V želji po tretjem mestu padli na šesto str. is AKADEMIJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA ■ Vse udeleženke so zmagovalke str. 12-13 NA PRAZNIČNEM OBISKU v Mestni občini Celje str. 30-43 ■o Im It- ■cn im "o St- novi tednik Tednik za Savinjsko regijo / št. 15/ Leto 74 / 11. april 2019 / Cena 2,50 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik Vse bolj bomo povezani z roboti Celjsko sejmišče do konca tedna živi in diha z industrijo, ki je ključni motor slovenskega gospodarstva. Za njen razcvet človeku vse bolj pomagajo roboti. Te dni se lahko z njimi tudi pobližje spoznamo. str. 2-4 INTERVJU — Dr. Sonja Merljak Zdovc o lažnih novicah str. 26-27 ODKUP MESNATIH, DEBELIH IN ČRNIH KRAV! INFO: (02) 790 15 GO, 031 733 637 ODKUP CELOTNIH GOVEJIH ČRED NA GOSPODARSTVU. PLAČILO TAKOJ!!! ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH do 2,90 € + davek (bio + 0,25 €) Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € +• davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (do 0.25 €). TEDENSKA PRODAJA MAUH TELIĆK; * cca 200 250 кц1 Jk Zagotovljena plačilo v dveh dneh na va£ bančni račun. ^jy^iei "Paarte s4., Ј-ч.ч Parmova ulica 53, St-lOOO Ljubljana O > Ш > X CNJ Napolnite svoj hladilnik brezplačno! Poiščite kupon in sodelujte v akciji Do polnega vozička brez mosnjička! radio celje novi tednik novi tednik 2 AKTUALNO novi tednik Št. 15, 11. april 2019 ZADETKI »Dolgoročno se moramo zavedati, da smo sami odgovorni za to, kakšno novinarstvo bomo podpirali.« Sonja Merljak Zdovc, novinarka in urednica »Mislim, da bi moral vsak Šentjurčan vsakomur dopovedati, da je Šentjur zibelka slovenske glasbe.« Anita Koleša, vodja šentjurske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti »Celjsko slaščičarstvo je lahko ponosno tako na svojo zgodovino kot tudi na podatek, da je boter znamenitih blejskih kremnih rezin.« Matija Plevnik, umetnostni zgodovinar »Vesela sem, da me je ekipa akademije potegnila iz cone udobja. Hvala vsem!« Irena Božič, udeleženka letošnje Akademije zdravega življenja »Soigralci so si želeli Gorenjce, saj bi mi imeli prednost domačega igrišča. Toda pomerili se bomo z ekipo Sežane. Mislim, da bistvene razlike ni.« Tadej Koštomaj, kapetan KK Celje ČETRTEK 1 1 PETEK f 10 J*9 s \ m SOBOTA I I NEDELJA Jr 11 ^^^ 3 \l/ 12 5 O CD Robotizacija postaja del vsakdana Simpatičen Nao osvaja ženska srca Na letošnjem Mednarodnem industrijskem sejmu v Celju je eden glavnih zvezdnikov 60 centimetrov visok humanoidni robot Nao. Sedanjost in še bolj prihodnost industrije namreč obetata močno povezanost z roboti. Robotizacija in avtomatizacija se selita tudi izven različnih panog industrije, saj humanoidni roboti predvsem na Japonskem že postajajo del človekovega vsakdana. LEA KOMERIČKI KOTNIK »Eden od namenov tega robota je socializacija humanoidnih robotov med nami. To pomeni, da se otroci v osnovnih šolah, dijaki, študentje in ostali začnemo navajati na prisotnost humanoidnih robotov. To je naša prihodnost,« je povedal Timi Karner, asistent na Fakulteti za strojništvo na Univerzi v Mariboru. 60 centimetrov visokega programabilnega NE SPREGLEJTE Več o Mednarodnem industrijskem sejmu v Celju stran 4 Za Jonino srce v. -r/ Srce je motor našega telesa in ko se upočasni ali poškoduje, potrebuje pomoč. Pomoč potrebuje tudi 14-letna Jona Žumer, sedmošolka iz Rogaške Slatine. Še v začetku leta razigrana najstnica se danes bori in na novo uči v rehabilitacijskem centru Soča. Huda preizkušnja zanjo in za njeno družino. Sokrajani so dokazali, da v teh težkih časih družina ni sama. Tako bo v torek, 6. aprila, ob 18. uri v Športni dvorani Janina v Rogaški Slatini dobrodelni koncert Za Jonino srce. Jona se je rodila s prirojeno srčno napako. Za njo je bilo do sedaj že nekaj operativnih posegov, ki jih je uspešno in pogumno premagala. Živela je povsem normalno življenje. Kljub prirojeni srčni napaki je do letos živela skoraj normalno življenje najstnice in se je ukvarjala z vsem, s čimer se ukvarjajo njeni vrstniki. Potem sta prišla letošnji februar in rutinska operacija srčne zaklopke. Ter popoln šok. Zanjo in za vse njene. Med operacijo je Jona doživela možgansko kap in končala za nekaj dni v komi. Po dnevih bojev, okrevanja in po številnih terapijah ter pomoči domačih je Jona danes na rehabilitaciji v rehabilitacijskem centru Soča v Ljubljani. Kot pravi njena mama Vesna, lepo napreduje. »Glede na prve res črnoglede napovedi zdravnikov je že zdaj dosegla lep napredek. Ne vemo pa, do kam lahko pride,« pravi pogumna mamica, ki ni želela sprejeti črnih zdravniških napovedi. »Sprva so rekli, da bo vegetirala ali da bo imela cerebralno paralizo,« se spominja. »Že takrat sem jim povedala, da bo Jona okrevala, da v to trdno verjamem in da bom za to naredila vse. Pa so rekli, da sem zelo optimistična.« Razpeti med Ljubljano in Rogaško Slatino Vesna je od trenutka, ko je Jona prišla iz intenzivne nege, z njo. Sprva sta bili ves čas v Ljubljani, zdaj pa Ker lahko, stopimo skupaj! In pomagajmo 14-letni Joni vrniti nasmeh na obraz. je tudi Jona že dovolj močna, da se lahko z mamico konec tedna vrne domov, kjer jo Timi Karner z mariborske fakultete za strojništvo pravi, da so nad »ljubkim« robotom še posebej navdušene predstavnice nežnejšega spola, ki bi ga z veseljem sprejele za domačega pomočnika. A trenutno še ni »naučen« tovrstnih opravil. Zaradi usklajenosti gibanja lahko Nao po potrebi nadomesti tudi učitelja joge. čaka tudi osemletni bratec. Življenje, razpeto med Ljubljano in Rogaško Slatino, ter nenehen boj z vestjo, da je sin trenutno nekoliko na stranskem tiru, sta za Vesno tudi izjemno psihično naporna. »Včasih se res počutim krivo, ker nimam dovolj časa za sina, ampak v tem trenutku me Jona bolj potrebuje,« pravi. Dekle namreč rabi 24-urno oskrbo in nego. Na tri ure dobi hrano po gastro-stomi, čeprav že lahko sama nekoliko tudi požira. Vmes mora prejemati še različna zdravila. Redno jo morajo obračati, da ne pride do pre-ležanin, in skrbeti za osebno higieno. Življenje se je družini Žumer povsem obrnilo na glavo. Spremenile so se tudi želje in cilji, prizna Vesna. »Želim si in verjamem, da bo Jona toliko napredovala, da bo lahko hodila in vsaj delno sama poskrbela zase.« Vesna se zares pogumno spopada in sooča z izzivi, ki ji jih nalaga življenje. »Težko je. Ce se otrok rodi bolan, je to velik šok. A se s tem navadiš živeti. Ko pa imaš vsa ta leta Sredstva za družino Žumer bo zbiral tudi Lions klub Rogaška, Zdraviliški trg 6, Rogaška Slatina. Pomagate lahko tudi vi in donacijo nakažete na TRR SI56 0510 0801 5225 597, odprt pri Abanki, d. d., s pripisom Za Jonino srce. AKTUALNO 3 humanoidnega robota Blue Nao Evolution je Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru donirala revija IRT3000, kar je eden od praktičnih dokazov dobrega sodelovanja med šolami in podjetji. »Zavedamo se pomembnosti tovrstnega sodelovanja, zato smo se odločili intenzivno spodbujati takšno prakso. Industrija se je namreč ponovno začela seliti v Evropo in Slovenijo, število študentov pa za potrebe gospodarstva ni zadostno. Podjetja in študenti se tako lahko zdaj spoznajo že v času šolanja, vključenost v izobraževalni in raziskovalni proces pa je prednost za obe strani,« pravi prodekan fakultete za strojništvo dr. Iztok Palčič. Kaj je Nao? »Nao ima 25 motorčkov ali sklepov. Za razpoznavanje okolice ima vgrajeni dve kameri, s pomočjo katerih določa razdalje. Da lahko posluša oziroma komunicira, ima štiri mikrofone, za sporočanje pa dva zvočnika. Na prsnem košu ima ultrazvočne senzorje, s pomočjo katerih lahko ocenjuje oddaljenost od okoliških predmetov. In kot dvonožec, kar smo tudi ljudje, si mora pomagati pri hoji. Naša hoja je sestavljena tako, da se gibamo navzgor in navzdol ter tudi levo in desno. Če dvignemo eno nogo, se telo rahlo nagne v eno stran - naše telo je tega naučeno. Za to, da se tega naučimo, potrebujemo približno leto. Robot mora vse te nagibe, do katerih prihaja pri hoji, preračunati. Da je njegova hoja nemotena, ima na vsakem stopalu štiri senzorje sile, ki mu sporočajo, kje je težiščnica,« robotiziranega prijatelja predstavi Karner. Foto: Celjski sejem ob sebi zdravo dekle, ki kar naenkrat postane povsem odvisna od tuje pomoči, je šok res izjemen,« prizna. Kljub vsemu se Vesna ne pritožuje in nikogar ne po-miluje. Situaciji je pogumno pogledala globoko v oči in se odločila, da bodo skupaj premagali tudi to. Glasba zdravi in združuje Za Jono in njeno družino je situacija res velika preizkušnja. Tako čustvena kot finančna. Ker si nobena družina ne zasluži, da trepeta, ali bo zmogla pomagati svojemu otroku, so se mame v I. OŠ Rogaška Slatina odločile, da bodo pomagale. Ob podpori lokalne skupnosti, šole in številnih glasbenikov bodo v torek, 16. aprila 2019, v Športni dvorani Janina organizirali dobrodelni koncert Za Jonino srce. Denar, zbran s prostovoljnimi prispevki, bodo namenili Joni in ji tako omogočili dodatne terapije, s katerimi se bo poskušala vrniti v normalno življenje. Sošolke in sošolci jo že močno pogrešajo, učiteljica pa pravi, da jo stol še vedno čaka. In tako bo, dokler ne bo ponovno sedla nanj. LKK, foto: osebni arhiv ŠALEŠKA DOLINA - Mestna občina Velenje in Teš umaknila medsebojne tožbe Brez odškodnine, a z načrti za zelen javni promet Holding Slovenske elektrarne, Termoelektrarna Šoštanj (Teš) in Mestna občina Velenje so dosegli sodno poravnavo glede zahtevanih denarnih odškodnin in medsebojnih tožb. Da je bolje skleniti poravnavo kot vztrajati pri dolgotrajnih sodnih postopkih, se je strinjala večina članov sveta mestne občine. Ti so bili večinoma naklonjeni tudi ideji, da bi vpleteni strani v prihodnje sodelovali pri projektu javnega potniškega prometa na vodik. TINA STRMCNIK MOV in Teš sta se leta 2014, ko je bil direktor Teša sedanji podžupan velenjske občine Peter Dermol, dogovorili, da bo elektrarna občini zaradi okoljske škode med gradnjo šestega bloka vsako leto plačala 750 tisoč evrov. Teš je denar nakazal za leti 2014 in 2015, nato je začel zagovarjati stališče, da občini odškodnina ne pripada. Slednja se je odločila za tožbo. »Tik pred glavno obravnavo smo dobili namig, da bi poskušali najti skupno rešitev,« je pojasnil direktor uprave MOV mag. Iztok Mori. S sodno poravnavo se velenjska občina odpoveduje zahtevani odškodnini za okoljsko škodo za leto 2016 v višini 750 tisoč evrov. Teš se odpoveduje nasprotni tožbi, s katero je od velenjske občine zahteval vrnitev že plačanih odškodnin za okoljsko škodo za leti 2014 in 2015 v višini 1,8 milijona evrov. Zagovarjal je namreč ničnost sporazuma o odškodninah. V promet bi uvedli zeleno energijo Z novim sporazumom sta se občina in termoelektrarna dogovorili za sodelovanje pri projektu potniškega projekta na vodik. Slednjega Teš že zdaj proizvaja za svoje poslovne procese. Občina bo na razpisu kandidirala za nepovratna sredstva za nakup avtobusov na vodik, Teš pa za nepovratna sredstva za gradnjo dodatne enote za proizvodnjo vodika ter polnilnice omenjenega plina za avtobuse in osebna vozila. »Po naših ocenah bo moral Teš izdelati približno 85 kilogramov vodika na dan. S sporazumom se je zavezal, da ga bo občini prihodnjih deset let zagotavljal po ceni od 4 do 6 evrov za kilogram,« je pojasnil Mori. Teš bo občini prispeval tudi polovico denarja za nakup avtobusov na vodik, vendar največ do 300 tisoč evrov. To sicer ne pomeni, da bo občina za ta denar dobila množico vozil, je povedal direktor uprave mestne občine. »Pravzaprav ta denar zadostuje za polovico enega avtobusa. A namen je sofinanciranje, da se bomo lahko prijavili na državne in evropske razpise.« Dodal je še, da tovrstni avtobusi že vozijo po zahodnem delu Evrope, med drugim tudi v mestu Bolzano, kjer so si primer dobre prakse ogledali predstavniki velenjske občine. V zraku je bil tudi spor glede nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča s Tešem. Občina bo morala Tešu vrniti del denarja, ostale pritožbe, ki jih je Teš imel glede določitve nadomestila, so bile umaknjene. Če občina in elektrarna projekta ne bosta uresničili najkasneje do konca leta 2020, se bosta lotili drugih projektov za boljšo kakovost življenja prebivalcev lokalne skupnosti v višini največ 600 tisoč evrov. Če se vodstvo elektrarne ne bo strinjalo z izbranim projektom, bo občini doniralo omenjeni znesek. Zupanu Bojanu Kontiču je pooblastilo, da lahko podpiše sodno poravnavo s Tešem in HSE dala večina svetnikov. Proti je bil Matej Jenko iz stranke Dobra država. Opozoril je, da projekt javnega potniškega prometa na vodik ne predvideva, kakšni bodo stroški vzdrževanja tovrstnih avtobusov. Zmotilo ga je še, da občinska uprava projekta še ni predstavila svetnikom, čeprav se z njim ukvarja že nekaj let. »Zdi se mi nedopustno, da sporazum vključuje takšne projekte, o katerih svetniki ne vemo nič,« je dejal. In dodal, da bi morala biti cena vodika fiksna in ne določena v razponu. Kompromis boljši kot zaprta vrata »Z dogovorom, ki smo ga sprejeli, nisem popolnoma zadovoljen. Je bolj na meji še sprejemljivega. Verjetno smo se srečali na pol poti,« je sodno poravnavo komentiral župan Bojan Kontič. Še vedno je trdno prepričan, da bi občina tožbo na sodišču dobila, vendar bi si lokalna skupnost tako najverjetneje zaprla vrata glede prihodnjih dogovorov z energetskimi družbami v dolini. Sodelovanje pri projektu za potniški promet na vodik se mu zdi dobra ideja, ker Teš že zdaj proizvaja ta energent in ker bo Evropska unija za tovrstne rešitve namenila precej denarja. Je pa vprašanje, če bo velenjska občina na podlagi novega dogovora dobila več ali manj denarja, kot ga je določal prvi sporazumom, je dodal. Mestna občina Velenje je po dveh letih naposled pridobila podatke, na podlagi katerih je Teš izračunal cene toplotne energije in predlagal spremembo cene pri agenciji za energijo. Teš je razkritju podatkov nasprotoval, občina je zato sprožila upravni spor, njeni prošnji je pritrdil tudi informacijski pooblaščenec. Na podlagi teh podatkov bodo poskušali najti rezerve oziroma neupravičene stroške, ki jih je Teš morda pripisal k ceni toplotne energije, je povedal velenjski župan Kontič. Možnosti znižanja cen toplotne energije bo iskala tudi posebna komisija, ki jo bodo ustanovili občina, Teš in HSE. Poudaril je, da bi bilo treba odškodnine za okolj sko škodo v Šaleški dolini v prihodnje urediti s posebnim zakonom. »Minister za okolje in prostor Simon Zajc pravi, da Šaleška dolina ni degradirano območje. Da so poseki v Ležnju in jezero posledica pravljičnih zgodb. Verjetno bo le en obisk zadostoval za to, da si bo ogledal dejansko stanje. Da bi prišli do zakona, ki so ga pred leti Posavci zlobirali v državnem zboru, pa bo po Paki preteklo še nekaj vode.« Foto: GrupA Urejali bodo ezero, rušili hladilnik ŠOŠTANJ - Tudi predstavniki Občine Šoštanj in tamkajšnje civilne iniciative so se pred dnevi sestali z generalnim direktorjem Holdinga Slovenske elektrarne Stojanom Nikolićem. Župan Darko Menih je povedal, da tudi v Šoštanju od energetskih podjetij pričakujejo sodelovanje pri nekaterih projektih v lokalni skupnosti, glede na to, da se o odškodninah omenjena podjetja ne želijo več pogovarjati. Eden takšnih projektov je ureditev Šoštanj-skega jezera. Teš namerava urediti brežine in njegovo ožjo okolico. Da bi se zmanjšalo nezadovoljstvo občanov, ki jih moti smrad iz prezračevalnega jaška Premogovnika Velenje, bo letos pripravil projektno dokumentacijo s študijo možnosti. Elektrarna za letos načrtuje še rušitev hladilnega stolpa bloka 4. Rušenje bo financirala z lastnimi sredstvi, trenutno zanj izdeluje projektno dokumentacijo. Glede na to, da ima Teš na leto približno štiri milijone ton izpustov ogljikovega dioksida, za emisijske kupone v podnebni sklad trenutno plačuje 88 milijonov evrov letno. Zato je vodstvo HSE na zadnjem obisku pojasnilo, da bi lahko lokalne skupnosti del tega denarja pridobile za sofinanciranje svojih razvojnih projektov. Večina pridobivalnega prostora premogovnika je v šoštanjski občini, koncesija za pridobivanje premoga pa se bo omenjenemu podjetju iztekla leta 2021. V Šoštanju menijo, da bi pri podaljšanju koncesije večjo vlogo morala imeti tudi občina, ne le pristojno ministrstvo. Ponekod preveč, drugje premalo Ministrstvo za izobraževanje je objavilo podatke o številu prijavljenih učencev v posamezne srednješolske programe za prihodnje šolsko leto. Devetošolci so se morali namreč do začetka aprila odločiti za vpis v eno od srednjih šol. V Savinjski regiji je bilo za 2.250 bodočih dijakov razpisanih več kot 3 tisoč mest. A zanimanje ni za vse šole enako, kar se je izkazalo ob tokratnih objavljenih podatkih. Glede na to lahko bodoči dijaki do 23. aprila svojo prijavo prenesejo drugam, če menijo, da bo to zanje ustreznejše in da jim bo prineslo vpis v srednjo šolo. Za nekatere programe je namreč precej več zanimanja, kot je na voljo prostih mest. Tak primer je Gimnazije Celje - Center, kjer je za 112 gimnazijskih mest skoraj 170 prijav, precej več je tudi kandidatov za izobraževanje v programu predšolske vzgoje. Na I. gimnaziji v Celju so mesta v glavnem zapolnjena, preveč zanimanja je le za športni oddelek, kar verjetno ne bo težava, saj je manj kandidatov za vpis v oddelka klasične in umetniške gimnazije. Še največ prostora je na voljo na Gimnaziji Lava, zasedena je približno polovica od 112 mest. V ostalih srednješolskih programih je preveč prijavljenih še za izobraževanje za kozmetičnega tehnika v Srednji zdravstveni šoli Celje, v okviru Šolskega centra Celje pa imajo precej več prijav, kot je mest, za programe tehnika računalništva, medijskega tehnika in tehnika mehatronike, avtoserviserja in frizerja. Zanimivo, da je letos spet več zanimanja za program gradbenega tehnika, kjer je prijav več kot mest. Dovolj prostora je v Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje, v Srednji šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje ter Ekonomski šoli Celje. Podobno velja za večino programov v srednjih šolah izven Celja, preveč prijav je le za program veterinarskega tehnika v Šolskem centru Šentjur. TC NAGRADNA KRIŽANKA SLOVENSKI PISATELJ (ROMAN KAPLAN MARTIN CEDERMAC) MESTO NA FLORIDI RASTLINA VINSKE TRTE ZVEZDA V ORLU NEKDANJI INDIJSKI PREMIER (LAL BAHADUR) 14 TESTAMENT KLOBU-ČEVINA 11 RAVNO- 9 DUŠNEŽ, HLADNO-KRVNEŽ MANJŠI RAVEN SVET ŠVEDSKI SMUČARSKI CENTER VELETOK V SEVERNI AFRIKI 12 10 DELAVEC V ARHIVU BUDISTIČNA STAVBA 13 HRVAŠKI PISATELJ (D/AN) HR. SKLAD. (VATHO-SLAV) NAJ-HRABREJŠI GR. JUNAK PRED TROJO PRESTOLNICA ŠTAJERSKE VRANJI SAMEC ANT. IME ZA NIN ETIOPSKA DENARNA ENOTA STALNO BIVALIŠČE PAPIRNATA ŠKATLA CHUCK NORRIS NEKDANJA LJUBLJANSKA TISKARSKA DRUŽINA IZVOR, POREKLO EGADSKI OTOKI MESTO V SREDNJI HRVAŠKI FR. PISEC (HECTOR) NAIVNA UMETNOST DEL VOZA, KTIČLOM AVSENIK ROČICE PRA-VEUKAN V NORDIJSKI MITOLOGIJI KAR NANESE VETER PECIVO IZ BELE MOKE GORLJIV PUN V NAFTI ČUT ZA ZAZNAVO SVETLOBNIH DRAŽLJAJEV ŠHRI-ISTA LANENO PREDIVO IT.NOVE-LISTKA MORANTE JAREK, KI GAJE NAREDILA VODA ENOVAL. RADIKAL IZETANA NAJS ČRK GRŠKE ABECEDE MNOŽIČNO ZBOROVANJE, SHOD ZVEZDANA MLAKAR 16 18 SIMON GREGORČIČ CLAUDE ANET ROMAN EMILA ZOLAJA 17 POMOČ: BIR-etiopska denarna enota, FLEGMATIK-ravnodušnež, hladnokrvnež, LARINGITIS-vnetje grla, OPOROKA-testament, ZVOKOSLOVEC-akustik Nagradna križanka Nagrajenci križanke iz TV Okna št. 14, ki bodo prejeli knjižno nagrado Novega tednika, so: Marija Panjtar iz Blejske Dobrave, Draga Rutar iz Izole in Nik Kokot iz Šmarja pri Jelšah. Geslo nagradne križanke pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Trije reševalci bodo prejeli knjigo Kuharske bukve - Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice. S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 Podpis: TV okno tedenska priloga slovenskih regionalnih časopisov: Primorske novice, Novi tednik, Gorenjski glas. Izdajajo: Primorske novice, d.o.o., Koper, Ul. OF 12, NT&RC, d.o.o., Celje, Prešernova 19, Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova 4. TV sporedi: Uredništvo Vikenda, Mateja Košir. Oglasno trženje ovitka Primorske novice, Telefon: 05/335-93-28, E-pošta: irena.nabergoj@primorske.si.Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče. Izhaja ob četrtkih in petkih. Naklada 70.000 izvodov. 4 GOSPODARSTVO novi tednik Št. 15, 11. april 2019 Celje gosti drugi industrijski sejem Industrija ključni motor slovenskega gospodarstva Celjsko sejmišče ta teden gosti drugi mednarodni industrijski sejem, na katerem 700 razstavljavcev iz 32 držav na 21 tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin predstavlja približno 900 blagovnih znamk. Sejem je odprl gospodarski minister Zdravko Počival-šek, ki je povedal, da kovinska industrija predstavlja tretjino slovenskega izvoza. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup je v nagovoru dejal, da Slovenija sodi v skupino držav, kjer je industrija še vedno ključni motor gospodarskega razvoja. LEA KOMERICKI KOTNIK Povedal je še, da je dobršen del storitvenega sektorja odvisen od naročil in kondicije industrije. Ob tem je opozoril, da nas ne smejo zavesti statistični podatki, ki kažejo, da je delež industrije v bruto domačem proizvodu padel pod četrtino. Dejal je, da bi brez zdravih industrijskih projektov obstala večina gospodarstva v državi. »To ne pomeni, da se ne zavedamo pomena storitev tako imenovane kreativne industrije, logistike, turizma in trgovine za nacionalno blagostanje. Vendar nimamo tisoč kilometrov jadranske obale niti nimamo rudnikov zlata. Iz nič moramo ustvariti nekaj, kar bomo lahko prodali v tujini.« Gorjup je prepričan, da vse to slovenska industrija zadnjih 25 let počne zelo dobro. »Čeprav smo se v tem času soočili z eno globalno in več regionalnimi ali povsem lokalnimi krizami, smo lahko na rezultate industrijskega razvoja več kot ponosni. Izvoz smo povečali za šest odstotkov, potrojili dodano vrednost, v zadnjem obdobju smo utrdili finančno in ekonomsko stabilnost podjetij, ki so se močno razdolžila. Priča smo novemu investicijskemu valu, predvsem v nove tehno- logije, sodobne procese in višje kompetence zaposlenih.« Gorjup je ob tem izpostavil še pomanjkanje tehničnega kadra, s katerim se spopadajo tudi drugod po Evropi. Že zdaj primanjkuje strojnih inženirjev, tehnikov in mojstrov, poudarja. »Naša skupna naloga je, da za razvoj slovenske družbe zagotovimo takšen izobraževalni sistem, ki bo z roko v roki z gospodarstvom populariziral in dvignil ljubezen do tehnike ter omogočil vseživljenjski razvoj in napredovanje znotraj vseh poklicnih skupin.« Predsednik gospodarske zbornice je prepričan, da bo gospodarstvo še uspešnejše, če mu bo z razvojem sledila tudi celotna javna uprava. Ob tem je izpostavil več kot 20 tisoč predpisov, ki jih morajo pri svojem delu upoštevati slovenska podjetja. Kovinska industrija kot gonilna sila Da je industrija ključnega pomena za obstoj in nadaljnji gospodarski razvoj, se zaveda tudi minister Zdravko Poči-valšek, ki je še posebej izpostavil kovinsko industrijo. »Ta predstavlja tretjino prometa, tretjino dodane vrednosti in tretjino vsega izvoza slovenske pridelovalne industrije.« Počivalška veseli predvsem, da slovenska industrija izvozi kar tri četrtine izdelkov. Največ v Avstrijo, Nemčijo, Italijo in Francijo. Počivalšek ocenjuje, da državo in gospodarstvo čakajo številni izzivi, kot so krožno gospodarstvo, spodbujanje razvojnih partnerstev, internacionalizacija slovenskih podjetij, ki se želijo predstaviti na sejmih v tujini, ter digitalizacija majhnih podjetij. Obljubil je, da bo ministrstvo z razpisi za povratna in nepovratna sredstva podjetjem tudi finančno pomagalo. Foto: SHERPA Zlato priznanje za Gorenje Orodjarno Ob uradnem odprtju sejma so prireditelji podelili tudi prestižna sejemska priznanja. Med proizvajalci si je zlato priznanje, po oceni strokovne komisije prislužilo podjetje Gorenje Orodjarna, in sicer za izdelavo izredno zahtevnih kosov iz pločevine z natezno trdnostjo 980 MPa. V orodju se hkrati izdelujeta dva izdelka, ki nista povsem simetrična. Dodaten izziv je predstavljala vgradnja sistema za sprotno valjanje navojev v tako trdo pločevino. Pri razvoju orodja je bilo treba uporabiti najzahtevnejše inženirske metode, konstrukcijske rešitve in površinske zaščite. Srebrno priznanje je za razstavljen stroj za uporovno varjenje prejelo podjetje Kočevar. Tretjo nagrado so prireditelji podelili podjetju Inoteh, ki je razvilo delovno mizo, ki omogoča hitro prilagodljivost različnim uporabnikom in ergonomsko delovno okolje za delavce. Posebno nagrado je dobilo podjetje Daihen Varstroj za predstavljen stroj za leserski razrez z vgrajenim vlakenskim laserjem, ki ima izjemne kinematične lastnosti kar omogoča hitro, natančno in učinkovito proizvodnjo. Podelili so tudi nagrade za zastopnike. V tej kategoriji so najvišje priznanje prevzeli predstavniki podjetja KMS, drugo nagrado je prejelo podjetje Topomatika in tretje VSM Abrasives. Brez varjenja ni industrijskega življenja Čeprav je danes izjemno težko najti usposobljene varilce in nasploh ljudi, ki bi se bili pripravljeni izobraziti za to delo, je varjenje osnovna tehnologija današnje industrije, pravi Andrej Lešnjak, predsednik uredniškega odbora Dneva varilne tehnike v okviru Mednarodnega industrijskega sejma v Celju in direktor Instituta za zagotavljanje in kontrolo kakovosti Q Techna. »Varjenje je ena osnovnih tehnologij, ki se pojavljajo v industriji. Pri varjenju najprej pomislimo na velike konstrukcije, na rezervoarje in cevovode. A je varjenje veliko več kot to. Težko namreč najdemo izdelek, ki ni varjen ali kako drugače povezan s to tehnologijo. Samo avtomobil ima več kot tisoč zvarov, spajkane so naše elektronske naprave, celo vrečka čipsa se zapira z varilnimi tehnikami. Seveda je še vedno glavnina vsega, s čimer se srečujemo na sejmu, povezana s strojegradnjo in z izdelavo večjih komponent. A vendar to pomeni, da si ne znamo več predstavljati življenja brez te tehnologije,« razlaga Andrej Lešnjak. Enako kot na ostalih področjih v industriji je tudi na področju varjenja veliko težav in izzivov, priznava sogovornik. Kot eno največjih težav izpostavi pomanjkanje kadrov. »Delovno mesto varilca se znajde na samem vrhu iskanih kadrov, saj ti mnogokrat delajo na terenu in v težkih pogojih. In kot vse kaže bo tudi v prihodnje tako.« Ob tem je povedal, da je že od nekdaj tako, da varilci prihajajo iz drugih držav, najpogosteje iz Bosne in Hercegovine in Srbije. »Pri nas je relativno malo ljudi, ki so pripravljeni poprijeti za to delo, čeprav si upam reči, da je sorazmerno solidno plačano. Je pa res, da so pogoji precej težki. Delo je večizmensko, velikokrat na terenu.« Brez čarobne paličice v boj z velesilami Andrej Lešnjak sicer vidi kar nekaj možnosti za napredek in izboljšave tudi na področju varjenja, a kot pravi, čarobne palice vendarle ni in tudi bistvenega dviga plač na tem področju ne moremo pričakovati. »Vsa ta proizvodnja je globalna. Tekmovati je treba z državami znotraj Evrope, s Kitajsko in z ostalimi velikimi državami.« Ob tem priznava, da je vedno glasnejše in pogostejše vprašanje, kolikšen del te proizvodnje bo še ostal v našem prostoru. Tako je glavni izziv, kot pravi, kaj narediti, da bomo uspešnejši. »Si upam trditi, da slovenska varilska stroka sledi svetovnim smernicam. A vendar je tu še vedno precej možnosti. Ena od možnosti je dvig fizične produktivnosti na račun avtomatizacije in robotizacije. Kar se tiče ekonomske produktivnosti oziroma produktivnosti, je nekoliko drugače. Produktivnost je namreč zmnožek dodane vrednosti in fizične produktivnosti. Kar se tiče dodane vrednosti, so stvari bistveno bolj celostne.« Kot ena od možnosti dviga dodane vrednosti je usmeritev v izdelavo celovitih izdelkov, namenjenih končnim uporabnikom, in izdelkov, ki zahtevajo več obdelave. LKK, foto: SHERPA s, 15, ii. april 2019 GOSPODARSTVO 5 Gorenje Orodjarna najhitreje rastoče orodjarsko podjetje Ključ uspeha in razvoja so zaposleni Gorenje Orodjarna, ki je z 240 zaposlenimi ena največjih orodjarn v Sloveniji, je najhitreje rastoče orodjarsko podjetje v srednji in vzhodni Evropi. Več kot dve tretjini prihodkov ustvari z izdelovanjem orodij za avtomobilsko industrijo, kjer sodeluje z največjimi in najbolj uglednimi proizvajalci avtomobilov. Preostale prihodke ustvari s poslovanjem s podjetji v Skupini Gorenje, za katere proizvaja in vzdržuje orodja, ki se uporabljajo v proizvodnji bele tehnike. JANJA INTIHAR Lani je Gorenje Orodjarna, ki je nekoč delala skoraj izključno za svoje matično podjetje, imela 17 milijonov evrov prihodkov. Kot pojasnjuje direktor Boštjan Dokl Menih, obseg dela za Gorenje ostaja podoben kot včasih, vendar se v strukturi prihodkov zmanjšuje, ker podjetje raste na področju avtomobilske industrije. »Naša orodja uporabljajo naročniki iz vse Evrope, kjer so v ospredju Nemčija, Španija, Češka in Poljska, kupce imamo tudi v Severni Ameriki. Delamo za vse nemške prestižne blagovne znamke, v vsakem evropskem avtomobilu je vsaj ena komponenta, ki je narejena na naših orodjih,« pravi Dokl Menih. Poleg tega, da izdelujejo orodja za preoblikovanje pločevine in plastike, se v Gorenju Orodjarni ukvarjajo tudi s serijsko proizvodnjo pločevinastih delov za avtomobilsko industrijo. »Nekateri kupci orodje, ki ga izdelamo, pustijo v naši tovarni. Ker želimo serijsko proizvodnjo okrepiti, bomo letos nadgradili sistem upravljanja kakovosti po avtomobilskem standardu IATF 16949,« napoveduje Boštjan Dokl Menih. Podjetje Gorenje Orodjarna je pred petimi leti proizvodne zmogljivosti v Velenju dopolnilo s tovarno v srbskem Kragujevcu. To območje ima namreč bogato tradicijo na področju orodjarstva, hkrati ORODJARNA gre za trg, kjer se krepi predelovalna industrija. Orodjarstvo iz roda v rod Boštjan Dokl Menih poudarja, da je konkurenčna prednost Gorenja Orodjarne pred ostalimi tovrstnimi podjetji v Sloveniji in Evropi predvsem v tem, da izdeluje najzahtevnejša orodja za proizvodnjo vrhunskih izdelkov. Tovarna je tehnološko odlično opremljena, vendar to ni dovolj. Za uspeh in razvoj so najbolj pomembni zaposleni, dodaja Dokl Menih. »Imamo izvrstno usposobljene kadre, a je res, da smo vsako leto starejši in da so poklici v naši dejavnosti med najbolj deficitarnimi. Ker se zavedam, kakšno nevarnost lahko to pomeni za naš razvoj, smo v zadnjih dveh letih okrepili štipendiranje. Imamo petde- Gorenje Orodjarna na letošnjem Mednarodnem industrijskem sejmu predstavlja nove tehnologije na področju preoblikovanja pločevine. Podjetje je izdelalo orodje, ki omogoča čim bolj varčno porabo materiala in hitrejšo izdelavo. set štipendistov na vseh stopnjah, od orodjarjev do inženirjev strojništva. Posebej smo ponosni, da je mnogo sinov nekdanjih in sedanjih delavcev zaposlenih pri nas. Orodjarstvo se torej prenaša iz roda v rod.« Foto: SHERPA Celjski sejem bo upravljal tudi Boštjan Marovt Med podjetji, ki so že objavila sklic letne skupščine, je tudi Celjski sejem, ki je letos s sejo očitno pohitel zaradi imenovanja novega člana upravnega odbora. V začetku leta je namreč največja sejemska hiša v Sloveniji doživela nekaj lastniških sprememb in bo v njenem upravnem odboru kmalu tudi Boštjan Marovt, ki je postal njen pomemben lastnik. Družbe Max-Rent, B 30, Celux in Utilis ter Franc Pangerl in Nina Ermenc Pangerl so s prevzemno ponudbo svoj lastniški delež povečali in ga imajo zdaj namesto malo več kot 48 odstotkov 61 odstotkov. Po končani prevzemni ponudbi je odločitev o tem, da bo prodala svoj 25-odstotni delež, sprejela tudi Mestna občina Celje. Postopek prodaje se še ni začel. Tudi zato je najbrž kot članica upravnega odbora za naslednje 5-letno mandatno obdobje spet predlagana Tina Kramer. Poleg nje naj bi v upravnem odboru kot predstavnika kapitala še naprej sedela Franc Pangerl in Nina Ermenc Pangerl. Za novega člana upravnega odbora je po pričakovanju predlagan Boštjan Marovt, lastnik podjetij Max-Rent in B 30, ki sta povečali svoj delež v Celjskem sejmu. Svojega predstavnika v upravnem odboru bodo letos morali izbrati tudi zaposleni. Zdaj to mesto zaseda izvršni direktor podjetja Robert Otorepec, ki se mu bo konec septembra iztekel tudi direktorski mandat. Lastniki Celjskega sejma bodo na dnevnem redu seje skupščine poleg izvolitve upravnega odbora imeli tudi odločanje o lanskem čistem dobičku. Ta je znašal malo več kot 31 tisoč evrov in bo predvidoma ostal nerazporejen. Sicer je družba lani ustvarila malo več kot 3 milijone evrov čistih prihodkov, kar je za približno milijon evrov manj kot predlani. Razlog za manj prihodkov je manj sejmov lani. JI Avto Celje odslej le še v arhivih Po približno štirih letih je končan stečajni postopek Avta Celje, ki je bil najstarejši trgovec z avtomobili v Savinjski regiji ter v svojih najboljših časih znana blagovna znamka v Sloveniji in tudi v širšem balkanskem prostoru. Podjetje so poleg slabih gospodarskih razmer in padca standarda v bankrot pahnile tudi mnoge nepremišljene odločitve vodstva in lastnikov. Stečaj Avta Celje je zahtevala Družba za upravljanje terjatev bank, ki je bila tudi največja upnica. Stečajnemu upravitelju Matiji Vičarju je uspelo zelo dobro prodati večino premoženja. Največji novi lastnik je postal Avto Krka, ki je kupil servisno halo za osebna in tovorna vozila v Ipavčevi ulici ter prodajni salon v Velenju, s svojo ljubljansko družbo C Center pa še poslovni delež Tehničnih pregledov, za katerega je plačal malo več kot 6 milijonov evrov. Lastniki ostalih večjih nepremičnin so postali še Fanuc Adria, pekarna Fijavž, ki je kupila poslovni prostor v Žalcu, družba Verteks, ki je kupila prostore v Medlogu, in Avto Roma, ki je kupil večjo parcelo v Velenju. S prodajo nepremičnin, poslovnih deležev ter opreme in zalog se je v stečajno maso nateklo malo več kot 11 milijonov evrov. Ločitveni upniki so dobili povrnjenih 5,6 milijona evrov, prednostni upniki, to so nekdanji zaposleni, so bili poplačani v celoti, navadni upniki so dobili povrnjeno tretjino svojih terjatev. Stečaj Avta Celje je stal 1,3 milijona evrov. JI Od traktorskih vitlov do gostinstva Uspešno šmarsko podjetje Pi-šek - Vitli Krpan, ki je znano predvsem po proizvodnji traktorskih gozdarskih vitlov, je v začetku leta kupilo nekdanje gostišče Štorman v Šmarju pri Jelšah. Konec prejšnjega tedna je popolnoma preurejen in prenovljen lokal ponovno odprl vrata. Domačini so nad pridobitvijo navdušeni, saj tovrstne ponudbe v kraju po zaprtju Štormana ni bilo. In tudi zaradi lokalne niti, ki jo domače podjetje tke skupaj z domačim najemnikom in lokalnimi pridelovalci. Uspešen šmarski podjetnik Franc Pišek je gostinski lokal z opremo kupil iz stečajne mase propadlega gostinca Zvoneta Štormana. Lokal je imela od Štormanovega stečaja oktobra 2014 v najemu Vera Krivec. Gostišče je bilo nato od konca aprila 2016, ko ga je morala zaradi neplačevanja najemnin najemnica zapustiti, zaprto. Nekdaj priljubljeno gostišče je po treh letih zaprtja nov lastnik v celoti prenovil, vodenje je zaupal domačinu, izkušenemu gostincu Toniju Goležu. Ta si želi, da bi gostilna ponovno postala priljubljeno zbirališče Šmarčanov in da bi k njim zavili tudi gostje od drugod. Temu primerna bo tudi ponudba, ki jo bodo sproti nadgrajevali in prilagajali povpraševanju. Najemnik je k sodelovanju povabil številne lokalne ponudnike. Poleg kulinariki bo velik poudarek namenil vinom, pri čemer napoveduje sodelovanje z lokalnimi vinarji. Golež, ki višine najemnine ne razkriva, bo najprej novo kulinarično zgodbo pisal s 13 sodelavci. Poleg stalne in a la cart ponudbe ter hišnih spe- cialitet bodo v ospredju malice. Z njimi bodo vsak dan oskrbeli 250 zaposlenih v družbi Pišek - Vitli Krpan. Prav to je bil tudi eden od povodov, da se je podjetje odločilo investirati v gostinstvo. Sočasno želi tako dodatno prispevati k razvoju lokalne skupnosti. Ob petkovem odprtju je podjetje šmarski osnovni šoli podarilo tisoč evrov in petsto evrov družini Jurše, ki ji je nedavno pogorela hiša. Kmalu tudi prenočišča? Čeprav se gostinska zgodba šele začenja, imata tako najemnik lokala kot tudi lastnik že načrte za nadaljnji razvoj. Razmišljata predvsem v smeri ureditve prenočišč. V večnamenskem poslovno-stanovanjskem objektu so poleg obnovljene gostilne Krpan in stanovanj še prostori Centra za socialno delo Šmarje pri Jelšah. Center se bo verjetno že letos poleti preselil v Šmarski hram, prostore naj bi kupilo in v sobe preuredilo prav podjetje Pišek - Vitli Krpan. LKK Gostilno Krpan ima v najemu domačin Toni Golež, ki je že služboval v nekdanjem Štor-manovem gostišču v Šmarju in ga več let tudi vodil. 