URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 31 Ljubljana, petek 30, septembra 1983 Cena 30 dinarjev___________________Leto XL 1271. Na podlagi prvpga odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) in v zvezi s prvim in drugim odstavkom 6. člena, 1., 2. in 3. točko 7. člena ter prvim odstavkom 10. člena uredbe o omejitvi prometa z motornim bencinom in dieselskim gorivom (Uradni list SFRJ, št. 51/83) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije UREDBO o omejitvi prometa z motornim bencinom in plinskim oljem 1. člen Zaradi racionalizacije porabe motornega bencina in plinskega olja se s to uredbo določa prodaja motornega bencina in plinskega olja porabnikom za poljedelske, gozdarske, obrtne, gradbene in druge stroje, ki so v lasti občanov. S to uredbo se podrobneje urejajo tudi posamezna vprašanja o uveljavitvi zvezne uredbe o omejitvi prometa z motornim bencinom in dieselskim gorivom (v nadaljnjem besedilu: gorivo) in se določajo pristojni organi v republiki za razdeljevanje bonov. 2. člen Lastniki strojev iz prvega odstavka 1. člena te uredbe so mesečno upravičeni do bonov za nakup go-civa, in sicer: 1. Kmetijski stroji: litrov a) motokultivatorji 10 b) kosilnice (razen v obdobju od 1. decembra do 31. marca) 10 c) škropilnice 5 d) samovozni kombajni: — za žetev žit (od 1. junija do 30. septembra) 30 — za spravilo koruze (od 1. oktobra do 31. decembra) 30 e) kosilnice z žetveno napravo snopovezalke (od 1. junija do 31. avgusta) 15 Lastniki samovoznih kombajnov in kosilnic z žetveno napravo so upravičeni do goriva, ki je potrebno za izvršitev žetvenih opravil iz programa žetve in spravila koruze občin in sicer z upoštevanjem 40 l/ha žetvene površine za samovozne kombajne in 10 l/ha za kosilnice z žetveno napravo. Lastniki traktorjev so upravičeni do bonov za nakup goriva v enem trimesečju v količini 100 litrov. 2. Gozdarski stroji: motorne žage 5 litrov 3. Gradbeni stroji: rovni kopači, nakladalniki, buldožerji, bagri, valjarji, kompresorji, vibratorji, grederji, mešalniki, avto-dvigala, betonske črpalke in drugi podobni stroji, odvisno od moči motorja v KW: a) do 15 kW litrov 10 b) nad 15 do 37 kW 35 c) nad 37 do 73 kW 60 d)' nad 73 do 110 kW 90 e) nad 110 do 147 kW 100 f) nad 147 kW 125 Lastniki gradbenih strojev, ki s samostojnim oseb- nim delom opravljajo storitve za organizacije združenega dela ali opravljajo take storitve preko obrtnih zadrug, so upravičeni do bonov za nakup dodatnih količin goriva, ki je potrebno za izpolnitev pogodbenih del, po normativu 0,14/kW/h, vendar največ do višine porabe goriva v enakem obdobju preteklega leta. 4. Obrtni stroji: litrov a) žage cirkularke 10 b) drugi obrtni stroji 10 5. Drugi stroji (agregati, generatorji, motorne črpalke, vrtne kosilnice — razen v obdobju od 1. novembra do 31. marca) 5 3. člen Lastniki kmetijskih in gozdarskih strojev iz prejšnjega člena in lastniki zemljišč, ki nimajo svojih kmetijskih strojev, in drugi kmetje, ki trajneje proizvodno sodelujejo z organizacijami združenih kmetov, so poleg osnovnih količin goriva upravičeni do dodatnih bonov za nakup dodatnih količin goriva po normativih o tržni kmetijski pridelavi, ki jih je sprejela Zadružna zveza Slovenije. 4. člen Lastniki obdelovalnih zemljišč in gozdov, ki nimajo svojih strojev, so pa porabniki strojnih storitev, so mesečno upravičeni do bonov za nakup 10 litrov goriva na hektar obdelovalne površine in do bonov za nakup 5 litrov goriva na hektar gozda. Najmanjša površina, za katero je možno uveljaviti pravico do goriva za strojno obdelavo iz prejšnjega odstavka, je: ha — za njive in vinograde 0,1 ——? za travnike In sadovnjake 0,5 — za gozdove 0,5 Največja skupna površina, za katero je po tem členu možno uveljaviti upravičenost do pogonskega goriva, je 2 hektara 5. člen Organizirani kmetje, ki prevažajo mleko ali plužljo ceste s svojimi stroji, so upravičeni do bonov za nakup dodatnih količin goriva, in sicer: litrov/100 km — za traktor 30 — za osebni avtomobil 9 Potrebne količine goriva določijo organizacije .združenih kmetov na podlagi sklenjene pogodbe. Bone za gorivo prejmejo upravičenci iz tega člena p n organizaciji združenih kmetov, š katero so sklenili pogodbo. 6. člen Kmetje, ki vozijo živila na tržnice ali plužijo ceste s svojimi stroji za krajevne skupnosti, so upravičeni do bonov za nakup dodatnih količin goriva, in sicer: litrov/100 km — za traktor 30 — za tovorno motorno vozilo 15 — za osebni avtomobil 9 — za motorna kolesa 3 vendar mesečno največ 100 litrov za traktor, tovorno motorno vozilo in osebni avtomobil oziroma 30 litrov za motorno kolo. Upravičenci prejmejo bone za nakup goriva na podlagi potrdila tržnice, da redno vozijo blago na tržnico, oziroma na podlagi potrdila krajevne skupnosti, da plužijo ceste. , 7. člen Kmetje, ki s svojimi stroji sodelujejo pri melioracijskih delih, so na podlagi odobrenega načrta ter v skladu s pogodbeno sprejetimi in opravljenimi deli upravičeni do bonov za nakup dodatnih količin goriva po normativu 0,14 VkW/h. Upravičenci prejmejo bone za nakup goriva pri organizaciji združenega dela, s katero so sklenili pogodbo. 8. člen Samostojni avtoprevozniki, ki opravljajo dejavnost javnega prevoza stvari s tovornimi motornimi vozili v cestnem prometu, so upravičeni do bonov za nakup goriva, in sicer: litrov a) do 3,5 ton nosilnosti 250 b) nad 3,5 do 5 ton nosilnosti 350 c) nad 5 do 10 ton nosilnosti 400 d) nad 10 ton noeilnosti 500 Samostojni avtoprevozniki, ki opravljajo javni prevoz blaga v cestnem prometu z dvema ali več tovornimi motornimi, vozili, so upravičeni do bonov za nakup osnovnih količin goriva samo za eno od svojih vozil. Samostdjni avtoprevozniki, ki opravljajo dejavnost javnega prevoza stvari s tovornimi motornimi vozili ali kombiniranimi vozili v cestnem prometu neposredno za organizacije združenega dela ali preko obrtnih zadrug avtoprevoznikov oziroma z njimi trajneje poslovno sodelujejo, so upravičeni do bonov za nakup dodatnih količin goriva, če z osnovnimi količinami ni mogoče opraviti pogodbenih del, vendar največ do višine porabe goriva v enakem obdobju preteklega leta skupaj z osnovnimi količinami. Navedene omejitve ne veljajo za prevoze, naštete v 2. členu zakona ‘o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za nakup dieselskega goriva in motornega bencina (Uradni list SFRJ, št 61/82). 9. člen Delovni ljudje, ki opravljajo gospodarsko dejavnost s samostojnim osebnim delom s sredstvi, ki so njihova lastnina, in katerih dejavnost je odvisna od uporabe tovornega motornega vozila in niso avtoprevozniki, so upravičeni do bonov za nakup 100 litrov goriva mesečno. Delovni ljudje in občani, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic in katerih dejavnost je odvisna od uporabe tovornega motornega vozila, so upravičeni do bonov za nakup 75 litrov goriva mesečno. Lastniki tovornih motornih vozil, ki ne opravljajo samostojnega osebnega dela oziroma katerih dejavnost hi odvisna od uporabe tovornega motornega vozila, so upravičeni do bonov za nakup 50 litrov goriva mesečno. 10. člen Samostojni avtoprevozniki, ki opravljajo. dejavnost javnega prevoza potnikov z avtobusi, so upravičeni do bonov za nakup 500 litrov goriva mesečno in do bonov za nakup dodatnih količin goriva, če z osnovnimi količinami ni mogoče opraviti pogodbenih del. Potrebne količine goriva za izpolnitev pogodbenih obveznosti za samostojne avtoprevoznike, ki opravljajo dejavnost javnega prevoza potnikov z avtobusi na podlagi normativov o porabi goriva, zagotovijo samoupravna interesna skupnost, organizacija združenega dela, obrtna zadruga' avtoprevoznikov ali druga pravna oseba. ^ Samostojni avtoprevozniki, ki opravljajo dejavnost javnega prevoza potnikov z avtobusi za turistične organizacije združenega dela neposredno ali preko obrtnih zadrug avtoprevoznikov, so upravičeni do bonov za nakup goriva v višini porabe goriva v enakem obdobju preteklega leta skupaj z osnovnimi količinami. Drugi lastniki avtobusov so upravičeni do bonov ' za nakup 50 litrov goriva mesečno. 11. člen Lastniki kombiniranih vozil in kombibusov so mesečno upravičeni do bonov za nakup goriva, in sicer: litrov — če opravljajo javni prevoz oseb v cestnem prometu kot osnovno dejavnost 400 — če opravljajo javni prevoz oseb v cestnem prometu kot postranski poklic 150 — če opravljajo javni prevoz stvari v cestnem prometu 200 — če opravljajo drugo samostojno osebno delo 100 — če niso nosilci samostojnega osebnega dela 40 Samostojni avtoprevozniki, ki opravljajo dejavnost javnega prevoza oseb v cestnem prometu z dvema ali več motornimi vozili, so upravičeni do bonov za nakup osnovne količine goriva samo za eno od svojih motornih vozil. Lastniki osebnih taksi avtomobilov, ki opravljajo javni prevoz.oseb v cestnem prometu kot postranski poklic, so mesečno upravičeni do bonov za nakup 200 litrov goriva. 12. člen Lastniki osebnih avtomobilov, nosilci samostojnega osebnega dela, ki opravljajo javni prevoz stvari v cestnem prometu — vleka poškodovanih vozil, so upravičeni do bonov za nakup 250 litrov goriva mesečno, če opravljajo to dejavnost kot osnovno dejavnost, oziroma do bonov za nakup 80 litrov goriva mesečno, če opravljajo to dejavnost kot postranski poklic. 13. člen Delovni ljudje, ki opravljajo gospodarsko dejavnost s samostojnim osebnim delom s sredstvi, ki so njihova lastnina, in katerih dejavnost je odvisna od uporabe osebnega avtomobila ali kombiniranega vozila, so upravičeni do bonov za nakup dodatnih 20 litrov goriva mesečno. Delovni ljudje in občani, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic in katerih ‘dejavnost je odvisna o a uporabe osebnega avtomobila ali kombiniranega vozila, so upravičeni do bonov za nakup dodatnih 10 litrov goriva mesečno. 14. člen Upravičenci iz 9. in 13. člena te uredbe, katerih dejavnost zahteva večje količino goriva m dokažejo upravičenost za to s poslovnimi knjigami m izkazanimi stroški za prevoze v letni davčni napovedi, so upravičeni do bonov za nakup goriva do višine porabe goriva v enakem obdobju preteklega leta. Upravičenci iz 9. in 13. člena te uredbe, katerih dejavnost je neobhodno vezana na delo na terenu (popravila, montažna dela. vodovodne in toplovodne napeljave, zidarstvo, pleskarstvo, teracerstvo, krovstvo, stavbno mizarstvo in podobne dejavnosti) in katerih dejavnost ?ahteva večjo količino goriva in dokažejo upravičenost za to s poslovnimi knjigami in izkazanimi stroški za prevoze v letni davčni napovedi, so upravičeni do bonov za nakup goriva do višine porabe v enakem obdobju preteklega leta. Delovni ljudje in občani, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, so upravičeni do bonov za nakup dodatnih količin goriva, če to porabo dokažejo po merilih iz prvega in drugega odstavka tega člena. 15. člen Delovni ljudje, ki opravljajo gospodarsko dejavnost s samostojnim 'osebnim delom s sredstvi, ki so njihova lastnina, so upravičeni do bonov za tehnološko gorivo do višine porabe teh goriv v enakem obdobju preteklega leta. Upravičenci iz prvega odstavka tega člena, ki pri opravljanju svoje gospodarske dejavnosti uporabljajo razne stroje (motorne žage, mešalnike, agregate, viličarje in druge podobne stroje ter naprave za notranji prevoz), so upravičeni do bonov za nakup goriva za te stroje po merilih iz prejšnjega odstavka tega člena. 16. člen Pristojni občinski upravni organ za gospodarstvo izda lastnikom gradbenih strojev in avtoprevoznikom, ki so upravičeni do bonov za nakup dodatnih količin goriva, evidenčni list na obrazcu, ki je sestavni del te uredbe in objavljen skupaj z njo. V evidenčni list se vpišejo porabljene količine goriva v preteklem letu, ki jih ugotovi uprava za družbene prihodke. Pristojni občinski upravni organ za gospodarstvo vpiše v evidenčni list izdane bone za osnovne količine goriva, izdane bone za dodatne količine goriva pa vpišejo v evidenčni list organizacije združenega dela, obrtne zadruge, samoupravne interesne skupnosti in druge pravne osebe, za katere lastniki gradbenih strojev in avtoprevozniki opravljajo storitve. 17. člen Lastniki osebnih avtomobilov, ki so invalidi z najmanj 60 °/o telesno okvaro po družbenem dogovoru o seznamu telesnih okvar na okončinah, medenici ali hrbtenici, invalidi z 80% telesno okvaro in osebe, ki so popolnoma izgubile vid, ledvični bolniki, ki se vozijo na dializo, in hemofiliki, so upravičeni do bonov za nakup 80 litrov goriva mesečno. .Lastniki osebnih avtomobilov, ki redno vozijo invalide in bolnike iz prejšnjega odstavka tega člena, in starši, rejniki ali skrbniki, ki s svojim vozilom vozijo težko telesno ali zmerno, težje ali težko duševno prizadete otroke v razvojne oddelke vzgojno-varstvenih organizacij, v organizacije za usposabljanje, šole, v delavnice za delo v posebnih razmerah, v varstvo v tujo družino, v zdravstveno organizacijo na redno zdravljenje, v organizacije za usposabljanje ali rehabilitacijo, so upravičeni do bonov za nakup 80 litrov goriva mesečno. Invalidi iz 1. odstavka tega člena, ki so lastniki motornih koles oziroma koles z motorjem so upravičeni do bonov za nakup goriva v količini 25 litrov oziroma 15 litrov goriva. Lastniki motornih koles oziroma koles z motorjem so upravičeni do bonov za nakup goriva le, če niso tudi lastniki osebnih vozil in so prejeli bone za nakup goriva po prvem odstavku tega člena ter če jih ne vozijo lastniki iz drugega odstavka tega člena. Potrdilo o upravičenosti izda ustrezna komisija oziroma zdravstvena organizacija, ki je ugotovila stopnjo teiesne okvare invalida, hemofilijo, da je potrebna redna dializa, oziroma center za socialno delo ali strokovna služba občinske skupnosti socialnega skrbstva, ki je na podlagi odločbe o razvrstitvi in napotitvi ali potrdila ustrezne zdravstvene organizacije ugotovila, da je otrok težko telesno ali zmerno, težje ali težko duševno prizadet. Izjemoma se lahko v posameznih izrednih primerih za bolnike, rekonvalescente ali invalide na predlog invalidske ali zdravstvene organizacije odobrijo boni za nakup dodatnih količin goriva. 18. člen Zdravniki, partonažne sestre, babice in sestre, ki negujejo bolnike na domu, socialni delavci, ki opravljajo delo na terenu, veterinarji, kmetijski pospeševalci, inšpektorji, gozdarji, delavci PTT organizacij, raznašale! dnevnega časopisja, ki za opravljanje dejavnosti organizacij združenega dela, druge samoupravne organizacije ali skupnosti oziroma nalog organa uporabljajo svoje vozilo, so upravičeni do bonov za nakup goriva do višine porabe goriva v enakem obdobju preteklega leta. Za druge nujne službene namene, za katere delavci uporabljajo svoje vozilo, pa so upravičeni do bonov za nakup goriva do višine porabe goriva v enakem obdobju preteklega leta. Upravičenci uveljavljajo možnost iz prejšnjega odstavka pri organizaciji, za katero opravljajo delo. Organizacija prejme pripadajoče bone pri občinskem upravnem organu, pristojnem za gospodarstvo, na območju katerega ima organizacija svoj sedež, ob predložitvi zahtevka, ki mora vsebovati ime organiza- . cije, količino porabljenega goriva v enakem obdobju lanskega leta, zahtevano količino bonov in predvideno število upravičencev, ki jim bodo boni razdeljeni. 19. člen Za izračun porabe goriva se uporabi normativ-i 9 1/100 km za osebni avtomobil, 151/100 km za motorno tovorno vozilo in 25 1/100 km za avtobus. 20. člen Občani, ki se vozijo na delo s kolesom z motorjem, so upravičeni do bonov za nakup 10 litrov motornega bencina mesečno, če je delovno mesto oddaljeno od njihovega stalnega ali začasnega prebivališča več kot 10 kilometrov, o čemer izda potrdilo organizacija združenega dela, druga samoupravna organizacija ali skupnost oziroma organ, kjer je delavec zaposlen. 21. člen Odvetniki in samostojni kulturni delavci, katerih dejavnost je vezana na uporabo osebnega avtomobila, so <#>ravičeni do bonov za nakup dodatnih količin goriva v višini do višine porabe goriva v enakem obdobju preteklega leta, vendar največ do 40 litrov goriva mesečno. Upravičenci uveljavljajo zahtevke pri Odvetniški zbornici Slovenije oziroma drugih organizacijah in društvih (Društvo slovenskih pisateljev, PEN klub itd.). 22. člen Za posebne akcije, ki so pomembne za gospodarske ali druge dejavnosti (npr. vaje splošne ljudske obrambe ali obrambnih in samozaščitnih sil. akcije organov za notranje zadeve, naravne in druge nesreče, posebej opredeljeni kulturni in drugi projekti in programi), lahke organizatorji akcij dobijo bone za najnujnejše količine goriva za izvedbo akcije. Boni za nakup najnujnejših dodatnih količin goriva se izjemoma dodelijo tudi občanu, ki mu je brez uporabe njegovega motornega vozila onemogočen prihod na delo in v drugih izjemnih okoliščinah, vendar največ do 40 litrov mesečno. 