105. številka.
(t Trstu, t soboto zjutraj dne 31 avgusta 189».)
Tečaj XX.
„BDINOIT"
izhaja po trikrat na rerti-n t if.tiii ir-ianjih ol> torkih, Aetriklh
aobotah. /jutranja* ixiUnjt* i t-haja oh S. tiri zjutraj, večerno pn ol> 7, uri refcr. — Obojno iztlitu.jp m»n«>: /a J*.lnu nimer . f. — .»i, it¥t>,i Avniri|* l 1* (■ trt mea*r . . .	, . . 4.—
Kft |iul let* . . . h.— p , . h,— H vin) lato . , , in.— . • . I*.-
Na naračbe brez priliitne aaračnine %* a« Jamlja a»ir.
Vonatuičli« »terilke §o dotilVHjii t prn-dajaltilcah tokiaka v lrmfit po a trn-., iivan Trata p<> S nv£. Sobotno »eflernn mlati j« v Irmtu 4 nA., izven Trata S
EDINOST
Glasilo ■lovenaketfa političnega druitva za Primo
Oglasi "" rii/iir.i> po tarifu i petita; n»iii»T-' x <ti.t.>>tin»i /rkitiai »o plat:ui<> oro.tor, kolikor oh«*i{i» lava-luih vntir. t>o»|»nn o-amrtmrn Iti navali*»In, il<>-itiaJ1! i><la*i itd.*« rirunajo p<> pugodui'
V »i 'lopiti nuj se p<iAil|ajo nr^lnitltu itlir« <'nK«*rina *». 1,1. V tako pt-iae tu.iru tiitl fraiikurano, kor nefraukov*«t» •« u« # p rej imajo, (iukupini «« m« vritAajo.
Nitro^niuo. rtslrhtiuarijo in OKlanrt .pra« jeraa «priiri»(»/i'i» ulica Mol i no pit.• colu hit. :t, U. nadat. Odprte rnk laman j o •o proste pnitmuK.
Ua
„r rdlnottl j* M*r".
Samostalnost malih narodov.
(Kunec).
Za male narode bila bi torej prva dolžnost, da bi se rešiti židovskega življa in vpliva; a tem bi si najbolj ščitili svoj gmotni in kulturni razvoj. Da pa ne morejo misliti na popolno politiško nezavisnost, to spoznati bi bila njih druga dolžnost. Dejanske političke svobode mali narodi dandanes ne morejo imeti; tisti, ki menijo, da je kaj takega možno, se motijo, in će so voditelji narodovi, slepć zajedno naseljenje s svojo zmoto. Vprašanje glavno je le to, na katero stran naj se nagnejo male države. Ako niso narodi popolnoma brez politiskega razuma, in ako le količkaj nmejo tok In stremljenje sedanje dobe, ne morejo biti v stiski, da bi ne nastopili prave poti. Zapadne države in zapadni narodi kažejo dovolj jasno svoja stremljenja, da morejo biti v zgled ravnanju in postopanju drugim. Ti drugače po opičje posnemajo kulturne naprave zapadne civilizacije; ali ostanejo slepi jedino glede na poli tisk i tok te civilizacije?
Kar se dostaje politike malih narodov, imeli go historiški narodi Avstro-ogerske uže pred stoletji čustvo za pravo načelo, za pravi tir. Ti narodi so opazili gibanje zapadne Evrope in so po svojih skušnjah izprevideli, da je treba iskati med sebojnih politiških zavez. Bili so v takem položeniu na malem, v kakorsnem so dandanes države v obče in na veliko. Da bi se bolje ščitili proti zunanjim opasnoatim in vspešniše razvijali na znotraj, pristopili so prostovoljno v politiško zvezo Habsburškega žezla. Od tod imajo ti narodi svoja liistoriška državna prava, katerih niso zapravili nikdar.
Princip sedanjih historiških narodov glede na sjedinjenje in vstvarjenje velikega in jednotnega poliškega okvira je bil pravi, in ta princip ima v sedanji dobi, ko nastajajo vedno bolj obsežne države in centralizacije, še večo veljavo, in to veljavo pripoznavajo soselino negospodovalni narodi naše monarhije. Oni so kot historiški narodi zadovoljni s tisto avtonomijo, do katere imajo nepo-rušno pravo, in katera noče slabiti celote monarhije, pač pa jo krepiti z vsem tem, kar je zares skupno in obče potrebno. Duvalizma negospodovalni narodi pa ne marajo ne le radi tega, ker tujci slovanske narode, temveč tudi radi tega, ker slabi skupne interese monarhije.
Nekateri uegospod ovalni narodi so toliko pohlevni v svojih stremljenjih, da bi se zadovoljili celo z izvršenjem sedanje to-stranske ustave, dasi pripadajo tudi pod liistoriška prava, in imajo kot oddelki historiških
PODLISTEK.
132
Zlatarjevo zlato.
ZgoUovinaka pri po vest XVI. veka.
Spina] A. Še no a.
(Dalje.)
