enota smo na kolodvoru svečano po-drago slovansko enoto, Bobra znamenja? Velika večina ljubljanskih hiš je okrašena. Zastave vihrajo z njih; cesto se vijejo sredi cvetja. Visoko proti nebu moli drog, ki nosi zastavo tvorničarju Pollaku. Tudi profesor Jarc je okitil svojo hišo z zastavo. Kaj čutijo ti gosj>orlie, kam menjo? Tudi dr. Mantuani in dr. Gre-gorič sta se udeležila sokolskih prireditev. smo slovenske, samo slovenske; to ni prav. Posebno prav ni v sokolskih dneh, bo gledamo iz slovenske prošlo-bti v jugoslovansko bodočnost. Videli smo pa hvala Bogu tudi ljubljanske hiše, ki so razobesile srbske zastave in srbske ter slovenske zastavice mešali s hrvatskimi. Te hiše so pokazale, da čutijo jugoslovansko: njim Jugoslovansko ni kak tako zvan «višji» teoretsko - logičen pojem, ampak realno mešanje dosedanjih elementov v novo večjo tvorbo. In ta nova tvorba je vsebina^ naše forme, to je, jugoslovanske države. Ni bilo prav. Bilo je to ob teh sokolskih dneh; čuj pozdrav Sokolom, a ne pozdravlja Sokol. Pozdravlja najprej Slovence slovenski, potem Francoze francoski nato — Hrvate in Srbe hrvatsko-srbski. končno Cehe češki. Kje je tu Jugoslavija? Zakaj so Slovenci odtrgani od Hrvatov in Srbov? Ali govornik ne ve, da jugoslovanski Sokol ne pozna slovenskih, ne hrvatskih in ne srbskih Sokolov, da je Sokol le eden, t. j., jugoslovanski in da ta sokol poveljuje le: stopaj! Da, stupaj napred! Od srednjeveških plemenskih razlik k popolnemu narodnemu edinstvu. Dva sokolska veterana V naši nedeljski številki je prav zanimivo opisal pričetke slovenskega Sokolstva gosp. ravnatelj Peter Grasselh. Za našo kuiturno-politično zgodovino, se vedno nenapisano, a čim dalje potrebnej-šo, bi si želeli še več takih člankov. Dasi so dr. Vošnjakovi »Spomini. na nekaterih točkah zelo površni, so vendarle slovenskemu novinarju marsikdaj edini ln prav izvrsten vir. Naši starejši in najstarejši kulturni in politični delavci vedo marsikaj, česar ni niti v nobeni knjigi in v nobenem časniku. Naj torej Grassellijev spis še nekoliko izpopolnim! Tisto naše prvo telovadno društvo na Drenikovem vrhu je bilo hkra-tu pevsko, a brez odbora in pravil. Vse delovanje se ie vrtilo okoli Drenikov in Mandiča. Pač pa ie imelo društvo svoje podporne člane, kajti izvršujoči člani so bili večinoma vedno «suhi>. Posebno zaslužni člani so bili: Cajke, podravnatelj predilnice, Hndcvernik, trgovec v Kolodvorski ulici, Štedry, bivši trgovec v Luk-manovi hiši, na prostoru, kier stoji danes glavna pošta, in Gajdič, mestni blagainik, ki se je leta 1S73. na pokopališču ustrelil. Naj ostanejo zabeležena imena teh že davno pozabljenih mož, ki so dajali sredstva mladeničem, da so mogli prvi razširjati ljubezen do telovadbe med našo doraslo mladino. Resni telovadci so bili« Arko Albin, novinar. Drenik Fran. Drach-sler Pavel, Valenta Vojtch, brata Fabriat-ti, Garzarolli, Colloretto in Blumauer Henrik. Zadnje imenovana petorica so bili pralctikantje pri finanč. ravnateljstvu in so dobivali po 14 krajcarjev na mesec, pavšal za peresa. Dalje so bili telovadci Buštele Fran, Hren Jakob, davčni prak-tikant, Cegnar (nečak pesnikov), trgov, sotrudnik, in Schweiger Avgust, kasnejši zobozdravnik. Spočetka so imeli skromno telovadnico pred hišo; kasneje so io prepustili dijakom, zase pa postavili telovadno orodje Fr. Drenik. Skoz! okno le videl predrznega uradnička zagrizen nemškutar pl. Kal-mann, Drenikov pisarniški ravnatelj. In nemškutar le pobesnel ter naročil, naj Drenika že naslednjega dne kratko od-slove. To se je tudi zgodilo Drenik pa ie nosil sokolski prapor še celih 10 let, postal zavarovalni uradnik, bil 27 let Sokolov odbornik, leta 1878. in 1879. celo njegov starosta ter je Sokol še danes, ko je že 83 let star. Drenik le bil dolga leta neumorno deloven član ljubljanske Čitalnice, Dramat. društva in Glasbene Matice; sodeloval je kot pevec, igralec in govornik ter bil predsednik Čitalnice v Spodnji Šiški celih 25 let Pod njegovim predsedstvom ]e prirejala Čitalnica v Sp. Šiški velike koncerte, gledališke predstave, predavanja ter Je uprizarjala celo spe-poigre. Zdrav In čvrst je še dandanes ter ne Izpusti nobene sokolske prireditve. Sokolski kroj nosi ponosno in ga bo nosil do zadnjega diha! Samo dve leti mlajši je GrasselU Peter. Bil Je po dolgi dobi narodne sramote, ki je trajala od 1. 1869. do 1882., zopet prvi slovenski župan mesta Ljubljane. In županoval je do leta 1896., torej celih 14 let. Ponosna je bila slovenska Ljubljana na moža, ki si Je že kot mlad Jurlst ln mladenič pridobil velikih zaslug za slovensko kulturo in narodno zavest. Prav tistega leta, ko je bil ustanovljen »Južni Sokol., je urejal Sokol Peter GrasselU narodno-radikalni slovenski list »Triglav.. Razpuščen Je bil »Južni Sokol., a »Triglav, ustanovljen, njegov pogumni urednik pa zaradi »motenja javnega miru. obsojen v trimesečno ječo! Kdor je ugovarjal nemškim in nemškutarskira na-silstvom in žalitvam, Je takrat pač opas-no »motil javni mir«. Toda Grasselli Je imel še druge neodpustljive grehe na vesti. Bil je naravnost Izvrsten diletant ter je igral najtežje dramatske vloge z umetnostjo in eieganco roienega igralca. Kadar je nastopal on, je bila slovenska predstava razprodana. To je peklo nemšku-tarje. Zato so ga mrzili in preganjaU. A Grasselli je bil tudi oni mož, ki se je v družbi dr. Razlaga, dr. Zamika in dr. Vodnjaka najuspešnejše trudil, da je LJubljana končno dobila slovenski poUtičen dnevnik in slovensko tiskarno. Po njegovi zaslugi se je preselil »Slovenski Narod. iz Maribora v Ljubljano ter se je ustanovila Narodna tiskarna, ki ji je bil prvi ravnatelj. A bil obenem tudi listov marljiv dopisnik, podlistkar in člankar. Znan je bil kot duhovit in eleganten govornik ter mož ne le širokega duševnega obzorja, nego tudi — kar Je bilo takrat še redkejša vrlina kakor danes — mož svetovno uglajenih manir. Razumljivo Je torej, da je bila slovenska Ljubljana vesela, da je mogla tako zaslužnemu možu za vse žalitve in krivice nemškutarstva dati zadoščenje s tem, da ga je izvolila za ljubljanskega župana. Izvolila ga je kasneje tudi za državnega poslanca in deželnega odbornika. Bil je obema jubUarlema 5e dolgo življenje X miru in zadovoljstvu ter jima kličema od srca: Zdravo! Sokolstvo in vojaštvo Beograjska »Politika« priobčuje pa »mTtfo tr Fnlnti vsako noč k moškim na vas; ker so pri tem morale preskakovati plotove in tr-njake, so se zjutraj vračale razkuštrane in strgane. Sam bog Radgost je ljubil svojo sestro; Kupala se zaljubi v svojega sina, njen mož vrže iz ljubosumnosti kopje vanj, odkar ga podpira vsa priroda, ozdravi sin. Seveda čt gre za ljubav Meseca, je tudi kaj viteške romantike vmes, ki se konča z junaško smrtjo. Najljub-kejši mladenič med bogovi in najmlajši, ta, ki Perunu kuje iskre, je pa Veles, Iju-bavnik žita, mladosti, solnca, trave, vsega od neba do zemlje; otvarjajo se mu žene, dekleta in starke, ker je lažljiv kakor vsi ljubavniki: čim vidi človeka, ki mrzi, mu govori o mržnji, tatu govori o kraji, da je visoka in edinstvena, ubijalcem o krvi, fantom o pijanstvu, šu-mam o stoletjih, nebu obljublja avijatike, skratka vsakemu tako, da mu je prav, a najrajši misli o dekliških posteljah. Zdi se, da bogovi rajši hodijo na zemljo v vas nego ljudje v raj. V tem in takem raju je torej — to nam naznanja naslov Petrovičeve povesti — doživel ali igral Perun svojo burlesko. Je li to zares bila burka? Je li bila glupa burka ali komedija; t J., tragiko-medija? Na to si bomo mogli odgovoriti, če si ogledamo vsebino povesti. B. I. O razbrzdanosti bogov. Bil Je bogovom sicer podan nekak za-kon o liubezni in morali in Dažbog, bog solnca, sam ga Je čuval. Toda kaj je zakon in kaj Je praksa? Bog Trojan n. pr. je gazil vse predpise ter se nekoč kratko-malo preselil Iz raja ter si ob Savi postavil celo vrsto eradov. da bi moeel v konkurent ter se z njim zato skoro smrtno pobil. Vsled tega je Dažbog odložil inšpektorat ljubezni in v raju nikdo ni več mislil na moralni zakon. H. O Naboru Devolcu, (O deviških zemljoradnikih in njihovi ljubavi.) Devol ie dolina blizu Ohridskega jezera. Pod konec 8. stoletja je tam v vasi Poljani živel in ljubil mladi Nabor. Devolskl zemljoradniki. vesela prirod-na mlada moč sredi močne prirode, mlatijo, se kopljejo, vejejo ln ribarijo. Še bogovi iz raja jih ne smejo motiti. Nekoč so v večernem hladu ribili v ohridskem jezeru; kar se začne prepir: neki bog ni hotel pustiti svojega sina v hišo, ker mu je prišel prepozno domov; ribiči zaukaže-jo rajnikom: prst!, zato da Jim ne zmotijo rib. Nabor bi vzel svojo drago Upravko, ako ni mogel dati vola za odkup. Odloči se iti v raj povprašat, kaj naj stori. Najde boga Velesa, ki Je pravkar ves znojen zalival kiselo zelje; Veles mu pove, da je najbolje, če oba, Nabor in Upravda, umreta in se presUta v raj. Cez 7 dni sta res že — vsled neke kuge — v raju. Ali Nabor, ki je sicer bogovom na plesu imponiral, se nI čutil dobro v raju; ljubosumen je bU na bogove radi lepe žene svoje. Iz ljubosumnosti Je ubU lepega boga Radgostlča, se napil njegove krvi ter preko rajskega plota pobegnil med svoje ljudi. Ni lepo biti, brez telesa, a lepo Je, ogoljufati vse bogove! Našel se Je vendarle eden, ki je ubil svojega boga! Toda kmalu Je Nabora v Devolu zmanjkalo- Nevesta božja sanja o djavolu... Opoldne srečata velik čoln; sv. Peter puši v njem in vozi duše v pekel. Zaplovejo v pristanišče pekla; v 1. delu pekla so ideje, nejasne, razblinjene in zbite, kriče druga nad drugo brez harmonije, nekatere hočejo samih sebe oploditi... v drugem delu, onstran strašnih brezden so oni. ki so odbili vladajočega v tem trenotku. . m Ko si prečital prvo poglavje, ki se vrši poglavitno med bogovi, se ti zdi, da bo povest ves burka, vesela burka o slovanskih poganskih bogovih. Toda ko se z drugim poglavjem preselimo na zemljo ter odtod tvorimo svoje nazore in gledamo na bogove, postaja stvar resna — če boga, in zavrženi bogovi sami: Perun,; morda ne začutinl0 parodije na Črtomira Radgostič (edini Veles, žaltolasi ljubav-nik, je ostal na zemlji)... Perun psuje: Po kaki pravici Je Ilija njemu vzel pravico do grmenja... Kar se v daljavi pojavi v čolnu Nabor, sedai pobožen menih, kaludjer »oče Simeon., star 612 let... Na zemlji se je med tem v Simeono-vem manastiru raznesla vest, da je ar-hangel Mihajlo po božji zapovedi odpeljal bogorodico v pekel... Kar se prikažejo v zraku bojevniki z meči; vržejo se na kaludjere in Jih uničijo. IV. Knjiga, kaj je bHo nazadnje. Iliia, Miloš ah Nabor Devolac Je užival vse, a se ni oženil, se ni obogatil in ni umrl. V nebesa ga ni spustil ključar, vrag pa ne v pekel. Zato se vrne na kraj, odkoder Je izšel, si postelje tam ln tu ždi v dosadi (dolgem času) do danes... Morda Je to baš Nabor Devolac. Ni se ganil z mesta 1700 let in minilo je brez-broj stoletij... Seljak je oral čezenj, plug Je zaškripal in vsi plugi sveta so tedaj zaškripali... Karadjordje, vojna s Turki, srbsko-bol-garska vojna, svetovna vojna. Bogoljub, potomec Nabora Devolca, Je bil 1925 v neki buni ranjen; umiral Je v bolnici, broj 8 v sobi broi 9: že trikrat ie zaoalil sve- in Bogomilo! — in ostane tako do konca. Le višji humor, ki opazuje vso zgodovino človeštva z enega visokega obupano-resigniranega stališča, Je dogodbe odzval »burlesko.. Seveda za mlade Petroviče Je tako visoko stališče običaino — afekta' cija. Kakšna je tragikomedija zgodovine? Veseli stari Peruni, grešni bogovi grešnih mladih Naborov, so propadli. Krščanstva jih je spravilo v svoj pekel, zakaj ne samo krščanski bog, še celo krščanski vrag jih Je imel za barbare. Toda pridejo nove vojske, poslanke novega boga; ta po< šlje rodlteljlco božjo samo v pekel lrt zmlati izpovednike krščanstva, menihe, Pravnuk nekdanjega poganskega Slovana ob ohridskem jezeru in poznejšega srednjeveškega meniha Nabora umre leta 1925. brez vsake vere v življenje po smrti. Naveličal se Je vsega. In vendar ne vei mo ob koncu, ali bo on svečo žrvljenia rajši prižgal ali rajši npihnfl. Stoletja ie ležal ta ohridski Slovan na zemlji ta zrastel z njo v eno nepremično maso. Zaškripal pa Je preko mega plug in zaškripali so vsi plugi sveta.., Ali naj tu rajši čitamo: počila Je puška nad njim in počile so vse poške sveta (1912. 