Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Dim DELAVSKA POLITIKA lakaja dvakrat tedensko, ln sicer vsako sredo In vsako soboto. Uredništvo ln sprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nsirankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje ln socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih' oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 69 Sobota, 1. septembra 1934 Leto IX Kakor Jim kaže Klerikalci za fašistično državo — in proti Ljubljanski klerikalci so še do nedavnaj zagovarjali avtoritarnost države, ki jo uvajajo razni fašizmi. Ves svoj blagoslov je klerikalizem sipal na nove režime ter celo trdil, da je bog poslal može, ki bodo rešili človeštvo. Polagoma pa pričenjajo klerikalci uvidevati. da s fašizmom ne pojde. In že so ga pričeli grajati, češ, da greši proti demokraciji, svobodi mišljenja in udejstvovanju posameznih ljudi. Fašistično državo imenuje sedaj totalno državo, da ne bi kdo tako hitro opazil te izpre-membe. Ni bilo napačno, da je fašizem prelomil prisego in ustavo, moril in osvajal tujo (delavsko) lastnino ter odvzel delavstvu vse pravice. To je mio vse v redu. »Slovenec« pa pravi sedaj, da oblika totalne države ni nič drugega kakor nov način starega absolutizma ki se je ustalila med nekaterimi kulturno in politično manj napredeno narodi. Naprednejši narodi ne omislijo zamenjati s fašizmom osnov svojih vladavin. T orej! Klerikalizem se je ob pojavu fašizma bridko zmotil Smotrn seda1’ k-ko bi se iz zmote izmota! na neopazen način. Seveda so to le krokodilske solze. Cerkev namreč stoji na stališču avtokracije in če klerikalci sedaj hvalijo ali celo zagovarjajo demokracijo, je to bolj političnega kakor praktičnega pomena. Fašizem namreč tudi cerkvam ne priznava svobode, ker predstavlja osebni režim, voljo posameznika. Če bi bil pa fašizem sodeloval s klerikalizmom, bi ffa ta danes ne obsojal. Totalitetni režim pa ne dopušča niti kritike niti tujih mnenj. Priznanje te zmote nas veseli. Klerikalcev sicer fašistični eksperiment ne bo izučil. Za avstrijski fašizem, ki ie tudi le totalitarni, se klerikalizem ogreva, ker je klerikalen. V Avstriji pravi, bodo organizirali »stanovsko« državo. Toda tudi v tej obliki vladavine Pe bo demokracije, ne bo pravičnosti. Vladal bo kapitalistični razred kakor v Nemčiji ali Italiji. V demokraciji so bile stranke razdeljene po naziranjih glede bodočnosti človeške družbe. Imeli so pred očmi cilje. V stanovski državi teh problemov ne bo. Stanovi se bodo prepirali med seboj za svoje privilegije, delavstvo pa sploh ne pride do besede. Kako naj taka vladavina, če klerikalci mislijo tako »demokracijo«, rešuje probleme v interesu skupnosti? To ie nemogoče! Želimo samo, da bi tudi v tem vprašanju klerikalci kmalu priznali jv oj o zmoto.________ Bratci so sl v laseh Hajmverska zarota na Dunaju? Avstrijski hajmver, to je, civilna y°iska klerikalnega grofa Starhem-°rgn je za režim nezanesljiva. Lon-. °Pski listi poročajo, da je policija l2vršila v floridsdorfski hajmverski vojašnici preiskavo in aretirala več 'ajmverovcev. Preiskava in kratka Dorba je trajala nad eno uro. Režim ni prve dni dal nobenih pojasnil. Za jtarotfno zavarovanje delavcev In nameščencev V Zagrebu se je vršila konferenca Delavskih zbornic, ki je med drugim razpravljala tudi o izvedbi one-moglostnega in starostnega zavarovanja delavcev in nameščencev. Onemoglostno in starostno zavarovanje delavstva bi se bilo moralo izvesti v smislu zakona o zavarovanju delavcev že leta 1925. Vendar pa se je z izvedbo zavarovanja odlašalo na pritisk delodajalskih korporacij. Sedaj ima minister za socialno politiko obširna pooblastila, da to zavarovanje lahko oživotvori. Naloga delavskih zbornic je, da v tem trenutku store vse, da se zavarovanje končno vendarle izvede. Ni pa nobena tajnost, da so proti uvedbi delavskega starostnega zavarovanja na delu temne sile in da tudi sicer postoja razpoloženje, da bi se zaenkrat izvedlo zopet samo nameščensko starostno zavarovanje oz. da bi se, ker v Sloveniji in Dal- maciji že postoja, razširilo na vso dlržavo. Konferenca je bila mnenja, da je treba onemoglostno zavarovanje praktično izvesti takoj in ne morda šele čez pet ali več let, dokler bi se zbrali potrebni prispevki. Delavci invalidi, zlasti tuberkulozni, ki so plačali vsaj 500 tedenskih prispevkov bolniškega zavarovanja bi marali biti deležni blagodati zavarovanja takoj. Sredstva v ta namen bi se našla v Dravski banovini takoj, ako bi se ukinil banovinski bednostni fond in prenesla sredstva, ki se sedaj v njem zbirajo na delavsko zavarovanje. Naloga strokovnih organizacij je, da mobilizirajo vse sile in delavstvo zainteresirajo za njegove življenske potrebe s parolo: Hočemo onemoglostno in starostno zavarovanje za delavce in nameščence! Kongres svobodnih strokovnih organizacij Za obrambo pridobljenih pravic in boj za nove pravice Centrala našega svobodnega delavskega in nameščenskega gibanja je sklicala kongres Zedinjene delavske strokovne zveze Jugoslavije na dan 20. in 21. oktobra t. 1. Z ozirom na pomembno gibanje delavstva v Bosni in Hercegovini, se bo vršil kongres v Sarajevu. Dnevni red kongresa je jako obsežen. Poročilo o triletnem poslovanju zveze je svoje poglavje. Kadar bo zgodovinar obravnaval to triletno obdobje strokovnega gibanja ,pri nas, bo moral priznati delavskemu gibanju vrlo častno mesto. To so tri leta trdih bojev. Boji na razne strani. Ta tri leta se je delavsko gibanje borilo za pravico do obstoja in svojo svobodo. Borilo se je ta tri leta neprestano za ogrožane pridobitve delavskega razreda. Borilo se je tudi proti izrastkom v delavskem gibanju. Boj je z uspehom dovršen. Bilanca je prav dobra. Ohranjena je pravica do dela. In to ohraniti ni bilo lahko. Ohranjene so mnoge pridobitve iz prejšnjih let. Obenem pa je pridobljenih tudi mnogo novih. Likvidirani so končno popolnoma vsi izrastki sedanje bolne dobe, številna »gibanja«, odeta v razne