p«ltnlm platana v gotovini
Leto XXIII., it. 9
V Ljubljani' 15. septembra 1936
V organizaciji Ja mo*, kolikor moli — toliko pravica
Dopisi morajo bit! frankl-ranl, podpisani in opremljeni s štampiljko dotlčne organizacije.
časopis prejemajo le člani itrok. organizacij, ki so »riključene Strok, komisiji i« Slovenijo, in sicer brezplačno.
— Izhaja 15. v mesecu. —
Uredništvo in uprava: Ljubljana, pošt. predal 290
Čekovni račun štev. 13.562
Telefon Interurban št. 3478
Rokopisi se ne vračajo.
Banska uredba ostavkah
Preteklo -nedeljo je prineslo dnevno časopisje uredbo o stavkah, ki jo je izdal te dni g. ban. Uredba je taka-
5?	1,1:1
Radi očuvanja miru in reda ob mezdtaih gibanjih in stavkah izdaim na p-ewtetavi člena 67. v zvezi s čl. 65. in 66. Zakona o notranji upravi sledečo
Naredbo;
Brez ozira na sodno kazenska postopanja se kaznuje in sicer uradoma1:
1. Nagovarjanje in zapeljevanje nameščencev ali delavcev k dejanjean, ki so bodisi uradoma, bodisi na .predlog kaznjiviai po kazenskih zakonih.
2. .Omejevanje osebne svobodi© V obratnih prostorih.
3. Omejevanje ali preprečenje prostega lastnikovega razpolaganja z obratnimi prostori, ki se talm nahajajo.
4. Nasilno odvračanje od dela, bodisi z grožnjami, bodisi iz dejanji.
5. Donaianje alkoholnih pijač tin predmetov, ki Ibi služili za udobje zabavio ali razvedrilo osebam, ki se neopravičeno zadržujejo v obratnih prostorih.
6. Izražanje, oz. izkazovanje odobravanja ali simpatij v kakršnikoli obliki osebam, ki imajo neopravičeno zasedene obratne prostore, odnosno vršijo 'druga nezakonita dejanja v zvezi s stavko, kakor tudi nabiranje denarnih prispevkov ter nabiranje im darovanje živil ali obleke za nje.
7. Postajanje ali’ zbiranje v gručah pred obratih, v katerih se stavka ali kjer se stavka pripravlja.
Gori navedena dejanja se kaznujejo v smislu čl. 69. Zakona o notranji upravi z, globo od 10 do 1000 Din, ob neplačilu denarne kazni v odrejenem roku ,pa z zaporom od
enega do 20 dini.
Ta narediba stopi v veljavo z dnem objave v službenem listu kraljevske banske u-prave dravske banovine.
Marsikdo, zlasti mnogi tekstilni fabrikantje, bi lahko duh te uredbe zelo napačno tolmačili, če bi ne sledilo neposredno tej uredbi tudi pismo g. bana na naslov tekstilnih fabrikan-tov, iz katerega je razvidno, kako je treba tolmačiti napore g. bana pri tej tekstilni stavki. Pismo s>e glasi:
Banovo pismo tekstilnim industrijcem
Ban dir. Natlačen je poslal, kakor nam poročajo, g. Josipu Kavčičiu, predsedniku Zveze delodajalcev tekstilne stroke za dravsko banovino v Ljubljani naslednje pismo:
Gospod predsednik! Stopili ste na čelo društva tekstilnih industrijcev dravske banovine, ki se je pred kratkim ustanovilo z namenom, da varuje interese svojih članov in da v njih imenu sklepa kolektivne pogodbe z delavstvom1. Z ozirom na pomembni obseg tekstilne industrije v dtravski banovini in njen veliki narodno-gospodiarski pomen smatram za potrebno, izraziti vam1 svoje pričakovanje, da bo to društvo delovalo v prid splošnosti in vsled tega tudi ne bo prezrlo potrebe, da se ustvari tekstilnemu delavstvu čim ugodnejši socialni položaj ter s tem postavi ir d en temelj za procvit te industrije.
V	prvi vesti bo društvo moralo paziti na .to, da podjetniki vestno izpolnjujejo vse predpise, izdane v zaščito delavcev, kar bom zahteval z na j strožjo doslednostjo in uveljavil z vsemi zakonitimi sredstvi. Temelj nadaljnjega delovanja 'društva pa naj bo spoznanje, da je glavni pogoj mirnega razvoja in napredka, industrije zaupanje med podjetnikom in delavstvom. Podjetniki naj ustvarijo pogoje za tako zaupanje s tem, da iskreno iščejo in najdejo pota, kako naj se socialni položaj delavstva čim izdatnejše zboljša.
Gospod predsednik! Vaše društvo stopa v življenje v trenutku, ko je tekstilno delavstvo v mezdnem gibanju radi zboljšanja delovnih pogojev. Že ob otvoritvi poigajanj med podjetniki in delavci dne 28. avgusta t. 1. sem omenil, dia delavci ob stavkah, ki so se iz tega mezdnega gibanja razvile, ponekod kršijo zakon, ter sem tako ravnanje obsodil. Z naredbo dne 5. t, m. pa sem postavil kazenske sankcije za taka diejanja ne glede na sodno kazensko postopanje. V toliko prej pričakujem, da se ne bo odlašalo s pogajanji
o	sklenitvi kolektivne prv^oidibe, za katero stremi 'delavstvo. Čim prejšnja rešitev obsto-I iečega spora je v interesu tako podjetnikov kakor tudi delavcev, v prvi vrsti pa v interesu samega javnega miru, reda in varnosti v državi. Pričakujem, da bo društvo pod vašim vodstvom ©ogajania za sklenitev kolektivne pogodbe krepko ipospešilo, v najkrajšem čaisiu uspešno zaključilo in itako doprineslo .dokaz, dral pravilno pojmrjie svojo na-
'0,"°'	Dr.	Natlačen.
N« d#Otti'
.4.
i * ')t I« lil
fr *»*>* »»>« >	1	^ M n i m | rni *4 Kiti p fc
i *t\,\ V i It te h tih i»rin»t< 1>*l. * X ne-
Mezdno gibanje rudarjev pri TPD uspešno zaključeno
dom znižale v času od leta 1931 pa dosedaj za 12 odst., a akordni zaslužki rudarjev pa za okrog 28 do 30 odstotkov.
Vedno prosjačenje rudarjev zai doplačilo do temeljne mezde in pa končno še plačevanje pod temeljno mezdo, predvsem na rudniku Hrastnik je ustvarjalo med rudarji gibanje po zahtevi spremembe obstoječe kolektivne pogodbe. Zato je bilo pričakovati, da bo prišlo do resnejših izbruhov ne-volje rudarjev. In res zgodilo se je to v Hrastniku. Pri delitvi zaslužnih izkazov so rudarji videli, da jih je zopet nekaj med njimi, ki bodo pod temeljno mezdo plačani. To je vžgalo in vsi rudarji rudnika Hrastnik so dne 7. julija stopili v stavko, ki je trajala tri dni. Med tem časom so njih zastopniki sicer napravili sporazum s TPD, da se te kričeče nedostatke in kršitev kolektivne pogodbe odpravi, ali bisitveno se položaj ni mogel zboljšati radi tega, ker se preko določil kolektivne pogodbe ni moglo iti. Stavka hrastniških rudarjev je bila sicer ugodno zaključena, ali gibanje za odpoved kolektivne pogodbe je med rudarji postalo tako močno, da so morali njih zastopniki z njim resno računati.
V	pondeljek, dine 31. avgusta t. 1. ob 3. uri popoldne so v Ljubljani zastopniki rudarjev in zastopniki Trboveljske prem. družbe podpisali od rudarjev odobreno novo klektivno pogodbo, katera je stopila1 v veljavo s
1.	septembrom t. 1.
*
Že dalje časa je vrelo med rudarji Trboveljske prem. družbe vsled nezadovoljstva. To je povzročalo na eni strani že večletno skoro polovično praznovanje šihtov, zato zaslužki rudarjev niso več zadoščali za najpotrebnejše. Na drugi strani je pa naravno tudi družba s svoje strani skušala breme svoje gospodarske krize prevaliti na rame delavstva. Tako se je že v lanskem, posebno pa v letošnjem letu videlo, da so predvsem akordni zaslužki rudarjev začeli vedno bolj padati, čeprav se n!a zunaj cene akordom niso nič spremenile. — Prišlo je tako daleč, da celo tisti rudarji, ki so nekoč veljali za »raisarje« niso v mnogih primerih mogli v svojem akordu doseči niti višine temeljne mezde. Posebno kričeč je bil položaj rudarjev rudnika Hrastnik. Tu je bil še v veljavi nek star akordni sistem,, po katerem se zaslužek rudarjev na pridobivanju vedno uničuje z zaslužkom na vzdrževanju in zasipu. Kako daleč je družba s te strani pritisnila na svoje rudarje, je razvidno iz tega, da so se uradno cene različnim akor-
To je dalo povod, da so se predstavniki vseh treh strokovnih organizacij in načelstvo II. skupine ter Delavske zbornice zbrali nia posvetovanje in pri tem sklenili, da se ima obstoječa ko-
lektivna pogodba pri TPD odpovedati s 1. avgustom t. 1. a zahteve delavstva pa se morajo vložiti družbi najkasneje do 15. septembra t. 1. Nato so predstavniki rudarjev s 1. avgustom kolek" tivno pogodbo pri TPD odpovedali.
Ko je TPD to zaznala, je odgovorila s tem, da je sporočila rudarskemu glavarstvu, da je radii pomanjkanja naročil primorana odpustiti večje število delavstva (okrog 1000). Rudarsko glavarstvo' je na podlagi tega sklicalo ža dne 10. avgusta 1.1. v Ljubljani razpravo, na kateri bi se naj napravil neki predsporazum med zastopniki družbe in delavstvom. To se je končno doseglo na ta način, da je družba umaknila napovedane redukcije, a zastopniki rudarjev pa so pristali na to, da se prično pogajanja že dne 26. avgusta.	|
Takoj nato so zastopniki rudarjev izdelali osnutek zahtev rudarjev za novo kolektivno pogodbo. Vršilo se je tozadevno več konferenc, na katerih se je zahteve rudarjev preciziralo z vseh strani. Ko je bilo to delo dovršeno, se je sklicalo zborovanja po vseh rudnikih TPD. Rudarji, na teh zborovanjih polnoštevilno zastopani, so te predloge soglasno odobrili. Te od rudarjev sprejete predloge za novo kolektivno pogodbo, so poteim predložili njih zastopniki TPD in rud. glavarstvu.