Razburjen pohitel je sodeč pred .Dverce" na mestni zid. Kraj cerkve sv. Markete vil se je bel dim na streho jed ne hiše, a iz dima švigal je plamen. (Jegava je to hiša ?
„To je hiša Marka Tutkovi<?a, gospod sodeč!" zakričal je jeden mestnih stražarjev, dohitevši brez čeljade na vkreber.
»Kdo jo je zažgal ?"
„Gregorijančevi knnjiki. Kakih petdeset pijanih konjikov doletelo je do sv. Markete in pričelo iz malih pušk streljati na streho. Sama slama je. Vse je propadlo. Ubogi Tutkovid!"
„Pa zakaj nisi branil?* vprašal je sodeč ostro.
„Pač sem hotel, toda oni so pričeli streljati na mene. A sedaj krenejo na Harmico li bodo tam palili hiše".
narodov pravo do veče avtonomije, nego je more podeliti sedaj veljavna ustava. Avstro-ogerski negospodovalni narodi se drže pravega principa, ker hočejo ostati lojalni v okviru močne skupne monarhije. Oni vedo, kakor so vedeli njih predniki, da njih obstanek in razvoj je zavisen od zaveze v celokupnosti cesarstva. A za ta obstanek in razvoj je vendar potrebna relativna politiš-ka svoboda. To svobodo žele sedanji negospodovalni jjarodi doseči, jedni z nacijo-nalno avtonomijo v zmislu sedanje ustave, drugi z izvršenjem historiških državnih prav.
Da se izvrši v naši državi nacijonalna avtonomija in potem državno pravo historiških narodov, to je tudi v interesu naše zunanje politike. Kolikor poslednja gleda na politiško samostalnost balkanskih narodov, dobi moralno oporo le tedaj, kedar tudi na znotraj monarhije izvrše relativno večo avtonomijo ne-gospodovalnih narodov. Dokler bodo pa v Avstro-ogerski taki publicisti, ki merijo notranjo politiko z jednim vatlom in zunanjo zopet z drugim vatlom, dotlej pa tudi zunanja politika ne bode mogla računiti na trajni vpliv svojega stremljenja. Sicer pa je jasno, s kako usodo so se dolžni sprijazniti mali narodi sredi in poleg obsežnih držav in velevlastij.	„Slovanski Sref.
Politiške vesti.
V Trstu, I116 fO. avgusta 189*.
K položaju. List „Budapester Tagbl," je prinesel jako zanimivih podatkov o sedanjem gibanju za kulisami, iz kojih podatkov je razvidno, da je nastala tajna vojna med namestnikom češkim, grofom Thunom, in namestnikom gališkim, grofom Badenijem, ker je ta poslednji prvemu pot pretekel. Grof Thun in žujim vse plemstvo češko so užaljeni, ker pohodnji ministerski predsednik ne bode vzet iz iyih srede, zato hočejo delati zapreke grofu Badeniju. Ta poslednji bi se sicer rad pogajal s českitn plemstvom, a poleg tega pa tudi s češkim narodom. (O tej želji grofa Badenija so govorila tudi nekateri poljski listi. Op. ured.) Za tako pogajanje bil bi pa prvi pogoj ta, da se odpravi izjemno stanje in da pride potem cesar v Prago ogledat si narodopisno razstavo.
In res se je govorilo pred par tedni kot o gotovi stvari, da se odpravi izjemno stanje še tekom meseca avgusta in da pride potem začetkom septembra cesar v Prago. — Sedaj pa so kar utihnili glasovi o odpravi izjemnega stanja, pač pa so jeli prihajati in se množiti glasovi o neredih v Pragi in namest-ništvo je izdalo naredbo proti javnim spre-
„Potecite urno v cestno hišo! Petdeset meščanov naj vzame puške, pa naj krene skozi kamnena vrata na Harmico, naj ideta ž njimi Krupič in Blaž Štakor !•
.Oh speetabilis, speetabilis !" doletel je brez sape iu plakaje kapelan Salkovič: .Oh bestiae infernales !*) Vi znate, kako lepe hruške sem imel v vrtu in jablane in šljive in breskve, samo plemenito sadje. Pa vse vse so mi posekali ti antikristi — vse ; in naložili so ogenj, da spečejo vkradeno jagnje. Vse! Prosim, da se solenniter protestira*.
„Tu ni druge protestacije izven take-le !" odvrnol je Jakopovič besno, dvignivši pest iti pohitel je nazaj proti hiši. A komaj je storil dva koraka, ustavil ga je jad i kuj o debeli kramarčič Šafranič.
.Gospod sodeč, mojo ženo, mojo drago ženico prijel je krč. Kaj naj ji kravice, lepe kravice čez zimo, a? Kaj naj? Poginejo. .Toj! a od kodi mi mleka ? Ti antikristi, ti španjolski dragonci raznesli so nam dva
*) O pekltMiuke zveri.
vodom. Vse to pa je — tako pripoveduje gori omenjeni list — tako zap!el grof Thun, da le prepreči odpravo izjemnega stanja in po takem tudi prihod c e s a r j a v Prago. S tem bi bil pa tudi prekrižan ves načrt grofa Badenija in češko plemstvo je doseglo, kar je hotelo doseči — vrglo je po-lence poti noge grofu Badenijn.