23. člen . Občinski upravni organi, pristojni za gospodarstvo, kjer ima upravičenec stalno prebivališče, delijo bone za gorivo za upravičence iz 1. (razen traktorje), 2., 3., 4. in 5. točke 2., 4., 6., 13., 14. in 15. člena te uredbe. Organizacijam združenega dela, obrtnim zadrugam, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim pravnim osebam dodeli bone, do katerih so upravičeni delovni ljudje, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom s sredstvi, ki so njihova lastnina iz drugega odstavka 3. točke 2. člena, 5. in 7. člena, tretjega odstavka 8. člena, drugega in tretjega odstavka 10. člena in prvega odstavka 21. člena te uredbe, pristojni občinski upravni organ za gospodarstvo, na območju katerega imajo svoj sedež. Bone za gorivo za upravičence za traktorje iz 1. točke 2. čle/ia, prvega odstavka 8. člena, 9. člena, prvega in četrtega odstavka 10. člena, 11., 12., 17. in 20. člena te uredbe in 2., 3., 4. in 5. člena ter drugega odstavka 6. člena in 8. člena uredbe o omejitvi pro-rpeta z motornim bencinom in dieselsldm gorivom (Uradni list SFRJ, št. 51/83) delijo občinski upravni organi za notranje zadeve, kjer ima upravičenec svoje stalno prebivališče. Za registrirane čolne in ladje deli bone pristojna Luška kapitanija. f • -V« • •' ' V •• ' : 24. člen Pristojni organ za obravnavo zahtevkov za bone za nakup dodatnih količin goriva iz četrtega odstavka 17. člena in 22. člena je Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve. 25. člen Z denarno kaznijo od 10.000 do 100.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, druga samoupravna organizacija, skupnost ali druga pravna oseba: 1. ki proda gorivo brez prevzema bonov za nakup prodane količine; 2. ki da neresnične podatke o posamezniku, ki želi uveljaviti upravičenost do bonov za nakup večje količine goriva; 3. ki posameznih podatkov ne vpiše v evidenčni iist; 4. ki da netočne podatke ob predložitvi zahtevka iz tretjega odstavka 18. člena in prvega odstavka 22. člena te uredbe. Z denarno kaznijo od 500 do 10 000 din se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije ali druge pravne osebe. Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 din se kaznuje za prekršek tudi posameznik organizacije združenega dela, ki se ukvarja s prometom naftnih derivatov na drobno, ki proda gorivo brez prevzema bona za nakup prodane količine. 26. člen Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 din se kaznuje za prekršek, kdor da ob zahtevi za izdajo bonov neresnične podatke. 27. člen Izvajanje določb te uredbe nadzorujejo občinski upravni organi, pristojni za tržne inšpekcije. 28. člen Z dnem, ko . začne veljati ta uredba.. preneha veljati uredba o omejitvi prometa z motornim bencinom in plinskim oljem (Uradni list SRS, št. 46/82). 29. člen Ta uredba se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati s 1. oktobrom 1983. St. 31-02/83-17 ■ /- Ljubljana, dne 22. septembra 1983. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Dušan Šinigoj L r. k SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE ............................... Datum: Št: EVIDENČNI LIST opravlja gospodarsko dejavnost: ........................ št, obrtnega dovoljenja: .............................. 1. Porabljene količine goriva v preteklem lete . litrov 2. Dovoljena poraba goriva v tekočem letu ....... litrov (mesečno, letno) Organ oziroma organizacija, ki upravičencu izda bone Količina goriva Datum Žig in podpis ■ Žig Podpis 1272. Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list*ISFRJ, št. 47/83 — prečiščeno besedilo) in drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1983 (Uradni list SRS, št. 45/82, 1/83, 2/83, 4/83, 5/83, 6/83, 7/83, 8/83, 9/83, 10/83, 11/83, 12/83, 13/83, 14/83, 15/83, 16/83, 17/83, 18/83, 19/83, 26/83, 21/83, 22/83, 24/83, 25/83, 26/83, 27/83, 28/83, 29/83 in 30/83) I. V tabeli 1 »Stopnja davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se: 1. Pri zaporedni številki 23 občina Litija: — v stolpcu 8 stopnja 0,95 nadomesti s stopnjo 1,11, — v stolpcu 9 stopnja 0,96 nadomesti s stopnjo 0,80, — v stolpcu 10 stopnja 4,90 nadomesti s stopnjo >*2, — v stolpcu 12 stopnja 0,45 nadomesti s stopnjo 0,44, — v stolpcu 13 stopnja 0,34 nadomesti s stopnjo 0,33, — v stolpcu 14 stopnja 0,80 nadomesti s stopnjo 0,70, — v stopcu 17 stopnja 10,94 nadomesti s stopnjo 11,10 2. Pri zaporedni številki 51 občina Škofja Loka: — v stolpcu 8 stopnja 1,34 nadomesti s stopnjo U0, — v stolpcu 9 stopnja 1,02 nadomesti s stopnjo 1,00, — v stolpcu 10 stopnja 7,62 nadomesti s stopnjo 8,21, — v stolpcu 12 stopnja 0,44 nadomesti s stopnjo 0,34, — v stolpcu 13 stopnja 0,655 nadomesti s stopnjo 0,54, — v stolpcu 14 stopnja 0,75 nadomesti s stopnjo 0,63, — v stolpcu 17 stopnja 14,705 nadomesti s stopnjo 14,72, . — v stolpcu 18 stopnja 30,215 nadomesti s stopnjo 30,21, II. V tabeli A a) in b) »Stopnje prispevkov iz dohodka« se: 1) Pri zaporedni številki 23 občina Litija: — stolpcu 3 stopnja 13,32 nadomesti s stopnjo 12,50, — v stolpcu 4 stopnja 0.21 nadomesti s stopnjo 0,18. 2) Pri zaporedni številki 35 občina Nova Gorica: — v stolpcu 4 stopnja 0,32 nadomesti s 'stopnjo 0,25. 3) Pri zaporedni številki 51 občina Škofja Loka: — v stolpcu 3 stopnja 8,55 nadomesti s stopnjo 8,57, — v stolpcu 4 stopnja 0,23 nadomesti s stopnjo 0,26. III. V tabeli pod. B c) »Stopnja prispevka iz dohodka od osnove dohodek« se: 1) Pri zaporedni številki 51 občina Škofja Loka stopnja 0,04 nadomesti s stopnjo 0,05. IV. Spremembe pregleda stopenj davkov in prispevkov se uporabljajo 15. dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-15/82 Ljubljana, dne 23. septembra 1983. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke .Tone Pengov L r. 1273. Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje pr.hodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 70/80, 70/81, 34/82, 67/82, 71/82, 77/82) izdaja Republiška uprava za družbene prihodke ODREDBO o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na 'področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 45/82, 1/83, 2/83, 4/83. 5/83, 6/63. 7/83, 8/83, 9/83, 10/8.3, 11/83, 12 83, 13/83, 14/83, 15/83, 16/83, 17/83, 18/83, 19/83, 30/83, 21/83, 22/83, 24/83, 25/83, 26/83, 27/83, 28/83, 29/83 in 30/83) se stopnje v tabeli 2 v stolpcih pod zaporedno številko 2 (zbirna stopnja) pri posameznih občinah nadomestijo z naslednjimi novimi številkami: — pri zaporedni številki 23 občina Litija stopnja 10.94 nadomesti s stopnjo 11,10, — pri zaporedni številki 51 občina Škofja Loka stopnja 14,785 nadomesti s stopnjo 14,72. St 420-15/82 Ljubljana, dne 23. septembra 1983. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov L r. 1274. V zvezi s prvo alineo prvega odstavka 45 člena in 50 členom zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni Ust. SRS št 11-716/80) ter na podlagi smernic za oblikovanje vzgojnnjzobraževalnlh programov v usmerjenem izobraževanju z dne 26. maja 1982 (točka 3 5 ) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel SKLEP o ustreznosti učbenika »Književnost 3" za 3. letnik srednjega izobraževanja Učbenik »Književnost 3«, ki so ga napisali Franček Bohanec, Peter Kolšek, Rajko Korošec in Tine Logar, ustreza za pouk predmeta slovenski jezik s književnostjo po programih za 3. letnik srednjega izobraževanja. St. SS-87/89-83 Ljubljana, dne 12. septembra 1983. Predsednik Strokovnega sveta SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje Stane Kranjc 1. r. 1275. V zvezi s prvo alineo prvega odstavka 45. člena in 50. členom zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11-716/80) ter na podlagi smernic za oblikovanje vzgojnoizobraževalnih programov v usmerjenem izobraževanju z dne 26. maja 1982 (točka 3.5.) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel SKLEP o ustreznosti učbenika »Osnove tehnike in proizvodnje v skrajšanih programih", za izobraževanje po skrajšanih programih srednjega izobraževanja I Učbenik »Osnove tehnike in proizvodnje v skrajšanih programih", ki ga je napisal Hinko Muren, ustreza za pouk osnove tehnike in proizvodnje po skrajšanih programih srednjega izobraževanja. II Učbenik, naveden v prejšnji točki tega sklepa, se določi kot poskusno gradivo za dobo dveh let. III Zavod SR Slovenije za šolstvo mora organizirati spremljanje uporabe učbenika v srednjem izobraževanju ter najpozneje v dveh letih predložiti Strokovnemu svetu SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje predlog glede uporabe učbenika po poteku njegovega dveletnega poskusnega uvajanja. St. SS-87/90-83 Ljubljana, dne 12. septembra 1983. Predsednik Strokovnega sveta SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje Stane Kranjc 1. r. 1276. Na podlagi 32. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5-582/80) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel SKLEP o potrditvi priročnika za učence »Zbirka strokovnih izrazov za dvojezične šole SZAKKIFEJEZESEK GYtJJTEMENYE A KETNYELVt) ISKOLAK SZAMARA" za vsa predmetna področja v osnovni šoli od 4. razreda dalje v osnovnih šolah s slovenskim in madžarskim učnim jezikom Gradivo za učence »Zbirka strokovnih izrazov za dvojezične šole SZAKKIFEJEZESEK GYUJTEMENYE A KETNYELVU ISKOLAK SZAMARA za vsa predmetna področja v osnovni šoli od 4. razreda dalje, ki so ga zbrali M. Adarjan, M. Berke, K. Čahuk, T. Fule, F. Genič, F. Kasaš, D. Nemec, E. Pal, J. Perša, M. Peil-schmidt, M. Toplak, G. Radajčič, V. Sckereš, D. Todorovič, R. Vajdič, J. Varga in uredil Janez Kerčmar se potrdi. St. SS-87/91-83 Ljubljana, dne 12. septembra 1983. Predsednik Strokovnega sveta SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje Stane Kranjc 1. r. 1277. V zvezi s prvo alineo prvega odstavka 45. člena in 50. členom zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11-716/80) ter na podlagi smernic za oblikovanje vzgoj noizobraževalnih programov v usmerjenem izobraževanju z dne 26. maja 1982 (točka 3.5.) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel SKLEP o ustreznosti učbenika AZ IRODALOM KONYVE, za pouk madžarskega jezika v 1. letniku srednjega izobraževanja v šolah s slovenskim in madžarskim učnim jezikom Učbenik AZ IRODALOM KONYVE, ki sta ga napisala B. Imre, S. Istvan, ustreza za pouk predmeta madžarski jezik v 1. letniku po programih srednjega izobraževanja v šolah s slovenskim in madžarskim učnim jezikom. St. SS-87/92-83 « Ljubljana, dne 12. septembra 1983. Predsednik Strokovnega sveta SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje Stane Kranjc 1. r. 1278. V zvezi s prvo alineo prvega odstavka 45. člena in 50. členom zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11-716/80) ter na podlagi smernic za oblikovanje vzgoj noizobraževalnih programov v usmerjenem izobraževanju z dne 26. maja 1982 (točka 3.5.) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel SKLEP e ustreznosti učbenika AZ IRODALOM KONTTVE, za pouk madžarskega jezika v 2. letniku srednjega izobraževanja v šolah s slovenskim in madžarskim učnim jezikom Učbenik AZ IRODALOM KONYVE, ki ga je napisal B. Imre, ustreza za pouk predmeta madžarski jezik v 2. letniku po programih srednjega izobraževanja v šolah s slovenskim in madžarskim učnim ježkom. St. SS-87/93-83 Ljubljana, dne 12. septembra 1983. Predsednik Strokovnega sveta SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje Stane Kranjc 1. r. 1279. V zvezi s prvo alineo prvega odstavka 45. člena in 50. členom zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11-716/80) ter na podlagi smernic za oblikovanje vzgoj noizobraževalnih programov v usmerjenem izobraževanju z dne 26. maja 1982 (točka 3.5.) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel SKLEP o ustreznosti učbenika A MAGYAR NYELV KONVVE, za pouk madžarskega jezika v 1. letniku srednjega izobraževanja v šolah s slovenskim in madžarskim učnim jezikom Učbenik A MAGYAR NYELV KONVVE, kj ga je napisal D. Andras, ustreza za pouk predmeta madžarski jezik v 1. letniku po programih srednjega izobraževanja v šolah s slovenskim in madžarskim učnim jezikom. * St. SS-87/94-83 Ljubljana, dne 12. septembra 1983. • Predsednik Strokovnega sveta SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje Stanc Kranjc 1. r. 1280. V zvezi s prvo alineo prvega odstavka 45. člena ia 50. členom zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni Hsrt SRS, št. 11-716/80) ter na podlagi smernic za oblikovanje vzgojnoizobraževalnih programov v usmerjenem izobraževanju z dne 26 maja 1982 (točka 3.5.) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel SKLEP 0 ustreznosti učbenika A MAG VAR NYELV KONVVE, za pouk madžarskega jezika v 2. letniku srednjega izobraževanja v šolah s slovenskim in madžarskim učnim jezikom Učbenik A MAGYAR NYELV KONYVE. ki ga je napisal D. Andras, ustreza za pouk predmeta madžarski jezik v 2. letniku pc programih srednjega izobraževanja v šolah s slovenskim in madžarskim učnim jezikom. St. SS-87/95-83 Ljubljana, dne 12. septembra 1983. Predsednik Strokovnega sveta SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje Stane Kranjc 1. r. 1281. V zvezi s prvo alineo prvega odstavka 45. člena in 50. členom zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11-716/80) ter na podlagi smernic za oblikovanje vzgojnoizobraževalnih programov v usmerjenem izoBraževanju z dne 26. maja 1982 (točka 3 5.) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel SKLEP o ustreznosti učbenika TANULJUNK MAGTARUL, za pouk madžarskega jezika kot jezika okolja v 1. letniku srednjega izobraževanja v šolah s slovenskim učnim jezikom Učbenik TANULJUNK MAGTARUL, ki sta ga napisala M. Meszaros, J. Magyar, ustreza za pouk predmeta madžarski jezik kot jezik okolja v 1. letniku po programih srednjega izobraževanja v šolah s slovenskim učnim jezikom. St. SS-87/96-83 Ljubljana, dne 12. septembra 1983. Predsednik Strokovnega sveta SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje Stane Kranjc 1. r. 1282. V zvezi s prvo alineo prvega odstavka 45. člena in 50. členom zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11-716/80) ter na podlagi smernic za oblikovanje vzgojnoizobraževalnih programov v usmerjenem izobraževanju z dne 26. maja 1982 (točka 3.5.) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel SKLEP o ustreznosti učbenika TANALJUNK MAGTARUL, za pouk madžarskega jezika kot jezika okolja v 2. letniku srednjega izobraževanja v šolah s slovenskim učnim jezikom Učbenik TANALJUNK MAGTARUL, ki sta ga napisala I. Suli, J. Vajda, ustreza za pouk predmeta madžarski jezik kot jezik okolja v 2. letniku po programih srednjega izobraževanja v šolah s slovenskim učnim jezikom. St. SS-87/97-83 Ljubljana, dne 12. septembra 1983. Predsednik Strokovnega sveta SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje Stane Kranjc 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1283. Na podlagi zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) sklenemo delavci, drugi delovni ljudje iti občani, združeni v Občinski zdravstveni skupnosti Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik (v nadaljnem besedilu: udeleženci sporazuma) SAMOUPRAVNI SPORAZUM o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva 1. člen V 45. členu samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva (Uradni Ust SRS, št. 26/83) se zneski spremenijo, tako da sedaj pri uveljavljanju posameznih oblik zdravstvenega varstva prispevamo uporabniki k ceni zdravstvenih storitev, zdravil in pripomočkov naslednje zneske: din 1. za prvi kurativni pregled pri zdravnikih v osnovni zdravstveni dejavnosti 50 2. za obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev 300 3. za vsak prvi pregled pri zdravniku v specialistični ambulantni dejavnosti z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana 115 4. za vsak ponovni obisk ali pregled pri zdravniku specialistično ambulantne dejavnosti, vendar največ za 3 obiske, ki sledijo prvemu specialističnemu pregledu 60 din 5. Za prvi obisk pri zdravniku in zobozdravniku v nočnem času med 22. in 6. uro zjutraj — pri zdravniku osnovne dejavnosti * 200 — pri zdravniku specialistične dejavnosti 440 6. za zobozdravstvene storitve: — za vsako zalivko 60 — za polno kovinsko prevleko 500 — za druge prevleke 550 — za inlay nazidek 300 — za vsako krono (z zatičkom) 650 — za vsak člen v mostovni konstrukciji 300 — za vsako nadomestilo fasete, cementira- nje stare prevleke, demontažo prevleke ali krone, oddelitev vmesnega člena ali gredi 90 — za začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku 110 — za gred, opornico ali jahač 300 — za vsako totalno protezo 1.000 — za vsako parcialno protezo 1.200 — za vsako reperaturo, prilagoditev stare proteze, podložitev ali reokluzijo 150 — pri vseh storitvah plača uporabnik tudi celotno vrednost kovine in ločeno zaračunlji-vega materiala 7. za zdravilo, pomožni in sanitetni material ob prevzemu v lekarni na recept za vsak omot na receptu 4® 8. za mehanična kontracepcijska sredstva, ki se ne predpisujejo na recept 500 9. za umetno prekinitev nosečnosti, ki ni medicinsko indicirana 10. za vsak prevoz z reševalnimi in drugimi posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga potrdi zdravnik ob posameznih primerih zdravljenja ' 200 11. za otopedske in specialne čevlje 1.500 12. za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice za protezo in za komplet navlek za krn po amputaciji 500 13. za proteze, ortotične pripomočke, aparat za ekstenzijo in za prosto stoječ posteljni trapez 320 14. za kšlni pas 400 15. za bergle 100 16. za aparat za omogočanje glasnega govora, za slušni aparat 800 17. za invalidski voziček, za elektronsko funkcionalni stimulator 2.000 18. za očala 200 19. za kontaktna stekla 2.000 20. za očesno protezo 250 21. za oskrbni dan v bolnišnici ali zdravili- šču pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni oziroma pri večkratni hospitalizaciji za največ 30 dni v koledarskem letu — na dan 200 Drugemu odstavku spremenjenega 45. člena sporazuma sledi nov tretji odstavek, ki se glasi: »Ortopedske pripomočke pod točko 15., 16. in 17. moramo po uporabi vrniti.