SI. 72 III. tečaj. 1870. Vtorek, četrtek in so-roto izhaja in velja v .Mnriltoru brvi pošiljanja na dotn 7.n vku leto 8 g. — k, „ pol let« 4 ,, — „ četrt „ S „ JO „ p«i pošli: ca vne leto 10 |f. k . pol leta B „ — „ „ eotrt „ ->„ 00 „ Vredništvo in opravništvo je na stolnem trgu Domplatz) hiš. št. 179. mm n O/ i; aii . I;i j Za navadno tristopnn vrsto s« plačujo : i kr. če se tiska lkrat, 5 n n rt n 4 ,. ,, „ „ Škrat, vriv pisnienke l«j plačujejo pa prostora. Za vsak tiaek je plačati kolek (»tempelj) M 3ii kr. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno franknjejo. Katki so iieiuftk u I ar j i pri ims. nebo in naša prihodnost se bo maščevala nad Kajnom, ki nam po osobnem in narodnem življenji streže ! Nikoli nikjer! se nasprotniki •/. gišimi in ostudnej-šimi orožji ne bore , kakor nemška in nonišl utarska stranka pri nas na spodnje Štajerskem. Tu se najnesramnejši zavija vso, pači vse, kar Slovenci rečemo, hočemo, delamo. Največ v t?m storita pač Brandstetter in Seiđl. Ljudem se ne govori pošteno o zedinjenji Sloveucev, temuč laž" se j m , da bodo Kranjci postali. Kranjci pa so risajo, kalor da hi nagi hodili od revščino kakor Lacarus svctopi>emski. Narodna slovenska kandidata dr. Srnec in Rade j, kterib značaj in poštenje je pred vsem svetoti, tudi pred muriborsko-nemškim, čist ko zlato, ktorima Seidl in Brandstetter, kar se značaja in znanja tiče nista vredna črevlje odvezati : ta dva slovenska možb se v oklicu imenujeta „lisice, ki v vaši bišo okoli ližejo* ; tema se očita, da „ljudstvo že pred volitvijo grdo vka-nijo." Je to pošteno V Je to boj med možmi V Jo to nemško ? Pri slovenski Bistrici se je narodnima slovenskima kandidatoma naredil sirov napad. Po nemški b listih smo brž brali telegrame in dopise, ki celo stvar nesramno pokrivajo, pačijo in zavijajo. Tisti nom-ški ljudje, ki grozno vpijejo čez slovensko sirovost in neotesanost, ako se količkaj /godi pri nas, nemnjo zdaj nobene besede, ki bi grajala toJ barbarstvo. Da, celo obraze dolnjo, ki pričajo, da so veseli tega. Nesramne laži in ščuvanja Seidcl-uovo in Bi andstetterjeve s'ranke so vzrok temu dogodku. Laži in obrekovanja brezvestnih* nemškovalcev so krive, da je mogoče, ka more Slovenec mi zemlji svojih očetov krvavo krivico trpeti! Ko bode ta list dnljnejim bralcem v roko prišel bodo volitve za kmečke občino po slov. Štajerskem končane. Izid jo skoro v vseh za nas gotov. Slovenci so bodo držali. Zapeljanih in od nemškutarjev nula-ganib jo v mariborskem okraji še največ. Vidimo že zdaj, kako so jo godilo. Stranka, ki dela z enačim orožjem dolgo živeti no more. Nazadnje bo vendar enkrat tudi Slovenec k spoznanji prišel, kdo ga goljufa; nazadnje si bo vendar pravico zadobil, da bodo njegovi D (t \) i s Iz Celja. 12. junija. [Izv. đop] Vlada želi, da so med narodi enkrat mir naredi. Sedajna vlada je to sama priposnala, in cesarju izgovorila, da je marsikaj, kar sedaj narodi želijo in tirjajo, opravičeno, ona je naravnoj prlpOZtiala, da se so narodom, kteri so do zdaj proti vladi stali, pravico kratile, in da se jim te prikraćene pravice vrniti morajo, da tako dosežemo kar Bnbtevaino: pomirjanja vseh narodov. To potrebo jo sprevidel tudi naš presvitli cesar, in je vse zbori raznn česlcega razpustil, ker poprejšnji svojo naloge niso razumeli, da bi tedaj ponovljeni zbori, v ktere se imajo drugi možje voliti, ■ drugimi načeli, in misli, kakor poprejšnji, tirjatve narodov presodili, ktere so pra vične spolnili, drugi pa zavrgli. — Narodi tirjajo noj bolj narodne pravico in državopravno samostojnost narodov, ali ravno ta svojbina, ktera je do sedaj v zborih v većini bila, in b kteri tudi celjski nemškutarski birokrat g. Tomsehi/h spada, tega noče, nego prizn dova si, kraljestva, dežele, posamezne narode iz ustave zbrisati, in njim šo te malo pravice in samostojnosti, ktere so do sedaj že v tako pičlem merilu vživali, odtegniti. Tomschizb in njegova svojbina hoče nek Cen-tralpurlamcnt, v kteretn bodo Dalmatince in Bukovinec itd. vse postave dajal za štajersko-kranjsko deželo, in naopako. Mi bi sicer dobili s tem neko smešno Cislaj-tanijo, ali posamezne dežele in kraljestva bodo se zbrisali, tudi narodov ne bode več, razen nemškega, in ta še se bode cislnjtauski imenoval, Avstrija pa je tako zginila. G. Tomschizb spada tedaj k tisti nesrečni svoj-bini, ktera je do sedaj tako slabo gospodarila. On hoče svobodo Nemcev, ali kakor njegovi pajdaši, na podlogi potlačenja drugih narodov sezidati; on hoče deželam, narodom pravice kratiti triji dajo spet novi stebri, jaki pogoji njegovega obstanka, on je pravi prijatelj Avstrije; zraven tega pa ori tudi hoče človečanske pravice za narod tirjati, se za to poganjati, da se kraljevinam, deželam in posameznim narodom v Avstriji njih prikračene pravice spet vrnejo, da se med narodi pogodba naredi, kar tudi sam presvitli cesar zahteva, ta program je edino pravičen, in vsaki ga lahko zagovarja, kdor še kaj pravice v sebi čuti. Iz Zagreba 21. junija [lav, dop.] Pri nas v Zagrebu ishaja pod vredništvom magjaronskega Italjana Mauesteriotti-a humoristično - satiričen list „Zvekan". Humora v tein listu ni, satire šo manj, pač pa dokaj najprostejih