Št. 43.
Mapibop, dne 5. septembra 1907.
Tečaj XLI.
Izhaja vsak četrtek in volja s poštnino vred in v Maribora t pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol lota 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za drugo izven avstrijsko dežele 6 K. Kdor hudi tam ponj, plača na leto samo 8 K. Naročnina se pošilja na: UpravniStvo „Slovenskega GospoJarja" v Mariboru. — List se dopoiilja do odpovedi. — Deležniki „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebno naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška eesta štov. 6. — Rokopisi sc ne vračajo. — Upravniitvo Koroška cesta štev. 5, V3prejema naročnino, insurate in reklamacije. — Za iuserate se plačuje od cnoetopne petilvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 86 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejema, o do «rode zjutraj. — Ne/.aprto reklamacije
so poštnine proste.
Hmelj.
Celje, 1. septembra.
Zadnji članek, ki sem ga napisal za zadnjo številko <Vašega lista, je vzbudil med hmeljarji splošno zanimanje, in zato je bilo pričakovati, da bo tudi „,Narodni List" odgovoril na moja izvajanja. In tako se je tudi zgodilo L
Pribijemo dejstvo, da „Narodni List" sam ne zna navesti ne enega koraka, ki bi ga storil naš i,,ljubljenj," poslanec Roblek za savinjske hmeljarje.
Pribijemo ludi dejstvo, da si ,..Narodni List" ne upa tajiti, da so Roblekovi agitatorji obetali boljše •cene hmeljarjem, ako bo Roblek izvoljen.
Pribijemo slednjič dejstvo, da „Narodni List", «koli katerega so zbrani voditelji Narodne stranke, ne zna dati nobenega nasveta, kako bi se hmeljarstvu priskočilo na pomoč, ampak pomaga si z neolikanim psovanjem na dr. Korošca in „Slovenskega Gospodarja." No, s psovanjem pa se nikjer ne rešujejo velika gospodarska vprašanja. Celo krivo slika „Narodni List" ljudstvu položaj na hmeljskem trgu, ker pravi, da ie nova hmeljska. postava škoduje hmeljski ceni. Resnica pa je, da še hmeljska postava niti ni stopilja v veljavo. In če bi res npva hmeljska postava že pred svojo pravomočnostjo uplivala, potem bi to lahko storila samo v dobrem smislu. Kajti češki limeljski kupci bi se morali trgati za izvenčeški hmelj, da še ga lahko prodajo pod češkim imenom ali pa si napolnijo magacine, da ga lahko zmešajo z liomačim in ga tudi pozneje prodajajo kot češki hmelj..
Gospodje „Narodnega Listia" očividno tudi ne poznajo nove hmeljske postave. |Ona daje za celo vrsto let našim hmeljarjem še vse ugpdnosti, katere so imeli dosedaj. V zadnjem volilnem boju so liberalno navdahnjeni hmeljski mešetarji trdili, da bi bilo boljše, ako bi se sklenila takoj obvezna hmeljska postava, ker bi si potem pridobil savinjski hmelj ovoje ime, zadnji „Narodni List" pa trdi, da si savinjski hmelj nikdar ne bo mogel priboriti svojega imena. Očividno hoče Narodna stranka ljudstvo dalje slepariti, da lahko med tem liberalni hmeljski mešetarji še naprej v kalnem ribarijo in ljudstvo izsesavajo. i Največji sovražnik, razven mešetarjev, hmeljske cene je obilni pridelek. Nova postava pa ravno
omejuje in- obtežuje nove nasade, ker mora imeti hmelj novih nasadov tudi novo ime.
Hmeljarsko društvo in Roblek bi morali skrbeti, da pripravi savinjske hmeljarje za učinke nove postave in da državnemu zboru ponudi tudi natančna obvestila, v čem je postava potrebna popravka. Tega pa ne storijo, in zato jim smemo po pravici očitati malomarnost v skrbi za naše domače hmeljarstvo.
Opomba uredništva. K temu članku pripomnimo, da je tudi iz trte izvita trditev, da je dr. Korošefc novo hmeljsko postavo celo zagovarjal!!! To so si izmislili liberalni šuntarji še le letos, ko hočejo prikriti nedelavnost Roblekovo in potisniti drugo osebo v ospredje.
Shod S. K. Z. pri Sv. Lenartu v Slov. gor.
V nedeljo dne 1. t. m. je priredila Slovenska ¡kmečka zveza znameniti shod, ki je bil, vrlo dobro obiskan. Zastopane so bile vse občine šentlenarškega okraja. Korenjaki narodne izdajalske klike pa so se vsi poskrili od prvega do zadnjega v svojet- luknje. ■Shod je. krasno pozdravil dr. Tiplič, kot predsednik političnega društva, zlasti oba poslanca Roškarja in •IPišeka, Po volitvi presedstva, Fr. Wella, predsednik, dr. Tiplič in KronVogi, podpredsednika, Kurbos in Cenčič, zapisnikarja — razvije jasno in jedrnato poslanec Roškar svoj kmečki program. Poročal je o državnem in deželnem zboru ter končal svoj krasen govor z besedami: „Kmetje, združimo se, le združeni bomo dosegli svoje pravice. Moje geslo pa bodi tudi vaše: ostanimo zvesti Bogu in narodu."
Videlo se je, kako globok utis je naredil na može poldrugo uro trajajoči govor. Vedno so njegova izvajanja odobravali, a ob koncu dali duška svojemu navdušenju z mogočnimi živio-klici.
Burno pozdravljen je prikupljivo in poljudno govoril državni poslanec Pišek, o krivičnem zemljiškem 'davku, o krivični cenitvi posestev. Poslanec Pi-Sek še ni govoril našim kmetom kedaj prej. Svoje krasne misli nam je podal na nek posebno vabljiv
Podlistek. Mojster Mihael.
Poslovenil F. F.
(Konec.)
Mojster Mihael se je nasmejal ter tolažil ko-larja, da tudi on, mojster Mihael, kolarjev sin, ni postal kolar, temveč muzikus, in da je tudi v tem poklicu dosegel svoj «amen.
To se gotovo ni dalo tajiti; kajti ponosno je stal gospod muzikus pred preprostim tolarjem, skoraj kakor knez v lini žametni suknji s triogelnikom na glavi In s palico v roki, tako da je moral kolar priznati, da se tudi kot muzikus da doseči kaj poštenega, dočlm mora nasprotno tudi marljivi rokodelec v neugodnih razmerah lakoto trpeti.
In pri vsakem početju potrebujemo božje pomoči, je dejal mojster Mihael, in kamor nas postavi ljubi Bog — kajti brez njegove volje se ne zgodi nič — lam moramo vztrajati in delovati po naših najboljših močeh. Ce torej misli vaš sinček postati priden dijak, pa mu izpolnite njegovo voljo, in kar se tiče potrebnih pripomočkov, pustite skrbefti ljubega Boga, mogoče pošlje pravo pomoč.
Vendelin je moral obljubiti, predno sta se ločila, v prihodnjih dnevih enkrat obiskati s sinom mojstra Mihaela, da se ta prepriča o dečkovi nadarjenosti.
To se je zgodilo tudi že takoj prihodnje jutro, in nladškolijski direktor je prikimal ziadovoljno z glavo, takoj ko je dečko izvabil prve glasove iz go-slij. Njegova sodba se je glasila tako: Ce mali Ksa-ver ne doseže najvišje stopinje umetnika, vendar postane dober goslaš in mogoče najprej spreten učitelj.
Na priporočilo mojstra Mihaela pri svojem visokem gpspodu, za umetnost vnetem vin ljudomilem nadškoiu, je dobil Vendelinov sin brezplačen pouk za učiteljski stan, medtem ko ga je mojster Mihael sam za božji dar vrstil v krog svojih mladih učencev in njegova sodba se je uresničila:
Mali Ksaver je postal spreten učitelj in zraven tega dober organist, ki je delal svojemu stanu vso čast, v veselje svojemu blagemu dobrotniku,, svojemu slavnemu mojstru* kakor tudi drugim učiteljem, in ne najmanj svojemu očetu, ki je s posebnim spoštovanjem odkril glavo, če je srečal kakega muzikanta, in ki mu je poskakovalo srce, če je slišal igrati na orgije Ksavra.
Njemu samemu pa so pritekle solze ganjenfia čez lica, če je igral najljubšo kompozicijo,, mojstra Mihaela mašno pesen, ki je ovekovečilo ime Hayd-nove rodbine: „Pred Teboj na kolenih", ki še danes tisoče in tisoče src vzdiga in k pobožnpsti ogreva.
Bil je v resnici slavnega komponista Jožeia Haydna ravno tako nadarjeni brat Mihael Haydn, katerega cerkvene skladbe se štejejo med najboljše te vrste, in ki ni bil velik le kot skladatelj, temveč tudi kot človekoljub, kar je tudi v tej priprosti do-godbi tako ganljivo pokazal.
Pri Sv. Petru, kjer je nekoč omehčal srce mojstra Vendelina in kjer je ogreval toliko src po svojem mojstrskem Igranju, spi dobri, pobožni mojster Mihael ter čaka poslednjega dneva, da zatrobentajo trobente Iix ga pokliče gospod k sebi, katerega časti In slavi je posvetil svojo moč in kateremu je v krasni Gloriji svoje mašne pesni „Pred Teboj na kolenih" zapel:
„Ves svet naj posvečuje Bog slavo Ti in čast!"
, način, vsem je govoril iz srca, zato je pa tudi žel burno priznanje.
Oglasil se je k besedi potoValni učitelj g. Ju-rančič, kji je neusmiljeno bičal zajca, kpt najhujšega škodljivca.
Sklene se tozadevna resolucija,, ki se bo ugodno rešila za kmete če prej ne, gotovo potem, ko bo splošna in enaka volilna pravica uvedena za deželne zbore.
Posestnik Rebernik od Sv. Ruperta vpraša poslanca glede šole. Poslanec Rošklar povdarja krivični šolski zistem in da ravno vsled tega šola ne dosega svojega namena. Ob burnem pritrjevanju zbo-rovalcev, se stori enoglasen sklep za sedemletno Šolsko dobo brez poletnega oproščen j a, a zadnje dve leti se naj otroci podučujejo v različnihjgospodarskih, oziroma gospodinjskih zadevah.
Kaplan B o s i n a pojasnuje in predlaga resolucije, ki so bile enoglasno sprejete:
1. Na političnem shodu dne 1. septembra pri Sv. Lenartu v Slov. gor. zbrani volilci odobravajo postopanje poslancev S. K. Z!., njih vstop v Slovenski klub, jim izrekajo popolno zaupanje, obsojajo pa najodločneje korak dr. Ploja. 2. Zahtevajo, da zastavijo poslanci S. K. Z. ves svoj vpliv, da se na-godba z Ogrsko reši pravičnim potom. 3. Poslanci S. K. Z. naj stojijo neupogljivo na g.ospod|arskem stališču tudi v tem, da se ne odpre meja za uvoz živine iz Srbije in Balkana sploh in se tako varujejo kmečke koristi. 4. Zajec se naj proglasi kot škodljivec, ki ga sme vsakdo povsod in vsikdar na katerikoli način uničevati. 5. Vlada naj ustrežei najnujnejši potrebi slovenskega ljudstva s tem, da ustanovi vseučilišče v Ljubljani in čim prej otvori kmetijsko šolo za Spodnji Stajer. 6, Poslanci S. K. Z. naj odločno nastopijo proti svobodni šoli in razdružitvi zakona. 7. Zbrani volilci globoko obžalujejo, da so liberalci zanesli razpor tudi v šolsko družbo sv. Cirila in Metoda ter obsojajo liberalno postopanje v verskem, političnem in gospodarskem oziru, zlasti v domačem šentlenarskem okraju. 8. Zahtevajo pravice slovenskemu jeziku v vseh uradih' in zastopih. 9. Zahtevajo splošno, tajno in enako volilno pravico tudi fea deželne zbore,
¡Nazadnje so se konstituirali še pododbori S. K. Z. za vsako župnijo, da tako v podrobnem delu razširjajo organizacijo S. K. Z.
Shod je trajal nad tri ure. Zborovalci so z vidnim zanimanjem vstrajali do konca. Politična zavednost naših kmetov, naših mož, naj nam bo porok tudi boljše bodočnosti.
Shod Slovenske Kmečke Zveze v Jurkloštru.
se je vršil v nedeljo dne 1. m. m. popoldne ob udeležbi 400 volilcev iz Jurkloštra, Planine, Razbora, od 'Sv. Miklavža in od St. Lenarta. Predsedoval je domači župan g. Kajtna, popredsednikom se je izvolil S. g. župnik Tribnik, zapisnikarjem g. M. Kozmus.
Govoril je državni poslanec dr. BenkoviČ o delovanju Kmečke zveze v državnem zboru, o položaju, ki se bode razvil jeseni, o šolstvu, o kmečkem gibanju drugod, o lokalnih težnjah Jurklošteržanov. Nato je g. Premrou iz Ljubljane poljudno govoril o zadružništvu in njega potrebi. Poslancu se je brez ugovora izreklo popolno zaupanje, na kar so ga volilci obsuli z raznimi prošnjami. Kmetje so bili zja-fcti ogorčeni radi postopanja učiteljstva, ki jih radi opravičenih šolskih 'zamud sprtavlj/ajo v kazni. Poslanec dr., Benkovič jim je rekel,, da upa, da bode njih deželni poslanec Roš v deželnem zboru radi te-fea govoril resno besedo (? ?). Toda kmetje so kot neverni iTomaži odkimovali; zato bodo deželni poslanci Kmečjce zveze pri vladi protestiraili, zoper postopanje učiteljstva.
Osnoval se je še krajni odbor Kmečke zveze, na kar se je zborovanje po triurnem trajanju zaključilo. To je prvi slučaj, da, se je kak poslanec sploh potrudil poročati v Jurkloštru, tej veliki hribovski občini.
Današnja številka ima „Nuš ¡Dom«« kot prilogo.
t Slov. krše. soe. zveza.
T; Gornjemgradu se je ustanovilo zadnjo nede-1. septembra bralno društvo, ki bo raztezalo svoj delokrog čez Novoštifto, Sv. Frančišek in Gor-njigrad. Na ustanovni zbor je prišel tudi predsednik Slovence krščanskoso.cialne 'zveze državni poslanec dr. Korošec, ki je v daljšem gpvoru dokazoval potrebo samouka. Naša društva nam morajo izobraziti sodelavce, da se preustroji družba človeška IV krščanskosocialnem smislu. Potem so se vršile volitve in po volitvi je imel novoizvoljeni predsednik navduševalen nagovor na navzoče. Nastopili so tudi pevci novega društva, ki so zelo dobro rešili svojo nalogo. Novemu društvu želimo, da bi vedno in vestno vršilo svojo visoko nalogo, prepojiti naše ljudstvo s krščanskosocialnim duhom!
Politični ogled.
—	Deželni zbor štajerski. O bodočem zasedanju deželnega zbora štajerskega piše „Novi Slov. Stajerc", s katerim je deželni poslanec dr. Jurtela v ozki zvezi, tako-le: Deželni zbor štajerski je sklican na 16. septembra t. I. na daljšo zasedanje. Prav nič pa se ne sliši, ali bo poleg običajnega proračuna in gospodarskih zadev razpravljal o dragih nujnih zadevah. Gotovo je posebej za nas spodnještajerske Slovence zelo važno, da se spremeni volilni red za deželnozborske volitve in tudi volitve za okrajni za-stop. Z vso silo se mora skušati odpraviti krivično razmerje pri deželnem šolskem svetu, kjer smo popolnoma brezpravni. Slišali bi tudi radi, kako daleč 'je napredovala sklonjena ustanovitev kmetijske slov. šole. Nujno potrebna je uravnava Pesnice v srednjem delu. Brez števila je drugijh, za nas prevažnih zadev.
—	Katoliška stranka češka. Katoliška stranka češka sklicuje posvetovanje svojih zaupnikov na 28. septembra v, Prago. Vsak volilni okraj ima enega glavnega zaupnika, torej je vseh 75, ki so izvoljeni vsak v svojem okraju.
—	Nevarnost vojske. Iz Harbina se poroča, da vsi Kitajci, ki služijo pri Rusih kot kuharji, hišniki itd., zapuščajo službo ter se vračajo v domovino. — Svoj odhod opravičujejo s tem, da bode v kratkem izbruhnila vojska. Enak pojav se je mogel, tudi zapaziti pred kitajsko vojsko leta 1900.
; — Nova vinska postava se je razglasila dne 31. ajvgusta in stopi s 1. decembrom t. 1. v veljavo.
Mala politična naznanila.