Dne 26. avgusta t. 1. se je pričela razprava v Ljubljani. Trajala je polna dva dni. Razprava je bila v začetku zelo burna, a vendar dostojna. Družba je pač hotela obvarovati svoje interese, a zastopniki rudarjev so se trudili, da dosežejo čimveč za delavstvo. In ko se je končno dosegel neobvezen sporazum in se sestavila, nova kolektivna pogodba, so šli zastopniki rudarjev zopet med nje, kjer so jo jim na polno številno obiskanih, zborovanjih predložili dosežen sporazum
v odobrenje ali odklonitev. Rudarji so ta sporazum soglasno, brez ugovora sprejeli, na kar so ga njih zastopniki podpisali.
Kaj so rudarji dosegli?
1. Povišanje temeljne mezde vseh kategorij za' 1 dinar na storjeni šiht.
2. Vse neodgovarjajoče akordne postavke za tesarska in druga vzdrževalna dela se morajo do 15. okt. 1.1. povišati tako, da bo vsak delavec pri povprečni storitvi leta 1935 mogel zaslužiti nad temeljno mezdo.
3. V Hrastniku se z veljavnostjo od
1.	sept. t. 1. povišajo vse akordne postavke za. vzdrževalna in zasipna dela za 20 odst.
4. Vsi oženjeni učni kopači dobe 4 tone letno deputacijskega premoga. Vsi oženjeni vozači pa 3 tone letno.
5. Uvedlo se bo pravičnejše postopanje po čl. 221 obrt. zakona.
6. Popolnoma se uvede § 1154b
o.	d. z. mesto odpadlega § 219 o. z.
Dosegle so se še razne druge ugod-ščine, med katerimi je najvažnejša ta, da v bodoče rudar ne bo več vezan na predpisano storitev, in da bo lahko uveljavil vse one zapreke, ki so ga oviraile v njegovi storitvi. Pogodba ima dvomesečni odpovedni rok obojestransko.
Priznamo brez nadaljnega, da so ti uspehi skrajno minimalni. Vendar če upoštevamo okoljščine, v katerih se je to mezdno gibanje vršilo, potem se mora priznati, da je tudi to napredek. Zakaj 13 let je družba vedno trgala navzdol, zato ker so bili rudarji razbiti. Šele pri tem mezdnem gibanju, ko so prvič pokazali svojo solidarnost in zaupanje v svoje vodstvo, so uspehi. Rudarji, pot v Vašo boljšo bodočnost Vam je s tem pokazana. Zato tisti ki še niste, pridite v Vašo razredno strokovno organizacijo Zvezo rudarjev Jugoslavije.
Tekstilnemu delavstvu Slovenile!
V svoji veliki borbi ste mogočno in solidarno manifestirali svojo zahtevo po čimprejšnji sklenitvi kolektivne pogodbe za vseh 14.000 tekstilnih delavcev v Sloveniji. V tej borbi se morate zavedati, da je potrebna na eni strani odločnost in požrtvovalnost, na drugi strani pa brezpogojna disciplina in pa pravilna taktika. 10.000 stav kujočih tekstilnih delavcev nam priča o tem, da Vam odločnosti in požrtvovalnosti ne manjka, čemur se imamo zahvaliti, da smo končno vendar prišli do resnih pogajanj za kolektivno pogodbo.
Pogajanja so v teku. Ne sme Vas motiti, če ta pogajanja med zastopniki industrije in zastopniki delavskih strokovnih organizacij le počasi napredujejo. Zavedajte se tega, da ni lahka stvar najti soglasje s 57 tekstilnimi podjetji, ki so pri tem mezdnem gibanju udeležena in o katerih je treba morda računati s kakimi posebnimi razmerami, ki jih centralni tarifni odbor za tekstilno delavstvo na mogel dovolj predvideti in pregledati, ko je sestavljal svoj predlog za kolektivno pogodbo.
v ti;	U	oAliičnoMl	m	po«
f	Delavstvo	onih tekstilnih to-
varn, ki še niso šle v stavko, pa naj v stavke ne stopa1, ker za enkrat za to ni nikakega povoda, Nobena nova stavka v tem trenutku ne bi mogla pogajanj pospešiti.
Dragocene sile je treba čuvati, da se zastavijo v onih podjetjih, v katerih se še ne stavka in ki ne bi hotela pristopiti h kolektivni pogodbi.
V tovarnah, kjer se stavka, pa je nujna dolžnot stavkujočih, da urede
svojo taktiko tako, da se v podjetjih ne bo delalla škoda in izzivalo nepotrebne spore z zastopniki podjetja.
Zato ponovno pozivamo vse krajevne tarifne odbore, strokovne odbore in funkcijonarje strokovnih organizacij ter delavstvo sploh, da delajo na to, oziroma, da stori vse, da se odvrne škoda.
1. da se blago v tovarnah, ki je izpostavljeno kvaru, takoj spravi na varno;
2. da prepuste vse obratne pisarne in telefonske naprave vodstvom podjetja in dovolijo vodstvu in uradništvu vstop v pisarne;
3. da se v podjetjih, koder so v delu novi tovarniški objekti (dozidava objektov, dimnikov itd.), katera izvršujejo gradbena podjetja, ne preprečuje izvršitev istih.
Tisti, ki bi nadalje priporočali u-krepe, ki bi mogli spraviti stavkujoče delavstvo v nasprotje z oblastmi in zakonom, bi prevzemali nase težko odgovornost. Zato Vam svetujemo, da takim pozivom ne sledite!
Zavedajte se, da je le disciplina in organizirana delavska armada zmagovita!
Ljubljana, 5. septembra 1936.
Centralni tanini odbor za tekstilno delavstvo v Ljubljani,
Za Splošno delavsko strokovno zvezo Jugoslavije:
Lovro Jakomin s. r.
Za Jugoslovansko strokovno zvezo: Peter Lombardo s. r.
Za Narodno strokovno zvezo: Vekoslav Bučar s. r.
BELEŽKE
Borbo v Spanlli
Daši razpolagajo kontrarevolucio-narji z večjimi vojaškimi sredstvi in , znanjem, kakor vlada, — kar smo že v zadnjem uvodniku ugotovili — vendar je sigurno, da bi jih vlada s pomočjo delavske milice premagala, če bi niti ena, niti druga stran, ne dlobi-vala pomoči iz inozemstva. Francoska vlada — ki se tega dejstva gotovo dobro zaveda, je stavila vsem državam predlog, da bi izrekle svojo nevtralnost.
Vse demokratične vlade Francije, Anglije, Riusije, Belgije itd. so na ta predlog pristale, dočim stavlja Italija nekatere pomisleke, Nemčija in Portugalska pa vidno sabotirata ta predlog. Jasno je tudi, da pošiljajo te države z vso vnemo vojni material upornikom. Tako nastaja za demokratične države nov problem, ki sicer težko ogroža njihovo miroljubnost, ki pa na drugi strani nujno sili na odločitev, ker se ne more prekrižanih rok gledati, kako španski fašistični uporniki s pomočjo vseh fašističnih držav zmagujejo nad četami redno in demokratičnim potom postavljene zakonite vlade.
Odločitev ni lahka, kajti prav lahko se zgodi, da ne treščita na španskih bojiščih eden ob drugega le mrtev vojni material iz sosednjih držav, temveč tudi žive sile, kar bi pač pomenilo pričetek nove svetovne vojne. Razumljvo je, da se demokratični režimi težko odločijo za tak korak, toda če fašistično izzivanje kljub vsej po-mirljivosti demokratičnih držav ne bo prenehalo — potem se bodo morali vsi združeni fašisti zavedati — da tudi miroljubne države nimajo nabitih svojih topov z repo in krompirjem.
*
Resnici na ljubo je treba zabeležiti, da je jugoslovanska vlada na francoski nevtralitetni predlog še najbolj možato odgovorila. Obvestila je francosko vlado, da je pripravljena prepovedati uvoz vojnega materiala zakoniti vladi v Španiji, toda pod pogojem, da se s tem ne prevzame obveznost, radi katere bi se kasneje morda odrekalo priznanje načela, da more vsaka zakonita vlada zahtevati pomoč od drugih vlad v slučaju notranjih upo-
rov.
Alarm v Ameriki
Zedinjene države ameriške stoje zopet v znamenju predsedniških volitev. Biti predsednik Zedinjenih držav, ne ipomemi doseči samo najvišje in najčastnejše mesto, ki ga more nuditi ta velika Tepublika svojemu državljanu, temveč pomeni doseči tudi ogromen vpliv na izvajanje državne oblasti. — Predsednik U.S.A. ima po ustavi dosti več odločevati o državnem krmilu, kakor n. pr. angleški kralj, dasi je ta predstavnik veMke
monarhije.	•'	-	"*__
V	vseh zadnjih desetletjih se borita za to čast in oblast v glavnem kandidata demokratske in republikanske stranke. Socialističen kandidat zbere pri vsakokratnih volitvah sicer ipo ipar milijonov glasov, toda to
število med petdeset ali šestdeset milijoni i volilcev ni posebno merodajno. Dosedanji ! predsednik Roosevelt kandidira letos v drugič na to mesto, kot nosilec demokratske stranke. Pri zadnjih volitvah je bil izvoljen z ogromno večino, tako, da ije bil republikanski kandidat Hover s svojo stranko direktno razbit in decimiran -Roosevelt je že pri zadnjih volitvah kandidiral predvsem s socialnimi parolami in so njegovo kandidaturo podprle z vso vehemenco tudi delavske strokovne organizacije, ki so v Ameriki precej drugače usmerjene kakor v Evropi.
Roosevelt je obljuboval delavstvu, da bo s svojimi zakoni pomagal premagati krizo in brezposelnost s tem, ida bo skrajjšal delovni čas in s kolektivnimi ipogodbami povečal plače, da se na ta način zviša kupna sila konzumentov in, da dobi gospodarstvo večjih odjemalcev. Treba je zabeležiti, da je poskušal mož svojo besedo tudi držati. Organiziral je ogromne napore v tem pravcu in dosegel tudi nekaj uspehov. Večino njegovih odredb je pa skvarila srdita 'protiofenziva kapitalistov, ki so z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi onemogočavali izvedbo socialnih zakonov. Borba iproti Rooseveltu je bila včasih ne samo vroča in srdita, temveč do skrajnosti zahrbtna in podla, kakršne ameriško ljudstvo še ni doživelo.
Zato so .pričakovali vsi poznavalci ameriških razmer, zlasti pa ožji prijatelji Rooseveltovi, da se ibo mož utrujen in razočaran umaknil iz pozorišča, ko mu poteče predsedniška doba.
Zgodilo se je pa baš nasprotno, to, kar se je najmanj moglo pričakovati. Ne le. da se Roosevelt ni umaknil, nasprotno (prijavil je ponovno svojo kandidaturo in na svojem prvem velikem volilnem shodu v Filadelfiji začetkom julija, katerega se je udeležila nad sto tisoč poslušalcev, večinoma delavcev, je s tako nečuveno vehemenco napadel ameriške kapitaliste, kakršne ameriška zgodovina kljub velikim štrajkom in demonstracijam še ne pozna. Njegov govor je izvenel v najhujšo obtožbo kapitalističnega družabnega reda,
V	ironično jedkih naskokih je zdelaval tiranstvo političnih in gospodarskih despotov na svetu sploh in v U.S.A. še posebej. Njegov govor je bila vojna napoved vsem priviligi-ranim bogatašem. S posebnim povdarkom je spomnil svoije poslušalce na leto 1776, ko se je Amerika končnoveljavno otresla pokroviteljstva evropskega kapitalizma in z povzdignjenim glasom je rekel svojo zahtevo, da mora leto 1936 iprinesti začetek konca tiranov v lastni deželi.