1914)?. Dr- Pfc Dešič. Kulturni pregled Bosna i Hercegovina (Izdala sarajevska sekcija Udruženja jugoslovanskih inženjera i arhitekta u Sarajevu maja 1922. Tisk Zemaljske štam-parije. Cena Din 25.—.) Povodom svojega tretjega kongresa v Sarajevu je izdala sarajevska sekcija Udruženja jugoslovenskih inženjera in arhitekta »več ali manj popularno* (kakor pravi redakcija) pisano knjigo z naslovom: »Bosna in Hercegovina*. Z njo hoče seznaniti strokovnjake in laike z razmerami teh dveh, nam še precej neznanih dežel. Knjiga podaja pregled tehničnih del, gospodarskega razvoja in prirodnih lepot Bosne in Hercegovine. Uredništvo opozarja na velike težkoče, ki bo zvezane z idejo takih del, vendar upa, da doseže knjiga svoj namen ter da bo njene težnje občinstvo razumevalo. Knjiga ima zelo raznovrstno vsebino izpod peres znamenitih strokovnjakov na tehničnem polju. V glavnem je razdeljena na tri dele, in sicer v geograf-sko-historijski pregled Bosne in Hercegovine, v turistiko in balneologijo ter v privredo in tehniko. V prvem delu sta v izčrpnih člankih obdelani zgodovinska in geologija, položaj in meje, oro- in hidrografija ter klimatske prilike, a v tretjem gospodarstvo, zlasti rudarstvo, gozdarstvo, komunikacije, šolstvo in melioracije. Zanima me predvsem drugi del, ki govori o tnristiki in balneologiji. Sedaj, ko se tujski promet kot ena najvažnejših panog narodnega gospodarstva razvija bolj in bolj, se ne čudimo, da so mu tudi inženjerji in arhitekti posvetili svojo pažnjo. V članku »Turisti-ka» govori člankar najprej o splošnih Tazmerah v Bosni in Hercegovini, v kolikor se tičejo tujskega prometa in tu-ristike. Omenja, da sta Bosna in Hercegovina radi prirodnih lepot in radi originalne orijentalske stafaže etnografsko najzanimivejši deželi v Evropi. Radi varnega potovanja in ugodnosti sta ti deželi kakor ustvarjeni za tujski promet. Zal, da prometna sredstva niso prvovrstna. Pač pa je okoli 400 km dobrih cest za kolesarje. Člankar daje tudi navodila in nasvete za potovanja. Podrobno so obdelane vse važne proge. Temu opisovanju se je posvetil pisec z veliko ljubeznijo in je temeljito opisal vse ob teh progah ležeče kraje, njih zgodovino, znamenitosti, stranska pota, prehode itd. V drugem članku tega dela govori dr. Risto Jeremič o mineralnih vrelcih, kopališčih in zdraviliščih. Opozarja na ogromno bogastvo zdravilnih voda, ki ga ima ta zemlja. Dr. Jeremič deli vrelce po ozmotičnem pritisku, temperaturi in koničnih sestavinah v 7 skupin (nar vadili topli vrelci ali akratoterme, zemeljske slatine, alkalični rudninski vrelci, slani ali muriatieni vrelci, sulfatni rudninski vrelci, železni vrelci in žvep-leni vrelci). Najvažnejši vrelci, posečani po domačih, kakor tudi strancih 60 Banja pri Višegradu, Gate pri Bišču, ffidže pri Sarajevu, Gornji Seher poleg Banje Luke, Ilidže pri Gradačcu, Kiseljak pri Fojnici, Slana Banja pri Tuzli in Slatina Ilidže pri Banja Luki. Bosna je tedaj polna zdravilišč, ki bi jo mogla dvigniti na eno prvih mest v Evropi. Da se to 5e ni zgodilo, leži vzrok v tem, ker prebivalstvo še ne kaže dovolj zanimanja za to stvar in pa rak-rana tujskemu prometu v Jugoslaviji v obče — pomanjkanje prometnih zvez. Tudi ostali prispevki v knjigi so ve-lezanimivi, in pazljivi eitatelj si lahko napravi precej točno sliko o krajih, ki so veljali še pred malo desetletji za neprehodne. Obenem bo služila knjiga kot stvu in o melioracijah, kjer popisuje In-ženjer Metudi osuševanje močvirij potem kanalizacije in racionalno namakanje travnikov ob suši potem magacini-ranja. , Knjigi se sploh pozna, da je izšla pod spretno redakcijo. Motijo le nekatere malenkosti. Tako se Srbo-Hrrati n. pr. ne morejo otresti tujih terminov. Kras jim je še vedno Karst. Čudno se nam zdi transkripcija iz nemščinje v cirilico, dočim pušča avtor nekatera francoska imena v latinici in jih piše historično. Naj bi sledili taki popisi vseh ozemelj naše mlade Jugoslavije! F. P. »Zbornik za umetnostno zgodovino" (Urejuje dr. Izidor Cankar.. Leto H. 1922. st. i_2. Izdaja umetnostnozgodovinsko društvo v Ljubljani. Cena 36 Din na leto, za ude umetnostnozgodovinskega društva je naročnina poravnana s članarino.) Vsebina: Fr. Kidrič objavlja velejani-miv članek o »Trubarjevih na votivni «liki v Derendingenu iz leta 1587.», v katerem razpravlja o Trubarjevi spo- minski plošči, k! visi na koru derendin-genske cerkve na steni to pride do zanimivih rezultatov. Viktor Steska razpravlja o »Freskah v Groblju* pri Domžalah, ki so nastale v letih 1757.—1761. France Štele objavlja troje pisem, ki se tičejo delovanja »K. v. Goldensteina in M. Langusa*. Jos. Dostal je napisal članek »Slike, nekdaj na Kranjskem, zdaj v Liechtensteinovi galeriji?*. Prof. Voji-slav Molž piše o »Bizantinski figurativni umetnosti VL stoletja*, slikar Ogrin pa objavlja svoje memoare pod naslovom: »Spomini slovenskega slikarja*. V drugem delu poroča konservator Fr. Stelfe o delih za »K r stvo spomenikov*, tajnik Narodne galerije dr. Cankar o občnih zborih Galerije in Umetnostnozgodovinskega društva, potem sledi književnost in bibliografija i. dr. »Zborniku* sta priloženi prvi dve poli »Umetnostnih spomenikov Slovenije*, in sicer začetek opisa dekanije kamniške. Topografija je zasnovana kot nadaljevan nje dela, ki ga je za Štajersko začel rajni dr. Stegenšek. Kakor čujemo, je »Zbornik* v precejšnjih gmotnih težavah, čeprav se vedno oglašajo novi naročniki. Gotovo vsak ljubitelj umetnosti bi se moral naročiti nanj in tako pripomoči k nadaljnjemu izdajanju te prepotrebne regije. Ie življenja in sveta Nenavadni davki v zgodovini Novi davki so dandanes bolj kakor kdaj prej na dnevnem redu in vlade se naravnost krčevito trudijo, kako bi ob vedno naraščajočih dolgovih dosegle ravnovesje v državnih proračunih. Seveda so bile tudi že v prejšnjih časih posamezne vlade v velikih stiskah in ob takih prilikah se je vedno dobila kaka iznajdljiva glava, ki je stavila predloge za nove davke. Toda malokateri fantast, ki je imel po^um, vsiljevati državnikom svoje ideje," je dobil tako osoren odgovor, kakor neki francoski velik aš, ki je slavnemu finančnemu ministru Ludovika Al V., Colbertu, čisto resno predlagal, naj obdavči inteligenco. ^Razumem, zakaj predlagate ta davek,* mu je odgovoril minister Colbert popolnoma mirno. »\ i bi bili od njega na vsak način oproščeni.* ....... Praktični Rimljani so bih prvi izumitelji davkov; obdavčili so vse mogoče stvari. Tako je moral položiti vsak mladenič pri slovesni podelitvi toge pre-ceišnjo vsoto in uveden je bil tudi davek na stare device. Straniščni davek cesarja Vespazijana je bil povod, da je znani satirik Juvenal zapisal: »Dober ie vonj dobička, pa naj pride od koder-sibodi.* Najbolj bedasti davek pa je uvedel baje Papblago, ki je obdavčil zrak. Državljani so morali plačati davek že samo zato, da so smeli dihati zrak! Srednji vek na davčnem polju nima zaznamovati nič posebnega, temveč pa zato doba absolutističnih knezov, ki so neprestano potrebovali denarja in iim je bilo dobrodošla vsaka pretveza, samo da so lahko izžemali svoje podanike. Friderik I. pruski, ki je zelo ljubil sijaj in je potreboval mnogo denarja, je uvedel leta 1702. osel ni davek, ki ga je plačeval tudi sam: kralj je plačal letno 4000 tolarjev, kraljica polovico, prestolonaslednik 1000 tolarjev itd. Oficirji so morali brez razlike odriniti eno celo mesečno plačo, rokodelski pomočnik je nlačal 12 srebrnih grošev, kmet 8 m 1 . . . . . _____c« V»ili pien-ai 4.« ^ . ~----- o---- ' . . l,*!' prehodne. Obenem bo sluzua Knjiga ko, celo dninarica 4. Bolj upravičem so Mi zanesljiv pripomoček raziskovalen teh davki na * ^ se je navajalo, da vozovi kvarijo cestne hodnike* Za visoke frizure so morale plačati dame letno en tolar davka, poprej pa se ie uvedel splošni davek na lasulje, ki je prinesel mnogo dohodkov. Angleški državnik Piff je za časa francoske revolucije uvedel v Angliji davek za pudranje las in angleški an-stokrati so rajši plačali še tako velike vsote, samo da so se z močno napudra-nimi lasmi razlikovali od »ostudnih revolucionarjev*. V Nemičji je nastal v istem času davek na okna V K61nu in Lttttichu je bilo treba plačati letno za vsako šipo dva groša. Obstojal je tudi takozvani deviški davek, ki je določal, da mora vsako dekle, ki do 20. leta še ni prišlo pod streho, do 40. leta plačevati letno en tolar. To naj bi iih vzpodbujalo, da se čimprej poroče. Na Pruskem in drugje vpeljani davek na princezinje ni nalagal tem seveda nobenih bremen, pač pa je moral narod plačati davek, ako se je kaka prince-zinja poročila. Neki državni grof je v svoji deželi uvedel celo davek na svojo zlomljeno nogo, da je mogel plačati zdravniške in "zdraviliške stroške: - okrevanju pa je ta davek z mirno vestjo pobiral še naprej. Svet — vedno gorkejši Glas, ki ga v sedanjih dneh draginje premoga in drugega kuriva radi slišimo, je poročilo nekega nemškega meteorologa. ki dokazuje, da podnebji tekom časa postaja vedno gorkejše in vedno bolj suho, zlasti na naši severni poluti. Ta pojav se vrši sev«?a zelo počasi, a ga je lahko spoznati in zdi se, da se vrši s polagoma rastočo hitrostjo. Ce bi nam bila na razpolago vremenska poročila od početka krščanske kronologije, bi s številkami lahko dokazali, da temperatura v celi Evropi _ in severni Ameriki povprečno narašča. Zal, da je toplomer novejši izum, in da so redna vremenska poročila še novejša uredba. Vendar se da teorija ogr3-vanja zemlje podpreti s tehtnimi dokazi. Tako na primer poroča rimljanski vojskovodja Caesar v svojem poročilu »De bello gallico* pogosto o silnem mrazu ter omenja, da so cele armade mogle prekoračiti zamrznjene reke. Znano je tudi, da Je v oni dob! zima v Nemčiji spominjala na polarno r*>i- nebje. V naši dobi reke pač le redko-kedaj zamrznejo in francoska Seina je kvečjemu dva- do trikrat v stoletju pokrita z debelo ledeno odejo. Tudi v Šestnajstem stoletju je bila zima — kakor poročajo kronike — še mnogo hujša kakor dandanes. Drugo važno sporočilo se nahaja v zapiskih severoameriške družbe »Hudson Bai*. Ti zapiski, ki segajo daleč v preteklost nazaj, vsebujejo za vsako leto podatke, kedaj so reke ameriškega severozapada zamrznile, in kedaj se je led začel zopet tajati. Iz teh zapiskov izvemo, da se je v zadnjih dveh stoletjih doba med pričetkom zamrznenja rek pa do zopet-nega prihoda spomladi skrajšala za deset dni. Tudi ledeniki imajo vedno manjši obseg ne 6amo v Švici, kjer se največji alpski ledenik, Aletscn, zmanjša vsako leto za 50 Čevljev, marveč tudi v Kavkazu, kjer se ledeniki krčijo še bolj očividno. Osem največjih tamkajšnjih ledenikov se je v zadnjem času skrčilo v obsegu do 100 čevljev vsako leto. Tudi ledena meja tečajev se polagoma krči. V razmeroma kratki dobi, odkar razne ekspedicije skušajo doseči južni tečaj, se je ugotovilo, da se ;e meja večnega ledu pomaknila za približno 60 km proti tečaju. Upati smemo torej, da se bo naše podnebje vedno bolj 'ogrevalo, in četudi mi danes tega še dosti ne čutimo, bodo vendar nasj potomci dobivali zmernejše račune za premog, kakor današnja generacija. To naj bo tolažba v težkih časih! Poroke mladoletnih flki svobodi. Ta svoboda se ie IzprevTgla v razuzdanost Krive niso današnjih razmer toliko ženske, nego napačne metode/ Pojavlja se pač le isto, kar se je opa-žalo po francoski veliki revoluciji. Hipoma osvobojen suženj vselej podivja! Angleški in amerikanski listi beležijo zadnje čase s posebno nevoljo mnoge slučaje mladoletnih porok in kot posledico tega tudi vedno naraščajoče število ločitev. V Ameriki so se mladoletne poroke že globoko vkoreninile. Vzrok temu je svobeda, ki ne dela zaročencem nika-kih težkih ovir, in pa svobodna vzgoja, ki pravice odraslih molče prenaša na mladino. Seveda, je tudi vojna pretresla moralo in posledice še dolgo ne bodo zabrisane. Saj tudi Evropa v tem oziru nikakor ni na boljšem; najbolj prizadeta pa je menda Anglija. Z upornostjo, s katero se je Anglija vojskovala in mobilizirala vse nacionalne sile, je bilo razumljivo, da so tudi na ženstvo odpadle precejšnje naloge. Angleška vlada je kmalu po pričetku vojne dekretirala »National-service*. s katerim je pozvala vse pripravne ženske do petdesetega leta, da na odgovornih mestih nadomestijo odsotne moške. Prijavilo se je največ mladih de-vojčic od 14.