D n e 2 8. avgusta. Danes so se začele v Sofiji slavnosti dvajsetletnice kronanja bulg|arskega kralja, ¡— V Belgrad prihaja mnogo beguncev iz .Crnegore, ki poročajo, da je položaj v deželi silno opašem — V og. listu „Egyeters" se huduje neki vse-učiliščni profesor na dr. Benkoviča, ker je posetil shod stranke prava v Zagrebu in govoril za ločitev ¡Hrvatske od Ogrske. — Na Irskem so sei zadnji čas pojavili nemiri. Vzrok je nezadovoljnost z angleško vlado. Zaprli so že več oseb.
D n e 2 9. avgusta. Dalmatinski in nižjeav-strijski deželni zbor sta sklicania na dan 9. septembra. — Rumunski kralj Karol pride 25. septembra na Dunaj in obišče našega cesarja. — Bukovinski deželni zbor bo sklican na dan 16. septembra. — V Bo-cenu na Tirolskem je priredila krščansko socialna stranka shod, na katerem je zahtevala, da se nova vinska postava tekom 14 dni razglasi. — V Petro-gradu se je vršila te dni obravnava proti 8 revolucionarjem, ki so nameravali umoriti carja. Štirje sc bili obsojeni n,a smrt, štirje pa na ječo od 4—8 let. — Na Francoskem se je pojavil med vojaštvom upor.
Dne 3 0. avgusta: Grški princ Jurij se je poročil s princesinjo Marijo Bonaparte. — Včeraj se je v Wiirzburgu zaključil krasno uspeli nemški katoliški shod. — V Vratislavi so včeraj odkrili spomenik 1. 1866. padlih avstrijskih in pruskih vojakov.
Dne 31. avgusta: Z Dunaja se poroča, da bo državni zbor sklican 15. oktobra. — V Zadru so hoteli Italijani poslanca Perica vreči v morje, ker je na ulici hrvaški govoril. — V Spodnji Gvineji, ki je last Španske, so se domačini spuntali. Dne 27. so jih španske čete popolnoma porazile. — V Odesi na Ruskem so zopet prišli na sled ta/jni revolucijonarni družbi, iv kateri je bilo več odličnih oseb. — Danes se je podpisala angleško-ruska pogodba.
Dne 1. septembra: Letošnje jesenske avstrijske škofovske konference bodo na Dunaju sredi meseca novembra. — V francoskem lovskem polku št. 7 se je uprlo 300 mož. — Arnavtska band'a je napadla srbsko vas Mavrovo in ubila dve ženi. — Turška vojaška četa je pri vasi Bova uničila1 bolgarsko četo. — Perzijskega velikegavezirja so danes v glavnem mestu Teheranu umorili, ko je zapustil ¡državni zbor. Nemiri v deželi se širijo. — Na Portugalskem so upeljali za delavce starostno zavarovanje.
Dne 2. septembra: V Leitomišlju so napadli socialdemokrati češkega katoftišfko-narodnega poslanca Stojana. Njegovi somišljenika sp gfli komaj rešili. — Na Dunaju se vrši sedaj obravnava proti romunskim visokošolcem zaradi nemirov, katere so povzročili na vseučilišču v Lemberg,u. — Češki de-
želni zbor bo sklican na dan 16. septembra. — Jutri pride srbski ministrski predsednik Pasič na Dunaj, da se pogovori z avstrijskim zunanjim ministrom zaradi trgovske pogodbe med Avstrijo in Srbijo.
Dne 3. septembra: Nagodbena pogajanja se pričnejo dne 10. septembra. — V Trstu so sinoči naredili Italijani demonstracijo proti Slovencem. Policija je 25 nemirnežev zaprla. — Vojno ministrstvo taji, da bi bil kedo umrl pri letošnjih manevrih, pač pa jih je nekaj zbolelo, kot naviadno pri tako velikih vajah. — Na Reki so Italijani demonstrirali proti Hrvatom. Vojaštvo skrbi za mir. — V okraju jpernikov na Ruskem so revolucionarji umorili 2 generala.
Nemiri v /Haroko.
• Položaj v Maroku je izredno zapleten. Novi sultan Muley Hafid si pridobiva vedno več privržencev. Muley Hafid je brat sedanjega sultana Abd el Asisa, ostale brate je dal Abd el Asis zastrupiti, ko je zasedel prestol, Predno se Muley Hafid prestola popolno polasti, mora prikorakati v glavno mesto Fes, kjer ga morajo duhovniki (uleme) za sultana priznati. Maghzena, poveljnika mesta, mora zapoditi, svojega brata pa se na ta ali oni način iz-nebiti — zaJdaviti ali zastrupiti. Toda to ni glavno. Največje težave dela zdaj francoska posadka. Ce je namreč Muley Hafid mož, kj hoče v Marpku napraviti red, potlačiti upor Rajzulijev in drugih rodov, se bo gotovo tudi z Evropejci spoprijaznil,> ki so dejansko najboljše jamstvo za neodvisnost Maroka. Ni je namreč niti ene velevlasti, ki bi Francozom privoščila 'Maroko. Kaj bo napravila Francoska, ako Muley HaJid izjavi, da hoče pomagati, da se algeziraška pogodba izvede? —
Da je položaj sila neugoden za Francijo, kažejo te silno nasprotujoče vesti, ki prihajajo iz Maroka. Francoski listi brez izjeme pišejo, da je novi sultan sovražnik Evropejcev, da namerava napasti francosko vojsko in da treba črtati algeziraško pogodbo. Francozi menijo, da je zdaj algeziraška pogodba brezpredmetna in brezpomembna, ker je odstavljen sultan, s katerim se je sklenila. Francozi bi tako radi povzročili, da bi se sešla nova konferenca, pri kateri bi Francozi svoj sedaj ugodni položaj v Maroku izkoristili zase. Toda velika težava je v tem, ! da Angleška Francozov ne podpira. Angleški list ' „Times" piše, da se je algeziraška pogodba sklenila brez ozira na tega ali onega sultana; smisel pogodbe je, da se v Maroku napravi; red, in Če bo novi sultan Muley Hafid velevlasti v tem podpiral, ni povoda, da bi se algeziraška pogodba črtala.
C as ablano a, 31. avguste. Boj dne 28. t. m. je bil grozen. Ni se prej vedelo, da bo napad tako silen. Francozi so vzeli zasede sovražnika ter so mu vzeli top, ki je pričel streljati. Tedaj! se; je pa maroška kavalerija spustila v beg). Ogenj topništva je dosezal bežečega sovražnika na 4 kilometre daljave. Tedaj so pa konjeniki in pešci, skriti v grmovju, nenadoma od vseh strani pridrli na piano ter so pričeli streljati. Francosko topništvo in pehota sta odgovorila na ogenj. Marokanci so se borili hrabro, morali so se pa umakniti, kajti na obzorju so se pojavile nove sovražne čete. General Drude je odposlal na pomoč križarja „Gloire", ki je ves dan streljaj naoddaljene sovražne čete. Nastal je zaglušen ropot. Marokanci so se počasi umaknili. Bitka je bila končana od 'A7. uri. zvečer. Francozi so imeli tri mrtve ter 12 ranjencev. Ubitih je bilo 12 konj. Izgube Marokancev so ogromne.
Casablanca, 2. septembra. V bližini mesta se še nahaja 3000 sovražnih čet.
T<anger, 2. septembra. Novi sultan Muley Hafid poživlja domačine, naj Francozov, pri Casablanci ne napadajo; ako pa bodo Francozi prodirali v notranjo deželo, naj se pripravijo za boj. Stari sultan Abd el Azis se pripravlja za odhod iz prestolnice Fes v »Rabat.
Casablanca, 3. septembra. Admiral, poveljnik Sadij preti Casablanco, brzojavi: Včeraj je prišlo do novih spopadov pred mestom. Med rodovi v sredini dežele se pojavljajo nemiri. — Rais-Ulijeva moč vedno bolj raste, ker se mu pridružujejo rodovi.
Pariz, 3. septembra. Francoska vla<dja pošlje celo brigado v Maroko, da posede obrežna mesta.
Razne novice.
* Celjski dr. Kukovee marsikatero izusti, kar se pozneje izkaže kot neresnica. Tako se je tudi na shodu v Šaleški dolini govorilo, daj je stranka poslala na Nemško študirat nekega gospoda zadružništva. Toda z ozirom na to vest dobimo danes naslednje pojasnilo: „Obžalovanja vredno je, da se strankarstvo vlači v zadružno delo in sem vedno odločen nasprotnik vmešavanja strankarstva v zadružništvo in bom, dokler bom na zadružnem polju deloval, to stališče zavzemal. Kot slovenski zaldružni uradnik nisem pristaš nobene stranke in grem povsod predavat, naj me kličejo pristaši te ali one stranke. Z Narodno stranko in „Narodnim listom" nimam nobene zveze. Političnega dela se popolnoma izogibljem, ker zadružna načela zahtevajo, da zadružni uradniki pustijo politiko na stran, pač pa delujem in sem vedno pripravljen delovati za povzdigo zadružništva med Slovenci brez razlike strank, sta-
nov itd.; ra^i tega je brezpomembna v cenjenem listu priobčenš, izjava g. dr. Kukovca, za katero jaz nisem odgovoren. Vlad. Pušenjajk, potovalni Učitelj in revizor Zadružne zveze v Celju, urednik lista „Zadruga". Opomba uredništva: Vemo, da g. Pušenjak dosedaj še res ni zanašal v zadružništvo strankarstva. Toda celjska Zadružna zveza obstoji po svojem vodstvu razven dveh iz samih pristašev Narodne stranke, in zato bo nam g. Pušenjak priznal, jda že v tem tiči veliko strankarstva! In da je vodja Jošt vkljub vsem popravkom, izjavam, in vkljub vsem surovim člankom Domovine" vendar jeden najbolj vnetih, četudi previdnih liberalcev, je dejstvo, katero se ne da utajiti in ki nam ne more pridobiti zaupanja v celjsko Zadružno zvezo. V zadnjem času osnujejo se posojilnice za celjsko Zadružno zvezo brez vednosti naših somišljenikov in pogosto proti njim! Mi obžalujemo, da so razmere take in obžalujemo, da je g. Pušenjak prišel v take razmere.
*	Zvišanje tarifov na južni železnici za tovorno blago. Južna železnica bo zopet zvišala vožnino za tovorniško blago. Najmanj se bo poznalo to zvišanje pri blagu, ki se naroči v celih vagonih. Zato nastaja opravičena potreba, da se kmetijske potrebščina sploh le naročujejo združenim potom v celih Vagonih.
*	^Učiteljska mesta. Razpisana so: mesto def. tačitelja v Podgorju pri Slovenjgradcu (tretji pl. r.) do 20. t. m.; def. učiteljsko mesto v St. Ož-baldu nad Ivnikom (III. pl. r.) do 30. t. m.
*	Gg. organisti, pozor! Cecilijino društvo za lavantinsko škofijo priredi letos od 23, do 27. sept. v Mariboru (dvorana kat. del. društva) II. poučni tečaj za gg. učitelje, organiste, pevovodje in prijatelje cerkvene glasbe sploh. Pouk bo obsegal harmonijo, modulacijo in kontrapunkt (pr3dava g. K. Bervar); koral, teoretično in praktično, nauk o dirigiranju in pevskih vajah (g. F. Trop); o vežbanju na klavirju in o tematičnem orglanju, o metodičnem pevskem pouku v šoli (g. H. Druzovič); o ljudskem petju v cerkvi ter o cerkveno-glasbenih postavah (g. F. Spind-ler). Želeti je, da se oglasi obilo udeležencev. Za brezplačno stanovanje je preskrbljeno. Kdor ima Straklo|v obrednik za organiste, naj ga vzame seboj. Vsa nadaljna pojasnila v zajdevi tega tečaja daja č. g. Frančišek Trop, stolni kapelnik v Mariboru.
*	Koroški Slovenci bijejo hud boj za svoj narodni in gospodarski obstanek, in najkrepkejša opora v tem boju jim je tednik „Mir." Stane na leto 4 krone. Ker je prejšnji urednik Ekar odpuščen, in je postala pisava lista zopet poljudna, priporočamo ga vsem rodoljubom in bralnim društvom v krepko podporo. Pokažimo na ta način tudi dejanski svojo ljubezen do koroških Slovencev!
*	Imenovan, je za duhovnega svetovalca č. g. župnik na Polzeli Jos. Atteneder.
*	Duhovniške vesti. Župnijski vikar v St. Vidu pri Ptuju je postal p. Alfonz Svete, dosedanji župnijski vijkar p. Andrej Branik je postal kaplan. Iz St. Vida v Ptuj je premeščen za kaplana p. Pij Vakselj, iz Ptuja v Neunkirchen na Nižjeavstrijskem je premeščen p. Mansuet Zohrer.
*	Slomšekova zveza se imenuje društvo kato-liško-mislečega učiteljstva na Slovenskem. Zveza ima dne 7. septembra ob 5410. uri dopoldne v mali dvorani hotela Union v Ljubljani sejo. Preds. zvezi je učitelj in državni poslanec Fr. Jaklič.
*	Učiteljski shod v Radovljici. Liberalno uči-teljstvo iz vsega Slovenskega je imelo dne 25. avg. shod v Radoljici. Zbor je pozdravljal g. Senekoviča, predsednika družbe sv, Cirila in Metoda, in liberalni govornik je seve naglašal, da je družba zdaj v pravih rokah in da so akademiki — mladi dijaki — bodoči voditelji naroda in svobodne misli. Glavni govor je imel učitelj Pesek iz Narapelj pri Ptuju. Naglašal je, (da „proti klerikalizmu ni druge moči, kot prosvetno delo, — potem se bo naš narod otresel svojih Škodljivcev." Norčeval se je, da „vse uči vero: cerkev, stariši, šola, državne in deželne oblasti, celo od novorojenca se zahteva verska obljuba." Ko se je govornik naprej rogal, Ida „po Kristusovih besedah cerkve niti peklenska (vrata ne bodo premagala", nastala je viharna veselost, kajti liberalni učitelji so prepričani, da jo zmagajo oni.
*	V kn. šk. dijaško semenišče so na novo sprejeti petošolci: Alojz Kranjc iz Biša, Jožef Rehar iz Smartnav Rož. dol., Jožef Petrovič iz Ptuja; Četrtošolci: Rakun Franc iz Smartna na Paki, bat-ler Franc od Sv. Antona v Slov. gor., Janez Ortan iz Hoč; tretješolci: Franc Groblar od Sv. Jurija p. iTab., Miha Maček iz Pilštanja, Jane<z Rančigaj iz Gomilskega, Franc Stiglic od Sv. Ksaverja, Jernej Plahuta iz Braslovč; drugošolci: Adolf Moric od Sv. Petra pod Sv. g., Jožef Babšek iz Makol, Konrad Kolšek' iz Polzele. Janez Goršič od Sv. Miklavža pri Ormožu, Feliks Senekovič od Sv. Ane na KrembOj-gu, Alojz Hrašovec od Sv. Jurija ob Sč., Jane? Ru-Čigaj iz Vranskega, Jožef Rudolf itz Slivnice p. M., Jernej Črnko iz Jarenine, Jožef Sketa iz Braslovč, Alojz Mlakar iz Laporja, Jožef Crnjavič od S\*. Križa pri Ljut., Alojz Sunčič od Sv. Križa pri Ljuto meru.