Mi sicer nočemo trditi, da je vse takti, kakor piše budimpeštanski list, n e m o-goče pa ni, kajti aristokracija češka je dosedaj toli mogoč,10 nplivala na našo notranjo politiko, d a j e c e I ti jako ver o- j j e t n o, da bi bila užaljena, ako b i j jo hoteli sedaj nekako v stranj potisniti.
,N. Fr. Presse* poroča, da pride grof Badeni zopet na Dunaj nekako ob polovici septembra, ob katerem času bode tudi cesar že na Dunaju. Ob tem času dobi grof Badeni najbrže definitivni nalog za sestavo novega ministerstva. Ministrom za Galicijo bode imenovan sekeijski načelnik dr. Bobrzynski, namestnikom v Galiciji pa bivši minister Du-najevvski. Sedanji minister za Galicijo pa prevzame zopet vodstvo poljskega kluba.
Glede večine, na kojo se bode upiralo novo ministerstvo, sodijo v obče, da mu je gotova podpora poljskega in konservativnega kluba; le glede nemške levice stojimo vedno še pred velikim vprašanjem. Z jedne strani je gotovo, da mnogo dobrih duš iz te velike družbe vleče srce v vladno lopo, na drugi strani pa je zopet gotovo tudi to, da mnogo njih vstrepeče v strahu — pred volilci. Teško je torej ugibati, v kolikem številu vstopi nemška levica v — novo koalicijo. V polnem številu pa gotovo ne, zbok česar je že danes gotovo, da bode nova večina jako šibka, kajti, kakor stoje stvari danes, je teško misliti, da bi se jej pridružili niti jeden del Čehov. Stala bode torej najbrže močna in energična opozicija proti šibki večini; pri takem razmerju pa je skoraj nemogoče delati vspešno in bodisi tudi ob toli slavljeni eneržiji grofa Badenija.
Nova okrajna glavarstva. Vlada na-meruje zasnovati nekoliko novi!; okrajnih glavarstev na Češkem, Moravskero, v Sileziji, v Galiciji iu na Solnograškem. Do sedaj smo imeli v Avstriji 389 okrajnih oblasti, odslej jih bodemo imeli 400.
Zavet iMa za - pijance. Naše ministerstvo pravosodja jc ravnokar završilo jako znamenit zakon, po kojem se bodo snovala zavetišča za pijance na račuu države, dežel, okrajev in občin. Tem zavodom bode namen, preprečati zle posledico pijaučevanja: duševno in nrastveno pešanje in spridenje. V te zavode bodo pošiljali one, ki so bili v zadnjem letu po svoji obsodbi
plasta sena. A kaj naj pije moja ženica ? Ti antikristi odnesli so mi žganja".
.Pustite me, kume Andrija! imam nujnega opravka; treba braniti mesto" odvrnol je sodeč in pohitel dalje.
Ali ko je prišel na Markov trg, kakšen prizor! Pijani vojaki razdejali so Magdino lopo iu naložili velik ogenj. Jadna starka ležala je brez zavesti na stopnicah sv. Marka. Okolo ognja rajali so besni ljudje kolo, ma-haje s kopjem, na katerem so bili nabodena piščeta, goske in kruli. Kraj kola stal je velik sod vina, a na sodu jahal je pijan vojak, stiskaje živega prešiča namesto meha. Na strani vlačili so španjolski dragonci pol-mrtvega mestnega notarja Vernica za lase.
.Dosti!" zagrmel je Jakopovič ; .mera je polna! Stražarji pograbite kopja, pa udrite na te pijance ! Bobnar, bobuaj! Naj se zvoni plat zvona, da se meščani zbertf pod orožje Zaprite mestna vrata! Spravite lombarde na piano. Konja mi dajte!"
Za malo časa navalila je mestna straža naperjenoj helebardoj na pijano četo iu nsvo-
radi pijančevanja več kot trikrat ka/.novaui radi istega pregreška; taki pijanci, ki ho vsej okolici nevarni v nnutveuem, gospodarskem in tclcsin-m pogledu; in slednjič, kojim je bil opešal mu iu so potem ozdraveli, ki pa vendar nimajo Se «lo-volj odporne sile proti alkoholizmu. I\i tudi radovoljni vstop bode dovoljen v ta zavetiJča (asile).
Nekoliko nadaljnjih določil iz tega zakoni priobčimo v današnjem večernem izdanju.