« 2. člen Ta samoupravni sporazum začne veljati z dnem objave, uporablja pa se od 1. oktobra 1983 dalje. St. 022-11/82 Ljubljana, dne 14. septembra 1983. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Bežigrad . Janez Škrk 1. r. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Center Stanka Burnik 1. r. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Moste-Polje Stane Božič 1. r. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti . Ljubljana Šiška Milan Jurjavčič inž. 1. r. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik Antonija Rožič 1. r. BREŽICE 1284. Na podlagi 162. člena statuta občine Brežice - (Uradni list SRS, št. 14/78, 16/82) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 20. septembra 1983 sprejela SPREMEMBE IN DOP1^ ^rTVE STATUTA občini 1. člen 4 Za V. poglavjem Temelji delegatskega skupščinskega sistema ter organizacija in delovanje občinske skupščine se doda novo V.a poglavje: SVET OBČINE in 182.a člen, ki glasi: »Svet občine je politično posvetovalno telo, ki obravnava vprašanje samoupravnega socialističnega razvoja in druga vprašanja splošne politike v okviru pravic in dolžnosti občine. Člane sveta voli občinska skupščina na predlog občinske konference SZDL izmed družbenopolitičnih in drugih javnih delavcev. Organizacijo in način delovanja sveta določa odlok.« 2. člen Spremembe in dopolnitve statuta občine Brežice začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 011-1/82-1 Brežice, dne 20. septembra 1983. Predsednik . Skupščine občine Brežice Mirko Kambič 1. r. 1285. Na podlagi 182.a člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št 14/78) je Skupščina občine Brežice na ločenih sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 20. septembra 1983 sprejela ODLOK o svetu občine Brežice 1. člen Svet občine je politično posvetovalno telo občine katerega člani, na predlog skupščine občine, predsedstva občinske konference SZDL ali na lastno pobudo obravnavajo določena vprašanja samoupravnega socialističnega razvoja občine, najpomembnejša vprašanja družbenega razvoja občine in širše skupnosti ter medobčinskega sodelovanja. O vseh obravnavanih vprašanjih dajejo ustreznim organom predloge in priporočila. 2. člen Za člane sveta občine so lahko izvoljeni priznani družbenopolitični, gospodarstveni, kulturni, znanstveni in drugi javni delavci, ki so s svojim revolucionarnim in dolgoletnim delom na najodgovornejših funkcijah v družbenopolitičnih, samoupravnih orga- nizacijah, delovnih organizacijah in skupnostih ter državnih organih,, z delom dali svoj pomemben prispevek h graditvi in razvoju socialističnih samoupravnih odnosov ter k boju delavskega razreda za socializem, za krepitev ter poglabljanje socialistične samoupravne demokracije. 3. člen Člane sveta občine voli skupščina občine na predlog predsedstva občinske konference SZDL. Članstvo v svetu občine je častna družbena funkcija. 4. člen Člani sveta se volijo za dobo štirih let in so lahko ponovno izvoljeni. Predsedstvo občinske konference. SZDL lahko predlaga občinski skupščini, da razreši posameznega člana pred potekom časa. katerega je bil izvoljen. Član sveta lahko odstopi brez obrazložitve. Član sveta ne more biti hkrati funkcionar v občinski skupščini in njenem izvršilnem in upravnem organu, v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, v izvršilnih organih družbenopolitičnih organizacij in tudi ne osebe, ki so v rednem delovnem razmerju. 5. člen Člani sveta spremljajo družbena dogajanja, uresničevanje socialističnega samoupravnega sistema ter družbenoekonomskega razvoja in družbenih odnosov v občini Brežice ter druga aktualna vprašanja. Člani sveta občine imajo pravico biti redno in pravočasno obveščeni o vseh vprašnjih. ki jih morajo poznati, da bi mogli opravljati zaupane jim naloge. Za koordinacijo dela izvoli svet občine izmed svojih članov sekretariat, ki šteje pet članov. Pri opravljanju nalog, ki jim jih zaupa občinska skupščina, oziroma izvršni svet skupščine občine, se člani sveta občine lahko poslužijo strokovnih in tehničnih služb upravnih organov skupščine občine. , . 6. člen Seje sveta občine skliče predsednik skupščine občine v soglasju s predsedstvom občinske konference SZDL in na pobudo članov sekretariata pri svetu občine. * 7. člen Občinska skupščina lahko zaupa posameznim članom sveta občine, da proučijo določena vprašanja v okvirih svojih pravic in dolžnosti. 8. člen Sredstva za delo sveta občine se zagotavljajo v proračunu občine. 9. člen Svet občine sprejme poslovnik o svojem delu, s katerim natančneje določi notranjo organizacijo in način dela. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 011-2/83-1 Brežice, dne 20. septembra 1983. Predsednik Skupščine občine Brežice Mirko Kambič 1. r. 128«. Na podlagi 72. in 74. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77 in 22/81) ter 150 člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice, na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 20. septembra 1983, sprejela ODLOK o spremembi odloka o razporeditvi delegatskih mest in delegiranju delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine 1. člen 1. člen odloka o razporeditvi delegatskih mest in delegiranju delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine (Uradni list SRS, št. 2/82) se spremeni tako, da se v prvi alinei številka 24 nadomesti s številko 23. 2. člen' V 2. členu citiranega odloka se pod točko I. deseta alinea črta. 3. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-25/83-1 Brežice, dne 20. septembra 1983. • Predsednik ■ Skupščine občine Brežice Mirko Kambič 1. r. 1287. Na podlagi določb 8. in 150. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št 14/78) je Skupščina občine Brežice na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 20. septembra 1983 sprejela ODLOK V o spremembi odloka o priznanjih občine Brežice 1. člen 1. člen odloka o priznanjih občine Brežice (Uradna list SRS, št. 22/80) se dopolni s 5. točko in glasi: Plaketa občine Brežice. 2. člen 4. člen odloka se dopolni z novim drugim odstavkom: »Plaketo občine Brežice podeljuje predsednik Skupščine občine Brežice ali predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Brežice.« 3. člen Doda se novo V. poglavje, ki bo urei»1° plaketo občine Brežice in glasi: »V. PLAKETA OBČINE BREŽICE 15.a člen Plaketa občine Brežice je spominsko priznanje oziroma darilo. Plaketa se podeljuje ob različnih priložnostih; ob obisku delegacije posameznih družbenopolitičnih skupnosti ali vidnega družbenopolitičnega delavca; ob jubileju organizacije združenega dela ali posameznika ter ob podobnih priložnostih. Plaketa je bronasti reliefni odtis emblem mesta Brežice.« 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 117-4/83-1 Brežice, dne 20. septembra 1983. Predsednik Skupščine občine \ Brežice Mirko Kambič 1. r. 1288. Na podlagi 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni .list SRS, št 5TO) in 158. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS. št. 1478) je Skupščina obč ne Brežice na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. septembra 1983, sprejela ODLOK o spremembah odloka o določitvi odstotka od povprečne gradbene cene ki služi za dn'o V primeru, da bi nastopile izjemne razmere (izredne razmere, neposredna vojna nevarnost, vojna), prilagodi skupnost za zaposlovanje svojo organiziranost in delo načrtom za delo v teh razmerah in ukrene vse potrebno za nemoteno delo ter odstranjevanje posledic takega stanja. 21. člen Skupnost za zaposlovanje se za usklajeno in učinkovito načrtovanje organizacije in dela v izjemnih raz- merah povezuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenimi in družbenopolitičnimi organizacijami ter krajevnimi skupnostmi. VI. RAZMERJA MED SKUPNOSTJO ZA ZAPOSLOVANJE IN DRUGIMI SAMOUPRAVNIMI SKUPNOSTMI 22. člen Skupnost sodeluje z organi družbenopolitične skupnost, in organi družbenopolitičnih organizacij zlasti pri oblikovanju politike zaposlovanja, izvajanja štipendijske politike, varstva zaposlitve ter zavarovanja za primer brezposelnosti. 23. člen Zaradi izpolnjevanja svojih nalog, v skladu s politiko socialne varnosti delavcev in delovnih ljudi na področju zaposlovanja in usposabljanja ter zaposlovanja invalidnih oseb in zaradi sodelovanja pri oblikovanju te politike, se skupnost vključuje v skladu z zakonom, v Samoupravno interesno skupnost socialnega varstva Litija. Skupnost sodeluje pri opravljanju zadev skupnega pomena s področja dejavnosti skupnosti tudi z drugimi samoupravnimi brganizacijami in skupnostmi v občini. 24. člen Za opravljanje določenih skupnih zadev in za uresničevanje načela solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti ustanovijo udeleženci tega sporazuma preko občinskih skupnosti za zaposlovanje s samoupravnim sporazumom Medobčinsko skupnost za zaposlovanje Ljubljana S samoupravnim sporazumom se določijo naloge, odgovornosti in razmerja do ustanoviteljev. 25. člen Skupnosti za zaposlovanje se združujejo v zvezo skupnosti za zaposlovanje na podlagi samoupravnega sporazuma o združitvi v zvezo. S takim sporazumom se določi izvajanje skupnih nalog, pomembnih za območje republike, za medrepubliško zaposlovanje, za varstvo delavcev v tujini in njihovo organizirano vračanje v domovino, za sodelovanje pri sklepanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov s področja posameznih gospodarskih in družbenih dejavnosti za opravljanje raziskovalnega dela ter uporabo strokovnih metod dela in postopkov pri zaposlovanju in poklicnem usmerjanju S samoupravnim sporazumom o združitvi v zvezo skupnosti se dogovore tudi za skupno planiranje, združevanje sredstev, potrebnih za uresničevanje načela vzajemnosti in solidarnosti na področju zaposlovanja in za izenačevanje pogojev dela na tem področju ter združevanje sredstev, potrebnih zvezi skupnosti za opravljanje nalog in zadev splošnega in skupnega pomena za zaposlovanje oziroma za opravljanje nalog, za katere lahko skupnosti pooblastijo skupnosti za zaposlovanje s posebnim dogovorom. Vil. SAMOUPRAVNI NADZOR NAD DELOM V SKUPNOSTI 26. člen Delavci in delovni ljudje, združeni v skupnosti, nadzorujejo delo skupščine skupnosti in njenih organov ter delo strokovne službe. Pri uresničevanju tega imajo zlasti pravico in obveznost, da so seznanjeni z vsemi pomembnimi dogajanji v skupnosti, s sklepi skupščine skupnosti ter njenih organov in delom strokovne službe. Delavci in delovni ljudje se seznanjajo s sklepi skupščine skupnosti in .njenih organov ter z delom strokovne službe preko informativnih sredstev skupnosti, preko sredstev javnega obveščanja ali na drug način. Neposredno in preko delegatov delegacij dajejo pripombe in predloge ter naslavljajo posamezna vprašanja skupščini in njenim organom in strokovni službi skupnosti. 27. člen Organ samoupravne delavske kontrole, ki nadzoruje uresničevanje sklepov in pravice ter obveznosti delavcev In delovnih ljudi, racionalno porabo sredstev in gospodarnosti poslovanja, je odbor samoupravne delavske kontrole. Člane odbora samoupravne delavske kontrole volijo delavci in delovni ljudje neposredno preko svojih delegacij. V statutu skupnosti se podrobneje določajo naloge in način izvolitve odbora samoupravne delavske kontrole. VIII. OPRAVLJANJE IZVAJALSKIH, ADMINISTRATIVNO-STROKOVNIH, POMOŽNIH IN DRUGIH PODOBNIH DEL 28. člen Skupnost za zaposlovanje s sklepom, ki ga sprejema skupščina skupnosti skupaj z ostalimi skupnostmi za zaposlovanje na medobčinskem območju oblikuje strokovno službo, upoštevajoč pri tem načela smotrnosti, racionalnosti, ekonomičnosti in uspešnosti dela ter njegov obseg. 29. člen Strokovna služba ima svoj sedež na sedežu Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, Parmova 32. Delavci strokovne službe opravljajo dela in naloge tudi na . delovnih enotah, ki so na sedežih vseh občinskih skupnosti, ki so ustanovile strokovno službo. 30. člen Strokovna služba opravlja predvsem naslednje naloge: — opravlja naloge usmerjanja v zaposlitev in organizira pripravo delavcev ter invalidnih oseb za zaposlitev, — opravlja naloge s področja usmerjanja v izobraževanje, zlasti s tem, da razvija metode in strokovne pripomočke za potrebe poklicnega informiranja in svetovanja mladini in odraslim, da. sodeluje z drugimi nosilci usmerjanja pri usmerjanju v izobraževanje ter da organizira, povezuje in usklajuje delo na tem področju, — ugotavlja vire, primanjkljaje in presežke prebivalstva za zaposlitev, proučuje socialno-ekonomsko sestavo aktivnega prebivalstva ter z njo povezuje poklicno in prostorsko gibljivost ter spremlja notranje in zunanje migracijske tokove, — proučuje, spremlja in ugotavlja potrebe gospodarstva in družbenih dejavnosti po kadrih ter daje organizacijam pomoč pri proučevanju njihovega stanja, — spremlja in analizira uresničevanje predvidene rasti zaposlenosti ter pripravlja predloge ukrepov in aktivnosti za doseganje dogovorjene politike zaposlovanja. — spremlja in proučuje poklicno sestavo zaposlenih, analizira vrste in profile strokovnih kadrov, potrebnih gospodarstvu in družbenim dejavnostim, spremlja nastanek in razvoj poklicev ter organizira delo na spremembah in dopolnitvah nomenklature poklicev, — opravlja zadeve v zvezi z začasnim zaposlovanjem jugoslovanskih delavcev v tujini, — opravlja vse strokovne in finančne naloge v zvezi z izvajanjem samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini, — vodi predpisane evidence s področja dela in zaposlovanja, — pripravlja strokovna gradiva, potrebna za delovanje organov skupnosti in strokovne podlage za obravnavanje ali sprejemanje planskih aktov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ter drugih družbenih dokumentov in splošnih aktov, — opravlja organizacijska, administrativno strokovna, pomožna in tem podobna opravila, potrebna za nemoteno delovanje organov skupnosti za zaposlovanje, — opravlja druge naloge, določene z zakonom, statutom skupnosti, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi. 31. člen Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev strokovne službe, ki je organizirana kot delovna skupnost in opravlja za skupnost za zaposlovanje dela, ki so navedena , v 30. členu tega sporazuma, ureja samoupravni sporazum, ki ga sklenejo delavci delovne skupnosti in skupnosti za zaposlovanje. Delavci delovne skupnosti pridobijo dohodek delovne skupnosti iz celotnega prihodka, ki ga ustvari delovna skupnost s svobodno menjavo dela. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 32. člen Ta samoupravni sporazum je sprejet, ko ga sprejme večina delavcev v več kot polovici organizacij združenega dela, v katerih je več kot polovica delavcev z območja občine. Samoupravni sporazum potrdi Skupščina občine Litija. 33. člen Ta samoupravni sporazum se lahko dopolni in spremeni po postopku, ki velja za njegov sprejem. 34. člen Z uveljavitvijo tega sporazuma preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Litija, sprejet dne 15. novembra 1978. 35. člen Samoupravni sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. * St. 020/2-83 Litija, dne 27. decembra 1982. Predsednik skupščine skupnosti Dušan Gnezda 1. r. 1291. Na podlagi 12. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 in 27/82) in določb samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Litija je skupščina Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Litija na svoji seji dne 27. septembra 1982 sprejela STATUT Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Litija I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Litija (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je samoupravna interesna skupnost, ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Samoupravne Interesne skupnosti za zaposlovanje Litija, ki so ga sklenili delavci in delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega'osebnega dela, nosilci samostojnega osebnega dela, občani v krajevnih skupnostih ter delovni ljudje, vključeni v društvih, katerih dejavnost je skrb za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, dne 12. 5. 1982. 2. člen Skupnost ima lastnost družbene pravne osebe z vsemi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki izhajajo iz ustave, zakonov, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti, tega statuta in drugih samoupravnih aktov skupnosti. 3. člen Sedež skupnosti je v Litiji, Jerebova 14. 4 člen Skupnost ima pečat okrogle oblike s premerom 30 mm in besedilom ob robu kroga »Samoupravna skupnost za zaposlovanje Litija«, v sredini pa navedbo sedeža »Litija«. Skupnost ima za posebne potrebe pečat okrogle oblike, z enakim besedilom, s premerom 20 mm. Skupnost ima tudi štampiljko pravokotne oblike z enakim besedilom, kot je na pečatu. 5. člen V skupnosti uresničujejo delavci svoje pravice in obveznosti preko delegatov delegacij v organih skupnosti in prek posebnega organa samoupravne delavske kontrole. 6. člen Delo organov skupnosti je javno. 7. člen Skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine skupnosti, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika skupščine. Predsednik skupščine je upravičen, da v imenu skupnosti v okviru nalog oziroma njene dejavnosti in v mejah svojih pooblastil sklepa pogodbe in opravlja druga pravna dejanja, kakor tudi, da zastopa skupnost pred sodišči in drugimi upravnimi organi. 8. člen Skupnost se povezuje z drugimi skupnostmi za zaposlovanje v Medobčinsko skupnost za zaposlovanje Ljubljana zavoljo opravljanja s programi in s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, dogovorjenih skupnih nalog in za uresničevanje načela solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti. Skupnost se z drugimi skupnostmi za zaposlovanje v SR Sloveniji združuje v Zvezo skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji zavoljo opravljanja .skupnih zadev s področja zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, pomembnih za območje republike. 9. člen Zavoljo oblikovanja celovite politike socialnega varstva kot bistvene sestavine socialne varnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov, usklajevanja programov na tem področju, sprejemanja sklepov in združevanja sredstev za uresničevanje sprejetih programov ter zaradi enakopravnega odločanja z drugimi zbori Skupščine občine Litija, se skupnost povezuje s Skupnostjo socialnega varstva Litija. 10. člen Skupnost za zaposlovanje s sklepom, ki ga sprejme skupščina skupnosti skupaj z ostalimi skupnostmi za zaposlovanje na medobčinskem območju Ljubljane, oblikuje strokovno službo, upoštevajoč pri tem načela smotrnosti, racionalnosti, ekonomičnosti in uspešnosti dela ter njegov obseg. II. DELOVNO PODROČJE IN NALOGE SKUPNOSTI 11. člen Delavci, delovni ljudje in občani določajo v skupnosti v skladu s politiko zaposlovanja in družbenimi plani zlasti: — kadrovsko programiranje in načrtno pripravo kadrov, ' '■ — takšno zaposlovanje, da lahko delavci pri delu učinkovito izkoriščajo pridobljeno znanje, sposobnosti in z delom pridobljene delovne zmožnosti, — načrtno izpopolnjevanje poklicne in izobrazbe- ne sestave zaposlenih ter pravočasno prilagajanje in preusmerjanje strokovnih sposobnosti delavcev novim zahtevam razvoja organizacije združenega dela in njene dejavnosti, , — ustvarjanje možnosti in pogojev za zaposlitev invalidnih oseb. V skupnosti se delavci obvezno zavarujejo za primer brezposelnosti po določbah zakona, tega statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti. 12. člen Delavci in delovni ljudje v skupnosti zagotavljajo opravljanje zlasti naslednjih nalog: — ugotavljanje virov, primanjkljajev in presežkov prebivalstva za zaposlitev, proučevanje socialno-eko-nomske sestave aktivnega prebivalstva ter poklicne in prostorske gibljivosti delavcev, — proučevanje, spremljanje in' ugotavljanje potreb gospočTarstva, družbenih in drugih dejavnosti po kadrih ter nudenje strokovne pomoči organizacijam združenega dela pri zadovoljevanju njihovih potreb po kadrih, — spremljanje, analiziranje in uresničevanje predvidene rasti zaposlenosti ter v primeru odstopanja od dogovorjene politike zaposlovanja seznanjanje organizacij združenega' dela, samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti s svojimi ugotovitvami, da bi lahko sprejemale ustrezne ukrepe, — spremljanje in proučevanje poklicne sestave zaposlenih, analiziranje vrst profilov strokovnih kadrov, potrebnih gospodarstvu, družbenim in drugim dejavnostim, spremljanje nastanka in razvoj poklicev, predlaganje sprememb in dopolnitev nomenklature poklicev ter zaposlovanje, prilagajanje izobraževalnih zmogljivosti in družbenim potrebam po posameznih poklicih, — sodelovanje pri načrtovanju kadrovskih potreb, pri pripravi kadrov za nove proizvodne oziroma delovne zmogljivosti pri izdelavi in izvedbi načrtov za zaposlitev delavcev, katerih delo v posameznih organizacijah združenega dela ni več potrebno, — opravljanje zadev v zvezi z začasnim zaposlovanjem jugoslovanskih delavcev v tujini ter pomoč pri njihovem organiziranem vračanju in ponovnem zaposlovanju v domovini, — opravljanje nalog s področja poklicnega usmerjanja, zlasti z razvijanjem metod in strokovnih pripomočkov za potrebe poklicnega informiranja in svetovanja mladini in odraslim, sodelovanje pri poklicnem usmerjanju z drugimi nosilci poklicnega usmerjanja ter povezovanje in usklajevanje dela na tem področju, — posredovanje dela in priprava delavcev za zaposlitev, — usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb ter zagotavljanje pomoči pri njihovem usposabljanju in pripravi za zaposlitev, — izvajanje štipendijske politike v občini v skladu s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini, — zagotavljanje pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti, — v skladu s samoupravnim sporazumom razporejanje sredstev za zaposlovanje, ki jih v skupnostih združujejo delavci, organizacije združenega dela in nosilci samostojnega osebnega dela, — opravljanje drugih nalog, določenih z zakonom, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti, s statutom skupnosti, z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi. 13. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti usklajujejo in opredeljujejo svoje skupne potrebe in interese ter pravice in obveznosti, ki se nanašajo na uresničevanje nalog zaradi katerih je bila ustanovljena skupnost. 14. člen V skladu s sprejetim samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti sprejema skupščina skupnosti dolgoročne, srednjeročne in letne plane skupnosti. * 15. člen Delavci in delovni ljudje uresničujejo svoje pravice in obveznosti v organih skupnosti. V ta namen delegirajo delavci in delovni ljudje preko delegacij in konferenc delegacij svoje delegate v organe skupnosti. Skupnost upravlja skupščina. Za opravljanje skupnih nalog, pripravo predlogov in izvrševanje sprejetih sklepov in za opravljanje drugih nalog ima skupščina naslednje skupne organe: — odbor za zaposlovanje, usposabljanje in poklicno usmerjanje, , — odbor za socialno varnost brezposelnih oseb in problematiko invalidov, — odbor za štipendiranje, — odbor za finančne, kadrovske in administrativne zadeve, — odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. A) Skupščina skupnosti 16. člen Za upravljanje skupnosti je skupščina skupnosti organizirana po delegatskem načelu. Skupščina skupnosti ima 45 delegatskih mest. Razdelitev delegatskih mest po delegacijah določa skupščina skupnosti s sklepom. 17. člen V skupščino skupnosti delegirajo delegate posebne, združene ali splošne delegacije ali konfčrence teh delegacij. 18. člen Skupščina skupnosti opravlja zlasti naslednje naloge: . — sprejema srednjeročne in letne plane zaposlovanja v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana, — sprejema oziroma predlaga ukrepe za uresničevanje samoupravnega sporazuma o usklajevanju zaposlovanja v TOZD, drugih OZD in samoupravnih skupnostih v občini kot spremljajoča dokumenta občinske resolucije, — sprejema program dela oziroma nalog skupnosti 'za zaposlovanje, — ugotavlja gibanje zaposlovanja v občini in sprejema sklepe, priporočila, pobude in ukrepe za uresničevanje dogovorjenih usmeritev na področju zaposlovanja, — oblikuje izhodišča, pobude in predloge za uresničevanje določb družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini, — spremlja uresničevanje samoupravnega sporazuma o pogojih za zaposlovanje in o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev v občini, — spremlja, analizira in skrbi za izvajanje štipendijske politike v občini, — razpisuje in podeljuje štipendije iz združenih sredstev in odloča o izplačevanju razlik v skladu s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini, — obravnava in oblikuje stališča k predlogu meril za solidarnost za prelivanje sredstev, ■— poroča udeležencem o uresničevanju štipendijske politike, o uporabi združenih sredstev in o rezultatih štipendiranja iz združenih sredstev, — ugotavlja kršitve samoupravnega sporazuma o štipendiranju, "* — sprejema sklepe in ukrepe s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, — sprejema finančni načrt skupnosti, periodične obračune in zaključni račun skupnosti. — sprejema statut in druge samoupravne splošne akte skupnosti, — sprejema obrambni načrt skupnosti za zaposlovanje, — voli predsednika, namestnika predsednika skupščine, predsednike, namestnike in £lane odborov, — voli delegate za zasedanje skupščine Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, Zveze skupnosti za zaposlovanje SR- Slovenije in skupnosti socialnega varstva, — imenuje in razrešuje vodjo strokovne službe, —' obravnava in sprejema poročilo o delu organov skupnosti in strokovne službe, — opravlja druge naloge za katere je pristojna po zakonu, drugih predpisih, družbenih dogovorih, samoupravnih sporazumih in drugih samoupravnih splošnih aktih skupnosti. 19. člen Skupščina skupposti dela na svojih sejah. Seje skupščine skupnosti sklicuje in vodi predsednik skupščine. V času odsotnosti pa njegov namestnik. Seje se sklicujejo po potrebi, vendar najmanj štirikrat na leto. Prvo sejo skupščine novega mandata skliče predsednik skupščine prejšnjega mandata in ji predseduje do izvolitve novega predsednika. Predsednik skupščine je dolžan sklicati sejo tudi na predlog: —^tretjine delegatov, — predsedstva skupščine, — odbora skupščine skupnosti, — odbora samoupravne delavske kontrole, skupnosti, — Skupščine občine Litija. Če predsednik skupščine v 15 dneh ne skliče seje skupščine, jo lahko skliče predlagatelj. 20. člen Sejo skupščine skupnosti je treba sklicati s pismenim vabilom, ki mora vsebovati dnevni red z datur mom in uro ter krajem seje. K vabilu mora biti priloženo tudi gradivo k posameznim točkam predlaganega dnevnega reda. Vabilo in gradivo za sejo skupščine skupnosti mora biti poslano delegacijam in konferencam delegacij praviloma 15 dni pred dnevom, ki je določen za sejo. _ 21. člen Predsednik skupščine skupnosti lahko povabi na sejo skupščine skupnosti predstavnike Skupščine občine Litija, družbenopolitičnih organizacij, društev in drugih organizacij in skupnosti, da bi tako njihovi predstavniki stalno ali občasno sodelovali v delu skupščine in njenih organov, če je to v interesu skupščine skupnosti. Predsednik skupščine povabi na sejo skupščine skupnosti tudi predstavnike drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbene in strokovne delavce, ki lahko prispevajo k uspešnejšemu delu skupščine. Udeleženci seje iz prvega in drugega odstavka tega člena imajo pravico enakopravno razpravljati o vseh točkah dnevnega reda, nimajo pa pravice odločanja. 22. člen • S uo- skupščne 'skupnosti začne predsednik skupščine poleni, ko verifikacijska komisija ugotovi, da je skup-eina sklepčna. Predsednik skupščine predlaga dnevni red seje skupščine skupnosti. Vsak delegat lahko predlaga spremembo ali dopolnitev dnevnega reda, svoj predlog, pa mora utemeljiti, Skupščina skupnosti sprejme dnevni red z javnim giasovanjem 23. člen Seja skupščine skupnosti se ne more končati, dokler dnevni' red nt izčrpan, lahko pa se prekine in nadaljuje v času, ki • ga ob prekinitvi določi skupščina skupnosti. 24. člen Dnevni red skupščine skupnosti mora vsebovati pregled izpolnitev sklepov prejšnje^seje skupščine, ki ga 'posreduje predsednik skupščine skupnosti. Dnevni red seje skupščine mora zagotoviti možnost vprašanj delegatov. 25. člen Seja skupščine skupnosti je sklepčna, če je navzočih več kot polovica delegatov skupščine. V skupščini skupnosti se sprejemajo odločitve s samoupravnim dogovarjanjem in sporazumevanjem oziroma z odločanjem večine glasov prisotnih delegatov na šeji skupščine skupnosti. 26. člen Na seji skupščine se vodi zapisnik. Zapisnik podpiše predsednik skupščine skupnosti in zapisnikar. Delegatom skupščine skupnosti mora biti posredovan skrajšan zapisnik, skupno z gradivom za naslednjo sejo skupščine. Podrobnejši način in potek seje, vodenje seje, glasovanje na seji, vsebina zapisnika seje skupščine skupnosti in podobna vprašanja se uredi s poslovnikom o delu skupščine skupnosti in njenih organov. 27. člen V organe skupnosti so izvoljeni za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve: — predsednik in namestnik predsednika skupščine, — predsedniki in namestniki predsednikov odborov. r 28. člen Predsednik skupščine opravlja zlasti naslednje naloge: — predstavljalo zastopa skupnost, — sklicuje in vodi seje skupščine in seje predsedstva, — skrbi, da dela skupščina v skladu s poslovnikom skupščine, — podpisuje sklepe in druge akte, ki jih sprejema skupščina, — usklajuje delo skupščine z delom njenih organov, — skrbi za sodelovanje skupščine z, drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in organizacijami, s katerimi se povezujejo naloge skupnosti. — skrbi za učinkovito delo organov skupščine, — opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina. Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini. 29. člen Za zagotovitev kolektivnega dela in odgovornosti v organih skupnosti, sklicuje predsednik skupščine skupne posvete in sestanke kot metodo dela in usklajevanja — predsedstvo skupščine. Predsedstvo skupščine skliče predsednik skupščine zaradi priprave in obravnave gradiv za sejo skupščine ter za obravnavo vseh drugih pomembnih vprašanj s področja delovanja medobčinske skupnosti. Predsednik skupščine vabi na seje predsedstva poleg predsednikov skupnih organov, po potrebi tudi vodjo delovne skupnosti, predsednika odbora samoupravne delavske kontrole ter druge, za katere meni, da lahko pripomorejo k uspešnemu delu skupnega posveta oziroma sestanka. 30. člen Namestnik predsednika skupščine nadomešča pred-, sednika skupščine z vsemi pooblastili, ko ta ne more opravljati svoje dolžnosti ter opravlja druge naloge, ki mu jih zaupa predsednik ali skupščina. 31. člen Evidentiranje in kandidiranje za predsednika in namestnika predsednika skupščine skupnosti se izvede v skladu s postopki, ki jih za vodilne funkcije v samoupravnih interesnih skupnostih v občini opravlja občinska konferenca SZDL. Volitve za predsednika in namestnika predsednika skupnosti se izvede z javnim glasovanjem. Za predsednika oziroma njegovega namestnika je izvoljen kandidat, za katerega glasuje večina delegatov skupščine skupnosti. 