*	Desetletnico srečno prestane mature so praznovale 18. t. m. učiteljice v zavodu čč. šolskih sester v Mariboru. Koleginje so se vsa leta, kar so pohajale tamošnje učiteljišče, ljubile prav iskreno. Bile so med seboj kakor sestre, vse za eno in ena za
vse. Predno so se 1. 1897. po dovršenih, študijah razšle na vse kraje, obljubile so ohraniti spomin na prošla vesela leta ter se za gotctvo sniti po preteku desetih let. Prišle so tedaj 18. avgusta,, da se po dolgem času zopet vidijo in skupno obiščejo zavod, kjer jim je minula najlepša do|ba mladosti. Prav gostoljubno in prijazno so bile v samostanu sprejete. Prišle so: g» Alojzija Cvetko, učiteljica v Vučji vasi na Murskem polju; Pia Haulinger, uradnica pri Eskomptni banki v Gradcu; Ana Koser, učiteljica v ¡Dechanfskirchen; Marija Kocmut, učiteljica v St. Juriju ob Sčavnici; Marica Godec, učiteljica v Lem-bahu; Marija dr. Poljančeva, soproga c. kr. profesorja (v Mariboru; Amalija Sket, učiteljica pri Sv. Juriju ob. juž. žel.; č. sestra ML Kopitar, učiteljica pri č. š. sestrah; č. sestra M. Skrobar, učiteljica pri č. š. sestrah; Marija Vanian, učiteljica pri St. Petru na Zg. Štajerskem. Eno tovarišico, Č. sestro Hieronimo Ulago, pa že dolgo krije hlaidni grob. Lahka ji žemljica! Spominjajoč se preminule koleginje so ostale položile krasen šopek na njen grob. , Posebno se je še obžalovalo, da so bile nekatere to-va.ršiee zadržane vdeležiti se jubileja. Le prehitro je v prijaznem in živahnem razgovoru potekel dan in prišla je ura slovesa. Ob razstanku so si segle vse že enkrat v roke in slovesno obljubile, da se hočejo čez deset let zopet sniti. Dal Bog, da ne i manjka takrat nobena, posebno pa je želeti in upati, da , st-nobena od dragih tovaršic ne preseli v večnost. \v srca pa želimo, da se vse snidejo zopet zdrave, vesele in zadovoljne, kakor so prišle takrat v nedeljo. Končno se še mora izreči iskrena zahvala preč. materi prednici za prijazen in prisrčen sprejem v sa^-mostanskih prostorih.	M. G.<
*	Liberalne laži. Poročilo „Narodnega Lista" o shodu S. K. Z. v St. Juriju ob juž. žel. je seveda povsem zavito in po Spin(dlerjevo prikrojeno. Prva laž je, da dr.1 Benkovič namenoma ni ločil Kmečke zveze od proste agrarne (kmečke) zveze; pač pa je večkrat ta razloček povdarjal. Druga laž je, da je dr. Benkovič zamolčal, da Roblek in Ježovnik nista pri agrarni zvezi; pač pa je to povedal, obenem pa povedal, da si Hribar, dva Srba in še neki drugi ne upajo pristopiti k agrarni zvezi. Tretja laž je, da je dr. Benkovič Srba iz Dalmacije predstavljal 'kot prava Srba iz kraljevine; o tem sploh ni bilo treba govoriti, ker vsak pristiaš S. K. Z. ve, da kraljevina srbska svojih poslancev ne pošilja na Dunaj. Četrta laž je, da je dr. Benkovič hujskal zoper Robleka in Ježovnika; pač pa ju je v celem govoru (komaj omenil. Peta laž je, da je dr. Benkovič o shodu brzojavil „Slovencu." Šesta laž je, da je shod pripravil dr. Povalej in da hoče v deželni zbor priti; shod je priredila S. K. Z. Seveda je „Narodnemu Listu" neljub velikanski uspeh shoda; odtod to feavijanje in hujskanje s.'pomočjo laži. — Poročilo „Domovine" o tem shodu istotako diši po zdražba-riji. Poslanefc dr. Benkovič na shodu ni priznal1 resničnosti članka „Domovine" „Maribor" o narodnem delovanju v Mariboru, in resničnost napadov na dr. Korošca in prof. dr. Verstovška. Pač p!a je pošteno prijel za ušesa Narodno stranko, ptozivajoč jo, naj pometa pred svojim pragom v Celju, ožigosal je njeno in njenih pristašev v Mariboru, Celju,, Brežicah in drugod popustljivost proti Nemcem in nemčurjem in pokazal na zvezo Narodne stranke z nemčurji za časa voMtev. Seveda tetka „Domovina" vse to zamolči in z zavijanjem hoče deiati zdražbo, kar se ji seveda ne bo posrečilo.
*	Zadružna zveza v Celju in Zveza slovenskih posojilnic v Celju. „Domovina" in „Narodni List" neprenehoma trdita, da „Slovenski Gospodar" laže in namišljene laži debelo tiska,ta. Vse to je grdo obrekovanje. Laže (isti, ki vedoma drugače, govori ali pa piše, kakor misli. „Slovenski Gospodar" ne piše nik-fdar vedoma neresnice ali nikdar ne lažo. Pač pa se Včasih zmoti, kar se vsakemu listu prigodi, ker ni o vseh zadevah in dogodkih dobro poučen. Zgodilo se je, da so nekateri (dopisniki, parkrat zamenjali Zadružno zvezo z Zvezo slovenskih posojilnic. „Domovina" se radi tega huduje in našteva celo vrsto lažij, katere je baje zakrivil „Slovenski Gospodar." Toda po krivici. Pri celjskih zvezah je vse zvezano med seboj in tako zamotano, da ni čudno, afco se kdo zmoti. Vse posojilnice, ki so pri Zvezi, slovenskih posojilnic, so ob enem članice Zadružne zveze v Celju. V odblorih obeh zvez je več istih odbornikov. Prvi letopis Zadružne zveze v Celju iz leta 1905. se imenuje 16. letopis. Iz tega sledi, da je Zadružna zveza le nadaljevanje Zveze posojilnic. Zadružna zveza kupuje hiše, čeprav trdi „Domovina", da se ne bavi in se po obstoječih zakonih tudi ne sme baviti z ničemur drugim, kakor s pospeševanjem slovenskega zadružništva, organizacijo in revizijo istega ter z osredotočenjem denarnega prometa med seboj. Pri teh razmerah ni čudno, ako se kdo zmoti v tem labirintu. Res je le Zveza slovenskih posojilnic lastnica tiskarne in Zvezne trgovine v Celju, toda nekaiteri odborniki Zadružne zveze sede v odboru Zveze posojilnic in imajo prvo !>esedo pri tiskarni in trgovini. Zato naj se Zadružna zveza ne dela tako nedolžno. „Domovina" hoče utajiti, da je bil Schoff odpuščen, ker je bil pristaš „Slovenskega Gospodarja." Trudi se zastonj. Dr. Vrečko, ki ima prvo besedo pri Zvezni trgovini, je baje sam rekel Schoffu, da bi se ne pečal s politiko. Razni liberalci, med njimi Spindler so pravili Schoffu, da bo moral iti,, in v pismu, s katerim je bil oidslovljen, je stalo, ker je Vaše stališče »evzdržljivo. Nihče ni prej rekel, da je bil Schoff
nesposoben; to si je „Domovina" izmislila. Resnica je tudi, da je dal ravnatelj Jošt nekemu podrejenemu uradniku, ki je bil prosil za izstop iz službe, pred HoloČenim rokom slovo samo zato, ker, je ta uradnik pisal pismo vi,karju Gorišeku.
*	Liberalna Zadružna zveza v Celju. Politično glasilo te zveze, „Domovina", pravi, da se mora posojilnici vLaškem goditi slabo, ker je> sklenila prositi, da naj se vlagajo v posojilnice tudi pupilarni denarji. S takimi izvajanji spodkopava „Domovina" tla liberalni celjski zvezi. Na letošnjem občnem zboru je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija: „Redni občni zbor Zadružne zveze v Celju, ki se vrši 13. junija 1907. v Mariboru, sklene, da deluje Zadružna zveza na to, da dobijo posojilnice pupilarne denarje." Sedaj pa vprašamo na isti način, kakor i,,Domovina": Ali se liberalni Zadružni zvezi v Celju in njenim posojilnicam res tako slabb godi, da morajo prositi že za pupilarne denarje ?
*	Bivši okrajni glavar Vistarini v Brežicah biva sedaj na Dunaju, in ni pobegnil v Ameriko.; Kakor izvemo iz zanesljivega vira, se je preiskava zaradi poneverjenja denarja proti nJemu ustavila, ker je Vistarini položil manjkajočo svoto. Zaradi oškodovanih posestnikov se je obrnil državni poslanec g. dr. K o r o, š ar c na namestništvo in je sed,aj gotovo, da dobijo posestniki prizadeto škodo povrnjeno, v ko-jo svrho so se poslali vsi akti okrajnemu glavarstvu v Brežice, da natančno poizve, komu in koliko je bila storjena škoda.
*	Svarilo. C. kr. ministrstvo za notranje zadeve je izvedelo, da se v kratkem namerava po Avstriji živahno prigovarjati k izseljevanju v, Maryland v Združenih državah in to zlasti poljedelcem, poljskim delavcem hi poslom. Poizvedbe pa so dognale, da v sploišinem razmere za izselnike v Maryljandu nikakor niso ugodne, kajti državica slovi daleč na okrog zaradi svojih zapuščenih farm in naselbin. Zemlja je namreč vsled brezvestnega izkoriščanja po večini izsesana in izžeta. Z umetnimi gnojili bi se še lahko dosegli lepi uspehi, posebno s sadjarstvom in pridelovanjem zelenjave, ker se ti pridelki vsled dobrih prometnih zvez in bližine velikih mest prav lahko spravijo v denar. Seveda je treba za taka podjetja primernega denarja in povrhu obilo del|a itn truda* Vsled takih razmer je treba skrajne previdnosti, predno se kdo odloči za izselitev v to deželo.
*	Somišljenike, ki se zanimajo za ureditev prodaje užigalic Slovenske krščansko socialne zveze in drugega družbinega blaga, prosimo, naj naznanijo Slovenski krščanski socialni zvezi v Ljubljani svojo naslove, da jih povabimo na sestanek, ki se bo v tej zadevi v kratkem vršil. Posebno vabimo k temu posvetovanju katoliško narodno dijaštvo. Dobrodošli tudi pismeni nasveti.
*	Sodba o „Domovini." Celjska klepetulja „Domovina" je morala tudi o tržaških delavskih razmerah nekaj povedati, na kar je dobila od tržaške „,Edinosti" zapopran Odgovor, v katerem se nahajajo tudi besede: „. . . „Domovino" vendiar, ženira (je sram) naravnost povedati, kar v resnici, misli, in kar je jasno razvidno ne le iz nje opazk o naši narodni delavski organizaciji, ampak iz vsega nje vedenja pod sedanjim uredništvom, da naj bi namreč mi (Tržačani) naše delavstvo popolnoma prepustili s o-cialni demokracij i." Torej tudi v Trstu spoznajo hinavstvo „Domovine" in njeno ljubezen do socialdemokracije!
*	Tržne vesti. Položaj vseh tržišč označimo .jako kratko, kakor sledi: Cene se dvigajo, tendenca jako krepka, ponudbe skromne, kupci se branijo kolikor se morejo, kupuje se sproti in najpotrebnejše. Bilanca žetve nam kaže, da je dala pšenica slabšo letino, kakor lansko leto, kar se najbolj zrcali v cenah in tržnem položaju. Pričetek tedna nam je prinesel hipne po,viške cen. Berolinski trg je dvignil naglo cene pšenici za skoraj 3 marke in rži za 8 mark. Ta poskok je vplival skoraj na vsa tržišča, da je sledila tudi Budimpešta, ni treba, posebej povdar-jati. Berolinsko visoko ceno je povzročilo jako neugodno vreme, ki onemogočuje spravljanje letine. Poznejši dnevi so sicer prinesli padce cen ali cene so le višje, kakor prejšnji teden. Nemir tržišč in pa tudi špekulacija prinašata danes največjo korist kmetovalcu, ki se kaj radovoljno muza, ker imajo njegovi izdelki letos nepričakovano visoko ceno in sku-piček bo dobter, seveda — ako se tržni podožaj ne iz-premeni). Navadno so je mislilo, da se mora kmetovalec zadovoljiti kmalu po žetvi z niEkimi cenami. A letos to pač ne velja. Današnji položaj tržišč je velika zagojietka mlinom in kupčiji. Za seboj imamo 2 dobri letini in vladalo je mnenje, dai so zaloge blaga še velike in danes te visoke cene. Glavni vzrok, da se zdi kupčiji in mlinom premalo blaga na trgu, je pač ta, da ga kmetovalci ne pripeljejo, ampak ga drže doma v nalogah. Imajo vsaj miši in podgane dobre čase. Kakor smo omenili zgoraj, so tržišča morala zopet popustiti v cenah. Pšenica ima jako neznaten promet. Tendenca jako krepka, ponu(dbe so vedno skromne, ali zadostujejo, ker se kupci branijo visokih cen, saj danes se zahteva še 12 gjd. Rž je jako visoka v ceni, ker konsum potrebuje to blago. Promet je precej dober in vsled tega bo cena pač ostala, ako ne bo šla še višje. Oves sicer ne najde kupcev in je konsum jako padel, vendar cena je visoka. Turšica si je vzela za zgled druge in si misli^ ako so drugi dražji, ¿akaj bi pa bila še jaz po- I ceni, kar navzgor. Veliko si sicer ni pridobila, vendar cene so postale stalne. Letina še vedno dobro
' kaže in se bo koruze precej pridelalo. Pri moki se posledica draginje žit najbolj (kaže ne toliko v cenah mlinskih izdelkov, ampak v tem, da konsum rabi le nizke vrste moke, višje (belejše) vrste pa zaostajajo. Mlini imajo sedaj velike zaloge srednjih mok, temnejše pa gredo izpod rok. Posdbno pa gre fžena moka jako hitro izpod rok. Mlini bi se radi iznebili finejših vrst pšenične moke, če tudi z žrtvar-mi, konsum noče ničesar slišati, ker konsument se brani današnjih cen. Mlini vslefd tega vedno delajo z manjšim obratom. Otrobi in kjlajna moka se jako živahno zahteva in plačujejo se najvišje cene. Blaga seveda primanjkuje. Živina na Dunaju: Minoli teden se je dovedjo manj živine na trg in posledica je bila, |da so cene poskočile, ali prodrle niso v polni meri, ker se je konsum branil plačati višje zahteve in je vsled tega padel. Posebno so jvsled tega trpeli hrvaški in bosanski voli. Svinj se je sicer dovedlo več, ali med temi manj rejenih, vsled tega, je posebno mast in slanina dvignila cene.
*	JeŽOVnikOT shod pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu dne 1. t. m. se je vršil med občnim zborom Posojilnice in tombolo za ubogo šolsko deco, da se je tako privabilo nekoliko ljudi. Navzoči so pokazali s svojimi vprašanji, da ne zaupajo Ježovniku. Tako se ga je vprašalo, zakaj Ježovnik ni bil navzoč pri glasovanju za podporo kmetom, ki so bili po uimah poškodovani Res je namreč, da Ježovnik pri tem glasovanju ni bil niti navzoč. Toda kaj je odgovoril Ježovnik? Rekel je, da se o takih predlogih sploh ne glasuje ! To Vam je poslanec! Ako ne ve, da se glasuje, potem je pomilovanja vreden, ali pa ve in ni hotel odgovoriti, potem pa je govoril neresnico! Naj naši poslanci osvetlijo na pristojnem mestu, kako govori Ježovnik neresnično svojim volilcem! Glasovanje o podporah se je vršilo, a Roblek in Ježovnik nista bila pri glasovanju. Obregnil se je tudi ob Roškarja, menda v zahvalo za to, da je Roškar govoril tudi za Ježovnikove volilce, medtem ko je Ježovnik zanemarjal svojo dolžnost. Ježovnik je priznal, da niso vsi poslanci njegovega kluba pri državno zborski Kmečki zvezi, ampak samo nekateri. Kak upliv je imelo zborovanje, dokazuje to, da kmetje iz onih okrajev želijo, naj kmalu priredi Kmečka zveza tam svoje zborovanje!
*	Poslanec Fišek se udeleži dne 8. t. m. shoda češko-moravskih kmetov na Velehradu.
*	Župnijski izpit delata te dni č. gg. Evald V račk o, kaplan v Jarenini, in Jakob Rauter, kaplan v Št. Ilju v Slov. gor.
*	Hmeljarstvo. Hmelj v Savinjski dolini se je zadnje dni plačeval povprečno že nekoliko višje, po 1 K. in tudi več. — Zelo škodljivi so mešetarji. Delajo samo za kupce, ne pa za naša ljudstvo. V blaženi nemščini se mešetar in kupec dogovorita in potem govori mešetar za nizko ceno. Mešetarji se morajo odpraviti in trgovanje uvesti zadružnim potom. — Hmelj v Savinjski dolini je ves obran. Ljudstvo je žalostno zaradi nizke cene. In Roblek?
*	Mariborski Sokol. Z ozirom na naša izvajanja v notici „Rodoljubno delo „Domovine" v zadnji številki, smo dobili od načelništva M. S. sledeče pojasnilo: Odboru „Mariborskega Sokola" ni znan noben slučaj, da bi se katerikoli član odtegnil sodelovanju pri Ciril in Metodovi slav-nosti bodisi iz osebne mržnje proti gospodu profesorju dr. Verstovšeku, bodi si iz kateregakoli drugega vzroka. Po soglasnem odborovem sklepu so se vdeležili slavnosti v kroju vsi v Mariboru bivajoči člani. Da se pa telovadbe ni moglo vdeležiti več članov, je pa bilo krivo bolj pomanjkanje prostorov; odborniki-telovadci so se vdeležili vsi prostih vaj. Telovadno društvo „Mariborski Sokol" smatra za svojo dolžnost, da podpira kar najizdatneje vsako narodno prireditev, pri čemur ga nikoli ne bodo ovirale osebne mržnje posameznikov. Maribor, dne 2. kimovca 1907. Marko Stajnko, t. č. tajnik, Dr. Vladimir Sernec, t č. podstarosta, Dr. Rosina, starosta.