psovk, blata in govna. Naročnikov plaču-jočih lii nikoli imel čez petdeset, navadno lo po dvajset, tO pa nič ne de, se je pa zastonj razpošiljal, saj Rauch tiskarsko in vredniške stroške iz zemaljske blagajne plačuje ! — Ta list je, da samo eno o njem povem, prinesel, še ni dolgo tega, ilustracijo : Strostnajerja na vislicah visečega. Na čudni način je ta list „lyoch-justicu" na smrt obsodila. Zlagarji (zeceri) vseh tu-kajšnih tiskarnic dogovorili so se namreč, da „Zvekana1* nobeden več zlagati neće, za noben donar ne, tudi za uajboljo plačo ne. Slava zagrebškim /logarjem, med kterimi jo tudi mnogo Slovencev. Zvekane, Zvekane! kaj ti pomaga zdaj vsa vladina podpora in zaštita, ko so ti zlagarji luč življenja izpihnili. Pred enim mesecem blizo, prišla jo v Zagreb lepo vbrana kitica slavonskih tamburašov, da po gostilnicab „narodne" igra in poje. Naša vlada jim pa potem Zagrebško policije ui ne ene predstavo dovolila. Da I še tisti dan, ko so prišli, morali so šiloma zopet oditi. Na mesto njih jo pa prišla cela četa magjarskih ciganov gajdašov. Svet pravi, da so ti cigani Audrašijevi aposteljni, ki jih jo k nam na Hrvaško poslal s tem namenom, da nas poazijntijo. Povsod kjer so se „producirali" bili so z nejevoljo sprejeti in izpsikani. Pred-Ivderanjem prišlo je v nekem gostilničnem vrtu, zavolj prav.ee Krat.u pomagat., on hoče Avstrijo 6ftrdft8a, ki so ga igrali, med tem ko so gostje od srušiti pomagat,, .n njo v nek smešen C.slajtan.en pre-jVBeh strftni I1!irodrie hrvaškc zalltevali, med njimi in njegov program jo tedaj za Avstrijo m njih j juristi do krvavega pretepa. Skor bodemo mogli reči: nulla dies sine ravsa ot kavsa. Prav ugodno življenje liti; rodo jako nevaren, nepravičen, taki taka egoistična svojbina zagovarjati. program zna lo — G. dr. Ipavic sinovi po njegovi zemlji varni hodili predrazsajavci! Kri* j pa je prevzel lepo nalogo, za pomirjenje narodov devica, ki jo nam Nemci in nemškutarji dolnjo vpije tej lati, in brez vso osebne koristi za to delati, da se Av- Pragmatična sankcija v deželnem zboru kranjskem. (Historična študija, spisal P. pl. Hadics.) (Konec.) *) Naposled kranjska dežele, t. j. stanovi prosijo ce-sarjn, naj bi deželi za zdaj in za prihodnje po §. 9**) onega testamenta, kterega je napravil cesar Ferdinand II. *) V predzadnjem listu začeti sestavek smo morali zarad volilnega oklica /.c proti konci položiti na stran. Denes naj priobčimo še kratki konee zanimljivega sestaka.. Vredn. **) V §. B tepa testamenta nalaga Ferdinand svojim naslednikom, naj pomislijo tla jim dežele in ljudje niso izročeni za njih (naslednikov) privatne korist in svetno čast nmpak na čast in pospeševanje njegovega av. imena, na skrbno pospeševanje njegovih zvestih dežel in ljudi častnega in večnega blagostanja; naj bi jim torej pustili vse od »prednikom zadoletjene in Bprejete milosti, pravičnu svobode pravice in pravičnosti. pustil „vso one od najzvestejemu vodstvu vojvodstvu Kranjskemu premilostivo dano svoboščine, milosti, darove, pravico in pravičnost i.w Fismo so vsi nazoči udje dežcliieg i zbora „lastno-ročuo" podpisali in se jo prepis tega pisma kakor tudi o zaslišani dedovanjaki dispoziciji" založil v deželni arhiv. Fo zaslišanji vseh deželnih zborov izdelana reso-jucija je datirana iz Gradca 7. februarja 172(J („znsli-šana" v kranjskem deželnem zboru 1C. marca 17*2(5) in je podpisana od vseli v Gradcu bivajoči h tajnih s\et-nikov. V njej je izrečeno, daso „instrumenti" štirsko, koroške in kranjske dežele napravljeni po naj-milostivejšem predpisu in po posebnostih vsako teh dežel; ob enem so se razglasili za sankcionirane. — Nji podlagi takih mejusobnih potrdil se je potem leta 1728 na Kranjskem vršilo dedno poklonovanjo Karola VI. Cesar so je osebno stanovom poklonil in sprejel njih obljube dajaje jim tudi svoje. to pri nas tukaj. Naimenovanje bivšega bonvedskega „feld patra" in zdaj temišvarskega fa j m oštra Mihaljevića za zagrebškega nadbiskupa, obistinuje se. Ljudje se poprašujejo : kaj do vraga, da ga tako dolgo ni!? Pravijo, da se boji, ka ga ne bi Zagreb na tak način sprejel, kakor je v srednem veku železna devica v Gradcu svojo zatočnike sprejemala, boji se, ka ga Zngrehčani ne bi prehudo na svoja prsa pritisnoli. Narodni pregovor pravi: dober je sf,rab, kdor ga ima! To mu smemo v njegovo tolažbo reči : Orsini-botnbe ne bodemo za njim metali, tO bi bila prevelika čast za-nj; — da pa ne bi kak ilaport.ee za njim padel, tega poroštva nočemo pre\ zeti. Tisto društvo, ki je žo večkrat tako žalostne komedije pri nas igralo, naš sabor namreč, je spet na 25. t. m. sklical, samo ka nas predolgo trpinčil ne bi! Neprenehoma o tako neveselih stvareh poročati, to se bogme človeku žo gabi. Bom raje povedal, kako )e pri nas na Hrvaškem z letino. Slovenci si dober kos Bvojega živeža na Hrvaškem kupujejo, gotovo bo tedaj marsikterega zanimalo, kaj česa o našoj letošnej letini slišati. Žetev se je pri nas začela. Ogoršico (repo) so že pred četirnajstimi dnevi poželi. Hvale se, da bo 8817 1 obilo plenila, kajti vreme je bilo za ta, posebno proti moči jako čutljiv sadež, še precej ugodno. Zimska strn kazala se je spomladi precej slaba. Po njivah