6 IZ NAŠIH KRAJEV novi tednik Št. 15, 11. april 2019 Tina Belej (za odrom) in Bojan Šipek (desno) v razpravi o trženju dvorane Tri lilije v Laškem. Levo je Tanja Grabrijan, svetovalka za splošne in pravne zadeve v Občini Laško. LAŠKO - Nadaljevanje sage o turistični taksi Je gonilna sila razvoja ali ne? V občini Laško so pred meseci enako kot v drugih občinah sprejeli odlok o povišanju turistične takse, del katere je tudi promocijska taksa. Ta je po novem prihodek Slovenske turistične organizacije. V Laškem je bila že ob sprejemanju odloka precej živahna, celo polemična razprava o tem, čemu naj bo namenjeno povišanje turistične takse - vlaganju v promocijo ali v infrastrukturo. Vprašanje očitno ostaja aktualno. ROBERT GORJANC Svetnika Bojana Šipka z liste Mlada moč občine Laško je zanimalo, ali zvišana turistična taksa postaja gonilna sila razvoja turizma v občini in ali je res namenjena promociji turizma. Tina Rosina Košir, direktorica laške občinske uprave, je spomnila na razpravo pred meseci in poudarila: »Vsa infrastruktura in vse, kar se dela v občini, se dela tako za občane kot turiste.« Svetnik Šipek je takšen odgovor, kot je dejal, pričakoval. »Bal sem se, da se bo ta povišica v taksi izgubila v proračunu. Spomnim se županovih besed o namembnosti gradnje infrastrukture, spomnim se tudi pripombe nekdanje direktorice Stika Laško o nizkem znesku za promocijo turizma v občini.« Župan Franc Zdolšek je na zadnji seji občinskega sveta še enkrat poudaril nujnost celovitega pogleda na razvoj turistične infrastrukture. »Integralni proračun je namenjen temu, da lahko razvijamo celotno občino. Hotelske zmogljivosti v mestu so samo pogoj za nastanitev, za dobro počutje gostov mora poskrbeti tudi občina. Turisti se bodo v mestu prijetno počutili, če bodo z življenjem v mestu zadovoljni tudi domačini.« Kljub vsemu je, kot je napovedala direktorica občinske uprave, v rebalansu proračuna načrtovanih malo več sredstev tudi za promocijo turizma. Zahtevno trženje dvorane Tri lilije V okviru točke o turistični taksi se je razvila tudi živahna in polemična razprava o trženju dvorane Tri lilije. S prehodom lastništva dvorane s Pivovarne Laško Union na Občino Laško je bilo bolj ali manj večini jasno, da bo trženje dvorane za Stik La- ško velik izziv in za občino tudi precejšnje breme. Stroški upravljanja dvorane so namreč visoki, poleg tega je nujna energetska obnova dvorane. »V minulem letu je bilo prihodkov za približno 40 tisoč evrov, letos jih bo manj, ker ne bo dveh prireditev, stroškov rednega vzdrževanja pa je bilo za približno 100 tisoč evrov,« se je ponovno oglasil svetnik Bojan Šipek. Vršilka dolžnosti direktorice Stika Laško Tina Belej je povedala, da je bila lani dvorana zasedena 337 dni v letu, kar pomeni več kot 8 ur na dan. Belejeva upa, da bo trženje dvorane v prihodnje uspešnejše, ko bo izvedena energetska obnova dvorane. V poletnih mesecih ob visokih temperaturah je v njej namreč zelo težko izvajati špor-tno-rekreativno dejavnost. »Dvorana Tri lilije je pogoj za turizem v Laškem, saj si ga težko predstavljamo brez dvorane, ki jo imajo na primer tudi v Podčetrtku,« je opozoril župan Franc Zdolšek. Občina Laško je za energetsko obnovo dvorane Tri lilije izdelala razširjen energetski pregled, projekt namerava izvesti v javno-zasebnem partnerstvu, pri tem upa tudi na pridobitev evropskih sredstev. Butare velikanke za lepše praznike CELJE - Po cerkvah bodo to nedeljo blagoslovi butar in zelenja. Prav posebne pozornosti so deležne butare velikanke, ki jih po nekaterih krajih že tradicionalno izdelujejo. Eden takšnih dogodkov bo ta konec tedna v Lokrovcu. V soboto ob 15. uri bodo krajani in gasilci prenesli butaro velikanko, ki so jo izdelovali v postnem času, od gasilskega doma v Lokrovcu do cerkve sv. Duha. »Letos je butara novejša in večja, da bo težja, je poskrbelo tudi vreme v zadnjem tednu,« pravi Pavel Stermecki, predsednik gasilskega društva Lokrovec-Dobrova, ki pravi, da je pri tem projektu sodelovalo 30 do 40 posameznikov. Krajani že vsa leta ob poti pripravijo več postojank, kjer se nosači - to so krajani, domači gasilci in gasilci prijateljskih društev - okrepčajo. Okrog 17. ure bodo nosači prinesli butaro do župnijske cerkve, kjer jo bodo dvignili in namestili. Blagoslov butare bo v nedeljo po maši ob 10. uri. NT CELJE - Država kupila nove prostore Inšpektorati odslej v Tehnopolisu Večina državnih inšpektoratov, ki v mestu delujejo na različnih mestih, bo preseljenih v nove prostore, in sicer v eno od stavb Tehnopolisa na Kidričevi cesti 24b. Tako je sklenila vlada, ko je iskala rešitev za prostorsko stisko državnih služb, ki poslujejo v najetih prostorih. ROBERT GORJANC Država se je na podlagi javnega razpisa odločila za nakup skoraj dva tisoč kvadratnih metrov neopremljenih prostorov od družbe UCTAM iz Ljubljane. Za to je namenila več kot 1,5 milijona evrov. K temu je treba prišteti še za več kot 240 tisoč evrov stroškov za ureditev prostorov, so povedali na ministrstvu za javno upravo. V te prostore se bodo tako od septembra letos do marca prihodnje leto preselili inšpektorata za okolje in prostor, za infrastrukturo, tržni in zdravstveni inšpektorat ter inšpektorata za delo ter kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. V obstoječih prostorih na Opekarni-ški ter Ljubljanski cesti naj bi zaenkrat ostala uprava za varno hrano, varstvo rastlin in veterinarstvo. Želja ministrstva je sicer bila, da bi našli vsaj za tisoč kvadratnih metrov prostorov v energetsko ustrezni stavbi. Župan presenečen Nakup prostorov za državne inšpektorate v stavbi Teh-nopolisa bi lahko šteli kot znamenje oživljanja poslovne dejavnosti v prostorih tega kompleksa. A kot je povedal celjski župan Bojan Šrot, je predstava o tem nekoliko izkrivljena. Pri tezi, da je Teh-nopolis še vedno nekakšna potemkinova vas, gre za mit, ki že nekaj časa ne drži več, je prepričan celjski župan. »Tisti, ki ga tako imenujejo, očitno že dolgo niso bili na tem območju, katerega največji problem so trenutno parkirna mesta, ki jih je premalo. V vseh stavbah je namreč zelo živahna poslovna dejavnost,« je dejal župan, ki je presenečen, da je država za svoje inšpektorate kupila te prostore. »Od države se mi zdi skrajno neracionalno in neodgovorno, da seli svoje ustanove v stavbe, ki niso njene, hkrati pa ima prazne stavbe v središču mesta. Govorim seveda o stavbi nekdanje srednje ekonomske šole v Vodnikovi ulici. Razlog naj bi menda bil, da tam ni dovolj parkirišč. Saj teh vendar tudi v okolici občine ni, a kljub temu te stavbe niso prazne. Namesto da bi to stavbo napolnila z neko vsebino, ji vlila življenje, jo še naprej prepušča propadanju,« je nejevoljen Bojan Šrot. Kakšno je zdaj stanje pri pogovorih s predstavniki države v zvezi s tem, da bi občina pridobila te stavbe oziroma jih dobila v zameno kot poplačilo za občinska vlaganja? »Zaenkrat smo v pat položaju, bi rekel po šahovsko,« je bil kratek in jedrnat ter slikovit hkrati celjski župan. Foto: SHERPA Konec junija nova podoba in vsebina RADEČE - S podpisom pogodbe z izvajalcema del se je začel udejanjati projekt Stara šola za nove ideje v krajevni skupnosti Jagnjenica v občini Radeče, s katerim bo nekdanja podružnična osnovna šola po ureditvi stavbe zaživela z novimi vsebinami. V obnovljeni stavbi bodo izvajali delavnice s področja turizma in kulinarike, v njej bosta delovala študijska krožka, urejen bo interpre-tacijski prostor, v katerem bodo prikazovali zgodovi- no kraja in okolice, prostori bodo namenjeni tudi medge-neracijskemu druženju, prav tako vključevanju ranljivih skupin v družbo. Projekt je razdeljen na dva dela, za kar sta bila objavljena tudi dva razpisa za izvajalce del. Dela na strojnih inštalacijah so bila zaupana podjetju Energoconsulting iz Maribora. Ocenjena so na malo več kot 36 tisoč evrov. Vzdrževalno-investicijska dela bo izvajalo podjetje AGM Nemec, vredna so 127 tisoč evrov. »Verjamem, da bosta izvajalca dobro sodelovala in pripeljala projekt do zaključka do predvidenega roka, 30. junija letos,« je dejak župan Občine Radeče Tomaž Re-žun. Evropski kmetijski sklad, ki bo bo sofinanciral projekt, ocenjen na več kot 200 tisoč evrov, bo zanj namenil glavnino sredstev, več kot 146 tisoč evrov. Preostali delež bosta prispevala Občina Radeče ter Kulturni, turistični in rekreacijski center Radeče. RG, foto: GrupA IZ NAŠIH KRAJEV 7 Člani Gasilske zveze Žalec z dreves rešujejo tudi mačke Manj požarov, a več tehničnih intervencij SPODNJA SAVINJSKA DOLINA - Člani prostovoljnih gasilskih društev, ki delujejo na območju žalske gasilske zveze, so lani zabeležili 191 intervencij, kar je manj kot leto prej, ko so se na teren na poziv prebivalcev doline odpravili 228-krat. Poveljnik zveze Franc Rančigaj pravi, da je glavni razlog, da lani v Spodnji Savinjski dolini na srečo ni bilo nobene večje naravne ujme. O vsem tem in še čem so govorili na nedavni redni skupščini žalske gasilske zveze, ko so v Domu krajanov Tabor podelili tudi priznanja zaslužnim članom in prostovoljnima gasilskima društvoma, ki sta lani praznovali okrogli obletnici. SPELA OŽIR V Spodnji Savinjski dolini je bilo lani v primerjavi z leti prej manj požarov, a več potreb po tehničnih intervencijah. Na fotografiji je intervencija ob požaru na stanovanjski hiši v Migojnicah, ki je bil letos februarja. Skupno je sodelovalo 74 gasilcev z 11 gasilskimi vozili iz PGD Griže, Zabukovica, Vrbje, Žalec in Gotovlje. Foto: GZ Žalec V Spodnji Savinjski dolini je bilo lani v primerjavi z leti prej manj požarov, a več potreb po tehničnih intervencijah. Spodnjesavinjski gasilci so lani gasili 23-krat, leto prej 36-krat, medtem ko so imeli lani zaprosil za tehnično pomoč natančno dvakrat več kot leta 2017. »Gasilci se namreč odzovemo tudi na zaprosila za reševanje mačk z dreves in za odstranjevanje sršenov ter podobnega, zato je porast tehničnih intervencij razumljiv,« pove poveljnik Franc Rančigaj in dodaja, da so imeli lani štiri zahtevnejše intervencije ob požarih, v katerih je sodelovalo vsaj pet enot in v povprečju petdeset gasilcev. Največja intervencija je bila iskalna akcija pogrešane osebe v Savinji, v kateri je celo dopoldne sodelovalo 23 enot in 161 operativnih gasilcev. Množično so sodelovali tudi pri odpravljanju toče v Črnomlju, kamor se je odpravilo kar enajst društev. Za vsa posredovanja skupaj so lani porabili malo več kot osem tisoč ur, stale pa so malo več kot sto tisoč evrov. Ledino orjejo Andražani Velikopotezni državni načrti s prvimi posredovalci, ki naj bi pomagali zdravstvenim ekipam prve pomoči s tem, ko naj bi na kraj obolelega prispeli prvi, v Spodnji Savinjski dolini po besedah predsednika Edvarda Kuglerja še niso povsem zaživeli. Med vsemi spodnjesavinjskimi društvi so do zdaj najbolj pridni an-draški gasilci, ki sodelujejo z Zdravstvenim domov Velenje. »Čas do aktiviranja gasilcev je predolg. Ko nekdo pokliče na 112 in preden se aktivira gasilska enota, je že mimo od pet do šest minut, kar je pri reševanju človeških življenj veliko. Ali zdravstvena ekipa potrebuje pomoč, se mora odločiti zdravnik v urgentnem centru.« Gasilska zveza Žalec je na petkovi redni letni skupščini podelila kipa PGD Šempeter ob 140-letnem in PGD Dobro-vlje ob 30-letnem delovanju. Odlikovanja so prejeli Boštjan Šalamon (PGD Gomilsko), Rafael Hrustel (PGD Levec), Da-rija Kotnik (PGD Polzela), Mihaela Remic (PGD Braslovče), Danica Cafuta (PGD Loke), Ivan Dobnik (PGD Dobrovlje), Danica Veber (PGD Polzela), Sergej Krk (PGD Andraž nad Polzelo) in Marija Drnolšek (PGD Loke). V državnem vrhu V Gasilski zvezi Žalec deluje 4.735 članov. Za njihovo usposobljenost se kot kaže ni treba bati. Kugler pravi, da se je lani v različne tečaje vključilo kar 475 kandidatov. Odlično so se odrezali tudi na državnem tekmovanju v Gornji Radgoni, kjer so mladinci PGD Drešinja vas osvojili prvo mesto, pionirji iz Drešinje vasi drugo in člani A iz Andraža nad Polzelo tretje mesto. Nenazadnje je preteklo leto prineslo tudi nova vodstva gasilskih društev v dolini. »Društva so z novimi vodstvi dobila nov zagon in energijo ter nove ideje pri vodenju društev,« ob koncu še dodaja dodaja Kugler. Med redkimi, ki ne dražijo programov ŠOŠTANJ - Vrtec ne bo podražil cen programov za razliko od množice ostalih vrtcev v regiji, ki so ekonomske cene programov nedavno podražili za približno deset odstotkov. Ti so kot bistveni vzrok za zadnje podražitve navajali dvig plač v javnem sektorju. V Šoštanju bremena zaenkrat ne bodo prevalili na starše, saj so našli različne možnosti prihrankov. Ekonomska cena za prvo starostno obdobje v Vrtu Šoštanj od leta 2012 znaša malo več kot 400 evrov mesečno in za drugo starostno obdobje skoraj 340 evrov. Ravnateljica Milena Brusnjak pravi, da v javnem zavodu, ki ga vodi, spoštujejo delovnopravno zakonodajo in dogovore, sklenjene med vlado in sindikati. A se nedaven dvig plač nikakor ne odraža tako močno, da bi morali zaradi tega zvišati cene pro- Ravnateljica Vrtca Šoštanj Milena Brusnjak gramov. »Pri nas strošek dela predstavlja 75 odstotkov ekonomske cene vrtca. Smo mlad kolektiv in se nam zadnje povišanje ne pozna tako občutno.« Dodala je, da v vrtcu ves čas iščejo prihranke. Slednje skušajo doseči z optimizacijo dela, izobraževanjem zaposlenih in s premišljeno nabavo. Pozorni so tudi na učinkovito načrtovanje stroškov storitev, ki jih potrebuje vrtec. Ta javni zavod je v preteklosti veliko denarja porabil za nakup učnih pripomočkov, igrač in opreme za vrtec. Zdaj pedagoško delo dopolnjuje z igrami senzibilizacije, družabnimi igrami in igrami vlog, za katere ne potrebuje veliko denarja. O morebitni spremembi cen bodo v Vrtcu Šoštanj še enkrat temeljito razmislili avgusta, ko bo znano polletno računovodsko poročilo. Če bo podražitev potrebna, Brusnjakova pravi, da vsekakor ne bo desetodstotna. TS, foto: GrupA Vozniki so postali veliko prehitri VOJNIK - V občini se razmere na področju mirujočega prometa izboljšujejo, ugotavljata medobčinski inšpektorat in redarstvo. Lani je bilo voznikom izrečenih 21 tako imenovanih opozoril, kar je trikrat manj kot leto prej. Plačilni nalog je prejelo enajst občanov. Na področju mirujočega prometa je največ kršitev pri vojniški zdravstveni postaji, kjer je parkiranje časovno omejeno na 120 minut. Po drugi strani se je število plačilnih nalogov zaradi preko- račitve hitrosti lani povišalo kar za 42 odstotkov. Izdanih je bilo več kot sto plačilnih nalogov. Za zagotavljanje javnega reda in miru je bilo lani izvedenih pet akcij v sodelovanju med inšpektoratom in policijo. V vojniški občini je ugotovljeno, da se divja odlagališča odpadkov skoraj ne pojavljajo več. V občini je tudi nekaj zaraščenih zemljišč, zato so bili njihovi lastniki na zanemarjenost posebej opozorjeni. Med nadzori v naselju Vojnik je bilo ugotovljeno, da lastni- ki psov vedno bolj dosledno uporabljajo vrečke za njihove iztrebke. Tudi v teh primerih gre za ugotovitve medobčinskega inšpektorata in redarstva, ki ima sedež v Vojniku. Ta skupna občinska uprava zaposluje vsega skupaj šest uslužbencev, inšpektorjev in redarjev. Njena vodja Nataša Kos ugotavlja, da jih je premalo, saj je prišlo v enem primeru do dolgotrajne bolniške odsotnosti. Trenutno je objavljen razpis za zaposlitev še enega inšpektorja. BJ SIENA Mestno kolo PARKIRIŠČE TRGOVSKEGA CENTRA CITYCENTER CELJE OB BEŽIGRAJSKI CESTI 8 IZ NAŠIH KRAJEV novi tednik Št. 15, 11. april 2019 ŽALEC -Poslovno cono Arnovski gozd bodo širili Investitorji čakajo, občina lovi evropski denar Poslovna cona Arnovski gozd se razvija bolj kot kadarkoli prej. Lidlov logistični center je skoraj že pod streho, tudi bližnji hotel, katerega investitor je domači podjetnik Enes Draganović, dobiva končno podobo. Odprtje obeh dejavnosti je načrtovano za letos. Logistični center bo prinesel dvesto delovnih mest, hotel do 30, odvisno od zasedenosti. Zanimanja za naložbe v tem delu žalske občine v neposredni bližini avtocestnega priključka je še veliko. Občina Žalec se je zato odločila za širitev poslovnega območja. SPELA OZIR Poslovno cono Arnovski gozd bo na podlagi občinskega prostorskega načrta iz leta 2013 razširila proti naselju Ložnica, za kar je lani v sodelovanju s štirinajstimi potencialnimi investitorji začela pripravljati občinski podrobni prostorski načrt. Gre za približno 14 hektarjev veliko območje med Pirhom, Juteksom, avtocesto in cesto Ložnica-Pirešica, na katerem je 45 lastniških parcel, ki se zaradi višinsko raznolikega terena ne ujemajo z gradbenimi zemljišči. Direktorica občinske uprave Tanja Raz-boršek - Rehar pravi, da jim ni preostalo drugega, kot da so se odločili za komasacijo. »To je postopek, pri katerem bomo vsa zemljišča združili v eno in tega nato razdelili na nove par- cele, ki se bodo ujemale z mejami gradbenih zemljišč. Vsak lastnik bo tako prejel gradbeno zemljišče, katerega določen delež bo odstopil za gradnjo gospodarske javne komunalne infrastrukture.