barve. Nedvomna je tudi likvidacija vseh onih, ki so se izneverili celoti ter krenili na slaba pota. Zdrav organizem našega gibanja je premagal vse ono, kar je bilo nezdravega v njem in okoli njega. In cela vrsta krajev je, kjer so se ustanovile nove edinice našega gibanja. Število sestavnih organizacija je naraslo na 40, kljub temu, da se je v tej dobi tudi združilo nekaj sorodnih organizacij v zveze. To združevanje, ki je za žilavost organizacij potrebno, se pa nadaljuje. V neprestanem boju z gospodarsko krizo in nezaposlenostjo, v neprestanem boju z nazadnjaškimi nazori gospodarskih korporacij in v neprestanem boju z raznimi žol-timi gibanji in njihovimi pokrovitelji, ki niso izbirali pomočkov v delovanju proti našemu svobodnemu gibanju — smo se obdržali, premagali vse težkoče in sovražnike ter pridobili desettisoče novih sobojevnikov po širni državi. Potrdivši poročilo o dosedanjem delu, bo kongres določil akcijski program za nadaljnje delo. Poiskati bo moral najprimernejšo pot, da se dvigne naš tisk. Posvetiti bo moral svojo brigo kulturnemu in športnemu gibanju. Številnim vrstam naše mladine je treba dati priliko, da se bo lahko razvijala. To možnost mora kongres najti v sporazumu z vsemi našimi ustanovami za kulturno udejstvovanje. Za ta pomembni kongres se vrše priprave po vseh delih države. Ta na[ ne bo le cilj naših razprav, marveč pobuda za nadaljnje delo. Na tem kongresu se snidejo delegati vseh 40 samostojnih zvez, ki danes edini predstavljajo zavedno razredno silo vseh delavcev in nameščencev v Jugoslaviji. Zbrali se bodo na njem delavci in nameščenci vseh profesij in iz vseh večjih krajev v državi. Ta bo veličasten parlament dela. Ta kongres bodi dokaz, da delavskega razreda ni nikdar predstavljal in ne bo nikdar kdo drugi kakor svobodno gibanje svobodnih delavcev! Kdo bo vodil usodo Nemčije Goring, Blomberg in Hess Zunanja firma nemškega režima bo baje triumvirat Goring, Blomberg in Hess pod vodstvom Hitlerja. Fašistični stranki se namerava na kon- gresu v Niirnbergu staviti tak predlog. Goring postane obenem pod-knacler in voditelj notranje politike. Nova smrtna obsodba v Avstriji. V Leobnu je vojaško sodišče obsodilo na smrt hitlerjevda Franca Ebnerja. Bil je takoj justificiran. V slogi je moč Enotne strokovne organizacije v Franciji? Nesmisel je, da se delavstvo prepira o metodah in taktikah razrednega boja. Naloga delavskega razreda je, da združen brani svoje interese ter obravnava problem osvoboditve kot celoto. Poročali smo že, da so francoski socialisti in komunisti sklenili lojalno sodelovanje v boju proti fašizmu in reakciji za demokracijo. Sedaj poročajo, da se vrše tudi v strokovnih organizacijah enaka pogajanja ter zlasti komunisti žele, da bi se sklical o božiču skupen kongres svobodnih in komunističnih organizacij. Odločitev sicer še ni padla, pomembno pa je dejstvo, da delavstvo spoznava združenega sovražnika reakejo in tudi skuša konsolidirati svoje vrste. Poljska gre svojo pot Nemčija jo podpihuje Med Nemčijo in Poljsko je sklenjen pakt, ki utegne biti jako dale-kosežen. Poljska zahteva dostop do Baltiškega morja. Na drugi strani si pa obljubujeta obe države eventualne teritorialne koncesije. Poljski diši zlasti Litva. Nedvomno pa je Poljska sklenila z Nemčijo gospodarski pakt, po katerciu bo podpirala Nenir-čijo s surovinami. Zato, četudi ni sklenjena med obema državama kaka tajna vojaška konvencija, ni več misliti, da bi Poljska pristopila k vzhodnemu paktu. Zakaj rabi Avstrija posojilol? Za smodnik in svinec v boju proti ljudstvu Avstrija išče pri kapitalistih velesil 200 milijonov šilingov posojila (okoli dve milijardi dinarjev). Toliko, pravijo avstrijski režimovci, znašajo stroški zaradi februarske revolucije v Avstriji. Mednarodni kapital se čuti dolžnega, da tu pomaga. Tit se zopet najdeta reakcija in kapital. „Roter Stab" v Nemčiji Ilegalni socialistični list. — Naklada 40.000 Dne 27. avgusta t. 1. je stalo pred berlinskim sodiščem' sedem obtožencev. ki so izdajali nedovoljeni socialistični list »Roter Štab« (»Rdeča Palica«), Urednik je bil obsojen na deset let, dva obtoženca na sedem let ječe, ostali na krajšo kazen. Izdajatelji so imeli povsod krajevne zaupnike, ki so širili list. Nadalje so tudi vzdrževali stike z vodstvom so-cialnodemokratične stranke v inozemstvu. Državni tožilec je rekel, da so pripravljali revolucijo, ■ . tmib **% ',rl v*jlXln.O Trgovci proti monopolni trgovini s sadjem. Nekateri vidijo v monopolih gospodarsko rešitev. Toda veči- NaročnSki, pozor! Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo in jih porabijo prihodnjič. — Uprava, noma so monopoli verižniški aparat za kapitaliste. Potrebna bi pa že bila organizacija trgovine bodisi s sadjem ali drugim blagom, toda ta mora imeti namen cene preskrbe konzu-mentov in razpečanje blaga. Drugi monopoli so tudi producentom v škodo. Resnico smo morali povedati. Naš domači klerikalizem je prav tak kakor reakcija povsod. Pravi mlin na veter, ki vedno udriha po delavstvu in delavskih organizacijah. Zato smo se resnici na ljubo nekoliko več pobavili z njim v zadnjih številkah. Mi sicer razumemo to reakcijo, poznamo nje tendenco. Vemo, da tudi delavstvo ob opazovanju tega gibanja čuti isto. Potrebno je pa bilo, ker ne moremo dopuščati varanja javnosti. Na državni tehnični srednji šoli v Ljubljani postoja tudi banovinska šola za izdelovanje glasbil. Učenci na tej šoli se učijo izdelovati violine, kitare itd. Učna doba traja 3 leta. Šola je brezplačna. Vpisovanje se vrši od 1. do 3. septembra; pogoj najmanj dva razreda srednje ali meščanske šole. Železničarji in Ljubljanski velesejem1. Uprava ljubljanskega velesejma vabi na svojo jesensko prireditev. Železniška uprava je dovolila 50 odst. popusta na voznino in se zato marsikomu izplača obiskati to prireditev ozir. Ljubljano. — Če je že železniška uprava toliko • -i 1 bi se pa spodobilo, da bi se tudi uprava velesejma »revanžirala« in znižala vstopnino za železniško osobje, aktivno in vpokojeno ter za njegove družinske člane. — Saj železničarji so si to ugodnost menda že zaslužili. — Jus. Posetniki velesejma imajo 50% popusta na železnicah. Železniška uprava je izdala posebne železniške izkaznice, ki jih izdajajo blagajne vseh železniških postaj po Din 5.