Proslava XX. septenilira. Italijani *e pripravljajo na veliki narodni praznik in tudi takraj luže utriplje marši koje srce v „navdušenju". No, je pa tudi treznih ljudi, ki sodijo drugače o sadu, ki so ga donesli Italiji zgodovinski dogodki z dne XX. septembra 1870, V Parizu n. pr. je izšla jako zanimiva brošura, v koji je z dokazi našteto vse zlo, ki je je donesla Italiji okupacija Rima. Ta okupacija je imela dvojno posledico : daj« namreč Rim upropasti I Italijo in Italija upropastila Rim. Okupacja je vrgla Italijo v naročaj trojne zveze, ki je in ostane zanjo izvir nesreče. Brošma primerja z nepobitni mi vzgledi blagostanje Kima pod papežev«« vlado in žalostno stanje pod sedanjo vlado. Brošura sklepa, da treba papežu povrniti nezavisnost ter odpraviti vse izjemne zakone, ako hočejo, da se povrne Italiji nova doba miru in blagostanja.
Tudi mnogi občinski zastopi po Italiji ~ med temi občinski zastop neapeljski — so glasovali proti temu, da bi bilo XX. dnu septembra slaviti kot narodni praznik. Vse te občinske zastope hoče ('rispi razpustiti ter postaviti jim na čelo vladne komisarje. .Te I i možno — vprašamo vas — govoriti o .narodnem prazniku", ako protestnjejo proti istemu taki odlični občinski za-ttopi?! Ne, to ni praznik po narodni, ampak le po — < ri-spijevi volji.
Mednarodna pnrlnma»tarna konferencija sklenila je te dni v Brusetju. da .se bode prihodnje zasedanje vršilo v Hiidimpešii, To je jako razburilo Rumiine iu so izjavili, da ne pridejo tjakaj. Sploh pa hira ta konferencija od leta do leta, ker ne spolnjuje, kar je obetala: ker noče biti zaščitnim tlačenim. Tako poroča list „Estafette", da so od 145 riimunskih členov konferencije došli v Bruselj le 3, Portugalska, Srbija iu Grška sploh ne pošiljajo več svojih zastopnikov na mednarodno parlamentarno konferencijo.
Različne vesti.
Za podružnico družbe sv. Cirila iu Metoda na Greti se je nabralo v pušici-nabiralniku v zadružni krčmi v Bojanu 3 gld. f> nvč.
bodila Vernida. Dragonci iu pešci pričeli so bežati proti Kamnitim vratim, ker je vojska stala v dolnjem mestu. Zvon je oril, boben ropotal, meščani pograbili so puške in kopje. Kakor strela letal je sodeč na konju, da vidi, je-li so povsodi vrata zaprta. Na bregu Medveščaka pokale so puške, t ti ho meščani odbijali Gregorijančeve banderijalce.
.Sedaj naj mi pride IJngnad !" zaškripal je Jakopovič, „da vidimo, je-li nam vzame, česar ne damo 1"
.Da, da, gospod sodeč", zakričal je mali Šafranić, maliaje bojaželjno ogromnim kopjem; „mi jim nič ne damo, nič, niti za dinar popra temu štajerskemu banu. Naj pride k<b> od teh španjolskih napihnjenih žab, — jaz na kakor miš na moje kopje — m\ — tako-le!" in silno zbodel je kramarčič kopjem v zrak.
V tem zagrmel strel, šafrani«' ju pro-bledel in drhtaje zašepetal Gaiucu, ki j»* /. bobnom stal poleg njega:
.Jezus, Marija! Dragi kume Garue, to je pa puška bila!"
(Dalje pri h.)
Nov odvetnik na Goriškem. Goriška odvetniška zbornica vpisala je dr. Karola Tril-I e r j a med svoje članove.
Selitev okrajnega zdravnika. Okrajni zdravnik za Rojan-Barkovtfe, dr. Viljelm Fano, preselil se je v hišo št. 176 v Hojami.
Raitavni vlak v zlato Prago prelože na drugo soboto dne 7. septembra, čas odhoda in vse drugo nespremenjeno; legitimacije seveda veljavne. Morebitni daljni udeleženci naj si nemudoma naroče legitimacije. Z Dunaja odhod toraj 8. septembra.
Ilustrovani češki list „Zlata Praha" prinesel je te dni dobro zadeto sliko .slovenskega rodoljuba Ivana Hribarja ter zajedno tudi kratko črtico o javnem delovanju tega zaslužnega moža. .Zlata Praha" piše : Duša narodnega življenja na Slovenskem je Ivan Hriba r. Ni ga važnejšega podjetja, kojega ne bi se udeležil, bodisi, da mu stoji na čelu, bodisi da vpliva na plodonosno delovanje istega. Že kot ravnatelj glavnega zastopa banke „Slavije" je Hribar v stalni dotiki z vsem narodom ter pozna nadloge istega iz lastnega vida ; on deluje velikim vspehom na narodnem polji, delć povsodi nasvete iz bogatega zaklada svojih skušenj, nabranih iz temeljitega poznanja narodnih in gospodarskih odnošajev v drugih zemljah. On je mož širokega obzorja, povsem praktičen, previden in dosleden ; v deželnem »boru Kranjskem deluje na narodnem in finančnem polju kot njega najradikalnejši poslanec.
Na to našteva omenjeni list Hribarjeve zasluge, ki si jih je pridobil kot občinski zastopnik ljubljanski, zlasti povodom potresa, za vodovod ljubljanski, kot starosta „Sokola", za „Narodni dom", za „Radogoja", za višjo dekliško šolo itd. itd.