« Največji lastnik se strinja Vseh lastnikov je 35, a le dva bosta zemljišče potrebovala za razvoj lastne dejavnosti. Večina je že dala soglasje za združitev, za peščico preostalih v občini računajo, da se bodo odločili kmalu. Ce s komasacijo morebiti ne bodo soglašali, bo občina še letos spomladi na podlagi geodetskega elaborata združila in na novo razdelila njihova zemljišča. »Najbolj nas je bilo strah enega najmočnejših lastnikov, sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, vendar smo se tudi z njim v začetku marca dogovorili, da bo sodeloval pri komasaciji. V lasti ima kar približno tri hektarje tamkajšnjih zemljišč,« je svetnikom na zadnji občinski seji pojasnila direktorica občinske uprave in dodala, da morajo sočasno s pripravo občinskega prostorskega načrta začeti projektirati tudi gospodarsko javno infrastrukturo. V igri evropski milijoni In zakaj se občini tako mudi? Razloga sta dva. Kot prvo si prizadeva podjetjem čim prej zagotoviti prostor za njihove naložbe in kot drugo si želi kandidirati za evropski denar za sofinanciranje gradnje javne gospodarske infrastrukture. Njena gradnja, ki je osnova za ves nadaljnji razvoj cone, naj bi po dosedanjih ocenah stala več kot 2,5 milijona evrov. Ker gre za velik strošek, ki bi ga občina težko sama zagotovila v proračunu, si prizadeva z vso potrebno dokumentacijo uloviti rok razpisa, na katerem bi lahko pridobila več kot milijon nepovratnega denarja. Rok za oddajo vloge skupaj s priloženo popolno vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo infrastrukture je konec junija. Ce bo pri tem uspešna, bo komunalno infrastrukturo začela graditi že leta 2020 oziroma 2021. Težka, a izvedljiva naloga Ob tem bo morala izpolniti pogoj, da bo dve leti po končani gradnji javne infrastrukture poslovna cona 70-odsto-tno zasedena. »Zastavljamo si zelo težko nalogo. Ce lastniki niso začutili, da delamo to zaradi občanov in gospodarstvenikov, bo to izgubljena priložnost. Občina si brez pomoči evropskega denarja ne more privoščiti opremljanja cone. Tudi Arnovski gozd 1 in 2 je zaradi nezgrajene komunalne infrastrukture sameval več kot 15 let, preden smo ga začeli polniti,« še izpostavlja Razboršek - Reharjeva in dodaja, da se trudijo zagotoviti ustrezne pogoje za čim več novih investitorjev. »Več bomo imeli podjetij, več bomo imeli zaposlitev, več bomo dobili plačane dohodnine, večji bodo naši prihodki.« Foto: GrupA Odprtje Lidlovega logističnega centra in hotela, ki ga gradi domači poslovnež Enes Draganović, je načrtovano za letos. Logistični center bo prinesel dvesto delovnih mest, hotel do 30, odvisno od zasedenosti. Največ smeti ob H cestah in rekah ■ Občina Žalec je z akcijo sodelovala v natečaju Turistične zveze Slovenije Moja reka si, na katerem je lani osvojila prvo mesto med organizatorji čistilnih akcij v Sloveniji. Foto: TT Letošnje akcije na Polzeli se je udeležilo približno devetsto udeležencev. Zbrali so približno sto kubičnih metrov odpadkov. Foto: TT K skupnemu taborske čistilne akcije je pripomogla družba Simbio, ki je za vse udeležence priskrbela vrečke in rokavice ter dostavo treh velikih kontejnerjev. Posamezniki in društva so poskrbela za zbiranje in prevoz zbranih odpadkov do kontejnerjev na zbirnem mestu pri Domu krajanov Tabor, osnovnošolci so očistili površine ob pešpoteh in cestah, Turistično društvo Tabor je organiziralo garažno razprodajo, Planinsko društvo Tabor pa je očistilo okolico planinske postojanke Zajčeve koče. -•t . џ SPODNJA SAVINJSKA DOLINA, ŠMARTNO OB PAKI - Čistilne akcije se v teh dneh vrstijo po vsej dolini. Že konec marca so čistili v občinah Braslovče in Prebold, ta konec tedna v Žalcu, na Polzeli in v Taboru. Črnih odlagališč po Spodnji Savinjski dolini skoraj ni več, tudi nabranih odpadkov je vsako leto manj, pri čemer še vedno pereč problem predstavljajo smeti ob cestah, rekah in železnici. Kljub slabemu petkovemu in spremenljivemu sobotnemu vremenu se je letošnje akcije na Polzeli udeležilo približno devetsto oseb iz devetindvajsetih društev, šestih krajevnih odborov, sodelovali so otroci iz vrtca in OŠ Polzela ter POŠ Andraž nad Polzelo. V dveh dneh so zbrali približno sto kubičnih metrov odpadkov, največ mešanih. Nekaj so jih krajani sami odpeljali v zbirni center Simbio v Andraž nad Polzelo. Največ odpadkov je še vedno ob cestah, železniški progi in na brežinah vodotokov. Prebivalci občine Žalec so v soboto čistili že šestindvajsetič. Zdaj že tradicionalna čistilna akcija je tudi letos povezala krajane, člane dru- štev, šolarje in vrtčevske otroke. Občina Žalec je z akcijo sodelovala v natečaju Turistične zveze Slovenije Moja reka si, na katerem je lani osvojila prvo mesto med organizatorji čistilnih akcij v Sloveniji. Tudi na območju žalske občine vsako leto zabeležijo manj divjih odlagališč. V Vrbju imajo namreč sodobno urejeno odlagališče kosovnih odpadkov, ki je še posebej v teh spomladanskih dneh zelo dobro obiskano. 170 udeležencev je konec marca iz narave očistilo kar 2.840 kilogramov odpadkov tudi v občini Šmartno ob Paki. Udeležili so se tradicionalne čistilne akcije, ki so jo organizirali občina, mladinski center in vaške skupnosti. Občani so čistili okolico cest, pešpoti, železniške proge in druge kotičke po občini. S svojim delom so pokazali, da imajo dober odnos do okolja, spremljalo jih je tudi veliko otrok. Količina zbranih odpadkov je bila manjša kot pretekla leta, kar v občini pripisujejo sistematičnemu čiščenju okolja v minulih letih in večji osveščenosti med ljudmi. ŠO, TS IZ NAŠIH KRAJEV 9 ŠENTJUR, VELENJE - Znani so naj prostovoljci za leto 2018 Priznanja za spreminjanje sveta na bolje Učna pomoč, skrb za kakovostno preživet prosti čas mladih, pomoč pri Rdečem križu, vzgoja mladih planincev in nepogrešljivo delo gasilcev. To je le nekaj primerov, kako v Šentjurju in Velenju za dobro sočloveka rokave zavihajo prostovoljci. Njihov trud je bil še posebej izpostavljen na občinskih prireditvah v Ipavčevem kulturnem centru in Vili Bianca. Tam so prostovoljci, ki so s svojim delom v lokalni skupnosti lani pustili največji pečat, prejeli priznanja posamezne občine. TINA STRMCNIK Človek ni nikoli prestar ali premlad, da spreminja svet na bolje. To med drugim dokazuje devetošolka Osnovne šole Hruševec Šentjur Albina Uka. Ko je pred štirimi leti prišla s Kosova, je potrebovala pomoč pri učenju slovenskega jezika. Zdaj je sama tista, ki nudi učno pomoč vrstnikom. Lani jim je pomagala kar 120 ur. »Učim jih slovenščino ali snov, karkoli potrebujejo. Ob tem, ko jim pomagam, sem srečna, doživim veliko lepih trenutkov, to mi je res v veselje,« je povedala. Poleg tega se udeležuje tudi različnih projektov pod okriljem Mladinskega centra Šentjur. Prostovoljstvo je tudi način življenja študentke fizi-oterapije Alje Tovornik, ki svoj čas med drugim razdaja stanovalcem doma starejših, že 14 let je tudi prostovoljka Rdečega križa Šentjur. Pri usposabljanju ekip prve pomoči med drugim nastopa kot poškodovanka. Ure, ki jih preživi z ekipo Rdečega križa, so zanjo sprostitev med napornim študijem. Ob tem izredno uživa, je dejala. Že vrsto let je prostovoljna članica Centra za preventivo, prvo pomoč ter pomoč ljudem v stiski, kjer med drugim izvaja brezplačne meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola v krvi. Priznanje je prejel še predsednik Planinskega društva Slivnica pri Celju Silvo Už-mah, ki pod okriljem omenjenega društva vzgaja in izobražuje mlade planince. V imenu Društva za oživitev in promocijo vasi Škale Revivas je priznanje prevzela predsednica društva Verica Pogačar, ob njej sta Franci Maršnjak in Špela Mestnik. (Foto: Niki Saje) Občina Šentjur se je od leta 2006 do zdaj s podeljenimi priznanji zahvalila več kot 200 prostovoljcem. Prostovoljnemu delu je lani namenil kar 650 ur svojega časa. Med prejemniki priznanj je tudi Aleš Guzej iz Prostovoljnega gasilskega društva Loka pri Žusmu, ki je že več kot 11 let član upravnega odbora Gasilske zveze Šentjur in administrator. Zasnoval je celoten informacijski sistem s spletnim portalom zveze in vseh društev, urejal je informatiko v zvezi in usposabljal informatike v prostovoljnih gasilskih društvih. Zadnji mandat je deloval tudi kot namestnik predsednika Gasilske zveze Šentjur. Opravljal je več del na področju organizacije in tudi na področju operative. Dragan Podovac se je med naj prostovoljce uvrstil zaradi svojega dela v Društvu likovnih ustvarjalcev Rifnik. Prizadeva si za razvoj društva in s tem tudi za razvoj likovne dejavnosti v občini, slednjo promovira tako doma kot v tujini. Občina Šentjur je nagradila tudi projekt, ki je nastal v izvedbi prostovoljcev. Gre za slikanico z naslovom Dežni škrat in nezadovoljni ptič, ki sta jo ustvarili Alenka Križnik in Klavdija Simler in jo nato nadgradili še z gledališko plesno predstavo. In kot pravi Simlerjeva, je zanjo prostovoljno delo tisto, ki človeku osreči dušo in napolni srce. Poleg tega ljudi spodbuja k druženju in povezovanju, kljub temu da je danes tempo življenja precej hiter. Dela jim ne zmanjka Mestna občina Velenje je s tamkajšnjim mladinskim svetom in mladinskim centrom za naj prostovoljko v kategoriji do 30 let izbrala Špelo Mestnik. Slednja je zelo dejavna prostovoljka pri Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje, saj sodeluje pri celi paleti dejavnosti. Kot prostovoljka sodeluje tudi pri smučarskem in plavalnem klubu v Velenju ter v tamkajšnjem športnem društvu Da-baneja. Med drugim pomaga tudi pri organizaciji Pikinega festivala. Naj prostovoljec v kategoriji nad 30 let je postal Franci Maršnjak, dolgoletni član Turističnega društva Šalek ter pomemben član upravnega odbora. Sodeluje pri vseh prireditvah in dogodkih društva, med drugim je prevzel organizacijo plesne skupine Grajska gospoda, ki z dvornimi plesi in oblačilno kulturo ohranja kulturno dediščino Šaleškega gradu. Že več kot 40 let je član Planinskega društva Velenje. Tuji mu niso sodelovanje pri izvedbah planinske šole za odrasle niti pohodi v naravo z mladimi in otroki v vrtcu. Za naj prostovoljno organizacijo je bilo razglašeno Društvo za oživitev in promocijo vasi Škale Revivas. Slednje že deset let deluje na področju ohranjanja kulturne dediščine, promocije turizma in razvoja vasi. Med drugim zbira dokumente, predmete in zgodbe, povezane z nekdanjimi prebivalci, stavbami in dogodki iz Škal, ter jih predstavlja javnosti. V kraju pripravlja tudi več zanimivih prireditev. Brezplačne vožnje starejših ZREČE - Občina bo začela izvajati projekt Prostofer (prostovoljni šofer) v začetku maja. Gre za trajnostni vseslovenski prostovoljski projekt, ki je namenjen mobilnosti starejših občanov. Ponuja možnost prevoza, ki je za uporabnike brezplačen. Pogodba o vključitvi v Zlato mrežo ter za vzpostavitev klicnega centra je bila podpisana konec marca. Občina bo v tem tednu prevzela električno vozilo, ki ga bo najela. Temu bo takoj sledilo izobraževanje prostoferjev, to je prostovoljnih šoferjev. Starejši občan, ki bo potreboval prevoz, bo lahko poklical na brezplačno številko klicnega centra 080 10 10. Ta bo nato obvestil prostovoljnega voznika, občina pa bo zagotovila vozilo. Oba, tako voznik kot tudi uporabnik, bosta med vožnjo zavarovana. BJ Vitanjčanom darilo Rusije VITANJE - Kraj, kjer je bil pred leti zgrajen vesoljski center, postaja bogatejši za novo zanimivost. V trgu, ki je povezan s pionirjem astronavtike Hermanom Potočnikom No-ordungom, bo po novem postavljenih več kipov. Gre za doprsne kipe pionirjev osvajanja vesolja, kar je darilo Rusije. Jeseni sta bila postavljena prva dva kipa, ki sta posvečena Slovencu Potočniku Noordungu (1892-1929) ter raketnemu konstruktorju Konstantinu Ciolkowskemu (1857-1935). Slednji je Rus poljskega rodu in sodi med teoretike in očete kozmonavtike. Še ta mesec, 19. aprila, bo prispelo v Vitanje novo rusko darilo in to kipa Nemca Hermanna Obertha (1894-1989) in Rusa Sergeja Koroljova (1906-1966). Oberth je bil pripadnik nemške manjšine v Romuniji in je bil med prvimi raketnimi inženirji. Koroljov je bil med sovjetsko-ameriško vesoljsko tekmo glavni sovjetski raketni inženir. Pred tem je preživel nekaj časa celo v gulagu v Sibiriji. Za postavitev darovanih kipov je v Vitanju več možnosti, to je več različnih mest. Na izredni seji občinskega sveta, ki je bila pred koncem marca, so se svetniki odločili, da bosta nova kipa postavljena ob kipih Potočnika in Ciolkowskega, ki sta od jeseni pred Centrom Noordung. Omenjenim štirim doprsnim kipom se bodo pozneje pridružili še trije ali štirje dodatni, ki so prav tako darilo Rusije. Za postavitev kipov v Vitanju je najbolj zaslužno rusko veleposlaništvo v Sloveniji. BJ Paviljon za novo podobo vrta ŠENTJUR - Domačini se počasi pripravljajo na Šentjurjevo 2019, največjo turistično prireditev v občini. Do začetka niza aprilskih dogodkov naj bi bila končana tudi ureditev protokolarnega objekta in prireditvenega prostora pri Ipavčevi hiši v Zgornjem trgu. Spomnimo, da bo na Ipavčevem vrtu po novem zasnovana krožna pot z dostopnimi stopnicami. Osrednji prostor bo predstavljal paviljon, sestavljen iz kamnitih portalov, pokritih s steklom. V paviljonu bodo lahko protokolarni obredi, uradniški sprejemi, podpisi listin in poroke. Ob poti bodo umeščeni različni kotički, namenjeni druženju, posedanju in fotografiranju. Župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci je povedal, da je večina del končanih, ostaja le še nekaj nedokončanih podrobnosti. »Projekt smo sicer zastavili lani, ko smo obeleževali tudi leto Evropske kulturne dediščine in obletnico našega rojaka Ipavca. Mislim, da smo naredili zgodovinsko potezo.« Ureditev protokolarnega objekta in vrta znaša približno 188 tisoč evrov. Občina Šentjur je za projekt pridobila tudi približno 50 tisoč evrov sofinanciranja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. TS MODNA REVIJA CITYCENTER CELJE PETEK, 12. 4. 2019, OB 18. URI MODNA REVIJA ZA NAJMLAJŠE SOBOTA, 13. 4. 2019, OB 11. URI center Celje 10 KULTURA Št. 15, 11. april 2019 Jubilej šentjurske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti Dvajset let v skladu s kulturo Podpora ljubiteljski kulturi, promocija bogastva zapuščine skladateljev Ipavcev in hkrati vzgoja občinstva s pestro in kakovostno kulturno ponudbo ... To je le nekaj nalog, ki jih opravlja šentjurska območna izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti. Ta organizacija letos obeležuje dvajset let delovanja, na kar bo opozorila z nizom prireditev. TINA STRMCNIK Vodja šentjurske območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti Anita Kolesa pravi, da so v dveh desetletjih v tej organizaciji naredili marsikaj, na kar so lahko ponosni. »Uspelo nam je ustvariti blagovno znamko, ki ljudem pove, da se lahko pripravijo na prireditve, ki so nek presežek, ki so dobro organizirane in strokovne.« Še posebej je ponosna na sodelovanje z zvezo kulturnih društev, z društvi, s kulturnimi skupinami in z mladimi kulturniki. Vsi ti namreč z veseljem prihajajo v območno izpostavo, kjer skupaj iščejo rešitve za težave ali snujejo skupne projekte. Slednjih ne bo manjkalo tudi v jubilejnem letu. Z zgodovino izpostave sklada je povezana zgodovina številnih šentjurskih društev. Na prelomu tisočletja so ljubiteljski kulturniki ustanovili nekaj vokalnih skupin oziroma zborov, literarno in likovno društvo. To je med drugim tudi zasluga našega sklada, saj smo pripomogli organizacijsko, strokovno in izobraževalno. Pri prehodu iz neorganizirane skupine kulturnikov v organizirano delovanje smo jim v vsakem primeru stali ob strani. Najverjetneje bi bil kulturni utrip v občini brez lju- biteljske kulture precej bolj umirjen. Ste si pa tudi pod okriljem sklada prizadevali za predstavitev kakovostne kulturne ponudbe. Šentjur je nekoliko poseben. Nikoli v zgodovini nismo imeli nekega profesionalnega zavoda, a tudi ne profesionalca, zaposlenega v zvezi kulturnih društev. Nekatere bližnje občine so že pred tridesetimi ali štiridesetimi leti imele zaposlenega človeka, ki se je ukvarjal z društvi in je v kraj prinašal dodatno kulturno ponudbo. Sklad je tudi po tej poti oral ledino. Ko sem ga začela voditi, se mi je najboljša ideja zdela stalna abonentska ponudba. To sem si zamislila, da bi se ljudje navadili na to. Zamislila sem si tudi, da bi s tem vzgajali občinstvo. Nikakor tega ne mislim slabšalno, ampak v smislu, da si lahko ljudje ogledajo širši nabor prireditev. Abonma Gustav tako že dve desetletji skrbi za raznovrstno ponudbo, ki ni preveč komercialna, ki je aktualna in prinaša svež veter. Če ne bi bilo abonmaja, ljudje v tej sezoni ne bi videli ene najbolj igranih iger v Evropi z naslovom Teror, ki jo je pripravilo Prešernovo gledališče Kranj, ali slišali koncerta Marka Hatlaka in še marsičesa. Sklad je tudi sinonim za prireditve, združene pod Vodja šentjurske območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti Anita Koleša. (Foto: Jure Godler) »Vedno imam pred očmi naše Ipavce. To je izjemno pomembna kulturna blagovna znamka, ki jo v občini premalo izpostavljamo. Čeprav imamo Ipavčeva leta in dneve.« okriljem Šentjurskega poletja. Tudi Šentjursko poletje sega v obdobje, ko je bil sklad ustanovljen. Takrat sem imela na oddelku za družbene dejavnosti v šentjurski občini dobre sogovornike. Ideja je bila, da bi za ljudi, ki poleti ostanejo tudi doma, pripravili nabor zanimivih prireditev. Prvih nekaj let sem za prireditve skrbela sama, kasneje smo to uredili z razpisom in s sodelovanjem društev. Vse skupaj se je razvijalo z obnovo Zgornjega trga. Ipavčev vrt je prinesel možnost za določene vrste prireditev, ki jih lahko izvajamo prav tam. Danes sodeluje več »Brez ljubiteljske kulture vsaj pred petnajstimi ali dvajsetimi leti drugega kulturnega utripa v Šentjurju skoraj ne bi bilo.