32. člen Delegati v organih skupnosti so za svoje delo odgovorni delavcem, delovnim ljudem in občanom, ki so jih izvolili in delegacijam, ki so jih delegirale. 33. člen Funkcija delegatov je družbena in častna. Delegat ima pravico in dolžnost, da se udeležuje sej skupščine ter organov, v katerih je izvoljen ali delegiran. 34. člen Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih odloča skupščina skupnosti, ravnajo delegati delegacij v skladu s smernicami in sprejetimi stališči delegacij, ki so jih delegirale, kot tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi potrebami in interesi. 35. člen O delu skupščine skupnosti in o svojem delu v njej, je' delegat dolžan poročati delegaciji, ki ga je delegirala na sejo skupščine skupnosti. Delegatski mandat delegata v skupščini skupnosti traja, dokler delegacija ali konferenca delegacij ne določi drugega delegata, za svoje delegatsko mesto v skupščini skupnosti. Določila 2. odstavka tega člena veljajo tudi za delegate, ki jih delegira skupščina skupnosti v skupščino Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, skupščino Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije in skupščino skupnosti socialnega varstva. 36. člen Delegat ima pravico in dolžnost: — biti voljen v organe skupnosti, — odločati o vseh vprašanjih, ki jih obravnavajo organi skupnosti, — predlagati skupščini, naj obravnava vprašanja v zvezi z izpolnjevanjem samoupravnih splošnih aktov skupnosti, z delom skupnih organov skupnosti in strokovne službe, — da je obveščen o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z opravljanjem njegove funkcije v skupnosti. 37. člen Delegat lahko zastavlja vprašanja in daje predloge ustno ali pisno s kateregakoli področja dejavnosti skupnosti. Na delegatska vprašanja je po možnosti potrebno odgovoriti na isti seji organa skupnosti. Če to ni mogoče, je potrebno odgovor pripraviti za prihodnjo sejo organa skupnosti. Delegat ima pravico do vpogleda v gradivo, ki ga pripravlja ali zbira delovna skupnost strokovne službe. 38. člen Delegat ne more biti odgovoren za mnenje, ki ga izrazi ali za glas, ki ga je dal na seji organa skupnosti, katerega delegat je iz področja dejavnosti skupnosti. 39. člen O udeležbi delegatov na sejah skupščine skupnosti in drugih skupnosti se vodi evidenca. Predsednik skupščine skupnosti oziroma organa skupnosti pisno opozori vodjo delegacije ali konference delegacij, da se njen delegat ni udeležil seje skupščine skupnosti ali drugega organa skupnosti. Delegatom, ki zaradi opravljanja funkcije ali udeležbe v delu organov skupnosti izgubijo osebni dohodek, gre nadomestilo osebnega dohodka v skladu z določili družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov m drugih povračil in stroškov delegatom ter voljenim in imenovanim funkcionarjem. Višino nadomestila osebnega dohodka in drugih povračil ter stroškov določa pristojni odbor skupščine skupnosti B) Skupni organi skupščine 40. člen Za opravljanje skupnih nalog, pripravo predlogov in izvrševanje sprejetih sklepov, oblikuje skupščina skupne organe — odbore. 41. člen Člane odborov, predsednike in njihove namestnike izvoli skupščina izmed delegatov skupščine. Odbor je za svoje delo odgovoren skupščini. 42. člen Odbor dela in odloča na sejah. Seje so sklepčne, če je navzočih več kot polovica članov odbora. Odbor sprejema sklepe, stališča, predloge, zaključke in mnenja. Sklepe sprejema z večino glasov vseh članov. 43. člen Delo odbora vodi predsednik oziroma njegov namestnik, ki ga izvoli skupščina izmed članov odborov. 44. člen Predsednik oziroma namestnik predsednika odbora opravlja zlasti naslednje naloge: — sklicuje in vodi seje odbora, — podpisuje sklepe, ki jih sprejema odbor, — skrbi za izvrševanje sklepov odbora in skupščine glede tistih zadev, ki spadajo v pristojnost odbora, — opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti odbor ali skupščina. 45. člen Odbor za zaposlovanje, usposabljanje in poklicno usmerjanje opravlja zlasti naslednje naloge: — skrbi za usklajevanje dolgoročnih in srednjeročnih planov zaposlovanja s plani izobraževanja, — spremlja razvoj in strukturo kadrov ter politiko na tem področju, — spremlja področje priprave delavcev za zaposlitev ter preusposabljanje delavcev, — spremlja in proučuje gibanje na področju zaposlovanja in brezposeln Listi, — spremlja migracijska gibanja in zaposlovanje zdomcev. — spremlja in proučuje vprašanje ekonomičnosti in produktivnosti zaposlovanja, — obravnava letne plane zaposlovanja in skrbi za njihovo usklajevanje, — spremlja in proučuje poklicno sestavo zaposlenih, analizira vrste in profile strokovnih kadrov, potrebnih združenemu delu, — spremlja nastanek in razvoj poklicev in predlaga spremembe in dopolnitve nomenklature poklicev — sodeluje pri prilagajanju vrste in usmeritve izobraževalnih zmogljivosti družbenih zmogljivosti po posameznih poklicih, — obravnava problematiko zaposlovanja in usposabljanja invalidnih oseb, — opravlja druge naloge, ki sodijo v njegovo področje dela in naloge, za katere ga pooblasti skupščina. Odbor za zaposlovanje, usposabljanje in poklicno usmerjanje šteje 5 članov. 46. člen Odbor za socialno varnost brezposelnih oseb in problematiko invalidov opravlja zlasti naslednje naloge: — spremlja in oblikuje socialno politiko na področju brezposelnih oseb, — obravnava kriterije in merila socialne varnosti ter oblikuje predloge s tega področja, — odloča o materialnih pravicah brezposelnih oseb v skladu z zakonom in statutom ter drugimi samoupravnimi splošnimi akti skupnosti, — odloča o usposabljanju invalidnih oseb potem, ko dobi izvid, ugotovitev in mnenje strokovne ko- misije I. stopnje za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe, — odloča o materialnih pravicah oziroma o pripravi za zaposlitev brezposelnih oseb, — odloča o zadevah za varstvo pravic, kadar se v postopku uveljavljanja pravic izda ugotovitveni sklep, — sodeluje s skupnostjo socialnega varstva o zadevah s področja socialne politike, — obravnava druge zadeve socialne varnosti in problematike invalidov ter zadeve, za katere ga pooblasti skupščina. Odbor za socialno varnost brezposelnih oseb in problematiko invalidov šteje 5 članov. 47. člen Odbor za štipendiranje opravlja zlasti naslednje naloge: — skladno s smernicami skupščine skupnosti uresničuje sklepe, podeljuje štipendije in razlike h kad-drovskim štipendijam, — pripravlja gradiva za seje skupščin skupnosti, kadar se obravnava problem štipendiranja, — dvakrat letno pripravlja poročilo o izvajanju štipendijske politike v občini, — opravlja druge naloge, za katere ga' pooblasti skupščina skupnosti oziroma je za to pristojen po sporazumu o štipendiranju v občini in s tem statutom. Odbor za štipendiranje šteje 11 članov. 48. člen Odbor za kadrovske, finančne in administrativne zadeve opravlja zlasti naslednje naloge: — daje predloge za imenovanje predsednika in namestnika skupščine, predsednike, namestnike predsednikov in člane skupnih organov, — obravnava vprašanja s področja samoupravne organiziranosti skupnosti, — obravnava oziroma skrbi za pripravo finančnih načrtov skupnosti in njihovo realizacijo, — obravnava in predlaga skupščini periodične in zaključne račune, — obravnava združevanje in razporejanje sredstev za dejavnost zveze skupnosti, — obravnava in spremlja sistem solidarnosti na področju socialne varnosti brezposelnih oseb ter oblikuje ustrezne predloge, — obravnava razmerja s strokovno službo, — opravlja druge zadeve s svojega delovnega področja in zadeve, za katere ga pooblasti skupščina. Odbor za kadrovske, finančne in administrativne zadeve šteje 5 članov. C) Ljudska obramba in družbena samozaščita 49. člen Pri opravljanju nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite v skupnosti so delegati delegacij organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti ter delavci delovne skupnosti dolžni zavarovati in varovati tajnost podatkov, ki so sestavni del obrambnih priprav. Poslovna skrivnost skupnosti, še posebno pa uradna skrivnost so dokumenti, akti in ukrepi, ki jih tako označuje samoupravni splošni akt skupnosti ali jih je določil pristojni organ skupnosti oziroma organ družbenopolitične skupnosti. 50. člen Skupnost sprejme svoj obrambni načrt in uresničuje druge pravice in obveznosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z določili zakona, družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v družbenopolitični skupnosti ter s sklepom organov družbenopolitične skupnosti. 51. člen Obrambne priprave in vse priprave ljudske obrambe in družbene samozaščite v skupnosti opravlja in vodi odbor . za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito kot izvršni organ skupščine skupnosti. 52. člen Naloge odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito določajo zakon, posebni sklepi skupščine skupnosti in ta statut. 53. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravlja zlasti naslednje naloge: — sprejema in dopolnjuje obrambni načrt skupnosti, — sprejema in dopolnjuje varnostni načrt in skrbi za njegovo uresničevanje ter na tem področju sodeluje z ustreznimi družbenopolitičnimi organizacijami in upravnimi organi v občini, — predlaga obrambne elemente razvojnega načrta ih drugih splošnih aktov in ukrepov s področja ljudske obrambe, za katere so pristojni organi upravljanja in drugi organi skupnosti, — organizira in pripravlja vse možne oblike in načine uresničevanja nalog in ukrepov ljudske obrambe glede na predvidene vojne razmere, — skrbi za izvajanje varnostnih in zaščitnih ukrepov pri pripravah za ljudsko obrambo po načelih družbene samozaščite, — v soglasju s pristojnimi organi družbenopolitične skupnosti določi delavce, ki opravljajo posebno zaupna dela pri pripravah za ljudsko obrambo,. — organizira obrambno vzgojo delavcev ter jih seznanja z njihovimi dolžnostmi v vojni glede na predi videne vojne razmere, — sodeluje z odborom za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito medobčinske skupnosti za zaposlovanje zavoljo usklajevanja obrambnih priprav v skupnosti za zaposlovanje, — zagotavlja vodenje s predpisi določenih evidenc, posebno evidenco o razporejanju občanov na delovno dolžnost in evidentiranje delovnih obveznikov, — opravlja druge naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite. Odbor uresničuje tudi naloge s področja družbene samozaščite v mejah svoje dejavnosti s tem, da spremlja varstvene razmere in stanje v delovni skupnosti in usklajuje izvajanje družbene samozaščite. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima.5 članov, pri čemer je predsednik skupščine skupnosti po svoji funkciji tudi predsednik odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Po položaju je član odbora tudi odgovorni delavec strokovne službe. Ostale člane izvoli skupščina skupnosti iz vrst delegatov skupnosti. 54. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je za svoje delo odgovoren skupščini skupnosti. 55. člen V primeru neposredne vojne nevarnosti in vojnega napada prenehajo veljati določila tega statuta o rokih sklica skupščine ali njenih organov in zahtevana večina pri sprejemanju sklepov. Način dela skupnosti in njenih organov določi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, če delovanje organov skupnosti ne določijo organi družbenopolitične skupnosti. Ko preneha nevarnost ali napad, je potrebno takoj sklicati sejo skupščine skupnosti, odbor pa ji mora poročati o delu v tem času. D) Samoupravni nadzor nad delom v skupnosti 56. člen Delovni ljudje in občani v skupnosti nadzorujejo delo skupščine in njenih organov ter delo delovne skupnosti neposredno in prek organa samoupravne delavske kontrole. Za uresničevanje te pravice morajo biti delovni ljudje in občani seznanjeni z vsemi pomembnimi dogajanji v skupnosti ter s sklepi skupščine skupnosti, njenih organov in z delom delovne skupnosti strokovne službe. Delovni ljudje in občani dajejo neposredno prek delegatov predloge in pripombe, zastavljajo posamezna vprašanja skupščini skupnosti, izvršnim organom in delovnim skupnostim strokovne službe. x 57. člen Organ samoupravnega nadzora v skupnosti je samoupravna delavska kontrpla. Odbor samoupravne delavske kontrole ima poleg predsednika in namestnika predsednika še tri člane. 58. člen Predsednika, namestnika predsednika in člane odbora samoupravne delavske kontrole volijo in odpokličejo delegati skupnosti preko skupščine skupnosti, v kateri so zastopani po načelih našega delegatskega sistema. ' 59. člen Predsednik sklicuje in vodi seje odbora. Sejo je dolžan sklicati, če to zahtevajo: — najmanj 3 člani, — skupščina skupnosti ali odbor skupščine, — najmanj tretjina delegatov skupščine skupnosti, — pristojni organ za družbeni nadzor skupščine družbenopolitične skupnosti oziroma družbenega pravobranilca samoupravljanja. strokovne službe ter ugotavlja in preprečuje družbeno škodljive pojave, — obvezno obravnava letna poročila o delu skupnosti in njenih organov ter zaključne račune skupnosti, — nadzira uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov delavcev, združenih v skupnosti. 61. člen Člani odbora samoupravne delavske kontrole imajo pravico prisostvovati sejam skupščine in sejam drugih organov skupnosti ter dajati pripombe in predloge na predloge samoupravnih splošnih aktov ter druga vprašanja in sklepe, ki jih sprejema skupščina ali njeni organi. Člani odbora imajo tudi pravico, dajati pobude, da se določena vprašanja uvrstijo v dnevni red seje skupščine ali njenih organov. 62. člen S svojimi ugotovitvami, stališči in predlogi odbor samoupravne delavske kontrole seznanja skupščino skupnosti, delegacije skupnosti ali organ oziroma organizacijo, ki je zahteval sklic seje ali predlagal obravnavo določenega vprašanja. Če odbor ugotovi v delovanju skupnosti, njenih organov ali delovne skupnosti strokovne službe dejanja ali opustitve, ki predstavljajo kaznivo dejanje, gospodarski prestopek ali kršitev samoupravnega sporazuma, družbenega dogovora ali tega statuta, o tem obvesti organe, pooblaščene za ukrepanje. 63. člen Predsednik skupščine in predsedniki skupnih organov so dolžni odboru samoupravne delavske kontrole odgovoriti na vsa vprašanja, ki jih odbor terja od njih in sodijo v pristojnost dela skupščine oziroma skupnih organov. Strokovna služba je dolžna zagotoviti odboru samoupravne delavske kontrole opravljanje administrativnih del. • III. RAZMERJA MED SKUPNOSTJO IN MEDOBČINSKO SKUPNOSTJO ZA ZAPOSLOVANJE TER ZVEZO SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE V SR SLOVENIJI # 64. člen Za opravljanje določenih skupnih zadev in za uresničevanje načela solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti delavci, delovni ljudje in občani preko skupnosti s samoupravnim sporazumom ustanovijo Medobčinsko skupnost za zaposlovanje Ljubljana. Odbor samoupravne delavske kontrole opravlja Skupščina skupnosti sodeluje v organih medob- zlasti naslednje naloge: činske skupnosti prek svojih delegatov in delegacij. — nadzira izvajanje statuta in drugih samouprav- Delegacije oziroma delegati skupnosti zastopajo v nih splošnih aktov skupnosti ter družbenih dogovorov skupščini medobčinske skupnosti in njenih organov in samoupravnih sporazumov, stališča in mnenja skupščine skupnosti oziroma njenih — spremlja uresničevanje sklepov skupščine skup- organov. nosti in njenih organov, Delegacije in delegati skupnosti so za svoje delo v — spremlja racionalno porabo sredstev in gospo- organih medobčinske skupnosti odgovorni skupščini darnost poslovanja skupnosti in delovne skupnosti skupnosti in organom, ki so jih delegirali. 66. člen Skupnost se na podlagi samoupravnega sporazuma združuje v Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije zavoljo opravljanja splošnih in skupnih zadev s področja zaposlovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti, usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb, štipendiranja in drugih vprašanj, pomembnih za enotno in smotrno izvrševanje nalog, ki so skupnega pomena za vse delavce, delovne ljudi in občane na območju republike. IV. ZAVAROVANJE ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI 67. člen Pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, ki si jih delavci zagotavljajo v skupnosti, so določene z zakonom, tem statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti skupnosti. 