Slednjič omenja .Zlata Praha", da je Ivan Hribar veren prijatelj biskupa Stross-mayerja ter da je v stvareh politike posre-dovatelj med narodom slovenskim in hrvatskim.
.Oelalsko izobraževalno, pravavaratveno
In podporna druitvo v Trotu" priredi v nedeljo, dne 1. septembra tega leta ob 6. uri popoltidne društveno zabavo z znansve-nimi in komičnimi predavanji in sicer v društvenem prostoru, ulica .Economo« št. 4. Delavci in njih prijatelji, da pridete vsi!
ODBOR.
.Slovanski Svet" izide zaradi nekih formalnosti na Dunaju še-le drugi teden in sicer v dveh združen'h številkah.
Uredništvo „Slov. Sveta".
Zopet potres v Ljubljani. Dne t. m. došla je pod večer iz LJubljane ta le zasebna brzojavka : Po dolgem odmoru prestrašil je ljudstvo danes ob 4. uri zjutraj zopet potres. Sunek je bil valovit in je trajal kake dve sekundi. Slišati je bilo podzemsko bobnenje; zibanje je končalo s kratkim sunkom. V jedni na novo zgradeni liiši pokazalo se je več razpoklin.
Žrtva potresa. I/. Ljubljane pišejo: Splošno znani zasebnik J a k I i d, jako prileten mož, obesil se je dne 27. t. m. v svojem st anovanju, nahaja jočem se v hiši na vogalu Knattove ulice in Tržaške ceste. Ko so našli obešenca, poklicali so naglo policijskega zdravnika dr. Illnerja, toda bilo je že prepozno. — Starec je bil od potresa sem zelo nervozen; nikjer ni imel več miru. Po katastrofi odpeljal se je v Budimpešto, od tam v Uraden, potem v Koče\je in konečnoseje vrnil v Ljubljano. Pokojnik je bil rodom iz Kočevja.
Obrekovalec, stori svojo dollnost! Te
dni vršila se je pred tukajšnjim sodiščem razprava, tičoča se neke stvari, dogodivši se v mlinu Kconomo. V to razpravo bil je zapleten med drugimi tudi naš rojak, g. Kran
V	a leti č z Goriškega. Našla se je bila tedaj brezvestna duša, katera je s „Piccolom" v roki opravljala Valetiča po občinah f'rniče, Hat uje, Selo in drugod, šireča o njem liaj-zlobnejše izmišljotine in škodivša mu s tem teško na njegovi časti. No, sodišče spoznalo je g Valetiča popolnoma n e k r i v i m. Sveta dolžnost je torej dotičnemu obrekovalcu, da popravi to, kar je bil zakrivil. Dolžnost mu je, da po vseh krajih, vsem osebam, kjerkoli j« obrekoval, sedaj pove resnico : <1 a j e g.
V	a I e t i č n e k r i v. »Sicer pa naj si zapomni dotičnik izrek : „ne sodite, da ne boste sojeni"!
Nova industrija v Trstu. V tržaški okolici dobimo v kratkem plavže, v katerih pa se ne bodo topile kovine, ampak se bode
izdeloval koks. Tvrdka A. Eulambio in brat, v zvezi s kranjsko industrijalno družbo, prosila je pri kompetentni oblasti dovoljenja, da »me zgraditi na nekdaj Angelijevem zemljišču v Skednju in pa pri ladijostavbenici pri Sv. Lovreču plavže in zavod za izdelovanja koksa in drugih postranskih tvarin. Mestni magistrat poživlja zatorej interesente, da predlože slučajne ugovore do 13. septembra pismeno pri zapisniku mest. magistrata, ali pa dne 14. septembra ustmeno pri komisiji, ki pride ob 10. uri dop. na lice mesta.
Lokalna železnica Trst-Poreč Kanfanar. Tukajšnji laški poluslužbeni list javlja, da je trgovinsko ministerstvo podelilo Jakobu A rito ne lliju in Dreossiju, zgradi tel j i m a furlanske lokalne železnice, koncesijo za tehniška pripravljalna dela za zgradnjo normalne železnice, ali železnice na ozko progo (parni tramvaj) iz Trsta peko Motovuna in Poreča do železniške postaje v Kanfanaru, odnosno do Pulja. Odgovornost za resničnost te vesti prepuščamo kajpada omenjenemu listu.