-18. leta. To so bfle tako-zvane cflappers*, ki so napolnile pisarne, j administracije, tramvaje in jim ni nikoli j zmanjkalo predrzne in komične avtoii-. tete. Ob prostih urah pa ste jih lahko | srečavali po restavracijah pri obilnih za-' kuskih, v kavarni pri likerjih pušeče, go- , stoleče in vnete za visoke politične deba- j te. Pa da je ostalo samo pri tem! Za j male »flappers* se je moral ustanoviti cel j regiment strogih in moralno zanesljivih j nadzornic, «police\vomen*. ki so pazile j na objestno mladino. Ta moralni polk ie j moral okrog vojaških taborišč postavljati .zveste patrulje, kajti ob večerih je j tam okoli mrgolelo Flappers-metuljčkov., Prišlo pa je tudi do mnogih porok, se-j veda brez vednosti staršev. Dandanes se po angleških časopisih kopičijo poročila1 o precej delikatnih zgodbicah mladoletnih, neizkušenih in povečini nepremožnih zakoncev. Ločitve in razporoke preplavljajo Anglijo; morala je toliko prizadeta, da bo takim razmeram moral ves narod posvetiti največjo pozornost Prevelika filistroznost v ženski vzgoji pred vojno se je med vojno umaknila hipoma preve- Doživljaji raziskovalcev Življenje in doživetja mnogoterih raz. iskovalcev so marsikrat bujnejša, kakor fantastične dogodivščine po romanih. Šele nedavno je amerikanski raziskovalec Aleksander Rice odkril bajeslovne bele Indijance, o katerih le doslej bila la pravljica, da jih tudi nosi naš planet, Neustrašni potovalec Karel Luraholtz pa je našel v divji prirodi notranje Mehike, v državi Jelisso, pleme takozvanih hu-šolskih Indijancev, ki še vedno živijo kakor takrat, ko je Cortez prvikrat stopil na mehikanska tla. V Aziji so še široke pokrajine, kamor še ni mogel dospeti noben raziskovalec; zato trdijo madžarski raziskovalec dr. Stein, angleški geograf William Gcll in misijonar J. Claude-White, da znanstvenikom še ne bo zmanjkalo posla in pustolovcem ne ozemlja. Sloviti Monkton je izdal knjigo spominov na svoje doživljaje pri nekem narodu v Novi Gvineji, imenovan Agajambu, ki živi skoro vedno le v vodi. Imajo lo-patske noge in se — med prsti kažejo izrastki plavne kožice. Opise Viktorja Hugoa o borbah njegovih junakov z morskimi zmaji prekašajo nova poročila raziskovalcev o morskih pošastih ln ogromnih polipih. Judi Robinzon ni ostal le figura v romanu, temveč bolj in boli dobiva romantične naslednike. Tako je kapitan Leander West dolga leta živel na otoku Kusai, povrnil se je k naravi in postal — divjak. Slična roblnzonada ie tridesetletno bivanje Madžara Verebelya med Papuanci v britanski Novi Gvineji. Ne pogrešamo tudi poroči! o ljudožrstvu in drugih barbarskih običajih. Angleški duhovnik pripoveduje o Eskimih, da se v pomanjkanju in gladu radi poslužujejo ljudožrstva. Sicer nas pa itak tragična poročila iz Rusije navdajajo z grozo. Strašno zgodbo pripoveduje stotnik francoskih kolonialnih čet Paul Gauthier, ki je v gosti anamitski džungli v Indiji bil priča smrti vojnih ujetnikov. Zmagovalci so jih privezali na drevesa, nato naščuvali nanje krvoločne tigre, ki so z živih teles trgali kos za kosom.— Civilizacija ima še dolgo trnjevo pot preko vse zemeljske oble. Miljarderji O vprašanju, v kateri državi živi dandanes največ miliarderjev, razpravlja neki dunajski statistik in zaključuje, da pa-radira z največjim številom blažena A v-s t r i j a ! Med šestimi milijoni prebivalcev je namreč v Avstriji šesto tisoč mi-lionarjev; torej Je vsak deseti državljan že kapitalist Sicer pa pri naglem padanju avstrijske krone milionarji poganjajo bcij kakor gobe. V tem številu so všteti samo eni milionarji, ki imajo imovino naloženo v denarju, v avstrijskih bankovcih. Posestniki nepremičnin in drugih vrednot niso vštetL V tem slučaju bi namreč število naraslo za več ko petdeset odstotkov Vse to zveni kakor čudna pravljica, pa je le izraz finančne mrzlice, ki trese Avstrijo. Kdor tam premore dobro opravo in nekaj zlatnine, je milionar. Med šestotisoč milijonarji ie šest tisoč miliarderjev, to so tovarnarji, trgovci in večji posestniki. Po večini pa so bili premožnejši trgovci toliko previdni, da so svoje bogastvo založili v trajne in zanesljive vrednote, nakupili realije in tuja valute. Šesto tisoč avstrijskih millonar-jev ima pa to prednost da ne vzbujajo zavisti. —X— Kornel Makuszynski: Slikar in punčka Moj prijatelj se je temeljito napil, nato pa je začel od srca ihteti. »Zakaj pa jočeš?* ga vprašam. »Saj je vendar samo en Bog, in ta nima dosti časa.* iuu ca Opuščamo vsake rekriminacije, ker i _ p0 poročilu Zateške hmeljarske . ■ ■. mm * a .w, /v m r-» .-m v \ aKa« Arrn n t*/\ l . ^ i _ ______ __ X ____il %. nam gre samo za stvar. Nobenega dvo- j ma ni, da bi se dala stvar tudi še med vojno povoljno urediti, vsaj v prvih letih vojne, in da bi se dalo to doseči s kapitalom, ki bi bil z ozirom na današnje prilike naravnost smešno majhen. Toda, kar je zamujeno, je zamujeno — vendar je treba sedaj zamudo popraviti, Na zadnji draginjski enketi, ki se je ker to zahteva živijenski interes vse vršila pri pokrajinski upravi, se je s ; Ljubljane. Bivši občinski svet je to tu-strani zastopnikov konsumentov in po- i di uvidel in je ob pritrditvi vseh politič-sebno s strani zastopnika trgovinske in | nih stranic sklenil najeti posojilo 30 mi-obrtne zbornice poudarjalo, kako nujno I lijonov kron za ta namen, da se preure-potrebne so moderne urejene hladilnice ' di ljubljanska klavnica in zgradi moder-za aprovizacijo velikih mest. Kako težko na hladilnica. Tega slepa pa pokrajinska pogreša Ljubljana primerno urejene hla- uprava ni odobrila. Sedanji vladni ko-dilnice, občutimo vsak dan huje na svo- misar mesta Ljubljane, ki je bil svojeas jem lastnem životu. — Nepotrebno se dolgo vrto let šef prehrane v Sloveniji nam zdi, da bi podrobneje utemeljevali {in ki pozna naše prehranbne prilike, zahtevo, da naj se čimprej preuredi i kakor malo kdo drugi, je pri pokrajin-mestna klavnica v Ljubljani. Saj vidimo | ski upravi ponovil predlog radi odobn-na lastne oči, da Ljubljana brez moderne : tve kredita za preuredbo klavnice. Toda klavnice in urejene hladilnice ne u.ore : tudi njegova p red stavka ni imela uspe-rešiti perečega vprašanja aprovizacije. ; ha! Baje je pokrajinska uprava odklo-Vsa velika mesta imajo take naprave — 1 nila predlog, ker ima mestna občina že samo Ljubljana jih nima In to je vzrok, itak preveč dolgov, da pri nas "ne moremo smotreno urediti j Ne da se tajiti, da je Ljubljana že izvoza živine, pa tudi ne preskrbe z me- | precej zadolžena — toda isto usodo de da m ir« i nninimi rivlipn^lri-mi tw i ir, t n t.udi vsa drusra mesta; venda: zve- ze z 12. t. m. se more računati letos v okolici Zatca na srednjo hmeljsko letino. Posamezniki so začeli obirati hmelf že 11. t. m. Kakovost hmelja je dobra. les za kurjavo gradbeni les tanin lesni izdelki ekstrakti za kože Skupaj 178,724.590 69,105.351 Kakor je razvidno lz teh podatkov, Je narastel izvoz lesa za kurjavo ln gradbenega lesa, to je sirovln ln polsirovin, dočim je Izvoz tanina in lesnih izdelkov znatno nazadoval. Povečal se je nekoliko tudi izvoz ekstraktov za kože. Prave vzroke za padanje izvoza lesnih izdelkov ln tanina je težko ugotoviti. Naši izdelki niso slabe kakovosti in torej konkurenca na tem polju ni kriva padanju Izvoza. Brezdvomno so bile cene previsoke. Ker bo letos letina slaba, bo treba misliti na to, da se izvoz lesa z vsemi sredstvi pospešuje, zlasti če bo celo potrebno, da se izvoz gotovih živil sploh za-branu Sedanji položaj na lesnem trgu se 8o.i in drugimi nujnimi življenskimi po-trel-ž^iuaml Izvoza živine iz naše države ne moremo in tudi ne smemo preprečevati. Agrarna država smo, ki produ-cira daleč preko svoje potrebe in ki mo-ra svoje odvišne pridelke izvažati Saj bi se ricer udušila v svoji lastni masti. Pač pa je treba, da se izvoz regulira in prevede tako, da ne bo ogrožal prema-ue lastnega prebivalstva. Izvoz živine ia mesnih izdelkov je zelo dobičkonosen; od izvoza imajo dobiček izvozničarji; posredno pa donaša izvoz korist tudi oni občini, ki se v njej izvoz koncentrira Urejen izvoz je mogoč seveda le ondi, kjer ao moderno urejene klavnice s potrebnimi hladilnimi napravami Kdor odreka Ljubljani moderno klavnico, odvrača od nje izvoz živine in ji s tem odteza velike dohodke. Izgovor, da bi koncentracija izvoza živine v Ljubljani utegnila otežkočati preskrbo mesta z mesom, oziroma povečati draginjo, je jalov, kajti mestna občina, ki ima klavnico v svojih rokah, je v položaju, da more vsak čas regulirati domači trg. — Kako velika, lahko rečeno neodpustna pogreška je bila, da se doslej še ni preuredila klavnica v Ljubljani, nam spri-čuje najbolj ravno sedanji položaj v trgovini z živino. Vsled suše in pomanjkanja krme je cena ifive živine v vsej državi nenavadno padla. Danes se prodaja živina najboljše kakovosti po 18 do največ 26 K za 1 kg žive teže, dočim ao se še pred kratkim plačevale in dobro govedo izredno visoke cene. Da bodo ostale cene goveji živini trajno na sedanji nižini, ni pričakovati, nasprotno moramo računati s tem, da se bodo cene zopet dvignile, čim nastopi hladnejše vreme in se bo izvoz forsiral — Ako bi imela Ljubljana moderno klavnico, bi sedanji ugodni položaj lahko izrabila ter preskrbela svoje prebivalce za vse leto s cenim mesom. Nakupila bi par sto glav živine, jo zaklala ter meso shranila v hladilnici. Na ta način bi šlo valovanje cen žive živine brez vseh zlih posledic mina o Ljubljane, in Ljubljana bl bila za vse leto preskrbljena z razmeroma cenim mesom. Ker pa je Ljubljana nima, hladilnice, ne more izrabiti ugodne konjukture, in Ljubljančan ja bodo morali brez dvoma že v jeseni zopet prav drago plačevati meso ali pa se mu odreči popolnoma. Pravtako nI mogoča lijo z njo tudi vsa druga mesta; vendar smo mnenja, da stališče pokrajinske uprave v tem primeru ni bilo pravilno. Res je kredit 30 milijonov, ki se potrebuje za preureditev klavnice, izredno visok. Na prvi pogled se vidi, da bi si Ljubljana nakopala hudo breme, ako bi se" zadolžila za to ogromno vsoto, toda to se zdi samo na prvi pogled Kajti če premotrimo stvar natančneje, pridemo do povsem druzega zaključka. Kapital, ki bi bil investiran v klavnici, bi nam- Drobne vesti = XIV. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov (Zaiec v Savinjski dolini dne 15. avgusta.) Od našega zadnjega poročila imamo sušo, katera je obiranje goldinga zakasnela in se bo to delo pričelo šele okoli 20. avgusta. Nekateri hmeljarji so ga pa že obrali in se prepričali, da je odlične kakovosti. Kobule imajo namreč normalno obliko, njihova barva je egaina, imajo mnogo lupulina in najboljši aroma. Pozni hmelj prehaja v kobule in bi mu pohleven in izdaten dež bil nujno potreben. Kakor v.m iz Zatca (Č. S. R.) poročajo, je to burja povzročila v petih obča. . oadotnega hmeljarskega okoliša prav veliko škodo v hmeljskih nasadih. — Društveno vod-stv-o. — = Železniška proga Murska Sobota-Hodoš. Direkcija državnih železnic v Zagrebu javlja da se je na progi Murska SobotarHodoš otvoril dne 12. avgusta promet. = Curiška borza in dinar. «Riječ» poroča: Švicarsko bankovno društvo v Cu-rihu razpošilja dnevno vsem bankam, s katerimi je v zvezi, tiskane tečajnice. Po tečajnici od dne 10. avgusta se je ponujalo 10. avgusta za devizo Zagreb 160 franka, dočim se je mogla kupiti deviza šele za 1.70 franka. Navzlic te- Kl DI DU Uivcfciuiiu » ' — m* — ----_ . reč ni bil mrtev naložen kapital, ki bi ne j mu je službeno javljen vsemu svetu te donašal nobenih dohodkov, marveč bi i gaj Zagreba 1.5750, torej manj, nego je bil nasprotno investicija, ki bi se že v ■ bilo povpraševanje ___t.i!L — loc4nimS dnhnrfi:! ntfolačala. I _ ,_..__i,« .ni in Sj>oniinjala me je časov, ko sem capljal z materjo na Jožefov sejem v Štrigovo in pil v bližini Jeronimove cerkve sladki nektar — licitarsko pogačo. Kj9 so tisti časi in kje so danes tvoji doneči zvonovi, sanetus Hyeronimus ex Strani one? Pravijo, da se je med temi brdi rodil svetnik, pismouk in puščavnik Jero-nim, in studenec, iz katerega sem pil vodo, je baje izkopal kot deček, igraje se pred hišo. Danes je vseeno, kje se je rodiL Strigova ne kaže nobenih spominov na davnino, še cerkve so postavljene v zadnjih stoletjih. In vendar je tn stolo-val katoliški škof, takrat še ubog in brez sijaja, saj je krščanstvo komaj zapustilo katakombe. Tod je tekla slavna rimska cesta, preko teh brd so jezdili ponosni cen turi ji. Kje je sedaj kamenje onih hiš, kje je prah onih teles... Ze sama Strigova je idila, če si vajen mesta. Daleč je od železnice in prometa, daleč od bučnega mestnega vrvenja. Tu prodaja Žid po krščanskih cenah svoje blago; v krčmi mi je rekla služkinja, da «njih» ni doma in da niso «nič pustili zunaj*; v trgovini sp me najprej zamenjali z nekim blagajnikom izza časov, ko so imeli v Štri-govi «Kossuth Lajoa - utezo*, nato pa me povprašali o vremenu; ko sem šel po cesti, so so ljudje ustavili in zrli za menoj; star Oblomov — kdove kakšen penzionist, — ki je pri oknu pušil svojo pipo, je gledal tako dolgo za menoj, da sem mu Uginfl izpred ogL — Beatus ilte, qui procul negotiis..! Šel sem daljo, mimo šole, zidane v izrazitam madžarskem stilu, nato mi- mo pokopališča, ležečega na prisojnem brdu, kjer je sladko spati med solncem in oblaki, v zavetju visokih stražnikov topolov. Potem sem krenil dalje čez hribe, med hišami in njivami, med vinogradi in gozdovi. Po večkratnem povpraševanju pri dobrih ljudeh sem dospel v dolino, kamor sem bil pravzaprav namenjen. Šele ko sem stopil iz gozda, se mi je odprl pogled na bur-leskno idilo... Prvo, kar je privabilo moje oči, je bila velika gruča napol nagih ljudi. Stali so sredi travnika, ki leži v dolinici med dvema hriboma, ki sta oba obrasla z gozdom, po rebrih in na vrhu pa se razprostirajo vinogradi Sredi travnika teče potok.. i "top"-1 sem Hižje in kmalu bi se bil zasii- ->■ --> ves glas. Tik pred gozdom sta bili ** travniku izkopani dve jami. široki « do 4 metre in napolnjeni z vodo, curljala iz bližnjega vrelca. V jamah so stali ljudje, natlačeni kakor koruzni storži v vTeči; drug je visel na drugem, tako da je bila jama kup človeških telee. Iz umazane vodi, ki je silila čez jamo in se razlivala po travniku, je molelo več vrst človeških glav; mlade in stare, moške in ženske, kosmate in gladke. Strašno komično jih je bilo gledati v tej situaciji; nikjer še nisem videl na kupu toliko obrazov kakor tukaj. Nobeno skupno kopališče se ne da primerjati s to sliko, nikjer ni v vodi toliko groteskne komike. Obrazi 60 bili nekam bedasti, kajti občutek sramu se je boril s kolektivno sugestijo: okoli te nenavadne slike pa se je razgrinjalo idilično zelenilo travnikov in ffozdov. »otok ie sprejemal umazano vodo in jo nosil čez dolinice in ravnine proti Dravi... V šentmartinski župniji, tri četrt ure od Strigova, so odkrili vrelec tople vode. Tik pred izbruhom vojne so začeli vrtati v zemljo, iskaje petroleja; nato je vojna ustavila delo, akcijonar-je je razkropil prevrat in nihče se ni več zmenil za vrelec, ki je pritekel iz zemlje. Ker je pa voda topla in smrdi po alkaličnih raztopinah, so ljudje kmalu po prevratu odkrili «toplice». Najprej 60 izkopali jamo za uporabo sosedov; sčasoma so jeli prihajati drugi; kmalu se je razširila vest, da je ozdravilo več bolnikov in odslej so prihajali tudi od daleč. Jama se je kmalu razširila, izkopali so še drugo: toplice so bile tul Naravno je, da vlada tu patrijarha-lična priprostost. Tu ni nobene garderobe, kjer bi se bolniki na diskreten način slekli; zato se slačijo v gozdu ali kar na travniku. Individualni sram izgine v kolektivni nagoti. Prepričanje, da je voda zdravilna, premaga stud nad umazano jamo in nad ku[rom človeškega mesa. ki se obrača v nji: morda je sugestija teko močna, da se -krijejo tudi dnuračni natribi. Koliko jih je res ozdravelo, ne vem; vprašanje je. koliko jih je nalezlo v tej gnusni gnoči človeških teles bolezni. Izprva komična in patrijarhalra idila ljudskega zdravilišča in kopališča se mi je hitro pristudila. Nejevoljno sem se otcnil proti hribom, solr.cu in belim oblakom... Ko aem stopil na hrib, 6em se zopet nasmehnil in občutek ftuda je nadomnstlla. vtisk groteske, I vredne spretnega karikaturista ... B. B. par letih z lastnimi dohodki odplačala, potem pa douašala mestni občini — ne oziraje se na druge ugodnosti — prav lep dobiček. Po mnenju strokovnjakov, ki poznajo razmere, bi' se v klavnici naloženi kapital najkesneje v desetih letih amortiziral. Ljubljana je po 3voji legi naravno središče in izhodišče za izvoz živine m mesnih izdelkov tako v Italijo, kakor v Avstrijo. Klavnične pristojbine, ki bi jih plačevali izvozničarji, bi zlahka kril obresti in amortizacijo naloženega kapitala: zato najeto posojilo absolutno ne bi moglo obtežervati rednega mestnega proračuna . .. Strah pred ogromnim posjilom, ki bi <*a morala najeti mestna občina, da pre-Sredi svoio klavnico, je potemtakem prazen Je pa še drus moment, ki govori zato da se preuredba klavnice pospeši, in če mogoče še letos začne. Lani bi se bila preuredba lahko izvršila s kapitalom 15 milijonov; kaj bo drugo leto, ne vemo. Toliko pa je jasno, da_ drugo leto tudi 80 milijonov ne bo vec zadoščalo, kajti ni pričakovati, da bi se na raščajoK draginjski val v tako kratkem času ublažil, nasprotno vse kaze, da moramo računati na nadaljnjo podražitev strojev in materijala, ki ga je treba za preuredbo klavnice dobivati iz inozem- Stv"sako zavlačevanje je torej v škodo Ljubljane. Od draginjskih anket in aka-demičnih sklepov nima nihče haska: dravinjsko vprašanje se mora rešiti praktično. Od besed je treba preiti k dejanjem, _ potem bodo imele tudi dragm;ske ankete praktičen pomen pa tudi uspeh. Interes Ljubljane nujno zahteva da se preuredi mestna klavnica in zgradi moderna hladilnica: za malenkobtne m neutemeljene pomisleke tu ni prostora. Zato bi želeli glede tega problema malo več velikopoteznosti tudi pri pokrajinski upravi, ki je doslej ravno v tem vprašanju pokazovala vse preveč ozi;o-srčnosti! _ OPOZARJAMO NA OBRTNO RAZ-STAVO V CELJU - Izvoz konj in ovc. Ker je kontin-"entiranje izvoza konj in ovc ukinjeno. ie generalna direkcija carin odredila, da 'se more izvoz konj in ovc vršiti preko vseh memih veterinarskih postaj, preko katerih je dopuščen tudi izvoz ostale živine in njenih surovin, in da se more tudi pri dotičnih carinarnicah cariniti. Omenjene mejne veterinarske posta,je so sledeče: Bitolj, Gjevgjelija, Caribrod. Raduievac, Zombolj, Subotica, Koprivnica, Murska Sobota, Gornja Radgona Maribor, Dravograd, Jasemca, Rakek, Bakar. Sibenik, Split, Gniz in Kotor. Poleg teh postaj je dopuščen izvoz sve-žoga in predelanega mesa ter živinskih sirovin tudi preko Kastva. . = Posvetovanje zastopnikov za deviz-no trgovino pooblaščenih bank v Zagrebu. Iz Zagreba poročajo: Na poziv generalnem tajnika zagrebške borze se je vršilo na zagrebški borzi posvetovanje bank, ki so pooblaščene za devizno trgovino. Predmet razgovora je bila nova naredba finančnega ministrstva glede izvrševanja borznih poslov in registracije vseh izven borze zaključenih poslov potom pooblaščenega borznega sensala. Generalni tajnik je pozval banke na izrečejo svoje mnenje o naredbu Po krat kem posvetovanju se je sklenilo, predložiti finančnemu ministrstvn .spomenieo v kateri je izražena zelja- da bi banke vse zaključke javljale direktno borz ker je borza institucija, docim sensab t0= Nove novčanice v Avstriji Z Dunaja poročajo, da so prišle v promet novčanice po 100.000 Ka in po 20 Ka. = Selitev čeških tvornic v Madžarsko. Če^ka valuta in z njenim naraščanjem združena stagnacija v industriji je povzročila. da se želi nekaj čeških tvornic preseliti v Madžarsko. Za selitev se je odločilo do sedaj šest tekstilnih tvonnc, med drugimi Weinova predilnica iz Kes-marka ter Mautnerjeva tekstilna tvornica iz Bratislave. = Cene blaga v Nemčiji so narastle od 30. junija do 31. julija povprečno za 100 odstotkov. d. 20 be.*. DI«. 3-. «.ldh udaljnjit- S bM^1Dia. - trg«* »gUurt. ~ •ram «.<;>» do 80 bo,edi 6 Din. »«*!!> ».d«l!»|lh « ««dl S DI«. - « •• — N. «pr.te.i. m •dgovvl« .k. 1. .pr.Un)« pritoto.. njive, travniki, gozdovi, se proda na prostovoljni javni dražbi v neikljo dne 20. avgusta dopoldan. Dovško j>ri Rajfcenburgu. 2710 Strojni ključavničar, oženjen, :šče službe na parni žagi, z izobrazbo dveh nižjih šol. Naslor po-« npravništvo cjutra*. 2723 Trgovski pomočnik, specerijske stroke, iSče meeta. Gre tudi kot skladiščnik. Ponudbe na upraro «Jatr»» pod «Trg. pomočnik*. 2715 BtenograOnJ* 2716 in strojepiska, popolnoma izurjena, zcožo* slovenuke in nemifce net.c;;raflH, se «prej-me takej ▼ rutetcisko pisarno dr. Frana Novaka iti dr. Alojzija Kobaia v Mdb!j?ni; Dai-juiatinova ulica. 41. 3. Zaccv-Inica Dooolnoms Izkiiučene. Več vagonov sena naprodaj 2712 ima Adam Kincl v St. Jurju ob južni železnici. Kdor ga rabi, naj se obrne na ta naslov, pa se ma takoj naznani cena. Trgovina z stanovanjem v Mariboru ee t&kuj proda. Vprašati ;e pn podružnici »Jutra* v Maribora pod »Trgovino*. 