— za komad® Nekdaj mogočno kmetiško zvezo v Avstriji je režim razpustil in pozaprl večje število voditeljev, ker so hoteli zvesti svojo organizacijo k rjavim fašistom. Razni funkcionarji so dobili večje vsote denarja iz Nemčije za propagando. Stalin obišče Turčijo. Jako verjetno je, da se bo Stalin vabilu Turčije odzval in se bo udeležil osebno turške republikanske proslave koncem! tega meseca. To bo Stalina prvi inozemski obisk. Zedinjene države oborožujejo Japonsko. Posebna komisija v Zedinjenih državah je ugotovila, da tam- Tone Maček: 98 Slucai Uu*n »Hej, Kurent!« »O, dober dan. Glej no. vidva tudi tu? No, to je pametno, nami bo krajši čas. Greste v cerkev? Jaz: tudi. Po maši se ne misliiu dosti muditi.« »Mi tudi ne. Bomo takoj odšli. Se bomo raje v dolini kje ustavili.« Cerkev je bila že polna, morali so kar pri vratih ostati. Istočasno se je maševalo tudi pri svetem Joštu in doli v kapelici, kjer je ognjevit frančiškan pridigal na zasilni prižnici. na prostem poleg kapelice. Med njegov visok glas se je mešalo vsiljivo vpitje kramarjev, ki še med pridigo niso utihnili. Po maši je Janez kupil Meti pu-žo iz lecta. Meta pa Janezu srcie, posuto s cvetjem iz sladkorja. Še France ie vtaknil v žep par cukrčkov, zavitih v svilen papir z zaljubljenimi verzi, dasi še ni prav vedel, komu jih bo dal. Medtem se je pričelo že pozno opravilo v cerkvi. Naši znanci, ki so že vsi poprej svojo dolžnost opravili, niso hoteli še zadnjega blagoslova čakati. Kurent je dejal: »Če hitro hodimo, še lahko v Hrastniku kosimo.« Tedaj se je pa v gostilniških prostorih romarske hiše na severni strani razvnel hud prepir, čeprav bi gostilničar med mašo ne smel prodajati pijač. Slišalo se je kričanje in prekopicavanje pohištva. Ljudje, ki so kar zunaj na gmajni klečali, prisostvuje maši, ki se je vršila v kapelici, so vstali in se obrnili proti hiši, iz katere se je prikotalilo več pobalinov, ki so drug drugega obdelavah s pestmi in si trgali srajce s prsi. Par treznejših je poskušalo, da jih raztrga narazen. Za ta trud je eden od njih dobil po nosu, da je imel naenkrat vso krvavo brado. Janez je pristopil h kmečkemu fantu, z belim predpasnikom, ki je danes opravljal tu službo natakarja in je sedaj ves razvnet brlizgal na prste, da bi priklical orožnika, in ga je vprašal, kaj to pomeni. »Radi financarja so se. Financar je v gostilni zasačil tistega, ki skri- vaj prodaja žganje. Navzoči fantje iz Zagorja so se zavzeli zanj. V sobi je pa bilo tudi več fantov iz Trbovelj, ki so Zagorčanom že od nekdaj gorki in ti so se zavzeli za financarja. Vendar ne toliko radi financarja, kolikor zato, ker so Zagorča-ni Kranjci, Trboveljčani pa Štajerci.« »Hm, zamotana reč. Torej kranjski Zagorčani so se spravili na kranjskega financarja, ki ga pred njimi branijo štajerski Trboveljčani zato, ker ne pusti štajerskega žganja prodajati. Ali ni to bedasto?« »Ne, to je avstrijsko«, je pristavil Kurent. Po bregu nizdol sta tekla dva orožnika. Ko so ju pretepači zagledali, so začeli kričati: »Piklhaube! Angeljčki gredo!« in so zbežali v bližnjo šumo. Za njimi so jo ucvrli tovariši, ki so v zadnjem trenutku poskakali skozi okna. Na bojišču sta našla žandarja samo domače osobje in pa vsega razkuzmanega, raztrganega in opraskanega financarja, ki je proti veliki premoči iz sovražne štajerske dežele, moral braniti cesarske kraljeve kranjske deželne finance. Kurent je zamahnil z roko in rekel: »Mislite, da je zdaj že opravljeno? To je bil šele začetek, nadaljevalo se bo še popoldne, ko bodo žandarji odšli. Če pa ne tu, pa doli kje v Dobovcu. Pri tem špasu še znajo koga »napraviti mrzlega«, zlasti če se pridružijo še ženske.« »Sicer pa to za nas ni nič novega, zato je najbolje, da gremo.« In šli so. Solnce je bilo začelo medtem občutno pripekati, zato je bilo tem prijetneje hoditi skozi gozd po temni senci bukovine in _ gabro-vine. Prehitevali in dohitevali so jih še drugi romarji, ki niso marali na gori čakati konca vseh ceremonij, ampak so hoteli čimprej zopet biti doma. Janez in Metka sta hodila nekoliko zadaj, sama zase. Imela sta si se mnogo povedati, čeprav sta kramljala vso noč. Meta je bila vesela in dobro razpoložena, čeprav ni nič spala. Po njenih žilah sc je prelivala struja blaženosti, ki jo je občutila v Janezovem objemu, pod' bleskom polnočnih zvezd na svetem Kumu. Da, sedaj svetem tudi zanjo. (Dalje prihodnjič.) kajšnja vojna industrija pridno podpira Japonsko. Samo meseca julija so poslali na Japonsko okoli 80 ton strelilnega materijah. Obenem pa podpira vojne priprave Zedinjenih držav proti Japoncem. V obeh slučajih — za denar. V ogledalu Borba z mlini na veter. »Slovenec« od 28. t. m. je priobčil pod rubriko »Kulturni obzornik« obširno oceno knjige »Stross-mayer i pope«, ki jo je izdal dr. Andrija Spiletak kot ponatis iz »Glasnika biskupije djakovačke«. Knjiga komentira po »Slovencu« največ one Strossmayerjeve govore na vatikanskem koncilu 1. 