68. člen Za primer brezposelnosti imajo brezposelne osebe naslednje pravice: — pravico do denarnega nadomestila, — pravico do denarne pomoči, — pravico do zdravstvenega zavarovanja, — pravico do priprave za zaposlitev in — pravico do prevoznih in selitvenih stroškov. 69. člen Pogoji za pridobitev pravice do denarnega nadomestila, višina m čas trajanja te dajatve so določeni z zakonom. 70. člen Kot razlog krivde oziroma volje pri prenehanju delovnega razmerja, zaradi katerega oseba po zakonu nima pravice do denarnega nadomestila, se smatra prenehanje-delovnega razmerja zaradi: 1. pismene izjave, da ne želi delati v temeljni organizatiji in da . prekinja delovno razmerje, 2 pismenega sporazuma s pooblaščenim organom temeljne organizacije,- da ji preneha delovno razmerje v temeljni organizaciji, 3 če ni hotela opravljati del oziroma nalog, ki so ji bile ponudene in ki so ustrezale njeni strokovni izobrazbi in drugim z delom pridobljenim delovnim zmožnostim oziroma če se v primerih iz 175. člena ZDR ni hotela dokvaliticirati ali prekvalificirati za druga ustrezna dela, 4. če ji je bil dokončno izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, 5. če je pri stopanju v delovno razmerje zamolčala ali dala neresnične podatke v zvezi z delovnimi pogoji, 6 če se je ugotovilo, da ni zmožna opravljati del oziroma nalog, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje del oziroma nalog, če trajneje ni dosegala delovnih rezultatov in da ni hotela opravljati del oziroma nalog, ki ustrezajo njeni delovni zmožnosti, 7. če ni dala pismene izjave, da sprejema samoupravni sporazum o združevanju delavcev, 8. če se je na način, ki ga predpisuje zakon ugotovilo, da je za delo popolnoma nezmožna, 9. če je v času poskusnega dela negativno ocenjena, 10. če ji je bilo po zakonu oziroma pravnomočni odločbi sodišča ali drugega organa prepovedano opravljati določena dela oziroma naloge in ji ni bilo mogoče zagotoviti drugih del oziroma nalog, 11. če je morala biti zaradi prestajanja zaporne kazni odsotna več kot šest mesecev, 12. če ji je bil Izrečen varnostni vzgojni ali varstveni ukrep, ki je trajal več kot šest mesecev in je morala biti zato odsotna z dela, 13. zaradi neodgovornega odnosa do dela, zaradi katerega je temeljna organizacija zašla v ekonomske težave. 14. če pripravniku, ki je sklenil delovno razmerje za nedoločen čas ali določen čas, pa ni uspešno končal pripravniške dobe. 71. člen Pogoji za pridobitev pravice do denarne pomoči, višina in čas trajanja ter dajatve so določeni z zakonom. 72. člen Ce se jugoslovanski državljani zaposlijo v tuji državi, s katero Jugoslavija ni sklenila pogodbe o socialni varnosti za primer brezposelnosti, uveljavljajo pravico do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti po povratku z dela iz tujine le, če so plačevali za čas dela v tujini pogodbeno dogovorjene prispevke za zaposlovanje in če izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom. Višino prispevka iz prvega odstavka tega člena določa skupnost vsako leto s sklepom. 73. člen Osebi, ki uveljavlja pravico do denarnega nadomestila oziroma denarne pomoči, se izplačuje skupaj z denarnim nadomestilom oziroma denarno pomočjo še denarni dodatek za člane ožje družine v višini, ki jo določi skupnost s posebnim samoupravnim splošnim aktom. 74. člen Pravica brezposelne osebe do zdravstvenega varstva se uresničuje po predpisih zdravstvenega varstva. Pravico do zdravstvenega varstva med brezposelnostjo lahko uveljavlja oseba, če se prijavi skupnosti najkasneje v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja oziroma, ko je prenehala opravljati samostojno osebno delo. Pravico do zdravstvenega varstva imajo tudi dijaki po končanem šolanju in študenti po končanem študiju, če se prijavijo pri skupnosti kot iskalci zaposlitve v roku 30 dni po končanem šolanju oziroma študiju. 75. člen Priprava za zaposlitev zajema razne oblike usposabljanja, pridobivanja in izpopolnjevanja znanj ter delovnih zmožnosti, potrebnih za opravljanje določenih del in nalog oziroma za zaposlitev v določenem poklicu. Priprava za zaposlitev zajema strokovno usposabljanje in prilagajanje za delo v obsegu in oblikah, potrebnih za predvideno zaposlitev ter materialno pomoč brezposelnim osebam pri tem usposabljanju. Priprava za zaposlitev obsega materialno in strokovno pomoč, brezposelnim osebam. 76. člen Materialna pomoč brezposelnim osebam, ki jih je skupnost napotila na usposabljanje, lahko obsega kritje stroškov: — za zdravstveni pregled in psihološki pregled, — za usposabljanje (teoretični in praktični del),. — za zavarovanje za primčr nesreče pri delu, če nima te pravice že po drugih predpisih, — za delovno obleko, če je obvezna pri praktičnem usposabljanju, — za prehrano in nastanitev v kraju usposabljanja izven kraja stalnega bivališča ali kritje stroškov za dnevni prevoz v kraj usposabljanja, če teh stroškov ne krije temeljna organizacija, v kateri se oseba usposablja. — za regres za prehrano med delom v času usposabljanja v temeljni organizaciji, skladno z njenim splošnim aktom, če teh stroškov upravičencu ne krije temeljna organizacija, v kateri se usposablja, — povračilo bruto osebnega dohodka, če sprejme temeljna organizacija osebo v delovno razmerje s pogojem, da ji skupnost refundira izplačilo brutto osebnih dohodkov v času usposabljanja oziroma v času ugotavljanja usposobljenosti osebe za delo, — denarno pomoč med usposabljanjem, če nima pravice do nadomestila osebnega dohodka, oziroma denarnega nadomestila ali denarne pomoči in sicer pod pogoji, ki jih določa zakon in v višini, kot jo določa skupnost s posebnim sklepom. — nagi ado mentorja, če je ta osebi med usposabljanjem potrebna. V primeru, da je osebi na usposabljanju priznana pravica za prehrano in nastanitev (5. alineja tega člena), ji pripada denarna pomoč samo v primeru, da so stroški prehrane in nastanitve nižji od pripadajoče denarne pomoči. Denarna pomoč gre v takih primerih osebi le v. višini razlike med tema dajatvama, če pa se osebi prizna povračilo osebnega dohodka (7. alineja tega člena), ji ne pripada denarna pomoč. 77. člen Strokovna pomoč osebam pri usposabljanju obsega zlasti: — izbor udeležencev, — organizacijo izvajanja izobraževanja, — pomoč med izvajanjem izobraževalnega procesa, — spremljanje in vrednotenje izobraževalnih rezultatov, — snemanje uspešnosti ob delu Idr. 78. člen Pravico do priprave za zaposlitev imajo tudi že zaposlene osebe v primerih, ki jih določa 37. člen zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Za te namene sklenejo temeljne organizacije in skupnost samoupravni sporazum, kolikor že ni dogovorjeno oziroma vključeno v samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja zaposlovanja in njegovih dodatkih za posamezno koledarsko leto, na podlagi katerega se združujejo dodatna namenska sredstva za Strokovno usposobitev, dokvalifikacijo, prekvalifikacijo in zaposlitev že zaposlenih oseb. 79. člen S samoupravnim sporazumom iz prejšnjega člena se temeljne organizacije in skupnosti dogovorijo o namenu združevanja sredstev, o uporabi sredstev, p načinu upravljanja s temi sredstvi, o osnovah in merilih strokovnega usposabljanja idr. V skladu s samoupravnim sporazumom se temeljne organizacije in skupnost lahko dogovorijo, da pripadajo delavcem pravice in obveznosti, določene z zakonom in tem statutom. > 80. člen Invalidni osebi, ki uveljavlja pravice do usposabljanja po zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, pripadajo pravice iz naslova priprave za zaposlitev v obsegu in oblikah, določenih z zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in tem statutom. Poleg pravic,. iz 76. člena tega statuta obsega materialna pomoč invalidnim osebam še naslednje pravice: — stroški socialne rehabilitacije, če so ti invalidni osebi neogibno potrebni za delo in življenje in sicer v obsegu, ki je sestavni del programa njene rehabilitacije (npr. ortopedski pripomočki, pomagala, obleka, osebna higiena, pomoč pri nabavi prevoznega sredstva, upoštevajoč neogibno potrebo za prevoz na delo in socialni status, mnenje skupnosti socialnega skrbstva ipd.), — dodatek za tujo pomoč in nego invalidnim osebam pod pogoji in v višini kot jih predvideva zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in statut skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije in če strokovna komisija za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe ugotovi, da je glede na vrsto in stopnjo invalidnosti takšna pomoč invalidni osebi potrebna, — stroški v zvezi z zaposlitvijo kot: — adaptacija delovnih priprav, — odstranjevanje ovir, — adaptacija v zvezi z delom na domu ipd., — ostali stroški (stroški, ki nastanejo v pripravljalnem postopku, pripomočki ipd.). Skupnost vsako leto s sklepom določa višino denarne pomoči v času usposabljanja invalidne osebe. 81. člen Pogoji za pridobitev pravice do prevoznih in selitvenih stroškov ter višina stroškov so določeni z zakonom. 82. člen Postopek za uveljavljanje pravic oseb iz zavarovanja za primer brezposelnosti ter uveljavljanje pravic oseb po zakonu o usposabljanju in zaposlovanju 'invalidnih oseb določa zakon in pravilnik o postopku za uveljavljanje materialnih pravic brezposelnih oseb in invalidov. ■ V. UPRAVLJANJE IN GOSPODARJENJE S SREDSTVI SKUPNOSTI 83. člen Zavoljo zadovoljevanja splošnih' In posameznih potreb in interesov na področju zaposlovanja in zava- rovanja za primer brezposelnosti, za usposabljanje.in zaposlovanje invalidnih oseb, delavci in delovni ljudje v temeljnih jn drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela in nosilci samostojnega osebnega dela združujejo sredstva za zadovoljevanje teh potreb in interesov po načelih vzajemnosti in solidarnosti. 84. člen Sredstva skupnosti so: — prispevki, ki jih plačujejo delavci in delovni ljudje iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in delovnih skupnosti, — prispevki, ki jih plačujejo nosilci samostojnega osebnega dela za delavce, ki so v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela, — prispevki, ki jih plačujejo nosilci samostojnega osebnega dela, — prispevki, ki jih plačujejo delavci, začasno zaposleni v tujini oziroma državah, s katerimi SFRJ nima sklenjenega meddržavnega sporazuma o zavarovanju za primer brezposelnosti, — dohodki od refundacij, izplačanih denarnih dajatev iz zavarovanja za brezposelnost delavcev od držav, s katerimi je SFRJ sklenila konvencijo o zavarovanju za brezposelnost, — dohodki od sporazumov in pogodb, sklenjenih z organizacijami združenega dela' za pripravo delavcev za zaposlitev, — druga sredstva. 85. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter občani v krajevnih skupnostih s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti opredeljujejo obseg, vrsto in kvaliteto posameznih storitev oziroma programov storitev, opredelitev programa, za katerega se združujejo sredstva po načelu solidarnosti, skupne obveznosti udeležencev po sporazumu, osnove, in merila za združevanje sredstev, vrsto socialnih pravic ter pogoje, kriterije in merila, po katerih bodo uveljavljali te pravice, ter višino sredstev, ki jih v ta namen združujejo. Če ne pride do sklenitve samoupravnega sporazuma, določi skupščina občine višino prispevka za vse delavce in delovne ljudi, ki so zavezani plačevati prispevke ali le za tiste delavce in delovne ljudi, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma. 86. člen O načinu in pogojih porabe sredstev, zbranih iz prispevkov po prejšnjem členu, odloča skupščina skupnosti za vsako koledarsko leto posebej s sprejemom finančnega načrta, ki temelji na planu dejavnosti skupnosti. 87. člen Sredstva skupnosti so namenjena predvsem za dajatve in zavarovanje za primer bre^joselnosti, za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, za dejavnost skupnosti, za sofinanciranje programa dela skupnosti socialnega varstva, za solidarnost in vzajemnost s področja zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, za delo delovne skupnosti strokovne službe. 88. člen Skupnost ima rezervna sredstva, ki jih formira iz presežka prihodkov, ugotovljenih z zaključnim računom. Obvezna rezerva znaša 1,5 % planiranega prispevka za tekoče leto. Obveznosti izločanja sredstev v obvezno rezervo prenehajo, ko ta sredstva dosežejo 15 “/o povprečnega planiranega prispevka iz prihodka v zadnjih treh letih. 89. člen Skupnost ima poslovni sklad, ki ga formira iz sredstev presežkov prihodkov ob zaključnem računu. 90. člen če skupščina skupnosti do začetka koledarskega leta ne sprejme finančnega načrta za naslednje leto, se dejavnost skupnosti financira skladno s sklepom o začasnem financiranju. 91. člen Odredbodajalec finančnega načrta je predsednik skupščine skupnosti, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika skupščine. Odredbodajalec sklada za štipendiranje iz združenih sredstev je predsednik odbora za štipendiranje, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika odbora. VI. POSTOPEK PLANIRANJA IN USKLAJEVANJA V SKUPNOSTI 92. člen Skupščina skupnosti določi s sklepom o pripravi plana roke, do katerih morajo biti planski akti pripravljeni in organ, ki je odgovoren za pripravljanje plana. Ta organ pripravi'delovni program pripravljanja plana. 93. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana skupnosti usklajujejo in opredeljujejo svoje skupne potrebe in interese ter pravice in obveznosti, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila ustanovljena skupnost. Samoupravne sporazume iz prejšnjega odstavka sklepajo udeleženci na podlagi elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov. 94. člen Organ, ki je odgovoren za pripravljanje plana skupnosti, pripravi strokovne podlage za oblikovanje elementov za samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti. Elemente za sporazum sprejemajo udeleženci samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti, ter jih po delegatih usklajujejo v skupščini skupnosti. 95. člen Plan skupnosti sprejme skupščina skupnosti. 96. člen ■Plan skupnosti vsebuje: 1. srednjeročne cilje razvoja dejavnosti, za katero je bila skupnost ustanovljena, 2. naloge, obveznosti in sredstva iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti, 3. naloge, ki jih prevzame skupnost po drugih sporazumih, dogovorih in predpisih, ter ukrepe in sredstva za njihovo uresničitev, 4. organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev samoupravnih sporazumov o temeljih plana; VII. JAVNOST DELA SKUPNOSTI 97. člen Delavci, delovni ljudje in občani, utanovitelji skupnosti, imajo pravico biti seznanjeni prek svojih delegatov in delegacij z vsemi temeljnimi problemi, z delom in s stanjem skupnosti. Delegati skupščine skupnosti so dolžni poročati o svojem delu delavcem in delovnim ljudem ter občanom, ki so jih delegirali na seji skupščine skupnosti oziroma v organe skupnosti. 98. člen Informiranje o delu skupnosti poteka prek: — glasila skupnosti, — pismenih materialov za seje skupščine skupnosti in njenih organov, — razprav in sporočil na sejah skupščine skupnosti in njenih organov, kakor tudi na sestankih delegacij za delegiranje delegatov, — sredstva javnega obveščanja, — letnih, poslovnih in drugačnih poročil skupnosti, — drugih oblik informiranja. 99. člen Širšo javnost so dolžni organi skupnosti vsako leto seznanjati: — o sprejetih planih, — o tem, kako so plani izpolnjeni, — o tem, kako so bila uporabljena sredstva. 100. člen Seje skupščine skupnosti in njenih organov so javne in je lahko na seji pod pogoji, ki jih določa poslovnik o delu skupščine skupnosti in njenih organov, navzoč vsak. Vsak, ki izkaže upravičen interes, ima pravico do vpogleda v zapisnik sej skupščine skupnosti in njenih organov. 101. člen Za pravočasno obveščanje javnosti je po določilih tega statuta zadolžen predsednik skupščine. VIII. DELOVNA SKUPNOST STROKOVNE SLUŽBE 102. člen Strokovna, administrativna, finančna in tem podobna dela opravlja za skupnost delovna skupnost strokovne službe. Skupščina skupnosti s posebnim sklepom ustanovi delovno skupnost strokovne službe skupno z drugimi skupnostmi za zaposlovanje na medobčinskem območju Ljubljane. r Medsebojna razmerja med skupnostjo in delovno skupnostjo strokovne službe določa samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostmi in delovno skupnostjo strokovne službe. 