Niti zdaleč ni mogoče preceniti pomena in učinka teh izjav. Skoro jasno je, da bodo strokovne organizacije še enkrat napele vse sile, da bo Roosevelt izvoljen. Jasno je pa tudi, da bodo tudi kapitalisti, ki imajo v Ameriki skoro vse časopisje in radio ipostaje v isvojh rokah, storili vse, kar je v njihovih močeh, da preprečijo izvolitev tega moža. BorVva bo izredno težka in ie njen kon«c teiko ^predvidevali. Kftiti, če bodo omoriiUi
kapitalisti videli, da je Roosevelt zapet zmagal, potem je veliko vprašanje, kaj bodo vse iztuhtali, da ga zopet vržejo, če treba tudi z nasilnimi sredstvi, ali mu pa vsaj onemogočijo izvajanje njegovega protikapitalistič-ne<ga in socialnega programa.
Mi mislimo, da je en velik razlog, da Roosevelt že v tej periodi, kjlub svojim dobrim nameram, ni mogel uspeti in, da tudi v bodoče ne bo (usipel. Manjka mu velika ljudska in politično dobro šolana organizacija. V tako velikih bo<rlbah, ko treščita prsa v iprsa, dva sloja, ki jama gre za biti ali ne biti, ni mogoče računati z zanesljivim uspehom, ne da je tudi sloj izkoriščanih, vsaj tako dobro organiziran, kakor ije sloj izkoriščevalcev, ki je sicer neznaten po številu, toda iima ogromna sredstva na razpolago, katere ume tudi prav dobro izkoristiti. Mogoče se bo baš rpri teh volitvah izkazalo, da imajo ameriški socialisti vendarle prav, ko postavljajo lastnega kandidata, o katerem sicer vedo, da ne bo izvoljen, ki bo pa zbral okoli sebe jedro naroda, ki bo v eni kasnejših bitk končno obračunal s kapitalizmom, ki je v Ameriki,, če ie to mogoče, še krutejši kakor v Evropi.
SOCIALNI VESTNIK
lx reiite I
Shranile!
ZdravniSki okoliSi ambulatorija OUZD v Ljubljani
Obiske na domu za člane in svojce izvršujejo na račun urada v posameznih okoliših naslednji gg. zdravniki:
1.	Ljubljana — notranje mesto.
Dr. M a i c e n Martin, stanuje v Ljubljani, Miklošičeva cesta 34-11. Ordinira v ambulatoriju OUZD v Ljubljani vsak delavnik od pol 17. do pol 19. ure.
Dr. Trtnik Albert, stanuje v Ljubljani, Aleksandrova cesta 3-II. Ordinira v ambulatoriju OUZD v Ljubljani vsak delavnik od ipol 13. do 15. ure, telefon št. 34-62.
Meje zdravniškega okoliša Ljubljana za notranje mesto so: Železnica ob Masarykovi in Bleiweisovi cesti do Tobačne ulice, Tobačna ulica, Groharjeva cesta, Gradaščica, Ljubljanica do Gruberjevega prekopa, Gruberjev prekop do Domobranske ceste, Živi-nazdravniška ulica, Lipičeva ulica, Jegličeva cesta do Šmartinske ceste, Šmartinsika cesta do železnice.
Člani in svojci imajo možnost, da sami izbirajo, koga izmed teh zdravnikov kličejo na dom.
Meje zdravniškega okoliša-Dolenjska cesta so: Od Malega grabna bivša meja občine Ljubljana do Gradaščice, Gradaščica do Ljubljanice, Ljubljanica do Gruberjevega prekopa, Gruberjev prekop do bivše meje občine Ljubljana, bivša meja občine Ljubljana 'preko Golovca.
Zdravniški okoliš Dolenjska cesta obsega naslednje zunanje kraje: Babina gorica, Daljna vas, Orle, Riudnik, Sela pri Podutiku, Srednja vas.
5. Moste — Vodmat — Zelena jama.
Dr. K r i s p e r Anton, stanuje v Mostah, Društvena ulica 20. Ordinira v ambulatoriju OUZD v Ljubljani vsak delavnik od pol 15. do 17. ure.
Meje zdravniškega okoliša Moste—Vodmat so: Bivša meja občine Ljubljana pri Golovcu, Gruberjev prekop do Domobranske ceste, Domobranska cesta, Živinozdravniška ulica, Jegličeva cesta do Šmartinske ceste, Šmartinska ceta do železnice, Savska cesta.
Zdravniški okoliš Moste—Vodmat obsega tudi naslednje izunanje kraje:	Tomačevo,
Hrastje, Jarše, Vodmat, Moste, Zelena jama, Obrje, Selo, Šmartno, Berifevo, Brinje, Kleče, Podgora, Videm, Pšata, Soteska, Sv. Jakob, Sneberje,
6. Bežigrad.
Dr. Debelak Gvido, stanuje na Tyr-ševi c. 63 (bivša mitnica). Ordinira v ambulatoriju OUZD v Ljtibljani vsak delavnik od pol 17. do pol 19. ure.
Meje zdravniškega okoliša so: Savska cesta do železnice, železnica (glavni kolodvor) ter gorenjska železnica.
Zdravniški okoliš Bežigrad obsega tudi naslednje zunanje kraje: Brod, Črnuče, Dobrava, Gmajna, Ježa, Nadgorica, Podboršt,
Brinje,- Ježica, Kleče, Malavas, Savlje, Sto-
Vsak bolnik (član OUZD ali svojec) se mora pri zdravniku, ako zahteva obisk na domu, legitimirati. Predložiti mora potrdilo delodajalca (§ 15 OUZD) o zaposlenju. To potrdilo ne sme biti starejše od dveh dni. Za svojce je poleg potrdila delodajalca predložiti tudi potrdilo občine o skupnem gospodinjstvu, ter da član svojce vzdržuje s svojim zaslužkom. V nujnih slučajih, ako član n« more predložiti predpisanih potrdil, mora to naknadno izvršiti najpozneje naslednji dan, sicer se smatra, da je zdravnik izvršil obisk pri privatnem pacijentu.
Vedno pogosteje se člani in svojci obračajo za zdravniško pomoč k zasebnim zdravnikom. Da ne bi člani trpeli škode, ker bi morali sami plačati stroške za zasebnega zdravnika, kadar bodo tega klicali brez potrebe, se opozarjajo na zakonita dooločila, ki se glase: Zavarovani član in upravičeni svojec zavarovanca m.ora iti k unadoveimi zdravniku ob določeni uri in na določen kraj ordinacije. V sili član lahko zdravnika poišče liven določene ure in kraja ordinacije. Kadar pa je zaradi bolnikovega stanja ipotrebno, ima bolnik ipravico, da zdravnika pokliče na dom. Samo ob nujnem primeru, če obstoja nevarnost za življenje zavarovanca in kadar ni mogoče pravočasno priklicati najbliijega ura-dovega zdravnika, se lahko pokliče najbližji zasebni zdravnik. Le v tem zadnjem primeru, katerega nujnost pa mora zavarovanec dokazati, urad povrne vse stroške, ki so članu nastali z obiskom zasebnega zdravnika, člani in svojci naj v lastno korist upoštevajo zgo-rajšnja navodia. Vselej naj imajo na umu, da so uradovi zdravniki dolžni izvršiti vsak obisk na domu zavarovanja, -pa naj ta kliče podnevi ali ponoči.
STROKOVNI VESTNIK
2. Spodnja in Zgornja Šiška.
Dr. Rupnik Vilko, stanuje v šiški, Knezova ulica 37. Ordinira v ambulatoriju OUZD v Ljubljani visak delavnik od pol 9. do 11. ure.
Meje zdravniškega okoliša Šiška so: Gorenjska železnica, železnica ob Bleiweisovi cesti do ceste na Rožnik, Tivoli mimo Drenikovega vrha.
Zdravniški okoliš Šiška obsega tudi naslednje zunanje kraje: Dravlje, Kamna gorica, Koseze, Peržanj, Zapuiže.
3.	Vič — Glince — Rožna dolina.
Dr. Kanc Pavel, stanuje na Tržaški cesti štev. 45. Ordinira v ambulatoriju OUZD v Ljubljani vsak delavnik od pol 8 do pol 10. ure.
Meje zdravniškega okoliša Vič so: Drenikov grič, Tivoli do Ceste na Rožnik in železnice, Čitjska ulica, Tobačna ulica, Groharjeva ulica do Graščice, Gradaščica do bivše meje občine Ljubljane, bivša meja občine Ljubljana do Malega grabna.
Zdravniški okoliš Vič obsega tudi naslednje zunanje kraje: Brezovica, Notranje in Vnanje gorice, Plešivica, Dragomer, Log, Lukovica, Glince, Rožna dolina, Vič, Brdo in Kozarje na državni cesti.
4.	Dolenjska ceta — Galjevica.
Dr. Janežič Pavel, stanuje v Ljubljani, Stari trg 4-II. Ordinira v ambulatoriju OUZD v Ljubljani vsak delavnik od pol 10 do 12. ure.
MONOPOLCI
Delavstvu Tobačne tovarne v Ljubljani
se sporoča, da je uspelo Zvezi monopolsikega delavstva 'doseči potom ankete, katera se je vršila marca meseca v Beogradu, sledeče izmene in izpopolnitve »Penzijskega in deloiv-nega pravilnika«, katere naj vsakdo izstriže ter nalepi k ustrezajočim točkam v svoje pravilnike radi pregleda.
Z odločbo Upravnega odbora Samostalne uprave državnih monopolov M. Br. 5249 od 20. julija 1936 so izvršene izmene in izpopolnitve členov 10, 19, 20, 21, 23, 25, 26, 35 in 37 »Pravilnika o penzijsketn fondu stalnih monopolskih delavcev Br. 513884^35«, a z odločbo Upravnega odbora M. Br. 7172 od dne 20. julija 1936 izmene in izpopolnitve člena 32 »Pravilnika o radu .n ,m«nnirK»Wl*;m ustanovama M. Br. 29988'35. Izmene in izpopolnitve »Pravilnika o pemzijskem fondu« je odobril minister financ pod br. 28104 od 23. julija 1936, a glavna kontrola je dala svojo soglasnost pod br, 94472 od 7. avgusta 1936.
Izmene »Pravilnika o radiu« je odiobril minister financ pod 'br. 28108 od dne 23. julija 1936, a glavna kotrola je dala svojo soglasnost inod br. 94473 od 10. avgusta 1936.