*	Iz srednje Šole. Prestavljeni so gimnazijski profesorji: Frid. Hauptvogel iz Celja v Prago, Valter Ka-luscha iz Celja na Dunaj, OtoSchmid iz Dunaja v Celje in profesor na realki na Dunaju Mih. Tsohl v Maribor.
Mariborski okraj.
m Vpisovanje v mariborsko gimnazijo. Vpisovanje v I. razred c. kr. gimnazije se bo vršilo 16. septembra ob deveti uri dopoldne. Učenci, ki žele vstopiti, naj prinesejo seboj krstni list in šolsko spričevalo. Vsprejemne skušnje se prično 16. septembra ob 2. popoldne.
m Gorelo je na Gornji Bistrici 31. m m. Zgorel je hlev g. Tomažiča. Ogenj je nastal na neznan način.
m ITmrla je v Spodnji Ložnici pri Slov. Bistrici posestnica Marija Leskovar. Bila je vrla krščanska žena. N. v. m. p.!
m Zg. Poljskava. Dne 1. septembra vršila se je pri nas prva ljudska veselica, katera je bila kljub slabemu vremenu prav dobro obiskana. Domači g. nadučitelj Jožef Sabati pozdravil je vse došle goste in imel kratek nagovor. Kot drugi govornik nastopil je zastopnik Kršč. soo. zveze g. dr. Kovačič iz Maribora, kateri nam je v svojem dolgem govoru marsikaj podučljivega in važnega razložil o koristi bralnih in izobraževalnih društev, in kako je bilo nekdaj pri nas in danes! Navzočo kmečko ljudstvo je poslušalo govor ,)rav pazljivo, le nekateri študentje, posebno pa, omizje framska mlada inteligenca (?) tik govornika klepetalo je v enomer in s tem seveda motilo govornika. Proti mraku igrali so domači dijaki igro: „Trije ptički", katera se jim je dobro obnesla in povzročila ljudem obilo smeha. Slavnostni prostor bil je pripravljen za umetno razsvetljavo, a je dež
zmotil. Slovenci zgoHijepolskajvski, le naprej! Začetek je bil dober!
m Volitev volilnih mož v komisijo za pridobninski
davek v okrajih Maribor, Št. Lenart in Slov. Bistrica seje vršila 23. avgusta. Listina 63 volilnih mož slovenskih strank je prodrla popolnoma. Volilni možje dobijo od glavne davkarije glasovnice in legitimacije. Glasovnice naj pošljejo podpisane z legitimacijo vred na glavno davkarijo v Maribor vsaj do 11. septembra t 1. Da bode ednotna lista, naj vsak volilni mož zapiše na glasovnico ta le imena: G r i z o 1 d Marko, posestnik v Račjem, B a u m a n Janez, veleposestnik v St. Ilj v Slov. goricah kot člana komisije; Mulej Alojz, mesar v Rušah, Dobai Anton, krčmar pri Sv. Juriju ob Pesnici kot namestnika. Zaupnike, ki so poprej pobirali glasovnice, prosimo, da store svojo dolžnost; volilni možje so po večini vsi tisti, ki so nam poslali glasovnice.
m Okrajni zastop mariborski. Slovenski listi so se pritoževali, da se za volitve v okrajni zastop od slovenske strani nič ne stori. To ni res, ampak če prav še volitve niso razpisane, izvršile so se nepristranski in v najlepši slogi vseh županov že vse potrebne predpriprave. Na veliki zvon se to ni obešalo, ker se s tem stvari vsaj nič ne koristi, mogoče pa je, da se ji škodi.
m Velik sejem je pri Sv. Antonu v Slov. gor. na Ruško soboto, dne 14. t. m.
m Na Gori pri Sv. Petru niže Maribora bo na Malo Gospojnico po poznem opravilu slovesno blagoslovljena nova zlata kronica Matere Božje. Blagoslovil jo bode p reč. g. prelat Hribovšek.
m V Mariboru se govori, da se je pojavil v mestu tifus. Zbolelo je baje že nekaj otrok in tudi odraslih. Dolžnost mestnega sveta bi bila, da javnost pouči, kaj je na govorici. — V Melju je umrl sprevodnik Fr. Blažič.
m V Jarenini bo v nedeljo dne 15. t. m. ob 3. uri popoldne velik shod „Slov. kmečke zveze" v gostilni gosp. Ornigu. Govoril bo g. drž. in dež. poslanec Roškar in se bo ustanovil pododbor S. K. Z. Pričakujemo obilne udeležbe!
m Narodna trgovina. V Tegethof. ulici štev. 33. je otvoril g. František Bureš urar, zlatninar in očalar narodno trgovino.
m Št. Lovrenc nad Mariborom. Kmet. bralno društvo prired dne 22. sept. veselico, h kateri uljudno vtbi rodoljube. Veselica se vrši na vrtu g. Skočeja. Ker je ta veselica edina v tem kraju se pričakuje obilna udeležba.
m Ruška koča pri Sv. Arehu na Pohorju Ee bode na slavesen način blagoslovila in otvorila 8 septembra. Svečanost se vrši po sledečem redu. 1. ob 10 uri dopoldno propoved in sv. maša v cerkvi Sv. Areha; pri maši pojo slavni mariborski pevci; 2. blagoslovljenje koče; 3. otvoritev; 4. planinska veselica na trati pred kočo z godbo, petjem itd. Prijatelji slovenskih planin! Udeležite se te ledke planinske svečanosti v največjem številu. Za želodec za zabavo in streho je vse priskrbljeno. Prid vrh planin nižave sin! Podravska podružnica slov. plan. društva.
Ptujski okraj.
p Prvenci pri Ptuju. Dne 27. avgusta popoldan je začelo goreti v skednju kmeta Janeza Zemljevida. Vsa vas je bila v veliki nevarnosti, ker ni bilo blizo nobenega mož-kega, ki so bili vsi na košnji. Pa vrle naše ženo in krepke deklice so se ognju tako dolgo srečno ustavljale, dokler jim ni na pomoč prihitela dornovska požarna bramba, ki je ogenj ugasnila. Hvala nji! Škoda, da se v velikih vaseh, kakor Bukovci, Štojna, Markovci ne ustanovijo taka koristna društva.
p Rogatec. Liberalna stranka je imela dne 1. sept. shod. Govorili so študent dr. Kidrič, študent urednik Spindler, Žurman in Pažon. Nesreča se ni zgodila nobena.
p Požar je uničil 27. m. m. Skedenj J. Zem-Ijariča v Prvencih. Nevarnost je bila za celo vas. Častno za občane, ki so pomagali gasiti, manj častno za tiste, ki so požar opazovali. Junaško pa so se izkazali gasilci iz Moškanjc, ki so na vso moč delali, vse storili in ne jerijali, dokler ni bila nevarnost odvrnjena. Čast in hvala njim!
p V Bukovci, najlepši slovenski občini, že poudarjajo nekateri možje, da bi bilo častno, koristno in lepo, ustanoviti prvo gasilno društtvo markovske fa^ re v pomoč nesrečnikom in v veselje tampšnjih fantov. Le naprej, mladeniči, in stopite pod zastavo prostovoljnega gasilnega 'društva v Bukovcih! Mar-kovčani imajo iudi čvrst tamburaški zbor, česar ni povsod najti.
p Podpora prebivalcem. Zaradi državne podpore poškodovanim občinam v rogaškem in šmarskem okraju se je obrnil državni poslanec dr. Korošec na graško namestništvo, da pospeši poizvedbe za-radi škode. O nekaterih občinah, ki so bile prizadete po toči dne 17. maja, se glasijo poročila okrajnih glar varstev ugodno. Glede uim ob drugih časih se še vršijo poizvedbe od strani pristojnih glavarstev.
p Hum in Frankovci. Zaradi velike nesreče, ki je zadela te dve občini po toči, stavila sta poslanca Rošker in Pišek nujne predloge za podporo. Narodna strankia ju je napadala, da bosta škodovala s tem podporni akciji, ker nista bila „dobro informirana." Todia informirali so jih posestniki iz dotičnih občin sami, in kakor izvemo, je tudi okrajno glavarstvo ravno v isttem smislu bilo informirano ter priporoča dotični občini za podporo. Zopet en dokazv da Narodna stranka laže o naših poslancih in jim hoče vzeti z lažnjivimi poročili le ugled pri ljudstvu.
p Sv. Rok ob Sotli. Že pred 15 meseci imeli smo nove občinske volitve. Potem sth dva moža skrpucala neki nepremišljeni rekurz, ki je seveda ostal brez pomena, a stvar se je zavlekla in še le sedaj, 1. septembra, so se zamogli redno sestaviti razni občinski odbori. Župan je Jurij Cesar, svetovalca: Jožef Antolinc in Simon Beg; odborniki: Jurij Plev-
čak, F. S. Segula (tudi občinski tajnik}, Jožef Artič, Alojz Mordej, Jožef Križanec, Andrej' Potočnik, J'an. Potočnik, Franc O/ViildiČ, Jakob Novak. — Sirotinski svet obstojf lz sledečih: Andrej Potočnik (predsednik), Jožef Antolinc]' Jožef Bele, Jurij Cesar, Jožef 'Artič, F. S. Segula. — Ubožni svet: Jurij Cesar, župan (predsednik), F. S. Segula, Franc Zeleznik, ¡dr. Schuster, Fr. Ozvaidič, J. Antolič in Jožef Križanec. — Blagajnik občine: Jožef Antolinc. — Policijska komisarja sta Simon/Beg (za LogJ, .Jožef Antolinc (za Dobovec). — NačelnišUvo posojilnice je sestavljeno tako: Jožef Antolinc, predsednik, F. S. Segula, blagajnik in knjigovodja, Jurij Cesar, Jožef Križanec, Janez Potočnik, Filip Jerič, Andrej Potočnik. Nafdzorništvo zastopa: Simon Beg, predsednik, z 8 odborniki. — Krajni šolski svet obstoji iz sledečih gg,: F. S. Segula (predsedniki), Jožef Antolinc (namestnik), Martin Brišnik (šol. vodja), Jurij Plev-&ak (šol. ogieda), Simon Beg, Bele Jožef, Jurij Cesar, Andrej Potočnik. — Suša je strašna! Sicer pa naša občina krasno napreduje. Posojilnica, ki ura-duje še samo le en mesec, ima že prometa 15.121 K 12 h. Občinski zastop (ob enem cerkveno-konkurenčni odbor) dal je na cerkev narediti novo streho za 1700' K iz s katranom impregnirane črne opeke. Je sedaj res lepa naša cerkvica! Župnišče smo tudi toliko popravili, da se ni bati več poloma. Dal nam Bog srečo in svoj blagoslov še tudi zanaprej!
p Sv* Lovrenc na Dravskem polju. Naš občinski urad je vložil na finančno ministrstvo zahtevo, da se izvrši pri davčnem uradu v Ptuju ravnoprav-bost za slovensko ljudstvo. Izročil je pritožbo drž. poslanec dr. Korošec.
p Bralno društvo Sv. Mark niže Ptuja ima dne 8. septembra podučno predavanje. G. dr. Pivko bo nadaljeval o kmečkih puntih. Začetek ob S. uri popoldne v domači šoli. Isti dan bo predaval tudi vinarski inštruktor g. Jož. Zupane iz Ptuja o umetnih gnoj;lih in drugih gospod, rečeh.
p Bralno društvo v Podvincih pri Ptuju priredi v nedeljo dne 8. sept. t. ). v prostorih g. Kureča veselico z igro „Pravica se je izkazala", s tamburanjem, s podučljivim predavanjem in prijetno prosto zabavo. V slučaju slabega vremena se vrši veselica prihodnjo nedeljo t. j. dne 15. sept. Posebna vabila se ne razpošiljajo. K obilni udeležbi vabi prav uljudno odbor.
p Kmet. bralno društvo na Polenšakn priredi 8. sept. po ve-černicah v narodni šoli veselico s petjem, godbo in igro: „Ne kliči vraga! Po predstavi prosta zabava v gostilni g. Šoraja.
p Kmet. društvo Lešnica in okolica priredi dne 8. sept. 1907 v gostilni g. Ant. Lipnika v Ključarovcih tombolo in veselico pri vsakem vremenu. Začetek ob štirih popoldan, dobičkov je veliko, kakor sreberna anker ura in veliko drugih. Na obilen obisk vas uljudno vabi odbor.
p Sv. Tomaž pri Ormožu. Tukaj žc a Marijina družba priredi v ned. 8. sept. t 1. po vofernicah v domači šoli 2 igri: „Sv. Cita" in „Jeza nad petelinom in kes". Sosedi so uljudno povabljeni.
Ljutomerski okraj.
1 Ljutomer, v tukajšno šolo realko bodo se sprejemali učenci v ponedeljek, dne 16. t. m., ob 9. uri pred poldnevom v šolski sobi na tukajšnem glavnem trgu. Vsaki na novo prišli učenec naj s seboj prinese zadnja šolska naznanila, oziroma zadnje šolsko spričevalo.
Slovenjgraski okraj.
s iPazaUšče, 1273 m nad morjem. Na meji celjskega, slovenjgraškega in konjiškega okraja se dviga proti nebu visoko gorovje z najvišjim vrhom Paza-lišče. Razgleid je odtod krasen čez Pohorje,, na Koroške in Savinjskeiplanine, čez celjske hribe na Kranjske velikane, in tja doli čez ravnine, griče in doline do Varaždinskih grebenov. Pred razveseljenim opazovalcem ležijo lepi kraji, prijalzna sela ter beli trgi in mesta. Hitreje kakor oko begla misel iz kraja v kraj. Gotovo so pred stoletji iz teh visočin pazili, da ne bi se tiho prikradel v deželo zakleti sovražnik tmšega dobrega kmečkega ljudstva in krščanske vere — paganski Turek. Zdaj pa moramo tužnim srcem gledati, da se je že naselil in že velikp škodo na-pravljal drugi zakleti sovriažnik dobrega kmečkega ljudstva in edino prave Kristusove vere, katoliške cerkve — brezverski liberalizem!
Raz Pazališče poglejmo za sedaj v Mislinjeko dolino. Sanjavo otožna leži pred nami. Mislili bi, da vlada najlepši mir in srečna zadovoljnost. Lahko bi bilo. Žal ni tako. Ljudstvo je slovensko in katoliško. Oboje bi bilo lahko najlepše združeno. Prišlo pa je nekoliko ščuk v človeški podobi: krčmarjev, mesarjev, Žagarjev, prekupcev in drugih. Nočemo jih natančneje označiti,, le to jim povemo v spomin na njihovo nehvaležnost, da so prišli z lahkimi žepi in pa prožnimi telesi. Ko so pa temu predmetoma prelcej od-pomogli, začeli so ljudstvo begati, ščuvati in mu škodovati. Le poglejte v nedavno preteklo dobo slovenske nesreče in sramote, le pomislite, da se tudi iz te doline hudobno piše v treh nesrečnih, slovensko pisanih, protikatoliških listih proti značajnim kmetom, Vernim katolikom in njih voditeljem,, v pohujšanje in posmeh celo našim drugodeželnim namodnim 5ni verskim nasprotnikom. Katoliški Slovenci so predolgo verovali lepim besedam o slogi ter so marsikaterega nehvaležnega tička, držaji na površju, dokler si ni po svoje pomagal in v lepi značajnosti začel grd boj proti svojim dobrotnikom. Izmed več takih se spomnimo enega. V Šaleški dolini so ga tudi katoliški Slovenci složno podpirali, tako dolgo, d!a jim je v zahvalo pripravil neugodnosti, sam pa odletel v sosedno dolino. Tudi tu šd ga predobre katoliške roke podpirale, mu izročile trgovino na najlepšem prostoru v kraju, kjer bi Sil lahko premnogo koristil zlasti pri-
prostemu kmečkemu Ujudstvu. Toda če se človek ne drži svojega dela, lahko tudi najugodnejše podjetje gre rakovo pot. Toliko naši nasprotniki upijejo o lepi' ljubezni do bližnjega, skušnja pa nas uči, da ravno oni preradi še preveč koristijo sebi in premalo bližnjemu. Tedaj pač ne more dovolj trdno držati stara, le slabo zlepljena prislovica: svoji k svojim, če drugega nič ni;. Premalo je, v listih ropotati nad temi ali onimi osebami, naj se držijo domačega človeka, če pa ravno domačin najmalomarnejše opravlja svoje posle in še več: za hrbtom deluje proti ljubeznjiivo vabljenim ljudem. Lepo je, v narodni hiši oskrbovati gostilniško službo, ni pa lepo, goste zanemarjati ter jim s tem ogreniti bivanje v domači hiši, kar se je godilo ravno ob prilikah večjih veselic, kjer so biji rodoljubi navzoči tudi' iz daljnih krajev in drugih dežel. Ce to slovenski stvari koristi, naj razsodijo drugi. Lepo je, s svojimi rojaki koristno delovati, grdo, sejati razpor, sovraštvo in priepir ter delati škodljivo strankarstvo, spravljaj na važna in odgo-Ivornostipolna mesta nesposobne može in sicer zgolj iz slavohlepja in strankarskega sotvraštva. Saj je bilo ravno v našem listu povedano in natanko dokazano, kako nespametno, grdo in škodljivo je započeto strankarstvo. Pa nič ni pomagalo. Odlgovor so bili napadi. Odgovor so bili poti tudi v oddaljene kraje, kjer se je celo zagrizene nemškutarje učilo, kako naj strankarsko i'n sramotno škodljivo nastopajo proti slovenskemu in katoliškemu ljudtvu. Dnevi 21. in 28. aprila 1. 1., ter 5., 9., 12., 20. in 21. maja o tem žalostno pričajo.