bile so videti cele lehe, kjer ni ne ena lat rastla. Bog nas je pa pozneje milostivo skoz svoje veliko okno pogledal ; dal jo ugodno vreme, in za čudo! lehe so se nekako zopet prerastle, in strn se je prav lepo sklasila. Kar se kolikoče tiče, bo sicer nekaj manje zrna, nego bi ga moralo biti, zato bo pa roba tim lepša, tim čisteja. Zimski ječmen začeli bo ta teden žeti. Ce ozimina ni ravna taka, kakoršna bi morala biti, jo pa jaro žito tim lepše. Koruza, glavni hrvaški „frunt" je tako lepa da že več let tako lepa ni bila. Njej je treba samo še dva obilna dežeka; pred cvetom enega, in po odeve-tenji drugega, pa je bo kakor peska. Sena tudi Že več let niso toliko nakosili, kakor letos. Vreme za sušenje je ugodno. Sadja bo vsega dosto, posebno sliv. Trs je poln. Ravnokar je odevetel, in sicer še v precej povol-nem, tihem in mirnem vremeni. Hrvati letos lahko tako rečejo, kakor so Ćernuški brodniki v narodnoj pesmi rekli: „Šo ga bomo pili" ! Kakšen bo žir, ki jo za hrvaško svinjorejo toliko važnosti, to se denes še ne more reči. Najveća napaka pri nas je ta. daje povsod veliko pomanjkanje delavcev. V Zagrebu se denes dninarji plačujejo po 1 gld. do 1 gld. 35 kr. na dan, in časih še polič vina po vrb, in to je, kar naše prirodnine draži. Sicer se pa za leto 1870. še ne bo ob veljavo dela tista pesem, ki pravi: Lepa naša domovina, ima dosta kruha, mesa. vina ! — Iz Gorice 18. junija. — Lk. — Volitve za deželni zbor Goriški so razpisane in sicer se bodo vršile te-le dni : Volilni in politiški okraji Goriška okolica, Tomin in Sežana (občino) dno 10. julija; mesto Gorica in obrtnijski kraji dno 14. julija; — italijansko veliko posestvo dne 18., in slovensko veliko posestvo dne 20. julija. Volitve volilcev ali zbornikov so se že začele po občinah in agitacije od vseh strani so pa že v najlepšem cvetji. Zdaj je pač zadnji čas, da se stranko poraanmejo, ker sicer ne moremo prav dobrega izida volitev pričakovati. Kakor za gotovo vemo, no bo gosp. Winkler po SoČinem priporočilu od obrtnijskih krajev izvoljen, ampak izvolile ga bodo občine Tominskega okraja. Je tudi prav. Treba je pa sedaj skrbeti, da se pri trgovih dostojno nadomesti. — Ne na lastno roko, ampak po resnem dogovoru z veljavnimi možaki, kterim jo vsem blagor našega naroda prva reč in tedaj najbolj na srcu, pripi-iočamo volilcem obrtnijskih krajev prav živo gospoda Antona Gorjup-a c. k. svetovalca pri Goriški okrožni sodniji, ki že od prvega začetka konšt. dobe do zdaj prav izvrstno zastopa koristi goriških Slovencev v našem dež. zboru. Gorjup je naš domorodec in službuje že od mladih let vedno na Goriškem. Zatorej so mu vse razmere in potrebe naše dežele in posebno slov. strani popolnoma znane. Ne bomo govorili o njegovih osebnih duševnih zmožnostih ; gotovo ]e, da je on med vsemi našimi dosedanjimi zastopniki morda najbolj bistra glava. Svojo bistroumnost je najsijajniši dokazal tačas, ko je šlo za prenaredbo volilnega reda, vsled kterega smo pridobili Slovenci tri poslance pri velikem posestvu. Takrat se jo pač z uma najostrejšim mečem boril in in so svojo izvrstno diaklektiko slavno zmagal nad nasprotniki, ki so bili svoje najboljše govornike dr. Rismondo-a in dr. Pajer-ja v boj poslali. Tudi neodvisnega ali vsaj neboječega so je dozdaj Gorjup vselej izkazal. Tako je pred 3 leti proti cesarskemu komisarju energično spodbijal previsoke naklade na davko za stroške zemljiščno-odveznih komisij; — v zadnji sesiji pa proti vladi in njenim zastopnikom možko zagovarjal kompetencijo deželnega zbora, da sme namreč sklepati postavo zastran zelo potrebne in obče zaželene vpeljave novih zemljiščnib knjig za našo deželo; ktero postavo Gorjup sam mojstersko Bi itavil. Glasoval jo on vselej se slovensko stranko tudi v narodnih zadevah in se ve, da tudi kadar je šlo za podporo naših cest in sploh za povzdigo naših koristi. Kadarkoli se je imelo kako posebno važno vprašanje rešiti, pritegnili so tudi Gorju pa zraven in on se ni nikdar tudi najtežjim nalogam odtegnil. Skrbeti je treba tedaj, da se ta krepka in izvrstna moč v podporo slovenske stranke dež. zbora ohrani in prav gorko priporočamo zatorej obrtnijski m krajem, naj izvolijo dne 14. julija pri volitvi v Tominu enoglasno gospoda Antona Gorjupa. Is Gorice, 21. jun. | Iz v. dop.] Solkanska čitav -nica so že od svojega začetka sem odlikuje, in priznavati mora vsak, da neotrudljivo in vedno bolj i/.veršuje svojo nalogo. Solkanci smejo ponosni biti takega napredka in čitavničnega vodstva. V nedeljo 12. junija tam so imeli prelep večer in krasno besedo. Predstavljali so šaloigro : „To sem bil jaz", potem so sledile deklamacijo in petje. — Pričujočih je bilo nad 200, in soglasno hvalijo igralce in dcklamovalko mlado Augusto Mozetič-evo, ki ima 14 let, in jo kaj občutljivo dckla-rnovala poezijo Toman-ovo : „Slavjanska mati." Lepo je spreminjala glas iti tempo. — Vsi smo se pa čudili gledišnim igralcem ; ne razumemo, kako je mogoče, da more tako dobro igrati kdor prvikrat stopi na oder, in vendar niste bili 2 mladi gospodični Doljakove s gospo Klavžarjevo vred nikdar poprej na odru; pa predstavljalo ste tako, da smo prav navdušeno ploskali in s veselimi klici