Zgoraj navedene izmene in izpopolnitve se glase:
I.
V »Pravilniku o penzijskem fondu«.
V členu 10. se črta drugi del predposled-njega stavka od besede: ..., po potrebi pa tudi pokojnine prihodnjim upokojencem znižati. Črta se ipa tudi cel poslednji stavek.
V členu 19., odstavek 2., pod b), se doda na koncu stavek: »Za ves ta čas prejema rodbina rodbinsko penzijo.«
Člen 20., odst. 2., pod e) se črta in se glasi novi: »vdova, ki je nad 20 let mlajša od svojega moža člana ali penzionera, a se je poročila z njim, ko je imel nad 50 let starosti in ni z njim živela v zakonu vsaj leto dni.
V čl. 21., odst. 3, na koncu, namesto: »po odstavku (1).« se postavi: »po odst. 3, člena 17, a ako ima dva, tri ali več oseb, potem za obračun rodbinske penzije velja odstavek 2.«
V čl. 23., odst. 2, pod b), na koncu dodati: »Prestanek uživanja rodbinske penzije se odnosi samo na kaznovane osebe.«
V čl. 25., pod č), se drugi stavek menja in se glasi: »V tem slučaju da Uprava državnih monopolov rodbini odnosno otrokom rodbinsko penzijo.«
V čl. 26. se črta drugi odstavek.
V čl. 35, se dodajeta dva nova odstavka in sicer: 4.) stalni delavci Iz odst. 2.) tega člena lahko naknadno zahtevajo, da se jim v čas članstva vračuna tudi čas, proveden v svojstvu sezonskega odnosno nestalnega delavca, ako jim po odst. 2.) ni vračunano vsaj 5 let začasnega in stalnega dela. Čas, katerega je vplačala prinose Uprava drž. monopolov in čas, katerega bodo sami vplačali, ne sme presegati preko 5 let.
Vplačevanje vlogov se vrši po čl. 5., odstavek 2.
5.) odstavek 4. velia tudi za delavce iz odst. 3., če jim ni vračunano vsaj 5 let začasnega dela.
V čl. 37. se dodaja odstavek 2., kateri se glasi:	r
2.) osebe, penzionirane pred stopanjem tega »Pravilnika« v veljavo, preiemajo penzijo po prejšnjih predpisih, a rodbinske penzije po smrti teh oseb se odrejajo prav tako po teh predoisih s tem, da se rodbini umrlega penzionista na ime pogrebnih stroškov izplača Din 500.—.
V	»Pravilniku o radu u monop. ustanov.«
II.
Odstavek 1. člena 32. se menja in se glasi:
Ako monopolska ustanova odpove delavcu radi pomanjkanja dela ali omejitve, Se mu vračuna tudi čas, iproveden dotlej na delu, samo v slučaju, ako bo ponovno sprejet
na delo v roku treh let. Prav tako se računa delavcu v leta službe dotlej proveden čas v monopolskih ustanovah, ako je brez svoje krivde, a iz- važnih razlogov odpovedal delo, pa bode v gornjem roku sprejet na delo. Odločbo o računanju dotlej proveden ega Časa donese Uprava monopola.
Odstavku 3., čl. 32, se dodaje nov stavek, ki se glasi:: Delavcu pripada plača, ako je po najmanj štirinajstdnevnem službovanju v mo-nopolski ustanovi brez svoje krivde zadržan priti na delo za sorazmerno kratko dobo, ne več kot za teden dni, radi bolezni, nesrečnega slučaja ali drugih važnih osebnih razlogov.«
Iz pisarne splošnega oddleljenia Uprave državnih monopolov M. Br. 524491. od dne 15. avgusta 1936. v Beogradu.
Iz seja podružnice Ljubljana.
Med drugim se je sklenilo:
1. Člansko knjižico mora imeti vsak radi lažje kontrole.
2. Ko vplačaš članarino, zahtevaj toliko žigosanih 'prispevkov, kolikor si vplačal prispevkov.
3. Samo z žigom potrjena vplačila se bodlo lUipoštevala, 'dirugače ipa v nobenem primerni.
Zato, sodrugi, kdor nima članske knjižice, naj javi to svojemu zaupniku. Vezana članska 'knjižicia stanc 4 Din, začasna članska knjižica pa samo 2 Din.
Odbor podružnice.
ŽIVIUCI
Ljubljanski pekovski pomočniki dosegli kolektivno pogodbo.
V	nedeljo dne 6. septembra 1936 so imeli ljubljanski pekovski pomočniki pri »Lloydu« sestanek. Udeležba nad 100. Po 'predložitvi in (priporočanju sprejema te kolektivne pogodbe s strani organizacije so jo navzoči soglasno sprejeli. Pogodba je sklenjena za leto dni in se glasi:
KOLEKTIVNA POGODBA,
s katero se v smislu § 209. Obrtnega zakona urejajo službeni odnošaji pekovskega delavstva v ipekarnah na teritoriju in okolici mesta Ljubljane.
Člen 1.
Mezde.
1.) Mezde pomočnikov so tedenske in se dele v tri kategorije.
a) V prvo kategorijo spadajo delaivci vseh tistih pekam, ki zaposlujejo 4 in več pomočnikov in je tedenska mezda za mešalce, pred-pečnike in skupne delavce Din 400.— (štiristo dinarjev); za ponio^m^G pri tstali ipa, 325 D®
(tristopetindvajset dinarjev);
b) V drugo kategorijo spadajo pekarne s tremi pomočniki in je tedensika iplača za mešalce, predpečnike in skupne delavce 325 dinarjev (tristopetindvajset). za pomočnike pri tabli pa Din 250.— (dvestopetdeseti.
c. V tretjo kategorijo spadajo pekarne, ki zaposlujejo manj kot tri pomočnike in je tedenska mezda za mešalce, predpečnike an skupne delavce Din 250.— (dvestopetdeseti. Za delavce pri tabli pa Din 200.— (dvesto).
d) Tedenske plače onih pomočnikov, ki so večje od te kolektivne pogodbe, ostanejo še nadalje v veljavi in se ne smejo znižati.
e) Vsakemu oženjenemu delavcu pritiče dnevni deputat v obliki 1 log svežega kruha, samcu pa pol kg.
Člen 2.
Delovni čas.
a) Delovni čas je določen z 48, odnosno z 60 urami na teden, kakor določa Zakon o zaščiti delavcev, § 6. itd.
b) Ob nedeljah ie prepovedano vsako delo pomočnikom, vajencem kakor tudi obrtniku samemu in njegovim domačim.
Člen 3.
Nadomestno delo. (Au$hili).
Ako traja to delo samo od 1 do 3 dni, se plača nadomestnega delavca dnevno po 50 dinarjev (petdeset).
Ako ipa traja to delo več kakor tri dni, pa dobi ta delavec -plačo stalnega delavca.
deti 4.
Praznovanje prvega maja.
1. maj je dlelavski praznik in ima vtsak pekovski delavec ta dan prost. Dan pred 1. majem se smatra za Sobotno delo.
Člen 5.
Paritetna komisija.
V svnho reševanja nastalih sporov se postavi paritetna komisija iz 'dveh članov pekovskih mojstrov in dveh Članov SŽRJ, po-družice v Ljubljani, torej iz štirih članov, kateri izmed isebe izberejo (vsakokrat drugega predsednika, ki pa ima tudi iglasovalno pravico.
Za vsako eventuielno spotmo vprašanje se ima ta komisija sestati v roku 8 dili od dnesva pritožbe.
Sklicatelj sestanka paritetne komisije je zastopnik prizadete stranke.
den 6.
Stanovanje in prehrana .
Stanovanja in prehrano ima pekovski delavec laihko pri mojstru, vendar pa je obojestransko stremljenje, da se ta zastareli običaj skoraj odpravi.
Hrana, stanovanje im perilo se računa Din 100 (ensto) tedensko. Uslužbenski davek plača v vsakem primeru delodajalec sam in Je pekovski delavec tega popolnoma oproščen.
Člen 7.
Dopolnilo pogodbe.
a), Vprašanja, ki niso pogodbeno urejena, se lahko uredijo z dodatki k tej pogodbi, ki se uveljavljajo na podlagi zapiskov .podpisanih predstavnikov pekovskih mojstrov in SŽRJ, nodružnic« v Ljubljani.
b) Na isti način se lahko uveljavijo tudi sporazumne dopolnitve in izpremembe v določilih te pogodbe, ki bi se izkazale za potrebne.
c) Sporazum, ki naj se z njim pogodba dopolni ali izpremeni, je za mojstre ustvarjen šele s sogiliašanjem oseb, ki so po društvenih pravilih upravičene prevzemati obveznosti?.
d) Dodatki, uveljavljeni na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena, postanejo sestavni del te pogodbe.
Člen 8.
Zaključne določbe.
a) Ta pogodba stopi v veljavo z dne 1. septembra 1936 in je odpovedljiva ne pred 31. junijem 1937. Odpovedni rok je torej dvomesečni. Odpovedni rok se šteje v vsalkem primeru od zadnjega dnie koledarskega meseca. rv katerem je bila odpoved izrečena.
bi Odpoved se mora dati v pripotročenem pismu.
c)	Pogodbo morejo odpovedati po članih »Združenja pekov« pooblaščeni odbor iz ene strani, z druge strani pa SŽRJ, podružnica v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 1. septembra 1936.
Piodpisi.
Na tem sestanku je pristopilo zopet nekaj pekovskih delavcev v organizacijo, tako da je sedaj včlanjenih 99 odstotkov. Pekovski d elavci so polni navdušenja pozdravljali taktiko sedanjega upravnega odbora, ki jih je po tolikih letiih vendar enkrat zidiružil in v tej združitvi uspel .izivojevati kolektivno pogodbo, katere tukajšnje pekovsko delavstvo že od leta 1923 ni imelo.
Vsem sodrugom pekovskim delavcem izrekamo zalhvalo za njihovo zaupanje, posebno zalhvalo pa tistim izredno požrtvovalnim članom, ki so največ pripomogli, da se je naša podružnica dvignila na sedanjo višino. Vsem pekovskim delavcem pa kličemo: kolektivno pogodbo sedaj imamo in če tudi ni taka, kakršno bi si mi želeli, vendar se zavedaimo, da je to začetek, je temielj, na katerega bomo gradili še mogočno stavbo, to je za enkrat le mali »Vorschuiss« na račun tistega, kar nam še pritiče. Da pa bomo to zares dosegli, je potreba še večje zavednosti an požrtvovalnosti. Ker je pomanjkanje prostora in ker imajo tudi idlnulgi delavci pravico, da v tem časopisju priobčijo njihove težnje, zmage in poraze, zato se omejujemo in pravimo:
Pekovski delavci v Ljubljani morajo biti v teku enega meseca lOOodstotno organizirani! Živela velika, enotna in močna žiliska organizacija!