Dobro bi bilo, pravne nasviete dajati' dobrim in poštenim ljudem, ne jih pa rabiti v korist slovenskim in češkim uskokom, kakor je bilo 5. junija.
Baš plemenito ni bilo, smejati se odločnim katoliškim kmetom, ker so jih silili k nečastniporavnavi z malopridnimi narodnimi uskoki. Ni bilo hvalevredno, škodoželjno se smejati, ko se je slovenski in katoliški kmet ustavljal plačati potnino, ker je pred kratkim sam ni nič dobil in mu je ljudomili uradnik prijazno rekel: Ker zadnjič niste nič dobili, bodete pa sedaj plačali. Ni bila sila, se od veselja po kolenih tolči, ker so bile tožbe protikatoliške nemšku-tarske stranke silno ugodne, nasprotne so se pa menda nekako zmešale. Ob svojem času in na pristojnem kraju se bo zvedlo zakaj.
Mnogo bi bilo lahko drugače. Tudi v gospodarskem oziru bi bilo bolje, z delavnimi možmi sodelovati, kakor jih napadati po časnikih ter delati raz-pore in škodo. V skupni narodni hiši bi naj imeli vsi prijetno bivališče, ne pa naši nasprotniki predpravice, da katoliške Slovence s svojim strupenim jezikom pikajo. Ni so torej treba čuditi, da se pošten človek takim učenjakom, narodnjakom in delavcem ogne v kraj, kjer ni izpostavljen takim napadom. Zato pa tudi ni treba pisati dolgoveznih člankov v „Domovino", ki piše kar naravnost proti katoliški veri, ter v ravno tem listu dajati nauke poštenim, rodojubnim katolikom, naj si bodo tega ali pa onega stanu. Najlepše je res tD: protiverski list si izbere, da bi učil dobre katoličane.
s Hranilnica in posojHnlca v Slovenjgradcu v Narodnem domu jo imela v drugem letu svojega poslovanja (1906) prometa 322.160 K 67 v. Uraduje vsak pondeljek od 9.—12. ure dopoldne in sprejema hranilne vloge tudi ob sredah in sobotah od 11.—12. ure. Hranilne vloge obrestuje po 4%%, nevzdignene obresti odslej pripisuje h glavnici meseca januarja in Julija vsakega leta. Hranilna knjižnice tudi sprejema kot vloge, tako da se vlagatelju obrestovanje nič ne prekine.
s Št. Ilj pri Velenju. Tukajšno bralno društvo je obhajalo zadnjo nedeljo dne 1. sept. dveletnico svojega obstanka. Priredilo je v ta namen koncert in veselico, katera se je prajv dobro obnesla. Sodfelovali so fantje in dekleta — sami udje bralnega društva. Pri koncertu je proizvajal domači tamburaški zbor prav mične komade. Tudi igri „Viaški skopuh" in „Pri gospodi" ste se prav dobro obnesli. Pri prvi igri so sodelovali domači fantje in nekateri dijaki. Drugo, katera je žela med poslušalci prav obilo pohvale, so igrale dekleta iz domače fare in bližnje okolice, (Da je ta igra tako dobro r izpadla, gre posebna hvala in priznanje gospodični Olgi Kranjčevi in gospodični iz višje dekliške šole , ki ste s pomočjo še nekaterih drugih gospodičin s čudapolno požrtvovalnostjo trudile z različnimi pripravami^ za igrp. Po igri in koncertu se je razvila pi^av živahna zabava Imed ljudstvom. Gori imenovane gospodične so prodajale šopke in lističe za šaljivo pošto — vse v prid tukajšnjega bralnega društva. Seveda, ljudstva iz bližnje in daljne okolice ni manjkalo. Prihiteli so gostje iz Velenja, St. Andraža, Sošitanja, celo iz Celja jih je bilo mnogo videti. Na večer se je uži-gal umetalni ogenj, ki je čarobno razsvetljeval prijazno dolinico St. Iljsko. Pozno y noč še je igral tamburaški zbor. Na veselico, ki je vsestransko dovršeno uspela, je lahko tukajšnje bralno društvo ponosno. Se mlado, se krepko razvija in deluje v prid našega slovenskega ljudstva.
s Šmartno na Paki. Kakor že znano, se ie tukaj ustanovilo pevsko društvo. Dne 15. septembra se fcato priredi velika slavnost ustanovitve pevskega društva, za katero je že sedaj veliko zanimanje. Vsa bratska društva prosimo, da nas tisti dan gotovo po-setijo in nam svoj prihod poprej naznanijo. fTudi prosimo vsa sosednja društva, da za ta dan ne pripravljajo kakšnih prireditev. Vspored te slavnosti bode obfeežen in jako zanimiv. V prihodnji štetv. „Sloven-
fikega Gospodarja" objavimo jlnaiBinčen vspored, zadetek in prostor te slavnostiu Vsak prijiatelj sloven-rq8ke pesni naj se že sedaj odloči, da gre dne 15. sep-oitembra na Pa^o. Več prihodnjič!
s V Zavodnjem bo v nedeljo 15. septembra ob /41. uri popoldne ustanovni shod kmetijskega izobraževalnega društva z govorom in petjem.
s Ubil se je v Zavodnjem imovit in ugleden posestnik Vincene Potočnik, podomače Slivnik. Padel je iz svojega novega gospodarskega poslopja, katero ravno stavijo, tako nesrečno, da je nezavesten obležal in dan potem izdihnil, no da bi se bil le najmanj zavedel. Bil je strasten privrženec „Štajerca" in agitator za Narodno stranko. Bog mu bodi milostljiv!
Konjiški okraj.
,k Žiče. Neizprosna smrt, ki zahteva toliko žrtev v naši župniji, je prerezala nit življenja mladi, še ne 20 let stari Miciki Ulčnik. Ranjka je bila izvrstna pevka cerkvenega zbora in zvesta hči Marijine družbe. Z nalezljivo boleznijo, s škrlatico, 5e morala prerano leči v hladen grob. Vrli deklici sveti ivečna luč!
Celjski okraj.
, c ¡Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju.
„Kaj pa je tebe treba bilo!", vskjiknil je marsikdo, ko je zvedel, da se je osnoval v Celju nbv denarni zavod za Slovence. Kdor je pa opazoval delovanje naših dosedaj obstoječih denarnih zavodov v Celju, in kdor je opazoval delovanje naših narodnih nasprotnikov na tem polju, bode odobraval osnovanje novega denarnega zavoda in nam pritrdil, da je že bil skrajni čas zato.
Pri obstoječih denarnih zavodih imajo prvo in glavno besedo možje, ki reklamiujejo za se največ dobička od njih. Zato ni bilo mogoče dosedaj izpo-slovati od teh" posojila drugače, kakor po odvetniku In notarju.
Prošnje, vložene naravnost pri zavodu, so se ali kratkomalo odklonile, ali pa zavrnile na kako pisarno.
Za realiziranje posojil so torej navadno narasli stroški po odvetniškem ali notarskem tarifu, na ta način pa je bil kredit, ki ga je dobival naš kmet, predrag«
Najnevarnejši naš narodni nasprotnik, s kranjskega privandrani „Nemec" dr. pl., Jabornik, je hitro pogruntal, kako nas. je treba naskočiti Že obstoječa „Spar- und VorschuBverein" mestne hranilnice celjske ni hotela slediti njegovim nasvetom, zato je osnoval lastno „Spar- in VorschuBkasso" in ponujal kmetom denar skoro brez vsiakfih stroškov; zaračunil je le gotovo izdatke za koleke.
Kmetje so začeli trumoma zahajati po ceneji kredit, dr. pl. Jabornegg je pa skoro preplavil zemljiško knjigo našega kmeta z nemškimi vknjižbami.
Bilo je tedaj neobhodno potrebno, nekaj storiti za našega kmeta, odvrniti ga od nastavljen^ pasti In rešiti nasprotnih spon. Lov nasprotnikov na našega kmeta v svrho, storiti ga zopet odvisnega od nemškega kapitala, je bil dobro preračunjen ter lepo tiho zasnovan. To bi bili morali vodilni laktorji naših denarnih' zavodov uvideti in upoštevati nevarnost, koja preti našemu kmetu, ki se je vsled njihove krivde začel odvračati od naših zavodov in zahajati k tujim.
Preustrojiti bi bili morali poslovanje naših denarnih zavodov, primerno toku časa; ker pa tega niso storili, je nastala nevarnost, da postane naš kmet kmalu zopet tako odvisen od nemškega kapitala, Kakor je bil pred četrtstoletjem. Ker se tem našim gospodom predobro godi, tudi niso imeli časa premišljevati, kake posledice bi to rodilo.
Preskrbeti kolikor mogoče z malimi stroški ceneji kredit našemu kmetu in obrtniku, obrniti njihovo pozornost na naše denarne zavode, ter jih opozoriti na pretečo nevarnost, ako bodo zopet odvisni od nemškega kapitala — bode naloga novega denjarnega za-zavoda, nikakor pa ne pomnoževati strankarski boj. Zato mu želimo najboljši uspeh pri njfagovem delovanju v blagor in prid slovenskega ljudstva.
Razcvita naj se, živi in pa krepko napreduje!
c Poštne razmere na Dobrni bodo 'zopet morale v javnost. Poštarja Gola opozarjamo, naj pazi na svojega mladega pomočnika Voglerja, kadar je ta v poštnem uradu. Ne vznemirja nas posebno,, če Vogler krasi svoja nemška prsa, oziroma luknjo svoje suknjiče, s plavicami in frankfurtarskimij znamenji zunaj poštnega urada. Drugačna je pa stvar v službi. iTukaj si tako prusaško izzivanje mladega Voglerja odločno prepovedujemo. Vogler — oče so se nekdaj pisali /Vpglar — naj tudi poizve, če nimajo morebiti vojaki na cesarskih vojaških vajah posebne pošte, da ne bo strank zadrževal po nepotrebnem. Ce se poboljša, mu v prihodnje prizanesemo, če ne, pa še go-Ivorimo par resnih besed.
c Velika goljufija na južni železnici', V Laškem trgu so prišli na sleft i veliki goljufiji, vsled katere je južna železnica oškodovana za skoro 42.000 K. 15. m. m. je prišel v hotel Henkel neki tujec, ki se je vpisal kot dr. Karol Friedmann ter pripovedoval, da pričakuje večjo svoto denarja. Z ozi-rom na to je v hotelu živel na dolg ter si tudi od natakarice izposodil nekaj denarja. Večkrat je na pošti vprašal, če je prišlo že kako priporočeno pismo
na dr). Friedmanna, ki je baje v njem nakaznica na omenjeno svoto. 18. m. m. je7 res dobil) pismo na-kaznioo na 41 tisoč krem, ki uaj jih dr. Friodnymnu izplača železniška p-osials. v: laškem- sJstji; dan je prišel tujec k postajnemu načelniku Leyerju, ki mu je, pregledavši listine,, v navzočnosti pristava Lopiča izplačal 41.230 K 56 v. Postajenačelnik je namreč že 16. m. m. dobil od stavbenega ravnateljstva južne železnice ukaz, naj ono svoto izplača dr. Friedmannu ter je takoj poslal na ravnateljsko blagajno na Dunaj potrdilo o sprejemu denarja. Slo je namreč za plačilo železniških pragov, ki jih je prodal železniški upravi neki Zabavnik, vendar odstopil denar dr. Friedmiannu v Zagrebu proti temu, da mu je ta prepustil neki gozd. Dr. Friedmann je potem v hotelu plačeval za pijačo vsakomur, kdor je hotel piti, šampanjec je tekel v potokih. Toda začeli so kmalu sumiti, da je le navaden goljuf, kajti njegov nastop je bil nesiguren in večkrat se zapletel v protislovja, češ,, da je denar dobil za les, drugič pa, da ga je podedoval. Zato jo je 19. m. m. popihal neznano kam. Od ravnateljstva južne železnice, pa je laški postajni načelnik dobil poziv, naj poroča, če se je denar izročil pravemu dr. Friedmannu, nakar je g. Leyer odgovoril, da v celem trgu nihče ne bi mogel dognati, je li tujec bil pravi upravičenec ali ne ter da še tudi ni zahtevala legitimacija. Nato je ravnatelj-svo zahtevalo popis tujca in kmalu je brzojavka potrdila sum, da je prišel po dtenari navaden goljuf. Razlagajo si sedaj ta slučaj tako, da je eden izmed uslužbencev dr. Friedmanna, dobro poznajoč razmere, sam pisal na stavbeno vodstvo na Dunaj, naj pošlje nakaznico v Laško in naj nakaže svoto pri blagajni železniške postaje v Laškem. Tujec je srednje postave, zastaven, z majhnimi, črnimi brkami in majhno koničastp brado ter črnimi, prodirljivimi očmi. Škodo bode seveda trpela južna železnica, postajnega načelnika Leyerja ne zadene nobena krivda, ker se je ravnal popolnoma po predpisih. Postajno načelništvo v Laškem je že pri okrj. soidniji Vložilo kazensko ovadbo.
c Graščino Novo Celje v Žalcu z obširnimi posestvi, last starega grofa Salma, je kupila parce-lačna banka iz Zagreba in bo razprodala vse med domaČe jkmete.
c Okolica celjska. Višnjaves nad Vojnikom ima starega župana, ki je živ dokaz, Jtam zabrede Sicer dober človek, ako neprestano čita liberalne no-Vine, kakoršne so ljubljanski „Slovenski Narod", celjska „Domovina", „Narodni List", pa ptujski „Sta-jera" Ves je zletel v liberalni tabor. Blizu ne čuti, kaj to pomeni. Celjski dohtarji lijberalci dodajo ž njim, kar hočejo. Tako je zopet na njihovo povelje moral zadnjo nedeljo sklicati shod volilcev). Cemu? Tp so mu pove/dali na lepakih, katerih so mu doposlali. Pravijo: „Poslanca Robleka nasprotniki trosijo o njem najosfudiiejše laži. Pridite in se bodete iz njegovih ust prepričali o teh obrekovanjih ter brezmejni podlosti in lažnjivosti nasprotnikov." No, Roblek je res prišel, pa nismo mogli izvedeti, kaj bi se bilo o njem lagalo. Da je slab govornik, o tem smo se zopet prepričali. ¡Kaj je za kmete res koristnega v državnem zboru nasVetoval, govoril, o tem nismo slišali ničesar. Največ preglavic mu je fdelalo to dejstvo, da je hmelju cena tako padla, kakor še nikoli. Klaverno je io nesrečo razlagal, pobite, hmeljarjje tolažil: Potr-pite še, bo kmalu bolje, ter pristavil: Jaz pa tega nisem kriv ter ne morem pomagati', da bi cena hmelju zopet poskočila. Zakaj pa je čutil in še čuti potrebo, se pred svojimi volilci prati, zagovarjati in opravičevati? Zato, ker so njegovi pristaši in agitatorji s hmeljem za njega najizdatnejše rogovijili, kmete begali in lovili. S hmeljem se je za Roblekia agiti-raio, s hmeljem je zmagal. ¡Od Sv. Jurija do Sv. Jurija so upili: Le Robleka moramo voliti, on bo pomagal, da bode kila hmelja stal 2 gld. ali 4 krone. Vsak pametnjak je moral spoznati, da so to prazne besede, pa bilo je zastonj, a Roblek sam jim ni ugovarjal. No, sedaj pa v Žalcu niti 30 kr. radi ne dajo za kilo hmelja. Drugače rečeno, sedaj je pribito, da so Roblekovi pristaši „v brezmejni podlosti in lažnjivosti" kmete za nos vodili, to je bilo najostud-nejšo politično sleparstvo in goljufija)* Nekateri kmetje so Robleka pros)ili, naj pomaga, da bodo otroci samo dopoldne v šolo hodili do končanega 12. leta. Roblek je odklonil, češ, v 13. in 14. letu se otrok največ nauči. Zakaj pa dajejb učitelji skoro vsem otrokom zajdnjih letnikov dopust^ taiko, da imajo poleti v 3. ali 4. razredu kjom|aj,po 10 učencev. Roblek je liberalec ter ne uvidi, da je šolstvo na kmetih zavoženo. Poslušalcev ni imel veliko. Najbolj so mu pritrjevali nekateri spufani šoštarji, mizarji in pa žejni krofi. Neka zvita buča je namreč razgla-sila, da bo Roblek dal polovnjak Vina in da voz piva vže peljajo. Zato so oni žejni krofi hriaibro vlekli, saj bo Roblek vse plačal. Toda Roblek je svoj moš-njiček varčno zaprl in se odpeljal, pivci so pa razočarani se spogledali in sami plačali, kar so popili. Navdušenja je hilo takoj konec.