1869—70 in pisma, ki se nanašajo na razmerje med Stross-majerjem in papeži. Opirajoč se na v tej knjigi zbrano gradivo, skuša »Slovenec« dokazati, da Strossmayer prav za prav ni bil zoper papeško nezmotljivost. Takole pi-še: »Njegova (Strossmayerjeva) razsod- nost in daljnovidnost je segala daleč nad razsodnost nekaterih italijanskih škofov, ki niso imeli toliko vpogleda v realno stanje sodobnih filozofsko-verskih ideologij, psihozo časa in narodov, kakor bistroumni Strossmayer. Zatorej je on pazil na še ta-k? neznatno stilizacijsko posebnost v raz-^'n definicijah, o katerih je zbor sklepal. jSe naj odgovarja času, naj ne žali ostalih krščanskih konfesij (pravoslovja in protestantizma), naj ne okrnjuje pravic škofov kot članov cerkvenega zbora itd. Seveda je bil Strossmayer močno osamel, večina nj videla njegovih plemenitih nagibov in je sklepala preko njega. Celo do burne prekinitve je prišlo, kjer so padali na Strossma-Verja izrazi: Anatema! Lucifer! Drugi Luter! (Na zboru škofov, prosimo!) Dalje piše »Slovenec«: »Zakaj je Strossmayer nastopil na zboru proti temu, da bi se ne-2tnotljivost papeža definirala kot verska resnica? Zato — in to je Strossmayer jasno izpovedal na koncilu samem — ker je trdno prepričan, da bo definicija te dogme odprla med katoličani, pravoslovci in protestanti še globlji jez in da bo to yprašanje verskega zedinjenja, za katero je Strossmayer gorel od prvih dni svojega škofovanja do smrti, pomaknilo v nedosežno daljo.« »Slovenec« navaja še druge razloge: toda dovolj. »Slovenec« prizna, četudi le v obliki ocene knjige, da je Stross-tnayer bil zoper dogmo papeške nezmotljivosti. Napačna pa je njegova trditev, da gre tu zgolj za definicijo. Dogma je verska resnica, ki jo mora verovati vsak katoličan pod smrtnim grehom, ne pa morda kaka previdno stilizirana pogodba. Drži torej, da je nastopil Strossmayer zoper to, da bi se papeška nezmotljivost proglasila za versko resnico. Seveda je bil preglasovan od škofov, ki po »Slovenčevi« trditvi v inteligenci niso dosegli Strossmayerja. Odločila Je torej nepoučenost škofov in — navadna večma glasov. Torej številka. Kolikor vemo., začenja zbor škofov vsako sejo s klicanjem sv. duha. Res, prav poučno, kako nastajajo dogme. »Slovenec« misli, da brani Strossmayerja, pa se bori le z mlini na veter in odpira oči vernim ovčicam.________ Jesenski ljubljanski velesejem Razstava poljedelskih strojev in orodja. Letošnja razstava strojov ob priliki jelenskega Ljubljanskega velesejma od 1. do p- sept. bo prav zanimiva. Razstavljeni bodo vsakovrstni stroji, od preprostega do najbolj dragega in za vse vrste gospodarstva. Nudena bo velika izbira poljedelskega orodja in strojev za 'mlekarstvo. Večina krojev, ki bodo obsegali pribl. 1.000111? razstavnega prostora, bode v obratu. Razstave se udeležijo domače tvrdke in one iz inozemstva, zlasti Čehoslovaške, Avstrije, Nemčije, Ogrske, Francije, Amerike, Švedske in Danske. — Za polovično voznino na velesejem zahtevajte na Vaši železniški postaji železniško izkaznico, ki jo dobite za Din 5.—. Kmetovalce opozarjamo, da bodo razstavljeni na velesejmu najrazličnejši Predmeti. Naj omenimo samo še gasilsko orodje, jermenarske izdelke, verige, razpne vozove, bicikle, obleke, perilo, blago, , evlje, sirarske izdelke, plemenske ovce in koze itd. Nagradno tekmovanje jugoslov. harmonikarjev bo 8. sept. t. 1. na velesejmu v Ljubljani, in to ves dan. Tekmovalo se bo v šestih skupinah: 1. Diatonična harmonika; 2. Kromatična harmonika; 3. Mladinsko tekmovanje za tekmovalce do 12. leta starosti; 4. Tekmovalci-profesijonali; 5. Ansambli; 6. Tekmovanje za prehodni pokal in naslov jugoslov. prvaka za leto 1934-35. Boljše tekmovalce bo ocenjevalna komisija izločila za ponovno izbirno tekmo, ki se vrši istega dne popoldne. Uro in prostor na velesejmu bo še določila ocenjevalna ko,-misija. Harmonika je. naš narodni instrument, za to je tudi zanimanje za tekmo zelo veliko. Ljubitelji narodne glasbe so vljudno vabljeni, da prisostvujejo tekmam. Na železnicah je dovoljen 50 odst. popust. Na odhodni postaji zahtevajte železniško izkaznico, ki jo dobite za Din 5.—. Voznega Jistka na postaji v Ljubljani ne oddajte, ker bo veljal za brezplačen povratek. Ljubljana h Nastopi godbe »Zarja«. Delavsko glasbo društvo »Zarja« priredi promenadni koncert v glasbenem paviljonu kavarnt “Zvezda« v soboto, dne 1. septembra in 'f torek, dne 4. septembra od pol 21. ure dajje. — v nedeljo, dne 2. septembra pa Priredi družabni večer s koncertom) in ple-sgm v gostilniških prostorih in na vrtu fi Angelci« na Ježici. — Vabimo prijatelje »Zarje«, da posetijo te nastope. Maribor Prednaznanilo! Prednaznanilo! 30. septembra 1934 I. DELAVSKI KULTURNI DAN V MARIBORU (Na igrišču DSK »Svobode« pri Magdalenskem parku) 18 društev — 400 sodelujočih Vstopnine ni Podružnica Del. kult. zveze Svoboda priredi v nedeljo, dne 2. septembra t. 1. družabni izlet v Slov. Bistrico,^ kjer se bo vršilo slavje tamošnje podružnice. Odhod z avtobusom ob 1. uri popoldne. Vabljeni so člani in prijatelji društva. Prijave se sprejemajo v društvenem lokalu, Sodna ulica 9/II. vsak večer. Novi avstrijski begunci. Domala vsak dan pribeže nekaj novih hitlerjevcev iz Avstrije v Maribor, odkoder jih oblasti pošiljajo v Varaždin oziroma v Požego. Med drugimi so prispeli te dni tudi otroci inž. Welsa, voditelja koroških hitlerjevcev, ki se nahaja v varaždinskem taboru. .»KiA.il »»i t> to* »4 i <1 oh iti Naknadno vpisovanje na osnovnih šolah. Na vseh mariborskih narodnih šolah se bo vršilo v soboto, dne 1. septembra od 8. do 12. ure naknadno vpisovanje novincev, na novo priseljenih in ostalih zamudnikov. Novinci naj pridejo v spremstvu odraslih, ki naj za nje predlože krstni list, domovnico in potrdilo o cepljenju koz. Za manjšinsko šolo je komisija vpis že dovršila. Vpisovanje v obrtno nadaljevalno šolo bo od 2. do 16. septembra t. 1. vsak dan na mestnem načelstvu, in sicer ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. ure, ob delavnikih pa od 10. do 12. ure dopoldne. Prijaviti se morajo vsi vajenci in vse vajenke, ki se učijo v območju šol. okoliša tuk. šole (mesto, Tezno, Studenci, Pobrežje, Košaki). Prijaviti se morajo tudi vsi pomočniki in pomočnice, ki še niso dovršili obrtne nada- ljevalne šole in še niso stari 18 let. S seboj morajo prinesti k vpisovanju zadnje šolsko izpričevalo (izkaz) in plačati predpisano vpisnino. Železno konstrukcijo dravske brvi, ki veže Studence in Maribor, so pričeli te dni popravljati. Smrt v valovih Drave. Pred dnevi je lovil Andrej Križaj, zidar v Kamnici, naplavljen les iz narasle Drave, pri čemer se mu je spodrsnilo in je