S.	Margetič, 1. r., predsedn.; Tome, l.r,, lajn.
LESNI DELAVCI
lote Lapajner
Ljubljanski mizarji so iz srvoje srede izgubili enega najstarejših svojih sodelavcev sodtroga Lapajnerja. Mož je dočakal častitljivo starost 79 let. Dolga je bila doba življenjske borbe, pol stoletja je bil zaposlen kot mizarski pomočnik pri znani ljubljanski mizarski tovarni J. J. Naglas. Vsi delavci, ki smo ga dolga leta z njim prebili težike preizkušnje, za čast in ponos naše strokovne organizacije, ga bomo ohranili v trajnem spominu.
Njegova beseda, ki je bila vedno mila, je bila vedno bodrilna. Mnogim pomočnikom, ki so danes samostojni mojstri, je bil najboljši učitelj in svetovalec. Nikdar žalosten, vesel v družbi, pošten v srcu.
Dobojeval si svojo trnjevo pot, dragi Joža, mi Te bomo težko pogrešali, rano, ki si jo zapustil, bo težko ozdravljiva. Spomin na Te ne bo pozabljen, želimo Ti, da se od-
počiješ, saj tako zahteva železni zakon narave. Svojcem naše iskreno sožalje!
Mizarski pomočniki v Št. Vidu izvojevali kolektivno pogodbo. Ali kljub temu, da so bili mojstri le nekateri pripravljeni na to, je bila že po zaključku ,pogodbe velika večina proti. Vsi hočejo prikazati veliko obubožanje. Če pa pogledamo, kako cvete ta lesna industrija, pa bomo videli čisto drugo sliko kot jo oni prikazujejo. Dolga leta se pomočniki niso upali postaviti po robu, za skrajno nizke mezde so garali vse noči, ustvarjali so bogastvo za podjetnike, sami pa so ostali brez vsega na ulici.
Ko pa so počeli pomočniki skupno alkcijo za izboljšanje položaja, tedaj pa so bili vsi boljševiki itd. Delavstvo se dobro zaveda, kje je njegovo mesto in se groženj mojstrov ne boji. Vsi listi pišejo cele kolone o mizar-kih izdelkih, ki se ipostavijo na razne izložbe, ne morejo prehvaliti umetnine, ki jo ustvarja mizarski pomočnik. Nikdio ipa ne vpraša, kako pa ta pomočnik živi? V zaduhlih delavnicah, od zore do mraka, pičla hrana in slaibo stanovanje, to so dobrote mizarskih pomočnikov. Prav bi bilo, da bi si oni, ki si ogledajo take razstave, polgledali tudi te trpine po delavnicah. Iz malih delavnic so nastali moderni strojni obrati, iz .malih kmečkih ba|jt modeme vile, avtomobili in razne druge dobrine. Kaj pa pomočnik? Dokler je prt mojstru, mu dodelijo kako podstrešno izbo v večji skupini, ko pa zapusti mojstra in se poroči, pa ni nič bolje, znajde se v kakem kletnem stanovanju. Pohištvo, ki ga s svojimi rokami ustvarja, za njega ne peride v poštev, ker nima toliko sredstev, da si ga nabavi.
Težko je bilo pripravljati mojstre do tega, da so sprejeli kolektivno pogodbo. Kar je večjih obratov, ti so za to, da se že enkrat napravi red po delavnicah. Oni mali, ki nimajo kaj izigubiti, ti se pa najbolj upirajo. Dolžnost delavstva je, d!a seda) izvojevano kolektivno pogodbo uveljavi po vseh delavnicah. Dovolj je bilo izkoriščanja, dovolj smo bili zasramovani, ne smemo biti več slepo orodje podjetnikov in raznih političnih Špekulantov. Vse je bilo proti naim!
šentviški mizar, zavihaj nokarve, pokaži vsemu svetu, da si umetnik, da ustvarjaš dobrine sveta in da hočeš biti enakopravni član človeške družbe.	«•	. n
Kolektivna polgodba, ki je bila po dvodnevni borbi izvojevana, pa se mora uveljaviti v vsaki delavnici našega okoliša, samlo naprej brez bojazni.
Parketarski pomočniki v Ljubljani so iz-vojevali kolektivno pogodbo [prvič v povojni dobi. Zveza lesnih delavcev Jugoslavije je predložila kolektivno pogodbo vsem podjetnikom, Moramo pa reči, da je bilo razumevanje za sklenitev kolektivne pogodbe 95od-stotno med podjetniki te odstotke. Z malimi lzpremiemibami predloženega osnutka je bila kolektivna pogodba sprejeta. Tako dla je lahko iparkelaasko delavstvo ponosno na ta uspeh. Doseglo se je povišanje plač za 37 odstotkov, pomočnike se sme sprejemati le potom organizacije. Tako so se parketarski delavci v tem pogledu izmed vseh najbolje odrezali. Dokler^ so bili brez organizacije, se niiti poznali niso, le žal, da so tako pozno izpregledali. Sedaj je treba, da se pogodba drži in izrvaja v celoti, ker je to zakon, ki smo si ga sami postavili. Kolikor moči — toliko pravic!
Pleskarski pomočniki v Ljubljani in okolici so sie začeli draimiti iz spanja pravičnega. Dolgo smo bili popolnoma mlačni, in smo se brigali, da se z 'Ostalim delavstvom borimo za izboljšanje našega položaja. Naše delo je sezonsko, le nekaj mesecev v letu si zaposlen po stavbah na velikih prepihih. Plače našemu stanu še zdaleka ne odgovarjajo. Dolgo smo se lovili, kam mi prav za prav spadamo, tekmovali srno, katera strokovna organizacija je prava. Spregledali smo, a žal pozno, no pa upamo, da ibomo sedaj s podvojeno silo šli na delo.
Vse stroke si skušajo potom kolektivnih pogodb urediti delovno in mezdno razmerje,
i	[tldl.nažf želja. Poskusili smo se pri-
Kljiuiciti lesnim (delavcem, ker smo tu bili že preje, še od onega časa smo imeli ugodnosti, ki smo si jih potom te organizacije priborili. Poskusili smo, da se enkrat zberemo v Ljubljani, da si pogledamo iz oči v oči, a žal višja sila n aim je to preprečila. No pa kljub temu ne obupamo, hočemo da imamo tudi mi pravico, da gremo svobodno v organizacijo tam, kjer je to naša volja in naše prepričanje.
Vse pleskarske pomočnike pozivamo, da gredo v organizacijo, da se skupno borimo za iizbioljšanje našega položaja. Vsa potrebna navodila dobite v Strokovni komisiji, Miklošičeva cesta 22''a, Ljubljana.
Mojstrski izpitni tečaj za mizarje. Zavod za pospeševanje olbrta Zbornice TOI v Ljubljani priredi za kandidate, ki se nameravajo podvreči mojstrskemu izpitni za mizarje, poseben tečaj. Predavalo se bo 10 do 15 ur o tehničnih in kemičnih lastnostih lesa, njegovi inIa.Dakah in ohranjevanju, o brusilih, Iužilm, poli turah, orodju, strojih in varnostnih napravah »Tečaj se bo vršil, če bo dovolj prijav, v septembru. Predavanja bodo 5 do 6 dni ob večerni ih urah. Obisk brezplačen. Kdor se želi udeležiti tečaja, naj se prijavi zavodu no doroisnici z narvedbo točnega naslova najkasneje do 10. septembra t. 1,
KOVINARJI
Slovenski Javornik
Valjarne KID na. Javorniku vedno bolj napredujejo, tako v tehnični izpopolnitvi obratovalnih naiprav, kakor tudi glede razšir-•jevan,a posameznih obratov. Po dobri kupčiji, ki jo je napravila KID s podiranjem elektrodne tovarne na Blejski Dobravi, je polovico ogrodja te tovarne prenesla na Javornik, kjer se nakajajo sedaj razne nove naprave, med temi tudi novi moderni aparat
ISTEG za nov način izdelovanja betonskega železa; drugo polovica je postavila na Jesenice in uporabila za novo šamotno tovarno. Tako bo staro, že amortizirano ogrodje te podrte tovarne, ki je do svoje smrti in ob svojem zadnjem vzdihu doprinašala podjetju sijajne dobičke, zopet sluižilo novi proizvodnji, novim modernim napravam in najučinko-vitejšemu obratovanju. Toda meizide skuša podjetje obdržati še vedno na stari višini in še celo nižje, posebno za delavce te stare tovarne, ki jie iprizadiejala tamkajšnjemu delavstvu že mnogo redukcij, mnogo gorja in mnogo upra/vičene kritike od strani izgaranih in njiih lastni usodi prepuščenih delavcev. Cela tovarna se je lahko prestavila na Jesenice in Javornik, toda iprej tamkaj zaposleni so morali na cesto, četudi je KID sprejela precej novih delavcev. Še danes mnogi čakajo, da pridejo nazaj na delo. Sprejem novih delavcev se pa vrši po čudnih metodah privilegiranih oseb.
Zelo napiredtuje tudi obrat tanke pločevine. Ta obrat je postavljen šele leta 1933, a ivsled sijajne prosperitete je bil letos v precejšnji meri razširjen. Ker so se naročila zelo povečala, se bo obenem z novimi preureditvami zmožnost storitve podvojila. V ta namen so postavili tudi dve novi plinski peči. Staro so pa preuredili. Postavljeno je tudi tretje ogrodje za valjanje drobne pločevine z vsemi novejšimi pripomočki. Dogradili so tudi tudi dve električni peči za šarjenje pločevine in električno peč za normaliziranje iste. Lansko leto so temu obratu v dopolnitev prizidali tudi 'pocinkovalnico in lužilnico, Slednjo bodo letos še dopolnili. V vsej valjarni plove nad našimi gavami deset žerjavov. V 1. 1930. je bil v vsej tovarni komaj eden. Pa tudi nobenega razširjanja in moderniziranja obratov ni bilo tedaj. Kljub temu, dla so sedaj napravljene vse te dopolnitve, so ostali dobički delničarjev sijajni, kar gre seveda vse na račun našega dela. Zato mi, delavci, lahko upravičeno trdimo, da smo se, kar je novo postavljenega in dopolnjenega in vse ono, kar stoji od stare železarne, sami z našimi predniki prigarali delničarjem in njihovim uslužbencem, ki nas 'prav po nečloveško priganjajo.