c Dobrna. V zadnjem času so v ganljivi medsebojni ljubezni začeli dobrnske Slovence zopet nabadati: ptujski „Stajerc", celjskalvahtarca in na novo ljubljanski h,,Slovenski (?) Narod." Ubogi Dobrnčani! 'Sedaj nas bo menda konec! Malo čudno se nam res zdi ta edinost med nemškim, slovenskim in nemčur-skim listom; še bqjj se pa čudimo, da je nemški ¡list pisal še najmanj hudobno.,.tP^es se hočemo pomeniti samo z dopisnikom ljubljanskega liberalnega lista. Nalirulil nas je že dvakrat zaradi — poštnega
pečata! Kakor da bi dobrnsM-,Slovenci imeli oblast deliti dvojezične poštne pečate r To bi nas trgovinski minister presneto grdo pogledal. Iz vojniške okolice pošilja torej nek mladič svojo modrost v „Slovenski Narod." Fant! pobrigaj se za bližje reči -- morebiti za Vojnik — ne ¡vtikaj se pa v dobrnske stvari, o katerih razumeš toliko, kakor žaba o petju, Dobrn-Čane hoče učiti tak fantek iz vojniške okolice, in vendar so Dobrnčani več storili in trpeli za narodnost,, kakor vsi liberalni petelinčki dopisnikove vrste. Ce še nismo dobili dvojezičnega poštnega pečata, nismo kri,Vi mi, ampak liberalni češki minister. Naj bo enkrat javno povedano, da se je za časa nemškega katoliškega ministra dosegel ložje kak dvojezični poštni pečati in napis, kakor pa sedaj, ko je trgovinski minister Ceh. Zopet dokaz, da se liberalizem malo briga za narodnost! Kar pa zadeva neutrudno nastopanje, misli menda fant-liberalček iz vojniške okolice, da to obstoji v tem, če se po liberalnih listih vpije ter udriha po ljudeh, katerih narodnost do sedaj še nima nobenega madeža. Liberalni revež še brati ne zna pravilno. Ce, nam pove,, kedaj in kje smo pisaili, da je Roblek kriv, da se v Dobrni še Vedno šopiri samonemški napis na poštnem pečatu, mu nasvetujemo mažo, da mu zrastejo brke. Da bi nas pa notica liberalnega dopisnika kedaj spekla, pa liberalček iz vojniške okolice sam sebi menda ne veruje. Popolnoma hladni ostanemo tudi pri izjavi, da dopisnik „Slovenskega Naroda" dobrnskim matador-j'em ni priznal potrebne energije. Razvijali smo potrebno energijo davno poprej, predno je fant vedel, kaj pomenijo besede matador, energija in drugi taki izrazi. To je menda narodno-radikalno, če se kupoma rabijo tujke! ? Ce nas fantek-liberalček iz vojniške okolice zopet počasti s kakim dopisom v kak liberalen list, nas bo zelo veselilo. Prosili bi, naj piše bolj pametno in dosledno, pa tudi morebiti kam bližje, ne pa v Ljubljano. Morebitipa drugi listi ne sprejemajo več njegovih otročarij. Čuditi bi se ne bilo! Bojimo se le, da se bo na tak način njegovo neutrudno nastppanje kmalu — utrudilo. A če tudi leže k večnemu političnemu počitku, slovensko ljudstvo ne bo trpelo škode, najmanj pa ddbrnski Slovenci.
c Šmarje pri Jelšah. Pretekli teden bil je v naši fari dvakrat ogenj. V nedeljo zvečer pogorela je pri Sv. Miklavžu Kurnikova kočarij'a. Osumljen je gospodar saan, da je zanetil ogenj, in je sedaj v preiskovalnem zaporu v Celju. — V petek zvečer ob 11. uri pogorelo je gospodarsko poslopje posestniku Boštjanu Stancer v Zastranji tik trga. Poslopje je popolnoma vničeno. Zgorelo je mnogo sena, slame in vso poljsko orodje, le živino so rešili. Zanetila je najbrž iz sovraštva hudobna roka.
c Laži o novi posojilnici v Celju. Spindlerjev zaplotni list laže, da se odbornik Kmecl jezi, ker je postal predsednik g. profesor Cestnik itd. Spindler bi rad s podpihovanjem naredil zdražbo. G. Kmecl mu da S00 K, ako dokaže, kar piše o njegovi jezi.
c zid, odbornik slovenske občine. Pri zadnjih občinskih volitvah v Loki pri Zidanem mostu je bil v prvem razredu od Nemcev in slovenskih liberalcev izvoljen v odbor tudi jud Knina, ravnatelj tovarne za olje, in protestant i Skalak, gostilničar na kolodvoru Zidani most. To je menda I edina občina na Slovenskem, ki ima Žida v svojem odboru.
c V Lnčah bo v nedeljo dne 8. septembra po rani j maši shod Slov. kmečke zveze. Govorila bosta gg. državna ■ poslanca dr. B e n k o v i č in dr. Korošec. Pridite na shod! c V Ljubnem se vrši v nedeljo dne 8. septembra po drugem sv. opravilu shod „Slov. kmečke zveze". Govorita ! gg. državna poslanca dr. Benkovič in dr. Korošec, j Vabimo vse kmete na shod!
c Ponikva. Sklicuje se na § 19 tiskovnega zakona ! od 17. dec. 1862, drž. zak. št. 6/1863, zahtevamo, da ob-| javite glede notice „Na Ponikvo", ki je priobčena pod ru-i briko „Celjski okraj" v št. 41 Vašega lista od 22. avgusta t. 1. v postavnem roku na istem mestu in z istimi črkami, | kolikor se tiče podpisane „ZadrHžne Zveze" naslednji po-j pravek: Ni res, da ima nepristranska „Zadružna Zveza" v j Celju svoje roke vmes glede tega, kar piše gori navedena notica o dogodkih na Ponkvi v nedeljo dne 18. avg. t. 1. Res pa je, da nima „Zadružna Zveza" rok vmes in da ni j bil nikdo na Ponkvi imenom naše Zveze. S spoštovanjem: Zadružna zveza v Celju, r. z. z o. z., Dr. J. Vrečko, F. 1 Jo št
c Hrastnik. Pri naši kemični tovarni udrla se je ba-' raka, ki je bila postavljena na traverzah preko potoka ter ! jb pri tem kakih 1000 vreč, napolnjenih z barvilom, padlo | v vodo. Večinoma je roba seve pokvarjena ter ni več za ! rabo.
c Grad Lemberg je z vsem obširnim zemljiščem vred • kupil g. Berdajs, veleposestnik na Savi ob južni železnici, b Pri kuhanju je prsknila iskra v oko Jožefi Hudena na Bizeljskem ter jo nevarno ranila.
c Vransko. Sodni sluga pri tukajšnem okrajnem so-' dišču g. Ivan Gaber je dobil častno kolajno za 401etno zvesto službovanje.
c Loka pri Zidanem mostu. Socialdemokrat Čobal obsojen. Kakor znano, je socialdemokraški kandidat Čobal na volilnem shodu tukaj razžalil vojake z besedo krom-pirjevci; vsled tega je takrat nastala velika nevolja med možmi, in Čobalu bi se bilo slabo godilo, ko bi se ne bil hitro pobral iz Loke. Socialdemokrati so potem tožarili pristaše Kmečke zveze, posebno Vinkota Moro, rekoč, da je ta hujskal; na vsak način bi ga bili radi uničili; to je socialdemokraška ljubezen. Ali dne 27. avgusta je bil Moro pri okrožnem sodišču popolnoma oproščen, Čobal pa je dobil zaradi „krompiijevcev" tri dni zapora. Druge je hotel pokopati, pa je sam padel v jamo, j
c Rečica. Prihodnjo nedeljo 8. septembra bo v larovžu na Rečici zborovanje Slovenske kmečke zveze po večernicah. Govorila bosta gg. državna posl. dr. Anton Korošsc in dr. Benkovič. Priti.•(• v obilnem številu!
e Duh se je omračil g. A^ Jermianu, šestošolcu iz Ljubljane, ki je bil v Trbovljah na počitnicah pri svojih stariših. Pridnemu dijaku in vrlim starišem naše sočutje! Bolnika so prepeljali v opazovalnico v Gradec.
c Radikalno dijaštvo ima v Celju dne 5., 6. in 7. septembra shod.
c Liberalna Zadrnžna zveza snnje še naprej za hrbtom pristašev Kmečke zveze svoje posojilnice. A uradno razglaša, da „se ne briga za politično mnenje posameznikov" !
Brežiški okraj.
b Dobje pri Planini. Naš nadučitelj Valentin Pulko je bil tej dni pri c. kr.< okrožni kot prizivni sod-niji v Celju obsojen na 60 K globe aii nekaj dni zapora, ker je razžalil trgovca Antona Teržan mlajšega in'našega župana Pinter na časti; tudi ima trpeti .vse stroške. Pulkota je zastopal — kozjanski nemški odvetnik dr. Zirngast! Menda bo sčasoma tudi c.kr. deželni šolski svet uvidel, da bo bolje za Dobje in za nadučitelja, če ga prestavi kam drugam, in magari na boljše mesto!
b Planina. Daleč okoli znani agitator liberalne Narodne stranke in dopisniki lažnjivega „Štajerca" dobil je za vselej slovo pri tukajšnji grajščini. Da, kdor drugim jamo koplje, sam vanje pade. — Povedati vam moram, dragi bralci „Slovenskega Gospodarja", šaljiv prizor, ki se je zgodil dne 11. avgusta «večen pri nas na Planini: Okoli 11. ure peljal se je g. župan proti domu. Prileti od neke strani hruška na voz, katera ga je nekoliko zadela. Tq ga je tako razburilo, da se je začel hudovati čez Slovence ter klicati c. kr. orožnike, naj aretirajo trgovskega pomočnika Jazbinšekovega, ki, se je popolnoma mirno pogovarjal s svojim bratom na- trgu, in ni popolnoma nič vedel, kedo je g. županu hruško v hrbet vrgel«. .Orožniki so se sami' smejali županovemu razburjenju. — Ponočni čuvaj,
b Občina Preborje je dobiia vsled nujnega predloga državnega poslanca dr. Korošca državno podporo 1500 K za škodo prizadeto ji/ 11. 1906 na raznih kmečkih pridelkih. Za druge občine kozjanskega okraja že tečejo poizvedbe o|d strani c. kr. Okrajnega glavarstva v Brežicah.
b Iz Sevnice ob Savi. Zapustil nas je g. Ivan Roth, c. kr. višji oficijal pri c. kr. sodniji, da nastopi svoje mesto pri c. kr. okrajni sodniji v Šmarju pri Jelšah. Ostane nam v najboljšem spominu, strankam radi svoje ljubeznivosti in vstrežljivosti, ožjim svojem prijateljem pa radi svoje odkritosrčnosti. Čeravno nam je žal za njim, se vendar tudi mi veselimo njegovega povišanja ter odkritosrčno želimo, da bi mu tudi v Šmarju vedno cvetela rožica, ki se imenuje izadovoljnost.
b Zaročil se je trgovec g. Janez Regvat v Pilštanju s hčerko nadučitelja iz St. Vida pri Planini gdč. Štefko Bračičevo.
Drobtinice.
d Legar v Gradcu. Na leg&rju so obolele v Gradcu minoli ieden tri osebe, enai oseba je pa pripotovala v Gradec bolna na legarju.
d Drobne vesti. Pri vojaških vajah v Lejpa na Češkem je padel dragonec s konjem vred raz neke skale. Konj je bil takoj mrtev, dragonec pa smrtnonevarno ranjen. — V Milanu se je porušila cerkev, katero so še le pred 50 leti sezidali. — 161etna grofica Henrieta Pongrac na Ogrskem se je zaljubila v 231etnega kmečkega fanta Ivana Andrasik in je žnjim ušla. Njen oče, ki je večkraten milijonar, jo je zavrgel. — Saški kralj je bil dne 27. m. m. na Triglavu. — Razen 2 vojakov in 1 prostovoljca so še umrli pri prekoračenju Radia štirje vojaki 2. bosanskega pešpolka. — Pri vojaških vajah blizu Dunajskega Novega-mesta so nadčloveški nspori in silna vročina terjali mnogo človeških žrter, 25. polk je marširal od 3. zjutraj do 3. popoldne. Na potu je onemoglo 156 mož. To so grozne razmere in poslanci bodo morali pošteno posvetiti. — V letovišču Baden-Baden so ukradli tatovi v nekem hotelu neki baronici 90.000 frankov in baronu Rotschildu 100.000 frankov. 1— Pri manevrih na Koroškem je ustrelil neki vojak z ostro patrono in ustrelil nekega nadporočnika 2. bosanskega polka. Storilca niso našli. — V mestu Toranya ob galicijski meji in v Also Vess na Ogrskem se je pojavila kolera.
Narodno gospodarstvo.
g Naše napake pri zavarovanju proti ognju.
Ne mine leto, da bi ne bilo na kmetih po več požarov. Tu zgori polovica vasi, tam hiša z gospodarskim poslopjem, kozolc itd. Skoro vselej se slišijo pri' takih nesrečah žlalostne tožbe, da je šjkoda po požaru veliko večja, kakor je zavarovana vrednost, tako da so prišli pogorelci v veliko bedo in stisko. Žal, da so te tožbe resnične, žalostno pa tudi,; da se vzlic vsem tem nesrečam ne moremo odločiti, da bi svoja poslopja bolje zavarovali. Toliko se je hvala Bogu do danes doseglo, da se gospodarji sploh zavarujejo, ali dve veliki napaki se godita pri tem zavarovanju, ki •ih moramo danes našim gospodarjem očitati, in ti ¿ta 1. da v premnogih slučajih naša poslopja preniz-
ko zavarujemo in 2. da ne zavarujemo nobenih pridelkov.
Ce zavarujemo gospddarska poslopja, zavarovati jih moramo tako visoko, kolikor so vredna, da jih lah,ko nazaj postavimo, če nam pogore. To mora biti naše vodilo! Kaj ni žalostno, če zgori poslopje, ki je vredno 4009 K, odškodnine dobimo pa le 1000 K, in sicer zaradi tega tako malo, ker je bilo poslopje tako nizko zavarovano? Kje pa dobimo drugih 3000 K? Kaj se moramo v takih slučajih res zakopati v nove dolgove? Vsega tega bi ne bilo treba, ako bi se zavarovali za pravo vrednost. Ne rečem, res je gospodarju, ki iztežka izhaja, težafvno plačevati potrebno zavarovalnino, ali takih stroškov se ne smemo batU Saj se gre za naše imetije! Ne glejmo tedaj na tiste lo-once, katere moramo za pošteno za-j varovanje več plačati, saj je poleg primerne odškod-| nine, ki jo dobimo za slučaj nesreče, tudi to veliko ' vredno, da smo brez težkih skrbi zaradi kakšnega ognja.
Druga velika napaka je pa ta, da ne zavaru-i jemo nobenih pridelkov. Skoda, ki nas v tem slučaju zadene, je v poletnem času in jeseni, ko so vsi pridelki spravljeni, posebno velika in je spravila že j marsikoga na beraško palico. Ne branimo se tedaj i teh stroškov in zavarujmo tudi pridelke, zlasti vse tiste, ki so posebno nevarni pred ognjem, kakor je n. pr. krma, seno in slama. Saj ni zavarovalnina . tako visoka, da bi je ne mogli utrpeti! Varčujmo ra-• je pri drugih izdatkih, ki so manj potrebni! Težko je sicer šteti denar v zavarovalne namene, ali to smo j dolžni sebi in svojim otrokom, kajti nihče ne ve, ke-| daj ga zadene nesreča. Ne varčujmo tedaj pri zatva-i rovalnini, ampak varčujmo raje pri drugih manj po-, trebnih stroških.
g Kako se zatirajo molji v žitnici? Žitni molj je metulj, in sicer prav rahel in n|ežen metuljček. Podnevi sedi mirno po stenah, krilca drži zganjena v podobi strehe, a na glavi ima čopek rumene dlake in pa črne nlkaste tipalnice. Krilca so tenka in ob krajih razen prednjega obrobljena s svilastimi pre-tenkimi dlačicami ali resicami. Prednja krila so na srebrasfem dnu rjavo in črno pisana, zadnja pa sivkasta brez vseh lis in marog,. Metuljček se prikaže navadno meseca junija, včasih tudi že prej ali pa pozneje, in ko se je zaplodil, poišče samica žitne kupe in prilepi na vsako zrno eno ali dve jajci. Ko je vse oddala* pogine. Za kakih dvanajst dni se iz jajca izvali bela ličinka z rjakasto glavico. Ta živalca nima drugega dela, kakor dolbsti zrna in razjedati moko. Ko je z enim zrnom gotova, loti se drugega, potem pa tretjega in tako naprej, a vsa ta zrna se skupaj drže, ker jih je goseničica prepredla in zvezala z nekimi niltmi. V takem sprefiku je včasih 20 in še več zrn, sredi njih je ličinka in okoli nje vse polno blata. To blato smrdi in tega smradu se več ali manj navzame vse žito, in tudi moka iz tega žita ima neprijeten duh in okus. Pravimo: žito je okopnelo in moka iz njega je Zatohla. Meseca septembra je goseničica dorasla. Tedaj preneha jesti, gre iz svojega sj. redka in lazi nemirno semtertja, is-kaje si kakega ki tička, kjer bi se mogla zapresti. Tak kotiček najde navadno kje na tleh ali na steni. Na samem žitu se jih zaprede prav malo. A lazeč pušča za seboj povsodi svojo perjo, tako da je včasih ves žitni kup ž njo preprežen. Ko si je našla kotiček povšeči, napravi si iz smeti in oglodanih trščic rahel zapredek, kjer prezimi še kakor ličinka, In šele spomladi se zabubi, a nekoliko tednov pozneje se prikaže metuljček. Najvažnejše sredstvo žitnega molja zatreti je, odvzeti mu vsla skrivališča. V to svrho je skrbno zamazati vse reze , in razpoke v zidu, v tramili in na tleh, in sicer z apnom ali s katranom, da gosenice ne najdejo prilike, se kje zabubiti. Ob času, ko metulj leta, torej od mlaja do julija, je žito pridno premetavati. Kadar ni več videti na stenah metuljev in kadar se jih ne vidi zvečer okoli letati, takrat je v imenovanih mesecih imeti žit-n|e shrambe zaprte, da ne pridejo vanje metulji od 'drugod. Ce je shramba pobeljena, se metulji čez dan drže mirno po stenah in jih je mogoče v veliki meri ugonobiti. Prav koristno je, postaviti v shrambe plitve posode z vodo, kamor se zvečer postavijo luči. Metulji silijo k luči, popadejo v vodo ali pa se tam osmoue. Na ta način se v eni noči polovi ogromna množina tega mrčesa. Prav koristno je meseca februarja In marca odrgniti s sten in tal bube, ki jih je potem pobrati in sežgati. Najbolje je seveda vse moljavo žito hitro s pota spraviti in spraznjeno žit-nico na popisani način očediti.
g Rudečica se je zopet pojavila med svinjami. Zato še enkrat opozarjamo svinjerejce, da je glavna odpomoč snaga, zračni hlevi, dobra hranam glavna odpomoč pa je cepljenje svinj.
g Jabolke za mošt kupuje deželni kulturni svet za Zg. Avstrijsko v Lincu.
g Vino bo dražje. Trgovske vesti poročafjo, da se letos vipo podražuje in to glavno radi tega, ker Je lanski pridelek, ki je bil. po celi državi jako nedo-staten, že pošel in je v večini vinogradnih dežel vinska letini slaba. V nekaterih krajih, zlasti na Tirolskem, kaže sicer dobro, v drugih pa vinogradniki ne pridelajo za lastno potrebo. Tudi na Ogrskem bo trgatev nedostatna. Zato 'zahtevajo vinogradniki že sedaj mnogo višje cene nego lani. Ker kaže pri nas vino po nekod še vedno dobro, upamo, da si naši kmetovalci dobro opomorejo.
g Kdo iina seno na prodaj? Na Goriškem bo letos vsled suše jako malo sena, in že sedaj dobivamo obilo vprašanj, kdo prodaja seno v celih vago-
nih. Prosimo vse tiste, ki imajo seno na prddaj, in morejo stisnjeno seno v celih vagonih odpošiljati, da -prijavijo svoje naslove uredništvu lista „Gorica" v Gorci.
Najnovejše novice.
Shod v Koprivniku pri Framu. Dne 15. sepL priredi državni poslanec Pišek v|KopriVniku pri Framu veliko pojitično zborovanje. Natančneje poročamo v prihodnji številki.
Shod v Gorici pri Rajhenburgu. V nedeljo dne 15. septembra poroča o državnozborskem delovanju 'gospod državni poslanec dr. Benkovič na shodu v Habinčevi gostilni na Gorici pri Rajhenburgu.
Duhovniške vesti. Začasnim katehetom v Mariboru je imenovan vikar J. Markošekj. Prestavljeni so: J. E. Kociper iz Ljutomera kot vikar v Maribor, Alojz Gričnik iz Žetal k Sv. Marku na Dr. p., M. Agrež iz Sv. Marka k Sv. Janžu na Dravskem polju, Anton Tkavc iz St. Janža v Ljutomer. Novo-nastavljen je novomašnik Martin Kramberger v St. Andražu v Slov. gor. O. Pij Vakselj ostane v St. ■Vidu v Halozah, o. Mans. Zohrer v Ptuju, o. A. Brdnik pride kot ksplan v Ptuj.
Sprejem v celjsko gimnazijo. Na c. kr. samostojnih nemško-slovenskih gimnazijskih razredih v Celju se vpisujejo učenci za prihodnje šolsko leto v I. razred 16. septembra od 8.—10. ure. Sprejemni izpit se začne 16. septembra ob 10. uri. Učenci, kateri hočejo biti sprejeti v I. razred, morajo biti spremljani od svojih starišev ajli njih namestnikov in s seboj prinesti krstni list in pa šolska naznanila.
Goljufi v Laškem prijeti. Spredaj poročamo o goljufiji v Laškem, ko so izplačali nad 41.000 kron namenjenih neki zagrebški tvrdki za dobavo lesenih železniških pragov, nekemu goljufu. Polcija je dognala, da sta sokriva goljufije dva železniška uradnika in pa neki uradni sluga. Aretirani so: uradni sluga Pohle, 36 let star, oženjen in oče treh otrok, ki stanuje na Dunaju, bivši uradnik Južne železnice Karol Engelberth in 311etni asistent Josef Schon-thoner, ki so izvršili predrzno sleparijo.
Listnica uredništva.
Črešnovec: S takimi malenkostmi se ljudje samo dražijo! — Voj-nik: Preosebno, zato tožljivo I
i Line ! Triest
Loterijske številke.
Dne 31. avgusta 1907.
75 54 27 49 33 83
82 27
70
86-
Tržn@ cent
v Mariboru od 31. avgusta 1907.
Živila
100 kg
Pšenica . . rž , . . . ječmen . . . oves . . . koruza . . . proso . . . ajda .... »eno .... slama . . .
fižola . . . grah . . . leča . . . . krompir . .
sir.....
surovo maslo maslo . . . , Špeli, svež . . zelje, kislo . . repa, kisla . .
mleko . . . . smetana, sladka „ kisla .
zelje . . . . jajce . . . .
1 kg
1 lit.
100 glav
1 kom.
od
K h
20
do
K I h
ALA OZNANILA.
Viaka beseda stane a vin.
TI •»»erati m »(>. fjmejo samo proti predplačilu. — Pri vprašanjih ------na «pravnlštvo se mor» prilo/iti znamka za odgovor. ==
Išče se pomožni oskrbnik (šafer) vešč slovenskega in nemškega jezika v srednjih letih z dobrimi izpričevali izvežbin v vseh gospodarskih delih. Samci imajo prednost pred oženjenimi in plača ter hram p i dogovoru in služba se lehko nastopi takoj. Prosilci nsj pošiljajo izpričevala in ponudbe Graišiino Dolnji grad (Oberlutten-berg) pošta Ljutomer (Štajersko).
617 (2-1)
Pozor mlinarji in veleposestniki! Imam na prodaj sledeče jako dobro ohranjene stroje: veliki mlatilni stroj na kolah, hateri mlati, vetri in ščinja vse ob enem. 1 veliki stroj „trijer" za čiščenje vsakovrstnega zrnja. 1 mlinski cilinder na 4 predale, 1 mlinski cilinder na 2 predola, 1 izvrstni stroj za čiščenje pšeničnih grizov, 1 stroj za luščenje pšeniče in žita, 1 vetrov mlin itd. Alojz Kukovec m inar v Ptuju.	614 (2—1)
Izurjen organist ceciljanec z prav dobrimi spričevali, ki je tudi iz-vežban p e y ov o aj a, ter zmožen voditi dajvefcje pevske zbore, vojaščine' ' prost, tieoienjen, išče službe v kakem večjem kraja. Sprejel bi tudi kako postransko službo. Naslov pove upravništvo tega lista.	^616J8-1)
Fanta, devet let starega bi radi dali ubožni stariši dobrim ljudem aa deželo za svojega. Naslov Dri upravništvu ali pa Bankalan-gasse št4, Maribor. 612 (1-1)
Dekle išfe prostor v žnpnišču, da se uči kuhati, stori dela namesto druži _e in zraven še učenje plača. Naslov pove uredništvo.
665 (1—1)
Umetni mlin in žaga, na jako
dobri vodi, kakor tudi pekarija, v kateri te na mesec speče do 800 K. z zemljiškem in tadi lahko z živino in fundus instruktus se na pol zastonj takoj preda. 4000 fl. lahko ostane. Kje pove uredništvo.
609	(2—1)
Zidarji in dninarji 'se takoj sprejmejo za trajno delo. Rajmund Glaser, zidarski mojster Ruše.
610	(3-1)
Da se v najem pekarija in trgovina v okolici Maribora. Naslov pri upravništvu	576 (2-2)
Priden fant, kateri se hoče kro-jaštva učiti, se sprejme takoj pri A. Kessar, krojaču, Stolni trg 5 Maribor.	576 (3—2)
Gostilno čez ulico v bližini kake tovarne prevzame v čajem. Kdo pove upravništvo. 577 (3—2)
Proda se lepo posestvo, 4 njive travnik, hiša znven cerkve pri Ptuju. Naslov pri upravniltvu.
578 (2—2)
Teč lepih hrastov je na prodaj po zmerni ceni. Kupci naj se kmalu oglasijo pri Janezu Minih v Krčevini, pošta Vurberk. 580 (2-2)
xxxxxxxxxx
Mlin na tri tečaje z velikim no-vozidanim gosp. poslopjem, vse zidano in z opeko krito, potem velik ribnik, kjer se lahko veliko z ribarstv< m peča, posestvo men z vodo okt.li 27 oralov. Diugo so večina travniki, nekaj gozda, dve «jive, vse pri okrajni cesti v lepih Slov. goricah. Primerno bi bilo tudi za žago, ker v bližini ni no-"bere žage. Mlin pa je itak z delom obložen. Cena 20 000 ki on. Pojasnila daje Feliks Cufek, mlinar, Gori)a Voličina pošta Sv. Lenart v Slov. gor.
574 (2—2)
xxxxxxxxxx
lepo posestvo, 12 oralov, obstoji iz 3 oralov sadonosniba, 1 oral novega nasada, travnika in rodovitne njive z mlekarskim gospodarstvom, v bližini Maribora, se zaradi selitve proda. Naslov v upravništvu.	556 (6—4)
Pridni delavci se sprejmejo vsak čas proti visoki plači pri Šaleškem premogovniku v Velenju oziroma v Skalah, ležečem ob železnici Celje—Spod Dravograd. Stznovanja so na razpolago. 445 (10—10)
Arlndlrano posestvo v Jarenini z gospodarskim poslopjem vse z opeko krito, njiva, lep sadonosnik in studenec. Na zelo prijaznem kraju, 6 minut od cerkve. Več se izve pri Antonu Pavalec mizarju v Jarenini.
Stanpllje
iz kavčuka, modele za predtiakarije, izdelke po ceni Karol Karner, zlatar to graver v Mariboru, Goapoaka ulica it 16.
Viničar s 5 ali 6 delavskimi
močmi proti dobremu plačilu pri g Rihart Ogrizek, Leitersberg pri Mariboru.	567 (3—3)
Lepo posestvo pri Zgornji Kun-goti v Gaju štev. 43, obsega 6 oialov j» na prodaj. Pojasnila pri g. Zverlin v Tegetthoffovi ulici 30 Maribor.	568 (3-3)
Vinogradniki pozor! Vinske sode že rabljene vsake vel kosti v dobrem stanu priporoča Jožef Hvaleč, sodar v Mariboru, R iserstr. št. 3	565 (3—3)
Vlničar se spre.ime, kateri si lahko svoje živino redi, 4—5 glav. (prednost ima, kateri razume delo amerikanckega nasada) na Slemenu pri Blažu Urbas Selnica ob Dravi	581 (2—2)
Posestvo ee proda v Studencih pri Mariboru, 4 sobe, 4 kuhinje, 3 kleti, vodnjak, gospodarsko poslopje, vse v dobrem stanu; sadni vrt, lepe brajde, travnik in polje, vse pri hramu mori 2 orala. Več pove Franc Čerič, Lembaška cesta
štev. 71.
372 (16-13)
Držala za časopise priporoča si, društvam v vseh velikosti P. Ko-stič v Celja	343
Zahvala Prisrčno se zahvaljujem blagemu in miroljubnemu tast. g. župniku, in vsem tistim fsranom, kateri so mi kaj iz dobrega srca darovali in pomagali. Naj Jjubi Bog obilno povrne. Sv. Jakob v Slov. gor. dne 31. avg. 1907. Ferd. Bračko cerkovnik. 626 (1-1)
Novozidana hiša se proda, S sobe, 2 kuhinje, vrt za zelenjavo, veliko gospodar, poslopje z vodovodom. Maribor, Perkostraise 6.
618 (3-1)
Kuharica vajena vsakega dela in tndi dobro razume gospedinietvo, želi službe na deželi, najrajši pa v župnišču. Naslov pove upravništvo.	621 (3-3)
Najboljše snovi za domačo pijačo se dobijo pri Fr Hunjjaku, Gradec, Anenbruggstr. 26 Cena za 300 1 15 kron. 607 (1—l)
Viničar s 5 delavskimi močmi proti jako dobremu plačiu se sprejme pri graširn Novi klošter, pošta Sv. Peter v savinski dolini.
612 (8—1)
„Posojilnica v Vojniku" prod»
lepo stekleno steno s kamenito plačilno mizo.	627 (3—1)
Kovaškega pomočnika in učenca
sprejme Alojz Kores, kovač v Mariboru, Koroška ulica 84. 571 (3-3)
Posestvo, ki obsega 13 oralov zemlje, hiša, hlevi, s-alonomik, vinograd z amerikanskimi trtami zasajen, lepi travniki, polje, gozd, vse v lepi legi, se proda: Vukov-ski dol štev. 33, pošta Jarenins.
569 (3-2)
Odda se takoj služba organista v Remšniku. Prednost imajo samski rokodelci.	572 (3—3)
Takoj se sprejme pri Sv. Barbari v Halozah organist in mežnar Organist mora biti cecilijanec in tenorist „ter oženjen. Dohodki so dobri. Želi se, da se osebuo predstavi. Cerkveno predstojništvo.
573 (3-2)
Motor za plin, 6 konj. meči, zelo dobro ohranjen se po ceni prod» pri Karlu Sin ko v ič, ključavničarski mojster v Mariboru 876
perutninarjii
P A TjM A ■iarafeno areds<vo,
ozdravi vsako pe rutnino, ki obeša perutnice, je dri« ljava, ima zapečene zadke it va*x včasih zalega do zadrg ega komad» pogine. — Pošljite 35, 65 ali pt 100 vin. naprej in naročite Palm» z navodilom poštnine prosto. I. E. W e i x 1, tičjeklajni preparat; Maribor, Sofijin trg 8.
Gostilno se išče v najem ali v nakup, takoj kupim eno manjšo tigovino. Ponudbe na F. Lipovec Vogričovci pri Ljutomeru. 561 (8-3)
Zelo dobro idoča trgovina z mešanim blagom tik romarske cerkve na Slov. Štajerskem se zaradi bolezni odda v najem na 5 let. Več pove uredništvo. 584 (3—2)
Dva krojaška pomočnika se sprejmeta na stalno delo pri Alojziju Hoffmann, Deutsch-FeistritK bei Peggau.	591 (2—2).
Ena prodajalka in ena učenka
zmožni slovenskega in nemškega jezika se sprejmete pri g. K. Zamolo v Framu, trgovina z mešanim blagom.	586 (8—2)
nnu*xn*unu
Kupiti želim dva že rabljena, vendar v dobrem stanu ohranjena ostra kamena, kojih vak meri 36 colov v premeru in približno 6—8 colov v visokosti. Znata biti tudi različna, vendar pa ostra. Rabil bi nj\ju za luščenje butnic. Fran Schlosjer, Sv. Barbara pri Mariboru.	585 (2-2)
uunnnxnutm
Služba organista in cerkovnika pri romarski cerkvi v Puščavi je razpisana. Prednost imajo ceai-lijanci in rokodelci. 600 (S—8)
Usnjarskega učenca vsaj 16 let starega od dobrih starišev sprejme takoj pod ugodnimi pogoji Franc Apat, usnjar v Mozirju.
613 (3-4)
Denar se je našel pred kratkim na mariborski pošti. Kdor ga je zgubil, naj se v uredništvu zgiasi.
620 (1—1)
Posestvo, ki obsega 32 oralov, gozd, njive in travniki, sadonosni-ki, vse v dobrem stanu, s i proda. Več se izve pri Neži Bernhaut, Sv. Marjeta ob Pesnici.
628 (1-1)
Gostilna z prostorom lesne trgovine, zraven potrebne Bobe, se da v najem ali proda s 1. okto brom. Gostilna dobro idoča, železniška postaja, na 8 stranski cesti, zavezana z 39 oralov polja gozda in travnikov. Cena po dogovoru. Kje pove upravništvo.
5S6 (3-2)
Majarja s 1. novembrom za Ja renino išče baron Tvvikel, Maribor. 599 (2—1)
V najem se išče dobro idoča pekarija, ponudbe naj se pošiljajo na Franc Sotošek, post. restante Koprivnica št. 29 pri Rajhenburgu Štajersko, do 80. septembra.
294 (3-2)
Konjskega hlapca,
mesečna plača 20 K, kakor
dninarja,
za siht 2 40 K sprejme S. Gcinsberger, posest. Schmelz-hofa, Wolfsberg, Koroško.
Dva dijaka
iz boljše hiše se sprejmeta na hrano in stanovanje. Lepa zračna soba v vili. Reiser-strasse 33. I. 622 (2-1)
Harmonika
nova, hromatična, domačega sistema, elegantnega dela, se odda po nizki ceni. Naslov pri upravništvu. 598 (3—2)
dobro npeljane zavarovalnice z mnogimi zavarovanji na Kranjskem s sedežem v Ljubljani se odda.
Reflektira se na solventno tvrdko ali zaupno osebo.
Punudbe pod: H. V. Kien-reich Annoncen-Expedition, Gradec.	619 (1—1)
Zahvalainpriporočilo.
Podpisani se gospoda dr. V. Cervinkn. distriktnemu zdravniku v Braslovčah, ker je mojo ženo ki je bila v otročji postelji zelo hudo in nevarno bolana, popolnoma ozdravil in za trud, da jo je večkrat, pa še tudi po noči obiskal, najprisrčnejše zahvaljujem.
Priporočam ga vsakomur! S spoštovanjem
Anton Kovač, posestnik v Preseki pošta Mozirje Sp. Št. 606 (1—1)
Priljuden = ===== viničar
s 5. delavskimi moči, kateri tudi nemško znajo, se pod ugodnimi pogoji sprejme pri W. A. König, lekarna
Maribor, Tegethofova cesta. 625 (3—1)
Zahvala.
Za premnoge dokaze ¡skrbnega sožalja smrti naše ljubljene matere
Neže Heričeve,
posestnice v Kokcričib,
izrekamo svojo najprisrčnejšo zahvalo sorodnikom prijateljem in znancem, zlasti č. g. kaplan J. Bol-koviču in g. zdravniku dr. J. Lebarju, sploh vsem kateri so predrago rajno spremili na njeni poslednji poti.
V Kokoričih pri Sv. Križu na Murskem polju 28. avgusta 1907.	615 (1—1)
Rodbina Heričeva.
kot 1 av
sasss* Ptuj, Poštna it lica sesas in MARIBOR, Kaserngasse kt. 13
priporoča spoštovanim kmetovalcem kotle in najboljše brlzgalnlca, pri katerih jamči za dobro in trpežno delo. Popravki vsake vrste eeno ln hitro. Kopnjem stari baker, cink tn meslng po Bajboljii ceni.
«l^-'v, "V,- • f- mí, Ní'I-.^Ä Imm&jzm&uvi
osojilnica v Križevcih
ima svoj
i občni zbor
dne 8. septembra t. 1. v nedeljo popoldne ob 3. nri v šolskih prostorih.
IDnevni red.:
1.	Poročilo načel ni št va,
2.	Poročilo nadzorništva,
3.	Odobrenje letnega računa za leto 1906,
4.	Volitev nadzorništva,
5.	Slučajnosti.
K obilni ndeležbi vabi člane
Načelstvo
Karol Kocijančič
kamnoseški mojster
MARIBOR, samo Schillerstrasse 25.
izdeluje altarje, prižnice, podobe in vsa druga stav-binska dela iz kamna, žrfi, spomenike itd.
Zaloga Ugotovljenih nagrobnih spo-456	menikov.
—I
Karol Sinkovič,
ključavničar in izdelovatelj motorjev in strojev
Maribor, M*fffga«»e ».
Ker postaja bencin vedno dražji, so najboljši za industrijo in poljedelstvo
Climase Bohsel-moforji
pri katerih stane ena konjska moč za eno uro 1'/» do 2»/« vinarja. Ti motorji se lahko ogledajo v teku pri meni.
Karol Sinkovič,
876 10-13	zastopnik Climase Bohsel-motorjev.
Zahtevajte brezplačno j|
«KS. moj vejikj cenik z slikami od raznih ur, zlatnine in srebrnine.
k Mihael Jlger-jev sin
i	MARIBOR, Poštne ulice	7%
m
Sfft	pooblaščeni izvedenec	™
Roskopfova remonter ura z švicarskim Anker 5 kron.
Fina srebrna remonter ura K 7"60; ista z
dvojnim pokrovom K 11 "50. Kar nI po godu se lahko zamenja ali pa vrnem denar.
m m
		
		
Med. univ.
dr. Alojzij Kraigher
uljudno naznanja,	565 (5~3)
da se je naselil kot praktični zdravnik pri
Sv. Trojici v Slov. gor.
kjer ordinira v hiši gospe Re sin sky. m
efranc SCorošec
trgovina z železom in mešanim blagom
v Gor. ttatlgoni
pri Škerlecn
priporoča svojo veliko zalogo lepo pozlačenih nagrobnih križev z zlatimi napisi, tudi kotle, štedilnike, železne reči vsake vrste, barv, lakov, karbolinenm, veliko zalogo cementnih izdelkov,
vse po najnižji ceni in solidni postrežbi. 588 (1)


Zahvala
Za vse izkreno srčno sočutje, povodom bolezni in smrti naše iskreno ljubljene hčerke oziroma sestre
Amalije Rop
izrekamo najsrčnejšo zahvalo preč. g. župniku, ki so bolnica za najsvetejši zakrament pripravili in ji na smrtni post Iji po noči podelili prvo sveto obhajilo, ter na dan pogreba za ganljiv nagrobni govor. Nadalje gospodu nadučitelju za ves trud pri mnogobrojni udeležbi šolske mladine, in za krasni venec, gospodični učiteljici ročnih del, ter drugim sorodnikom prijateljem in znancem.
Bočna, 31. avgosta 1907.
Žalujoča rodbina Rop.

A.
Pozor!
Za jesen!
Pozor!

Priporočam slavnemu občinstvu največjo zalogo ravno na novo došle volne za ženske obleke, kakor tudi veliko izbiro snknja za možke.
Razven tega tudi največja izbira izgotovljenih oblek za moške in fante, svilenih in volnenih robcev, predpasnikov, ter perila za ženske in moške, kravate itd. po najnižji ceni.
Postrežba točna in strogo solidna.
E. ŠEPEC,
trgovina z mannfaktnrnim in konfekcijskim blagom.
MARIBOR,
BupgplatZ 2.	Grajski tpg 2.
Maribor
_ M. Berdajs sofijm trg
trgovina s špecerijskim blagom in semeni priporoča:
Ia Barthelnovo apno za poklajo, brusne tu mlinske kamne vsake velikosti.
Kupuje lepo pšenico po najvišji ceni.

CTUojz &ke(
pozlatar Maribor, Stolni trg 5
se priporoča častiti dvhovUim in »lavnem* občinsia* v it-vrlenanje vstA v to stroka spa-
. dajočUi del in popr avil. &___&
Restavracija,Narodni dom'
v Mariboru
priporoča sortirana vina dr. Tumorja, osoblto čisti muškat v steklenicah, Zadravčev IJutomeržan, dr.Stuhefiev haložan i. dr. = Piva: bndljevlike In ob veselloah tndl akcijsko laško. = Kuhinja samo s svežimi Jedili. 0 petkih in postnih dneh morske ribe.
Trgovina z železnlno
Jos. Prstee
Maribor, TrŽaSka MSti T
priporoča svojo veliko sulogo vsakovrstnega orodja it rokodek«, vse vrste ieleialae, traven«, ko*«t peči, vodovoda« naprave Itd. Porv fond in ROMan cement, anuo Itd, ..... ifl
Vse po najniiji ceni!

Usojam si slavnemu občinstvu naznaniti, da sem od gospoda Talenta, Melje št. 12 prevzel
-trgovino s premogom o in raznimi drvami m
za kurjavo, ter bodem vodil isto pod mojim imenom naprej.
Potrudil se bodem, cenjenim odjemalcem vedno le najboljše postreči, ter se priporočam k obilnemu obisku. S spoštovanjem
Ivan 8€cmačič9
trgovina s premogom in drvami, Melje 12. (Mellingerstr. 12.)
Priporočam tudi razne vrste vina na malo in veliko posebno rudečega in belega Bizeljčana po najnižji ceni. Prodaja: Angasse št. 15.
Pozor, kupovale!!
t
Jožef Ulaga
v Mapi boru, Tegetkofova oesta 21.
priporoča svojo veliko in najnovejšo zalogo tt&iifaktnnega blaga, kakor: fine volnene obleke za «pomlad rtaks barv«, velikansko izbiro lepili svilenih robi'cv in predpasnikov. Daljo priporoča tndi jako dobro modno sakao za moške obleke. Vsakovrstne preproge, odeje in rjnbe, platno za perilo, moške in ženske irajee ter splob vse najrazličnejše perilo. — Vse po najaiiji eeil!
Vsled ugodnega nakupa blaga mi |e mogoče prodajati blago 10% cenejše kakor drugod.
f l
„Pri sv. Jolefu'
t
Tovarna za glinske izdelke
===== v Raoju	—
izdeluje s parnimi stroji iz najboljše, večkrat premlete gline priznano najboljše izdelke, kakor: patent«vano zareino in vsakovrstno droge strešno opeko, opeko za zid, z& oboke, dimnike, rekoitra-opeko,
plošče za tlak, lončene cevi itd. po najnižji ceni. • Zaloga tudi v Mariboru, Cesarska oesta, pri kamenarju A. Oalser-Ju. 9
Nora trgovina z lesom In premogom
IVAN LAMPRECHT
MARIBOR, KarSovina 133
ob «lavni cesti, za gostilno Tafernf.
Prodaja vsSh vrat lesa, dr« in premoga.
Cene zmerne, postrežba točna.
Špecerijska trgovina
JI. Vertnik
Maribor, Koroška cesta št 9
priporoča svojo veliko zalogo Špecerijskega blaga ter različnega vina in piva, iganja itd. Velika naloga premoga in drv.
Delniška družba združenih pivovarn Žalec in Laški trg
-r~

v Ljubljani «^r-
priporoča svoje
izbopno pivo v sodcih in steklenicah.

1
;Zaloga pohištva
Franca pleteršek.
; Mojim cenjenim odjemalcem naznanjam, da se preselim v Koroško ulico št. 10 in prosim tudi na novem mestu za cenjeno zaupanje.
Nova trgovina
Mahoric & Šeligo
j _
• Ptuj e
nasproti poiie In geitltoe Vrafik«
t
! priporočata slav. občinstva svoj« f najnovejšo s&logo »fcisfaktm?-! nega blaga ter vabita k obilne».g, oblaka
POSOJILNICA V MARIBORU
<y
ustanovljena 1. 1882. ❖ ♦ ♦
(O
šteje 3000 zadružnikov z 120.000 K vplačanih deležev. — Stanje hranilnih vlog: tri in pol milijona kron. — Stanje posojil: tri milijone kron. — Stanje rezervnih fondov in za dobrodelne namene: 325.000 kron. — Obrestna mera za hranilne vloge: 4°/o in 47t%- — Obrestna
mera za posojila: 5%> 5*/,°/o za hipotekami, 6°/o za osebni kredit. Rentnl davek pla5nj« posojilnica za vlagatelje. — Obresti hranilnih vlog pripisuje]* se glavnici poluletno brez posebnega naročila.
Pisarna je v „Narodnem domu".
Uraduje se v torkih, sredah, četrtkih In sobotah dopoludne, izvzemSi praznike.
FELIKS ROP
manufakturna trgovina v Mariboru
Grajski trg št. 5.
priporoča svojo veliko zalogo manufaktarnega blaga za moške ln ženske ohleke, vsakovrstnega finega perila, predpasnikov, žepnih robcev, naglavnih rnt, nogavic itd.
Zaloga sobnih preprog, potna in posteljna ogrinjala. Najnižje cene!	Postrežba točna I
Alojsij Pinter
trgovina pri farni oerkvl v Slov. Blstrlol (podražnloa na Gor. Bistrici)
priporoča celemu okraja različna semena: deteljno, travno itd.,galico, ličje trake iz gumija, lopate, kose, brizgalnice, Tom. žlindro, železo ter vsakovrst. drage reči po najnižji ceni.
ANTON VIHER
stavbeni in umetni mizar
Hengasse 4 MaribOI* Hengasse 4
(v lastni hiši)
prevzame vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvrši v najkrajšem času po konkurenčnih cenah.
Priporoča se tudi v izdelovanje šolskih in cerkvenih oprav, pisarniškega in umetnega pohištva ter vseh v trgovinah potrebnih mizarskih izdelkov.
Delavnica: Heugasse 4.
Prodaja pohištva:
Na novem trgu, Freuhausgasse 1.
Kapljice za želodčni krč.
Stane ena steklenica 50 vinarjev.
Žganje proti trganju.
Prav dobro mazilo pri prehlajenju v zglobih in udih. Cena 1 K.
Svoji k svojimi
p. prull, mestna lekarna pri c. kr. orlu
MARIBOR, Glavni trg št. 15.


VIHII,
Svarim vsakega v lastno korist, kateri bi šel za letošnjo jesen kam drugam blago kupovat predno si naroči vzorce ali si zalogo osebno ogleda v Tr-; govski hiši manuiakturoega in modnega blaga na drobno in na debelo
R Stermecki,
Celje,
založnik c. kr. d. uradnikov. Zaloga velikanska. Cene čudovito nizke. Postrežba strogo solidna. Nakup neprisiljen. Vzorci proti vrnitvi na vse strani zastonj.

,CROATIA<
edina hrvaška zavarovalnica, osnovana od občine svobodnega In
iinniniiiiiujiiitiiiiiiiuiiuiumiiutimiiiiitujdjiimuiiiiiiuijtuujw»MfiMRuHuuniiniiiuHiiiiuaitiiiiiitnuiuui kr. glav. mesta Zagreba. ,CR0ATIA', osnovana na temelja vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po bliska nepremičnine vsake vrste: hiše, gospodarska poslopja, tvomice, mline itd. ter premičnine, kakor: hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. po Jako ngodnih pogojih ln nizkih cenah.
Vsa pojasnila daje: Podrnlnloa ,CR0AT1E< v Trsta, Corio It. i.
N«rodn» gostilna
,Pri posti'
Maribor,Tegethofova cesta 19
priporoča vedno svež« pivo, izvrstna domača vina ter mrzle in tople |odl. Mar. Meden.
Pohištvo in po- * steljske priprave
lastnega izdelovanja
Kari Wesiak
tapecirar Maribor, Freihansgasse 1.
Odgovorni urednik: Ferdo Leskovar.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.