kazali svojo veliko zadovoljnost. — Gosp. Juh je že večkrat igral, pa ta večer prav dobro. Gospod Klavžar je režizer bil in igravec , prosimo ga, da bi v Goriško čitavnico pripeljal te krasne moči, kedar dobimo veči dvorano in gledišče. Sploh so Solkanci nagnjeni govoru, skrbijo [»n tudi za petje, kar je mogoče; pevci so se prvikrat pokazali v novi Knkoršen je bil začetek, takošon je to je večerja. — Vse se je živahno sokolski obleki, bil tudi konec : zabavljalo. Iz Kanala, 10. j u n. [Iz v. dop.] Knj nek tak naglo po coeti drči ? — „V kočiji pri Pino-tu Marušič sedi." — Da no bo treba popravkov, naj omenim že naprej, da sem iz Gorice in lo po naključbi v Kanalu. --- Kraj Soče po koroški cesti drdra naglo kočijo, v njej sedita zvezanca baron Pino in profesor Marušič v resnih pogovorih. V R .... -u pri onem županu, o kterem je nekdaj ranca Domovina pravila, da so je s pametjo skregal, se ustavi kočija; tu čaka že nepokojnih pi*8 gosp. c. kr. okr. glavar Wiukler in odprtima rokama sprejema zdajci dobro došla prijatelja. — Se ve, da bi sc hitro kaj sumničilo, ako bi so ta trojica v Gorici shajala. Tedaj lo vun na kmete pol pota med Gotico in Tominom. Tam na R.....skem mostu v hladni orehovi senci je kaj primeren prostor za zaroto — proti Soči in njenimi rogovileži. — Tu potegne vsak svoj imenik iz žepa in zdaj računijo: „Toliko jih imam jaz ; ti so moji, ti tudi ; ti niso naši : — je župan v Soči. Te je treba vjeti, kaj jim obljubimo ? — Menda železnico, kali ? onim prederemo cesto skozi hrib, zopet drugim napravimo most čes Sočo : Nu tako že pojde, Soča in njeni priporočenci morajo propasti, naša zmaga jo gotova I — ?—" In zdaj si srčno segnejo v roke ter zvežejo se slovesno prisego, trije Švajcarji na Ritli-ju — : iti svoboda v žakelj" ! Ta slavni kongres je bil v nedeljo dne 12. julija v R......na Kanalskem in od tega dneva sc širi neka skrivna (pa ne zadosti) agitacija po celem našem glavarstvenem okraji. Necega župana na Kanalskem so morali že kaj tisti dan vjeti, ker hitro potem je že razpošijal pisma na vse strani, ter posebno bnr. Pino-ta priporočal. Zdi se, da bo ta župan pri slovenskem velikem posestvu kandidiral in potem takem se da prav lahko njegova agitacija za gosp. barona tolmačiti, po znanim pregovoru: „Roka, roko vmije ?" Bar. Pino noče, da bi si bil zastonj glavo ubija! se alov. jezikom, on hoče imeti svoje slovenke dekrete dobro plačane — s poslanstvom. Prav v našem jeziku, kterega se je med nami naučil, nas hoče zdaj vlad prodati — in naša dva Goriška prvaka pak tuj et a ž njim, ga celo skrivno podpirata. Tu bi se zopet lebko reklo in po vsi pravici: „Sram naj ju bodi?! Kar so tiče gor omenjenega župana, ki ima, kakor. vse kaže, tudi hudo poželjenje po poslanstvu, naj pri-[ občimo, d« ;o ta mož občno znan odrtnež, ki je že marsiktero družino na beraško palico pripravil. Ako se mu posreći, česar nas Bog obvaruj, — da pride tudi ou v deželii zbor, potem bo se svojim priporočencem že skrbel, da pridemo tudi mi Goriški Slovenci v narodnem olziru prej ko mogoče — na boben. — Tedaj pozor! Iz Kobarida. Iz zanesljivih znamenj vem , da se po Goriškem skrivno in očitno veliko agitira in govori za prihodnje deželne poslance. Dovolite, da vam jaz kot t.epristransk ogledovalec, kteremu je „salus Slovenije suprema lexu geslo, svoje mnenje izrečem. V tominskom okraji volijo kmečke občine dva poslanca in tergi: Bovec, Kobarid, Tomin z Kanalom in Ajdovšoo vred entgn. V kmečkih občinah bodo enoglasno izvoljen \Vinkler, kteri bo, kakor iz gotovega vira vem , za ze-dinjeno Slovenijo glasoval, ako bodo kranjski poslanci to na dnevni red spravili in jo sprejeli. Da bodo pa kraijski poslanci v prihodnjem zboru za Slovenijo glasovali, pričakujemo, ker je dr. Toman, kranjski voditelj, enakih političnih misli s štajerskimi poslanci in ker so Novice v svojom razglasu izrekle, kako željno pričakujejo Slovenije, ktera bode ^iod svoje krilom branila nam narodnost, širila materijalno in duševno blagos-tanjo in nas hlapčovanja odrešila. Pravi čas, da izrečejo kranjski poslanci: mi hočemo kot prost narod v držtvi živeti da so država po željah v njej bivajočih narodsv ustroji, in da se ne presilijo narodi y državi životariti, ktero želozna roka nadvladajočih narodov vzdržuje. Imena za druga dva poslanska prostora so dr. Tušar, dr. Tonklii, Lapanja, grof Paco , Gorjup in Pagliaruzzi. Da dr. Tušar, o. kr. adjunkt v Tominu, no bo izvoljen, vos lahko zagotovino, ker on nima po-gunu in razuma za zedinjeno Slovenijo. Naj več bi pa rad o grofu Pace-tu, kterega posebno g. Winkler zarad njegovih zaslug priporočuje, govoril. Vprašal bi rad g. glavarja, kdo bo šel k sosedu to prosit, kar ima doma? Ali bo on glasoval kdaj za zedinjenje Slovencev. Ako se je on vselej ravnal po znotrajnetn glasu, storil jo le svojo dolžnost spoznavši, da krivična roka nas je pritiskala in nas še pritiska. To ne zadostuje, dragi poslanci, da nam ceste in mostove daste izdelati z našimi denarji, treba je, da v sedanjem času strogo se deržite politično poti , po kteri pripeljete narod do samostojnosti, do slavo in časti, do vesele bodočnosti^ ktero mora vživati, ako nočete da sramotno zgine. To