103. člen Delovno skupnost strokovne službe / vodi vodja delovne skupnosti, ki ga imenuje skupščina skupnosti, na podlagi poprejšnjega mnenja delavskega sveta delovne skupnosti strokovne službe. Za vodjo delovne skupnosti je lahko imenovan, kdor ima: — visokošolsko izobrazbo družboslovne smeri, — najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, — sposobnost organizacije dela in vodenja, — moralno politične vrline, — da je družbenopolitično aktiven. 104. člen Vodja delovne skupnosti je za svoje delo in za delo delovne skupnosti strokovne službe odgovoren skupščinam skupnosti, ki so ga imenovale. 105. člen Delavci delovne skupnosti pridobivajo dohodek s svobodno menjavo dela in sredstev skupnosti na podlagi osnov in meril, določenih v samoupravnem spdrazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki ga sklenejo skupnost in delovna skupnost strokovne službe. .Delavci delovne skupnosti strokovne služtpe imajo pravico do sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo v skladu z načelom delitve po rezultatih dela in z ustrezno družbeno določenimi ..osnovami in merili za delitev. ....... ... .. :- 106. člen Skupnost zagotavlja skupno z drugimi skupnostmi vse temeljne pogoje za poslovanje delovne . skupnosti strokovne službe, to je delovna sredstva in sredstva za kritje materialnih stroškov poslovanja. Z delovnimi sredstvi upravlja skupnost, delavci delovne skupnosti pa imajo za zadovoljevanje osebnih in družbenih potreb pravico uporabljati in delati s temi sredstvi. 107. člen Delavci- delovne skupnosti strokovne službe. v skladu z ustavo in zakonom samostojno urejajo s svojimi samoupravnimi splošnimi akti medsebojne odnose v združenem delu ter uresničujejo, druge ...samoupravne pravice in obveznosti. iz združenega dela, ki zadevajo delovne skupnosti samoupravnih interesnih skupnosti. >...... 108. člen Za akte delovne skupnosti strokovne službe, ki določajo 'okvirni planski obseg in. vrsto del ter nalog in s tem v zvezi izobrazbeno strukturo kadrov v delovni skupnosti strokovne službe je potrebno poprejšnje soglasje skupščine Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, po predhodni razpravi v vseh skupnostih, ki so ustanovile delovno skupnost..... IX. SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI 109. člen Skupnost ima naslednje samoupravne splošne akte: — samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti, — statut skupnosti, — samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostmi in delovno skupnostjo strokovne službe, — samoupravni sporazum. o temeljih plana zaposlovanja, • — pravilnik o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. — pravilnik o samoupravni delavski kontroli, — pravilnik o uveljavljanju pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti, — poslovnik o delu skupščine in njenih organov, — druge samoupravne splošne akte. 110. člen Preden skupščina skupnosti sprejme samoupravni splošni akt, je potrebno zagotoviti javno obravnavo posameznega predloga samoupravnega splošnega akta v vseh delegacijah, ki delegirajo delegata v skupščino skupnosti. 111. člen Ko se oblikuje predlog samoupravnega splošnega. akta, katerega osnutek so obravnavale delegacije, je pristojni odbor skupščirife skupnosti dolžan obravnavati vse posredovane predloge, pripombe in mnenja k osnutku samoupravnega splošnega akta ter v obrazložitvi predloga navesti, katerih predlogov, pripomb in mnenj ni upošteval in zakaj. 112. člen Samoupravni splošni akti, sprejeti v skupščini skupnosti, začno veljati praviloma osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, če. ni drugače, določeno s samoupravnim splošnim aktom. 113. člen Spremembe in dopolnitve samoupravnega splošnega akta se sprejemajo po postopku, ki velja za njegov sprejem. • - 114. člen Obvezno razlago samoupravnih splošnih aktov skupnosti daje organ skupnosti, ki je sprejel samoupravni splošni akt. X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 115. člen Vse samoupravne splošne akte skupnosti je potrebno sprejeti oziroma uskladiti s statutom skupnosti najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega statuta. 116. člen < Statut skupnosti je sprejet, ko ga sprejme skupščina skupnosti in začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Litija, dne 27. septembra 1982. Predsednik skupščine Dušan Gnezda 1. r. 1292. Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73)x 13. člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Gabrovka (Uradni list SRS, št. 7/82). 27. člena statuta krajevne skupnosti Gabrovka in na podlagi izida referenduma, ki je bil dne 14. marca 1982, je skupščina krajevne skupnosti Gabrovka na seji dne 15. marca 1982 sprejela SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Gabrovka 1. člen Uvede se krajevni samoprispevek v denarju za območje krajevne skupnosti Gabrovka. . 2. člen Samoprispevek se uvede za obdobje petih let in sicer od 1. 12. 1983 do 30. 11. 1987 za zavezance od osebnega dohodka, pokojnin, invalidnin in drugih izrednih dohodkov ter od 1. 1. 1984 do 31. 12. 1988 za zavezance od katastrskega dohodka. 3. člen Skupen znesek, potreben za izvršitev programa del znaša po cenah leta 1981 5,040.472,50 din, od tega bo združeno s samoprispevkom 2,000.000 din. v4. člen Sredstva samoprispevka se bodo namensko uporabila kot soprispevek: — odplačilo najetega kredita za razširitev PTT omrežja, — vzdrževanje 60 km krajevnih cest, — popravilo obzidja pokopališča v Gabrovki in — za druge komunalne ureditve, ki izhajajo i* samoupravnega sporaauma o temeljih plana krajereoe skupnosti Gabrovka. 5. člen Samoprispevek plačujejo občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Gabrovka: 1. zavezanci, iti prejemajo osebni dohodek iz razmerja, v združenem delu oziroma nadomestil in uživalci pokojnin, vključno z nagradami, dopolnilnim delom in delom pri zasebnem delodajalcu 2 */*, 2. zavezanci osebnega dohodka od obrti, samostojnih poklicev, od postranske dejavnosti, od intelektualnih storitev 2 V«, 3. zavezanci od skupnega katastrskega dohodka 6 «/o, 4. lastniki osebnih avtomobilov, traktorjev po 200 din letno, 5. lastniki tovornih avtomobilov po 100 din na tono nosilnosti letno, 6. lastniki motornih koles po 100 din letno. 6. člen Pravilnost obračunavanja in odvajanja zavezancev pri izplačilu osebnih dohodkov kontrolira Služba družbenega knjigovodstva. Samoprispevek odtegujejo izplačevalci osebnih dohodkov in pokojnine, samoprispevek od kmetijstva, obrti, drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev pa pristojni občinski upravni organ. 7. člen Z lastniki počitniških hiš na območju krajevne skupnosti, ki nimajo stalnega bivališča na območju krajevne skupnosti Gabrovka, bo ta sklenila pogodbo o plačevanju primernega prispevka za sofinanciranje programa samoprispevka. 8. člen Plačevanja samoprispevka so poleg Izjem iz 10. člena zakona o samoprispevku, oproščeni: 1. občani, ki imajo osebni dohodek iz razmerja v združenem delu, nadomestil in pokojnin, ki ne presen gaj o 60 6/e od povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji za preteklo leto, 2. občani od družbenih pomoči, pokojnin z varstvenim dodatkom, invalidnin ter otroškega dodatka, dijaki in študentje od štipendij, 3. občani, ki so oproščeni plačevanja davka od kmetijske dejavnosti. 9. člen Od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, od pokojnin in od dohodkov, od katerih se plačuje davek po odbitku, bo obračunaval in odtegoval samoprispevek izplačevalec osebnega dohodka oziroma pokojnine. Od drugih dohodkov, od katerih se plačuje samoprispevek bo samoprispevek obračunavala in izterjevala uprava za družbene prihodke občine Litija. 10. člen Za izvajanje sprejetega programa referenduma je odgovorna skupščina krajevne skupnosti, ki bo vsako leto najkasneje v decembru določila program porabe zbranih sredstev za naslednje leto. 11. člen S samoprispevkom zbrana sredstva so strogo namenska in se smejo uporabiti le za namen opredeljen v 4. členu tega sklepa. Sredstva se zbirajo na žiro računu krajevne skupnosti Gabrovka št. 50150-842-022-300822 KS Gabrovka. Izplačevalci osebnih dohodkov iti ostalih prejemkov od katerih se plačuje samoprispevek morajo navesti podatke o tem za katere zavezance so obračunali samoprispevek, od katere osnove in v kolikšnem znesku. 12. člen S sredstvi zbranimi s samoprispevkom bo upravljal svet krajevne skupnosti v skladu z letnim programom, ki ga določi skupščina krajevne skupnosti. Svet krajevne skupnosti bo o porabi sredstev samoprispevka poročal zboru občanov vsaj enkrat letno. 13. člen Ta sklep prične veljati osmi dan pp objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. decembra 1983. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Gabrovka Franc Valenčič 1. r. 1293. Na podlagi 11. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) in sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Gabrovka (Uradni list SRS, št. 7/82) objavlja volilna komisija krajevne skupnosti Gabrovka POROČILO o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Gabrovka, ki je bil dne 14. marca 1982 I Na območju krajevne skupnosti Gabrovka so bili na referendumu dne 14. marca 1982 ugotovljeni naslednji izidi glasovanja: 1. v volilni imenik je bilo vpisanih 945 glasovalcev, 2. na dan referenduma je glasovalo 902 glasovalcev ali 95,65 %>, 3. za uvedbo samoprispevka se je izreklo 705 glasovalcev ali 74,76 a/o, 4. proti uvedbi samoprispevka se je izreklo 171 glasovalcev ali 18,13 %>, 5. na referendumu je bilo oddanih 26 neveljavnih glasovnic ali 2,76 °/o, 6. glasovanja se ni udeležilo 41 glasovalcev ali 4,35 "/o. II Volilna komisija krajevne skupnosti Gabrovka, na podlagi glasovalnih spisov ugotavlja, da je za uvedbo samoprispevka glasovala večina občanov, ki je imela pravico glasovati na referendumu in je torej v skladu z določilom 21. člena zakona o referendumu in o drug.h oblikah osebnega izjavljanja na območju krajevne skupnosti Gabrovka sprejeta odločitev o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za financiranje urejanja cest, za PTT omrežje, popravilo obzidja pokopališča v Gabrovki, in za druge komunalne ureditve na območju krajevne skupnosti Gabrovka. Gabrovka, dne 14. marca 1982. Predsednik volilne komisije KS Gabrovka Jože Zavrl L r. LJUBLJANA VIC-RUDNIK 1294. Na podlagi 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in SS/81) in 3. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982 do 1985 (Uradni list SRS, št. 3/82, 26/83) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 21. septembra 1983 sprejela ODLOK o spremembi odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 1. člen V odloku o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982 do 1985 (Uradni list SRS, št. 12/82) se v 1. m 2. členu besedilo »posebni davek« nadomesti z besedo »prispevek«. ' 2. člen V 3. členu odloka se besedilo »usmerjajo v samoupravni sklad« nadomesti z besedami »zbirajo pri sa-moupravnem skladu«. ■' - 3. clee 5. člen odloka se črta. 4. člen 6. člen odloka se spremeni in glasi: »Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka po tem odloku je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb. Prispevek po tem odloku se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80, 23/83) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti«. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983. St. 402-32/82. Ljubljana, dne 21. septembra 1983. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r. 1295. Na podlagi 21. člena zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok (Ux-adni list SRS, št. 5/80) in v skladu s 175. členom statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in 'zbora krajevnih skupnosti dne 21. septembra 1983 sprejela SKLEP o soglasju k spremembam in dopolnitvam statnta Vzgojnovarstvene organizacije Ljubljana Vič-Rudnik p. o. 1 Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik daje soglasje k spremembam in dopolnitvam statuta Vzgojnovarstvene organizacije Ljubljana Vič-Rudnik p. o., sprejetih na referendumu dne 10. 5. 1983. 2 Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-6/82 Ljubljana, dne 21. septembra 1983. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r. , 1296. Na podlagi 45. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni Ust SRS, št. 35/79) in v skladu s 175. členom statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/7S in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. septembra 1983 sprejela SKLEP o soglasju k statutu skupnosti otroškega varstva Ljubljana Vič-Rudnik 1 Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik daje soglasje k statutu Skupnosti otroškega varstva občine Ljubljana Vič-Rudnik, sprejetega na skupščini občinske skupnosti otroškega varstva dne 20. 6. 1983. 2 Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem Kstu SRS. St. 025-5/83 Ljubljana, dne 21. septembra 1983. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r. 1297. Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 50. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na svoji 61. seji dne 14. septembra 1983 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi urbanistične obdelave postavitve kioskov v občini Ljubljana Vič-Rudnik 1 Javno se razgrne urbanistična obdelava postavitve kioskov v občini Ljubljana Vič-Rudnik, ki jo je izdelal ZIL — TOZD Urbanizem, Kardeljeva ploščad 23,. Ljubljana, pod št. 2835/c v decembru 1982. 2 Tekstualno-grafični prikaz projekta iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v avli Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB št. 7 in prostorih krajevnih skupnosti, ki jih omenjena urbanistična obdelava zajema. Na vpogled je delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela ter skupnostim in organom za dobo 30 (trideset) dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS. St. 351-16/81 Ljubljana, dne 14. septembra 1983. Namestnik predsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Franc Krumberger 1. r. MOZIRJE 1298. Skupščina občine Mozirje je na podlagi 174., 177. in 153. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 2. septembra 1983 sprejela ODLOK o sestavi, nalogah in načinu dela stalnih delovnih teles Skupščine občine Mozirje 1. člen Stalna delovna telesa Skupščine občine Mozirje določa 174. člen statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79).' S tem odlokom pa se določa njihov sestav, naloge in način dela. 2. člen Stalna delovna telesa imajo naslednje število članov: — svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima predsednika, podpredsednika in 10 članov; — svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ima predsednika, tajnika in 9 članov; — komisija za volitve in imenovanja ima predsednika, tajnika in 6 članov; — statutarno pravna komisija ima predsednika, tajnika in 9 članov, — komisija za zadeve borcev NOV in drugih vojaških invalidov ima predsednika in 5 članov; — komisija za vioge in pritožbe ima predsednika, tajnika in 3 člane; — komisija za verska vprašanja ima predsednika, tajnika in 3 člane; — komisija za odlikovanja ima predsednika, tajnika in 4 člane; — komisija za občinsko nagrado in priznanja ima predsednika, tajnika in 7 članov; — komisija za mejna vprašanja ima predsednika, tajnika in 8 članov; — komisija za medobčinsko sodelovanje ima predsednika in G članov; — komisija za pregled samoupravnih splošnih aktov ima predsednika, tajnika in 13 članov. 3. člen Stalna delovna telesa občinske skupščine sestavljajo delegati zborov občinske skupščine ter predstavniki družbenopolitičnih iti drugih organizacij ter skupnosti. Sestav sveta za splošno ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito določa zakon. 4. člen Svet za splošno ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito opravlja naloge določene z zakonom o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82), statutom občine Mozirje in drugimi predpisi temelječih na zgoraj citiranih aktih. Strokovne in druge zadeve za svet opravljata oddelek za ljudsko obrambo in oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Mozirje. 