Z modernizacijo in racionalizacijo obratov so se [povečale tudi nezgode. Vedno hitrejši čas napornega in mučnega dela povzroča pri starih in mladih prehitro oslabelost,^ kiar kriči po takojšnjem izboljišanju tega stanja. Naj navedemo samo en primer: v obratu tanke pločevine, kjer gospoduje go-sipod Semlak, je dne 28. julija na popoldanskem in ponočnem šihtu onemoglo vieč delavcev pri progi oziroma pri pečeh. Opotekali so_ se in onesveščeni, od vročine do kosti premočeni, padali na tide in vroče železne plošče. Vsled prehitrega dela so nezgode v tem obratu navaden pojav. Tudi ni čudno, .,s,*-nesr®če lakl0 m»ožijo. Na prostoru od približno 500 qm stojijo tri mogočne peči in tri og,ro,d)a za valjanje. Iz viseh teh naprav bruiha neznosna vročina, odkodter se vleče žareče želeno za predelavo. In .kadar se delavci pritožimo ter 'zahtevamo dodatnih moči, nas obratovodstvo z najdrznejšimi izgovori odklanja, kakor: lumpaš, prestar si, premlad si, dela), saj zaslužiš, lahko delate, preleni ste, saj se samo zgoviarjate itd.
Radi teh dejstev moramo povedati da presega obnašanje obratovodje g, Semlaka, gg. Lautenschlagerja, Oniča in Odlaska že vsak človeški čut.
Ventilacijo imamo zelo -omanjkljivo. Preddelavci priganjajo čez mero. Predlogi zaupnikov se odklanjajo. Gospodje, a« mar nismo tudi mi poleg vas in vaših malih priganjačev, vredni človeku primernega življenja? Ah s e bodo mar tudi naše m iz erne mezde podvojile in sploh racionalizirale, ko nam celo proti kolektivni pogodbi dodelujete dela, za katera nismo plačani? Ali se ne bojite odpora pohabljenih in ohromelih, ki bodo cez nekaj let 'proizvod' vašega nečloveškega ravnanja {v kolikor nimamo že danes takih primerov dovolj). Nujno je, da si te obrate podrobno ogledajo merdajni činitelji ter zasušijo pri tem tudi nas delavce in naše zaupnike.
Nezgode so pogoste tudi na finih progah, pri adjustaži in pri nakladanju izdelkov. Prav tako kot g. Semlak, je tudi obratovodja g. rise her vpregel proizvajalnega konjička po amerikanskem načinu {samo da pri njem nismo po amerikansko plačani). Za odstranitev nevarnih nedostatkov iz 'higijensko zaščitnega vidika pa še ni poskrbel in iz poročil naših funkcionarjev tudi posnemamo, da tega namena tudi nima. Obenem moramo dostaviti, da se še noben obratovodja, uradnik ali mojster ni pri svojem delu poškodoval in tudi ne vemo, da bi vžival kdo od njih rento. Ako se pa od nas kdo ponesreči, tedaj se pa temu čudijo in sprašujejo, kako je to sploh mogoče. Primerjava dela iz tujih držav tudi ne more priti v poštev, četudi bi bile navedbe resnične, ker so tudi drugačne mezde pri nas. Po vsem svetu so znane in priznane delovne sile slovenksega delavca kot najboljše po kakovosti, samo našim obratovodjem ne ugajamo.
V	začetku tega in lanskega leta je KID nastavila več mladih praktikantov in nekaj preddelavcev. Vsi ti nastavljenci pokaizujejo v znatni meri svojo nesocialno modrost na-pram delavskim vrstam, iz katerih so izšli. Obenem je sedaj še vsaki izmeni dodeljen tehnični uradnik v svrho nadzorovanja dela. Istočasno pa vršijo tudi funkcije nadizornikov nad gibanjem delavcev ter s tem povzročajo mnoge kazni. V valjarni pa sploh prevladuje privilegij glede zaposlovanja in napredovanja delavcev in to po osebnem in strankarskem vidiku. Krši se zakon o delovnem času ter se dela mnogokrat po 10 in celo do 18 ur dnevno. Krši se pogodbeno razmerje. Opozorila zaupnikov so brezuspešna. KID je v začetku tega leta nastavila svojega inšpektorja dela inž. Petrovčiča, gradbenega strokovnjaka, do sedaj zaposlenega pri gradbeni tvrdki »Slograd«, ki je med delavstvom zelo znan po svojem nesocialnem čutu. Zato tudi kovinarji ne moremo kaj prida pričakovati od
tega gospoda, posebno, ker Že vemo iz njegove dosedanje prakse, kako zadržuje in odklanja delavske predloge, ki gredo skozi njegovo pisarno.
Iz navedenega in še raznih drugih dejstev, ki povzročajo vsestransko zapostavljanje delavcev, mora nujno slediti, da se vsi do zadnjega organiziramo in stopimo odločno na branik za naše pravične zahteve in potrebe. Samo v skupnosti je naša moč in naša zmaga! Gospodom obratovodjem in njihovim podrejenim pa svetujemo, da naj dobro premislijo, predno bodo šli s svojo dosedanjo prakso naprej, kajti gospodje, vaše ponašanje napram nam presega že vse meje!
Kovinarji.
Kovinarji Celja
ist C.L 3.1 sfe t	«*■	>
■ ti'. J «V.	v	Nit	•
Kovinarji Store
Delavsto v železarni Štore se nahaja v mezdnem gibanju. 23. avgusta je bil pri podjetju vložen predlog nove kolektivne pogodbe, ki predvideva .priznanje socialne zakonodaje §§ 11546, 219, 220 in 221. O. Z in R. Z. povivišanje mezd. V Sloveniji so tri tovarne, ki izdelujejo železo, katerega vse tri tovarne po kartelnih cenah prodajajo. Kranjska industrijska družba, Železarna Štore ter jeklarna grofa Jurja Thurna v Gužtanjiu, vse omenjene tovarne pa plačujejo različne mezde. Ako je dobiček po kartelnih cenah enak, je povsem razumljivo, da morajo pri delu tudi mezde delavcev biti enake v vseh tovarnah. Delavstvo se zavedla, da bo to doseglo samo borbi, zato je na borbo tudi pripravljeno.
STROJNIKI
Sestanek v Kočevju.
V nedeljo, dne 23. avgusta se je vršil sestanek strojnikov in kurj*ičev za Kočevje in okolico v gostilni Beljan v Kočevju. Navzočih je bilo okrog 30 kolegov iz vseh panog industrije iz Kočevskih okrajev. Na sestanku je poročal delegat sekcije iz Ljubljane o naših zahtevah. Navzoči so z zanimanjem sledili izvajanjem delegata ter prišli do zaključka, da tako ne more iti več dalje. Pri debati se je ugotovilo, da so zadnja leta plače osebja pri parnih napravah padle pod najskrajnejši minimum, tako, da s temi plačami ni mogoče prehranjevati ne sebe, še manj pa družino. O nakupu oblek in obutve ni niti govora. Šola je pred durmi in ni sredstev za nabavo šolskih potrebščin za naše otroke.
Naredbe in pravilniki o parnih napravah se ne izvajajo. Organizacija strojnikov bo morala z vso energijo poseči v te razmere. Plače se morajo izboljšati vsiem strojnikom in kurjačem. Tekstilne tovarne plačujejo svoje strojnike, po 3 Din na uro — naj bo to plača za strojnike, ki sqjpo svoji kvalifikaciji odgovorni za reden obrat ter pred oblastjo iza vse eventuelne oesreče, ki se lahko zgodijo pri parnih napiOvaih. Te plače ne ustrezajo niti navadhemiu“težaku, ne pa osebju, ki mora razen svojega priučenega obrta imeti še posebno kvalifikacijo za opravljanje parnih kotlov in strojev. To je milo rečeno, škandal za današnjo kulturno dobo.
V rudiniku tudi ni nič boljše. Tudi tam je potrebna temeljita remedura za vse osebje parnih kotlov. Vprašamo: Kako se more zahtevati od človeka, da bo garal 10, 12 in še več,ur na dan, ne da bi se mu od strani podjetnikov nudilo vsaj skromno preživljanje sebe in družine? Saj smo ljudje in delamo za to, da živimo.
Vsi navzoči so (kompaktno pristopili v svojo organizacijo ter obljubili, da bodo so-pomagali, da se odpravijo neznosne razmere, ki niso več človeške, ter da bodo še ostale strojnike in kurjače pripeljali v našo zvezo, da bomo z združenimi močmi kovali sebi in svojcem boljše življenje. Še vtse neorganizirane kolege strojnike in kurjače ipa pozivamo, vsi v svojo organizacijo, da se ramo ob rami borimo za naše ipravice.
Kolegi, naprej! — Vas pozdravljajo kočevski trpini!
Vsem strojnikom in kurjačem Maribora
in dravske doline ter ostalih 'krajev sporočamo, da se vrši predavanje specielno za strojnike in kurjače dne 27. t.m. ob 9. uri dopoldan v Delavski zbornici v Mariboru. Predaval bo specielno iz socialne zakonodaje za strojnike in kurjače sodrug dr. Avgust Reis-man, kakor tudi o pravilniku za upravljanje parnih kotlov in strojev. Pridite vsi, da se seznanite, kake pravice in dolžnosti imate.
STAVBINCI
Nečloveško ravnanje * delavci. V Gornji Šiški (Ljubljana) se nahaja Sitarjeva o-pekairna, v kateri dela 16 delavcev in sicer 9 Bosancev in 7 Slovencev. Te delavce se na nezaslišan in brutalen način tira in priganja k delu do onemoglosti. Delati mora-tjo 13—14 ur na dan. Za te ure g. Sitar ne plača nič. Plača samo ure v kolikor so stroji v obratu, to je 10 ur, ostale ne plača, kaj šele 50 odistotkov poviška.
Delavec Dolič Mehmed, zaposlen pri njem od začetka maja, in Gozdič Ale, za-l]>oslen od srede maja, sta se 29, avgusta t. 1. dobesedno privlekla v prostore naše organizacije (SGRJ) ter pripovedovala sledeče: Dolič Mehmed je že dalje časa bolan in si je želel zdravnika, toda Sitar ga je vedno odvračal od tega. Ko je že onemogel, mu je dal malo lažje delo. Boleizen je napredovala, a Sitar ni hotel nič slišati o bolniškem listu, ampak mu je dal žganja s poprom in ga ije silil na peč, da se oitfreje, potem pa zopet hitro na delo. Dolič Mehmed se je naslednji dan pri delu zgrudil. Sitar mu izopet ni hotel izdati listka za zdravnika, ampak mu je zagrozil, da ga bo pretepel, da se ne bo ganil s mesta, češ, da je pijan in len za delo. Ko se je drugi dan Dolič nekoliko opomogel, se je privlekel v pisarno organizacije SGRJ, od kjer je šel en sodrug z njim na okrožni urad,
Stran 4
»DELAVEC«
15. septembra 1936
da je dobil zdravnika, kateri 'ga je takoj .poslal v bolnico. Z njim vred je bil poslan v 'bolnico tudi Gozdič Ale, ki je bil istotako zaposlen pri Sitarju in ni nič manj bolan ter izčnpan kot Dolič.
Oba delavca sta soglasno izjavila, da so pri Sitarju domatega vsi delavci oboleli.