Iz Ricmanj nam pišejo: Dovolite gospod urednik, da odgovorim na dopis iz Ricmanj z dne 27. t. m. (jutranje izdanje). Resnica je ljuba Bogu in ljudem. To naj bi si zapomnil vsakteri, ako hoče veljati kot znača-jen ud v človeški družbi. Obrekovanje, zavijanje resnice, pa nima nikjer vspeha. To velja oni vrli — osebi, koja je poslala pred nedavno anonimen dopis v cenjeno .Kdinost" z zlobnim namenom, da očrni čisti značaj in dobro ime tukajšnjega narodnega prebivalstva. — V prvo mi je naglasiti, da ta moj dopis nikakor ni naperjen proti bivšemu tukajšnjemu učitelju K. Bogatcu, kojega sem iskreno spoštoval tudi jaz, pač pa moram reči, da gori omenjenemu dopisniku ni bilo do resnice, ampak do — maščevanja. Ako je vse res, kar piše, zakaj se skriva v plašč anonimnosti ? Na dan s pravim imenom, saj ima mnogo prič —, kakor trdi! ? Povejte Rar naravnost, kdo so oni par malopridnežev, da ne bodo ljudje mislili, da jih imamo na stotine. Istina, da mi kot malopridni smo pošteno vračali v polni meri, kakor nam je bilo posojeno!
Po njegovem dopisu nimajo niti srenjski predstojniki več besede v Ujemanjih; in vsi ostali morali bi biti gluhi in nemi, le Vi gospoda „poštenjaki" bi radi imeli besedo, da bi zatirali narodnost tu na durih Istre !! Saj ste že tako želeli in mreže spletali. Od-kritoarčno rečeno: ako bi tudi ostali poštenjaki, ali po vašem rečeno : malopridneži, tako ravnali kakor vi gospoda poštenjaki, naša slovenska vas bila bi za nas Slovence toliko, kolikor je — Piran !
Za danes toliko!
„Umno čebelarstvo" (', kr. kmetijska družba kranjska je ravnokar izdala knjigo: .Umno č e b e 1 a r s t v o", katero je spisal Jarnej Čeme, bivši učitelj na deželni kmetijski šoli na Grmn.
Ker so zadnji čas naši čebelarji zelo povpraševali po slovenski knjigi o čebelarstvu, spisal je tako knjigo gosp, Černe ter je svoj rokopis predložil slav. deželnemu odboru kranjskemu, kateri je rokopis nagradil. (!. kr. kmetijska družba, kranjska, vsprejemša knjigo v založbo, preskrbela je mnogo ličnih slik, dala je knjigo natisniti na lep papir ter lično vezati v platno.
Navzlic temu je družba postavila tako nizko ceno, da si knjižico lahko omisli vsak slovenski čebelar. Knjiga se prodaja samo vezana in stane izvod v pisarni družbe samo 35 kr., po pošti poslana pa 4o kr.
Ker bode ta knjiga izvestno izborno služila našim čebelarjem in ker jej je cena zelo nizka vkljub obilici slik in prav lični vna-njosti knjige, priporočamo jo toplo našim čebelarjem.
Bolniiniika oskrba. Mestna delegacija določila je za leto 189G. za bolniško oskrbo (bolnišnica, norišnica in porodišnica) te le svote: I. razred f. 3.50 tia dan, II. razred f. 2.fi0, III. razred pa i>2 nvč. na dan za tujce, 70 nvč. za domačine in 5u novč. za sirote.
Število zdravnikov v Avstriji. V tostranski državni polovici je dandanes 7.484 zdravnikov. Na loo.oim prebivalcev je torej 2IT>7 zdravnikov, ali jeden zdravnik na okroglo 3.000 prebivalcev. Naj več zdravnikov je v Spodnji Avstriji (jeden na vsakih 1242 prebivalcev), najmanj na Kranjskem (jeden na vsaka «5201 prebivalca), v Galiciji
(1:7373) in v Bukovini (1:7841). V mestih z lastnim statutom je jeden zdravnik: v Trstu na 1100 prebivalcev, v Innmostu na 368, v Pragi na 539, Krakovem na 540, Ptuju na 571, Dunaju m 581, Gradcu na 640 prebivalcev.
Ponesrečen krst vojne ladijo. Te dni
spustili so v francoskem pristanišču Havre-u v prisotnosti predsednika francoske republike veliko ladijo-križarko „Pothuan" v morje. Stvar ni šla gladko, marveč se je ladija za-drvila na plitvine. Sknšali so osvoboditi jo; predvčerajšnjem upregli so celo štiri močne parnike-retnorkeije v „Pothuana", toda nesrečna križat ka stoji, kakor da je prirasla k dnu in se ne zgane. Francoska vlada opustila je torej za sedaj vse nadaljnje poskuse. Počakati hočejo na veliko morsko plimo, ki se pojavi septembra meseca in potem, v visoki vodi, bodo zopet poskusili rešiti zavoženo križarko
Nesreča. Tržaška trgovca Karot Ruggero in Jakob Levi peljala sta se predsinočnem po Miramarski cesti. Sedela sta v malem vozu, v katerega je bil vprežen jeden konj, kojega je vodil Ruggero. Hkrati se je konj splašil in zdi i jal. Blizu viadukta juž. železnice trčil je voz ob drog brzojavne napeljave. Konj se je nstavil, toda trgovca odletela sta vsled silnega sunka raz voz. Obležala sta okrvavljena in brez zavesti. Slučajno je pri« frčal tam mimo kolesar, ki pozval pomoč-Ponesrečena trgovca so odpeljali na zdravniško postajo. Oba sta se silno pobila. Ruggero zlomil si je nogi in si pretresel možgane* Levi pa si je zlomil levo nogo in se pobil na glavi in rokah. Ruggero utegne vsak tre-notek umreti.