pred očmi svoje žene, ki mu je skušala priti na pomoč, izginil v valovih Drave. Brezposelni, ki se preživlja od brezposelnosti, je brezdvomno neki F. L., ki je, sam brezposeln, v Mariboru za razne nagrade posredoval drugim1 brezposelnim delo. Za 30, 20, 10 ali še manj dinarjev je izstavil listek, s katerim je poslal dotičnika v poljubno tovarno, češ, da je on zastopnik te tovarne, za katero išče in posreduje delavce. Seveda so bili reveži zelo razočarani, ko so jim v tovarni rekli, da nikogar ne potrbujejo. Na ta način je F. L. osleparil nad 300 žrtev in se je s tem 6 mesecev preživljal. Poštenega dela menda sploh in hotel sprejeti. Sodišče ga je obsodilo na dve leti ječe, tri leta izgube državljanskih pravic in na eno do pet let prisilne delavnice. Glasbeno društvo železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru priredi v nedeljo, dne 2. septembra 1934 izlet v gostilno »Weber« na Pobrežju. Godba bo igrala pod vodstvom kapelnika g. Schonherrja. Sodelovali bosta tudi delavski pevski društvi »Frohsinn« in »Krilato kolo«. Vabijo se vsi ustanovitelji, kakor tudi podporni člani, da se izleta polnoštevilno udeleže. »Prijatelj Prirode«, Maribor. V nedeljo, dne 2. septembra izlet v Logarsko dolino. Vozna cena za tja in nazaj Din 80.—. Odhod ob pol 4. uri zjutraj od Kralja Petra trga. Avto bo vozil do Tillerjeve koče,^ od tam izlet k vodopadu Rinke in na Okrešelj, kjer se sestanemo z ljubljanskimi sodrugi. Delavci in nameščenci jedo same v Javni kuhinji na Slomškovem trgu št. 6. za Cankarjevo družbo. Za 20 Din dobi vsak član 4 lepe knjige. ===== Potrjene občinske volitve Kakor znano, je združena lista delavcev, kmetov in obrtnikov z nosilcem liste s. Klenovškom pri zadnjih občinskih volitvah, dne 22. julija sijajno zmagala. Proti tem volitvam so nasprotniki vložili pritožbo, kakor to store ob vsakem porazu, da bi zakrili svojo sramoto. Kakor se čuje, je upravno sodišče v Razdeljevanje moke. Po vesteh ljubljanskih dnevnikov je trboveljska občina s pomočjo banske uprave nabavila 10.000 kg moke, da jo bo brezplačno razdelila med stradajoče rudarje. Nepoučena javnost bi mogoče mislila, da je to širokopotezna akcija, in da bo s tem stradanja v Trbovljah konec, češ, de-settisoč kilogramov moke, to je že veliko, in lajiki si morda predstavljajo, da je v Trbovljah kruha kot premoga. Temu pa ni tako. Trboveljski rudarji so stradali kruha doslej in ga bodo tudi poslej, ako se jim ne bo nudilo boljšega zaslužka kakor dosedaj. Dejansko je od teh 10.000 kg moke vsak rudar dobil 2 kg, za ženo 1 kg in za vsakega otroka po pol kilograma. Izračunano v denarju, je prejel posamezni rudar podpore v znesku Din 3.50, za ženo Din 1.75 in za vsakega otroka po Din 0.87. Mi smo hvaležni vsakemu, ki se trudi, da omili bedo rudarjev in njihovih družin, beležimo pa Trbovlje Celju volitve potrdilo in se bo prevzem poslov na občini v kratkem izvršil. Zadnji čas je, da se v tem oziru v Trbovljah napravi red in da prevzamejo gospodarstvo na občini tisti, ki se opirajo na zaupanje večine prebivalstva. Pritožba proti volitvami je bila vseskozi neresna. Pritožitelji so si z njo sami izstavili spričevalo zrelosti. gornje samo iz razloga, da javnost vidi, kako majhne so podpore v obliki brezplačno razdeljene moke, četudi gredo številke v kilogramih v desettisoče. Ako bi rudarji ne stradali, bi ne bilo potrebno deliti podpor. Ne bili bi potrebni akcijski odbori za gladujoče rudarje. Rudarjem bi ne bilo treba z gladovno stavko opozarjati javnosti na sebe (gladujejo pri pičli hrani itak vsak dan) in vse bi bilo drugače. Beda je zares velika ali s podporami se ta beda odpraviti ne da. Ali ni nezaslišano, da trboveljska občina deli podporo rudarjem, TPD pa jim istočasno znižuje mezde. Torej ni dovolj, da rudarji stradajo in garajo za delničarje TPD, morajo uživati še podporo iz javnih sredstev, da bo lahko TPD izplačevala svojim delničarjem večje dividende, ki gredo v največji meri v inozemstvo. Zato proč z znižanjem plač. Rudarji zahtevajo za svoje delo tudi eksistenco! Zagorje ob Savi shod nacionalistov Za nedeljo, dne 26. avg. t. 1. so sklicali naši »narodni« zborovanje, katerega namen bi naj bil, pojasniti vzrok poraza pri zadnji stavki rudarjev. V to svrho so naročili samega dr. Cepudra iz Ljubljane. Udeležba na shodu je bila povoljna. Saj so bili zastopani vsi stanovi, tudi brezposelni, samo rudarjev je bilo malo. — Mi bi se s to njihovo slovesnostjo in vajo v zabavljanju čez marksiste ne bavili, če bi ne bilo potreba javno pribiti, da je res, da sta ss. J. Arh in F. Pliberšek podpisala zapisnik mezdne razprave z J. Strucom vred, in bi bila to tudi storila brez Štruca, pa četudi bi se vsi nacionalisti radi tega na glavo postavili. To pa zato, ker vesta, kaj je prav in v interesu rudarjev. Mi marksisti namreč nismo taki zajci, da bi po telefonu govorili tako, na shodili pa zopet drugače. Takrat, kadar nas dolžnost kliče, da gremo v rove med rudarje, tudi nimamo družinskih zadržkov kakor g. dr. Cepuder. — Pri tej slovesnosti je g. dr. Cepudru tudi prav pridno ministriral naš zagorski politik-pri-bac-novoverec, ki ga je slučajna politična konjunktura spravila na površje. Temu povemo, da mu vse zabavljanje čez »manikirane« nohte s. Pliberška ne bo prav nič pomagalo, da ga ne bi odneslo, kadar čas zato pride. Zakaj Napoleon je bil mnogo, mnogo večji, pa je moral iti. PREKLIC Podpisani Brezovar Ivan. rudar v Zagorju, tem potom javno preklicujem vsa obrekovanja, ki sem jih zagrešil nad zaupnikom II. skupine Antonom Krautbergerjem v Zagorju in se mu zahvaljujem, da je odstopil od sodnijskega postopanja. V Zagorju, dne 28. avg. 1934. Brezovar Ivan. Celje Podružnica »Svobode« v Celju sporoča vsem' pevcem ter ljubiteljem; delavske pesmi, ki imajo veselje do petja, da se prične redna pevska vaja v torek 4. septembra t. 1. ob 8. uri zvečer. Poučeval^bo spet naš stari pevovodja g. Pregelj. — Člani »Svobode« in drugih naših organizacij se naprošajo, da se udeleže izleta v Store v nedeljo, dne 2. septembra. Skupen odhod ob 2. uri popoldne izpred društvenga doma v Gaberju. Na svidenje v Štorah. Družnost. Športni dan »Olimpa« bo prihodnjo nedeljo, dne 2. septembra. Finančne prilike, v katerih se nahaja klub, predvsemi pa njegovi simpatizerji, ne dovoljujejo kake obširnejše proslave v večjem stilu. Vsa prireditev se bo omejila le na športne točke; v soboto zvečer štafetni tek, v nedeljo dopoldne na Glaziji lahkoatletska prireditev, popoldne pa glavna točka celotne prireditve, nogometna tekma s SK Rapidom iz Maribora. Ta tekma bo za »Olimp« velika preizkušnja moči, vendar z gotovostjo pričakujemo, da bo Olimpovo moštvo čim častneje branilo svoje barve. — Vsak pravi prijatelj dobrega športa želi in mora želeti »Olimpu« čim lepšega napredka. Splošni športni duh današnje mladine dela vsem resnim ljudem težke skrbi, kaj bo z današnjo športno mladino, če bo mimo vseh življenjskih problemov kar naprej valila svojo športno žogo, ne meneč se za vsa druga življenjska vprašanja. Zato je človeku kar toplo pri srcu, če vidi semi in tja vsaj še kako vodstvo športnega društva, ki se trudi dopovedati svojemu članstvu, da mora biti šport le sredstvo za dosego zdravega in krepkega človeka in ne cilj vsega človekovega hotenja. Pri današnji psihozi so taka stremljenja sicer klic zgubljenca v puščavi, ali zato, in prav zato je treba ta stremljenja čim topleje pozdraviti in tem krepkeje podpreti. To so razlogi, radi katerih ima »Olimp« tako zavidno število simpatizerjev in to pred vsem med zrelejšo inteligenco. Olimpovo moštvo se rekrutira izključno iz delavcev in nameščencev, zato seveda ne razpolaga z bogatimi športnimi pripomočki, ki bi klubu olajšali hitrejši in z manjšmi napori priborjeni napredek. Vsak član si mora športne potrebščine nabavljati sam!, kar je pri današnjih zaslužkih težka stvar. Zato pa vzgojni rezultati ne bodo izostali, kar se bo pri moštvu pokazalo predvsem: takrat, ko bo moral vsak zase naložiti težko življenjsko breme. Zaenkrat se nam obetajo slabi in trdi časi. Tista mladina, ki je že v zgodnjih letih morala žrtvovati, jih bo na vsak način lažje prenašala. — Na tem področju je storil »Olimp« že mnogo dobrega, zato bo njegov športni dan tudi — naš dan. Štore Novoustanovljena podružnica Svobode Štore priredi dne 2. septembra t. 1. v prostorih gosp. Mavriča svojo prvo veselico. Na sporedu: godba, ples in srečolov z lepimi dobitki. Vabimo vse bližnje podružnice, sodru-ge in sodružice na to prireditev. — Družnost! Kranj Če žito ne gre v klasje. Krščanski socialisti na delu. Zadnje čase prirejajo krščanski socialisti delavske sestanke v okoliških vaseh Kranja. Na sestankih pa pridejo večkrat v velike zadrege, ker obisk nikakor ne odgovarja »veliki« fronti delavstva, katerega imajo za seboj. Zanimivo je, da se kljub njihovi agitaciji zgodi, da morajo sestanke preložiti, ker udeležba ne presega niti števila govornikov, če se pa sestanki ob skromni udeležbi vršijo, se pa jeze na marksiste, češ, da so oni krivi, da nimajo obiska. Aktualnih vprašanj se na sestankih ne obravnava, govorniki deklamirajo vedno eno in isto proti »krivičnemu« Proračunu Delavske zbornic in proti »brezbožni« marksistični organizaciji. Na vse to, kar so trobili že v »Gorenjcu« in trobijo zdaj na sestankih, smo jim) mi že odločno odgovorili na velikem shodu dne 29. julija. Mislili smo, da se bodo na shodu oglasili k besedi, da jim pred delavstvom jasno odgovorimo na njihove očitke, toda niso se odzvali, čeravno so bili navzoči. Pred shodom so kazali zanimanje zanj, češ, da bodo enkrat prišli do zaželjene besede, ko pa so bili pozvani, da spregovore, so se izvijali in molčali. Zdaj se pa vsa ta demagogija na njihovih sestankih nadaljuje. Ali ni vse to početje krščanskih socijalcev zahrbtno in zlobno početje? Potem smo pa marksisti krivi, da na takšnem demagoškem sestanku v Naklem ni bilo obiska. Marksisti so že bili v precejšnjem številu zastopani, saj so jih hoteli gospodje še celo organizirati, ali ovčic ni bilo nobenih, ker jih ni. Končno pa, kaj se jezite radi obiska, saj je »Gorenjec« zapisal, da je zborovanje lepo uspelo. Krščanski socialci za »praktična« krščanska načela. Nova taktika, ki so jo krščanski socialci zavzeli na sestanku v Predosljah je ,da niso proti »nikomur« in da so proti »vsem«. Izrazili so se, da nimajo nič skupnega z »bojevniki« (čeprav smo jih videli korakati med sprevodom »borcev« v Kranju), ker da delajo le-ti popolnoma zgrešeno politiko. Ravno tako nimajo nič skupnega z »Gorenjcem« (za članke, ki jih priobčuje njimi v prid, jimi je seveda »Gorenjec« sam od sebe tako naklonjen). Razume se, da so tudi »proti« krščanski stanovski Avstriji. Tako gredo naši krščanski socialci popolnoma svojo pot, po načelih »praktičnega« krščanstva (ne »političnega«). Tudi dunajski kardinal Innitzer je pred februarskimi dogodki pozval duhovščino, da naj se ne udejstvuje politično, da naj dela samo za »praktična« krščanska načela. Ko pa je bila zmaga na strani Dollfussa, je pa duhovščina zopet kompaktno stopila v politično areno. Tako je pač treba menjavati taktiko, kakor bolje kaže. Mi želimo krščanskim socialcem na novi poti mnogo uspeha, samo, da ne bodo kmalu iztirili, kajti »bojimo« se, da jih »Prelom« ali »Gorenjec« ne potegne za seboj. Zahvala komur gre. »Gorenjcu« se zahvaljujemo, ker je dobesedno ponatisnil članek iz Kranja, ki je izšel v »Del. Politiki« dne 18. julija. Nadalje ga pa prosimo, da objavi dobesedno še naslednje članke z dne 22. julija. Komentar si bodo poleg »Gorenj-čeve« razlage napravili čitatelji sami. Ptuj Šikaniranje v »Petoviji«. Delavci pripovedujejo to-le zgodbo: Delavec T. S. je že 15 let v službi v tovarni »Petovia«. 9 let je bil nočni čuvaj, sedaj ga je vodstvo to-varne posadilo nazaj v tovarniški obrat in mu pri tem že trikrat reduciralo plačo. Ne vemo, zakaj je to storilo, pa menda vendar ne za to, da je lahko na njegovo mesto postavilo nekega penzijoniranega orožnika, ki ima že itak pokojnino. Le tako naprej! Sedal se reducira plačo temu, sedaj onemu, potem pa zopet deset odstotkov vsemu delavstvu in čez par mesecev zopet. Bomo že še videli, kam bo to vodilo. Kaj je po mnenju delodajalca, ki se hoče izogniti zakonitim obveznostim, tatvina? Neki mojster, ki ima za kamen več čuta kot pa za človeka, je te dni odpustil svojega pomožnega delavca brez vsake odpovedi, ker mu le-ta ni hotel splezti na vrh neke stare trhle hruške. Ko je delavec zahteval izplačilo 14 dnevnega odpovednega roka, je gospod izjavil, da mu ničesar ne plača, Ali sl 2e poravnal naročnino ? Ako Se ne, stori takoj svojo dolžnost! češ da mu je nekaj ukradel. Seveda je delavec takoj zahteval, da urn gospod dokaže, kdaj in kaj mu naj bi bil ukradel. Pa se je delodajalec moško odrezal: »Jaz sam sem vas videl, ko ste zjutraj kosili okoli hruške, da ste vzeli eno hruško in io pojedli.« Vprašamo tega gospoda, koliko pa je on vzel temu delavcu s tem, da ga je plačeval po 15 Din dnevno in mu je le-ta moral zato delati od 6. ure zjutraj pa do 6. ure zvečer. Namesto tega delavca je postavil drugega z Din 10.— dnevne plače. Sicer bomo stvar še temeljiteje prerešetali in seveda tudi poročali, če se gospod ne bodo v bodoče poboljšali. Delavec bi moral za bore plačo prodati poleg svojega dela tudi svoje prepričanje. »Nemška »Mariborer Zeitung« je nedavno priobčila v eni izmed svojih številk članek iz Ptuja, v katerem pravi, da bo g. Schwei-ger Avgust imenovan za ravnatelja firme Reinchart oziroma njene podružnice v Ptuju. Dopisnik v članku tudi trdi, da podružnica zaposljuje stalno okrog sto delavcev. Je že vse lepo in prav, ampak to bi tudi lahko povedal, da morajo ti delavci delati od 6. ure zjutraj pa do 8. in 9. ure zvečer in še celo ob nedeljah in praznikih za borih 15 ali 20 Din dnevno. Kaj pa pravite k temu, gospodje okoli »Mariborer Zei-tun«, da je gospa Scheinlaub, dosedanja upraviteljica podružnice odpustila svojo kuharico zato, ker je imela naročeno »Delavsko Politiko«. O saj vemo, da ji je Hitlerjev »Volkischer Beobachter« ljubši kot »Delavska Politika«, ampak se bo že morala tudi z njo spoprijazniti, če bo hotela še nadalje živeti pri nas na račun žuljev naših delavcev. Kajti pri nas še sedaj ni »ftihrerjev«, da bi vse »gleichšaltali«. Zaenkrat bo menda dovolj, če pa bo treba, bomo pa že še kakšno rekli. Slovenska Bistrica Podružnica »Svobode« v Slovenski Bistrici priredi v nedeljo, dne 2. septembra t. 1. ob 15. (3.) uri na vrtu gostilne Berdnik v Zgornji Bistrici veliko vrtno veselico s pestrim sporedom. Nastopil bo tudi društveni pevski zbor. Vstopnic ni. V slučaju slabega vremena se bo prireditev vršila prihodnjo nedeljo. Spori SK »Svoboda« Varaždin v Mariboru. SK »Svoboda« Varaždin in SK »Železničar« Maribor se srečata v prijateljski tekmi v nedeljo, dne 2. septembra na igrišču SK »Železničarja^______________________________ Iz stanovske Avstrije A .u.11»ti Doslej je od fe- bruarja meseca * '• avstrijski režim 17 oseb, 10 socialnih demokratov in 7 nacionalistov. stražniki so se opravi- čevali, da niso mogli vedeti, zakaj gre; vsaj sem bil tudi poleg, je izjavil obtoženec Hackel, ko je vlada zasedla dunajski magistrat in dunajskega deželnega glavarja zaprla (Seitza). '» « no*n V znamenju »sprave« grožnja z odpo-vedjo stanovanj. Sedanja uprava dunajske občine je zagrozila ženam onih sodrugav, ki so bežali na Čehoslovaško pred avstrijskimi krvniki, da jim odpove stanovanja in jih pomeče iz stanovanj. Odpoved utemeljujejo s tem, da je najemnik mož. — Prav krščanska ljubezen! Iz pisma umorjenega sodruga Josipa Gerla. Pred smrtjo je Gerl pisal dve pismi, ki ju je zaključil z naslednjim slovesom: »V eni uri bom obešen — s svojimi zadnjimi srčnimi utripi se spominjam! Vas, bratje, in vem gotovo, da boste delo, za katero pojdem sedaj v smrt, dovršili do dobrega zaključka! — S proletarskimi pozdravom družnost«. — Gerl je pisal tudi državnemu pravdniku in sodniku, toda ta dva pisem ne objavita. Knji2evnost Jože Krajnc: »Katakombe«. Na socialnih dramah smo Slovenci precej revn.i in moramo toplo pozdraviti vsak poskus, da se tej revščini odpomore. Tak poskus so tudi Kranjčeve »Katakombe«, ki sicer ne predstavljajo kulminacije dramske umetnosti, vendar so boljše kot marsikaj, kar se sili ha naše odre. Delo se odlikuje po precej živahnih dialogih in razgibanosti dejanja, čeprav posamezni značaji v nji, razen mogoče Senica, niso dovolj jasno izklesani. Marjeta še menda najbolj odgovarja realnosti, medtem ko so liki Tomaža, Martina in študenta zelo medli. Zlasti slednji in Adolf sta precej klavrni figuri. Na koncu človek ne ve prav. kaj vsi ti ljudje hočejo, nobene prave borbenosti in hotenja ni v njih. Delu se pozna, da mu je kumoval Maksim Gorki s svojim »Na dnu«, ki ga pa ie zdaleč ne dosega. Kljub temu pa so »Katakombe« dobrodošla stvar za naše odre, ki bodo zanjo hvaležni avtorju, zlasti, ker ne zahtevajo številnega ansambla in njih vprizoritev ni zvezana z nobenimi tehniškimi težkočami. Zato jo zlasti delavskim odrom priporočamo! —c. „Kriza“? S to besedo strašijo — kapitalisti ubogo rajo že lepo število let. Na račun te presnete* krize« so neposedujoči, to je, delovni sloji, pa bodisi duševni ali ročni delavci, že popolnoma izsesani; nad 30 milijonov brezposelnih ljudi, o katerih tako radi pridigujejo cerkveni agitatorji, da so ustvarjeni po božji podobi, je izobčenih iz življenja človeške družbe, ki tudi sestoji iz prav takih ljudi »po božji podobi«, in so obsojeni na stradanje, popoln duševni in telesni propad. To pa samo zato, da se lahko majhna peščica ljudi po mili volji igra s človeštvom. Toda, da preidem k stvari, je potrebno najprej rešiti vprašanje: Kaj pomeni beseda »kriza«. S to besedo označimo n. pr. pri bolezni njen višek, ko oboleli organizem premaga bolezenske kali in pričenja okrevanje ali pa organizem radi svoje oslabelosti odpove ter nastopi smrt