bomo dosegli, ako se zavemo naše moči in se 'nevtrud* Ijivo borimo z bistrim duhom Iti s pravico zoper naše nasprotnike. *) — kakor nekdaj oni „Vsi trije, ali nobeden Politični razgled. Minister V i d m a n jo prosil za demisijo iz mini-sterstva, ter jc baje žo tudi odpuščen. — Potočki bode torej začasno vodil tudi ministerstvo deželno hrambe. Volitve so na spodnjem Avstrijskem po kmečkih občinah dokončane. Zmagali so liberalni kan« didati, samo trije so voljeni od „katoliško-konservativne" stranke. Nemški Jeremija iz Štajerskega, kakor ga imenujejo nemški listi, naš renegat K a i s e r f e 1 d , je svojim volilcem dolg govor govoril. On, ki se je vselej mijstrastnejega sovražnika vsacemu pomirjenju s Slovani kazal, pravi, naj se voli mož, ki obljubi: mir narediti med narodi. Se vo da meni, da je on tisti. A malo spredaj pravi, da jo narodnostno vprašanje v deželnih zborih le vprašanje moči, vprašanje: kdo bode tepel in kdo bode tepen (kladvo in nakovalo). Iz Dalmacijo se poroča, da je dobil general R o d i č na tri mesece odpust. Tako so za zdaj tudi končani razgovori ž njim, da bi prevzel nnraestništvo v Dalmaciji. Nemški listi, kterib je strah, da bi Slovan in domačin cesarski namestnik bil, so tega jako veseli. V Benkovcu na D a 1 m a t i n s k e in jo prišlo pri volitvah za občinski zbor (med Slovani in Italijani) do tepeža. Žandarji so streljali. Dva kmeta sta ustreljena *) Drugo iz dopisa kakor tudi konee smo morali izpustiti. Kandidatov nasvetovati in premeščati bi bilo škodljivo za disciplino, k*ere treba. Tako reči, prosimo, naj se naave-tujejo volilnemu odboru. več jih je ranjenih. Iz Zadra se je poslalo tja dve kompaniji vojakov. V Galiciji ima demokratična poljska Sinol-kova stranka po mestih največ upanja zmagati. Po deželi so se začele agitacije za klerikalne kandidate. Volitve v R u m u n i j i, ktere smo v zadnjič omenili, so izpnle za vlado nevšečno in sicer: je izvoljenih le 42 vladnih poslancev. K radikalni velikorumunski opoziciji jih spada 26; druzih opozicijonalnih poslancev pak je 103, ki pa niso edini med seboj. Iz tc poslednje razmere si bodo vlada znala pomagati, da si kakoršno tako stranko naredi. Na Š p a n j s k e m šo zdaj niso mogli nobenega kralja vjeti. Tc dni jo general Prim kortesom opravičeval se in djal : „kralja dobiti jo teže, kakor se na prvi pogled zdi." Sicer pa je dal razumeti, da ni še obupal, temuč, da jo žo nekje enega izteknil, ki bode hotel ta čast prevzeti „in ki jo kraljevega rodu, katoličan in dorastel." Francozom nekoliko strahu dela vprašanje zavoljo železnice čez sv. Gotthardt, ktera bode vezala Nemčijo z Italijo. Zastopniki teh treh držav so imeli več diplomatičnih razgovorov. Francozi so vedno še ne zaupni in imajo vzrok biti. mar za blagostanje kmetov in dežele, saj gre tudi za njegovo srečo. Iz tega se vidi, da ni res, kar je bilo brati, da priporoča „Soča" kmete, ki bi v deželnem zboru le sedeli. Društvo je hotelo temveč klicati kmetom, naj začnejo sami skrbeti za se, naj pošljejo iz svoje srede nektere može, kar bo tudi njim v čast. Nadejamo se, da bojo kmetje razumeli namene in ne zapustdi sebe in svojih interesov ter enoglasno volil priporočanega Jožefa Fagannela. * (O napadu pri Bistrici) pravi češki I'okrok": „Proti kakšnim navalom so morajo vrli Slovenci boriti, kaže napad nemških fabriških delavcev, odenih od liberalca, na shod slov. volilcev. Pazimo, nas civilizirati I" — Pri tej priliki bodi orne- KaziH1 stvari. * (Imenovanje.) Minister pravosodja je ime novHl okrajnega komisarja dr. Drag. Viditza za okrajnega sodnika v Črnomlju. O možu ki je tako smelo stopil od administracijo v pravosodje, nam ni nič znano. y * (G. O. G rat Pfeifer), gimnasijski profesor in gvardijan frančiškanskega samostana v Pazinu je pristopil v vzajemno podedovnnjsko društvo „Slavije" tako, da 15 let plača vsuko leto po 70 gld. in si je izgovoril, da so izplača konečni delež pazinskomu samostanu. Ker konečni delež znaša 2100—3150 gl. zagotovljena je samostanu lepa podpora. * (Iz Novega mesta) zvemo, da si nemšku-tarji prav zares prizadevajo kako bi za poslanca izvolili — Kluna ! Ni jih sram lagati ljudem, da je edini Klun tist poslanec, ki more doseči, da pojde železnica čez Novomesto. Upamo, da bodo pametni narodnjaki to nastavljeno mrežo iz pajčovine pretrgali. W a r e n s pravi v zadnjem listu svojega tednika: .prihodnji državni zbor bo najbolj svoje delavnost na to obrnil, da se zdanja ustava prenuredi in ne more se od njega pričakovati dovolitev novih železnic." Pa ko bi to tudi res no bilo, NovomešČanje morajo vedeti, da Klun no more več v državni zbor. Kdo ga bo v državni zbor volil? Nobena večina ne, kajti tncega človeka, ki svojo dano možko besedo pred vsem svetom enkrat tako brez sramote prelomi, mu ne zaupa nihče več, Samo Novomeščani, Višnjani, Metlicam itd. bodo tucemu možu zaupali in verjeli?! * (Celjski Slovenci,) ko so zvedeli za surovi napad na g. dra. Srneca in njegove tovariše v bistriškem okraji, poslali so mu Še tisti dan sledeči telegram : Častiti gospod doktor J. Srnec odvetnik v Mariboru. Slovenec ni svest življenja na svoji zemlji. C. k. komisar in žandarji ga no branijo. Obžalujemo Vas, svojega izvrstnega slavnega sobrata zarad nesreče ki Vas je po surovosti Sternbergovih delaleov v Novi vesi blizo Slovenske Bistrico zadola, obžalujemo, ker ste prizadevajoč si za slovensko korist in Slavo muko prestati morali. Vam zdravje, naj Vas naj ohrani Bog. Celjski Slovenci. * (Iz Gorice) se nam piše: V VVandererju in v Triesterci št 103 je bilo brati, da politično društvo nSoča" priporoča za poslanca v volilnem okraju goriškega glavarstva Jožefa Faganola iz Oseka, kmeta, ki ne zna ne brati no pisati. Čudno da sporoča tako na tanjčno dopisatelj o ljudeh ktere ne pozna. Vse to ni res, ker jo naš Faganel bil v nekterih latinskih šolah, pa jo moral popustiti šole le zarad družinskih zadev. On so je v sejah društva Sočo izkazal, in jo na Sežanskem taboru lepo govoril govor o davkih, ki ga je sam sestavil. Vemo da je trdne volje in da mu je veliko začenja se njeno, da „Tagespost", „Laibacher Tagbl." itd. pišejo kaje bil v Novi vasi pri Bistrici shod katoliškega društvu. To je laž t Shod jo bil privaten in vseh tistih mnogih kaplanov ni bilo nikjer. Laž je tudi da hi bil kdo najmanjši vzrok dal. Niti besede se še govorilo ni nego kar smo povedali. * (Dr. Toma n) je, kakor čujemo iz najzaneslji vega vira iz Dunaja, šo vedno jako nevarno bolan Upajmo da se kmalu ozdravi in zopet stopi na delo za domovinsko stvar. * (Celjski Nemci in n e m š k u t a r j i) so morebiti dobri muzikanti, a gotovo so slabi politikarji zlasti kader jih strast zbode. Obče znano je, da celjsko mesto zaostaja za drugimi v ohrtniji, kupčiji in zadnj ljudsko štetje je pokazalo čudni resultat, da se je celo število prebivalcev zmanjšalo, namesto da bi se bilo po naravnih zakonih pomnožilo. Samo v enem celjski Nemci no zaostajajo za drugimi štirskimi mesti : v po snemanji politične parole, ki se jim dajo iz Gradca Morebiti je ravno v tem iskati nekoliko tistih razlogov zarad kteiih to lepo in prijazno lavinsko mestico peša Celjani so se v politiki čisto ločili ne le od bližnje oko lice , ampak od vse južno štirske. Ko bi ne vladala strast, morali bi se Celjani okleniti Slovencev, na ktere jih vežejo vsaj materijalne koristi, z okolico bi morali složno delati in tako bi koristili sebi in okoličanom Potem bi bili Celjani lahko voditelji južue Štirske zdaj pa so samo trabanti graškib politikarjev. Sedanj prebivalci nekdanjega rimskega mesta so čisto pozabili na izrek rimskega imperatorja : Rajo som v kteri god vesi prvi nego v Rimu drugi. A politična pamot ui vsacega človeka lastnost. Da pa Celjani svojih najbližih materijalnih koristi ne vidijo, tega ne morom razumeti. Tako so si zdaj za kandidata postavili uradnika T o m s c b i t z a. Pred leti so kričali, da uradnika nočejo voliti. Zdaj so to pozabili , pozabili pa tudi, da je ta Tomschitz bil eden tistih mož, ki je bil najbolj in že mnogo let som delaven za to , da bi so c. kr. okrožna soduija preselila iz Celja v Maribor. Morebiti g. Tomschitz svojih volicev no hode opominjal na to svojo delavnost, a da jo bode nadaljeval, to je gotovo, kajti to za kar se je človek toliko časa trudil, tega ne opusti meni nič tebi nič. In kot poslanec bode imel g. Tomschitz priliko mnogo storiti za to, da zgubi Celje svojo okrožuo sodnijo in da jo dobodo Maribor. Kaj pa postane Celje brez okrožne sodnije, to si bode znal vsak Celjan na prstih preračuniti. Celjani pa bodo si sami krivi, če se v nekterih letih Celje no bodo nikjer več imenovalo, nego ako bo klical železniški mož : Sta-tion Cili ! 1 Minuto Aulenthalt! Fertig ! ! Trara ! ■, ! * (V e 1 i ko i z d a j s t v o) za mariborskega Nemca jo nekterim mariborskim politikom to , ako kdo kedaj ono stopinjo v redakcijo „Slov. Narodau stori. Prokleto jo že svet smešen, najbolj pa tukajšni iiemšk list. '"(Kandidati za 1 j u b 1 j a u s k o m o s t o) so : narodua dva : Jožef D eb e v ec , trgovec, in J. N. H o r a k. — Nemškutarji in birokrati sc vpirajo, da bi njih ponudnika Kaltenegger in Supan voljena bila. narodnjakih dela in agitacije ne bo data, da se Štirska dežela raztrga! Ali hočeta klerikalna kandidata, kakor uni poprojšni enako -miseljni tovarši, v deželnem zboru vsakdan zarad bolečino v Sloveniji v imenu naroda in volilcev vpiti in zdihovati, med tem ko se zdaj v svoji domovini ne upajo tirjatve izgovoriti, ako le do nekuj glasov pravico imeti hočejo ? Oni gospodje imajo danes predrznost trditi, da nočejo nemškega jezika iz šole pregnati, kteri so že toliko dosegli, da se v nekterih kar ena beseda ne govori. Hočete li vaše zaupanje, vaše hudo in dobro možem zaupati, kteri vas že pred volitvo tako grdo vkanijo? Zalega delj drržimo takim vščipora in zadregam nasproti naš star pregovor: Živela zelena nerazdeljena dežela Štirska ! Živili kandidati Friderik Brandstetter in Konrad Seidl, kteri se že dokaj let za naše ljudstveuo pravice neskončno (!) borijo in kteri nikdar niso hoteli z lažmi in z hinavščino zaupanja naših volilcev vkaniti." — Lepo, kaj no ? * (G. Cegnar) je izvoljen v občini Zgonik pri Trstu za častnega občann. Z Poslano. Slavno vredništvol moj dopis, ki je bil oztrom na št. 68 „Slov. Nar.tt, prosim, da bi Vaš cenjeni list sprejeti blagovolili. V Gorici, 18. junija 1870. so priobčen v sledeči pismi v Dr. Tonkli. I. pismo N. P Pino, glavar itd. ron Njegovo Preblagorodje Gospod Gospod Ba-& k. namestuištveni svetovavec, c. k. okrajni pri Upamo, da manjkalo, * (K ako šojo) in lažejo nemškutarji kaže ta-lo proba : slovenski p i-,Volilci! primerite zadnjo volilno razpise s programom 17. maja in sodite sami, če so sovražniki svobodo kakor lisico v vaši hiši ne okoli lezejo. Zakaj tirjata gospod dr. Radaj in dr. Sernec več očitno kot prvo dolžuost narodnega kautli- v Gorici. Vaše Preblagorodje ! Razglasila se je na Tominskem hudobna in laž-njiva govorica, da bi bil jaz podpisal neko peticijo, naj bi se železnica no izpeljala čez „Predel", ampak čez „Vipavo." Iz pisem, ki mi dohajajo iz Tominskega posnemam, da je to hudobno in lažnjivo govorico prinesel v Tomin gosp. Ivančič, c. k. bilježnik (notar) v Kanalu, kteri pravi, da jo je slišal in sprejel iz ust Vašega preblagorodja. Akoravno je ta govorica gola in grda laž, jej vendar ljudstvo na Tominskem verjame, češ, da je prišla od tako imenitne osebe, kakor je Vaše Preblagorodje. Ker je pa meni pred vsem za to mar, da svojo ime, svojo čast in poštenje ohranim neomadežvano, in cer nisem podpisal nikake peticije zoper železnico Pre-lelsko in za ono, ki bi imela peljati od Loke prek Idrije in Vipave do Gorice, pozovem s tem Vaše Preblagorodje, da bi tisto govorico preklicati ali pa izreči izvolilo, da je nij med svet poslalo in zgorej rečenemu gospodu ali kakemu drugemu izročilo. Z visokim spoštovanjem vdani Dr. Josip Tonkli 1. r. V Gorici, 15. junija 1870. 2. pismo. Naj prejme blagorodni in častiti gospod Dr. Josip Tonkli pravdnik v Gorici. V Gorici, 17. junija 1870. Častiti gospod ! Podvizam se odgovoriti na Vaše cenjeno pismo 15. junija t. 1. s pojasnilom, da je res tudi k mojim ušesom od raznih strani govorica prišla, da bi bili namreč tudi Vi eden izmed onih, ki so neko peticijo proti predelaki železnici podpisali, in da sem moje veliko čudenje in živo obžalovanje pri nekih prilikah izrekel, če bi bila ta govorica resnična. Ker mi se je pa ta reč po govorici prinesena nič menj neverjetna ko nenaravna zdela, poskusil sem o tem kaj resničnega poizvedati in prepričal sem se, da je ta govorica prazna in lažnjiva. To moje prepričanje sem no le že tudi nekim osebam povedal, ampak se tudi postavim prihodnjič tej govorici nasproti. Blagovolite sprejeti mojo posebno spoštovanje Vam vdani Feliks Baron Pino 1. r. 4 :isiiiiin prebivalcem v mariborskim in drugih most, posebno pa kupce val-p ccm in obrtnikoma tem uljudno pod garancijo*^] in diskrecijo priporočamo, da jim bomo oskr- £ (13) bovali njih dotične __v inserate *TBS > v vse domare in tuje eannike. jI- liarulo: Pošteno m po cmi posfretfil Haasenstein k Vogler u a Dunaj i. Neuer Markt 11. Hamburg. Neuer Wfill r.O. Leipzig, Markt 17, Ko- k nigslmiis. Frankfurt a.M., Grosse Galusstrasse 1. Ber- ' lin, Leipajgerttrarae b>. Hreslau, Ring 51. Basel, p' Sii-int -lihei-g 'Ji'. Ziirich, Marktgasse 11. Si. (in l len, v Obare Grabenstrasse 12. (ieiif, Plaee au Molard 2. Stat t- p g&rt, KcmipriiizenstrasH 1 B. Ko ln a.K., i-obstrasse 83. ^ ^r^r'v^r'V'^r ^r 5E!ff^E T' 3£ Prostovoljno se il S tem se na znajo daje da bodo v torek 12. julija 1870 dopoldne ob 11. uri prostovoljno na dražbi prodajana poprej Tnfcrnesov vinogradska posestva. Te obstoja raz ven iz zidane, s ceglom krite, dobro ohranjene gosposko hiše, ki se zapira z dvojnimi Železnimi vrati , ter ima tri sobe za stanovanje, obokano klet za petdeset polovnjakov, dalje iz potrebnih vinearij : Se i/, zemljišč 45 oralov in 851 kvadr. sežnjev in sicer okoli 10 oralov vinograda 7 „ gozde za potekati 18 „ gozda niže rasti 4 „ s kostanjem obrast.nega gozda, zraven sadnji vrt, njive, travniki in pašniki. Ta posestva so pri svetem Duha v občini Rodnis-berg, n enem najlepših krajev samo l1/,, uro od mesta Ptuj proč; voziti se je tje lehko. Pridela se izvrstno vino in zdravo podnebje daje eno naj prijetni šib prebivališč. Rnzklicana bodo pri dražbi kterih jo lOprtc. vadium-a položiti, taoije so lehko pogledajo pri slavni niji v Ptuju, ali pa v knnceliji c Rod o Seka v Ptuji. Edina naloga najnovejših znajdeb. >-> i i m •v C m m L* A i za 8000 gld., od Drugi pogoji lici-c. kr. okrajni sod-kr. notarja France (D i i i 1 m i j* i i Svarilo. Po meni v kupčijo splavljena ,.1'ostn l*oili-padoin". ki je kot izvrstna skokoma naški obče priznanje, nekoliko časa neke firmo ponarejajo, naj torej p. n. občinstvo zve, da se edino prava izvirna obrazna pasta dol'iva le pri podpisanem. Ona hitro vse odpravi spn-ščaje na obrazu, sajevce, peg"', sinje, sploh ohranuje, olepšuje in mladi obraz, Piskerc po -1. 1.50. i£-**T" ViO je mogOĆe. Kdo bi bil prej vrjel, tla se bo znašlo, kako oko varovati pri vtikanji niti v iglo; s prostim prav umnim orodjem so je posrečilo, da more slabo oko tudi v mraku v iiajtenjo iglo lahko vdeti nit, in velja ta strojček h podukom le 25 kr. Zobje ne bole več. Vsak zobobol izvirajoč iz i eume ali prehlada ne mahoma ozdravi z novimi berolin-hkimi zobnimi kapljami. Poroštvo tako gotovo, da se vrne denar, ko bi kaplje ne pomagale. 1 tlaijoti s podukom SO kr. l>*3«r* Politur-Pnstn. Neprecenljiv domač pomoček, s kterim vsakdo lahko zastarelo ali oslepelo pohištvo itd. prelepo politira. Škatljica s podukom za eelo garnituro 8U kr. ^f^f" SnnŽilna krogla za srebro (putz-kuurel), izvrsten pomoček ponoviti in (snažiti oslepelo kovinsko predmete. Nepogrešljivo za zlatarje m srebrarje. po 6 kr. Jfc^Ef" Regulator za vse ure j0 regulirana sebična ura s kompostom, vsacemu priporočljiva, ker so po njej gotovo vsaka mehanična ura dsi vrediti; lino po 25 kr. LiPflF" Stopa za pranje, s to Kopo si prihranil čas, delo in denar, zlasti pa se perilo bolj varuje, kakor sicer. Funtni paket po 22 kr. jfci«r" Amerikansko patentirane zavarovalno ključavnice, izvrstno delane, proti vsacemu lomastil, munje po 110, 40, 50 kr., veče po 70, 00 kr. 1 gl., velike z "J klju-čama po 1 gl. ; k popotnim torbam po 25, 40—50 kr. 2JBfr* Praktični so ostrogi za hlače, ki pri slabem vremenu hlače branijo omadeževnnja, par po 10 kr. fiKjST* AngleŽke škarje iz najboljega jeklu, različno vrste različno po 20, 26, 30, 35—45 kr., verižica 10 kr. 2m£r~ Prav koristne so nove mašitiske olovke, brez sit-nega ostrenju, tudi se špice ne lomijo: v les vdelane DO 10 kr., v kost po 15 kr., s peresnim ročnikoni in nožem 00 kr. ; potrebna tekočina za 9 mesece 10 kr. Kos union-radirgumi za svinec in tinto 5 kr. SKfT* Nog no premakati je vsacemu svetovati. S pomočjo izvrstne Metzgerjeve npreture za usnje, ki dela usnje mehko in nepremakljivo, tako tla. se tudi še dolgo nošeni erevlji ne premočijo, najbolje se doseže ta namen. 1 flacon po <', 2 Piano, po 1.50, 2, 3, 4 v- SMT~ Poaavne, trompete, bobni, vijoline, gi tare, melodiji, dade. harmonike, cimbale ii drugi inštrumenti jako ceno. Igrači- za ;n--pametne otroke iz lesa in kavčuka, po 15, 20, 30, 50 kr. llazne živali na mehu, po 5, 10, 20 kr.— 1 gl. bivali čisto naravno delane, 50 kr., 1 — 2 gl. Dinge igre, lOOOčerne izbirke, II) kr. — 4 gl. I M-iižahne igre ]to 3(», 50 kr., 2 gl. Urez poduka se otroci uče brati po novih o-maricuh za branje s slikami, l o. 1 gl. — Igraje se otroci uče raznih del nn rokah po novih dolavskih šolah, ena toku s0 kr.. ri.: 1.20, 2. 3. Olobuti po 60, 80 kr , 1. 1.50, 3 gl. IiUternu inagika, imenovana čarobna svetil-nicn, prijetna zabava za mlado in staro, s 2 jiodobrimi. po kr.: (15, 85. gl.: 1.50, 2, ;! 4 5. 1 majhen stekbui instrument, imenovan čuti e ž n i ]) t i č , s kterim se more posnemati perje Vtaoega ptiča, ta jako zanimiva stvar velja le 25 kr. Kovčeg angležktt orodja, napolnjen z vsako-jakim hišnim orodjem, pogl.: 1, 1.50, 2. J.5ii, :!. 4, za otroke po kr.: 25, H5, 60, 80, gl. 1, Izvrstne Prdbelnova igre za samodelovanje, najveea izbirka aa dekliet; in dečke vsake starosti, 1 igra po 80 kr., 1.60, 2, 2.50, 3, ■ 8.60 gld. 'I iskarnice, pt>polue, z abecedami in potrebščinami, za odraščene otroke 80 kr., gl. : 1.20, 1.80, 2.50, 3, 4—5. izbirki, za deklico in dečko, po kr 20, 40, OO, gl.: 1—2. 10, Z.ntimnjo in kratkočasijo novi salonski umetni ognji, brez t-lubega duha, raznovrstni, po kr.: 3, 5, 8, 10, 15. Ognjišču, kuhinje, hlevi, protlajaluice, sobe, snloni, vse z ali brez oprave. Otročja gledišča po :f.">, 60 kr., 1.20 gl.; hranilnice po lo, 20, 30 kr.; metnioorfozue igre po 20, 40, 60, 80 kr.; roulette-igre po kr. : 35, 50, 80, l gl.; tekoče miši po 50 kr. ; tekoče ielecmoe po 2, 2 80 gl.; otročjo ure, line z bilom po 86 kr., drugačne po 10, L6, 20, 80, 40. Pistoleti, karabinke, puške s pokom, ]io kr.: 20, 40, 80, gl.: 1, 1.30, 1.60. Kositarjeve Bablje po 20, 80, 40, jeklene po 90 kr., 1.30 gl. Raznovrstne magnetične igrače, ki v vodi plavajo za magnetom, l škatljica po kr.: 10, 20, 30, 50, 80, gl. 1. Porcelanast servis za kavo, čaj, jedila po velikosti, kr.: 60, 80, gl. ; |.:'.il, 2, 2.50. Jako zanimive in kratkočasne za vsako starost so čisto novo sestavljeno čarobne kasete. To so čedno kasete vse z natančnim podukom, tako da vsakdo lahko copra a la prof. lfosco, 1 kuseta po pripravah po gl.: 1 40, 1.80, 2.80, 2.80, 3.50. Zemlja in njeni prebivalci, za umno otroke jako priporočljivo; to je etui b globom pravil no delanim in vsi svetovni prebivalci v svojih narodnih nošnjah, pod vsakim Sjezično ime, velja samo .'15 kr. Živali s kožo pteuhlećene, prav trajljive, po kr.: 35, 50, 80, gl. : 1, 1.30, 1.50, 2. Kazne živali t. naravnim glasom po kr.: 50 80, gl.: 1, 1.30, 1.50, 2, 2.50. Kositarjeve prav trnjljivo delane kočije, ca-briolets, tineres, comfortable in drugi veči in munji vozovi, vsi s konji, po kr.: 30, 60, gl.: 1, 1.60. Dunajska konjska železnica, železnico in barko po kr.: 50, 80, gl.: 1, 1.50. Fotograf, zabavljiva igra, s ktero je res mogoče fotografije delati, s podukom, po 20, 40 kr. Amerikanska vojaška igra, ali 3 konje združeni v enega. To jo amerikanska svobodna zastava, ki je ob enem trompeta in pokoj or a pištolja. Prav čedno po 80 kr. Mnogo drugili iger, ki jih ni moč imenovati, dobivajo se po tej ceni edino v podpisani zalogi. Zapisniki cene, ki so vsi jako zanimivi, raz-i pošiljajo se gratis. (8) -JC K raso bazar, .\sl. EPs^iecliii^Biii na Dunaj i Praterstrasse Nr. 26. ladetelj in vrednik Anton Tom-ie. Lastniki: Dr. Joep Voćnjak tn dru«t> Tiskar Eduard Jmielć. C8B