Zvori v človeški podobi. Iz Debrečina javljajo, da so tam zaprli brata Ilie, ker sta krmila svoje medvede s človeškim mesom. Priznala sta, da sta pomorila štiri dečke ter jih pometala svojim zverinam. Človeka obhaja groza, ako pomisli, da je pod božjim solncem še takih zveri v človeški podobi.
Požar v Zadru. Predvčeraj zjutraj pričelo je goreti v skladišču lesa tvrdke Marko Ceolin v Zadru. Bilo je nekoliko vetra in vsled toga se je širil ogenj grozno naglo. Skladišče je izgorelo popolnoma, kakor tudi tam nalia-jiyoče se poslopje. Škode je okolo 20.000 gl., zavarovanega bilo je pa le malo. — Veter je zanesel požar tudi na bližnje hiše, in pogorela je streha in pohištvo onega poslopja, v katerem je nastanjena okrajna bolniška blagajna. Pogorelo je mnogo važnih spisov, blagajno pa so rešili.
Drzen alepar. Predvčerajšnjem zjutraj prišel je v stanovanje gospe Klotilde Sambo, ulica Corti št. 1, elegantno opravljen mlad gospod. Predstavil se ji je kot policijski agent in ji povedal, da so nje sina zaprli, ker je poneveril neko svoto na škodo te in te trgovine z manifakturnim blagom. On, .gospod agent", pa da bi mogel vso stvar poravnati, ako mu gospa izroči 40 gld. in mladi Sambo bi bil rešen i z zapora. Konečno bi bil „agent," zadovoljen tudi z 20 gld,, toda dobil ni prav nič in moral je oditi .suh", kakor je bil prišel. Gospa Sambo se je zatem povprašala pri policijskem ravnateljstvu, in tam je izvedela v veselo svoje presenečenje, da o nje „zaprtem" sinu ne zna nihče ničesar in da si je bil vso stvar izmislil premeten slepar, da bi zvabil iz nje 40, ali vsaj 20 gld. Vrlega .agenta" zasleduje policija.
Kolera v Galiciji. Gališka deželna vlada dala je vodo reke Seret v Tarnopolu ke-miško preiskati. Strokovnjaki našli so v vodi mikrobe kolere. Oblasti so vsled tega izdale oklic, s katerim svare občinstvo, da naj ne uživa druge vode, kakor one iz vodnjakov. — Predvčerajšnjem obolela je zopet jedna oseba za kolero.
Žalosten konec iagre. V selu Rakovica pri Belemgradu bila je te dni šagra Zbralo se je mnogo ljudij iz daljnih in bližnjih vasij. Mnogo ljudstva je stalo na železniški progi, kajti baš preko planjave, kjer je bila šagra, vodi vstočna železnica. H krati je pripuhal strašno naglo orijentui ekspresni vlak. Gnječa ljudij ni se mogla takoj umakniti, strojevodja pa tudi ne takoj ustaviti vlaka in tako je vlak podrt več oseb. Tri osebe so kolesa razniesarila na kose, tri pa so tako hudo povožene, da menda ne okrevajo nikdar več. Med temi, teško ranjenimi je nek orožnik.
Sodnijako. Po noči na 23. marca t. I. bili so v Fulinovi pivarni na trgu Cavana med ostalimi: 20letni Celest Pellegrini, težak. Alojzij Bruna, tudi težak, Jurij Daliacosta iz Kopra, lastnik ljudske kuhinje in mehanik Ivan Herzog. Med pivci navstal je prepir. Daliacosta je pozval Bruno, naj stopi na u-lico, da se „pomeri" Injim. Res sta se spri-jela na ulici. Ker pa je dobil Bruno batin, priskočil mu je prijatelj Pellegrini v pomoč, ranivši Dallaeosto z nožem. Prizadel mu je 6 ran, od teh sti bili dve nevarni. Sodišče je obsodilo Pellegrenija pri predvčerajšnji razpravi na 6 mesečno ječo in na 80 gld. odškodnine, katero mora plačati Dallacosti.
—	Oni premeteni mladenič Vidrič, ki je dne 19. junija t. 1. prodajalki tobaka na trgu Negozianti izvabil za 22 gld. sraotk, katere je potem prodal v tobakarui v novi ulici, dobil je dne 21. t. m. pred vojaškim sodiščem — ker je bil izvršil sleparstvo kot vojak na dopustu — 8 mesecev, ječe.
Koledar. Danes (31.) Rajmund, spozno-valec; Izabela, devica. — Jutri (1. septembra): VII. pchinkoštna (angeljska) nedelja. Egidij, opat. — V ponedeljek (8.): Štefan kralj; Antonin, mučenec. — Prvi krajec. —
—	Soince izide ob 5. uri 25 min., zatoni ob 6. uri 36 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 25 stopinj, ob 2 pop. 30 stopinj f).
Najnovejše vesti.