Na vsako pritožbo delavca zagrozi Sitar istemu, da ga bo tako izbil, da se ne bo premaknil z mesta. Ko -je s. tajnik organizacijo SGRJ interveniral pri Sitarj-u v s vrbo izstavitve bolniškega lista Dolič Meh-medu, lie Sitar trdil, da je bil Dolič »pijan ko svinja«! zato mu ni hotel diati bolniškega lista, a pravi vlzrotk je bil, kakor se j« potem ugotovilo. da Sitar ni imel delavca prijavljenega v OUZD.
Organizacija zahteva, da se pri temu podjetju po posebni komisiji zasliši vse delavce ter krivca stavi pred sodišče.
SGRJ.
Razmere na gradnji ceste Št. Vid—Medno—Jeperce. Pri teh delih vlada -pravi su-ženjskjo-priigfinjiaiški ts istem. Podjetje Ing. JoS. Dedek, katero ije prevzelo ta dela, jemlje delavce na 14-dlnevno preizkusno dobo, ka pomeni za prizadetega delavca:
14 dni prenašati najrazličnejše šikane od strani polirjev. Le ta, 'ki te šikane vzdrži, smie upati, da 'bo ostal zaposlen za nedoločen čas. Za vlako malenkost pa zletiš na cesto, ako te je priganjač vzel na piko.
Statistika nezgod je pokazala, da varnostne naprave sploh ne obstojajo. Že takoj v prvih dneh, ko se je delo začelo, se je zrušil most, po katerem so delavci prevažali zemljo v vagomčMh,
Dne 20. ma‘a je sledila težka nesreča. Zopet se je zrušil most, ipo katerem se jie prevažalo kamenje z zemljo vred'. Most z vajgončki in inaterijalom vred je pokopal 3 delavce podi seboj. Hiudo poškodovana sta bila: 25-letni Sletttc Lovrenc iz Dvor ja pri Cerkljah in 34-!etni Janez Špenko, družinski oče, kateri je še danes delanezmožen. Lažje je bil posredovan Škerl Jernej, samski delavec iz Kleč«
Dne 1. scinteimlbra se je ponovno dogo-djla nezgoda. Zopet se si e Podrl provizorično postavljen most, ki je bil iz okroglega, sicer zdravega lesa, a brez zareze konstruiran. Kot opore so služili le z žeblji pribiti plohi, iv debelosti od 5 cm. Vsa konstrukcija se je tekom dini vsled sunkov omajala in povzročila, da se je sesula iz drobnega, neobdelanega kamenja narejena škarpa, na kateri je slonela. Pri tem je ibil težko poškodovan Pečnik Franc iz Dvora pri št. Vidu nad Ljubljano.
Iz navedenega se zrcali vsa izkoriščevalska brezvestnost podjetja, katero po prvih 'dveh nezgodah, odnosno nesrečah ni storilo nič, da bi se preprečila tretja. _
Mnogo krivde, dla1 se taiko lahkomišlije-no igrajo ipodjetnrtci * našimi življenji in zdravjem, leži tiudi na nas samih, ker smo premalo povezani v svoji razredni strokovni organizacjii. Kajti le z organizirano silo bomo lahko uspešno nastopili proti priga-niaštvu in dosegli človeka vredno občevanje napram nam. Tako bomo dosegli tudi, da se bo pri vseh delih skrbelo za_ varnostne naiprave, da ne bo naše zdravje za razne podjetniške izkriščevalce tako poceni, kakor dosedai.
Stavbincem v Sloveniji.
Na 5. kongresu Saveza Gradjevinarskih raidnika Jugoslavije v Beogradu na 29., 30. in 31. marca t. 1. so zastopani delegati sklenili, da je vsak član Saveza poleg rednih članskih prispevkov dolžan plačati vsak mesec 3 Din v borbeni fond. V to svrho dobi vsalk mesec po eno posebno markico, ki se imenuje B. F. Iz tega fonda se plačuje časopis, katerega prejema član tudi če je brezposeln. Podsavez za Slovenijo je vpeljal plačevanje tega fonda z mesecem septembrom t. 1. Vsiak član naj zahteva od svojega zaupnika te posebne markice, kajti brez tega ni nikdo' ispraven član našega Saveza, četudi ima redno plačane tedenske prispevke.	,
Vsi drugi podsavezi ima?o> ta fond vpeljan iie odi početka. Zato so glede časopisa njih člani zasigurani za čas brezposelnosti, ikakor tudi za podpore.
SodVugi! Ne moremo si misliti sposobne in borbene delavske strokovne organizacije brez časopisa, kajti ravno delaviski šaso-piis je najvažnejši činitelj za uisposobljanje delavstva za borbo. Potom dobrega delavskega časopisa si delavstvo raznih strok in kraljev izmenjava misli ter izkušnje, ki si jih je pridobilo v borbi.
Da pa bo časopis odgovarjal svojemu pr av,emu namenu, je potrebno čim širše sodelovanje. Vsaika podružnica SGRJ v Sloveniji je dolžna poslati vsaiki mesec po en •kratek, a jedrnat članek v časopis, to je v »Delavca«, kakor tudi po možnosti v »Gra-djevinski Radnik«.
SGRJ, podsavez za Slovenijo.
Preklic.
Podpisani Prhne Franc, član Saveza grad je v. radnik a Jugoslavije, podružnica v Ljubljani, preklicujem vse žaljivke, katere sem v nepremiš-ljenosti izrekel napram posameznim članom odbora SGRJ, podružnica Ljubljana.
Izjavljam, dla sem svoje neutemeljene obdolžitve izrekel pod vplivom gotovih ljudi ter se sodrugom zahvaljujem, da so odstopili od nadaljnih ukrepov proti meni.
V Ljubljani, 3. septembra 1936.
Prhne Franc.
SPLOŠNA DELAVSKA STROKOVNA ZVEZA
Vevče. Vevško papirniško delavstvo že d|<j]jgo ni spregovorilo. Mirnp in brez vid-neiga odpora sprejema je nekaij let vso težo krize na svoja ramena. Kljulb vsej bedi in pomanjkanj«, vsled izgube na zaslužku, ki gre v stotispče dinarjev, delavstvo vztraja v delu i ne zmanjšano, amipak povečano pridnostjo in ne ozirajo se na to, da mu podjetje vali vsaki idan nova bremena, zato da zaščiti dn ne samo zaščiti, ampak še poveča svoje dobičke. V ta namen je že pretečeno Jejo začelo jnodernizirati in racionalizirati	svoje obrate pp najnovejših načelih, talko	da bostia	producirala	sedaj	dva
stroja to, kar iso pred racionalizacijo trije. Pa tudi to še ni bilo dovolj g. delničarjem v vevških papirnicah, orna hočejo vse stroške investicij prevaliti na rame delavstva, zato so dne 1. septembra 1936 odpovedali še kolektivno pogodbo, ki 'je obstojala še iz, leta 1928 in je bila že nekoliko zastarela in ni povsem odgovarjala potrebam dela, še manj po potrebami delavstva. N,o gospoda, ker 'ste jo odpovedali, simo odpoved sprejeli, sestavili pa bomo novo, boljšo, tak da d odgovarjala novejšim potrebam. Ker pa so stroški za investicije ogromni, vedite, da takšnega bremiena delavstvo ne bo sprejelo in ga tudi ne zmore, ker je že itak do skrajnosti izčrpamo.
Kar pa se tiče izgovorov o krizi, vam moramo povedati, da so jalovi, da vse govoričenje o (umetno ustvarjeni) krizi ne drži, kajti	če bi bila	res kriza,	ne bi	vrgli
ogromnih	milijonov	iza nabavo	novih	stro-
jev in poleg tega še izplačali (precejšnje dividende. Im pa dokler bo domača produkcija dosegla 'komaj polovico por albe, ne more biti nobenega govora o krizi. Vse to pa delavstvo prav dobro ve.
Jeseničanom. Ko je SMRJ, podružnica Jesenice, praznovala 15. in 16. avgusta t. 1. 30-letnico svojega obstoja, dela in trpljenja, porazov in zmaig, je ob tej priliki povabil vse sorodne organizacije, da naj pobite v lepi gorenski kot, da skupno proslavimo ta jubilej jeseniških kovinarjev ter skupno manifestiramo za boljšo bodočnost vsega pno-letarijata. Temu vabilu se je odzvalo tudi okrog 40 sodružic in sodlrugov iz okolice Vevče.
Ni moj namen se spuščati v podrobnosti prireditve same, ki je bila na višku, ampak eno mi dovolite sodružice in sodru-gi, da pribijem in to je gostoljubnost in zaupanje, ki smo ga uživali pri jeseniških sotrpinih. V spomrnu naj vam ostane, da vse, kar ima (in teij>a ni malol jeseniški proleta-rijat, vsega tega smo bili deležni tudi mi
brez vsakega vprašanja ali pomislekov. Zato vsa čast in hvala jeseniškim sotrpinom za nam izkazana zaupanja in gostoljubnost,
Vaim sodružice in sodrugi izletniki, pa naj ostanejo jeseniški sotrpini kot zvor proletarske solidarnosti in zavednosti ter jih ob takšnih prilikah skušajte .posnemati.
Vevče—Dobrunje.
Moste. Dne 28. avgusta 1936 je nas za vedkio zapusti s. Vrankar ter se preselil tja, kjer ni več sovraštva in izkoriščanja. Komaj teden dni je bil bolan, nobeden iz med nas ni slutil, da bi nas tako nenadoma za-pijstiL Radi tega smo bili vsi globoko potrti radi tako nepričakovane izgube. So-drug Vraničar je bil med' svojimi sodelavci zelo priljubljen; v vrstah delavcev ni imel nobenega sovražnika, da je to resnica, je pokazal ogroimpi sprevod na njegovi zadnji poti, ki so se ga udeležili v lepem številu keipičfli delavci, dalje delavci in delavke iz tovarne »Saturnu« ter ogromno število o-stalega občinstva, 'ki 'so tega simpatičnega moža poznali. Pogrebni sprevod so krasili krasni venci, poklonjeni od vodstva kemične tovarne, venec, ki so ga kupili njegovi sosedje ter ogromni venec, ki so ga poklonili v slovo zvestemu članu naše strokovne organizacije in delavci kemične tovarne.
Pevsko društvo »Zvezda« iz Most se je ipa pred bolnico in na pokopališču poslovila od njega z lepimi gjnljivimi nagrobnicami, tako da so bile pogrebne svečanosti s tem še bolj popolne. Dragi Valentin, zato za kar si se boril v tej dolini solz v svoji organizaciji ,za svobodo in pravičnejše življenje delavcev Ti nisi dočakal, zakaj preje si mogel zapustiti ta svet. Zakar si bil tukaj prikrajšan, boš prejel nadomestilo tam', kamor si se sedaj preselil — v večnem mami. Zakaj, veliko si delal in tripel in zelo malo prejel.