organizma. Pojem kriza pomeni torej le oni trenutek, ki se položaj človeškega organizma vsled napada bolezenskih kali razčisti, to je, da organizem premaga bolezen ali pa ji podleže. O krizi govorimo pri goljufu ali zločincu tedaj, ko se odkrijejo njegove goljufije oziroma zločin in se bije odločilen trenutek, ali se bo goljuf ali zločinec ujel ali ne. Po gornji razlagi torej ne moremo pojma »kriza« porabiti za zastoj, ki se je pojavil v kapitalističnem gospodarskem redu. Kakor je bilo že neštetokrat ob vseh mogočih prilikah ugotovljeno, ni vzrok sedanji brezposelnosti nadprodukcija, temveč nepravilna organizacija gospodarstva v človeški družbi. Številni pisatelji prav lepo opisujejo v svojih povestih, kako so posamezne bistre in dobre glave opazovale težko delo človeka brez strojev. Radi usmiljenja do človeka so začeli razmišljati, kakio bi človeku koristili in ga rešili napornega dela, da bi tudi navadni težaki lahko uživali sadove kulture. Tako smo dobili stroje. Izdelovanje teh strojev je zahtevalo zgraditev novih strojev in tako je nastal poklic tehnika, ki venomer misli samio na zgradbo novih boljših strojev, s katerimi se delo olajša in pospeši. Vse te pridobitve človeškega duha pa so zahtevale za svoje uresničenje oziroma izvedbo denar. In tako se je zgodilo, da te pridobitve niso prišle v korist cele človeške držube. temveč samo v korist par ljudi, ki so si v srednjem veku na roparski način pridobili večje imetje. Sedanji kapitalizem je torej potomec srednjeveških roparjev. V srednjem veku so bili ti roparji tudi dejansko gospodarji oziroma vladarji, ali če hočemo, lahko tudi rečemo, da so se igrali države itd. Ko SO' se ob francoski revoluciji ali pa ob koncu svetovne vojne narodi prebudili, so s svojo spretnostjo in zvijačnostjo pod raznimi nacionalnimi gesli prišli potomci prav teh srednjeveških roparjev na vodstva posameznih držav in tako gospodarijo po svetu še sedaj. Nezavedni delavci, bodisi duševni kakor ročni, predvsem pa še duševni, ki so preveč domišljavi in menijo v svoji omejenosti, da so nekaj boljšega, pa lepo skačejo za raznimi nacionalnimi gesli teli potomcev srednjeveških roparjev. Za dobe jamskega človeka, ki se je hranil predvsem z divjačino in se oblačil v nje kože, še niso poznali države, ker so bili jamski ljudje odvisni popolnoma — vsaka rodbina sama od sebe. Čim bolj pa se je družabno življenje razvijalo, tako kulturno, civilizatorično in tehnično, tako se je organizacija države zmerom bolj izpopolnjevala in se še izpopolnjuje in to predvsem ter edino zaradi tega, ker je posameznik zmerom bolj navezan in odvisen od drugih ljudi oziroma od: človeške družbe. Tako je vsaj teoretično m* '*=•»■ to .l.itefuuiu m > >mu.» \ dolžnost državne uprave, da skrbi za mirno sožitje vseh ljudi, ali če hočemo državljanov, in da z zakoni in svojim upravnim aparatom preprečuje vse nepravilnosti in vse nezdrave pojave. Kakor bi moral zdravnik čuvati nad pravilnim načinom življenja posameznika, da se obvaruje bolezni, tako mora uprava države, ali, če hočemo reči kar vlada, čuvati nad pravilnim življenjem človeške družbe, ki se nahaja v mejah posamezne države. Dober državnik je tisti, ki tako vodi državo, da pospešuje razvoj družabnega življenja tako, da ne prihaja v nasprotje z razvojem civilizacije, tehnike in kulture, torej, da povsod zagovarja tekočo reorganizacijo vsega človeškega življenja. Pravi državnik mora torej z vsem silami podpirati evolucijski razvoj družbe. Če bi imeli povsod take državnike, ne bi bilo sedanje »krize«, temveč bi imeli vsi ljudje zaslužek in bi lahko uživali sadove civilizacije, tehnike in kulture. Če se torej z izpopolnjenimi stroji in z izpopolnjenim organizacijskimi ustrojem! čas, ki je potreben za izdelavo produktov krajša, se mora vedno sorazmerno krajšati tudi delovni čas za delavce in nameščence. Življenje je ve^dno bolj komplicirano radi vedno večje med- Vabimo Vas! LJUBLJANSKI VELESEJEM 1.—10. IX. 1934. Železniška izkaznica za 50% popust na železnicah se dobi na vseh postajah po Din 5. 40.000m2 — 15 razstav: Glasbena — umetniška — higijenska — izseljenska — ribarska — perutnine, koz, ovac, psov — arhitektonska — »VVeekend« — hranilniška — pohištvo — radio — živila FESTIVAL SLOVANSKI H PLESOV Tekmovanje harmonikarjev Velikomestno zabavišče seboj ne odvisnosti ljudi, zato mora biti tudi vedno bolj zavarovano njihovo zdravje in obstoj. To je naloga vsake države! Ker pa je tudi medsebojna odvisnost držav iz enakih razlogov vedno večja, je tudi vedno bolj upravičena zahteva po vsesvetovni državi oziroma sedanjem Društvu narodov, ki pa ne sme biti igračka potomcev srednjeveških roparjev, temveč mora biti svetovna ustanova, ki daje smer vsesplošnemu življenju vseh držav in mirno rešuje tudi spore med posameznimi državami. Ker pa praktično državno življenje posameznih držav danes nasprotuje z vsemi silami mirnemu evolucijskemu razvoju človeške družbe, ker se vodi po večini v zmislu potomcev srednjeveških roparjev in njih zvestih lakajev. Zato je prišlo do' poloma te gospodarske organizacije, ki ga po vsej krivici naziva j o »krizo«. Beseda »kriza« za ta polom je le maska, pod katero se še nadalje slepi delovni razred; veliko pravilnejše označimo sedanji gospodarski polom s pojmoma rop ali zločin, ker bazirate tudi v »krizi« na izkoriščanju. G. C. CENE GOVORE! PlaSii za dame že od om 190'-Obleke za moške *e od Din 170'-Obleke za fante xe od Din 60‘- Nahrbtniki od Din 12— naprej Peresnice „ „ 3'— . Usnjene mape „ 40*— „ šolske tablice in ostale šolske potrebščine po nizkih cenah. Šolske jopice od Din 24-—napr. Otroške nogavice „ 350 , Vse pletnlne po precej znižanih cenah prt Dosežen je naS cilj ■— Oblekli smo vje ljudi dobro in poceni! Prepričajte se o vsem brez-obvezno v naSih prodajalnah TIVAR-OBLEKE Maribor Aleksandrova c. 19 Za konaoreil M* in »reiuje Viktor Eržen v Maribor«. - Tiska: Ljudska liskama, d. d. v Mariboru, predstavite!! Josio M v Mariboru.