2?24 Ženltna ponudb*. Vdovec brez večjega premo-. že nja, ugleden obrtnik t več-! jem trga, išče inteligentni ; pespico ali vdovo primerno st.'rosti b premoženjem, ki 1ii imela ljubezen do pr.anega moža iu primano pridni a c urok. Ponudbe, če je mogoče s sliko, se naj pošljejo na upravo «Jntr*» P°d ^K™ dem* Bedka prilika! I«po posestvo, hiša, goipo-darsfci posl >?ja, mlm -» 63 orali orrorrttne zemlje. L Pek*rij» s« il'e. ?oiifidj>e na upravo - «Jota v Siatinska princesa. Dnevnik neznanke. Izdal dr. Iv. Lah. «Ka] je s princeso?* Princesa Je bolna. »Ne, princesa ni »bolna*, princesa živi, princesa ljubil* Prišel je zdravnik ta je zmlgaval z glavo. Citala sem mu v očeh njegove misIL Princesa mora s Slatine. Branila sem se, toda nazadnje sem onemogla. Jutri zjutraj odhajamo s Slatine. Mogoče, da je to zadnje pismo, ki Ti ga pišem tu v svoji sobi, kjer sem preživela s Teboj toliko lepih večerov. Zunaj je jesen. Vsi gozdje okoli so že porumeneli. Danes popoldne sem bila zadnjič v najinem gaju. Hodila sem počasi in pozno jesensko solnce je svetilo skozi veje Sla sem po stezi navzgor in sera čutila, da sem oslabela Da, princesa je bolna. To ni več ona zdrava, srečna princesa, kl je stopala s Teboj po teh potih v zgodnji pomladi preteklega leta. Po vejah so se oglašali zaostali ptiči ta so me gledali čudno, kakor da ne morejo razumeti poseta poznega gosta. Da, dragi moji znanci, čas Je, da od-idemo. Vi pojdete na jug, jaz pojdem na sever. Na svidenje spomladi! Takrat pridemo zopet — in morebiti pride on — in pojdemo skupaj v polno kipeče poletje. Življenje leži kakor senca preko solnca. Komaj da ostanejo sledovi za njim. Mi gremo neznano odkod in neznano kam. Pena smo, ki jo nosi s seboj svetovni vihar. Kdo ve, kaj pride za nami? Kdo pride za nami čez sto let? Kako bo takrat na Slatini? Kje bodo vsi junaki sedanjega časa? Mi smo morebiti komaj v začetku. Množice bodo prihajale od vseh strani pit iz teh zdravilnih vrelcev. In hodili bodo po teh gozdih, kjer smo hodili mi. Ljubili se bodo ta veselili, žalovali ta plakali. In za njimi pridejo novi liudje. Čemu bi torej mislili, da smo mi tako važen del življenja? Prišli smo, preidemo in odidemo. Mislimo, da živimo v velikih časih: mogoče pridejo še večji za nami. VfoMg, moj drart Kako sem se razmislila. Tako sem se ločila od najinega drevesa v gozdu. Stal Je tako hrabro ta mogočno: samo listje ie že padalo i nlega. Naslonila sem se na deblo ta sem se zamislila v vse to, kar se Je zgodilo. Ali Je bila usoda silneiša od ljubezni? In vendar sem obljubila, da se drugo leto vrnem zopet. Zunaj Je lasna Jesenska noč. Kod do-diš, moj dragi, da ne prideš po slovo to poslednjo noč? Pridi, pridi, jaz te bom čakala! Tja v tuje mesto morda ce prideš za menoj. Kako Je mogel tako hitro miniti ta lepi čas? Ali nl bila včeraj ona lepa zgodnja pomlad, ki Je nosila s seboj toliko opojnega cvetja? In sedaj leži tako daleč pokopana pod uvelim listjem.. Lahko noč, moj dragi, ta na svidenje. Glej, tako je prešla najina mladost ta jaz sem Te čakala zaman. Ne, ne, saj Ti si tu, moi dobri, moj blagi, prišel si po slovo... xvn. Na Slatin! jnnlja 1811. Vrnila sem se na Slatino. Kako dolgo in težka Je bila ta pot! Komaj da so se še poznali sledovi preteklega leta. Vozila sem se sama s svojo služabnico. To je edina zvesta duša, ki mi je ostala. Moj oče Je našel svoj niir in spi na pokopališču pri sv. Marku. Pretekla zima Je padla nanj z vso svojo silo. Ni mogel preboleti strašnih časov, ki so prišli v državo. Živel je v spominu na preteklost in nI mogel preživeti ponižanja. Odhajal je brez odpora in brez obžalovanja. Bil je junak starega kova in ni priznaval obupa. In vendar ni videl nikjer izhoda iz obupnega položaja. Ko se Je bližal bankrot, je rekel mirno: »Sedaj so do-gospodarili...» Preživela sem po njegovi smrti par težkih mesecev. Pomlad je prihajala in spomini z Juga so me klicali k sebi. Bila sem sama ta zapuščena: edino Ti si mi ostal kot drag spomin na življenje. Hotela sem Te obiskati še enkrat tu v raju najine ljubezni. Pospravila sem svoje stvari in sem se odpeljala. In zopet sem preživljala na vsej poti one prve dogod- Kontoristinja1 Avt 0 starejša, vešča blagajniškega poslovanja, vestna in zanesljiva, dobi dobro mesto v Ljubljani. Kavcije zmožno imajo prednost Pismene ponudbe z referencami na upravo »Jutra* pod »Kontoristinja 26". 2718 Društvo krovsklh mojstrov sa Slovenijo s sedežem v Ljubljani opozarja vse cenjene hišne posestnike, gospodarje, njih namestnike i. t. d., da ne dajo pokrivati in popravljati svojih streh na poslopjih raznim elementom in krpucarjem, kakor se je to t večji meri dogajalo do sedaj. Taki ljndje pokvarijo, streha tako da jih strokovnjaki za njimi popravljati ne morejo. Tudi bode odslej dalo društvo take riekoncesionirane kvaritele streh za vsak slučaj policijsko zasledovati ter jim tako na mestu ustaviti delo. V Ljubljani, dne 25. julija 1922. J. Krtžnar, GrU, predsednik. tajnik. v dobrem stanu, Sest sedežev, se po zelo nizki ceni proda. Vpraša se pri portirju v hotelu »Union". fce vrti dvema letoma. Bilo Je vse tako daleko, daleko. Povsod sem videla sledove vojne ta bede. To Je vse, kar Je nam ostalo. Zato sem z radostjo pozdravila tiho dolino pred sebod, ko smo dospeli na vrh Boča. Bilo mi je, kakor da ie ostal ves oni svet daleč za menoj. Dobila sem zopet naše stanovanje. Tu-di letos se ni nič izpremenllo. Oostov ie i manj nego lani, kajti časi so resni ic sla- I bi. Mir in tlhota vladata po kopališču. V I Tvoji sobi stanuje mlad gospod. Ko sem prišla do svoje sobe, je stal na hodniku in me je gledal s čudnimi zamišljenimi očmi. Mogoče sem izgledala zelo slabo, kajti pot me Je utrudila In vendar ne morem spati. Ponavlja se pred menoj vsa krasota onih dni. Spomnila sem se na Vergilov verz: una salu> victis nullara sperare salutem. Edina rešitev izgubljenim Je, da na rešitev več ne upajo. Tudi jsz ne upam več. Samo pozdravit sem Te prišla Lahko noč, moj dragi. • Danes sem bila na višavah, ki se Imenujejo Rodna. Sama ne vem. kako sem za-blodila na te vrhove. Sla sem po gozdih navzgor, ker se mi je zdelo, da hodim na jug. Steze so se vile mimo ozke doline in predno sem zapazila, sem bila na vrhu. Tam Je stalo samotno drevo, visoka Jagnjed. tiho sanjajoča vrh zelenega griča. Obstala sem ob nji ta sem se zagledala v daljni svet pred seboj. Sele tedaj sem se zavedla, da sem prišla pozdravit Tebe, dragi moj, Tebe in ono zemljo, kjer si Ti. Videla sem Jo zopet v polnem solnčnem sijaju, dvigala se je iz gor v svoji ponosni krasoti in morje je šumelo za njo. Gledala sem dolgo tako ta sem čutila njen tihi pozdrav. Saj Je to moja domovina. In zelo se mi je, kakor da me vabi k sebi, da pridem v njeno tiho okrilje ta preživim v nji te dneve, ki so še ostali. O, da nisem nikoli odšla iz nje, da sem tam našla srečo, ki je ni mogel dati svet! In Ti bi ostal pri nas na pcbreškem gradu in bi ne bil izginil v vojski, ki ni i mogla prinesti niti zmage niti slave. In Razno perilo za dane, gospode io deco priporoča tvrdka A. & E> Skaberne, Ljubljana, Mestni trg it. 10. nb Ce M bfl padel na domačih tleh, bC b! ml ostal vsaj Tvoj grob, da bi rastle na nlem rdeče rože najine ljubezni. Vračala sem se domov proti večeru, ko Je že zapadalo solnce. Bila sem pomirjena in utolažena, kakor da sem bila pri Tebi. Moja srčna rana je onemela od velike bolesti. S čudovito hvaležnostjo sprejemam vse, kar je na svetu dobrega In lepega. Ob gozdu je sedel pastir in si je piskal pesem na svojo piščalko. Bil je v zadregi, ko me je zagledal in je j umolknil. Bilo mi je neprijetno, da sem ga motila. Odhitela sem skozi gozd in kmalu sem čula za seboj njegovo preprosto poskakujočo pesem. Kako srečni so ti ljudje v svoji zadovoljnosti! In mi mislimo, da smo ustvarili višji, srečnejši svet. Kako smo se prevarili! Zato se ie Jean Jaquex Rousseau vrni! k prirodi in nam je pokazal, da Je edina sreča v nepokvarjeni naravi. Da, ko bi ti ljudje razumeli! Toda mi smo pokvarili vse, kar je izšlo tako lepo iz božje roke. Zato trpimo zaradi svojih lastnih zmot in iščemo izgubljenega Taja, ki ga nam nihče več ne vrne. Kam je zablodilo ubogo človeštvo! Kako izgleda ta svet, ki je imel biti Taj na zemlji! Ali ni strašna prevara vse, kar Imenujemo kulturo? Prinesli smo s seboj toliko lepih darov, in vse propada y zlobi in nasilju. Zunaj Je tiha mesečna noč. Odnekod se čuje petje, ki odmeva v mesečini. Ti ljudje žive po srcu in so srečnejši od nas. Tudi v njih divjajo strasti in bolesti, toda življenje v naravi jih varuje pred samoto, ki jo občutimo mi, ki smo se ločili od nje. In vendar bi morali biti srečnejši mi, ki smo pogledali v svet lepote in resnice. Ali nismo plemenitih svojih src? Ali samo nekateri trpimo zaradi drugih? Ali je to kazen za greh? A kaj sem zagrešila Jaz, ki sem hotela biti dobra in samo ljubiti Tebe In ves svet? Hotela sem dati vse, kar je bilo v meni svetega in lepega, da bi bilo življenje Jasno in čisto. In zakaj ni bilo usojeno ustvariti to srečo, ki bi bila osrečevala mene in druge? Zakaj? In zdaj hodim gledat v to izgubljeno deželo sanj in nikjer ni nikogar, ki bi mi podal pomožno roko. (Dalje prihodnjič.) ' Priporoča se špedicija R. RANZINGER ^ Ljubljena — Jesenice. 33 t Včeraj je pohitel duh v vsemlrje Josipa Volkova narodnega učitelja. V četrtek dne 17. avgusta ob »/»6- ari popoldne se izroči njegovo materijelno odelo materi zemlji V Ljubljani, dne 17. avgusta 1922. 'f 2726 Marija, soproga. Milan, sin. Smodnik (Barut) dinamit, dinamon, vžigalno vrv, kapice itd. dobite vedno pri tvrdki Fr. Stupica, 2704 zaloga poljedelskih strojev in želez-nine v Ljubljani, Gosposvetska cesta 1. lice se Slaščičarski pomočnik Pravi malino vec, citronov sok i. t. d. — Esenci za brezalkoholne pijače. — Esenci za ram in likerje. — Sadni eteri za pecivo, kandite i. t. d. priporoča 2665 Srečko Potnik tvornica sadnih sokov in esenc V LJubljani, Metelkova ulica. se sprejmeta. E. IM, Maribor, Slovenska nl. 5. agilen, dobro vpeljan v vsej državi, popolnoma vešč srbohrvatskega in slovenskega jezika, se takoj sprejme. Prošnje, opremljene z dokazili o sposobnosti, je nasloviti na naslov: Drago Cerlini, tovarna kravat, Celje._2721 r v Šampanjec „Boui)ier" in oino d steklenicah fordke „Bouoier— Gornja Radgona" se dobi poosod 9701 Nudli po najnižjih cenah: otrobe, mofeo za tao, fižol, bumna in druge deželne pridelhe Ljudevit Sire, Kranj. • 099« Trgovski sotrudnik spreten prodalalec, se sprejme takoj za manufaktumo trgovino. Ponudbe 26M naj se pošiljajo tvrdki mf.SKF.BEMtf, IJibljana. za nad 50 let obstoječo daleč znano trgovino z rezanim lesom z odgovarjajočo glavnico iposobin v svrho razširjanja podjetja. Posel zelo dober. Stanovanje zagotovljeno, a po dogovoru tudi oskrba. Prednost imajo v tej stroki izurjeni Slovenci. Natančna pojasnila daje Josip Predmerski, trgovina z rezanim lesom, Brod ob Savi, predal 21. 2723 i" Vsako množino SI a a m B Mednarodni vzorčni velesejem v Pragi 2671 od 3. do 10. septembra 1922. Raznovrstni izdelki v 17 skupinah. Centralno tržišče srednje Evrope. Trgovski oddelek velesejmskega urada posreduje brezplačno med češkoslovaškimi in tujimi • %v_ m__Minlilra »o nohovA tMtrfttrrofr«\ll 19« tvrdkami. Najboljša prilika za nabavo prvovrstnih izdelkov češkoslovaške industrije. Znižanje vožnje za 35 % pri vseh osebnih in brzovlakih ČS železnic in 75 znižanja pri vidiranju potnih listov. Natančnejša pojasnila, kakor tudi velesejmski znak z izkaznico za 25 dinarjev pri konzulatu ČSR v Ljubljani, Breg št 8. V_____ _J .. B za 100 kg, rabljenih, a žobro ohranjenih ir Pozer, trgovci in industrlJsi! Tekom meseca avgusta izide izpod tiska flšrar tpaži i iiislf. preteča za m ki obseza nad 2000 naslovov iz okrog dvajset mest južne Srbije. . „ Poseben del te adresne knjige prinaša seznamek večjih trgovskih in industrijskih podjetij največjih mest naše kraljevine. Podjetje ki želi da pride v ta seznamek, naj nam takoj v priporočenem pismu svoj naslov poslati blagovoli. 0725 Adresar sprejema oglase po tarifi: za celo stran......Din 200"— za pol strani........ — za četrt strani 60"— Naslove in oglase sprejema do 20. avgusta t, 1. Izdajatelja adresara Topolovič & Stojkovič knjigarna v Skoplju. 0 Telefon 247. Telefon 247. kupi 2713 Amerikanski prva Mariborska tovarna mila, jtfaribor. Zahtevajte v kavarnah, javnih lokalih, gostilnah in brivnicah »JUTRO" v železnih sodih ima v zalogi L LAMPRET, Krekov trg štev. Reprezentanca: Standard Oil Comp. of New Tork. 2655 Domače vesti * Odhod kraljeve dvojice z Bleda na češko. Kralj Aleksander in kraljica Marija sta včeraj opoldne po dva-mesečnem bivanju v naši sredi odp> tovala z Bleda in se podala v Mari junake Lažni na Češkoslovaško. Akoprav ljucLstvo ni bilo oficijelno obveščeno o odhodu, vendar se je zbralo pred hotelom Toplice na. stotine domačinov, gostov in Sokolov, ki so napravili kratek izlet na Bled. Ob %12. je avto s kraljevo dvojico v hitrem tempu pridrvel po grajski cesti, proti hotelu Toplice pa vedno bolj počasi. Kralj je imel temnozeleno lovsko obleko in zelen plišast klobuk; kraljica je bila v priprosti, sivi potni obleki. Kraljevo dvojico je spremljal samo kapetan Pogačnik. Navdušeni Zivio! in Zdravo! - klici so zaorili po Bledu, dečki in deklice pa so posuli avto s cvetjem in šopki. Kralj je odzdravljal radostno smehljaje in mahal z rokami._ Opatije so trajale, dokler avto ni izginil narodu izpred oči. Kraljeva dvojica se je odpeljala v Maribor, kjer je bil že pripravljen skrajšani dvorni vlak. V Mariboru je pričakoval kraljevo dvojico dvorni minister Jankovič in pa spremstvo, nakar se je vlak takoj od-oeljal skozi Avstrijo na Češko. Drugi del dvornega vlaka se odpelje danes zvečer z Bleda v Beograd. — Kralj se je pred odhodom razgovarjal dalj časa z ministrskim predsednikom Pasieem ki ostane Se nekaj dni na Bledu. * Naša kraljevska dvojica v Mari-janskih Lažnih. Naša kraljevska, dvojica je na potu v Marijanske Lažne v češkoslovaški republiki, kjer ostane baje do srede prihodnjega meseca. Kakor poročajo praški listi, so za kraljevsko dvojico in njeno spremstvo pripravljeni prostori v hotelu »Weimar», prostori, v katerih je bival angleški kralj Edvard VII., ko je obiskoval Marijanske Lažne. Ker kraljevska dvojica potuje ineognito, ne bo oficijelnega sprejema. Razen krasnih soban za kralja in kraljico, j? naše praško poslaništvo najelo še nekoliko prostorov za projektirane di-plomatične konference. Prvi inozemski obisk našega kralja velja bratskemu češkoslovaškemu narodu, čegar časopisje navdušeno pozdravlja visokega gosta, ki ga te dni pričakuje na svojih tleh ter izraža prepričanje, da bo ta obisk še poglobil prijateljske vezi. ki spajajo obe državi in oba zavezniška naroda. * Kraljice v nedeljo ni bilo v Ljubljani. Neki današnji jutranji list je poročal, da se je s kraljem nahajala na terasi univerze na Kongresnem trgu tudi naša kraljica. Res je tudi del občinstva mislil, da je kraljica prisotna, ker se je nahajalo na terasi več dam. Culi so se klici: »Živela kraljica Marija!>, vendar je občinstvo svojo zmoto kmalu zapazilo. V poročilu o stiku, Sokolstva na Kongresnem trgu bi pa seveda morala ta zmota izostati. * Povratek ministrov iz Ljubljane v Beograd. Včeraj ob 11-20 so se ministri K os ta Timotijevič, general Vašie, dr. Kumanudi. Velja Vukičevič, dr. Miletič, Vilovie, Omerovič in dr. Žerjav, ki so se udeležili kronskega^ sveta in sokolskega zleta v Ljubljani, vrnili v Beograd. Ministrski predsednik Pašič in zunanji minister dr. Ninčič odpotujeta v nekaj dneh v Marijanske Lažne, ostali ministri pa so odšli na dopust. * Napad fašistov na Marezige. Vsem so še v živem spominu državnozborske volitve v istrskih Marezijah leta 1921. Poldrugo leto je poteklo od onega časa. v tržaških zaj>orih pa še vedno čakajo zaprti Marezigovci, da pridejo enkrat pred porotnike, pa naj jih _ ti obsodijo ali oproste. Človeka obhajajo čudne misli in dvomi, če pomisli na te uboge ljudi. V silobranu so zgrabili ob fašistovskem napadu na vas za edino orožje, ki ga more uporabiti še uboga para brez orožnega lista — kamenje. Nič ne de, da so streljali nanje fašisti. Aretirani in zaprti so bili samo oni, medtem ko so fašisti, ki so napadali, ves čas prosti. Do glavne razprave pa ne pride in ne pride. Zakaj, ni težko usraniti. * Najstarejši ljubljanski Sokoli. »Jutro* je v svoji 190. številki pod gornjim napisom navedlo imena treh v Ljubljani živečih Sokolov: gg. Frana Drenika, Rajmunda Ravniharja in Petra Grassellija. A tudi v Mariboru živita še dva druga Sokola - veterana: gg. Nikomed Ravnihar, sodnik y pok., brat Rajmunda Ravniharja; bil je član »Južnega* in potem »Ljubljanskega Sokola*, in Fran Podobnik, nadučitelj v pok., ki je, ko se je po razpustu »Južnega Sokola* osnoval 1868. leta »Ljubljanski Sokol*, pristopil navedenega leta kot lSletni mladenič »Ljubljanskemu Sokolu*. To v popolnitev dotične notice. * «Jutro» v zletnih dneh. Nai list «e je v zletnih dneh potrudil, da je poročal izčrpno in točno o vseh prireditvah. Občinstvo je trud primerno nagradilo. Naša velika nedeljska številka, izredna pondeljkova kakor tudi torkova številka so danes razprodane, čeprav smo izdali neobičajno visoko naklado. Kolikor je ostalo do danes nedeljske številke, so bratje Sokoli pokupili še dan-«, tako da naša uprava teh Številk več nima. Tudi na ulicah, na zletnem telovadišču, po vseh lokalih, na zabavišču in po kolodvorih si videl »Jutro* s rokah domači- nov in zlasti skoraj vseh Čeških !n jugoslovanskih gostov. Naše uredništvo je vrhu tega oskrbelo sedem večjih jugoslovanskih listov, štiri največje češke, Českou Tiskovou Kancelar in več velikih nemških ter italijanskih listov s poročili o sokolskem zletu. Jakob Stoka -j*. Po težki bolezni je umrl v Trstu trgovec s papirnatimi izdelki in knjigami g. Jakob Štoka. Bil je dolga leta med najbolj agilnimi in požrtvovalnimi delavci po slovenskih tržaških društvih. Zlasti za razvoj slovenske dramatike v Trstu si je pridobil pokojnik nepozabnih zaslug. Več sezon je bil duša Dramatičnega društva; sam izvrsten ka-rakteren igralec, je znal pridobiti tržaškemu slovenskemu gledališču mnogo nadarjenih diietantov. Deloval je skrajno nesebično in požrtvovalno kot igralec in režiser ter pomnožil število slovenskih dramatičnih predstav tako, da je postalo gledališče končno stalna kulturna ustanova. Njegova zasluga je bila, da je dobilo Dramatično društvo v hotelu »Balkan* — ki so ga fašisti leta 1920. z neču-veno surovostjo zažgali — lepo gledališko dvorano s praktičnim odrom. Tam je priredil rajni Štoka dolgo vrsto prav dobrih predstav domačega in tujega repertoarja. Iz njegove dobe je lahek prehod do stalnega tržaškega slovenskega gledališča ter sta tudi že pokojni L. Dra-gutinovič in A. Verovšek le nadaljevala in razširila Stokov program. Za narodno zavest pa je deloval Štoka z dramatski-mi predstavami ne le v Trstu, nego z gostovanji tudi po tržaški okolici in po slovenskem Krasu. Nedostatku domačega repertoarja, primernega za diletantske odre, je priskočil sam na pomoč s tem, da ie napisal nekaj efektnih satiričnih ali burkastih igric: »Ne kliči vraga!* — «Trije ptički*, »Moč uniforme* i. dr. Poslednjih deset let se je posvetil bolj svoji trgovini ter je zalagal slovenske knjige, tiskovine, razglednice i. dr. Njegova papirnica je bila solidno narodno podjetje, ki se je razvijalo vedno lepše. Nenadeja-no je zgrabila še mladega moža bolezen, ki ji menda še ni leka. Nekaj tednov je ležal v agoniji. Končno pa je omahnila tudi Štokova močna narava. Velezasluž-nemu slovenskemu kulturnemu delavcu ostane ohranjen v zgodovini naše Talije hvaležen spomin. * Celjska obrtna razstava. Celjsko obrtno razstavo si je ogledal v nedeljo minister za narodno zdravje Omerovič v spremstvu načelnika dr. Štamparja. Danes, v četrtek, obišče razstavo pokrajinski namestnik Hribar, za soboto pa je napovedan obisk obrtnikov iz vse Slovenije ter se vrši v soboto zvečer važna konferenca voditeljev obrtništva v obrt-no-zadružnem tajništvu, v nedeljo dopoldne pa ustanovitev Zveze obrtnih društev za Slovenijo in nato velik obrtniški zbor v veliki dvorani Narodnega doma. * Vizumska pristojbina za posetnike Graškega velikega sejma. Avstrijsko ministrstvo za zunanje zadeve je ukazalo avstrijskim konzulatom in zastopništvom v inozemstvu, da naj onim osebam, ki hočejo posetiti graški sejem, dado vizum na potne liste z največjo strpnostjo in da naj jim znižujejo vizumsko pristojbino na polovico. * Porto-znamke po 5 in 10 Din. Kakor poročajo iz Beograda, je ministrstvo pošte in brzojava pustilo te dni v promet nove porto-znamke po 5 in 10 dinarjev. * «Netaktna kritika«. G. dr. A. Schvrab v Celju je poslal v nekatere ljubljanske liste pod zgorajšnjim naslovom daljši članek, v katerem zavrača poročilo našega dopisnika o koncertu Glasbene Matice v Rogaški Slatini. V tem poročilu je naš dopisnik brez slabega namena napisal nerodno besedo, da je »g. dr. Schvrab boljši skladatelj kakor zdravnik*. S tem je hotel naš dopisnik nagla-siti visoko glasbeno-umetniško kvaliteto g. dr. Schvvaba, nikakor pa zmanjšati njegov zdravniški sloves ah mu morda celo škodovati na praksi. Uredništvu »Jutra* je zelo mučno, da je pri obilici dela in nervoznem poslovanju v zadnjih tednih spregledalo dopisnikovo nerodno stDizacijo. Le tako je sploh mogoče, da je stavek v tej svoji obliki izšel. Quan-doque bonus dormitat Homerus. V mnenju, da mu je naš dopisnik hotel očitati manjšo zdravniško vrednost, se sklicu je g. dr. Schwab v svojem polemičnem spisu na svoje zdravniške uspehe, na svoj boj proti davici in legarju. na brezplačno podučevanje na dveh šolah, na 400 poljudnih svojih predavanj, na svoje zobozdravniške iznajdbe in končno bridko vzklikne: »To imam sedaj v zahvalo za svoje obširno kulturno delovanje!* Vsemu Celju in vsemu južnemu dela mariborske oblasti, zlasti pa pokrajini med Celjem in Vranskim, in vsem generacijam celjske inteligence je g. dr. Schwab znan uprav po svojem izredno obširnem in uspešnem delovanju. Da je g. dr. Sohwab zahteval zadoščenje od nas, bi ga bil takoj dobil v v3aki obliki. Ne bi pa bilo razumljivo, zakaj se visokospoštovani ln občeznani zdravnik, glasbenik in saturist čuti vsled očividno nerodne vendar visoko pohvalno mišljene besede tako užaljenim, da napiše v razne liste daljši članek, če bi on sam ne razložil vzroke svoje razdružlpvoeti: Zadet je občutno, ker mu »hoče nedopustna reklama privandrancetv odvajati paciente, in ker že dolgo opažam, da mu je skladateljstvo — čudna so pota ljudske hvaležnosti — kot zdravniku skrajno škodljivo!* O g. dr. Schwabu Sirija (nacionalni) nasprotniki cela (zlagane) anekdote, ki bi ga naj prikazale kot posebno zamišljenega zdravnika, in mu od-jEaale oaoiente! Pridružujemo se osorče- ajtt g. ar. Schvvaba pro« takim maŽdna-cijam, ki jih mora vsakdo najstrožje obsojati. Razume se, da smo rade volje vsekdar na razpolago r boju proti takšnim nasprotnikom. V kolikor pa gre za razmerje med glasbenikom in kritikom, smo .seveda kakor vedno načelno na stališču, da bodi kritika 6tvarna. V predmet nem slučaju je bila vsebina nerodnega stavka, ki je g. dr. Schvvaba vsled svoje neumestne stilizacije razburila, pohvalna. Mislimo, da je s tem zadeva zadovoljivo pojasnjena. • Zveza gostilnlčarskih zadrug v Celju Zveza gostilničarskih zadrug za slovensko Štajersko, Prekmurje in politični okraj guštanjski s sedežem v Celju ima svojo pisarno pri »Belem volu*. Uradne ure dnevno od 17. do 20. ure, ob pon-deljkih pa od 10. do 11. ure. * Gasilno društvo na Hardeku pri Ormožu je slavilo dne 13. avgusta zolo slovesno svojo Soletnico. Udeležilo se je slavnosti 15 gasilnih društev; zastopane so bile 3 župe in Jugoslovanska gasilna zveza v Ljubljani. • Preskrblte se z drvll Poročajo nam: Javnim aprovizacijam se nujno priporoča, da preskrbijo prevoz drv po železnici najkasneje do dne 15. septembra, ker se bodo pozneje uporabljali vagoni za izvoz češpelj. Prometno ministrstvo je izdalo na podrejene direkcije v tem zmislu odredbe. * Vreme je bilo ves čas sokolskega zleta uprav izjemno lepo. Na vsem nebu nobenega oblačka, tako da je zlasti v opoldanskih in popoldanskih urah pritiskala huda vročina in sopara. Po mestu se je zaradi tihe jeze nasprotnikov Sokolstva širila marsikatera nedolžna toda dobra Šala, češ, sam sveti Elija ali celo »Panbuh* sta postala člana Sokola in sta poskrbela, da se vsa prireditev ne namoči brez potrebe. Mestna uprava je dala v teh dneh pridno škropiti po ulicah. Topot je bila njena borba proti pra hu vsega priznanja vredna. Treba bo mi sliti na sredstva, da se omogoči redno takšno negovanje cest, kakor smo je videli v teh lepih dneh. V torek zvečer pa je vročina prikipela do vrhunca, in ko je zlet že končal, smo se spomnili zopet neznosne suše, ki vlada povsodi pri nas in grozi z nepovračljivo škodo. In glej, že prvo noč po zletu, okrog pol 5. ure zjutraj se je vlila močna ploha, ki je vsaj prijetno osvežila ozračje in očistila ■ ulice. Zal, da je prinesla tudi točo. Cele četrt ure so precej na gosto padala še ' prav debela zrna, ki so po vTtih, zlasti tudi na sadnem drevju, napravila po nekod dosti škode. Vendar po današnjih poročilih iz okolice toča ni segala predaleč. Prvi plohi in toči je sledilo nekaj uric lahnega mirnega dežja. Zalibog je prekmalu ponehal, namočil je samo zgor njo plast in prinesel rastlinam le prvo in najnujnejše krepčilo. Upamo, da se te dni sveti Elija izkaže zares bratskega in nam pošlje še potrebnega dežja, ki ga željno pričakuje naš kmet in z njim vse prebivalstvo. Ni pa treba, da nas pri tem preseneti s takšno točo, kakor je padala v nedeljo in pondeljek v mnogih avstrijskih pokrajinah, odkoder poročajo da je toča posekala ponekod skoraj vse in zelo občutno škodovala. * Velika vročina v Splitu. Pretekli torek je splitska meteorologična postaja zabeležila kot najbolj vroči dan letošnjega poletja. Bilo je 40 stopinj Celzija v senci. Lansko leto vročina ni presegla 38.2 C, predlanskem pa ne 36.8 stop. C. * V Ribniku utonil je blizu Nabrežine 11-letni Oskar Lutman. Lovil je žabe, pri tem pa je izgubil ravnotežje, padel v vodo in utonil. Mati je bila o'o pogledu na mrtvega sinčka tako obupana, da si je hotela končati življenje, kar pa so navzoči sosedje preprečili. * Sel v smrt, ker mu je zmanjkalo dolarjev. Tomo Bobinac, rodom iz Zla-tara, se je letošnjo pomlad vrnil iz Amerike ter prinesel s seboj lepo število v Ameriki trdo zasluženih dolarjev. 2iv: 1 jen je v Zagrebu mu je ugajalo, zato se ni vrnil v Zlatar, marveč je rajše ostal v Zagrebu, kjer je žtvel veselo in razkošno. A tudi dolarji so mu kaj hitro pohajali izpod palca. V par mesecih je bil popolnoma »suh*. V pondeljek ziu-traj so ga našli na železniškem liru blizu Zagreba mrtvega. Vrgel se je bil pod vlak, ki mu je odtrgal glavo od trupla in dan Sokola vendar pa skozi in skozi j veren človek, ki je Se preveč vestno vt-fil vse, kar je iupnlk Škulj zahteval od župljanov. — Ker je tudi zdravniška komisija konstatiraJa, da je nesrečno dejanje najbrže izvršil v hipni duševni zmedenosti, je bil vsak človek v Ribnici prepričan, da se mu dovoli cerkven pogreb. 2upn:k Škulj je seveda ravnal prav klerikalno! Na eni strani je pripustil, da so se nekateri njegovi župljani o pokoj- i nem Klunu izražali z nečuveno surovo- | stjo — sam pa ni dovolil v mrtvaško sobo cerkvenili sveč in niti vencev sorod- i nikov ter je naročil cerkveniku, da se i Kluna zagrebe na neblagoslovljeni del ; pokopališča, kjer se mu ue sme niti pe-; ; ti niti govoriti v 6lovo. — Na drugi i strani je pa Škulj inteligentnejšim žup- j j ljanom govoril: »Zelo mi je hudo; celo 1 i noč nisem spal in sem molil za ranjke-i ga; ali ker zdravniki niso dali dobrega mnenja, po svojih postavah, kakor bi rad, ne smem dovoliti cerkvenega pogreba, in bi bil kaznovan, ako bi ga spremil morda samo kot privatnik! — In res! Kakor je vse kazalo, pokopali bi Kluna kot 6teklega psa! — Ljudje so se bali Škulja tako, da mrtvega nihče niti kropit ni šel. še manj bi se bil upal iti kdo za pogrebom. — Celo sorodniki so govorih: »Prišli smo na pogreb, ker pa pogreba ne bo, gremo domov!* In čemu vse to? Ker je Škulj prej politik kot človek in dušni pastir! — Volitve se bližajo! Tragičen dogodek je hotel izrabiti kot kost, na kateri je upal glodati vsaj par nedelj. Vendar gorje mu, ako bi sedaj to poskušal! — Svoje farane je sicer že dobro ukrotil, vendar svaka sila do vremena! Ko so farani čuli, da bi bil na podlagi izvida zdravnikov vsak drugi župnik, ki Kluna osebno ne bi bil sovražil, lahko dovolil cerkveni pogreb, jih je postalo sram, ker so se dosedaj držali tako neodločne! — Videči, da je do šlo tudi precej Ribničanov k pogrebu — zbralo se je kmalu prav lepo število vaščanov tako. da je Klun imel prav tako lep pogreb, kakor če bi ga bil vodil župnik Škulj. — Pred krsto je stopal deček v svetiljko nato načelnik in podnačelnik dolenjevaške požarne brarn-be pokojnikova prijatelja Mrhar in Oži-mek, ob krsti in za krsto četa ognjegas-i cev. za njo pa sorodstvo, zastopniki rib-, niškega Sokola, številni prijatelji in va-j ško prebivalstvo. Pred cerkvenimi vrat-1 mi se je od pokojnika poslovil s par (besedami trgovec Križman iz Ribnice, ■ poudarjajoč, da ga spremljajo le zvesti ! prijatelji, ki vedo da je bil Klun vedno poštenjak in dobrega srca, zato ga oni soditi ne morejo in to sodbo pripuščajo rajše Vsevidnemu Sodniku! — Križman je tudi pri odprtem grobu za pokoj uboge Klunove duše glasno molil »Očenaš* ter so mu vsi navzoči s solzami v očeh odgovarjali. S tem je bil žalostni pogreb nesrečnega Kluna končan. Razhajajoči se ljudje so pa dejali: «0, ako bi bil Klun zapustil vsaj milijon kron za cerkev, sam škof bi ga bil pokopal! Sicer pa nič zato! — Tudi Križmanov »Očenaš* bo zalegel pri Bogu, ker ga je molil iz srca in duše brezplačno in ne samo iz ust!* Ali veste g. Škulj, kaj se to pravi? — Ali bi ne bilo bolje, da bi se človeški in I pošteni dušni pastirji pečali s svojo dolžnostjo, ne pa da se mnogi na nesrečo volilcev pečajo s politiko. TaS — a2£ K«6 — d6 Tm2 — ef Tc2 — c4 Kd5 — d,' Tc4 — b4 Tb4 — b2-£ Tb2 — o2 Tc2 — c4 e5 — e4! e4 — e»! To4 — cl -f Tel — <č + Tc2 — f2 * Kd4 — e5 Ke5 — 16 • Kf6 — g7 Kg7 — g6 Tf2 — f3 : . Kg6 — f7 Tf3 — g3' f4 — f8 e3 — e2 + Tg3 - gl 4« Te2 — e4 ("T 49. Kf3 — el 50. Te4 — b4 51. Tb4 — a4 52. Ta4 — a5 + 53. Kel — d3 54. Ta5 — a8 55. Kdž — el 56. Ta8 — a4 + 57. Ta4 — a5 58. TaS — a2 59. Ta2 — a8 60. Kel — e2 61. Ke2 — el 62. TaS — d8 + 63. Td8 — e8 + 64. Te8 — f8 + 65. Tf8 — f5 66. Tf5 — a5 67. TaS — afi-f 68. Ta6 — a5 69. TaS — g5: 70. Kel — fl 71. Kfl — f2 Beli se vda. Opombe: 1) Črni igra na »viseče kmete*. 2.) Začetek nekoliko nasilnega napada 8.) Nepotrebno. 4.) Na 19. g2—g3 sledilo bi ?ao—c4:. 20. Tc4: 21. Sc4:, Dd5. 5.) Riskantno. , 6) Močnejše je bilo d4 - do. kar pa vodi d c nepreglednih komplikacij. 7) \'e 25. Ddl—d3: zaradi DgS-e5:. 8) Na 31. Tfl — dl bi sledilo e« — e5- 9.) Ta poteza je najbrž prezgodnja, čeprav zelo ovira belega. . 10.) Črni je pričakoval 4o Tc2 —<», na kar je nameraval g5-g« _f8+, Kf5-e6 47. h3-g4:, M-gJ., ,o ra_o-4; Ta3 — ?3 49. Tf8 — eS, £6_d5 50- g4 — g5, Kd5 e6! 51. T,r8_p8+ (z namenom dati same sabe ker kralj ne sme vzeti ^ Ke6-do! gt> Te8-g8. Kd6-e7! m črni dobi NaEO. Tg8 — g7 sledi Kd5-e4!51. TVT-eS, TgS-aS 52. g4-g5, TeS -!2>+ 53. Kf2 — gl. Ke4-f5! 54. go- g6Kfo - s4 55. g6 - fj^-g L K„i _ fl. Ta2 — al + o7. Kfl — e., S* _a7 58. Ke2 - fl, TaT - e7! m {tl.)d°Na 48. Te2-b2 sledi takoj e5—-e4!.___ "Sorza 0.14, — 6, Šah Odklonjeni damski gambit. Nastopno prinašamo v P", kolu londonskega turnirja od dr. Vidmarja proti avstralskemu šampijonu Vfatsonu dobljeno partijo. Igra se je na igralni dan zaradi poteka časa prekinila in končala šele kasneje po trdovratnem težkem boju. Beli: Watson. — Črni: dr. Vidmar, 1. d2 — d4 in ga strahovito razmesariL * Deset nevest. GraAka policija je spravila te dni pod ključ nekega Vinka Nem čiča. ki se je na podlagi ponarejenih izpričeval izdajal za doktorja medicine. Ugotovilo se je, da se je lažni dok. tor v Gradcu zaročil z desetimi dekleti iz boljših rodbin ter jim izvabil precejšni zneske. Pri nekaterih se je izdajal tudi za opernega pevca iz Prage ter pravil svojim »nevestam*, da bo ansražiran za graško opero. Bil pa je navaden slepar. Njegova identiteta še ni dognana, Brezvestnost Iz Ribnice nam poročajo: V Dolenji vasi pri Ribnici je trgovec Anton Klun obupal nad življenjem in 6i je v četrtek dne 10. avgusta ob 4. uri zjutraj pognal krogljo v glavo. Nesrečnežu je pred tremi meseci umrla soproga in od tedaj je živčevno tako propadel, da zadnjih 14 dni sploh ni imel več počitka in se je ponoči vozaril s kolesom po vasi. Zadnji dan še ob 2. uri ponoči je klical služkinjo, da mu je dala vode in jI j« tolil kako ga boli glava in kako mu je tesno pri srcu, ob 4. uri je pa že poHl strel, ki ga je odrešil trpljenja. Klun je bil znan po vsej ribniški dolini, zapustil je i oporoko svojim sorodnikom okrog 8 milijonov kron premoženja. Tragični konec tega Komaj okrog 45 let atarega moža je globoko pretresel w prebivalstvo. Bil je radodaren d£ brotmk občinskih reveZav. tai JDS 2. Sgl — f3 8. e2 — e3 4. c2 — c4 5. Sbl — c3 (i. Lfl—d3 7. 0 — 0 8. b2 — b3 9. Sc3 — b5I 10. b3 — c4: 11. Sb5 — d6: 12. e3 — d4: 13. Lcl — b2 14. Tal — cl 15. Ld3 — bi 16. h2 — h3 (») 17. Tfl — el 18. Sf3 — e5 19. f2 — f3 (») 20 Lbl — d3 21. Tel — c2 22. Lb2 — cl 28. Lcl — e3 (•) £4. Kgl — V 25. ReS — d3 : (0 26. Le3 — f2 27. Kfl — gl 28. Ddl — d3: 29. Dd3 — c2 : 30. Dc2 — a4 31. Tel — cl! (s) 32. Tol — c8 + 33. Lf2 — d4: 34. Da4 — d4: 35. Tc8 — c7 + 36. Tc7 — a7 : 37. a2 — a4 88. Ta7 — b7 39. Tb7 — b6 s 40. TbS — h2 41. Kgl - e 42. TbS — b5 + 43. TbS — b® 44. Tb2 — c2 45. Tc2 - «* 46. g2 — g4-f. 47. h3 — E4J Sc6 DM d7 — d5 Sg8 - f6 c7 — c5 e7 — e6 Sb8 — c6 Lf8 — d6 0 — 0 Dd8 — e7 d5 — c4: - d4 : p) De7 — d6: Tf8 — d8 vr — b6 Lc8 — b7 Dd6 — f4 i1) Ta8 — c8 — ao g5'- Lb7 — a6 Sf6 - ho f7 — f5 (») V - !?3 Sh5 — f4 Sf4 — d3 •! La6 — c4: D Adrian de Corneto vzklikne razburjen. Hotel je Gennara oteti, a že je bilo prepozno. Dečko je snedel nsodni konfekt Na njegovem nežnem mladeniškem telesu se je takoj opazil strašen učinek. Ko da ga Je offinll HfcK, jfe Gennaro zgrudil na tla in umirajoč legel pred noge Aleksandra VI. »Lukrecijin... moje hčerke sin... se je čul tresoč šepet modro obrobljenih Aleksandrovih ustnic; »njen sin, a kdo... kdo je oče?» To so bile zadnje besede papeža Aleksandra VI. Padel je v nezavest in le krčeviti tresljaji rok in nog so izdajali, da je še nekaj življenja v njegovem starem telesu. V dvorano pridrvi papežev telesni zdravnik, ki eo ga medtem dozvali. Le en sam pogled mu je zadoščal in ugotoviti je moral, da 6e Aleksandru VI. bliža poslednji trenutek. »Ne tukaj,* vzklikne nekdo med kardinali, »sveti Oče ne sme umreti tukaj..., prinesimo ga takoj nazaj v Angelsko trdnjavo!* »Da, nazaj v Vatikan; tam umirajo papeži,* je bojazljivo in zamolklo odjeknilo med ostalimi. Kmalu za tem se je skozi rimske ulice premikal sprevod. Papež je umiral in zdaj so ga nesli v palačo, kjer je par desetletij vladal svet V mali kapelici palače Corneto je klečal kardinal Adrian ob mrtvem pažu Gennaru. »Iz volčje obitelji,* je jecljal kardinal, »a vendar je bil božje jagnje, čisto in blago... Dušica moja, tako si odplavala h Gospodu! V grehu porojen, v temini vzgojen, si se povzpel k bogu kot poslednji Borgijec s čistim srcem in čistimi rokami. Blagor ti, Gennaro. da si umrl, preden se je v' tvoji krvi pojavil borgijski volk! Gospodar nebes in zemlje te sprejme v svoje naročje!* In ko je Adrian de Corneto dvignil svoje solzne oči h Idpu Zveličarja. se mu je zadelo, da so oživele Kristove poteze, da so se odprla njegova mra- morna tarta ta SonnDa MagosTov^ne - klete dežele, v kateri fe vladala etrač- ---—...1 ql, n^ H,no I, nATnntil. besede: »Pustit« male k meni!» VL poglavje. Med razvalinami pesarskih hiš so bili goreli nočni taboriščni ognji vojske, ki je oblegala trdnjavo. Oblaganje je trajalo že osem dni; papsšte čete so se nahajale v bednem stanju. Ko da je nebo hotelo pokazati njim t__ mmk a««.« —__ _ . /ifl n a. j a na vročina ali pa je divjala nevihta, kakor bi hotelo nebo vse potopiti; malarija in tifus pa sta sledila četam kakor hijene. Ravno Lak o je med Cezarjevimi četami zavladalo nezadovoljstvo tudi radi mezde, katere v Rimu niso dobili izplačane. Izgleda ni bilo niti najmanjšega, da trdnjava Pesaro pade v kratkem času. Nasprotno, od vseh strani so se zbirali sovražniki, ki so Cezarjeve ^ jv acuu , zbirali sovražniki, ki so Cezarjeve in njihovemu poveljniku, da no odo- mezdniške čete neprestano osrrože-brava njih početja, je ze vseh ose;n vjdm z njimi neko Ytsio ^tai^ke dni deževalo. Oblak se je trgal za; redn0 znova dajali oblakom, tla so bila pod vodo, a,^ U(larJce. ljudje m konji so progah v blatu., Qd ^ ^ ^ n Fogiia se je razlila. Reka ^ je za,| mezdnike vojvoda Ferrarski, z vzela za_svojega gospodarja bforzo "M J, strani ™ so jih obkoljevali koza nesrečnike, katenh domov so prej • me_u Fae.nre ^ vodstvom odmevali v njeni vocn, a so bih zdaj^. ^j^ega in bojevitega unicem z ognjem. } ^^ Manfreda. Včasi je sredi noči Poleg tega so se Cezarjevi mezd-1 p^diriala faenška konjenica, v hipu niki kmalu uverili, da bo osvojitev p0m0^]a straže in prodstraže in sredi noči in nevihte zopet izginila, preden je vojna tromba mogla prebuditi sestradane Cezarjeve mezdnike. Na osvojitev trdnjave se ni moglo i Ni bilo torej čudno, da so Cezarjevi misliti, preden okopi, napolnjeni z j častniki komaj zdrževali disciplino vodo, ne bodo napolnjeni z mrliči. | med svojimi vojaki, ki so neprestano preden se z ogromnimi človeškimi j psovali, kleli in zavidali one v trdnja-žrtvami ne bodo tik pred obzidje dale , vi, ki so, dobro preskrbljeni, sedeli spraviti rušilne priprave. A tudi tedaj i p0d streho za trdim obzidjem in se še ostane dvomljivo, ako ne bodo na- jrogali vsem bjjezupešnim poizkusom posled vendarle ljudje v trdnjavi tri-1 svojih sovražnikov. Deveto noč, okoli ene zjutraj, je naenkrat prenehalo deževati Od reke je pričel pihati hladen veter. Na malem gričku, ki se je nahajal v bližini obale Fogiia, stojijo trije možje in crledajo proti pesarski trdnjavi, katere veliki obrisi se odčrtavaio v temni pesarske trdnjave zelo naporen posel, ki zahteva potrpljenja, vztrajnosti in sreče. umfirali nad vojno spretnostjo Cezar jevih mezdnikov, od katerih niti eden ni odšel z navdušenjem v to borlx>. Že precej dolgo so se bunilc po Italiji čete Ljudevita XII.. bile so nezadovoljne in so hotele domov. Sicer so si mezdniki pol Cezarjevim poveljstvom že dovolj nabasali žepe z zlatom in j nočL Zdi se, da ti trije možje, ki so dragocenostmi, pa kaj jim je vse to|radi mraza ogrnjeni z dolgimi plašči koristilo, ko niso mogli svojega plena j ;n stojijo do gležnja v blatu, nikakor uživati v miru. (nočejo zapustiti svojega mesta. Kako dolsro naj še sledijo Cezarju? 1 V resnici pa sta le dva moža m Ali naj se nikoli ne umaknejo iz te pre-1 ena ženska ki je preoblečena v moško obleko. Na fcem gričku ob reK pričakuje Cezar od Lukrecije dogovarjam signal, nestrpno čaka. kdaj se nad grajskimi vrati pojavi modri plame-nik. Njegova spremljevalca pa stal grofica Violetta Orsini, ljubica nier gova, in Micheletto, njegov krvnik. »Ničesar, prav ničesar!* nejevoljna za-škriplje Cezar z zobmi. »Modri plamen se ne pojavi. Lukrecija pa je obljubila. da mi v petih dneh di dogovorjeni znak. Kaj naj pomeni to za* vla če vanje?* «To pomeni.* mu prične v uho šepetati lepa grofica, »da te nisem brez vzroka opominjala, da se čuvaš svoje sestre. Cezar, še enkrat ti ponavljamo Lukrecija Borgia se igra. s teboj in tvojim očetom. Nas ženske ona težja prevari, kakor moške. Cezar, kaj si zares domišljuješ, da je Lukrecija pozabila smrt svojega soproga Alfonza? Misliš li, da žena kdaj odpusti ubi-jalcu svojega dragega? Lukrecija snuje izdajstvo, zato te zaklinjam, Cezar, ne sledi modremu plamenu, ako se tudi prikaže v noči, kajti vabi te v propast...» Cezar nejevoljno strese glavo. »Kaj mi neprestano kakor zločesta ptica trobiš na uho?* zarenči brutalno nad grofico. »Bolje poznam svojo sestro Lukrecijo, kakor ti. Prej bi se drznila igravati z vsemi ljudmi na tem svetu kakor z menoj. Sicer pa je tvoja logika popolnoma kriva. Nobeno bitje na svetu ni tako izpre-menljivo kakor ženska. Blažena drhti v naročju svojega ljubljenca, tisočkrat se mu zaklinja, da ne more živeti brez njega... ljubljenec umre... in ona se vrže v naročje drugemu. Kaj me ni Lukrecija pričakala v svečani obleki, ko sem kot zmagovalec stopal v Rim, kaj mi ni položila na glavo lovorovega venca b me ponosno nazvala za borgijskega junaka.* (Dalje prihodnjič.) 11 k|jE I SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA i . LJUBLJANA, Šelenburgova ulica štev. 1. 14,8 | taMHMM^i I-vrSuje banoneposle na,jtoeneje Im ■BlMBBMBCal Rezervni zakladi: K 6,500.000*— Telefoni št 146, 458 g Brzojavke: ESKOMPTNA g —------------—————s m Prešernem alice, nesaroti sisung pošte, priporoso sggje putiHRacije: Zbirka „Slovenski pisatelji". Urednik dr. Ivan Prijatelj. Josipa Jurčiča zbrani spisi. I. zvezek. Broš. D14*—, po pošti D 1-50 več. — n. zvezek D 14'—, po pošti D 1-50 več. — III. zvezek. (V tisku.) Simona Jenka zbrani spisi. Uredil dr. J. Glonar. D i4-—} p0 pošti D 1*50 več. Dr. Iv. Tavčarja zbrani spisi. VI. zvezek. Broš. D 24'—, po pošti D 1'50 več. Stritarjeva antologija. Uredil dr. I. Prijatelj. Broš. D 11-—, vez. D 14-—, po pošti D 1*— več. Izven zbirke: Fr. Milčinski, Drobiž. Zbirka humoresk. Broš. D 13-—, vez. D 17-—, po pošti D 1'— več. Anton Novačan, Teleja. Drama. Broš. D 9*—, vez. D 13-—, po pošti D —-75 več. Darrnr Feigel, Tik za fronto. Broš. D 13'—, vez. D i7-—f po pošti D —'75 več. Ante Debelak, Solnce in sence. Pesmi. Broš. D 5---, vez. D 9-—, po pošti D —"50 več. Fr. Zbasnik, Pesmi. Broš. D 10 —, vez. D 14-—, po pošti D —-50 več. Cankarjev zbornik. Uredil dr. J. Glonar. Broš. D 23-—, vez. D 28-—, po pošti D 2-— več. Br. Iv. Lah, Noč na Hmeljniku. D 5 —, po pošti D —-40 več. Simon Jenko, Pesmi. Vez. D —8-, broš. D 5 —, po pošti D —'50 več. Eenr. Ibsen, Gospa z morja, igra v petih dejanjih. Prevel Voj. Mole. D 15-—. po pošti D —-75več. Branislav Ntišič- Govekar, Navaden človek, šala v treh dejanjih. D 6-—, po pošti D —-50 več. Zbirka „Prosveti in zabavi". Jgo Kas, Dalmatinske povesti. Broš. D 5'—, vez. D 9*—, po pošti D —'50 več. Jos. Start, Lisjakova hči. Povest. Broš. D 5'—, vez. D 9'—, po pošti D —-50 več. Br. E. Bolenec, Izbrani spisi. Broš. D 6*—, vez. D io*—, po pošti D —-50 več. J. Stritar, Sodnikovi. Broš. D 7-—, vez. D 11*—, po pošti D — 50 več Zbirka Mladinskih spisov. Fr. Milčinski, Tolovaj Mataj. H. natis. Broš. D12-— Cika Jova-Gradnik, Pisani oblaki. Vez. D 10'—, po pošti D —-40 več. Br. 1. Šorli, Bob in Tedi, dva neugnanca. Broš. D 8-—, vez. D 12-—, po pošti D —-75 več. Cika Jova Zmaj- Gradnik, Kalamandarija. Otroške pesmi. Vez. D 8'—, po pošti D —-35 več. 1. Waschtetova, Pravljice. Z barvanimi slikami. Vez. D 15*—, po pošti D —'50 več. Zbirka Prevodne knjižnice. F. M. Dostojevskij, Besi. Roman v treh delih. Broš. v dveh zvezkih D 17'—, vez. v eni knjigi D 24 —, po pošti D 2-— več. Edmond de Goncourt, Dekle Eliza. Broš. D 7'—, vez. D 11*—, po pošti D —'60 več. Mig. Cervantes, Tri novele. Broš. D 5—, vez. D 9-—t po pošti D —-50 več. Anatole France, Pingvinski otok. Broš. D 12-—, vez. D 16'—, po pošti D 1'— več. Barbusse, Ogenj. Broš. D 23-—, vez. D 28'—, po pošti D 1*— več. Andrejev, Plat zvona. Broš. D 12-—, vez. D 15'50. Strug, Jutri. Broš. D 8"—, vez. 11—. A. Č-ehov, Sosedje in drage novele. Broš. D 6-—, vez. D -10—, po pošti D — 50 več. Shakespearjeva dramatična dela. Prevel Oton Zupančič. Sen kresne noči. Broš. D 10'—, vez. D 14-—, po pošti D — 50 več. Macbeth. Broš. D 10—, vez. D 14'—, po posti D —"75 več. „Pota in cilji". Zbirka poljudno-znanstvenih spisov. I. in n. zvezek: A. Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov iu Slovencev. L del, vez. D 8'—. U. del, vez. D 15-—. Za oba zvezka po pošti D 2-25 več. IU. in IV. zvezek: Br. Fr. Weber, Uvod v filozofijo. D 22-—, po pošti D 1'— več. VII. — IX. zvezek: Br. Prijatelj, Predhodniki in Idejni utemeljitelji ruskega realizma. Cena meh- X. zvezek: Stfibrny-Glonar, Simon Gregorčič. Broš. D 11, meh. vez. D 13'— ZiMa političnih, gospodarskih In socialnih spisov. Br. Bogdan Berč, Dojenček. Broš. D 5'-, po pošti D —.35 več. St. Sagadin, Naš sadašnji ustavni položaj. Broš. D 5*—, p0 pošti D —-35 več. Leonid Pitamic, Pravo in revolucija. Broš. D 2-—, po pošti D 25*— več. Dokumenti o jadranskem vprašanju. Broš. D 5*—, po pošti D —-35 več. Alb. Ogris, Borba za jugoslovansko državo. Broš. D io-—, po pošti D —'35 več. VI. Corovič, Rasa in vera v srbski prošlosti. Broš. D 5*—, po pošti D —-35 več. Fr.Goršič, Socijalna zaščita dece in mladine. D 10, po pošti D —-75 več. Br. J. ličar, Boj nalezljivim boleznim. D 13, po pošti D —*75 več. Razne brošure. Br. Ir. Ilešič, Vežbenica hrvatsko-srbskega jezika. D 18-50, po pošti D 1*— več. Zakon o volitvi v občinska zastopstva. D 4-— Zakon • zavarovanju delavcev. D 8*—, po pošti D —-50 več. Zakon o obči upravi. Cena D 5'—, po pošti 35 para več. Br. Ig. Butar, Zbirka vojaških zakonov SH8. Broš. D 10-—, po pošti D —-75 več. Albert Sič, 0 slovenskih narodnih nošah. Cena D 3-—, p0 pošti D —-25 več. Fr. Beller, Prigode gospoda Collina. D 6'—, po pošti D —-75 več. Fr. Eeller, Blagajna velikega vojvode. Broš. D 12, po pošti D — 75 več. Claude Farrere, Gusarji. D .16-—, po pošti D 17-—. ljubljanski Zvon. Mesečnik za književnost in prosveto. 1921. D 60'—. Letnik 1919: D 45'—, letnik 1920: D 45'—, po pošti D 5*— več. po posu u — «*v ..v. ko vezani knjigi D 25-—, po pošti D 1-50 več. Dobivalo se vse slovenske knjige. - Vse zbirke se nadaljnje*. Sprejemajo se stalni naročniki na vse publikacije al. Dobivajo vs samo ]nl samezne zbirke. Plačuje se lahko tudi v mesečnih obrokih.