Radi Tvoje marljivosti si si nakopal bolezen in tako tudi prezgodnji grob. Draigi Valentin počivaj v miru! Preostalim pa naše sožalje,
Zahvala. Podpisana se tem potom naj-presrčnejše zahvaljujem vsem, ki so mi stali ob strani ter s tolažilnimi izrazi lajšali teško bolj ob tako nenadni izigiulbi mojega moža. Posebno se zahvaljujem delavcem kemične tovarne v Mostah in delavcem to- j 1,nc]s>rej1-e ir»rno	isnreimstv	o	Dri	•	’L
moramo povedati vsem, da se z našimi učenci krivično postopa. Upamo, da je ta izjava, izvirajoča iz takega vira, uspešno zavrnila izgovor vladajočega razreda, da po zaključku te ankete ne obstojajo nikaki resni življenjski pogoji brezposelnega delavstva.	Glasgow	PEK.
Farmarjevi tlačani.
(Iz esperanta po angleškem PEK b uit emu.)
Anglesey je otok ob severozapad-ni obali Kimrije. Otok je provinca Velike Britanije. V Anglesey 95 odstotkov kmetov in farmarskih delavcev živi po sistemu, po katerem oni stanujejo z gospodarjem ali najemnikom skiupno v isti hiši, kateri jim potem odtrga od plače 11 šilingov za hrano in 4 šilinge zia posteljo tedensko. V mnogih primerih je hrana zelo slaba. Evo en primer: Zajutrek sestoji iz kruha z maslom in čajem. Prav tako kruh z maslom iti čajem za kosilo, včasih z jajcem, kadair so poiceni. Večerja: kruh z maslom in čajem, z obaro.
Spalnica je dostikrat podstrešje nad hlevom, postelje so sešite iz ža-kl je vine. V enem primeru, katerega sam poziniam, je edini vhod iz hleva po lestvi.
Taki stanovanjski pogoji so strašni, toda mi vemo, da jih uradniki ministrstva za narodno zdravje potrjujejo. Spalnice bi moral zdravnik od časa do časa pregledati, toda — pogoji ostanejo isti. Farmarski delavec ne potrebuje samo boljše plače, temveč tudi zadostno in izdlatno hrano, tudi boljše 'stanovanje kot je hlevsko
varne »Saturnus« za častno spremstvo pri pogrebu ter ravnateljstvu kemične tovarne za krasne vence. Dalje se zahvaljujem prijateljem in znancem za poklonitev venca in cvetja. Končno se pa posebno zahvaljujem vodstvu (kemične tovarne in delavcem za denarno pomoč v znesku 736 Din. — Se enkrat vsem in vsakemu narpresrčnejša hvala.
Žalučoja žena Vrankarjeva.
DOPISI
Senovo pri Rajhenburgu
Razni doživljaji. Pri nas na Senovem je spričo splošne gospodarske krize zelo težko življenje. Delavstvo, katero je 85odlstotno organizirano v svobodnih trokovniih organizacijah, je disciplinirano. Težko je čakalo na izid pogajanj med zastopniki delavstva in TPD. Sporazum je odobrilo s poilno zavestjo, da je pomagalo svojemu sodelavcu, čeprav mi doseglo tega, kar potrebuje vsak delavec iza vsakdanje potrebe; drugič bomo pa mi do-bilil Bil je splošen komentar.
Pozno v noč od 2. na 3. t. mi, je tukajšnje ljudstva doživelo drugega »Hlapca Jerneja«.
Neki posestnik in gostilničar je svojega' uslužbenca (hlapca), ko je prišel domov nekoliko pozneje kakor ponavadi, pretepel, da je poln ran in podipludb. Zdratvi se pod nego zdravnika Bratovske skladnice. Mi iz delavskega stališča tega ne moremo zamolčati, ker simo tega gospoda malo preveč protežirali. Ako on postopa napram svojem« uslužbencu tako, naj si zapomni, dla tepe tudi ostale, kateri so podvrženi, odnosno obsojeni, da služijo kruh s voijimi rokami. Nismo pa voljni, da bi nas naši gospodarji pretepali. Zato naj v bodoče tiuidi omenjeni gospod1 postopa drugače is hlapcem), ako ne želi, da mu vse_ delavstvo obrne hrbet. Posebno pa obsojamo posredovanje enega, kateri je pozabil, da je tudi delavec.
G. Zaveršnik Alojz, brivec iz Rajhen-burga, nas naproša, da sporočimo delavstvu, da bo od sedaj naprej vsako soboto popoldan od 4. do 5. ure na razpolago iv ^Delavskem domu na Senovem ter vsalk plačilni dan 15. in zadnjega v mesecu od 7. ure popoldan naprej. Kot naročnika delavskih časopisov ga toplo priporočamo!
ZAHVALA.
Podpisani Gačnik Miha, rudar, Reštanj št. 84, se najtopleje zahvaljujem načelstvu II. skupine Rudarske zadruge in krajevni Bratovski skladnici za podporo v moji dolgotrajni bolezni. Prvi za znesek 40 Din, drugi za znesek 150 Din. Skupaj 190 Din. Še enkrat najlepša hvalal — Gačnik Miha, rudar, Reštanj 84, p. Eajhenburg.
PAZNO
Otroci v kanalih.
(Iz Esperanto po angleškem PEK bultenu.)
Po zadnjem poročilu vzgojnih predstojnikov od 151 dečkov in deklic, kateri bivajo v kanalskih čolnih, ki pristajajo v mestu Wolverhampton, nobeden od njih ne obiskuje šo-
le. Vzgojne oblasti se tudi ne brigajo
zanje. Vzgojni nivo teh 141etnih otrok v kanalskih čolnih sliči 6- ali 71ietnim> otrokom, kateri so deležni običajne šolske vzgoje.
Finančni interesi so uničili zakon iz 1. 1930, ki je imel nameni odstraniti to stanje. Sedaj se z novimi poskusi skuša rešiti te otroke.
PEK Sheffield.
Posledice ankete o položaju brezposelnega delavstva.
Sedaj se vodi tu kampanja proti tej anketi, katero so predstavniki kapitalizma! vsilili delavstvu zato, da zavarujejo dobičke eksploatatorjev pred krizo. Delavski voditelji politični kot strokovni zaradi svojega nadstrankarstva ne podpirajo te akcije. Nekateri oportunisti celo pravijo, da je ta anketa potrebna za dobro družbe. Toda delavstvo je spregledalo, da kljub prihrankom na eni strani, to dobro ne doseže družbe.
Kapitalisti hočejo stvarno vsiliti več takih zakonskih predlogov pri-hranjevanija posebno ob priliki tako-zvainih »Belih papirjev«. Ta zakonski predloig ima namen zbrati velikansko vsoto denarjia' za orožje, katero je umevno priprava za vojno. Delavstvo bi moralo plačati vojne podvige kapitalistov in posledica je, trpljenje raste, zdravje se ruši in vedno težje in težje ostaneš pošten človek, kadar vlada liakota. Kapitalizem demoralizira delavstvo.
Na predkratki konferenci Nacionalnega udružeinja šolskega učiteljstva so sprejeli resolucijo1, v kateri izražajo svoj nemir o spfcšnem pomanjkanju življenjskih sredstev med šolsko mladino. G. H. Gordon je v svojem nagovoru izjavil sledeče: Globokega obžalovanja je vredno stanje pomanjkanja življenjskih potrebščin, katero vlada sedaj. To stanje zelo uničujoče vpliva nia zdravstveno stanje. Ne jnorem razumeti, kako morejo narodne mase mimo trpeti in se zadrževati, medtem ko je dva in četrt milijona našega naroda brezposelnega, in skoro štiri milijone otrok stoji na robu gladovanja. Mii
R. G. Williams, Anglesey.
Centralni urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu je izdal lepo urejeno knjigo »Iz-veštaj o poslovanju i zaključnim računoma Središnjeg ureda za osiiguranje radnika za 1935 gcdinui«. Knjiga je statistično izdelana, vsebuje razne grafikone in prikazuje delovanje vseh ostalih Okrožnih uradov v celi državi. Knjiga je za delavske strokovne organizacije (potrebna in jo vsem toplo priporočamo da jo nabavijo. Nabavi se pri Sredi-
šnie.m uradu, za osltfuraniie radnilsa v Za-
tjjrebii.
Dobre detektivske zgedbe berete radi,
samio preveč krvave ne smeio biti. Zato boste nedvomno radi segli po kriiminalno-pu-stolovskem romanu Philipsa E. Oicpenheima »Igra zia prostost«, ki ga je pravkar izdala zaJožba »Hvalit« v svoji rodbinski zbirki.
Tečaji nemščine v Delavski zbornici. Začetniški, nadaljevalni in konver.zacijski tečaji, zvečer za odrasle, popoldne za šolarje, za popoldanske šole dopoldne. Vpisovanje vsalk večer od pol sedtmih dip osimih. Vhod z Miklošičeve ceste, glavna veža, pritličje desno.
Vsem poverlenikom Cankarjeve družb©?
V nas saimih je moč in sila delavskega ipokreta, posebej pa še moč in veljava Cankarjeve družbe.
V jeseni, nekako v oktobru mesecu, bodo izšle, kalkor dbsedaj že 6 let, zopet 4 knjige Cankarjeve družbe. Te 4 knjige bodo lepe in vsebinsko bogate in so:
1. KOLEDAR Cankarjeve družbe za leto
1937. Koledar bo letos mnogo poljud-neje urejen, da bo vsaki družini polno zanimivega in zabavnega čtiva nudil.
2. Tone Seliškar:	ROK	ANDREJA	PO	13'
LIPNIKA. Že lanska povest Tone Seh-škarja »Hiša brez oiken« je ugajala vsem. Ta roman brezposelnih bo prekosil lanskega.
3. Winder: SLUŽKINJA ŠTEFKA, če je ta
roman dobil češko najvišjo državno nagrado, potem lahko veste, da je res dober. Zlasti bo ugajal vsem' ženam in dekletom.
4. Zadnja (peta) 'knjiga Beerove »ZGODO-
VINA SOCIALNIH BOJEV«. S tem bo delo zaključeno in 5 takih bogatih in
svetovnoznanih knjig 'bo v panos vsakemu članu Cankarjeve družbe. Cankarjeva družba bo dala tudi napraviti za Beerove knijige originalne platnice, ki bodo stale 7 Din.
Zato naj vsak, ki 'hoče take platnice imeti, se pravočasno javi in ta znesek pla-ča. Dali bomo namreč delati samo toliko platnic, kolikor bo do septembra 1936 naročenih in plačanih.
Pozor Jesenice in Javornik!
Predno kupite blago za obleko, se prepričajte, kaj kupite, ker dtoibite na 6 mes. odplačevanje angleško, češko w> domače blago po konkurenčnih cenah-.
Javite po dopisnici svoj nas]ov in Vas potnik obišče z zviorci na domu.
Anglo tekstil Mulej Franc, zast. in kom. prodaja Jesenice - Fužine
Izdaja konzorcij »Delavca«. Predstavnik Niko Bricelj, Ljubljana. - Urejuje ter za tiskarno odgovarja Josip Ošlak v Mariboru. - Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru,