Proletarci vseh dežel, združite se! PRAVICA GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE Poštnina plačana v gotovini IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE: Progresivno plačevanje za preseganje delovne norme — spodbuda za nenehno dviganje storilnosti dela Konferenca namestnikov zunanjih ministrov Iz šole v boj za socializem na vasi Fizkultura Leto X. — Št. 71 Ljubljana, četrtek, 24. marca 1949 Izhaja vsak dan razen ob petkih Mesečna naročnina din 45.— Cena din 2.— Ob zamenjavi izkaznic bomo ntrdili in učvrstili vrste v Osvobodilni fronti Pri graditvi socializma in izpolnjevanju planskih nalog dosegamo velike uspehe prav zaradi pravilne linije naše slavne Partije in njene tesne povezanosti l najširšimi ljudskimi množicami, združenimi v Osvobodilni fronti. Kakor je bila Osvobodilna fronta pod vodstvom Komunistične partije v osvobodilni vojni, tako je tudi danes v graditvi socializma eden odločujočih čini tel jev naše zmage. Zaradi takega velikega pomena Osvobodilne fronte, ki je trajna politična organizacija delovnega ljudstva, je članstvo Osvobodilne fronte čast, s katero se lahko upravičeno ponaša vsak naš graditelj socializma. Biti Slan Osvobodilne fronte pomeni isto, kot biti zaveden borec za socializem. V prihodnjih dneh bodo frontovske organizacije pričele z izdajanjem novih izkaznic vsem članom Fronte. Izdajanje novih izkaznic, oziroma zamenjava starih, je prav gotovo važen korak pri nadaljnjem političnem in organizacijskem utrjevanju Fronte. Statut, ki je bil sprejet na prvem kongresu Ljudske fronte Jugoslavije, točno določa, kdo je Lahko član Fronte. Član Fronte je lahko tisti, ki uživa vse državljanske in volivne pravice, ki prisvaja in dela za načela, vsebovana v programu in statutu, in je člait neke organizacije Fronte. Prav ti točno določeni pogoji za članstvo so ogromen Vlr moči Fronte, omogočajo združitev ogromnih množic delovnega ljudstva v njenih vrstah in hkrati onemogočajo vsem temnim, špekulantskim in sovražnim elementom, da bi se skrivali za legitimacijo Fronte. Prav današnja politična in gospodarska aktivnost je najboljše merilo za Predanost vsakega člana Fronte. Socialistična industrializacija in borba za socialistično preobrazbo naše vasi, to je Področje dela frontnih organizacij. Poostrena razredna borba, posebno še na vasi, kjer postopoma izrinjamo kapitalistične izkoriščevalske elemente, nujno razgalja vse, tudi najbolj potuhnjene in prikrite sovražnike delovnega ljudstva. Volitve delegatov za III. kongres Ljudske fronte so v nekaterih osnovnih organizacijah opozorile elane Fronte na premajhno budnost, kajti nekateri, ki so prav zaradi premajhne aktivnosti teh organizacij še vedno člani Fronte, so tudi tokrat s svojo abstinenco odkrito manifestirali svoje eovražno razpoloženje do delovnega ljudstva. Stalna dolžnost članov Fronte je, posebno pa še sedaj ob izdajanju novih članskih izkaznic, da skrbijo za enotnost in čistost svojih organizacij. Pretresti morajo posamezne elane Fronte, tako da bodo zaslužni pre- jeli upravičeno priznanje, da bodo neaktivne vzpodbudili k aktivnosti in da bodo obenem razkrinkali ter obračunali s tistimi, ki danes še skušajo skrivati svoje sovražno delo za legitimacijo Fronte. Zamenjava izkaznic nikakor ni in ne more biti navadna administrativna mera, s katero bo nekemu malemu delu dosedanjih članov članstvo vzeto in s tem odvzeta tudi izkaznica. Tako razumevanje pomena zamenjave izkaznic bi bilo ozko in v osnovi napačno. Gotovo je, da bo Fronta z odkrivanjem škodljivcev samo pridobila na svoji moči in enotnosti, da bo lahko tako utrjena še mnogo bolje izvrševala svoje naloge. S tem se bo v veliki meri dvignila tudi politična zavest frontovcev. Fronta bo postala še močnejša politična organizacija. Živahna politična aktivnost Fronte v pripravah na volitve je pokazala med drugim velike uspehe tudi v tem, da se je še povečal priliv novih članov. Samo ob volitvah je vstopilo v Fronto 50.000 novih članov. S tem, da bodo bb izdajanju izkaznic izločili saboterske elemente iz vrst Fronte, da bomo dosegli večjo aktivnost novih članov, ki so bili doslej premalo aktivni, in s tem, da bomo še bolj razširili vrste Fronte z novimi poštenimi delovnimi ljudmi, bomo povečali število zavednih boTcev za socializem in Fronta bo lahko še več prispevala k čimprejšnji zgraditvi lepšega in srečnejšega življenja. Mnogi pošteni ljudje, ki so bili doslej še izven Fronte, morda prav zaradi takih saboterekih posameznikov, ki so iskali v Fronti zavetja, bodo radi vstopali v njene vrste. Frontni sestanki, na katerih bomo izdajali članom izkaznice, morajo biti čimbolj svečani. Ko bomo na teh sestankih razpravljali o svojem dosedanjem delu, o vlogi, ki jo ima Osvobodilna fronta pri graditvi socializma, o že doseženih uspehih, bo tudi vsakemu članu Fronte postala zavest njegove vloge močnejša, bo še bolj čutil v sebi ponos borca za socializem. Izkušnje iz volitev 6. marca bomo v pripravah na volitve v organe osnovnih frontnih organizacij, ki bodo 27. marca, še obogatili s krepitvijo enotnosti in politične moči ob izdajanju frontnih izkaznic. Povsod, kjer je le to mogoče, bomo izdali izkaznice še pred volitvami in na ta način omogočili tudi številnim novim članom udeležbo na volitvah. Skrb frontnih organizacij za utrjevanje in širjenje svojih vrst pa se nikakor ne sme omejiti samo na tiste dneve, ko bomo izdajali izkaznice, marveč mora biti njihova stalna in neprestana naloga. V vsei Slovenili se osnovne frontne organizaciie živahno Dr* pr jvliaio na volitve sekretariatov tet.T “krajih naše republike so v del kihPvrar? za čim h®«*® Uvedbo ne-, volivnih sestankih razpravico » Pf -o rezultatih volitev 6 1 • frontoTcl duiejo kandidate, ki' S od naprej vodili frontne organizacii«v „ ih vaseh. Hkrati z abrSv£?em litične in gospodarske problematike spre lema,io frontovci nove tekmovalne obveznosti. predvsem v zvezi z uepeSnni-šlm razvojem zadružništva. ' V okraju Gornja Radgona so po ve-p® vaseh živahni predvolirvni sestanki, ■osebno aktivnost je pokazala frontna gamuzacija v Žepovcih. V tem kraju, ier so postavili enega prvih zadružnih f v Sloveniji, je po zaslugi dobre uontae organizacije pristopilo 36 družin temensko obdelovalno zadrugo. Na ta SfcbU® V <*™o6iu KLO Žepovci že 90 druS prebl!Valfs^a( vključenega v za- osr1 k*CeIsk7Vkraiu 80 imeli že v 60 u^vnih frontnih organizacijah peredvo-^ sestanke z visoko udeležbo članov r«Qte. Posebno so se zavzeli člani Fronti Prostovodino delo. Razvilo 6e je »|movanje. Najboljši 16 krajevni odbor sušje. kjer dela dnevno 60 ljudi na ^adbi&fiu zadružnega doma, kjer r»ri-Praivljaijo pesek in opeko. V Stari cer-pomagajo frontovci pri fcpolnje-vaniju gozdarskega plana in že deset dni nakladajo les. vsak dan po 12 vagonov. X. ■koS&vskem okraju se je tudi že razbita akcija za zbiranje odpadkov. Pri-Pravliajo se tudi na formiranje posebne rentne brigade, ki io bodo organizirali! 0 aprila in bo štela 40 brigadirjev. Tudi v Žmomeljskem okraju so imeli uosedaj že v več kot polovici krajev Množične sestanke, na katerih frontovci razpravljajo o volitvah in predlagajo kandidate. Na dan volitev hočejo v črno-meliskem okraju doseči čim lepše uspe-ne. Frontni odbori so si napovedali tekmovanje. Vinica je napovedala tekmo-vanje bližnjim vasem. Črnomelj Metliki, ribuče Piribenci itd. Poseben uspeh pa *> dosegli v vasi Pusti padec pri Draga-n*u, kjer so ustanovili pripravljalni od-r za zadrugo, v katero bo vstopila 'UiiOirftj VSA vaif| Aktivnost Fronte v murskosoboškem okraju se vedno bolj razvija. Predvolilne sestanke so imeli že skoraj v vseh vaseh. Udeležba pa je cedo boljša kakor pred volitvami 6. marca. Vas Krama-rovci je sklenila, da bodo tam izvedli volitve stoodstotno že do 9. Frontovci K ram ar ovce v so v tem napovedali tekmovanje vsem vasem v Prekmurju. V TRBOVELJSKEM OKRAJU SE JE FRONTA POVEČALA ZA NOVIH 1500 ČLANOV V trboveljskem okraju se je Fronta Po zadnjih volitvah znatno okrepila. Število članstva se je dvignilo za 1500, tako da je v Fronti že 92% vseh volivcev. Hrbtenico Osvobodilne fronte predstavljajo v trboveljskem okraju sindikati. V njihovih podružnicah in pododborih se vzgaja nad 10.000 članov. Precejšnjo skrb je posvetila Osvobodilna fronta v trboveljskem okraju kmetijskemu zadružništvu. Danes je ustanovljenih 14 kmetijskih zadrug z nad 14.000 člani. Poleg kmetijskih zadrug je v okraju 5 državnih in 1 zadružna ekonomija, pripravljajo pa ustanovitev novih ekonomij, tako da bo imela vsaka zadruga svojo ekonomijo. LANSKOLETNI USPEHI FRONTE V GORIŠKEM OKRAJU BODO VZPODBUDA ZA NOVE ZMAGE V goriškem okraju je vključenih v Osvobodilno fronto 38.560 članov, ki so dosegli v preteklem letu velike uspehe na vseh delovnih področjih. Za gradnjo zadružnih domov je bilo formiranih 54 frontnih brigad s 7620 frontovci in mladinci. ki so napravili 246.963 prostovoljnih delovnih ur v skupni vrednosti nad milijone din. Iz lokalnih virov so pri-,10-000 kub. m kamna, izdelali , kosov opeke, pripravili 491 kub. to T !?sa’ 10.000 komadov strešnikov ■ . nad 10.000 kg železa. Oživelo le mm kulturno prosvetno delo Prireje-ii sn|e„, ,na^ 100 predavani, brigadir-fpv tor M 109 kulturnih priredi-Froaitn m ^ knjižnic. Polec tega je fronta organizirala s pomočjo svojih 1071 frontovskih brigad bo letos pomagalo v Srbiji pri izpolnjevanju planskih nalog Po načrtu, ki so ga sprejele vse frontovske organizacije, bodo ustanovili na področju Srbije letos 1071 frontovskih delovnih brigad 6 123.263 člana. V južni Srbiji bodo ustanovili 720 brigad s 85 tisoč 146 brigadirji, v -avtonomni pokrajini Vojvodini 272 brigad s 23.907 brigadirji, na Kosmetu pa 79 frontovskih brigad s 14.210 člani. Razen tega so na Kosmetu ustanovili 6 delovnih brigad, ki grade železniško progo Peč—Prizren, industrijsko progo Obilic—Selačevac in nekatere važnejše objekte republiškega pomena. Ustanavljanja posebnih frontovskih brigad so se letos lotili veliko bolj načrtno. Frontovske brigade ustanavljajo ob množičnem sodelovanju članstva. Lani je delalo v štirih izmenah okrog 50.000 frontovcev. Letos je odšlo v prvtiih dveh izmenah, t. j. od 1, janui3rja do 1. aprila, na gradbišča 32.000 brigadirjev. Okrajne frontovske or£an;/.a:cije bodo poslale poleg določenega števila brigad tudi 3000 frontovcev v Novi Beograd in 600 ljudi na -avtomobilsko cesto »Bratstvo-enotnost«. Tamnarvski okraj bo poslal izven plana dve brigadi frontovcev, med tretjo izmeno pa bo ustanovil žensko delovno brigado, ki bo delala v Novem Beoigradu. Tamn&vski okraij bo poslal eno strokovno brigado zidarjev, tesarjev in drugih. Med prvo in drugo izmeno so dosegle frontovske brigade zelo dobre uspehe. Za prvo izmeno 60 določili 83 brigad z 11.306 frontovci, odšlo pa je na delo 85 brigad s 13.412 frontovci. Med drugo izmeno je odšlo na gradbišča namesto določenih 109 brigad e 15.000 brigadirji 149 brigad s približno 20.000 člani. Pri samem delu so frontovske brigade odstranile vrsto organizacijskih težav in z medsebojnim tekmovanjem stalno dvigale delovno proizvodnost. Dinevne norme so po večini izpolnjevali, posamezne brigade, n. pr. brigada vlasotimačkega okraja, prva strokovna brigada timo-čkega okraja, froutovsfca brigada niškega, požeškega in drugih okrajev pa so presegale svoje dnevne naloge za 50 do 200%. Med prvima dvema izmenamia so razglasili 138 frontovskih briigad za udarne, med njimi 28 dvakrat. Slabše rezultate so dosegle brigade na gozdnih delovnih mestih, to pa zaradi pomanjkanja o rod ja in strokovno -usposobljenih brigadirjev. Za ideološko-poli-tično izobrazbo brigadirjev so priredili v zadnjih dveh mesecih 200 političnih in drugih predavanj in nad 30 tečajev za nepismene, ki jih je obiskovalo 4380 nepismen,ih. Da bi se delo v zvezi z ustanavljanjem posebnih frontovskih brigad v prihodnje pravilno razvijalo, bo treba odstraniti pri delu okrajnih in mestnih frontovskih organizacij vrsto 6edanjih napak. Okrajne organizacije Fronte 6e morajo ravnati po izdelanem letnem planu za ustanavljanje frontovskih brigad ter se boriti za njegovo enakomerno uresničevanje. Med agitacijo je treba pojasnjevati, koliko časa bodo dela trajala in kakšni so delovni pogoji na gradbiščih. Pred prihodom brigade na gradbišče je treba ustanoviti štab. V štab je treba pritegniti tiste frontovce, ki so že bili na delovnih akoiijah in imajo za to izkušnje. (Tanjug.) za preseganje delovne norme - spodbuda za nenehno dviganje storilnosti dela Nov sistem plač po uredbah o plačah delavcev uveljavlja nagrajevanje po načeta: vsakemu po njegovem delu. Zato je eden izmed temeljev novega sistema določanja plač po delovnem učinku. U-redba o delovnih normah je zaradi tega bistveni del celotnega plačilnega sistema, ki ie brez sistematičnega normiranja del pravilno težko izvedljiv. Ta uredba postavlja osnove za znanstveni sistem normiranja in povezuje določanje delovnih norm s planom. S tem je izvajanje tarifne politike po novih uredbah o plačah postavljeno na trdno, stvarno osnovo in v bistvu še tesneje o sloni eno na našo gospodarsko politiko ter povezano z gospodarskim razvojem. »Plače v socialističnem gospodarstvu morajo biti namreč vzpodbuda za nenehno dviganje storilnosti dela, za zniževanje proizvodnih stroškov in s tem za porast življenjske ravni. Pravilno izvajanje vseh predpisov o plačah delavcev mora torej v zvezi z uredbo o delovnih normah dvi-gaiti proizvodnost, v splošnem zniževati proizvodne stroške, kar se neposredno odraža v stalnem zviševanju realne mezde in življenjske ravni. Nov sistem plač je neločljivo povezan tudi z načelom delovne dolžnosti. Ta je ena najvažnejših dolžnosti vsakega za delo sposobnega državljana in je neogibna posledica uničenja oblasti izkoriščevalcev, posledica borbe proti izkoriščanju človeka po človeku, ki je na področju socialističnega gospodarskega sektorja tudi že dejansko odpravljeno. Delovna dolžnost pomeni torej zavestno vključevanje za delo sposobnih državljanov v družbeno koristno delo in odpravljanje izkoriščevalskih elementov. To načelo zahteva, da vsakdo daje po svoji sposobnosti družbi določeno količino in kakovost dela. Organizacijo dela po načelu določene količine in kakovosti dela terja tudi plansko gospodarstvo. Tehnično normiranje del, pri katerih se more meriti delovni učinek, je naijučihkovitej-ši način uresničenja tega načela socialistične organizaciie, ki omogoča tudi nagrajevanje po delu. Tako je v novem sistemu nagrajevanje, ki uveljavita pravico -do plače po delu in že s tem krepi stremljenje po stalnem dviganju storilnosti dela, neločljivo povezano z delovno dolžnostjo, pri čemer pomenijo delovne nerme tisto najmanjšo količino in kakovost dela, ki ga je dolžan dajati vsak sposoben državljan v interesu socialistične skupnosti na določenem delovnem mestu svoje stroke in za katere izpolnitev mu pripada tudi zakonito določena plača. Če ne da te količine, če ne izpolni delovne norme, prejme za toliko manj. kolikor norme ne doseže. Nasprotno pa dedi iz tega, da pripada tistemu, ki normo preseže, toliko več, za kolikor je normo presegel, ker je dal skupnosti večjo količino dela, kot jo določa norma, To sledi iz nagrajevanja po načelu: vsakemu po njegovem delu. Socialistična skupnost najviše ceni delo. Pomislimo na vrsto visokih priznanj in odlikovani, ki jih daje ljudska država najboljšim delavcem. Posebno ceni one, ki daiieio zavestno večjo količino dela, kot je določeno, M presegajo Akcisa za zbiranje odpadkov v LJUBLJANI BODO RAJONSKE ORGANIZACIJE OF TEKMOVALE V ZBIRANJU ODPADKOV T • ^estni. O|dbor Osvobodilne fronte v Ljubljani je vse pripravil za akcijo zbiranja odpadkov. Na širšem sestanku, ki so se ga udeležili tudi predstavniki sindikatov, AFŽ on Ljudske mladine, so sklenili, da bodo pri zbiranju tekmovali posamezni rajoni med seboj. Osvobodilna tronita bo nagrajevala pionirje, ki se bodo v akciji najbolj izkazali, s knjiga-®tii zveizki in svinčniki j najboljša šola bo pa prejela kot darilo radijski aparat. Da bi zbiranje odpadkov ne dobilo kampanjskega značaja, so sklenili, da bodo osnovne organizacije izdelale mesečne načrte. Rajonski odbori Osvobodilne fronte bodo sestavili mesečni plan za ves rajon. Mestni odbor pa bo izdelal plan za vso Ljubljano. v STUDENIŠKEM OKRAJU SO ZBRALI 25 TON ŽELEZA Raška, 23. marca. — V žičkem in studeniiškem okraju že dosedanji rezul- množionih organizacij še 178 drugih prireditev. Ustanovljenih ie bilo 32 ljudskih knjižnic s 5717 knjigami, na tečajih se je usposobilo 35 knjižničarjev. Najboljši primer planskega dela je bila Fronta v Podsaibotinu, ki je znala na pravilen način mobilizira t j vse svoje članstvo. V tem okraju so naredili frontovci v raznih akcijah 4037 prostovoljnih delovnih ur v vrednosti 33.200 din. V Podsabotinu so imeli redne seje in množične sestanke ter organizirali poleg drugega dela še 40 študijskih sestankov. tati zbiranja odpadkov obetajo daber uspeh. V 6tudeniškem okraju so zbrali že nad 25 ton 6tarega železa. V Kraljevu so ustanovili mestni štab, ki bo vodil akcijo zbiranja, ter določili kraje, kjer bodo zbirali odpadke. Uvedli so dnevno evidenco zbiranja odpadkov in mestni štab bo seznanil z rezultati akcije mesto s pomočjo lokalnega lista, razglasne postaje in grafikonov. PIONIRSKI ODRED V SELAH JE ZBRAL 1000 KG ODPADKOV Nova Gorica, 23. marca. Člani Osvo bodilne fronte goriškega okraja bodo zbrali v letošnjem letu 120 vagonov starega železa, nekaj sto ton starega papirja, krp in drugih odpadkov. V kraju Grgarju so z zbiranjem odpadkov že pričeli. Čeprav so za zgraditev zadružnega doma porabili v tem kralju že precej starega železa, so se člani Fronte zavezala, da bodo zbrali vagon železa za industrija Ta akcija je pokazala že prve lepe uspehe. Samo pionirski odred Sela, ki je napovedal tekmovanje pionirjem Ravnice, je zbral v enem tednu 1000 kg odpadkov. Pionirji vasi Lokavec so zbrali doslej 3 tone odpadkov. Tudi v Bjelovaru so zbrali že okrog 5000 kg raznih odpadkov za našo industrijo Bjelovar, 23, marca-. — V delovnem planu za l&to 1949. je mestni odbor Ljudske fronte Bjeilovara predvidel tudi zbiranje odpadkov. Doslej so zbrali 1030 kg stekla, 980 kg starega železa, 2316 kg ostalih kovin in nekaj sto kilogramov 1 drugih odpadkov. Najhol-jše uspehe so dosegli člani Ljudske fronte I. bloka, I. rajona. norme, ne da bi pri tem trp,ela kvaliteta, s čimer praviloma dvigajo storil-Bost dela ter znižujejo proizvodne stroške. Za družbeni napredek, za zmago socializma im s tem 'seveda tudi za dvig življenjske ravni, pa ie končno odločilna storilnost dela. Zato terjajo njeno nenehno dviganje interesi skupnosti in seveda tudi interesi vsakega posameznika. Da dobe na eni strani priznanje oni, ki dajejo več kot obvezno količino dela, zlasti da dajejo materialno vzpodbudo za stalno preseganje norm, je vlada FLRJ izdala uredbo o progresivnem plačevanju delavcev za preseganje delovne norme. Dosedanje uredbe o plačah z izjemo uredb o plačah delavcev v rudarsiki stroki in v gozdarski proizvodnji niso določale progresivnega plačevanja za preseganje norm. Odnos tarifne politike do storilnosti dela, njen pomen za gospodarski razvoj pa je zahteval primerno enotno ureditev tega važnega vprašanja tarifne politike. Zato je nova uredba o progresivnem nagrajevanju za preseganje norm zelo važno dopolnilo novega sistema o plačah delavcev. Uredba sicer ne predpisuje obveznega progresivnega nagrajevanja za preseganje delovnih norm. Postavlja le načelo, da sme uvesti za to preseganje nagrajevanje delavcev ali delovnih skupin. To pomeni, da je uvedba tega nagrajevanja odvisna od konkretnih določenih pogojev. Ta uredba je v osnovi odvisna najprej od tega, kako ie v določeni stroki izveden nov plačilni sistem, kako se dejansko izvaja tarifna politika, zlasti v zvezi z novo uredbo o delovnih normah, kako so dela normirana, v kašnem sorazmerju sta si po novih uredbah o plačah plačilni fond in porast proizvodnosti. Zato uredba določa, da morajo biti vse odločbe o uvedbi progresivnega plačevanja izdane na osnovi ekonomskega predračuna, katerega vsebino in obliko predpiše predsednik Gospodarskega sveta pri vladi FLRJ. Nadaljnji pogoj je neposredno povezan z izvajanjem uredbe o delovnih normah: določena mora biti delovna norma, kajti progresivno nagrajevanje je dovoljeno le tedaj, če je presežena delovna norma in so pri tem izpolnjeni vsi predpisani normativi. Višina progresivnega plačevanja pa je odvisna od zmanjšanja stroškov, ki se doseže s preseganjem delovne norme pri enoti proizvoda. Ne gre torej za uvedbo nekega splošnega progresivnega nagrajevanja za vsako preseganje delovnih norm, temveč le za tisto, ki izpolnjuje v obravnavani uredbi določene pogoje, ki po svojem učinku dejansko pomeni večjo storilnost dela in znižanje stroškov, torej večjo količino in kakovost družbeno koristnega dela. Zato uvajajo progresivno plačevanje in določajo višino tega plačevanja s posameznimi odločbami pristojni zvezni ministri v sporazumu z zveznim ministrom za delo in s predsednikom Gospodarskega sveta. Uredba o progresivnem nagrajevanju delavcev za preseganje delovne norme odpira torej osnove za dopolnilno nagrajevanje za delo po pravilno realno postavljenih normah. Njeno izvajanje -mora dajati materialno vzpodbudo za nadaljnji razvoj tekmovanja med posamezniki in delovnimi skupinami ter tako neposredno krepiti borbo za nenehno zviševanje storilnosti dela, za zniževanje proizvodnih stroškov ter zboljševa-nje kvalitete. In v tem je najvažnejša vsebina te uredbe. Prav s tem, da daje le okvir in postavlja osnovna načela za uvajanje progresivnega plačevanja delavcev za preseganje delovnih norm, uvajanje samo pa prepušča konkretnim odločbam pristojnih najvišjih gospodarskih resorov, je podčrtan osnovni smisel tega nagrajevanja: skladno z gospodarskim razvojem, s pomenom in obsegom nalog ter z uspehi posameznih gospodarskih strok dajati s priznavanjem takega nagrajevanja za preseganje delovnih norm vzpodbudo za pravilno normiranje čim večjega števila del in za nenehno dviganje storilnosti dela na osnovi delovnih norm. Ta uredba je torej važna dopolnitev za nadaljnji razvoj naše tarifne politike po načelih socialističnega nagrajevanja. _______________________ M. R. V ladjedelnici »3. maj« so z lastnimi silami izdelali prvi vlačilec V ladjedelnici »3. maje je bil dograjen prvi vlačilec z našimi lastnimi sredstvi in silami. Pri gradnji vlačilca so posebno skrbeli za prostore mornarjev. Zgraijene so bile kabine, kjer imajo prostora po štirje mornarji, umivalnice, omare, jedilnica itd. Vlačilce smo gradili v naših ladjedelnicah tudi prej. vendar so bili stroji za njihov pogon nabavljal v inozemstvu. Preteklo leto pa so delavci ladjedelnice uspešno končali dela na prvih parnih strojih in tako omogočili, da je bil vlačilec v celoti zgrajen doma. Stran g_____________________________________ KONFERENCA NAMESTNIKOV ZUNANJIH MINISTROV Frediegi zapašni si! ne apoštevajo zakonitih pravie koroških Slovencev u __________ Štev. 71. Njihov pravi obraz London. 23. marca. (Tanjug.) Namestniki zunanjih ministrov za vprašanje mirovne pogodbe z Avstriio so nadaljevali včerai razpravo o jugoslovanskih predlogih oziroma o vprašanju postopka za nadaljnje delo zasedanja. Ob pričetku seje ie imel britanski delegat Marioribanks dolg govor, v katerem ie ponovil, da so predstavniki zahodnih velesil menda pripravljeni dati koroškim Slovencem nekatere ekonomske in kulturne pravico itd., s čimer ie znova dokazal, da predstavniki zahodnih velesil brez vsake obrazložitve zavračajo bistvene jugoslovanske zahteve. Britanski predstavnik ie v 9voiem govoru celo skuše) naprtiti odgovornost za to, da dosedanji razgovori niso imeli nobenega uspeha, sovjetski delegaciji. Sovjetski predstavnik veleposlanik Zarubim ie opozoril, da so se vsi dosedanji predlogi delegatov zahodnih velesil nanašali predvsem na 4. točko jugoslovanskih predlogov 'n niso upoštevali 1.. 2. im 3. točke. »Sovjetska delegacija ne more s tem soglašati,« je dejal Zarubin. »V predlogih ostalih delegacij niso upoštevane zakonite pravice slovenskega prebivalstva na Koroškem niti upravičene zahteve in interesi Jugoslavije glede reparacij.« Veleposlanik Zarubin ie poudaril, da se ne sme pozabiti, da ie Avstrija sodelovala v vojni, kar je poudarjeno tudi v prvem delu osnutka pogodbe, ki so ga namestniki ministrov že sprejeli, ter je ponovno predlagal, naj bi se lotili proučevanja drugih nerešenih členov osnutka mirovne pogodbe. — Sovjetski predstavnik ie pristavil, da je pripravljen še nadalje razpravi;ati o jugoslovanskih zahtevah, če to žele drugi delegati. Po krajši razpravi, med katero so predstavniki zahodnih velesil zavračali sleherno razpravo o jugoslovanskih zahtevah. medtem ko ie veleposlanik Zarubim opozarjal na njihovo upravičenost, je bila seja zaključena. IZJAVA TANJUGA Beograd. 23. marca. (Tanjug.) Uradna poljska agencija PAP je objavila ob zatvoritvi poljskega informacijskega biroja v Beogradu tendenciozno vest, da so v prostorih poljskega informacijskega biroja v Beogradu odprli čitalnico ameriškega veleposlaništva. To neresnično vest sta prinesla tudi lista »Otečestven front« in »Izgrev«. Izmišljena vest je bila objavljena z namenom, da bi prevarala poljsko in bolgarsko javno mišljenje in služila kot nadaljnji »dokaz« v znani klevetniški gonji proti FLRJ. « V tem pogledu je uradna poljska agencija PAP objavila 17. marca t. 1. posebno objavo za Poljsko, v kateri je rečeno, da se poljska nota vladi FLR3 ob zatvoritvi poljskega informacijskega biroja v Beogradu ne sme objaviti v poljskem tisku brez dodatka o otvoritvi ameriške čitalnice v prostorih, kjer je bil prej poljski informacijski biro v Beogradu. Iz jugoslovanskega paviljona na praškem velesejmu so ukradli knjigo vtisov Praga, 23. marca. (Tanjug.) Zadnji dan praškega velesejma je obiskalo jugoslovanski paviljon nad 100.000 češkoslovaških državljanov. Številni obiskovalci, ki so si ogledali razstavljene predmete, zlasti proizvode jugoslovanske težke industrije, so zabeležili svoje vtise v posebno knjigo. V tej knjigi, v katero eo se podpisovali češkoslovaški državljani že od prvega dne velesejma, niso samo podpisi posameznikov. ampak tudi kolektivov posameznih tovarn in šol. Velikanska večina obiskovalcev se je v tej knjigi odlično izrazila o razstavljenih proizvodih in dala priznanje gradit- vi socializem v Jugoslaviji. Skoraj na vsaki strani ie mogoče brati stavke: »Naj živi Tito!«, »Naj živi jugoslovanska Partija!«, »Kdaj bomo spet lahko šli v Jugoslavijo?« itd. Knjiga s podpiši tisočev češkoslovaških delovnih ljudi je prepričljiv dokaz o nCporušnein bratstvu med jugoslovanskimi in češkimi narodi, kakor tudi dokaz. da češkoslovaške delovne množice kljub siloviti propagandi ne verjamejo lažem Informbiroja. Toda zadnji dan velesejma so to knji-' go na spreten način ukradli, na njeno mesto pa položili podobno knjigo, samo popolnoma prazno. Jugoslovanski predstavniki v paviljonu so skušali takoj posredovati pri češkoslovaški policiji, brž ko so opazili to drzno tatvino, vendar ni hotela policija storiti nikakik ukrepov. Sovjetska delegacija za zasedanje OZN Moskva. 23. marca. (Tass.) Sovjetska, beloruska in ukrajinska vlada so imenovale delegacije za drugi del tretjega zasedanja OZN. ki se bo pričelo 5. aprila v New Yorku. V sovjetski delegaciji so: namestnik zunanjega ministra ZSSR Gromiko kot šef delegacije, namestnik zunanjega ministra ZSSR in predstavnik ZSSR v Varnostnem svetu Malik, veleposlanik ZSSR v Veliki Britaoiiji Zarubin, veleposlanik ZSSR v ZDA Panju-škin in namestnik predstavnika ZSSR v Varnostnem svetu Carapkin. V beloruski delegaciji eo: podpredsednik ministrskega sveta Jn zunanji minister Beloruske SSR Kiseljev kot šef delegacije ter Smoljar, Stepačeuko in Komuško. Šef ukrajinske delegacije je namestnik ukrajinskega predstavnika v Varnostnem svetu Tarasenko, člani delegacije pa Demčenko, Galagan in Ko-valenko. Sefa sovjetske delegacije Gromiko in beloruske delegacije Kiseljev sta odpotovala v Nevv York. Sodne razprave, na katerih so se v zadnjem času zagovarjali protiljud9ki duhovniki, so poleg narodnega izdajstva in težkih zločinov iz dobe noše borbe za osvoboditev, sabotaž odredb ljudske oblasti in nemoralnega, družbi škodljivega početja, ponovno pokazale tudi pokvarjenost in hinavstvo, ki mu ni najti zlepa primere. Pred sodišči so bili ljudje, ki so se na zunaj kazali za največje poštenjake, polne lepih besed o človekoljubju, dobrotljivosti in morali, v resnici pa so bili kriminalni tipi, ki so z jezuitsko rafiniranostjo prikrivali svoj pra- vi obraz. Razprava, ki ie bila pretekli torek proti Alojziju Zajcu — patru Krizologu, je zopet razkrila tak primer. Pred sodiščem ie stal tip špekulanta, sovražnika naše socialistične graditve in moralnega izprijenca. Pater Krizolog je imel nakopičenih 70 krač in pod senom skritih 1300 kg pšenice; 570 kg pšenice je bilo že pokvarjene. Poleg tega je imel prikritih še mnogo dragih stvari. Širil je sovražna gesla proti zadružnim domovom in zadrugam in nagovarjal ljudi, naj ne izpolnjujejo odredb in zakonov; učil je. da se ni treba ravnati po tistih zakonih, ki niso v skladu z vestjo posameznika. Po njegovi špekulamtski vesti je seveda prav, da mu propade pšenica, ki bi bila potrebna delovnim ljudem, in da prodaja svinjsko meso po visokih špe-kulantskih cenah, pri čemer ie izkupil 22.000 din. Njemu in pokvarjencem njegovega kova so seveda neprijetni naši socialistični zakoni, ki jih piše delovno ljudstvo prav proti takim škodljivcem. Ta razprava ie tudi ponovno opozorila starše na budnost in odgovornost za otroke, da jih ne bodo zaupali takemu moralnemu izprijencu, kakor je pater Krizolog. Pater Krizolog je izkoriščal verouk za to. da ie zvabljal k sebi mladoletne dečke in jih moralno kvaril. »To je bila prilika, da sem prišel v stik z otroci,« ie priznal pred sodiščem. Pridružil se je vrsti drugih duhovnikov, n. pr. duhovnikoma Staretu iz Fare pri Kočevju in Matiji Noču iz Krškega, ki so pod pretvezo verouka, priprav za birmo ali prvo obhajilo, moralno pohabljali našo mladino. Za temi primeri ne zaostajajo nasilstva župnika Bejaka, župnika šoštarca in kateheta Rovsa iz murskosoboškega okraja, ki so mladoletno služkinjo Ano Bunderle omamili z vinom in divjaško silili k občevanju. In prav taki. njim sorodni ljudje, so si lastili pravico učiti morale naše otroke. Podlost, dvoličnost in hinavstvo teh ljudi je zelo jasno razkrila tudi razprava v Črnomlju, kjer sta se pred sodiščem v skupini vojnih zločincev zagovarjala tudi kaplan Savelli' in župnik Jarc. Ta dva sta zakrivila vrsto zločinov nad našim ljudstvom. Bila sta okupatorjeva ovaduha in pošiljala zavedne slovenske ljudi pod nože okupatorjevih in belogardističnih hlapcev. Njuna vest se pri vseh teh zločinih ni prav nič vznemirila. Grehe sta si medsebojno odpuščala. Pred ustrelitvijo sta blagoslavljala in spovedovala žrtve, ki sta jih sama izdala, in po njihovi smrti opravljala zanje pogrebne obrede in cerkvene molitve. Zločinci v duhovniških oblekah so po geslu jezuita Lojole: »namen posvečuje sredstvo«. ubijali in izdajali naše ljudi fašističnim sovražnikom To pot so proti-ljudski duhovniki nadaljevali tudi po osvoboditvi, skrivali vojne zločince in narodne izdajalce, vohunili za tuje obveščevalne shižbe in izrabljali vero za svoie protiljudske namene. Kaplan P'a-ninšek iz Zg. Hajdine pri Ptuju se je v cerkvi sestajal z morilci vojakov KNOJ-u in jim dajal odvezo za umor. Kdo si lasti pravico vzgajati našo mladino nam pokaže tudi naslednja bilanca: od slovenskih duhovnikov jih je bilo 52 v italijanski obveščevalni službi, 9 v službi gestapa. 48 jih je bilo proglašenih za vojne zločince, nad 200 se jih je zateklo pod okrilje imperialistov v Avstrijo in Italijo, pred ljudskimi sodišči se je zagovarjalo 27 duhovnikov zaradi protiijudskega in protidržavnega delovanja. 26 pa zaradi sabotaž in nemorale. Toda kakšne sklepe ie napravilo ob teh dejstvih cerkveno vodstvo in slovensko duhovništvo? Čeprav je cerkveno vodstvo vedelo za vse te zločine duhovnikov. ni ukrenilo ničesar in je n. pr. po osvoboditvi zločinca Savellija še povišalo za župnega upravitelja, njega in Jarca pa premestilo, ker je bilo nevarno, da bi ljudje v prejšnjem kraju razkrili njuno početje. Prav tako gre večina slovenskega duhovništva, razen kroga duhovnikov, ki so se zbrali okoli iniciativnega sekretariata duhovnikov — Slanov OF. mirnodušno mimo te bilance, kakor da vsi ti pojavi ne zadevajo slovenskega duhovništva. »Verski list« predpisuje celo molitve za »vzhodne razkolnike« — kot nekdaj v dobi Koroščevega režima in konkordata. Taka pasivnost do izdajalskega in protiijudskega početja nekaterih duhovnikov ne more pomagati k temu. da bi se izboljšali odnosi duhovščine do našega ljudstva, ki z največjimi napori gradi lepši jutrišnji dan. Nasprotno — prav Idel duhovščine vztrajno zavira napore naših ljudi, širi lažne vesti in skuša uporabiti vero za krinko svojega zločinskega dela. Ti pro-tiljudski duhovniki se proglašajo za edine vzgojitelje in učitelje naše mladine in govore o »nemoralnem življe* nju« naše mladine v mladinskih brigadah, o »pregrešnem« nedeljskem prostovoljnem delu. o »pokvarjenosti« naših mladincev in mladink, pionirjev in pionirk, da bi starši ne pustili svojih otrok k delu za zgraditev naše domovine, da bi odvrnili mladino od sodelovanja pri graditvi socializma. Pravi obraz te duhovščine, ki si lasti monopol nad vzgojo mladine pa so prav pater Krizolog, Savelli in Jarc, Noč, Staire, župnika Bejek in Soštarc. katehet Rovs itd. Med nje spada tudi župnik Soline iz Slovenske Bistrice. Ta je sabotiral obvezno oddajo, skrival v spovednici 70 kg masti in povzročil samomor 16 letne mladinke. ki ie skočila pod vlak iz obupa, ker jo ie Soline izrabil in nato odvrgel-Šalincu in njegovi saboterski nemoralni družbi je na množičnem sestanku v Slovenski Bistrici, kjer so ljudje ogorčeni ugotavljali Solinčevo početje, odgovorila tovarišica Bobekova: »V imenu naših žena izjavljam, da me ne bomo vzgajala naših hčera zato, da jih bodo izrabljali taki pokvarjenci.« Naše ljudstvo ne bo dopustilo, da bi taki moralni pokvarjenci in saboterji graditve socializma vzgajali naše otroke. Za to nimjao nobenih pravic. Naša mladina se bo zgledovala po naših junaških borcih za osvoboditev domovine, P° požrtvovalnih graditeljih socializma. — Vzgoja mladine mora biti v skladu z velikimi pridobitvami naše revolucije, odpirati mora mladini svetlo prihodnost v socializmu. Naši otroci morajo biti vzgojeni v duhu novih ljudi, polnih socialističnega patriotizma. Brzojavka Svetovni federaciji demokratične mladine Beograd, 23. marca (Tanjug). Ob proslavi »Tedna svetovne mladine« je poslal Centralni komite Ljudske mladine Jugoslavije pozdravno brzojavko sekretariatu Svetovne federacije demokratične mladine. V brzojavki je med drugim rečeno: Jugoslovanska mladina praznuje »Teden svetovne mladine« s še večjimi napori pri graditvi socializma. Jugoslovanska mladina se odločno bori v vrstah mladih demokratov vsega sveta, za mir in boljšo bodočnost proti ^imperialistom v trdnem prepričanju ‘da bomo v letu 1949 dosegli nove uspehe in zmage v tej borbi. Naprej za trajen mir, za demokracijo, za nacionalno neodvisnost narodov. za boljšo bodočnost Izraeltka vlada izročila pritožbo VS zaradi Izkrcanja britanskih bet v Transjordaniji New York, 23, marca (Tanjug). — Reuter poroča, da je izraelska delegacija pri OZN izročila Varnostnemu svetu pritožbo zaradi pošiljanja britanskih čet v transjordansko pristanišče Aka-ba in zaradi zasedanja izraelsko-trans-jordanske meje po britanskih četah. V pritožbi je poudarjeno, da pomeni pošiljanje britanskih čet v Trans-jordanijo kršitev resolucije Varnostnega sveta z dne 21. maja 1948.. ki prepoveduje pošiljanje kakršnih koli oboroženih sil v dežele, ki sodelujejo v palestinskem spopadu. V pritožbi je prav tako poudarjeno, da utegne navzočnost britanskih čet v Transjordaniji ngugodno vplivati na sedanja l VSEGA DCSSELDORF. — »Hnmhureenvelt«, ki izhaja v Hamburgu poil nadzorstvom britanske vojaške uprave, je objavil poročilo, da so zapadne silo odobrile nizozemske teritorialne zahteve do nemških obmejnih področij. Kakor piše list, bo dobila Nizozemska s to spremembe mejo dve področji, naseljeni z nemškim prebivalstvom in vrsto nemških krajev, kot so llawert, Hengen. Helensberg, Gasenhraue, Vorbaeh, Orsbach, Hochelten, Elten itd. BERLIN. — Iz polmesečnega poročila ameriškega vrhovnega poveljnika v Nemčiji generala Claya je razvidno, da bodo uvozili do srede junija v ameriško okupacijsko cono Nemčije 764 ton papirja, ki ga bodo porabili za veliko ameriško propagandno akcijo v nemškem jeziku, Na drugi strani opozarjajo nemški izdajatelji časopisov, da večina listov v ameriški oku-acijski oooni še ne more vsak dan izhajati, er jim ameriške oblasti ne dajo zadostnih količin papirja. BUENOS. AIRES. — Reuter prenaša poročila argentinskega lista »La Rezou«, da bivši tajnik italijanske fašistično stranke Cnrlo Scorza biva že tri mesece v Argentini, kjer izdaja svoj »kulturni« list. Italijanski vojni zločinec, ki je bil Mussolinijeva »desna roka«, je prispel v Argentino z lažnim potnim dovoljenjem na ime Ca-milia Cirtorljh. LONDON. — Dopisnik lista »Daily Tele-graph and Morning Post« poroča iz Diis-seldorfa o naraščanju brezposelnosti v bi-conlji. Po dopisnikovih besedah znaša število brezposelnih v biconiji okrog 1.150.000 ljudi. NEW YORK. Ameriški reakcionarji skušajo sistematično vzgajati učeneo v duhu svojih protisovjetskih vojaških načrtov. Po pisanju lista »New York Times« je nacionalno združen,io prosvetnih delavcev sporočilo. da bodo kmalu objavili navodilo o načinu vzgajanja učencev. Pretfti -ivnik komisije za politična vprašanja pri lem združenju je izjavil dopisniku lista, da bodo dobili prosvetni delavci v tem smislu »prave priročnike«, ki bodo tolmačili zunanjo politiko ZDA. Značilno je, da je med člani te komisije tudi general Eisen-hovvor. FEN.TANG. — Po sporočilu fen.ianSkoga radia so dosegla mnoga industrijska podjetja Severne Koreje, ki se boro z n uspešno izpolnitev dveletnega plana, v prvem četrtletju veliko uspehe v proizvodnji s tem, da so presegla januarski in februarski plan. Livarna v Hvanhniu je izootnila pogajanja o sklenitvi' premirja med Izraelom in Transjordanijo. Tass poroča iz Londona: Predstavnika britanskega zunanjega ministrstva so vprašali, če smejo potrditi vest, da je transjordanska vlada uradno prosila za britansko vojaško pomoč. Predstavnik je izjavil, da je britanski odpravnik poslov v Transjordaniji 17. marca izročil uradno prošnjo transjor-danske vlade, da bi britanske čete, ki so razporejene v Akabi, pričele patruljirati ob zapadni meji Transjordani-je, prav do točke Garancel. Predstavnik zunanjega ministrstva je hotel tako opravičiti dejstvo, da so britanske čete, ki so se izkrcale v Akabi, zasedle Transjordanijo. SVETA v februarju plan s 120%. a tovarni v čen-du je presegla plan tega meseca. Tovarna za izdelavo strojev v Onsanu je izvršila februarski plan s 120%. Rudnik v Kosanu je izpolnil januarski plan s 100%, a februarski s 113%. Plan je presegla tudi premogovna lahka, električna in tekstilna industrija Severne Koreje. Partizansko gibanje v Južni Koreji Fenjang, 22. marca (Tass). Po vesti femjanškega radia je zlasti močna aktivnost partizanskih sil v pokrajinah severnega in južnega Denla. Tako so v občini Samcen ubili partizani več policistov in izdajalcev. Na istem področju je neki partizanski' oddelek razbil kazensko ekspedicijo, sestavljeno iz lutkovne vojske in policije. V občini Tenen je bil uničen policijski oddelek ter zaplenjeno večje število pušk in »vojaške opreme. V občini Endon (pokrajina Severni Keilsan) so partizani napadli policijsko postajo in ubili 5 policistov. Drugi partizanski oddelek je v okrožju Čendo uničil pri nekem napadu 15 policistov. Napadi na policijske oddelke so bili izvršeni tudi v okrožjih Foham, Enir, Denson in drugih. Japonsko gospodarstvo prehaja pod kontrolo ameriškega kapitala Tokio, 22. marca. Tass poroča: Nedavno je ameriška družba »Kaltnx« sklonila pogodbo z Japonsko petrolejsko družbo »Ni-pon«, s katero je dejansko vzela v svoje roke kontrolo nad celotno delavnostjo te tvrdke. Znana družba »Standard Vncuum Oil« je sklenila podobno pogodbo z družbo za nafto »Nipoa« in si pridobila s to pogodbo 51% delnic te družbe in Čistilnico »Vakajana«. Tako japonska petrolejska industrija hitro prehaja pod kontrolo ameri-Skepra kapitala. Japonska vlada tudi namerava dati no razpolago tujemu kapitalu vse železniške proffo v državi. Atlantsk! pakt 0| Prejšnji petek je bilo objavljeno besedilo atlantskega pakta ki bo 4. aprila podpisan v NVashingtonu. Ta pakt bodo podpisale ZDA, Kanada in Norveška ter države, članice bruseljskega pakta: Velika Britanija, Francija, Holandija, Belgija in Luxremburg. Povabljene pa so k podpisu tudi Italija, Danska, Portugalska in Island. Analiza 'objavljenega besedila popolnoma potrjuje oceno, ki jo je o atlantskem paktu dalo v svojem sporočilu zunanje ministrstvo Sovjetske zveze. Atlantski pakt ni pakt obrambnega znača;a, temveč je napadalna vojaška zveza, naperjena proti Sovjetski zvezi in deželam ljudske demokracije. Čeprav se avtorji atlantskega pakta zelo trudijo, da bi »dokazali« njegovo skladnost z načeli Organizacije Združenih narodov, nam že bežna analiza objavljene ga besedila kaže ravno nasprotno. Ni slučaj, da so tvorci atlantskega pakta s svojimi tainimi pogajanji za sestavo besedila obšli Org. Združenih narodov. Pred to visoko mednarodno ustanovo bi 6e moglo postaviti vprašanje pravih ciljev in dejanskega značaja take vojne grupacije, česar si pa njegovi tvorci ne žele. Z atlantskim paktom vladajoči krogi ZDA in Veljke Britanije deiansko postavljajo Organizacijo Združenih narodov pred izvršeno dejstvo. Jasno je da v severnoatlantski pakt ni noben regionalni sporazum, saj »zajema države obeh hemisfer zemeljske krogle :n ne obravnava posameznih regionalnih vprašanj, temveč je z num določena celotna politika sil kot so to ZDA in Velika Britanija«. (Izjava zunanjega ministrstva ZSSR), Tudi če bi bil ta pakt re6 regio- roža mir v svetu nalnega značaja, še vedno člen 53. Ustanovne listine OZN obvezuje podpisnice regionalnih sporazumov, da za vsako akcijo dobe predhodno odobritev Varnostnega sveta. Brez take odobritve lahko članice regionalnih sporazumov podvza-mejo varnostne mere in druge ukrepe samo proti državam, ki so v drugi svetovni vojni bile sovražnice katerekoli izmed držav podpisnic Ustanovne listine. Miroljubni predlog Sovjetske zveze Norveški za sklenitev pogodbe o nenapadanju, je norveška vlada pred tedni odklonila z motivacijo, češ da sta obe državi kot članici OZN že z Ustanovno listino obvezani, da se izogneta sleherni napadalni vojni. Taka motivacija sama zase zgovorno priča prav proti tvorcem atlantskega pakta. Kajti če že sama Ustanovna listina OZN smatra za »nepotrebne« celo pogodbe o nenapadanju med člani te organizacije, koliko bolj velja to še za take agresivne kombinacije, kakršne predstavlja atlantski vojaški blok. Imperialistični tisk ter državniki, ki se pripravljajo za podpis atlantskega pakta, pogosto zagotavljajo, da so povod za sklenitev atlantskega pakta pogodbe, ki so iih med seboj sklenile Sovjetska zveza in dežele ljudske demokracije. Tudi ta argumentacija je jalova, ker so te pogodbe v skladu z duhom in načeli Organizacije Združenih narodov ter nimajo nobenega napadalnega značaja. V marsičem so te pogodbe celo istovetne s prijateljskimi pogodbami, ki so jih med 6eboj svoi čas sklenile Sovjetska zveza na eni ter Veli-lika Britanija in Francija na drugi strani. Po določbah objavljenega besedila atlant^iega pakta se tako imenovana »cona sigurnosti« razteza ne samo na ozem- lje katere koli Izmed podpisnic pakta, temveč med drugim tudi na alžirske de-partemente Francije in na okupacijske sile katere koli pogodbenice v Evropi. V praksi to pomeni, da so zapadne okupacijske cone Nemčije in Avstrije ter anglo-ameriška cona tržaškega ozemlja vključene v atlatnski pakt. Po členu 5. tega pakta 6e »oborožen napad proti eni ali več pogodbenic v Evropi ali Sev. Ameriki smatra kot napad na vse pogodbenice.« V prakši to pomeni, da lahko tvorci atlantskega pakta v vsakem trenutku najdejo »casus belli«. Zadostuje, da pride do trčenja v zračnem prostoru nad Berlinom med kakim sovjetskim in na primer ameriškim letalom in že so »argumenti« za »obrambno vojno« pri roki. Ameriški zunanji minister Dean Ache-son je na svoji običajni tiskovni konferenci pojasnil, da bi se »od zunaj poma-gana revolucionarna aktivnost« na ozemlju katere koli držav podpisnic smatrala za »oborožen napad«. Tako uradno tolmačenje atlantskega pakta omogoča državam podpisnicam, da prično z vojnimi operacijami, če bi na primer v Italiji ali Franciji ob večji generalni stavki prišlo do težkih oboroženih spopadov med stavkajočimi ter policijo in vojaštvom. Iz tega je jasno razvidno, da agresivni atlantski vojaški blok ni naperjen samo proti Sovjetski zvezi in deželam ljudske demokracije, temveč tudi proti delavskemu razredu, proti demokratičnim silam v deželah podpisnicah pakta. Značilno je, da je predsednik bonnske-ga parlamentarnega sveta dr. Adennauer napovedal, da bo bodoča zapadno nemška vlada takoj po prevzemu poslov napravila vse, da se pridruži paktu Napredni ameriški radijski komentator Johannes Steel je pred dnevi zapisal naslednje značilne misli: »Pomen atlantskega pakta ne bo zajet v njegovem besedilu. Tajni protokol, dodan paktu, ki ne bo nikdar objavljen, bo vseboval nekatere izmed nepisanih določb pakta. Ako je porurski arzenal osnova atlantski vojaški zvezi, je lahko razumeti, zakaj se ameriško zunanje ministrstvo na vsak način izogiba sporazumu o Berlinu, pogajanjem o bodočnosti Nemčije in — kar je najvažnejše — sestanku med Trumanom in Stalinom.« Ameriški imperialisti danes nič več ne skrivajo svojih načrtov z Nemčijo. Tako je ameriški minister vojske Royall v nedavnem poročilu Trumannu odkrito zapisal »Glavni cilji okupacijskih oblasti v zapadni Nemčiji sedaj niso več isti, kot so bili takoj po vojni. Ne gre več za razorožitev, demilitarizacijo, eliminacijo vojnega potenciala ali za preganjanje vojnih zločincev. Prehajamo sedaj v bolj pozitivno fazo dolgoročnih programov. Slično izjavo je dal tudi ameriški vojaški guverner v zapadni Nemčiji general Clay, ki je dejal, da je »negativna in kazenska faza okupacije sedaj končana.« Brez dvoma je zelo značilno dejstvo, da potuie sedaj po zapadni Nemčiji planer ameriškega zunanjega ministrstva George Kennan, znan kot ekspert za Sovjetsko zvezo in tuerec načrtov »hladne vojne«. Ta ameriški diplomat ima nalogo, da izdela podroben načrt o reviziji ameriške okupacijske politike v Nemčiji. Tako so torej s temi ukrepi nacisti zapadne Nemčije povišani v rang »straž svobode«. V bistvu ni danes nobene razlike več med izjavami o »obrambi civilizacije in našega načina življenja«, ki jih dajejo te dni državniki dežel podpisnic atlantskega pakta, in trditvami nacističnega ideologa Gčbbelsa. V svoji knjigi »Bodočnost Nemčije« je ta vojni zločinec zapisal: »Rdeči Vzhod nas ogroža, Nemčija, prednja straža evropske kulture je pripravljena in odločena, da z vse®1 sredstvi odstrani to nevarnost 6 svoje®*' ie«. Dejstvo, da eo tudi zapadne okup*' ciiske cone Avstrije vključene v »cono sigurnosti atlantskega pakta« v marsiče® pojasnjuje, zakaj zapadni delegati na 1«®' donski konferenci namestnikov zunanjih ministrov odklanjajo sleherno možnost sklenitve avstrijske mirovne pogodbe. Značilno je, da bo kmalu po podpis* atlantskega pakta ameriškemu kongresu predložen zakon o vojni pomoči država® podpisnicam pakta. Predvidevajo, da bo v prvem letu izvajanja tega zakona potrd' šenih 2 milijardi dolarjev za nabavo o rož' ja. To dokazuje, da skušajo ameriški '®' perialisti s povečanjem proizvodnje orojj' ja odstraniti ali vsaj odložiti kapitalist®' nernu sistemu luštno gospodarsko kriz*1 Vsakemu, zdravo mislečemu človeku postaja vedno bolj jasno, kakšni so cul' in značaj atlantskega pakta. Vsak, kdo' misli z lastno glavo, ve, da se New ne brani v Oslu in Ottawa ne v Berlu® ter da Sovjetska zveza nima svojih vol*' Ških baz na New Foundlandu, niti ne svO' jih vojnih ladij v Mehiškem zalivu. Ati**' ski pakt predstavlja zgolj novo . proslulega antikominternskega pakta. St* ra navada buržoaznih diplomatov je, govore o miru in pripravljajo vojno. R*ne' ki jih je človeštvu zadala druga svetov* vojna in spomini na vojne grozote p® * še preveč sveži v zavesti ljudskih ®n žic, da bi se pustile zapeljati na nevar* pot vojnih pustolovščin. Mogočno gibanje za mir, ki sc je ®Pr6g menilo v pravi plebiscit, dokazuje, da ljudske množice širom sveta dobro zaJL dajo bistva in ciljev atlantskega P*. ^ Težnja za mirom je v ljudskih ***, Jau, tako močna, da ne bo samo otežkofi* 7 temveč tudi preprečila načrte V01 hujskačev. Iz šole v boj za socializem na vasi V severnem delu Ljubljane je Litostroj živa podoba rasti naše socialistične industrije. Sodobna poslopja velikega podjetja nenehno rastejo po Ljubljanskem podju. Njive se umikajo mogočni tovarni. Pravimo, da industrijski razvoj prehiteva zaostalo kmetijstvo. Vendair se nudi prav ob Litostroju tudi podoba rasti našega novega kmetijstva. Tam sicer ne vidimo sodobnega kmetijskega socialističnega obrata. Na prvi pogled bi 60-dii, da se je tudi tu začelo razvijati večje Btavbišče. ki nima s kmetijstvom nobene zveze. Velike rumene barake se naglo množijo. — Provizorji? — Da, začelo je rasti nekaj tako naglo, da temu a« more slediti dovolj hitro niti gradili razvoj. Tu se naglo razvija središče zadružnega Sodstva. Doslej takšnih šol še ni bilo. Zamje nismo imeli poslopij in internatov. Lani jeseni so začeli po vsej državi organizirati v pravem pomenu besede množične petmesečne zadružne tečaje. V načrtu ie bilo, da se bo samo v LR Sloveniji letos v zadružnih tečajih izučilo 1300 zadružnih organizatorjev. V naši ljudski republiki je bilo tedaj okrog 1200 splošnih kmetijskih zadrug, tako da bd mogla vsaka zadruga poslati v tečaj vsaij po enega tečajnika. Tečajniki, ki so prišli novembra v Ljubljano in ki so morda mislili, da bodo stopili v šolo. kakršna je živela v njihovih predstavah, so se vsekakor zmotili. Takoj so spoznali. da je pri nas tudi nova šola v rasti, da jo je treba sproti graditi ter se zanjo tudi boriti. Stopili so na razmočen travnik blizu Litostroja. Barake za tečajnike so šele začele rasti. Streha prvih barak je pu-Sčada. V oknih še ni bilo šip. Toda šola se je morala začeti takoj. Tečajniki so nastopili sodo tudi z delom. V nekaj dnevih, ko so se zbrali iz približno polovice Okraijev v Sloveniji — dragi se učijo v Rogaški Slatini — so ustanovili dve brigadi Brigada ie v tem primeru ■pomenila hkrati razred ali paralelko — kodekih’ zadiružnlih borcev in ibodolčElh graditeljev socializma na vasi. To je bi-la organizacija — skupnost; organizirali 80 se, da bi mogli čim bolje opravljati 8v°ie naloge kot tečajniki — pridobiti si v najkrajšem času čim več trdnega znanja in se idejno izoblikovati. Zavihali 8o rokave — pomagali so hkrati graditi učilnice in internat. Naše tečajnike večkrat kdo obišče* Obiskujejo jih člani kmetijskih zadrug ^ okrajev. Okrajni aktivisti, zadružni organizatorji. Nedavno sem jih obiskal tudi jaz — reporter. Vstopil sem v eno Prvih barak. Na vratih sob visijo grafikoni, ki kažejo, kako so disciplinirani dijaki. Vstopil sem v sobo. Sprejela me je starešinka sobe. Bila je prosta ura. Dekleta so brala, šivala, likala... — Kmalu bodo izpiti, pet mesecev je minilo; kako gledate na svoj razvoj med šolanjem, sem vprašal. »Naša šola traja tri leta,« je odgovorila dijakinja. Medtem je že pristopil s^reteur mladinske organizacije in se predstavil Izkazalo se je, da sem zašel v 'nternat zadružnega tehnikuma. Toda tudi o tem je treba pisati! Tu se ne raz,vija le središče za prirejanje zadružnih tečajev. Pri nas imamo tudi zadružni tehniikum — srednjo šolo, ki je začela delovati v šolskem letu 1947-48. Prvo lato se ie vpisalo 30 dijakov. Zdaj ima pi^i letnik tri vzporednice z 90 dijaki. V drugem letniku je 24 dijakov, tako da tehnikium šteje 114 bodočih za družnih strokovnjakov ali organizatorjev. 1 ®rda se bodo nekateri po končani tri- 111 Soli odločili za nadaljnji študij na agronomski fakulteti, kamor jim bodo vrata odprta, vendar pa jih večina želi m Prej oditi na vas — pomagat gradit socialistično zadružništvo. To je razvidno ne le iz pogovora z njimi, temveč predvsem iz zanimanja tudi za ideološki študij izven šolskih učnih ur. V barakah “teraat. Vendar jih približno polovica,,stanuje Prt zasebnikih po me- lnfk> na ekonomskem tehmkumu. Po predavanjih imam ideološko polutični študij na šoli. Z veliko vnemo se udeležujejo tudi prosvetno kulturnega dela: izdajajo svoje glasilo »Mladi zadružnik«, imajo mešani pevski zbor, dramatski odsek z reoitaciisko skupino, folklorno skupino, harmonikarje itd. »Prejšnji mesec smo ustanovili svojo delovno brigado »Edvard Kardelj«. Njena naloga je, da že letos zgradi šolsko poslopje z internatom: ob začetku novega šolskega leta se moramo že vseliti v svojo šolo, ker ne moremo več gostovati. Krediti so odobreni.« »Ali boste zmogli težko nalogo v tako k radiem času?« »Moramo!« * Poleg internata zadružnega tehnilku-ma se vrstijo prav takšne barake tečajnikov. V prvi je velika dvorana, ki je hkrati jedilnica dijakov in tečajnikov. Ob drugih prilikah pa jo uporabljajo za gledališko ali koncertno dvorano. V nji nastopajo tudi tečajniki. Njihove brigade tmaijo kulturno prosvetne komisije. Prva brigada je upravičeno ponosna na svoj mešani pevski zbor. Prvi tečajnik, ki sem ga srečal, je imel v rokah note. Sprejel me je komandant brigade drugega tečaja, ki se je začel v sredini februarja. »Zdaj imamo prosti čas, tako da se bomo lahko porazgovoTili.« Ko pa smo stopili v barako, v veliko učilnico, ni prav nič kazalo, da imajo Tudi drugi so pritrjevali. V brigadi prvega tečaja, ki se }e začel že novembra, tako da so že pred izpiti, so bili tečajniki zaverovani v svoje delo, tako da obiska niso niti opazili. Izpolnjevali so knjigovodske obrazce. »Zavedamo se, da je v zadrugi glavno planiranje,« je pripomnil tečajnik. Vsak izmed nas bo moral biti vsaj dober knjigovodja. Sicer smo se usposabljali za zadružne organizatorje, vendar zadruge potrebujejo tudi dobre planerje in knjigovodje. Mnogo pa bomo koristili že s tem, da bomo mogli učiti druge.« »Kaij pa ie vaša glavna naloga? Kako si zamišljate svoje delo na terenu?« »Šele zdaj smo se začeli globlje zavedati. kako težko delo nas čaka. Zato nekatere kar skrbi. Spočetka smo jemali vse z lažje strani. Dopovedati kmetu, kališne prednosti ima zadružno gospodarstvo pred zasebnim, odpraviti sto in sto ovir na poti k napredku, odgovoriti na tisoče drobnih vprašanj... Kaj bi pravil! V moji vasi so kmetje že napisali pristopne prijave, da stopijo v obdelovalno zadrugo. Seveda še ne vsi. Zdaj pa čakajo. Kaj? Rekli so: Težko čakamo, da prideš. Sami si ne moremo pomagati. Ne vemo. kako bi začeli. Zadrugo ie treba ustanoviti, pa ne vemo tega ne onega ...« Medtem se ie učilnica kakor na mig napolnila. V ospredju je predavatelj že Tečajniki petmesečnega zadružnega tečaja sledijo z velikim zanimanjem predavanju prosti čas. Tečajniki so posedali v ločenih skupinah, po osem do deset. »To so krožki,« je pojasnil komandant. »Brigada se deli na krožke. Po kosilu se sestanejo krožki. Najprej predelamo časopisje, potem pa učno snov iz dopoldanskih predavanj. Beremo politične in gospodarske članske in diskutiramo.« Tečajniki so že brali in se niso dali mnogo motiti. Cas je tudi tu dragocen. V petih mesecih je treba predelati ogromno snov. Na prvi pogled ie sicer 500 ur teorije malo (197 kmetijstvo, 162 zadružništvo, 79 politična ekonomija in 62 slovenščina ter računstvo), toda vse to ie treba še posebej predelavati, mnogo brati, delati v krožkih, prosvetnih odsekih, udeleževati se kulturnega življenja v kinematografih, gledališču, na koncertih, obiskovati kmetijske ustanove, državna posestva, zadruge... Tečajnike. ki so prišli iz vaškega zatišja, je tu zajelo življenje kakor deroča reka: ne utegneš gledati nazaj — vedno je kaj novega pred teboj. »Katere predmete imate najraje?« Bister, odkrit fant se je nasmehnil sredi znanjaželjnih. resnih, možatih tečajnikov: »Politično ekonomijo! Nikar se ne čudi. Res je težka, vemo pa, da je to glavno. Spočetka nam je delalo hude preglavice. Zlasti tujke nam pijejo kri. Sprevideli pa smo, da je prav to osnova. Drugače ni mogoče razumeti družbenega razvoja.« odprl mapo. šola se je začela, Tu pa prav za prav nikdar ne veš, kdaj 1 se šola začne in kdaj neha. * Pred menoj leži ogromen sveženj rokopisov: to so naloge tečajnikov; v njih so prikazali svoje vasi in opisali zamisli, kakšne naloge jih čakajo, ko stopijo iz šole v boi za socialistično preobrazbo na vasi. Ko se ie začel tečaj, so bili nekateri celo na pol nepismeni. Pozabili so že, kar so se naučili v osnovni šoli. Nekateri pa niso niti obiskovali slovenskih šol. ker so živeli pod fašistično italijansko oblastjo. Zdaj pa so v petih mesecih prehodili dolgo pot. Naučili so se misliti. Spoznali so zakone družbenega razvoja; globlje razumejo razredno borbo na vasi in zakaj so doslej tako stradali kot sinovi malih kmetov na vasi. Zdaj že pišejo analize svojih vasi. Vsem je jasno, kaj bo njihova prva naloga: menda je sleherni napisal, aa se mora najprej povezati ter najtesneje nasloniti na množične organizacije v svojem okraju; to bi pa bilo premalo: postati mora gibalna sila v množičnih organizacijah na vasi. Po tem poudarku v pismeni nalogi začenjajo tečajniki obravnavati gospodarski program za povzdigo svojih vasi. Posamezniki so z največjo resnostjo analizirali svojo vas. Naštevajo koliko bajtarjev, malih, srednjih in velikih kmetov šteje vas, kakšno je posestniško razmerje, talni in krajevni pogoji za posa- Občni zbor kraievnega odbora grafične industrige v Lfubljani V nedeljo 20. t. m. se je zbralo v prostorih grafične direkcije 69 delegatov grafičnih podjetij, da bi skupaj pregledali rezultate svojega dela v minulem letu. Po prečiitaoju dnevnega reda občnega zbora, po izvolitvi delovnega predsedstva, kandidacijske in volivne komisije je podal poročilo tov. Pelicon. Vsa podjetja grafične industrij® so v glavnem dosegla svoj plan po vrednosti, razen tiskarne Slovenskega poročevalca in podružnice Mohorjeve tiskarne v Celju, ki zaradi objektivnih ovir ni6ta mogli izpolniti plana. Celotna grafična industrija je do konca leta 1948. izpolnila letni plan s 113%. Pri izpolnjevanju planskih nalog pa se je v grafični industriji pokazalo tudi precej slabosti. Posledica nepravilne organizacije tekmovanja in nezadostne evidence je, da je iz medsebojnega tekmovanja podjetij grafične industrije izpadla pri končni oceni podružnica Ljudske pravice. Dalje je občni zbor razkril še vrsto napak in nepravilnosti pri prevedbi uslužbencev, pri proglasitvi udarnikov, nagrajevanju, razdeljevanju dopustov itd. O vseh teh problemih in napakah so govorili posamezni govorniki in diskutirali delagati. Vsi so poudarjali možnost, da se uvede brigadni sistem dela v podjetjih. Diskusija pa je pokazala, da so ponekod, kakor je bil primer v Karto-naini tovarni, pojmovali brigadni sistem dela v tem, da 6o se izravnavale mezde dedavcem. Ko je bilo to ugotovljeno, so brigadni sistem dela opustili, proizvodnja pa je padla. Če bi organizirali bri-gadni sistem dela potem, ko so prešli od artikelske na množično proizvodnjo v pravem smislu, kakor morajo biti organizirane brigade, ne bi prišlo do teh napak. V grafični industiiji že prehajajo od izkustvenih k tehničnim normam. Vendar se tudi pri normiranju delajo napake; norme postavljajo po delavcu, ne pa na delovno mesto. Odnos posameznih podjetij in tudi Glavne direkcije do udarnikov, novator-jev in racionalizaitorjev nd ‘ il pravilen, V tiskarni Ljudske pravice 6ta tov. Poženel in Snoj izpolnila vse pogoje za udarnika že v maju mesecu, proglašena pa sta bila šele v oktobru. Podoben primer je tudi v tiskarni Slov. poročevalca. Tov. Kogej je izpolnil pogoje za udarnika že v avgustu 1948, podjetje pa ga jie predlagalo šele januarja letošnjega leta. Priznanje racionalizatorjem zavlačujejo ponekod cele mesece, ali pa dobe samo denarne nagrade brez pripid-ijoče izkaznice. V nekaterih sindikalnih podružnicah gredo zopet v drugo skrajnost, da predlagajo za udarnike delavce, ki niso izpolnili vseh potrebnih pogojev. Nepravilen odnos do delavstva se je pokazal pri »Mepi« v Mariboru. Delovni kolektiv je bil v prvomajskem te'cni : v&-nju nagrajen s 25.000 din nagrade, vendar še sedaj niso pojasnili, za kaj bo ta denar porabljen. V podružnici Mariborska tiskarna so imeli dve leti nastavljenega vajenca, niso pa sklenili potrebne učne pogodbe. Čeprav so se dogajale takšne napake, je bilo v grafični industriji proglašenih 74 udarnikov. Med temi sta bili dve udarnici odlikovani z medaljo dela. V diskusiji so še obravnavali vprašanje delovne discipline, delovnih mezd, strokovnjakov in kvalitete grafičnih izdelkov. Pri kvaliteti so ugotovili, da je zelo slabav kar bo treba v letošnjem letu na vsak način izboljšati. Čeprav je bila nakazana nizka raven idejno-političnega dela po podružnicah, delegati niso v diskusiji iznašali objektivnih in subjektivnih razlogov. Iz tega se lahko vidi. <3a se je za politično delo grafičnih delavcev do sedaj še premalo storilo, in bo treba to veliko napako odpraviti. Z občnega zbora so poslali pozdravne resolucije CK KPS, Zvezi grafične industrije in GO ESS. A. C. KRATKE GOSPODARSKE VESTI IZ VSE DR2AVE Napredek živinoreje v Bosni in Hercegovini. Na 12 državnih posestvih se bo letos živinorejska proizvodnja podesetori-la v primeri z lanskim letom. Zlasti bodo pospeševali ovčarstvo, govedorejo in pra-šičjerejo. Za ustanovitev nadaljnjih državnih posestev so ugodni pogoji, ker imajo na stotisoče hektarov planinskih pašnikov. Okrog 240.000 ha zemljišč bodo me-liorirali za državna posestva. Zgraditi bo treba hleve za 10.000 ovc, 13.500 goved in 13.200 prašičev. Za živinorejske investicije na državnih posestvih bodo izdali nad milijon dinarjev. Razvoj lokalne proizvodnje v Beogradu. Lokalna podjetja bodo letos začela izdelovati celo vrsto predmetov za široko potrošnjo: galanterijo, razne izdelke kovinske in živilske industrije pa tudi nekatere življenjske potrebščine, ki so bile doslej racionirane. V prosti prodaji bodo iz- delki lokalnih podjetjih: čevlji vseh vrst, pletenine, konservirano sadje itd. Približno štiri petine proizvodnje beograjskih podjetij živilske industrije bo letos v prosti prodaji. Graditev dveh železnic v Makedoniji. Gradijo progo Skoplje—Gostivar in Ku-manovo—Sveti Nikole. Obe sta dolgi 121 kilometrov. V zahodni Makedoniji niso sploh imeli normalnotirne železniške pTO-ge. Proga Skoplje—Gostivar—Ohrid je ozkotirna, vijugasta in slaba. Dela so precej obsežna in težavna. Na progi Kuma-novo—Sv, Nikole bodo morali prebiti več predorov. Prekopati in vdelati v naših bodo morali 2.5 milijona kubičnih metrov zemlje. Na progi Skoplje—Gostivar bodo morali prekopati in prevoziti 500.000 kub. metrov zemlje, Pri letošnjih delih bodo sodelovale številne frontne delovne brigade. mezne kmetijske panoge in kakšna bodi ekonomija, ki jo naj ustanovi zadruga ali jo pa že ustanavlja. Številni tečajniki so se dotaknili tudi miselnosti našega kmeta, ker so se že povzdignili tako. da niso več slepi za zaostalost svoje vasi. Nekateri pišejo: »Pomagati je treba kmetu, da se otrese stare miselnosti.« Drugi so posegli glob-li.e: ^ odbore zadrug je treba postaviti ljudi, ki so bidi doslej najbolj zatirani po vaških izkoriščevalcih.« Ni pa tudi le fraza, kar pišejo tretji: »Če hočemo, da bodo kmetje začeli množično stopati v obdelovalne zadruge, jim moramo prikazati vse prednosti kolektivnega obdelovanja zemlje.« Ena najzanimivejših ie naloga nekega aktivista iz gorenjske vaei. Izraža se z lahkoto in mnogo pove. Za njegovo rast ie značilno: »Novembra sem bil izbran za zadružni tečaj. Upiral sem se. Zdaj pa mi je žal. Sicer sem se kot aktivist stalno politično izgrajeval, a tu na tečaju se mi je obzorje neprimerno hitreje razširilo. Z novimi pogledi gledam v bodočnost... Kmalu bomo tečajniki odšli na teren. Ko pridem domov. bo treba najprej začeti politično agitacijsko delo... Na stotine načrtov imam v glavi. Treba pa bo vse skupaj z zadružniki temeljito predelati, slabo zavreči, dobro sprejeti, postaviti plane in se vreči na delo... Sam pri sebi sem obljubil, da bom znanje, ki sem ga tu pridobil, prenesel na vas in z vsemi silami pomagal, da pod vodstvom Partije čim prej zgradimo socializem.« Tečajnica iz jeseniškega okraja je zapisala: »Treba bo mnogo organizacijskega dela. ker naši kmetie, vedno varani in izkoriščani v stari Jugoslaviji, ne verjamejo radi. dokler se ne prepričajo na praktičnih zgledih.« Tečajniki, ki se bodo ob koncu meseca vrnili v vasi — v začetku aprila se začne tretji tečaj za okrog 300 tečajnikov — so se mnogo naučili; svoje znanje bodo posredovali ostalim kmetom svojih vasi in jim pomagali najti in prehoditi pot do socialističnih zadrug. S. F. Mladinska revija št. 6 Mladinska revija se ie oddolžila Pominu Franca Prešerna ob stoletnici n]e^?IVe .smr^' tei priliki je na uvod-Btrani prinesla poslanico ministra za Wosv©to Jožeta Potrča mladim književ-“f001- Tovariš Jože Potrč je v izklesa- žewnffl?fVxil1 MlkaEal' kaj naj mladi knji-evn*1 črpajo iz Prešerna in po kakšni men r da bodo priložili ka- čfeL 121 Da5e socialistične kulture. Px^e(rn&vo,?^vein prispevek k spominu Zupani i9 reVili P°Sllai1 pesnik 0ton >JaempjtQ, j !!° rečemo, da je njegova fflairsit < drobec. ki bo lahko osvetlil o ST 9tTa“ kakš,ne b<>doče knjige Presl ™W€,m času‘ v<«Kčev članek o inKni^ovsih Poezijah pa bo po- P?š™« dobo in delo “uietl tudi vsak preprost mladinec. r&Čemn"j? 'f00910™' del. lahko iznoin^' • Mladinska revija vedno bolj Poiniuije svoj o nalogo. V krog svojih rudnikov z vsako številko vključuje ova imena Tudi v tej številki srečamo ca « m,ada Pesnika. Slavka Bergin-ie ,>l)vosovor na Doliu<- čeprav zamLS o e nedognana, ima prav lepo sinom KOV(>r med očetom in padlim v ®e Posebno v zadnjih verzih po-moČnega vrha. Maruška Loj-, , , klopotci« izražajo površno, toda Pr'9rčno razpoloženje iz vinograd-idilike z razmišljanjem o sebi. Po (W Naftonosilcu Derbentu« Poleg treh poljudnoznanstvenih knjig, ki so izš'e v zadnjem času pri Mladinski kniigi. knjige univerzitetnega profesorja dr. inž. D, Matanoviča »Od elektrarne do žarnice« (s podnaslovom »čitanka o elektrotehniki za mlade in stare«) in dveh sovjetskih del, Kostykova »čudodelne elektronke« in Z. Perlje »Plavajoče trdnjave«, je izdala ista založba povest Jurija Krymova: »Naftonosilec Der-bent«. To leposlovno delo je izšlo v originalu leta 1944 v Moskvi. Slovenski prevod ie oskrbel Janko Moder, ilustracije k tekstu knjige pa je izdelal Marij Pregelj. Pisatelj opisuje v svoji povesti, kako se moštvo na novo izdelanem naftono-silcu »Derbertu«, ki prevaža nafto po Kaspijskem morju v času prvih zametkov mogočnega stahanovskega gibanja v Sovjetski zvezi po letu 1920. samoiniciativno razvije iz »sodrge«, kot se sami med seboj imenujejo, v zavestne socialistične tekmovalce za izpolnitev in prekoračenje prevoznega načrta. Osrednja oseba tega ladijskega kolektiva je partijec Basov, ki je že v svoji prejšnji zaposlitvi. v ladjedelnici, dajal racionali-zatorske predloge, zaradi katerih so se ga tamkajšnji mojstri in inženirji, dokazujoč mu nesmisel njegovih življenjskih novatorskih zamisli suhoparno iz knjig, tudi odkrižali. Knjiga nam na realističen živ način prikazuje, kako se ob začetku plovbe malobrižno, nedelavno in med seboj nezaupljivo moštvo strne od sramu pred uspehi naftonosilca »Aga-malija« v tovariško celoto, napove svo jemu morskemu delovnemu tekmecu socialistično tekmovanje in doseže znaten uspeh: na svoji ladji ponosno razvije stahanovsko zastavo. »MEDNARODNI PLANIŠKI TEDEN« Na včeraišnhh Iren ng h so naglepše in naldalie skakali Ho mstroem, Tschannen in Janez Polda Tekmovanje v veleslalomu z mednarodno udeležbo bo v petek v Krnici ju v< Planica, 23. marca. — Danes so na 80 m skakalnici nadaljevali s treningom vsi gostujoči skakalci, razen Šveda Karlsona in Finca Johansena ter ugoslovanski* skakalci razen Priboška. 'sega skupaj so izvedli 99 skokov brez padca. Tem trening-skokom je prisostvovalo 3000 šolske mladine, ki je prispela semkaj z dvema posebnima vlakoma iz Ljubljane ter 1 iz Maribora. Zjutraj zmrznjeni1 sneg je pozneje postal tako moker, da je vplival na meijali svoje mnenje o skoku, ki' je čestokrat nepravilno. Sodniške ocene so bile zelo izenačene, gledalci pa so lahko opazili, kakšno važno vlogo igra pri' končnem plasmanu tudi slog. Inozemski in domači skakalci so danes skakali zelo lepo. Ozračje je bilo mirno in brez vetra. Sodniki’ so dali najvišjo oceno Techaimenovemu skoku in sicer 18 točk od 20 možnih. Oceno 17 je dobilo za slog več skakalcev, med njimi tudi Jugoslovana Klančnik in Finska in švedska smučarska reprezentanca skoke tako, da so skakalci pri tretjem in najvišjem zaletu dosegli krajše skoke kot pa v prvi seriji z najnižjim zaletom. Potem ko ie napovedovalec pojasnil gledalcem, kako so skakalci s sistematičnim treningom na manjših skakalnicah, na katerih so si izpopolnjevali slog, prešli na 80 m skakalnico, so se ob 11.30 uri začeli' skoki. Poleg mlajših skakalcev, ki smo jih videli v nedeljo, so skakali tudi mladinci Modic (54 m), Zidar (56 m) in Dolenc (49 m). Danes so sodniki ocenjevali tudi slog, tako da so si gledalci sami pri- Polda. Od ostalih skakalcev pa so dobili naslednje ocene: Rogelj, Finžgar, Keller, Schneider, Perreten in Mežik 16 točk, Razhoršek 15,5, Stanovnik ter Slabe 15 itd. Navajamo samo najdaljše skoke posameznih skakalcev: Klačnik s srednjim zaletom 70 m in polnim zaletom 68 m, Finžgar s. z. 72,5 m, p. z. 73 m, Šušteršič 64 m, Langus 66 m, Avsenek 64 m, Adlešič 59 m, Razboršek s. z. 65 metrov, Sodja 60,5 m, Razinger 56 m, Stanovnik 60 m, Gašperšič 66,5 m, Slabe 60 m, Polda s. z. 76 m, p. z. 72,5 m in 76 m, Rogelj s. z. 73 m p. z. 73 m, Tekmovanje v akademskih točkah Telovadne zveze Slovenile Telovadna zve-za Slovenije je v letošnjem letu razipisaila tekmovanje v akademskih točkah za vsa društva in vse oddelke v skupinah ločenih po spolu in starosti. To tekmovanje pomeni novo obliko dela v splošni telesni vzgoji in so je pri nas prvič izvedlo in to s prav dobrim uspehom. V neštetih društvih v Sloveniji s« je na stotine telovadcev in telovadk, vodnikov in vodnio pripravljajo na to kvalitetno tekmovanje in si preko okrajnih tekmovalnih akademij priborilo vstop na republiško tekmovanje. 2e samo to dejstvo, da se je takšno število telovadeev(-dk) nedno in sistematično pipravljalo in posečalo ure splošne telesne vzgoje, vložilo v svoje delo ogromno naporov in truda, in se udeleževalo vaj po težkem in napornem delu v službi, kot n. pr. rudarji in nameščenci rudarskega revirja Trbovlje, Zagorje, Hrastnik in drugi in so svoje delo znali povezati in poživiti tudi z recitacijami, pevskimi zbori, vojaško godbo itd. pomeni velik napredek telesne kulture za vsakega posameznika in telovadno organizacijo kot oeloto. V soboto in nedeljo se je udeležilo republiškega tekmovanja v akademskih točkah 18 društev iz 12 okrajev s skupno 213 telovadci in telovadkami. Komisija sestoječa iz 6 članov je ocenjevala sestave po naslednjih točkah: kompozicija, težina. fiziološki učinek, izvedba, režija in glasbena spremljava. Izid tekme je bil naslednji: Skupina mladincev: 1. TD Medvode, pio-ste vaje, točk 53,83 od 100 dosegljivih. Skupina mladink: 1. TD Ljubljana I. Osmerica, točk 87.17. Skupina članov: 1. TD Trbovlje, Jekleni drog, točk 77.17. Skupina članic: 1. TD Ljubljana 1. Pesem brez besed, točk 91.50. Skupina mladincev in mladink: 1. TD Ljubljana I. Pesem slovenske mladine, točk 94.G7. Skupina članov in članic: 1. TD Hrastnik: Pesem o svobodi, točk 77.00. Skupina mladink hi člani: 1- TD Hrastnik: Kje dom je moj, točk 70.30. Najvišjo oceno na tekmovanju splph so prebeli mladinci in mladinke TD Ljubljana I. s sestavo inž. Lindtnerja, Zelo živahna. po gibih izdatna, ognjevita in udarna sestava je v mladih telovadcih našla najboljše izvajalce. Sestava, ki bi z ozirom na gibajije, ki zelo lopo izraža vsebino pesmi, ob spremljavi pevskega zbora samo se pridobila. Sestava »Pesem brez besed* od istega avtorja izvajana s članicajni TD Ljubljana I. je predstavljala predvsem svojstveno zelo ritmično izrazito lirično skladho. Mejikoba gibov, težki obrati, zah-tevanost izvedbe in občutka za izrazno po-dajanjo je trd oreh tudi za izvežbano telovadke, čemur so telovadke v precejšnji meri zadostile. Skladba »Osmorioa« izvajana po mladinkah TD Ljubljana I.. avtorica Jelica Vnzzaz, te *ežka sestava in zahteva od telovadk veliko obvladanje prvin talne telovadbe, poskokov in smisla za ritmično in skladno izvedbo. Se večjo paž-njo morajo prav zaradi tega polagati telovadke na izdelavo gibov, gibčnost in lahkotnost. Vaje z jeklenimi palicami od tete avtorice, izvajane z mladinkami TD Ljubljana I- so lepo uspele in doseglo 76.67 točk. Sama sestava zahteva jako razgibano telo, mehkobo, lepoto in skladnost izvajanja, ker šele takrat pride prav za prav do izraza fiziološki učinek vaj. Ker so telovadke izgubilo točk« samo na izvedbi jim naj bo to vzpodbuda, da odstranijo te napake. Rudarski revir Hrastnik, Tri Kivije in Zagorje je dostojno zastopal fizkul- Steinegger 71 m, Tschannen 72 m, Zur-biggen 69 m, Keller 65 m, Daesher s. z. 71 m, p. z. 68,5 m, Schneider 69,5 m, Perreten 72,5 m, Mežik s. z. 66 m, Pe-nachio 66 m, De Lorenzi 73,5 m, Tri-vella 67 m, Holmstroem p. z. 75,5 m, s. z. 72 m, Viljamaa s. z. 69 m in p. z. 70,5 m, Neuper 65 m. VELESLALOM BO V PETEK Organizacijsko vodstvo tekmovanja je preložilo mednarodno prvenstvo Jugoslavije v veleslalomu na petek dne 25. marca, na kar že danes opozarjamo naše čitalce. Proga v Krnici ie izrazito visoko alpska in izredno strma. Tudi snežne razmere ustrezajo, tako da se pričakujejo ostre borbe med našimi izbranimi tekmovalki ter reprezentanti drugih držav, med katerimi se odlikuje posebno Šved Hamts Hamsson (osmo mesto v alpski kombinaciji na olimpijadi v St. Moritzu), Avstrijce pa zastopa znani tekmovalec Semgeir, ki je dosegel na teikmah v Avstriji in v inozemstvu leipe uspehe, prarv tako pa ie na treningu pokazal svojo visoko kvaliteto. Proga za veleslalom je dolga 2.5 km te 223 Prijave za letovanje v Črnogorskem ln Dubrovniškem Primorju. Po načrtu za izkoriščanje letnih odmorov članov sindikata bodo poslovalnice PUTNIK-a sprejemale prijave za letovanje v črnogorskem in Dubrovniškem Primorju od 23. marca naprej. Prijave se sprejemajo za letovanje od 4. aprila do 31. maja. Prijave za ostale kraje in za naslednje mesece se bodo sprojemale kasneje. O tem bo izšlo pravočasno obvestilo v dnevnem časopisju. Člani sindikata pri tovarnah in rudnikih naj se po možnosti prijavljajo kolektivno preko svojih podružnic, ostali Pa posami&no pri nt jbližji poslovalnici PUTNIK-a. KONCERTI Objave Barvni film »Zimska Olimpijada v St. Moritzu 1948« bo v četrtek 21. III. 1949 v mladinski dvorani ob 18 in 20 uri. Predprodaja vstopnic pol ure pred pričetkom predstave. Zaradi tehničnih zaprek jo skupščina Atlet ske zveze Slovenije, ki je bila prvotno sklicana za 26. maroa. t. 1. preložena na april. PRESKRBA DELITEV MESA Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO v Ljubljani obvešča potrošnike, da si lahko nabavijo sveže meso. vampe v dozah aili po želji drobovino v četrtek 24., v petek 25 in v soboto 26. t. m. na odrezek živilskih nakaznic za mesec marec in sieer: TD-a jam. 1.625 gr svežega mesa in 1 dozo vampov — 500 er na odrezek Meso — IV 1100 marec TD-a 1.000 gr svežega mesa in 1 dozo vampov — 500 gr na odrezek Meso — IV 1100 mareo TD-ža 600 gr svežega mesa na odrezek Meso — IV 450 mareo TD-b 700 gr svežega mesa in 1 dozo vampov — 500 gr na odrezek Meso — IV 1000 marec TD-žb 600 st svežega mesa na odrezek Meso — IV 450 marec TD 600 gr svežega mesa na odrezek Meso — IV 450 marec SD-a 400 gr svežega mesa in 1 dozo vampov — 500 gr na odrezek Meso — IV 750 marec SD 500 gr svežega mesa na odrezek Meso — IV 400 marec LD 400 gr svežega mesa na odrezek Meso — IV 300 marec Nav 200 gr svežega mesa na odrezek Meso — IV 250 marec Doj 150 gr svežega mesa na odrezek Meso —* Iv 150 mareo OM-1 150 gr svežega mesa na odrezek Meso — IV 150 marec OM-2 150 gr svožega mesa na odrezek Meso • IV 200 marec Ted. nak. TD 600 gr svežega mesa na odrezek za meso Ted. nak. SD 500 gr svežega mesa na odrezek za meso Ted. nak. Nav 200 gr svežega misa na odrezek za meso V istih obrokih se deli meso tudi zamudnikom in sicer na vse tri do sedaj objavljene odrezke (I, II in III). Nadalje si lahko nabavijo meso bolniki na dodatne nakaznice za ;nesec marec dajalci krvi na dodatne nakaznice za mesec februar in marec, udarniki na odrezek z označbo I ali II ali III, noseče žene na odrezek v označbo I ali II ali III ali IV. V četrtek in petek bodo delile meso, vampe v dozah in drobovino, od 7—12 in 14—17 ure prodajalne, ki so določene za delitev mesa bolnikom, v soboto pa bodo dflile od 7—17 ure vse prodajalne mesa. Cana bo nabita na vidnem me3tu v prodajalni. Obračun z odrezki je predložiti pristojnemu RLO, KLO v torek 29. t. m. OBVESTILO POTROŠNIKOM Bela moka na dodatne nakaznice za bolnike ln dajalce krvi je na razpolago v naslednjih prodajalnah radon, živil: »Prehrane«: Gajeva 5, Napol* trg 3, Prisojna. 7, Tavčarjeva 4, Tyrševa c. 81, Vodnikov trg 4, Rimska 24, Tvrševa c. 86, Vodovodna 68, Vodnikova 181, Celovška c. 85, Medvedova cesta. Tržaška c. 91, Glinška ulica. Rožna dolina C. V-34, Bernekarjova ul. 22, Pokopališka 2, Povšetova 71; posloval. Potrošniške zadruge: Poljanska cesta, Slomškova ulica, Vodnikov trg, Tyrševa c. 82, Dolenjska cesta 58, Karlovška. Zaloška 86, Zalog, Polje, Št. Vid, Stožice 75; Železniški magazin, Industrijski magacin, Papirnica Vevče in Saturnus. NAVODILO o delitvi živilskih nakaznic za meseo april (Za upravičence, ki bodo prejemali nakaznice preko KLO-jev) Krajevni ljudski odbori morajo za vse upravičence do zajamčeno preskrbo, ki niso prišli v poštev za prejem nakaznic potom podjetij in ustanov, sestaviti spiske potrošnikov na dosedanjem obrazcu ter priložiti potrošniška potrdila (oziroma potrdila o novi vključitvi _ y delo, rojstae liste ali potrdila repatriacijske baze). V kolikor so krajevni ljudski odbori _ te spiske že sestavili pred oddajo potrošniških potrdil na podjetja (ustanove), črtajo iz teh spiskov osebe, za katere so potrošniška potrdila oddali. Navedeni spiski se morajo v pogledu števila živilskih nakaznic, kategorij in vrst ujemati s številčnim stanjem prilog (potrošniških potrdil itd.). Te spiske predlože skupno s potrošniškimi potrdili najkasneje do dne 30. 3. 1949. na pristojnem OLO-ju v dvojniku. Okrajni ljudski odbori na osnovi teh spiskov, po izvršeni kontroli soglasnosti s predloženimi potrdili, sestavijo naročilo živilskih nakaz ni o za ostale potrošnike ter ga dne 1. aprila dostavijo ministrstvu za trgovino in preskrbo, kjer bodo istočasno dvignili potrobno število nakaznic. Okrajni ljudski odbori zadrže potrošniška potrdila (oziroma ostala potrdila) do razdelitve živilskih nakaznic na poedlne krajevne ljudske odbore. Ta potrdila je pred vrnitvijo na KLO-je vidno uničiti s tem. dn se odreže levi zgornji vogal. Okrajni ljudski odbori morajo 1. april i predložiti tudi obračun živilskih nakaznic izdanih za meseo mareo ter končni obračun Izdanih industrijskih nakaznic, istočasno pa vrniti vso preostale nakaznice. — Iz pisarno MTP. ZAHVALA Ob izgubi mojega moža ln očeta IVANA HVALA se najlepše zahvaljujem vsem tovarišem iz delovnega kolektiva Okrajnega lesnega podjetja Klavže—Tolmin, tovarišem iz lovske družine Tolmin in vsem, ki so mu poklonili vence ter ga spremili na njegovi zadnii poti. Kneža, 21. marca 1949. Žalujoča žena Frančiška Hvala z otroki Opozarjamo na današnji koncertni večer 8-letne Dubravke Tomšičeve, ki bo ob 20. v veliki filharmonični dvorani. Izredno nadarjena gojenka naše Akademije za glasbo prof. Zore Zarnikove bo izvajala Bacha, Beethovna in Mozarta. Vstopnice v Knjigarni muzikalij. Violinistka Jelka Staničeva je ena najodličnejših naših reproduktivnih violinskih virtuozov. Jeseni minulega leta se je udeležila tekmovanja v Genevi, kjer je med 73. udeleženci dosegla 5. mesto. Tako je bila uvrščena med najboljše mlade violiniste vse Evrope. Na klavirju spremlja umetnico prof. Anton Trost. Koncert je v abonmaju v petek 25. maroa ob 29 v Filharmoniji. Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije bo v ponedeljek 28. marca ob 20. v Unionu. Koncert dirigira Samo Hubad. Kot solist nastopi violinist Karlo Rupel, ki igra Mendelssohnov koncert. Poleg tega je na sporedu Brahmsova IV. simfonija in Cherubinijeva uvertura Nosač vode. Vstopnice v Knjigami muzikalij. Vokalni koncert 2 obrtniških zborov bo v nedeljo 27. marca ob 20. v Filharmoniji. Nastopi obrtniški zbor iz Maribora pod vodstvom zborovodje Cibica in moški pevski zbor Kulturno fizerskega krožka iz Ljubljane pod vodstvom zborovodje Čandra. 788 asBEmojun LJUBLJANA UNION: Film »Mlada garda«, II. del, tednik. LJUBLJANA MOSKVA: Premiera avstrij-ekega filma »Otroci Pratra«, tednik. SLOGA: Sovjet, barvni film »Vlak pelje na vzhod«, tednik — Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. TRIGLAV: Sovjetski film »Križarka Var-jag«, tednik. — Predstavi ob 17 in 19.30. SISKA: Sovjetski film 'Pozdravljena Moskva« tednik. — Predstava ob 20 MARIBOR, PARTIZAN: Nemški film »Nekje v Berlinu«, tednik UDARNIK: Sovjetski film »Mlada garda« I. del, tednik — Predstave ob 16 30 18.30 in 20.30 CELJE, METROPOL: Francoski film »Nesrečniki« II del, tednik DOM: Sovjetski film »Pirogov«. tednik. KAMNIK: Sovjetski film »Maksimova mladost«, tednik. KRANJ MESTNI: Sovjetski film »Moja ljubezen«, tednik. PTUJ: Sovjetska filma »Sovjetska Belorusija« in »2danov pogreb«, tednik. POTUJOČI KINO ZA OKRAJ SEŽANA bo predvajal: I. slovenski umetniški film »Na tvoji zemlji«: 24. marca ob 19. uri v Koprivi. 25. marca ob 19. uri v Štanjelu. 26. marca ob 19. uri v Kobjeglavi. 27. marca ob 19. uri v Pliskovici. RADIO Ljubljana, Maribor in Slov, Primorje DNEVNI SPORED ZA ČETRTEK 24. III. Poročila so ob 6.10. 7.00. 12.30. 14.30, 19.30 in 22.00 uri. Slede važnejše oddaje: 6.00 Slovenske narodne pesmi — 6.30 Plesi in baleti — 7.10 Zab. gl. — 13.00 Lahok epol. sp. — 13.40 Igrajo znani virtuozi — 14.00 Kul. pregled — 14.10 Igra Veseli kvartet — 14.45 Od Češke do Morave. Venček čeških narodnih pesmi — 18.00 Igra Mali orkester Radia Ljubjana p. v. Alberta Dormelja. bo-delujota: Manja Mlejnik in Drago Čuden — 18.30 Iz Donizzettijervih oper — 19.00 Radijski dnevnik — 19.10 Poje Slovenski vokalni kvintet — 20.00 Zdravstveno predavanje — 20.15 Samospeve hrvatskih skladateljev poje altistka Blanka Zec, pri klavirju Marijan Lipovšek — 20.30 Literarna od-daja — Stendhal: Luci ©n L0uw©n — 21.00 Zabavna instrumentalna glasba — 21.15 Slovenska umetna glasba (prenos v Zagreb) — 22.30 Nočni koncert. DNEVNI SPORED ZA PETEK 25. III. Poročila so ob 6.10, 70.0, 12.30, 14.30 19.30 in 22.00 uri. Slede važnejše oddaje- 6.00 Budnice — 7.10 Sovjetska zabavna glasba — 13.00 Igra Mali ansambJ Radia Ljubljana p. v. Alberta Jormola — 13 30 Pesmi in piesi raznih narodov — 14.00 Gospodarski pregled — 14.10 Poje vokaini kvintet SKUD »Slava Klavora* iz Maribora (prenos iz Maribora) — 14.45 Fantazije iz Verdijevih oper — 18.00 Igra godba na pihala Doma J A p. v. kapelnika ppor. Stjepana Dleska — 18.30 Pogovor s pionirji — 18.50 Glasbena medigra — 19.00 Oddaja za ljudske odbore — 19.20 Smetana Bedrich: Češka pesem — 20.00 Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s SZ (24. lekcija) — 20.20 Sprehod v Prekmurje — 20.40 Vilko Ukmar: Glasbeno predavanje — 21.00 Poje združeni pevski zbor električne cestne železnice in OF Vič — 21.30 Simfonični koncert francoskih skladateljev — 22.30 Nekaj skladb iz glasbe k ilmu »Zemlja poje« skladatelja Frnntiška kvore — 22.50 Komorna lira Debussyja in tusorgskega. Sodelujejo: Štefka Odar, Kar > Rupel, Bojan Adamič in Danilo Švara. PRESKRBA DELITEV JEŠPRENJA Potrošniki prejmejo v mesecu marcu ješprenj v naslednjih obrokih: TD-ža. TD-žb, GD po 1 kg ješprenja TD-a, TD-b, TD SD.-a 750 gr ješprenja SD, LD, OM-2 po 500 gr ješprenja. Ješprenj se deli na odrezke republiške dopolnilne preskrbe št. 32, na gozdne živilske nakaznice na št. 179, na tedenske živilske nakaznice pa na nakaznico IV. tedna št. 32. Delitev se bo izvršila kot je danes objavljeno. Opozorilo: Vsa podjetja, ustanove, ki sestavljajo sezname za prejem živilskih nakaznic za meseo april 1949, opozarjamo na HBslcdiijo* Podjetja in ustanove, lokalnega značaja morajo predložiti seznam s sortiranimi potrošniškimi potrdili dne 25. t. m. najkasneje do 12. ure, podjetja republiškega značaja morajo predložiti seznamo v potek ( ki jo je na podlagi uradnih dokumentov, pisem in drugega gradiva ure^ in obdelal Vladimir Dedijer. — Brošuro dobite v upravi »I jtidske PraV'cei! Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2, v vseh njenih podmžnicah in vseh knjiga1"113 Cena 35.— dinarjev Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Dušan Bola — Naslov arB^r štva: Kopitarjeva 6. — Uprava Kopitarjeva 2. - Telefon uredništva 'n ■52-61 do 52-65. Telefon naročnin«kega oddelka "50 30. _ Telefon ogla3" oddelka 36-85. — Stev. ček. računa 6 90601 0.