Monakovo 30. Po sklepu zadnjega zborovanja katoliškega shoda je bil slavnosten obed, katerega se je udeležilo 200 oseb. Predsednik MUlIer je napil papežn. Potem se je preči tala brzojavka, s katero se zah valuje cesar na izrazu udanosti.
Budijovico 30. Okrašenje mesta je dovršeno. Krasen prizor je to. Škofijska rezidenca, kjer se nastani najviši dvor, je že prirejena v ta namen. Včeraj je dospelo 180.000 mož. Število prihajajočih tujcev je veliko.
Moikva 29. Mesto Inhorov, ki šteje 4000 duš, je pogorelo na polovico.
Paril 29. Predsednik republike je vspre-jel ob 2. pop. kralja grškega. Pozdravila sta se prisrčno. Kmalo na to je predsednik po-setil kralja.
Podpisano predsedniitvo šteje si v čast uljudno ae zahvaliti vsem onim p, gospodom, kateri so na kati ri koli način pripomogli da no jo veseliva od dno 35, t. m. ▼ najlepšem redu vr&ila, kakor tudi «1. pevskim društvom: „Hajdrih" .Daniva* veselični odsek „por. in koti su in ne ga društva rojanskegu, „Slava" in alor. pevsko društvo iz Trsta, katera so se odavala pozivu na blagohotno sodelovanje. Dolžnost nas veže, da ae zahvalimo tudi vrlemu pevskemu društvu Nabrežin-skeinu, ki ae jo polnostevilno udeležilo veselice, ter tudi g. društvenemu pcvovodji Ferdu Pertotu; slednjič vsem onim darovatelj«in in si. občinstvu, ki ao pripomogli, da je bil vspt-h sijajen toli v moralnem, kolikor tudi v maturijalnem obziru. Bou plati!
Pr«di«dnUtTo pavikig* đruitv* „Adrlja" V Harkovljah dno 27. avgusta 1895. Dragotin Ftortot,	Franjo iiodnig,
tajnik.	predsednik.
Trgovinsko braajMvk«.
Buaimpeit*. Pivnica /a spomlad 6.88— 600 Pivnica z:» jesen 1896 «.42 do 6 44. Ovei aa iesen 5.83—0.90 Uši za jesen 6 02 - 6.04 Korma /.a juii-avgst 5-25—5 M za muj-juni 1896 4*59—4.H0.
1'šenicn nova od 78 kil. f. 6 15-625 oil 79. kil. f. «'20 - 6.30. od SO kil. t. 6.25-640 od 7» kil. f. 6 35 -6 45, od 8« kil. for. 6.45-6.50.
loč men rt*70 — 7- — : |>rom» 8---««0 rž nova 5.40-5.UO.
Pitnic. Vedno veliko zanimanje. Prodaja 700o0 met. st- 77,-10 nvč. dražje. Oves 10--90 nvč. dražje, vedno rastoče t Koruza in ječmen nespremenjeni.
Praga. Nvralliiirani sladkor /.» avgust f. 12.42'/,. nova letina 12b7V,. zopet boljo.
Prag«, ('ontril'ugal novi, postavljen-v Trat in carino vred odpoAiljatev precej 1.28 25-M8-50. avgust
sept. f. 28.50 ---- ConcusNtS 29.28--•— Čotvorni
30-----. V glavah (sodili) 30 25
Savn. Kava Umitim gumi tivvrngo avgust M.50 za november 93. - . mlačno.
Hamburg. Santoa iroml »Vorage z* september 75 25 december 74.25 maro 73 50 mirno.
Duni^Jaka bovai iBOB
SO. »vtfuaUi
	včeraj	danes
Državni dolg v papirju .	. . . 100-85	101 —
B „ V srebru ,	, . . 10115	101.2*
AvntrijsLi renta v zlatu	, . . 122-30	122.40
„ „ v kronah	. . . 101 35	101.35
Kreditne akcije . . , . ,	. . . 407-10	407.40
London 10 Lst.....	. . . 120.85	120 85
		L 9-59',
10 mark ......	. . 11.81	11.81
200 italj. lir......	. . 45.70	45-70
		
JAKOB ŠTRUKELJ - TRST
vla Caaerma it. 16 uhod piana deli« Caserma.
(n,it/iruli ivlili injainHil,
prodnja po neverojelniH nizkih cenah vsakovrstna anglešku
kolesa. (bioykle)
Zastopstvo koles „Ralaih* iz tovarne „Halo i h Cj-clu C" L.td. Nottingliam Aegleško* in koles „Jldl«»u iz tovarne II. Kley»r Frankfurt.
Kolosa „Raloigh* in Adler so f-votoviio znana poslednji« rabijo so v nemški vojski.
Kolnsn po&ilja so na deželo in na vse krajo bi-ez vseh stroškov.
S p r e i o in a s c p o p r u v a vsakovrstnih novih in starih koles in šivalnih strojev.
V zalogi nahajajo se vsakovrstna orodja in pripravo za kolesa. Zahtevajo naj oanlkl!
Lastnik pol i tli* no društvo .Kdinost'. — Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.