5. člen Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu opravlja naloge v zvezi s problematiko na področju cestnega prometa, vzgoje in izobraževanja udeležencev v cestnem prometu, usmerjanja in usklajevanja preventivne dejavnosti organov in organizacij ter predlaga ukrepe za , izboljšanje varnosti v cestnem prometu. Strokovne in druge zadeve za svet opravlja oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Mozirje. Komisija za volitve in imenovanja obravnava vprašanja iz pristojnosti občinske skupščine, ki se nanašajo na volitve, imenovanja ter razrešitve, obravnava splošna vprašanja kadrovske politike v občini ter proučuje kadrovsko problematiko, obravnava vprašanja v zvezi s sklenitvijo ter dopolnitvijo oziroma spremembo družbenega dogovora s področja kadrovske in štipendijske politike v občini ter spremlja izvajanje tega dogovora, sodeluje pri sprejemanju osnov in meril za določanje osebnega dohodka voljenim in imenovanim funkcionarjem v občinski skupščini ter določa osebni dohodek voljenim in imenovanim funkcionarjem v občinski skupščini. Strokovne in druge zadeve za komisijo opravljata oddelek za občo upravo ter strokovne službe izvršnega sveta in Skupščine občine Mozirje. 7. člen Statutarno — pravna komisija skrbi za smiselno izvajanje in tolmačenje statuta občine Mozirje. Komisija obravnava osnutek sprememb in dopolnitev statuta občine in ga predloži v obravnavo in sprejem zborom skupščine. Delovne in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter občani lahko postavijo komisiji zahtevo za ugotovitev kršitve statuta, če mislijo, da je le ta oziroma na njem temelječa pravica kršena. Organ, ki je kršil statut, mora ravnati po sklepu komisije. Če se s sklepom ne strinja, lahko vloži ugovor na skupščino. S stališči ustavnosti, zakonitosti in skladnosti s statutom občine obravnava komisija na zahtevo skupščine in po lastni presoji posamezne akte, ki jih sprejema skupščina in daje zborom poročilo o svojem mnenju oziroma stališča do predlaganih aktov. Strokovne in druge zadeve za komisijo opravljajo strokovne službe izvršnega sveta in Skupščine občine Mozirje. 8, člen Komisija za družbeni nadzor kot organ družbene kontrole s področja delovanja občinske skupščine in njenih organov, obravnava in nadzira uporabo družbenih sredstev, s katerimi le ti razpolagajo in uporabo sredstev drugih, organizacij in skupnosti, ki nimajo oblikovanih lastnih organov delavske kontrole ter predlaga skupščini ukrepe za pravilno uporabo teh sredstev. Komisija tudi proučuje delovanje služb, ki opravljajo : nadzor nad zakonitostjo dela OZD in drugih organizacij in skupnosti. Pri svojem delu sodeluje s. samoupravnimi organi in organi SDK, z družbenim pravobranilcem -samoupravljanja, sodiščem združenega dela ter drugimi organi družbene kontrole. Strokovne in druge zadeve za komisijo opravljajo strokovne službe izvršnega sveta in Skupščine občine Mozirje. 9. člen Komisija za zadeve borcev NOV in drugih vojaških invalidov spremlja, proučuje m obravnava materialni in socialni položaj borcev NOV in vojaških invalidov ter njihovih družin, rešuje zahtevke za podelitev občinskih priznavalnin in drugih oblik družbene pomoči; spremlja in analizira zdravstveno stanje borcev; v sodelovanju z organi in organizacijami, skrbi za varstvo in vzdrževanje partizanskih grobišč in grobov. Strokovne in druge zadeve za komisijo opravlja referent za varstvo invalidov in borcev NOV. 10. člen Komisija za vloge in pritožbe obravnava vloge in pritožbe občanov, organizacij združenega dela in drugih organizacij in skupnosti, ki zadevajo delo organov skupščine občine ter družbenih in samoupravnih organizacij in skupnosti v občinskem merilu. V zvezi z vlogami in pritožbami lahko komisija zahteva od prizadetih fizičnih in pravnih oseb potrebne podatke in pojasnila. Komisija daje nasvete, priporočila in predloge organom, na katerih delo se je pritožba nanašala. Le-tl so dolžni predloge komisije obravnavati in jo obveščati o stališčih, sklepih in rešitvah. Komisija opravlja tudi delo v zvezi z vlogami, prošnjami in pritožbami, ki jih občinski skupščini pošiljajo ali odstopajo višji organi, pristojni za reševanje vlog, pritožb in prošenj. Strokovng in druga opravila za komisijo opravlja tajnik komisije za vloge in pritožbe, 11. člen Komisija za verska vprašanja proučuje in obravnava vsa vprašanja v zvezi z odnosi družbenopolitične skupnosti do verskih skupnosti, daje pristojnim organom mnenja in priporočila za reševanje določenih vprašanj, ki zadevajo verske skupnosti ter rešuje druga vprašanja s tega področja. Komisija spremlja izvajanje zakonov ter uveljavljanje drugih družbeno veljavnih norm v odnosih do verskih skupnosti v občini. V ta namen sodeluje z OK SZDL in ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, občinskimi upravnimi organi ter z republiško komisijo za odnose z verskimi skupnostmi. Pri pripravi normativnih aktov, ki zadevajo verske skupnosti oziroma urejajo odnose med njimi in socialistično družbo, daje svoja mnenja, priporočila in predloge. Komisija spremlja in analizira uresničevanje določil zakona o pravnem položaju verskih skupnosti in drugih normativnih aktov, ki jih sprejema skupščina občine. Strokovne in druge zadeve za komisijo opravlja oddelek za notranje zadeve skupščine občine. 12. člen Komisija za odlikovanja in priznanja obravnava v skladu z zakonom predloge za podelitev odlikovanj delovnim ljudem in občanom, samoupravnim organizacij sim in skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam. društvom ter enotam oboroženih sil, TO, CZ ki se podeljujejo za delo ali dejanja, ki zaslužijo splošno priznanje ter d sij e mnenja oziroma ustrezne predloge pristojnim republiškim organom. Strokovne in druge zadeve za Komisijo opravlja tajnik komisije. 18. člen Komisija za priznanja m nagrade v skladu z občinskim odlokom razpisuje in obravnava predloge za priznanja in nagrade občine Mozirje ter daje skupščini o tem ustrezne predloge. Strokovne in druge zadeve za komisijo opravljajo strokovne službe izvršnega sveta in Skupščine občine Mozirje. 14. člen Komisija za mejna vprašanja obravnava problematiko, ki se nanaša na razreševanje vprašanj obmejnega sodelovanja na političnem, gospodarskem, kulturnem, športnem in drugih področjih med obmejnim območjem z republiko Avstrijo in občino Mozirje. Strokovne in druge zadeve za komisijo opravlja oddelek za notranje zadeve. 15. člen Komisija za medobčinsko sodelovanje spremlja, proučuje in obravnava vprašanja s področja gospodarskega, kulturnega, zdravstvenega m drugega sodelovanja in povezovanja občine Mozirje s sosednjimi in drugimi v SR Sloveniji, kakor tudi s pobratenimi občinami na območju SFRJ Komisija daje pristojnim zborom občinske skupščine predloge za urejanje vprašanj s področja medobčinskega sodelovanja ter skrbi za obveščanje delegatov o medobčinskem sodelovanju. Strokovne in druge zadeve za komisijo opravljajo strokovne službe izvršnega sveta in Skupščine občine Mozirje. 16. člen Komisija za pregled samoupravnih splošnih aktov pregleduje le-te s stališča ustavnosti in zakonitosti. Komisija pregleduje predvsem samoupravne splošne akte OZD in SIS in sicer: — statute — samoupravne sporazume o združevanju dela delavcev — akte s področja nagrajevanja — pravilnike o delovnih razmerjih — samoupravne sporazume o ustanovitvi SIS — statute SIS' Komisija lahko po svoji presoji pregleduje tudi druge samoupravne splošne akte. Organizacije združenega dela in SIS so dolžne na zahtevo komisije le tej predložiti ustrezno število samoupravnih splošnih aktov. Strokovne in druge zadeve za komisijo opravlja tajnik komisije. 17. člen Mandatna doba članov delovnih teles skupščine občine traja štiri leta. Občinska skupščina lahko pred iztekom mandata razreši posameznika ali vse člane delovnega telesa in izvoli druge. 18. člen Delovna telesa občinske skupščine delajo na sejah. Način dela delovnih teles je določen s poslovnikom Skupščine občine Mozirje. 19. člen 2. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ustanovitvi komisije za veniikacijo pooblastil delegatov zbora združenega dela (Uradni li§t SRS, št. 20/74), odlok o ustanovitvi komisije za verifikacijo pooblastil delegatov zbora krajevnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 20/74), odlok, o ustanovitvi komisije za verifikacijo pooblastil delegatov družbenopolitičnega zbora (Uradni list SRS, št. 20/74), odlok o ustanovitvi komisije ža volitve ih irriehovatija (Uradni list SRS, št.- 20/74), odlok o ustanovitvi, sestavi iri nalogah sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito (Uradni list SRS, št. 11/77) in odlok o ustanovitvi in delu komisije za mejna vprašanja (Uradni list SRS, št. 20/74). 20. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-21/83-0 Mozirjč, dne 5. septembra 1983. Predsednik Skupščine občine Mozirje Alojz Plaznik 1. r. Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem Mstu SRS. St. 402-8/81 Sežana, dne 14. septembra 1983. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Sežana Ivan Vodopivec L r. SLOVENSKA BISTRICA 1300. Na podlagi 41. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 28. in 30. člena zakona o upravljariju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči (Uradni list SRS, št. 7/77) in na podlagi 213. člena statuta občine Slovenska Bistrica (MUV, št. 17/80 in 22/81) je Skupščina občine Slovenska Bistrica na 16. seji zbora združenega dela in 15. seji zbora krajevnih skupnosti dne 14. septembra 1983 sprejela O DL O K SEŽANA 1299. Na podlagi 14. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18'77 in 2/78) in 9. člena odloka o organ zaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-higiehske službe v občini Sežana (Uradne objave, št. 34/81) je Izvršni svet Skupščine občine Sežana na svoji seji dne 14. septembra 1983 sprejel ODREDBO o spremembi odredbe o pristojbinah za kritje stroškov veterinarsko-higienske službe v občini Sežana ’ 1. člen Spremeni se 2. člen odredbe o pristojbinah za knitje stroškov veterinarsko-higienske službe v občini Sežana (Uradni list SRS, št. 1/82), ki se po spremembi' glasi: »Pristojbine plačujejo organizacije združenega dela, društva in rejci živali po naslednji tarifi: — rejci živali po 20 dm za vsako parkljastvo žival ali kopitarja in po 0.08 din za vsako pernato žival, za katero se izda zdravstveno spričevalo (potni list); — izvozniki in uvozniki živali za vsako vagonsko ali kamionsko pošiljko živali ali živalskih proizvodov 250 din. Organizatorji izvoznih in uvoznih poslov (špediterji) so dolžni znesek nakazati Veterinarskemu zavodu Primorske, Sežana. Organizacije — izvozniki in uvozniki pa so dolžne navedeni znesek povrniti špediterski organizaciji: — lovske organizacije 20 din od vsake uplenjene in prodane parkljaste divjadi; — lastniki psov 100 din za vsakega psa ob rednem letnem cepljenju psov.* o spremembah odloka o obveznem prispevku uporabnikov komunalnih storitev s področja vodooskrbe in odvajanja atmosferskih in tekalnih voda za sofinanciranje primarnega omrežja vodovoda, kanalizacije in čistilnih naprav na območju občine Slovenska Bistrica 1. člen Spremeni se 1. člen odloka o obveznem- prispevku uptifdbnikdv komunalnih storitev s področja vodooskrbe in odvajanja atmosferskih in fekalnih voda za sofinanciranje primarnega omrežja vodovoda, kanalizacije in čistilnih naprav na območju Občine Slovenska Bistrica (MUV, št. 15/78) tako, da se črta zadnji stavek 1. člena. 2. člen V 2. členu se črta besedilo »Družbenopolitične skupnosti*. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1/1-352-7/83 Slovenska Bistrica, dne 14. septembra 1983. Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica Adolf Klokočovnik, dipl. oec. 1. r. VSEBINA izvršni svet skupščine sr Slovenije Stran 1271. Uredba c omejitvi prometa z motornim bencinom in plinskim oljeni 192S REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 1272. Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnost za leto 1983 1933 1273. Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe u prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopoLitlcnih skupnosti in samo- Stran upravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti 1933 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 1274. Sklep o ustreznosti učbenika »Književnost 3« za 3. letnik srednjega izobraževanja 1934 1275. Sklep o ustreznosti učbenika »Osnove tehnike in proizvvodnje v skrajšanih programih« za izobraževanje po skrajšanih programih srednjega izobraževanja 1934 1276. Sklep o potrditvi priročnika za učence »Zbirka strokovnih izrazov za dvojezične šole SZAKKI-FEJEZESEK gyujtemenye a ketnyelvu is-KOLAK SZAMARA« za vsa predmetna področja v osnOvni šoli od 4. razreda dalje v osnovnih šolah s slovenskim in madžarskim učnim jezikom 1934 1277. Sklep c ustreznosti učbenika AZ IRODALOM KO- NYVE, za pouk madžarskega jezika v 1. letniku srednjega izobraževanja v šolah s slovenskim in madžarskim učnim jezikom 1935 1278. Sklep o ustreznosti učbenika AZ IRODALOM KO- NYVE, za pouk madžarskega jezika v 2. letniku srednjega izobraževanja v šolah s slovenskim In madžarskim učnim jezikom 1935 1279 Sklep o ustreznosti učbenika A MAGYAR NYELV KONYVE, za pouk madžarskega jezika v 1. letniku srednjega izobraževanja v šolah s slovenskim in madžarskim učnim jezikom 1935 1280. Sklep o ustreznosti učbenika A MAGYAR NYELV KONYVE za pouk madžarskega jezika v 2. letniku srednjega izobraževanja v šolah s slovenskim in madžarskim učnim jezikom 1935 1281. Sklep o ustreznosti učbenika TANULJUNK MAGYA- RUL, za pouk .madžarskega jezika kot jezika okolja v l. letniku srednjega izobraževanja v šolah s slovenskim učnim jezikom 1936 1282. Sklep o ustreznosti učbenika TANALJUNK MA-GYARUL, za pouk madžarskega jezika kot jezika okolja: v 2. letniku srednjega izobraževanja v šolah s slovenskim učnim jezikom 1936 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1283. Samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva 1936 * Stran 1284. Spremembe In dopolnitve statuta občine Brežice 1937 1285. Odlok o svetu občine Brežice 1937 1286. Odlok o spremembi odloka o razporeditvi delegat- skih mest in delegiranju delavcev v zbor združenega dela občinske skupščine (Brežice) 1938 1287. Odlok o spremembi odloka o priznanjih občine Brežice 1938 1288. Odlok o spremembah odloka o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče (Brežice) 1939 . 1289. Sklep o Javni razgrnitvi sprememb zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS-3 Novi trg. Kamnik 1939 1290. Samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Litija 1939 1291. Statut Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Litija 1943 1292. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Gabrovka (Litija) 1954 1293. Poročilo o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Gabrovka (Litija) 1955 1294. Odlok o spremembi odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Ljubljana Vič-Rudnik) 1955 1295. Sklep o soglasju k spremembam in dopolnitvam statuta Vzgojnovarstvene organizacije Ljubljana Vič-Rudnik p. o 1956 1296. Sklep o soglasju k statutu skupnosti otroškega varstva Ljubljana Vič-Rudnik 1956 1297. Sklep o javni razgrnitvi urbanistične obdelave postavitve kioskov v občini Ljubljana Vič-Rudnik 1956 1298. Odlok o sestavi, nalogah in načinu dela stalnih delovnih teles Skupščine občine Mozirje 1957 1299. Odredb? o spremembi odredbe o pristojbinah za kritje stroškov veterinarsko-higienske službe v občini Sežana 1959 1300. Odlok o sprememban odloka o obveznem prispev- ku uporabnikov komunalnih storitev s področja vodooskrbe in odvajanja atmosferskih in fekalnih voda za sofinanciranje primarnega omrežja vodovoda, kanalizacije in čistilnih naprav na območju občine Slovenska Bistrica 1959 V kratkem bomo izdali Investicije in ocena njihove družbenoekonomske upravičenosti Ta priročnik ki vsebuje vrsto praktičnih napotkov in primerov, bo nepogrešljiv pripomoček ne le strokovnjakom, ki pripravljajo predloge investicijskih odločitev, ampak tudi delegatom oziroma članom delegacij v delavskih svetih in drugih organih upravljanja, ki bodo sprejemali investicijske odločitve, nadalje članom komisij za oceno investicij, občinskim upravnim organom, SDK, inšpekcijskim službam, skratka vsem, ki so kakorkoli vključeni v proces investicijskih vlaganj. Cena: 350 din Naročila sprejema: CZ Uradni list SRS Ljubljana, Kardeljeva 12, p. p. 379 Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor In odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljam — Naročnina Z3 leto 1983 65o din. Inozemstvo 1800 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Kardeljeva 12 — Poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, sekretar, šef računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo, naročnine 211 814 — Žiro račun 50100-G03-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za Informiranje št, 421-L72