« organizatorjev, občina ima z razpisom pomembno vlogo. Se pa bojim, da je preveč množičnih prireditev. In da morda zaradi pomanjkanja denarja -tega je seveda vedno premalo -ne moremo izpeljati nekaterih prireditev. Takšnih, ki bi veliko stale, a bi verjetno bile zelo zanimive za naše obiskovalce. Kateri so dogodki, s katerimi ste skrbeli za promocijo bogastva Ipavčeve zapuščine in so vam še posebej ostali v spominu? Mislim, da bi moral vsak Šentjurčan vsakomur dopovedati, da je Šentjur zibelka slovenske glasbe. Ipavci so ustvarili slovenski balet. Če to ni pomembno, res ne vem, kaj je. Možiček bi moral biti zaščitni znak Šentjurja. Tu so še operete Teharski plemiči, Princesa Vrtoglavka, Tičnik ... Šentjurska izpostava JSKD je prvič po dolgem času poskrbela za uprizoritev pantomime Možiček. Sodelovali smo z znamenitim koreografom Henrikom Neubauerjem, ki je s seboj pripeljal učenke Kon-servatorija za balet v Ljubljani. Ker so na lesenih tleh zevale velike špranje, je Neubauer dejal, da na takšnem odru ne bo plesala nobena baletka. Pogoji so bili res slabi, imeli smo staro dvorano, obiskovalci so slabo videli na oder. A je občina pokazala veliko mero sodelovanja. Poskrbela je za nova tla, ki so bila nato v uporabi vse do konca stare dvorane kulturnega doma. Spominjam se, da je po predstavi med učenci šentjurskih osnovnih šol vladalo ogromno navdušenje. Vsa dekleta so želela biti baletke. Bilo je res lepo doživetje. Ipavcem ste se posvečali tudi v sklopu programa Galerije Zgornji trg, za katero ste skrbeli pet let. Takrat sem si kot svojo prvo nalogo zadala retrospektivno razstavo del Jožija Ipavca. Gre za največjega šentjurskega slikarja. Hodila sem od hiše do hiše in prosila ljudi, da mi posodijo njegove slike. Predstavila sem tudi drugega največjega šentjurskega slikarja Goceta Kalajdžiskega, ki je takrat na žalost že preminil. Takoj so priskočili na pomoč njegovi prijatelji, od galeristov do vodij muzejev, kjer je razstavljal. Še ena stvar, vezana na Ipavce, je zgoščenka Ipavčevih pesmi, pri snemanju katere so sodelovali moški pevski zbori v občini. Kako boste obeležili 20 letnico sklada? Na 20-letnico delovanja sklada bo opozorila vrsta prireditev, katerih skupna rdeča nit je sodelovanje, zato se bodo skladu pri dogodkih pridružili različna društva, skupine ali kulturne ustanove. Zborovodska delavnica s Petro Grassi je že za nami. 25. maja bo sledilo regijsko tekmovanje najboljših otroških in mladinskih pevskih zborov z naslovom Od Celja do Koroške. 8. junija pripravljamo likovno delavnico z naslovom Ilustracija in 20. junija v Galeriji Zgornji trg likovno razstavo v sodelovanju z Literarnim društvom Šentjur. 20 septembra bo v že omenjeni galeriji sledila likovna razstava, posvečena Možičku in Princesi Vr-toglavki. Na tej razstavi bodo sodelovali vabljeni slikarji iz Občine Šentjur. 13. oktobra bo v Ipavčevem kulturnem centru zaključna prireditev z naslovom 20 let v skladu s kulturo. Priredirec pripravljamo v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Šentjur, društvi in posameznimi kulturnimi ustvarjalci. S sproščenim programom želimo pokazati pomen delovanja naše kulturne ustanove in prikazati vso pestrost kulturnega ustvarjanja skupin in posameznikov, ki so povezani z našim delom. Večer s Kuntnerjem V Celju je bil pred nekaj dnevi Mohorski večer s pesnikom Tonetom Kuntnerjem, ki spada med največje slovenske sodobne pesnike. Na večeru je bila predstavljena njegova nova knjiga, domoljubna pesniška zbirka Zamrznjena pomlad. V njej se Kuntnerjeve pesmi prepletajo s Cankarjevimi citati in pesmima Franceta Prešerna ter Janeza Menarta. V knjigi je zbranih trideset pesmi našega sodobnika. »To je izbor iz nekaterih mojih zbirk, ki govorijo o tem našem čudežnem času,« je o pomladno obarvanih pesmih povedal avtor. »To je bila najbolj čudežna pomlad v slovenski zgodovini. Njen rezultat je samostojna država, kar doživijo redki mali narodi,« je pojasnil Kuntner. Ob tem je spomnil na Katalonce in Kurde, ki jim kaj takšnega ni uspelo. Kuntnerjeva knjiga je izšla ob stoletnici Cankarjeve smrti in 30-letnici slovenske pomladi. In zakaj je v knjigi precej citatov največjega slovenskega pisatelja? »Cankar je to, kar naj bi napisal jaz, napisal že pred več kot stotimi leti. In zato mi nihče ne more očitati, da sem sentimentalni humanist,« je še povedal Kuntner. Opaža, da je govorjenje o domovini za posameznike celo smešno, neumno ali nemoderno. »Zame je vedno moderno govoriti o domovini, o materi. To ne more biti nikoli nemoderno; če je srčno in iskreno!« je poudaril pesnik, ki je med drugim prejemnik nagrade Prešernovega sklada in celjskega zlatnika poezije. Kuntner, ki je torej velik domoljub, je med Mohorskim večerom lepote Slovenije opisal kot nebesa pod Triglavom. »In sami smo si krivi, če si iz njih kdaj delamo pekel!« je dodal. Mohorski večer sta pripravili Celjska Mohorjeva družba in Založba Karantanija. Tone Kuntner je znan tudi kot gledališki in filmski igralec, ki je prejel pomembna priznanja tudi na igralskem področju. BJ Ko politika spremeni utrip na vasi Kako lahko politika spremeni človeka ... O tem govori komedija Figule Fagole, ki jo je Dramska skupina Kulturnega društva Šentvid pri Grobelnem na oder premiero postavila minulo soboto v tamkajšnji dvorani gasilsko-kulturnega doma. Ljubiteljski gledališčniki tako nadaljujejo tradicijo dramske sekcije, ki krajane z vedno novimi predstavami razveseljuje že sto let. Ljubiteljski gledališčniki iz Šentvida pri Grobelnem so se za predstavo neznanega avtorja z naslovom Figule Fagole odločili zaradi vedno aktualne teme. Predsednica dramske skupine in režiserka Jelka Lorger pravi, da igra govori o tem, kaj s seboj v malem kraju prinese volilna tekma za županski stolček. »Figule in Fagole sta dve vasi, ki želita izstopiti iz obstoječe občine in želita vsaka lastnega župana. Kandidata v vsaki vasi začneta svoja medijsko tekmo, napihujeta zgodbe in žalita ljudi.« Medsebojni odnosi med krajani obeh vasi se tako zaostrijo. Utrinek iz predstave Figule Fagole. (Foto: Monika Čakš) In kako so se pripravljali na uprizoritev? Lorger jeva je poiskala besedilo igre ter prevzela režijo in organizacijo. S stalno skupino igralcev so pregledali vloge, skupaj so poskrbeli za sceno in ko-stumografijo. »Igro lahko na oder postavimo le tako, da sodelujemo. Denarja za druge načine dela nimamo.« Dramska sekcija je zadnja leta med drugim uprizorila predstave Sosedov sin, Gosposka kmetija ter Utopljenca. Ljubiteljski gledališčniki vsako predstavo na oder postavijo od 15- do 20-krat. Največ zanimanja za delo domače gledališke sekcije je med krajani Šentvida pri Gro-belnem, še pravi Lorgerjeva. »Ti so navajeni, da si lahko vsako drugo leto ogledajo predstavo. Kadar zamujamo s premiero, jih že skrbi, da igre takrat ne bo.« Ponavadi imajo v domačem kraju trikrat polno dvorano, z igro bodo v prihodnjih dneh gostovali še po regiji. TS St. 15, 11. april 2019 KULTURA 11 Jubilej Prosvetnega društva Braslovče in MPZ Karla Viranta Zvesti svojemu poslanstvu Prosvetno društvo Braslovče praznuje 130 let delovanja in MPZ Karla Viranta 60 let. Obema obletnicama so se poklonili v soboto zvečer v Domu kulture Braslovče. Slovesnost, ki jo je režijsko zastavil domači študent režije Luka Mareen, je obiskovalce skozi preplet petja, glasbe, giba in videozapisov peljala skozi preteklost, sedanjost in prihodnost braslovškega kulturnega življenja. SPELA OZIR Člani Moškega pevskega zbora Karla Viranta in Ženskega pevskega zbora Asumpta, ki jih vodi Anja Jezernik, so tokrat poskrbeli za enega iz-virnejših začetkov kulturnih prireditev. S flash mob oziroma spontanim glasbenim nastopom v avli braslovškega kulturnega doma so napovedali pestro kulturno dogajanje, ki se je nadaljevalo v dvorani. Oblikovale so ga še mladi violinistki Blažka Korun in Kristina Žgank ter solistka Nives Verstovšek, pevske nastope pa so dopolnjevale plesne koreografije otrok, članov Plesnega gledališča Braslovče, ki deluje pod umetniškim vodstvom Ane Vovk Pezdir. Z željo, da bi gledalce seznanili s preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo prosvetnega društva in moškega pevskega zbora, so slovesnost začinili s kratkimi video vsebinami, ki so gledalcem skozi intervjuje odstrle vpogled v delovanje društva in pevskega zbora. Videe sta oblikovala mlada Braslovčana Vito Sorčan in Miha Korošec. Dobili svoje kulturno gnezdo Župan Tomaž Žohar je ob tej priložnosti Prosvetnemu društvu Braslovče, na čelu katerega je zadnja leta predsednica Jerneja Kolar, podelil županovo priznanje. Kolarjeva je ob tej priložnosti povedala, da jo veseli, da po tolikih letih še vedno ostajajo zvesti kulturi, saj še vedno verjamejo, da je tista sestavina naše družbe, ki povezuje in krepi medsebojno zaupanje. Člani prosvetnega društva so nov veter v krila dobili pred nekaj leti, ko so se preselili v lastne moderne prostore v novozgrajenem braslovškem kulturnem domu. Pred tem so se namreč dolga leta morali seliti. »Ptički brez gnezda smo dobili svoj kulturni hram, ki je v Braslovčah zrasel v času, ko ni bilo veliko denarja za tovrstne naložbe, vendar so se naše sanje ob velikem pri- Obema obletnicama so se poklonili v soboto zvečer v Domu kulture Braslovče. Slovesnost je obiskovalce skozi preplet petja, glasbe, giba in video zapisov peljala skozi preteklost, sedanjost in prihodnost braslovškega kulturnega življenja. Foto: TT zadevanju občine le uresničile in danes imamo enega najlepših kulturnih domov v Spodnji Savinjski dolini,« izpostavlja Kolarjeva. Z branjem orali ledino Prosvetno društvo Braslovče je najstarejše društvo v kraju. Skozi 130-letno zgodovino se je spogledovalo z vzponi in s padci, vedno pa je ostalo zvesto svojemu poslanstvu. Ob njegovi ustanovitvi je delovala le knjižnica, a že naslednje leto so Braslovčani ustanovili pevski zbor, ki ga je vodil cerkveni organist Vinko Rojnik, na čigar pobudo so nekaj let kasneje ustanovili še tambu-raškega. Braslovško kulturno dogajanje je bilo tudi po zaslugi prirejanja iger v prvih de- setletjih 20. stoletja živahno. Zamrlo je z nastopom druge svetovne vojne, ko je okupator prepovedal društveno udej-stvovanje. Po vojni je najprej ponovno zaživela dramska sekcija, pevski zbor je sicer tudi nastopal, a samostojnih koncertov še ni imel. Ponoven vzpon Prosvetnega društva Braslovče se je začel leta 1959, ko je Karel Virant ustanovil moški pevski zbor, ki deluje še danes. Kljub temu da so člani nekaj časa imeli težave z zborovodji, peti niso nikoli prenehali. Znotraj društva trenutno delujeta dve sekciji - Plesno gledališče Braslovče in sekcija pevskih zborov, v katero poleg moškega zbora sodijo še Mešani pevski zbor Marije Vnebovzete in Ženski pevski zbora Asumpta. Ilustracije Lile Prap prevzele obiskovalce knjižnega sejma V Bologni je bil prejšnji teden mednarodni sejem otroških knjig, najpomemb-nješi knjižni sejem za otroke. Mladinska knjiga je na sejmu počastila dvajset let izjemnega ustvarjanja Lile Prap. Njena prva slikanica Male živali je bila hitro prodana tudi v tujini, a pravi mednarodni prodor je sledil s slikanico Zakaj, ki je postala fenomen v svetovnem merilu. Njena dela je mogoče občudovati v več kot 38 državah. Leta 2019 se jim je pridružila še Rusija. Lila Prap je ustvarila šestnajst edinstvenih avtorskih slikanic, ki so izšle v več kot sto tujejezičnih izdajah. Doslej je bilo natisnjenih približno osemdeset tisoč knjig v slovenskem jeziku in več kot šeststo tisoč v tujih jezikih. Kot so zapisali pri Mladinski knjigi, je Lila Prap pravi mednarodni fenomen, zato so letos v Bologni organizirali srečanje avtorice s tujimi založniki, ki so izdali njene naslove, da skupaj počastijo njen opus. »Vsako leto grem na sejem in krasno se je bilo ponovno srečati s kolegi in z založniki. Moje ilustracije nekateri že prepoznajo, a drugače je na sejmu res veliko umetnikov. Mladi ilustratorji v vrstah čakajo na pogovore z morebitnimi založniki. Opa- Od Analfabeta do Oblasti V Vojniku je bila v soboto premierna uprizoritev eno-dejank komediografa Bra-nislava Nušića. Tematika v delih tega srbskega avtorja, ki je umrl že pred drugo svetovno vojno, ostaja aktualna za vse čase. To velja tudi za njegovi enodejanki Oblast in Analfabet. Uprizorila ju je dramska skupina vojniškega Kulturnega društva Franceta Prešerna. Temo enodejanke Oblast predstavljajo podkupovanje in druge nepravilnosti oblastnikov. Neki družini se je namreč posrečilo, da je njen član postal minister. Enode- janka Analfabet podobno biča omejeno razumevanje sveta in pohlep. Vse to je na odru predstavilo osem igralk in igralcev. V okviru predstave so bile podeljene nekaterim dolgoletnim igralcem Linhartove značke. Dramska sekcija pripravi premiero nove igre vsaki dve leti. Skupina tudi sodeluje na različnih gledaliških srečanjih. Z vsako igro se prijavi na Linhartovo srečanje, to je na najpomembnejši festival gledaliških skupin. Prav tako sodeluje na Novačanovih gledaliških srečanjih v Trnovljah. BJ, foto: arhiv skupine Na vojniškem odru so prikazali, da je oblast »pokvarljivo blago«. Hišni cirkus na gališki način Lila Prap v Bologni (Foto: MK) žam tudi, da se je ilustracija v zadnjih letih zelo spremenila, slikanice imajo veliko več ek-spresivnih ilustracij in precej manj >jasnih<, kot so recimo moje,« je povedala Lila Prap. Njene ilustracije so trenutno tudi na ogled na 13. Slovenskem bienalu ilustracije v Cankarjevem domu. BGO Ljubiteljice gledališča iz Galicije pri Žalcu so letos spomladi združile moči. Na pobudo Stanke Pečnik so pod režijskim vodstvom Frenka Železnika naštudi-rale gledališko predstavo Hišni cirkus, katere avtor je Žarko Petan. Lahkotno komedijo so premierno uprizorile v soboto zvečer. Ljubiteljski gledališčni-ki iz Galicije so bili nekoč zelo dejavni. Vsaki dve leti so pripravili novo gledališko predstavo, s katero so nato gostovali po okoliških krajih. Po desetletju zatišja je skupina krajank s Stanko Pečnik na čelu gledališko tradicijo ponovno obudila. K sodelovanju so povabili ljubiteljskega režiserja in igralca Frenka Železnika. Iz prvotne zamisli, da bi pripravili zgolj dvajsetminutni skeč, je nastala skoraj enourna eno-dejanka. Nastala je lahkotna in hudomušna predstava, ki so jo v svoje roke vzele iz- ključno Galičanke. Z izjemo režiserja in »lučkarja« moških niso uspele prepričati k sodelovanju. ŠO 12 AKCIJA novi tednik Št. 15, 11. april 2019 Akademija zdravega življenja Nasvidenje do jeseni Druga sezona Akademije zdravega življenja je končana. Enajstim udeleženkam, ki smo jim v treh mesecih predali najsodobnejše znanje o načinu zdravega življenjskega sloga, smo podelili tudi priznanja. Zmagovalke so vse. Zaradi vztrajnosti, volje in pozitivnih učinkov, ki so jih dosegle. SIMONA SOLINIC Tri mesece smo jih vodili z ekipo 24alife. Ta v Evropo prenaša znanje in novosti na področju zdravega življenja, ki jih na svetovni ravni začrta slovita ameriška Mayo klinika. Akademiji se je marca priključila tudi ekipa iz ambulante Medicine dela Krumpak, ki je na podlagi odvzema krvi preverila zdravstveno stanje skupine ob koncu projekta. Z veseljem lahko zapišemo, da so izvidi vseh udeleženk ob koncu akademije pokazali dobre rezultate. Vsem v skupini, ki se je tri mesece izredno trudila in dala vse od sebe, hvala. Vsem bralcem pa sporočamo: spremljajte nas. Jeseni se bodo začeli priprave in izbor za tretjo sezono uspešnega projekta. In verjemite, postregel bo z zadnjimi svetovnimi dognanji na področju zdravja. Foto: GrupA Vse udeleženke v skupini druge sezone akademije so prejele nagrade naše medij -ske hiše, med drugim tudi bone Thermane Laško za maderote-rapijo. To je posebna tehnika kolumbijske masaže, namenjena odpravi celulita in preoblikovanju telesa. Dobile so tudi dostop do posebnega programa Mayo klinike in 24alife Resilience. Gre za program, ki je podprt s sodobnimi raziskavami in dokazano zmanjša stres, okrepi čuječ-nost, izboljša dobro počutje in okrepi občutek sreče. Pri stojnicah Akademije zdravega življenja se je predstavila tudi ekipa Top-Fita, Centra za zdravje in rekreacijo Celje. Prikazala je visoko intenzivno vadbo body attack in nato še vadbo z utežmi body pump. 11 Direktor Mikropisa, kamor spada ekipa 24alife, Janez Uplaznik in direktorica Novega tednika in Radia Celje Anica Aužner Šrot. Lahko namignemo, da so bili pogovori tudi o tem, da bomo v tretji sezoni akademije konec leta dodali še kakšno zanimivo novost. V soboto je bilo največ zanimanja za testiranja in meritve. Ekipa Medicine dela Krumpak je trdno delala več kot dve uri in pri tem opravila kar tristo meritev, med drugim holesterola in sladkorja v krvi ter krvnega tlaka. Številni so se odločili tudi za preverjanje telesne teže in kostne gostote ter pri tem dobili ogromno nasvetov. Izredno veseli smo bili, ko je celotno ekipo akademije v soboto prišla pozdravit tudi Ivanka Krajnc, ki je v akademiji sodelovala preteklo leto. »Prepričana sem, da ste največji in najuspešnejši promotorji zdravega življenjskega sloga. Akademija zdravega življenja, v katero sem bila vključena lani, mi je dala ogromno znanja in mi dodobra spremenila življenjski slog. Naučili ste nas, kako si zastaviti življenjske cilje. Takšne realne, dosegljive. Niste nas vodili do njih, ampak ste nam pokazali pot do njih. Skupini v drugi sezoni svetujem, naj - ko pride trenutek, ko motivacija morda ni na višku - pogleda v zapiske in se spomni vsega, kar ste jo naučili, in reče: >Ne dam se! Imam voljo in vztrajnost in grem na vadbo, kajti zmorem!« AKCIJA 13 V ekipi so se v treh mesecih spletle tudi prijateljske vezi. Vse udeleženke bodo ostale v stiku, nekatere bodo tudi skupaj telovadile še naprej, čeprav je druga sezona akademije končana. Skrajno levo je Tamara Volasko. S pomočjo akademije je v dveh letih izgubila štirideset kilogramov. »Počasi napredujem, a pravilno,« pravi. Je srce in ambasadorka projekta. Dojela je, da hujšanje ni bistvo akademije. Bistvo je zdrav slog, ki izgubo kilogramov samo »potegne« za seboj. 14 KRONIKA Št. 15, 11.aprl 20,9 Vedno več mamil v krvi voznikov Več samomorov kot smrtnih žrtev prometnih nesreč Policijska postaja Celje, ki deluje na območju štirih občin, ocenjuje, da je na njenem območju zagotovljena visoka stopnja varnosti. Poročilo o delu policije je bilo predstavljeno na zadnji seji občinskega sveta v Vojniku. BRANEJERANKO Kaznivih dejanj s področja organiziranega kriminala postaja lani ni obravnavala. Drugače je z mladoletniško kriminaliteto, saj je bilo ugotovljenih 38 takšnih kaznivih dejanj. Na področju premoženjske kriminalitete je bilo največ tako imenovanih klasičnih tatvin. Zaradi neplačevanja preživnine so bile podane lani štiri kazenske ovadbe, kar je enako kot leto prej. Na področju zlorabe prepovedanih drog je bilo 51 ovadb, kar je malo več kot leto prej. Opravljeni so bili številni usmerjeni poostreni nadzori varnostno obremenjenih območij, kjer se zbirajo odvisniki od prepovedanih drog. Poleg tega so policisti odkrili več prirejenih prostorov za gojenje prepovedane konoplje. Pri tem je res, da so nekaterim nepridipravom bolj kot droge ljubi tuji osebni avtomobili; na območju policijske postaje je bilo lani odtujenih 10 osebnih avtomobilov. Na področjih javnega reda ter cestnega prometa presenečajo podatki o umrlih občanih. Policija je obravnavala 11 samomorov (in sedem poskusov samomorov), kar je bistveno več, kot je bilo žrtev prometnih nesreč. Na cestah so v celem letu umrli štirje ljudje. Med vozniki je bilo opravljenih 37 pregledov zaradi ugotavljanja prisotnosti mamil, pri čemer so bili sko- raj vsi pozitivni. Poleg tega policisti ugotavljajo, da je poraslo število kršitev zaradi posedovanja nedovoljenega orožja. Med hišnimi preiskavami so našli različne kose orožja, naboje in druge tovrstne predmete. Lani je bilo ugotovljenih dvajset takšnih kršitev. Nekateri občani tudi neradi odhajajo v različne ustanove, kot so sodišča ali upravni organi. Približno stotim so zato pomagali policisti in to s prisilno privedbo. Na področju cestnega prometa lanski najpomembnejši cilj, znižanje povprečne stopnje alkohola v krvi voznikov, ni bil dosežen. Zmanjšalo se je število al-koholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč druge in tretje kategorije. Med skoraj pet tisoč preizkusi voznikov z alkotestom je bilo malo več kot tristo pozitivnih. Policijska postaja Celje deluje na območju občin Celje, Dobrna, Štore in Vojnik. V nedeljo učne delavnice za motoriste in kolesarje Norel po velenjskih ulicah 26-letni moški, ki je v soboto razgrajal po Velenju in bil pri tem nasilen do ljudi, je trenutno v sodnem pridržanju. Med drugim je v soboto v Pako vrgel mladoletna dekle in fanta. Preiskovalni sodnik bo odločil, ali bo moški ostal tudi v priporu, čeprav naj bi mu grozil celo izgon iz države. Na velenjskih ulicah je moški povzročal pravo grozo. Prijavil ga je občan, ki je opazil, da se je 26-letnik v bližini glavne avtobusne postaje nasilno vedel do staršev in otrok in si pri tem z vžigalnikom zažigal obraz. Pred tem je v bližini lekarne v Cankarjevi ulici s kovčkom udaril po reševalnem vozilu, ki je peljalo mimo njega, in ga poškodoval. V križišču med Kidričevo in Kopališko cesto je nato stopil do drugega vozila, v katerem so bili voznik, sopotnica in sedemmesečni otrok. Brez razloga je začel tolči po vozilu, nakar je odprl zadnja desna vrata in iz vozila poskušal izvleči sopotnico in otroka. Ustavil ga je voznik, ki je izstopil iz avtomobila in ga odgnal, nato je z družino sunkovito odpeljal, da ne bi prišlo do kakšne tragedije. Moški se je v soboto nasilno vedel do več ljudi. Med prerivanjem je v reko Pako vrgel 15-letno dekle in 17-letnega fanta. Slednji se mu je fizično upiral, pri tem so mu na pomoč priskočili tudi mimoidoči. A se 26-letnik ni umiril, z razgrajanjem je nadaljeval, enega otroka je ugriznil v stegno ter lažje poškodoval še dve odrasli osebi. Ko so na kraj prišli policisti, ni upošteval njihovih ukazov, pri čemer jim ni hotel izročiti dokumentov in sodelovati pri postopku. Dva policista je celo fizično napadel in enega lažje poškodoval. Prav tako je poškodoval policijsko vozilo. Gre za 26-letnega državljana Bosne in Hercegovine, ki je v Slovenijo prišel 31. marca letos in je do petka, 5. aprila, bival v Slovenj Gradcu. Na Ljubečni bodo v nedeljo prikazali tudi osnove varne vožnje z motornimi kolesi. Očitki celjskemu duhovniku o nadlegovanju To nedeljo bodo v Centru varne vožnje Ljubečna učne delavnice s prikazom varne vožnje motoristov in kolesarjev. Motoristična in kolesarska sezona sta se letos zaradi lepšega vremena začeli nekoliko prej. Pretekli teden je bila na Celjskem obsežna akcija nadzora. Policisti so pod drobnogled vzeli skoraj 500 motoristov in kolesarjev ter zaznali skoraj sto kršitev. Malo več kot 40 kršiteljev je policija denarno kaznovala, ostalim je izrekla le opozorila. V nadzoru so policisti odkrili devet tehnično neustreznih vozil in jih izločili iz prometa, trem voznikom, ki niso izpolnjevali pogojev za vožnjo, so vozila zasegli. Trinajst motoristov je vozilo pod vplivom alkohola. Nadzor je pokazal, da je alkohol prisoten predvsem med kolesarji. Trinajst so jih policisti preizkusili z alkotestom in kar polovica jih je bilo vinjenih. Petnajst kolesarjev je kršilo cestne predpise. Glede na to, da sta se motoristična in kolesarska sezona že začeli, in glede na ugoto- vljeno število kršitev, bodo policisti nadzor nadaljevali. Lani so v prometnih nesrečah na območju celjske policijske uprave umrli štirje motoristi in kolesar. V letošnjih nesrečah je prav tako že umrl kolesar, in sicer minuli četrtek pri Gorici pri Slivnici. 38-letni voznik avtomobila je vozil po regionalni cesti iz smeri Šentjurja proti Žegarju. Ko je vozil po klancu navzgor, je z nepre-dnostne ceste z desne strani nenadoma pripeljal 61-letni kolesar. Ta je, ne da bi ustavil, zapeljal levo proti Šentjurju. Voznik avtomobila je zaviral, vendar nesreče ni mogel preprečiti. 61-letni kolesar je umrl na kraju nesreče. To je letos že šesta smrtna žrtev na območju Policijske uprave Celje. SŠol, foto: SHERPA Slovenska provinca Misijonske družbe lazaristov se je ostro odzvala na navedbe v oddaji Argument na Planet TV minuli teden, v kateri je anonimni neznanec obtožil enega vidnejših duhovnikov iz Celja, da ga je spolno nadlegoval v času srednješolskega obdobja. Žrtev naj bi o domnevnem spolnem nadlegovanju spregovorila šele po 27 letih. Dogodek naj bi se zgodil v samostanu lazaristov v Črnučah. Duhovnik naj bi takrat 15-letnega fanta nadlegoval vsaj petdesetkrat. O tem naj bi žrtev govorila tudi s predstojnikom samostana, vendar se ni zgodilo nič. Lazaristi poudarjajo, da omenjena anonimna domnev- na žrtev vodstvu slovenske province zlorabe ni prijavila, zato tega primera niso mogli obravnavati in prijaviti suma zlorabe organom kazenskega pregona. »Žrtev ima pravico razodeti storilca, ki ji je prizadejal krivico. Toda ta mora biti ugotovljena na osnovi sodnega postopka, kakor ga določajo zakoni pravne države. V tem primeru tega ni bilo, zato ta način obravnave suma kaznivega dejanja zavračamo in poudarjamo, da zaupamo civilnopravnim in cerkvenim organom, ki so postavljeni in usposobljeni, da ugotovijo krivdo in njeno težo. Osumljenec pa je nedolžen, dokler mu krivda sodno ni dokazana. Privatizacija sodbe, ki si jo je oddaja prilastila, odpira pot pogromu, linču, maščevanju in drugim motivom, ruši temelje pravne države in je v ostrem nasprotju s civilizacijskimi normami, ki ščitijo pravico do dobrega imena posameznika, dokler mu krivda ni dokazana,« so zapisali v izjavi za javnost pri Slovenski provinci Misijonske družbe lazaristov. Duhovnik očitkov ne želi komentirati. V okviru Slovenske škofovske konference od leta 2009 deluje tako imenovana ekspertna skupina za reševanje spolnih zlorab. Tam naj bi dobili vsaj dve prijavi zoper celjskega duhovnika, o čemer naj bi skupina obvestila tudi policijo. Odločitev sodišča bo znana v enem mesecu Na Delovnem sodišču v Celju se je v ponedeljek končala obravnava tožbe Marjana Ferjanca, ki jo je vložil zoper Splošno bolnišnico Celje. Nekdanji poslovni direktor bolnišnice meni, da je bil v začetku lanskega leta nezakonito razrešen s tega delovnega mesta. Sodišče bo svojo odločitev podalo v tridesetih dneh. Če bo odločitev v prid Ferjancu, bo od bolnišnice iztožil 40 tisoč evrov. Znano je, da je Svet zavoda Splošne bolnišnice Celje, v katerem je večina članov vladnih predstavnikov, Ferjancu očital ne-sprejetje finančnega načrta za predlansko leto in nepravilne prevedbe plač ob prehodu na nov plačni sistem leta 2008. Ferjanc je že na preteklih obravnavah vse očitke zavrnil in poudaril, da je šlo za politično razrešitev. Celjska bolnišnica je v njegovem mandatu poslovala kljub finančni krizi dokaj dobro, je dejal, kar je bilo zanimivo za takratno politično stranko na oblasti. V ponedeljek so na sodišču največ govorili o domnevno nepravilnih prevedbah plač. Zaslišali so tudi Branka Lobnikarja, ki je bil v preteklosti Ferjančev pomočnik in je bil v postopke prevedbe plač tudi vpleten. Ferjan-ca ni obremenil, saj je dejal, da se je Ferjanc zavzemal za zakonitost vseh postopkov, da pa so bila navodila ministrstva za zdravje za prevedbe plač ob prehodu na nov plačni sistem leta 2008 dokaj nejasna. Pričal je tudi Uroš Stropnik, ki je nasledil Lobnikarja, in povedal enako. Nato je sodišče soočilo Stropnika in Andrejko Presker Hudernik, ki zdaj dela v splošnem kadrovskem pravnem sektorju celjske bolnišnice. Predvsem zato, ker naj bi slednja v pričanju pred časom dejala, da je Ferjanca večkrat opozarjala na domnevne nepravilnosti. Naj spomnimo, da Ferjanc skuša dokazati še, da je bil nezakonito razrešen tudi zato, ker je o tem odločal samo svet zavoda, ni pa njegove razrešitve predlagala vlada. SŠol Ponovno poskus spletne goljufije Pretekli teden smo poročali, da se je v podjetju na območju Šmarja pri Jelšah zgodila spletna goljufija, kjer je na podlagi lažnega elektronskega sporočila računovodstvo v tujino nakazalo več tisoč evrov. Podobno se je pred dnevi zgodilo še v enem javnem zavodu v Šmarju pri Jelšah. V računovodstvu so dobili elektronsko sporočilo, ki naj bi ga poslala njihova direktorica in naročila nakazilo približno 15 tisoč evrov na transakcijski račun v tujini. Računovodkinja je takoj posumila, da bi lahko šlo za goljufijo, zato denarja ni nakazala. Primer policija že preiskuje. Tovrstne spletne goljufije so sicer že stare, a so ponovno aktualne. Storilci sporočilo pošiljajo z lažnega naslova, ki je navidez podoben naslovu vodilne osebe v podjetju. Divjal po avtocesti Konec minulega tedna so policisti na podlagi sistema Provida na avtocesti kaznovali 38-le-tnega cestnega divjaka. Ta je v zgodnjih jutranjih urah na odseku med Celjem in Dramljami vozil kar 198 kilometrov na uro. Moškemu, ki je doma z območja Maribora, so izdali plačilni nalog v višini 1.200 evrov ter mu izrekli 9 kazenskih točk. PODLISTEK 15 ALBUM S CELJSKEGA Na cvetno nedeljo leta 1955 v Celju Približujejo se velikonočni prazniki in pred tem tudi cvetna nedelja. Nekoč smo se krajani Ostrožnega podali peš ali s kolesi v župnijsko cerkev sv. Danijela, saj takrat ni bilo osebnih avtomobilov, taksijev, avtobusov in tudi Celebus še ni vozil. Za te praznike smo imeli običajno nova oblačila. S sestro sva imeli srečo (tretja sestra je »prišla« pozneje), da je bila najina soseda, Ocvirkova Gelči, šivilja. Doma smo se okopali in umili v lesenih kadeh in umivalnikih, saj je bil stari oče »kolarski« mojster s štampiljko z letnico 1954. To leto 19. septembra je prišel na Ostrožno tudi maršal Tito. Ta datum je nato postal praznik Krajevne skupnosti Ostrožno. Pot v mesto s kolesom je pomenila vožnjo »na štangi« ali na sedežu za kolesarjem. Peljala nas je mimo Gostilne Ljubica, Mizarstva Jezernik, mimo vile Ana, garaž Ingrada, Lanovžke vrtnarije, prečkali smo železniško progo, in nato mimo Kukovičeve žage, vile Regina, gledališča, tržnice, kjer je bila tudi kolesarnica. Preden smo stopili v cerkev, so nam starši v dlan stisnili nekaj drobiža za nabirko. Spomnim se, da se je veliko mojih vrstnikov, med njimi tudi jaz, stisnilo v kot in denar obdržalo, da smo si lahko v slaščičarni Bakijević kupili turški med. Z butarami smo se vračali domov po isti poti in se tudi glasno prepirali, kdo ima lepšo. Spomnim se, da je bilo eno leto zelo deževno, butare so bile okrašene s trakovi iz krep papirja v vseh različnih barvah. Imela sem lepo svetlo rjavo obleko, ki je bila ob prihodu domov vseh možnih barv. Naj še omenim, da me je krep papir zaznamoval že v rani mladosti, od 63. leta naprej pa se še več srečujem z njim. Prispevala: Marija Jevnišek, roj. Turnšek (Celje) Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, medijski pokrovitelj: Novi tednik, vir: www. kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Seidl je po naših krajih potoval s prijateljem slikarjem Ludwigom Mayerjem, ki je potopis opremil z bakrorezi krajev, skozi katere sta potovala. Na sliki Logarska dolina. «i» Johann Gabriel Seidl (7) Seidl je po naših krajih potoval s prijateljem slikarjem Ludwigom Mayerjem, ki je potopis opremil z bakrorezi krajev, skozi katere sta potovala. Poleg knjižnih izdaj potopisov (Wanderung durch Tirol und Steiermark in Der Staatsbahn von Wien bis Triest) je nekaj za nas zelo pomembnih potopisov izšlo v obliki člankov v takratnih strokovnih časopisih. Za naše kraje so zagotovo najbolj izpovedni potopisi: Die untersteierische Schweiz (Spodnještajerska Švica). V njem opisuje svoje 6-dnevno potovanje od Celja do Solčave in nato izlete v Logarsko dolino, vzpon na Raduho ... St. Mareiner - Thal (Šmarska dolina). V tem potopisu se je na pot podal iz Celja v Šmarje. Die Steinbrücke (Zidani Most). V njem je opisal svoje popotovanje od Celja do Zidanega Mostu. Kot literat J. G. Seidl naših krajev ni opisoval samo v zgodovinskih in potopisnih delih, ampak tudi s pomočjo svojih pesnitev in zbiranja ljudskih pesmi in pripovedk. Tako so bile pogoste teme njegovih del zgodbe o Celjskih grofih in Veroniki Dese-niški ter legenda o ustanovitvi Zičke kartuzije. Žički kartuziji je posvetil tudi eno svojih pesmi. V svojem delu Sagen und Geschichten aus Steiermark je Seidl opisal tudi ljudske Zidani Most pripovedke, ki opisujejo kraje na širšem celjskem območju, kot so Teharje (Das schwarze Moor), Sveta Ra-degunda (Sct. Radegundis), Vojnik (Der Pfeifer und der Tänzer), Braslovče (Die verschwundene Glocke), Dobrna (Wilhelm von Neuhaus), Rogatec (Der wandernden Glocken), Novo Celje (Der Ring des Miglio), Solčava (Der Gemsenjäger). Vsekakor je J. G. Seidl s svojimi deli, ki se dotikajo širše celjske regije, pustil pomemben pečat v takratnem zgodovinopisju in arheologiji. Še posebej so pomembni njegovi opisi krajev na Celjskem, ki današnjemu bralcu razkrivajo podobo naših krajev pred dvema stoletjema. ALENKA HREN MEDVED, Osrednja knjižnica Celje www.kamra.si skamra Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. 16 AKTUALNA PONUDBA novi tednik Št. 15, 11. april 2019 Sočna potratna potica, narejena ročno v Rolci Po potico v Rolco Za vse potice uporabljajo maslo. Potica je ena od tistih jedi, ki ob veliki noči prav gotovo ne sme manjkati na dobro obloženi mizi. Ob besedi potica se spomnimo otroških dni, ko so stare mame trle orehe, jih mlele, naredile odlično potico z rozinami ali brez. Prav takšno potico, svežo, po starem receptu, najdemo v Kavarni, pekarni, slaščičarni in sendvičarni Rolca v Gubčevi ulici 1, v bivši veleblagovnici T v središču Celja. Vsak dan spečejo sveže potice, pa ne samo orehove, ampak tudi potratno, skutino, pehranovo ali kokosovo potico. Dobite jih lahko tudi na kos. V teh dneh že sprejemajo naročila na številki 070-866-700. Vaši gostje bodo prepričani, da ste potico pekli sami. Ponudbo ves čas dopolnju- V Rolci ponujajo več vrst pic jejo in se lahko pohvalijo z la- na kos, pripravljajo sendviče Za veliko noč na mizi prav gotovo ne bo manjkala orehova potica. POTICA Sprejemamo prednaročila o stno peko ročno izdelanega pekovskega peciva, in sicer od raznih vrst orehovih, cimetovih, skutinih, borovničevih zvitkov, krofov do njihovega izjemnega izdelka, takoimenovane »špeh palčke«. Imajo tudi lastno peko kruha, od koruznega, ajdovega, ajdovega z orehi, rženega, mešanega rženega, do polnozrna-tega, chia, probody, pirinega. V njihovi ponudbi sta seveda tudi beli in polbeli kruh. na različne načine, od rolada, focaccia, ciabatta sendvičev do klasičnih sendvičev. Prav gotovo ne boste zgrešili z naročilom sveže solate. Vse dobrote Rolce nastajajo ročno, vse izdelujejo sami, kar je v današnjih časih še kako pomembno. Potice, kruh, pice, pekovsko pecivo in še veliko več lahko dobite v njihovi ponudbi vsak dan od ponedeljka do petka med 6.15 in 19. uro, ob sobotah pa med in 13. uro. Seveda si ne pozabite privoščiti čisto prave čokoladne rolce.Tudi to je lahko namig, kaj postaviti na mizo, ko praznujemo, sicer pa je Rolca pravi naslov tudi za odlične torte. Promocijsko besedilo Po potico in sveže domače dobrote v Ro co Vabljeni na čisto pravo čokoladno rolco v Rolco. Od ponedeljka do | med 6.15 in 19. uro, ob sobotah med 8. i DIGITALIZIRAJTE POSLOVANJE ■P» www.birobit.si Fizioterapija Čebokelj Matej Čebokelj, viš.fizioterapevt, Cyriax terapevt Opekarniška 15a (vzhodna tribuna nogometnega stadiona) 3000 Celje GSM.: +386 (0)31 803 451 T.: +386 {0)59 937 431 U II ZAPOSLOVANJE 17 TRGOTUR Preoblikovalec kovin II (m/ž) (Velenje) Opis delovnega mesta: vsa ročna dela, enostavno varjenje, branje dokumentacije, priprava materiala in delovnih orodij za obdelavo, preverjanje ustreznosti materialov, izrezovanje oblik, krivljenje, robljenje, vrtanje in opravljanje drugih ročnih del. Pričakujemo 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, inovativnost, samoiniciativnost, natančnost, poznavanje krivljenja kovin. Prijave zbiramo do 18. 4. 2019. Lkk, proizvodnja kovinskih in nekovinskih izdelkov, d. o. o., Paka pri Velenju 63, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Vodja projektov (m/ž) (Šoštanj) Od kandidatov pričakujemo vsaj VI. stopnjo izobrazbe strojništva, 5 let delovnih izkušenj na področju vodenja projektov, znanje s področja MS Office programov, aktivno znanje angleškega jezika, zaželeno strokovni izpit IZS, izpit B-kategorije. Kandidatu nudimo zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 3 mesecev. Prijave zbiramo do 20. 4. 2019. Krevzel instalacije, storitve, d. o. o., Metleče 14a, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si. CNC-operater na laserskem stroju (m/ž) (Nova Cerkev) Zaposliti želimo začetnika, ki ima tehnično izobrazbo ali predznanje (poznavanje osnov oblikovanja kovin), vendar ne potrebuje izkušenj. Vseh opravil, ki jih bo v okviru svojega Elektromonter (m/ž) (na terenu oziroma v tujini) Pričakujemo delovne izkušnje (električar, mehatronik), vsaj IV. stopnjo izobrazbe smer elektrikar, osnovno znanje nemščine in/ali angleščine (razumevanje in komunikacija) ... Dorssen IMS, d. o. o., Borovci 64, 2281 Markovci. Prijave zbiramo do 6. 5. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Upravljalec CNC-strojev in robotov (m/ž) (Planina pri Sevnici) Za nedoločen čas zaposlimo 3 upravljalce CNC-strojev. Pričakujemo izobrazbo strojne smeri, 1 leto delovnih izkušenj in usposobljenost za delo na CNC-strojih. Tajfun Planina, d. o. o., Planina 41a, 3225 Planina pri Sevnici. Prijave zbiramo do 22. 4. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Voznik - prodajalec (m/ž) (Celje) Vaše naloge bodo obsegale razvoz blaga, prodajo avtomobilskih rezervnih delov, svetovanje strankam, načrtovanje dela, sortiranje in naročanje blaga, zaključevanje in delo z blagajno, delo z računalnikom. Euroton, d. o. o., Tržaška 383, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 26. 4. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Vzdrževalec (električar) (m/ž) (Planina pri Sevnici) Iščemo osebo z dobro fizično kondicijo, pozitivno naravnano, potrpežljivo in disciplinirano. Pri- delovnega mesta opravljal, ga bomo naučili. Želimo, da se kandidat nauči izvajati delo po naših merilih, zato pričakujemo dosledno, natančno in vztrajno osebo, pripravljeno na učenje novih veščin. Nudimo pogodbo za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 3 mesecev, delo v sodobnem in urejenem podjetju, ki sledi certificiranim standardom kakovosti ISO 9001:2008. Prijave zbiramo do 20. 4. 2019. Šeško, Ključavničarstvo in kovaštvo, d. o. o., Socka 33, 3203 Nova Cerkev. Več informacij na www.trgotur.si. Skladiščnik (m/ž) (Teharje) Od kandidatov pričakujemo srednjo poklicno šolo smeri skladiščnik, prodajalec ali oblikovalec kovin, 2 leti delovnih izkušenj, izpit za viličarista, izpit B-kategorije, znanje računalniških programov MS Office, natančnost, doslednost, komunikativnost. Kandidatom nudimo zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 1 meseca. Prijave zbiramo do 28. 4. 2019. Biro Ogis, d. o. o., Teharje 56, 3221 Teharje. Več informacij na www.trgotur.si. Delavec v proizvodnji - ključavničar (m/ž) (Teharje) Od kandidata pričakujemo vrtanje, rezanje, brušenje kovinskih delov konstrukcij, vsaj 5 let izkušenj na področju ključavničarskih del, dober vid, ročne spretnosti, natančnost in delovno vztrajnost. Nudimo zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 2. 5. 2019. Biro Ogis, d. čakujemo izobrazbo najmanj IV. stopnje elektro smeri, izkušnje na področju vzdrževanja in osnovno znanje angleškega jezika. Nudimo zaposlitev za nedoločen čas. Tajfun Planina, d. o. o., Planina 41a, 3225 Planina pri Sevnici. Prijave zbiramo do 18. 4. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Vzdrževalec okolice (m/ž) (Celje) Opis del in nalog: redno vzdrževanje in nemoteno delovanje vseh naprav na objektu, organizator vzdrževanja - seznanjenost z vsemi delovnimi področji do te mere, da se zasilno ukrepa ob morebitni okvari in naprej komunicira s primernimi strokovnjaki, organizacija zimske službe (čiščenje snega in posipavanje dovoznih poti in parkirišč ter čiščenje snega na strehi in terasah - pohodni del) ... Ema, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 5. 5. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kuhar (m/ž) (Ljubečna) V tempu, v katerem živimo, najdemo vedno manj časa za družino, prijatelje ali konjičke, da naredimo nekaj samo zase in za svojo dušo. Gostilna Kolar, Dejan Kolar, s. p., Obrtniška cesta 12, 3202 Ljubečna. Prijave zbiramo do 7. 5. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. SW-inženir (m/ž) (Kamnik ali Celje) Podjetje je prepoznano kot eno najbolj prodornih inovativnih podjetij v Evropi, za kar je prejelo financiranje iz prestižnega razvojnega o. o., Teharje 56, 3221 Teharje. Več informacij na www.trgotur.si. Pomočnik tiskarja (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Od kandidatov pričakujemo vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, dober vid, ročne spretnosti, urejenost, natančnost, vztrajnost, sposobnost timskega dela, dobro znanje angleškega jezika in osnovno znanje nemškega jezika, osnovno delo s preglednicami in z bazami podatkov, pripravljenost na večizmensko delo. Prijave zbiramo do 20. 4. 2019. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si. Prodajni inženir (m/ž) (Velenje) Od kandidata pričakujemo vsaj VI. stopnjo izobrazbe elektrotehnične smeri, 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, zelo dobro znanje tujega jezika - angleščina, zelo dobro znanje MS Office paketa, primerno strokovno poznavanje področja elektrotehnike, vozniški izpit B-kategorije, odgovornost, natančnost, vztrajnost, komunikativnost, samoiniciativnost in angažiranost za prodajo, zmožnost dela v timu in tolerantnost; veselje do dinamičnega dela na terenu in dela z ljudmi. Prijave zbiramo do 29. 4. 2019. FBS Elektronik, d. o. o., Prešernova cesta 8, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Komercialist za prodajo (m/ž) (Teharje) Pričakujemo vsaj VI. stopnjo strokovne izobrazbe (gradbeništvo, strojništvo, komerciala), najmanj 5 let delovnih izkušen na podobnih delovnih mestih, višjo raven uporabe ra- programa FTI. Zaradi novih razvojnih projektov in širitve v svojo ekipo vabimo SW-inženirja, ki bo skrbel za programsko opremo vgrajenih sistemov oziroma za krmiljenje elektromotorjev. GEM motors, d. o. o., Ljubljanska cesta 45, 1241 Kamnik. Prijave zbiramo do 26. 4. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja projektov gradnje in vzdrževanja (m/ž) (Celje) Ključne odgovornosti in zadolžitve: samostojna priprava projektov prenov stanovanj in stanovanjskih stavb ter projekti novogradnje več-stanovanjskih stavb, samostojno organiziranje izvedbe projektnih dejavnosti in vodenje projektnega tima ... Nepremičnine Celje, d. o. o., Miklošičeva ulica 1, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 26. 4. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. HW-inženir (razvojnik strojne opreme) (m/ž) (Gornja Radgona ali Celje) Vas navdihujeta soustvarjanje in razvijanje proizvodov za svetovno znane proizvajalce, kot so Bosch, Hilti, Husqvarna, Stihl ...? Če ste razvojno in inovativno naravnani, vam ponujamo karierni izziv. Pridružite se razvojni ekipi največjega proizvajalca elektronik v slovenskem prostoru. Elrad International, d. o. o., Ljutomerska ulica 47, 9250 Gornja Radgona. Prijave zbiramo do 14. 4. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Komercialist (m/ž) (Celje) Delo obsega prodajo oglasnega prostora v časopisu, na radiu in spletu, pridobivanje novih oglaševalcev in skrb za obstoječe, izvaja- čunalniških orodij (MS Windows, MS Office), aktivno znanje angleškega in nemškega jezika, vozniški izpit B-kategorije, zmožnost dela v timu, skrb za profesionalno in osebno rast ter stalno nadgradnjo znanja, profesionalno komunikacijo in osebno urejenost. Prijave zbiramo do 28. 4. 2019. Biro Ogis, d. o. o., Teharje 56, 3221 Teharje. Več informacij na www.trgotur.si. Vodja skladišča (m/ž) (Teharje) Od kandidata pričakujemo srednjo poklicno izobrazbo smeri strojni tehnik ali ekonomski tehnik, 3 leta delovnih izkušenj, izpit za viličarja, dobro znanje tujega jezika, dobro znanje računalniških programov MS Office. Kandidatu nudimo zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja, poskusno obdobje 3 mesecev. Prijave zbiramo do 28. 4. 2019. Biro Ogis, d. o. o., Teharje 56, 3221 Teharje. Več informacij na www.trgotur.si. Monter (m/ž) (Teharje) Opis delovnega mesta: postavljanje in podiranje šotorov, hal, odrov, natovarjanje, raztovarjanje, montiranje, demontiranje v skladu z delovno dokumentacijo in s postavitvenimi listi. Pričakujemo sposobnost dela v timu, fizično moč, izobrazba ni pomembna, priporočljiv vozniški izpit B-kategorije, zaželene delovne izkušnje. Nudimo zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 2. 5. 2019. Biro Ogis, d. o. o., Teharje 56, 3221 Teharje. Več informacij na www.trgotur.si. Komercialist (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Od kandidata pričakujemo vsaj V. stopnjo izobrazbe ekonomske ali nje prodajnih zadolžitev in doseganje prodajnih ciljev ... Novi tednik in Radio Celje, d. o. o., Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 15. 4. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Višji informatik (m/ž) (Velenje ali Ljubljana) Pričakujemo vsaj VI. stopnjo izobrazbe računalništva in informatike oziroma sorodne smeri, delovne izkušnje na enakem ali podobnem področju, znanja: razvoj spletnih storitev (XML/SOAP, JSON/REST), poznavanje XML- ter EDI-standar-dov, razvoj v. NET okolju ... Gorenje d. d., Partizanska 12, 3503 Velenje. Prijave zbiramo do 30. 4. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Voznik taksi vozila (m/ž) (Celje in okolica) Dela in naloge: profesionalen in odgovoren pristop do dela, potnikov in vozila, komunikativnost in potrpežljivost pri delu z ljudmi. CFLEET, d. o. o., Vojkova cesta 51, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 15. 4. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Pripravljalec barv (m/ž) (Žalec) Delovne nalog obsegajo kontrolo vhodnih surovin za tiskarske barve, pripravo vzorcev, pripravo in kontrolo tiskarskih barv, kontrolo potrjevanja barve na tiskarskem stroju. Juteks, d. o. o., Ložnica 53a, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 3. 5. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Prometnik - disponent (m/ž) (Žalec) Od vas pričakujemo V. ali višjo stopnjo izobrazbe (logistika, ekonomija in podobno), vsaj 1 leto de- komercialne smeri, smisel in zanimanje za tehnično področje, znanje vsaj enega tujega jezika, vozniški izpit B-kategorije, proaktivnost in samoiniciativnost v prodajnem procesu, razumevanje in znanje prodaje. Kandidatu nudimo zaposlitev za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim obdobjem, stimulativno plačilo glede na realizacijo, delo v majhnem, sodobnem podjetju. Prijave zbiramo do 1. 5. 2019. Daplast plastične mase in orodjarstvo, d. o. o., Legen 23, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si. Vulkanizer (m/ž) (Žalec) Iščemo kandidata za organiziranje, vulkaniziranje, montiranje in uravnoteženje avtoplaščev, popravljanje avtopnevmatik, skrb za deponiranje menjanih avtoplaščev. Od kandidatov pričakujemo končano triletno srednješolsko izobrazbo, 1 leto delovnih izkušenj, izpit B-kate-gorije in samostojnost. Nudimo zaposlitev za določen čas 3 mesecev z možnostjo podaljšanja. Prijave zbiramo do 2. 5. 2019. Vulkanizerstvo Blaž Križnik, s. p., Cesta na Lavo 1, 3310 Žalec. Več informacij na www. trgotur.si. Samostojni natakar (m/ž) (Dobrna) Pričakujemo srednješolsko izobrazbo IV. ali V. stopnje gostinske smeri, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, pogovorno znanje vsaj dveh tujih jezikov, izpit B-kategorije, veselje do strežbe, urejenost, komunikativnost, prijaznost, ustrežljivost, izkušnje z izvajanjem inventurnega popisa, poznavanje HACCP-predpisov, skrb za red in čistočo. Prijave zbiramo do 3. 5. 2019. Spekter, d. o. o. Ložnica pri Žalcu 52a, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. lovnih izkušenj na področju transporta in logistike, aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika ... Easytrans, d. o. o., Cesta ob železnici 4, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 2. 5. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Samostojni komercialist za tuje trge (m/ž) (Prebold) Glavne naloge in odgovornosti: aktivno iskanje novih strank, zbiranje, urejanje in spremljanje podatkov o tržiščih in o tržnih razmerah, priprava ponudb, pogajanja in svetovanje kupcem, urejanje prodajne dokumentacije ... Bisol Group, d. o. o., Latkova vas 59a, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 2. 5. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Strateški nabavnik (m/ž) (Velenje) Opis del in nalog: pridobivanje in spremljanje podatkov o tržnih razmerah, konkurenci, cenovnih gibanjih, ponudbi in preskrbljenosti tržišča z blagom in materiali, skrb za kooperante, razvoj in implementacija novih, presoje, optimizacija cen, logistike, odgovornost za komercialne pogoje pri nabavi opreme, orodij, storitev in blaga ... Plastika Skaza, d. o. o., Selo 20a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 14. 4. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalci v novi trgovini Tedi (m/ž) (Žalec) Pričakujemo osebe, ki jih veselijo delo v trgovini, sortiranje in zlaganje izdelkov na prodajne police, urejanje videza trgovine, veselje do dela s strankami. Tedi Betriebs, Ptujska cesta 190, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 1. 5. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. 3 MojeDelo.com IQ QDODT novi tednik IO OrURI Št. 15, 11. april 2019 Celjski nogometaši ostali praznih rok, velenjski navdušili v Ljubljani Z željo po tretjem mestu padli na šesto V Celje so v soboto prišli trener Domžal Simon Ro-žman, njegov pomočnik Aleš Kačičnik, vodja marketinga in odnosov z javnostmi Alen Obrez, igralca Matej Podlogar in Tilen Klemenčič - nekdanji (zelo) pomembni členi Nogometnega kluba Celje. Zdaj so spet v uspešni zgodbi. A da ne bo pomote, tudi celjska vizija trenutno ugaja; igralski kader je zanimiv in obetaven. Toda kdo bi znal odgovoriti na vprašanje: zakaj je bilo na tribuni le petsto gledalcev? DEAN SUSTER Najbrž bi bilo zahtevno najti državo (izvzemši »žepne«), kjer si derbi v boju za tretje mesto ogleda toliko obiskovalcev. Petina jih je navijala za goste, večina jih je bila iz Štor, od koder prihajata Rožman in Kačičnik. Domačini brez zmage Po tekmah 25. kroga v 1. slovenski nogometni ligi so Celjani po domačem porazu z Domžalami (2:3) padli na šesto mesto, Velenjčani so po osvojeni točki na gostovanju v Ljubljani proti Olimpiji ostali na devetem, predzadnjem mestu, a so se točkovno izenačili z ekipo Gorice. Gostitelji niso dosegli nobene zmage, Maribor je povišal naskok pred Olimpijo. Tretje so Domžale s 37 točkami, Mura jih ima 35, Aluminij in Celje jih imata po 34. Vse kaže, da bo tudi četrto mesto vodilo v evropsko tekmovanje. Nogometaši Celja so izgubili bitko za trenutno tretje mesto, prehitela sta jih tudi Mura in Aluminij. Tudi remi bi bil pošten Trener Dušan Kosič ni imel pomoči poškodovanih Janeza Piška in Mitje Lotriča ter kaznovanega Žana Benedičiča, junaka iz Ljudskega vrta, ki je po dobljeni rokoborbi z Raj-čevićem zagotovil točko proti Mariboru. Kljub temu je bila tekma z Domžalčani dinamična in privlačna. Oboji so bili agresivni in nabrušeni. Pri 1:0 je po strelu Tadeja Vidmajerja Klemenčič nastavil telo in sto- ril medvedjo uslugo svojemu vratarju, nakar je Dario Vizin-ger pospravil žogo v mrežo. V drugi minuti! Sreča se je preselila na drugo stran. Žanu Zaletelu je pri poskusu bloka žoga ušla med nogami (1:1, Mujan), nakar je Vidmajer tako lepo podal gostujočemu napadalcu, da mu bolje ne bi mogel (1:2, Vuk). V 54. minuti je izenačil Nino Pungaršek, ki je naključno dobil priložnost - vzrok, zakaj igra malo, ni znan. Asistent je bil Jakob Novak (hotel je sicer podati Deniju Štrausu), ki je v 70. minuti padel v svojem kazenskem prostoru. Sledilo je presenečenje; čeprav je Jurhar povzročil glavobol Novaku, bi sodnik lahko prekinil tekmo, še zlasti pa smo to pričakovali od Senijada Ibričića. A je nadaljeval z igro in z odličnim predložkom zaposlil Daria Ko-lobarića, ki je nekaj trenutkov pred tem šele pritekel na igrišče (2:3). Najbližje izenačenju so bili gostitelji v 84. minuti, ko je Elvir Ibišević zadel vra-tnico ... Točko so si zaslužili. A so Domžalčani zbežali na varno razdaljo. Sreča, sodniki ... Po sedmem porazu v tej sezoni je trener Celja Dušan Kosič krivdo za poraz usmeril na več strani: »Dostojno smo opravili svoje delo. Nekaj obdobij tekme je bilo na naši strani, toda sreča nam je obrnila hrbet. Po spornih trenutkih nam odločitve niso bile v korist .« Je mislil predvsem na 70. minuto in zadetek gostov, ko je obležal Novak, ne sodnik Lestvica 1. SNL MARIBOR 25 17 6 2 62:20 57 OLIMPIJA 25 13 8 4 54:35 47 DOMŽALE 25 10 7 8 49:37 37 MURA 25 9 8 8 36:27 35 ALUMINIJ 25 10 4 11 40:39 34 CELJE 25 8 10 7 34:38 34 TRIGLAV 25 8 4 13 35:52 28 GORICA 25 6 8 11 31:41 26 RUDAR 25 7 5 13 29:56 26 KRŠKO 25 3 8 14 18:43 17 Dario Vizinger je zgolj po minuti in 45 sekundah igre pobral žogo iz domžalske mreže. ne gostje pa igre niso prekinili? »Več je bilo spornih situacij. Vseeno bi si raje najprej ogledal posnetek. S klopi se ne vidi dobro. Imel sem občutek, da nam dvomljivi dogodki niso šli na roko .« Kosič je dodal: »V prvem polčasu smo imeli težave z agresivno igro Domžalčanov, ki so se na nas dobro pripravili. Ritem je bil odličen, žal mi je zaradi velikega števila prejetih rumenih kartonov. To nam lahko nagaja na naslednjih preizkušnjah.« Kakšno je stanje poškodovanih Janeza Piška in Mitje Lotriča? »Poškodbi sta staknila na tekmi v Mariboru. Ne gre za nič resnega, toda tveganje je bilo odveč. Ne vemo še, kdaj se bosta vrnila na igrišče. Zagotovo njune odsotnosti ne bomo merili v mesecih, temveč v tednih.« Pred včerajšnjim gostovanjem v Velenju je Kosič dejal, da njegovi varovanci igrajo dober nogomet, toda živijo od rezultatov. V nedeljo bo treba premagati Muro. Zaustavili Požega Vancaša Trener Domžal Simon Rož-man se je zmage v Celju veselil na svoj 36. rojstni dan: »Tudi odziv občinstva je potrdil, da je bila tekma gledljiva. Pobuda se je menjavala v valovih. Ko smo povedli z 2:1, smo morda mislili, da je že vse odločeno. Sicer pa smo bili pripravljeni na celjsko igro s preskokom. Uspelo nam je zaustaviti tudi najbolj šega igralca Celja Rudija Požega Vancaša. Boj za tretje in četrto mesto, ko sta razred zase Maribor in Olimpija, bo trajal prav do konca prvenstva.« Blestel je Miki Nogometaši Rudarja so se iz Ljubljane vrnili z veliko točko. Olimpija je vodila z 2:0 in 3:1, a je bil na drugi strani neustavljiv Milan Tučić, ki je dosegel vse tri gole za velenjsko moštvo. V drugem polčasu mu je uspel klasični hat-trick, Gostje bi lahko izenačili v 13. minuti, ko je Vitalijs Maksimenko v kazenskem prostoru nepravilno zaustavil Žigo Škofle-ka. Žogo je na beli krogec postavil Dominik Radić, a zelo slabo streljal. Trener Rudarja Almir Sulejmano-vić je bil zelo zadovoljen z Izidi 25. kroga 1. SNL: Triglav - Maribor 1:2, Celje -Domžale 2:3, Gorica - Mura 0:1, Olimpija - Rudar 3:3 in Aluminij - Krško 1:1. Celje (4-2-3-1): Jurhar -Vidmajer, Travner, Zaletel, Brecl - Pungaršek, Cvek - Požeg Vancaš, Novak, D. Štraus - Vizinger. Igrali so še R. Štraus, Kerin in Ibišević. remijem v Stožicah: »Fantje so po dveh visokih zaostankih verjeli, da lahko osvojijo točko. Zato jim iskreno čestitam. Nizali so priložnosti in še pravočasno izenačili.« O junaku tekme, Ljubljančanu Milanu Tučiću, je »Bra-co« Sulejmanović povedal: »Odigral je izredno dobro. Zelo sem vesel zanj. Miki je pravi profesionalec, prizadeven je, trudi se vsak dan, želi uspeti v nogometu in mislim, da je na pravi poti.« Foto: SHERPA, GrupA Dušan Kosič Simon Rožman Almir Sulejmanović je dres Rudarja nosil na 185 prvenstvenih tekmah, kot trener pa je člansko moštvo vodil dvakrat. Vse imeli v svojih rokah Velenje, Ribnica: Derbi 3. kroga lige za rokometnega prvaka med Ribnico in Celjem Pivovarno Laško se je zaključil neodločeno, 29:29. Pivovarji so imeli štiri sekunde pred koncem se-demmetrovko, ki pa je Rok Ovniček ni izkoristil. Zaradi prestopa vratarja Bojića, ki je stal preblizu izvajalcu, se je Ovniček logično odločil za met preko njega, a je žoga preletela tudi vrata. Bistveno je, da so varovanci trenerja Tomaža Ocvirka ohranili štiri točke naskoka pred Ribniča-ni, res pa je, da so se jim na NA KRATKO tri točke zaostanka približali Velenjčani. Ti so premagali Koper z 28:21. Varovanci trenerja Zorana Jovičića so se po zanesljivi zmagi zavihteli na drugo mesto. Ali so velenjske delnice resnično poskočile, bo jasno 20. aprila, ko bo Gorenje gostovalo v Ribnici. Še četrto v nizu Dunaj: Evropska rokometna zveza je Celju dodelila izvedbo kadetskega evropskega prvenstva leta 2020. V knežjem mestu bo tako še četrto leto v nizu veliko tekmovanje za mlajše selekcije, v dvoranah Golovec in Zlatorog. Znova igra Postružin Rogaška Slatina: S tekmama v Rogaški Slatini in Mariboru se je začel polfinale v prvi slovenski futsal ligi. Za preboj v finale je treba zmagati trikrat. Do-bovec ima lažjega tekmeca, kar mu je omogočil vodilni položaj po rednem delu. V svoji dvorani je premagal ekipo Silika s 5:0. Poznalo se je, da znova igra Hrvat Kristijan Postružin. Dal je dva gola, po enega pa Rok Mordej, Alen Fetić in Kristjan Čujec. Drugi obračun bo v petek, znova v Rogaški Slatini. (DŠ) novi tednik C DO RT 1 Q Št. 15, 11. april 2019 UrUnl 19 Celjski košarkarji pred polfinalom končnice v 2. slovenski ligi »Očitno smo mojstri za zapravljanje prednosti« Celjski košarkarji so se v polfinale končnice v drugi slovenski ligi uvrstili po dveh tekmah, Plamo Pur so ugnali tako doma kot nato v Ilirski Bistrici. Sprva so bili v dvorani I. osnovne šole boljši s kar 101:74, ko sta po 25 točk dosegla Matic Grušovnik in Jan Rizman. DEAN SUSTER V četrtek so odpotovali v Ilirsko Bistrico in zmagali po podaljšku s 93:91. Matic Grušovnik se je zaustavil pri 27 točkah. Timotej Cuk jih je dodal 21, Salih Nuha-novič 15, Jan Rizman 14, Ivan Držić 7 in Tadej Ko-štomaj 6. Slednji, kapetan moštva, je pripovedoval: »Bilo je napeto od začetka do konca, kar smo v bistvu tudi pričakovali. Nam sta se poznali utrujenost po daljšem potovanju in živčnost, saj smo si želeli privoščiti nekaj dni več počitka pred polfinalom. Gostitelji pa so bili sproščeni, igrali so, kot da nimajo ničesar več za izgubiti. Skoraj vseh 40 minut smo lovili priključek z domačini, na koncu smo zasluženo zmagali.« Trojka Jana Rizmana Po zaostanku s 26:10 so celjski košarkarji v naslednjih osmih minutah že vodili in prvi polčas dobili s 47:40, a so prednost kmalu zapravili. »Očitno smo mojstri za to. Vse kaže, da ne znamo ohraniti težko prigarane prednosti. Mi, starejši in bolj izkušeni igralci, moramo apelirati na mlajše soigralce, da vse skupaj ruti-nirano speljemo do končnice tekme.« Obračun je bil v drugem polčasu enakovreden. »Že v zaključku rednega dela smo imeli met za zmago. Imeli smo občutek, da ne moremo izgubiti podaljška. Po glavnem odmoru smo bili boljši v skoku za odbitimi žogami, s tem elementom košarkarske Moštvo Košarkarskega kluba Celje. V sredini je kapetan Tadej Koštomaj (s številko 8). igre smo se tudi izvlekli oziroma se izognili porazu ter tretji tekmi.« Podaljšek je zagotovil Grušovnik, trojko za zmago je v izdihljajih podaljška zadel Rizman. Bo prvak tudi prvoligaš? Celjski košarkarji so si želeli v polfinalu za tekmece igralce Triglava. Ti so v tretji tekmi klonili v Sežani. »V bistvu je vseeno. Če hočeš priti v prvo ligo, moraš biti boljši od vseh. Tako s Sežano kot s Triglavom smo že uspešno igrali. Kranjčane smo premagali doma, Sežance v gosteh. Soigralci so si želeli Gorenjce, saj bi mi imeli prednost domačega igrišča. Toda pomeri- li se bomo s Sežano. Mislim, da bistvene razlike ni. Doma bomo zmagali, v gosteh pa bomo dobili ali prvi ali drugi obračun,« je optimističen izkušeni in preudarni branilec Koštomaj. Prvi dvoboj bo v soboto v Sežani, drugi v sredo, 17. aprila v Celju, morebitni tretji pa znova v Sežani, v soboto, 20. aprila. Zadnji medsebojni obračun se je 23. marca v Sežani zaključil z zmago Celja z 90:81. Ekipa Terme Olimia se bo pomerila z Medvodami, prvi obračun bo v Podčetrtku. Seveda se sedaj poraja veliko vprašanj, predvsem je veliko dvomov glede naslednjega: bo prvak druge lige vstopil v prvo ligo? Foto: GrupA Tretja najboljša komaj 15-letna Celjanka Slovenska ženska hokejska reprezentanca je zmagala na svetovnem prvenstvu divizije 2A v škotskem Dumfriesu. Slovenke so v zadnjem krogu premagale Mehiko s 7:1 in si zagotovile napredovanje v divizijo 1B, torej v tretjeligaško kategorijo za leto 2020. V nedeljo zvečer, ko je Velika Britanija premagala Španijo, je bilo jasno, da bo Slovenkam zmaga prinesla prvo mesto na turnirju. Ponovno se je izkazala mlada Celjanka Julija Blazinšek, Mehičankam je zabila dva gola. Skupno je na prvenstvu zbrala trinajst točk, dala je sedem golov in zbrala šest podaj. Uspešna je bila tudi pri dodatnem izvajanju kazenskega strela proti Severni Koreji. Bila je tretja najbolj učinkovita igralka slovenske reprezentance, za Pio Hren in Saro Confidenti. Prvič je nastopila v članski selekciji na velikem tekmovanju. Slovenija je na petih tekmah zbrala dvanajst točk. »Vsekakor tega uspeha nismo pričakovale. Naš cilj je predstavljala osvojitev medalje. Na koncu se je imenitno razpletlo, zato smo seveda zelo vesele,« je dejala komaj 15-letna Julija, članica Julija Blazinšek prvega slovenskega napada. V Celju je igrala za fantovski ekipi do 14 in 16 let, v Mariboru pa je nastopala za žensko člansko ekipo. DEAN ŠUSTER, foto: HK CELJE Marko Božiček, ki je zlato medaljo osvojil pred dvema letoma na SP v Daeguju, se je fotografiral s »svojim naslednikom«, novim svetovnim prvakom, Britancem Donaldom Brownom. Božiček peti na svetu Na Poljskem je bilo svetovno dvoransko atletsko prvenstvo za veterane. Med maloštevilnimi slovenskimi atleti je bil tudi član Atletskega društva Kladivar Marko Božiček. V starostni kategoriji od 55 do 60 let je imel nekaj težav z uvrstitvijo v finale teka na 60 metrov z ovirami. Med najboljšo osmerico se je nato izkazal s časom 9,45 sekunde in prebojem na zavidljivo peto mesto. DŠ Foto: osebni arhiv Celjanke nocoj po finale Košarkarice Cinkarne so v Ljubljani odigrale prvo polfinalno tekmo končnice državnega prvenstva. Ježico so premagale z 90:74. Zasedba trenerja Damirja Grgića je dobila vse štiri četrtine in zasluženo slavila. Druga tekma in posledično zagotovo zadnja polfinalna, potem ko je kakovost med ekipama več kot očitno na strani Celjank, bo danes (19.00) v dvorani Gimnazije Celje - Center. Drugi polfinalni par je Triglav - Akson Ilirija. »Čestitke Ježici za odlično predstavo. Ne morem biti zadovoljen z igro svojih košarkaric. V naslednji tekmi želim boljšo obrambo. Naredili bomo vse, da bomo v četrtek dosegli še drugo zmago in se uvrstili v finale,« je po prvem polfinalnem obračunu dejal Damir Grgić. Pred sklepnim delom sezone državnega prvenstva se je moral odpovedati eni tuji košarkarici, saj jih ima toliko, da bi morala vsako tekmo tako kot do zdaj ena od njih počivati. Odločil se je za Ano Radović, ki se je že vrnila v Srbijo. Ostale začenjajo boj za petnajsti naslov državnih prvakinj. Finalna serija se bo začela v četrtek, 18. aprila (17.00). Vsi načrtovani termini finala so: 18., 21., 23., 26. in 30. april. V celjskem taboru si tudi letošnji finale želijo najhitreje zaključiti, s 3:0 v zmagah. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Ana Radović (desno) se je na zaključnem turnirju lige Waba veselila bronastih medalj s soigralkami, nato se je poslovila od njih. 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE novi tednik Št. 15, 11. april 2019 KUPIM MULČER za kosilnico Gorenje Muta kupim. Telefon 041 976-668. 545 POSEST PRODAM PARCELO, veliko 1.651 m2, Grobelno, ob cesti, ugodno prodam. Telefon 068 626-816. 378 DVOSTANOVANJSKO hišo v okolici Šentjurja, v parcelni izmeri 1.500 m2, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 853-581. 507 V BABNI Gori ugodno prodam zazidljivo parcelo v velikosti 1.025 m2. Telefon 031 789-148. 519 1.500 m2 zazidljive zemlje, 5 minut iz središča Celja, prodam. Telefon 041 263-497. 554 ODDAM MOTORNA VOZILA STROJI VINOGRAD v Šentjurju oddamo. Telefon 031 648-605. 559 STANOVANJE ISCEM PRODAM PRODAM RENAULT Modus 1,5 dci, letnik 2005, prvi lastnik, 281.000 km, redno servisiran, dobro ohranjen, prodam za 1.750 EUR. Telefon 040 229-743 . 47 6 TERENSKO vozilo Hyundai terracan 4 vd, zelo dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 758-819. 550 KLINASTO brano, novo, dvodelno, širina 2 m, prodam. Telefon 070 993-922. 515 ČELNO kosilnico Pottinger eurocad 276, letnik 2011, in zgrabljalnik Pottinger eurotop 421, letnik 2010, prodam. Telefon 051 648-647. 557 PUHALNIK Tajfun prodam za simbolično ceno. Telefon 041 284-127. 558 IŠČEM stanovanje, veliko do 40 m2. Plačam za eno leto vnaprej. Telefon 0038670182388. PRODAM KUPIM PEUGEOT partner, bencin ali dizel, kupim od najboljšega ponudnika. Enako velja tudi za renault kangoo. Telefon 041 794-419, Janez. 555 Naročila 8prajamamo na Bdi Ш 835, astraluMa Cordana RARA ASTRA, KREKOV TRG 8, CEDE 551 Nakup mesnih dobrot C Nova sezona akcije Do polnega vozička brez mošnjič-ka je tu! Tudi to pomlad bosta v hipermarketu Planet Tuš Celje za vas tekla Eva Rudman in Luka Žerjav. Naloga je bila pri prvem letošnjem nakupovanju enaka kot vsa leta do sedaj - v treh minutah spretno voditi Evo ali Luka med nakupovalnimi policami in v čim krajšem času nabrati čim več dobrot. Prvič se je med policami spretno sukala Eva, ki je za poslušalko Pavlo Ulaga pritekla in nabrala odličnih, pretežno mesnih dobrot v skupni vrednosti 147 evrov. Foto: SHERPA G^tednik NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n PUJSKE, težke od 30 do 120 kg, domače reje, prodam. Telefon 031 839-090. 446 PRAŠIČE, težke od 30 do 170 kg, domača hrana, možna dostava, prodam. Telefon 051 720-294. 500 PRAŠIČE, težke od 120 do 160 kg, možna dostava, prodam. Telefon 041 455-732. 526 NEPAŠNO, 5 let staro brejo kravo simentalko (telitev 1. 5. 2019), prodamo. Telefon 031 292-360. 535 PRAŠIČA, domača kuhana hrana, težkega približno 120 kg, prodam. Več informacij po telefonu 031 503-370. 536 KRAVO simentalko, pašno, s teličkom, težko 600 kg ali telico simentalko, brejo, pašno, prodam. Možna menjava. Telefon 031 467-862. 538 VELIKA akcija prodaje jarkic na farmi Roje pri Šempetru, največja izbira v Sloveniji: črne, grahaste, plavo sive, rjave, susex, jerebi-časte italijanke, bele leghorn in novost -križanke leghorn s svetlo rjavo lupino jajc. Najboljša nesnost, miren temperament, pozitivno navdušeni kupci. Sprejemamo naročila za enodnevne in piščance za dopitanje. Dnevno sveža jajca z rjavo in belo lupino. Telefon (03) 700-1446. p TV ARENA VAŠEM OPERATERJU T-2 - 187 A1 - 311 TELEKOM - 688 TELEMACH -129 Ш -Ш mpffjj mi H 516 KUPIM KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Ob nakupu 10 kokošk petelina podarimo. Živali so redno cepljene in nimajo odščipnjenih kljunov, zato so primerne za kmečko rejo. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 763-800, 051 379-031. p TELICO simentalko, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon 040 290-037. DEBELE, suhe krave in telice, plačilo takoj + davek, kupim. Telefon 041 653-286. Š ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280. n PITANE krave in telice za zakol po širši Štajerski kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p MLADO jalovo kravo kupim. Telefon 031 434714. 537 TELIČKO ali bikca, težkega od 60 do 150 kg, kupim. Telefon 051 822-360. 556 PRODAM ROČNO spravljeno otavo in seno, »rinfuza«, v Doblatini pri Laškem, prodam. Telefon (03 ) 5774-02 3 . 46 8 KOCKE (seno, otava) prodam. Cena 1,80 EUR. Telefon 051 257-143. 521 DESET silažnih bal in nakladalko sena prodam. Telefon (03) 579-4085. 527 KAKOVOSTNA primorska vina po zmernih cenah vinarja Furlana v Šempetru, Šolska ulica 54. Delovni čas vsak delovni dan razen srede od 9. do 18. ure in ob sobotah do 13. ure. 525 VINO, belo, rdeče, modra frankinja, odlične kakovosti, ugodno prodam. Možna dostava. Telefon 041 382-735. p OKROGLE suhe bale, fi 145, prva košnja seno, okolica Celja, ugodno prodam. Telefon 041 552-143. 530 OTAVO v kockah, 200 kosov, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 031 235-529, po 17. uri. 532 SILAŽNE bale in žito (eko) prodam. Možna menjava za mlado govedo. Telefon 041 318-144. 1140 OTAVO v štirioglatih kockah prodam. Informacije po telefonu (03) 542-1162, do 9. ure. 541 KAKOVOSTNO domače belo in rdeče vino, vir-štanjski okoliš, ugodno prodam. Telefon 031 397-497. 544 ^ t ' I Je vas hladilnik prazen? Napolnite ga brezplačno! V akciji Do polnega vozička brez mošnjička vsako sredo ob 12.15 na Radiu Celje Do polnega vozička taaz moinjičkt KUPON novi tednik * —-p-j^n tusklub radio cel|e _ S podpisom tega kupona se strinjam s pravili igre objavljenimi na http://www.nt-rc.si/radio-celje/do-polnega-vozicka-brez-mosnjicka-sezona-2019/ in dovoljujem, da upravljalec podatkov, družba NT&RC, d.o.o., uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. 2019 MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. Ostala je praznina, ki hudo boli. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, brata, dedka in botra JOŽETA LAVBICA iz Dramelj (1. 4. 1936 - 29. 3. 2019) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje ter darovane sveče, cvetje in svete maše. Iskrena hvala pogrebnemu podjetju Žalujka za izvedbo pogreba, župniku Niku Krajncu za lepo opravljen cerkveni in pogrebni obred, gasilcem PGD Dramlje, cerkvenemu pevskemu zboru Dramlje za lepo odpete pesmi in Darku Bezenšku za besede slovesa. Posebej se zahvaljujemo centru Hospic iz Ljubljane za človeka dostojno oskrbo v zadnjih dneh njegovega življenja. Vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam nudili pomoč, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi najdražji KORUZO v zrnju, bio pridelava, prodam. Telefon 041 505-832. 540 SUHO koruzo po 0,18 EUR/kg in suho seno v okroglih balah prodam po 25 EUR/kos. Možen prevoz. Telefon 040 318-361.547 DVE nakladalki sena prodam. Možna menjava za koze ali kaj drugega. Telefon 041 217-636. L 36 OSTALO PRODAM INVALIDSKI skuter, kot nov, močnejši, nemški, zaradi neuporabe prodam. Možna dostava. Telefon 041 517-900. p VINO, šmarnica, jurka in avtomobilsko (berlingo) zaščitno mrežo za prevoz psa, prodam. Telefon 041 797-390. 528 SUHE lesne bukove gobe za veliko noč prodam. Cena 10 EUR/kos + koščki + darilce. Telefon 031 485-121, Šentjur. 552 BAZEN za mleko Alfa laval, 400 l, prevozni, prodam. Telefon 041 783-440. 542 HRASTOVA drva, krajnike za drva, prodam. Možna dostava. Telefon 051 244-740. 523 ZENITNE PONUDBE za zrele, resne ljudi z vse države 031836 378 http://www.zau.si Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ... ZAHVALA Ob boleči izgubi dobrega moža, očeta, dedka, brata in strica VLADA KOTNIKA se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja, vse besede tolažbe, vse stiske rok, darovane sveče, cvetje, svete maše ter za izkazano pomoč in dobroto. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena Marjana, hči Andreja in sin Uroš z družinama ZAKONSKO posteljo, nastavljivi dvig na elektriko (vzglavje, noge) in šivalni stroj, kovček, ugodno prodam. Telefon 041 375-255. 546 38-letni fant, doma s podeželja, redno zaposlen, bi rad spoznal dekle, staro od 33 do 40 let, za resno zvezo. Telefon 070 256-081. 553 ZAPOSLITEV VREČKO, d. o. o., Breg 9, Celje objavlja prosti delovni mesti: CNC-operater in delo v kamnoseštvu. Telefon 041 708-915. p IŠČEM občasno delo, imam tudi izpit C-, E-, D-kategorije, za ženo pa čiščenje ali podobno. Telefon 031 737-729. 531 DNEVNI lokal Pišek Bar na Lopati pri Celju išče novo sodelavko/sodelavca na delovnem mestu natakar/ica. Vse zainteresirane vabimo, da pokličejo telefonsko številko 041 945-118 (Mitja). n UPOKOJENI moški išče žensko za skupno življenje. Ostalo po dogovoru. Hudo je biti sam. Telefon 5824-611, 030 252-407. 520 FANT, star 49 let, želi spoznati urejeno dekle za prijateljstvo in preživljanje prostega časa. Telefon 031 504-807. 534 I» i astrologinja radio celie 10906430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29a, telefon 541-5011, 041 531-976. 543 Poroke Celje Poročila sta se: Anzhelika MATSNEVA iz Ukrajine in Roman STIPLOVŠEK iz Žalca. Žalec Poročili so se: Ljubica ZEC iz Ljubljane in Uroš SOKOVIĆ iz Srbije, Anja URH iz Gaberk in Arnes ALIĆ iz Šoštanja. Smrti Celje Umrli so: Terezija STRAŠEK iz Žalca, 85 let, Frančiška PODJAVORŠEK iz Šmartnega v Rožni dolini, 85 let, Marija Mira PAJK iz Celja, 90 let, Ivana OGRINC iz Lokavca, 89 let, Drago KOLARŽIK iz Šentjanža nad Štorami, 67 let, Ivan STVARNIK iz Celja, 67 let, Ludvik DELČNJAK iz Trnovelj pri Socki, 86 let, Vladimir GAJŠEK iz Prožinske vasi, 87 let, Majda KINK iz Celja, 67 let, Franc DOBRAJC iz Celja, 87 let, Amalija ŠKROBAR iz Kačjega Dola, 79 let, Rozalija TREBIČNIK iz Celja, 90 let, Angela KAMPUŠ iz Radeč, 92 let, Marija GMAJ-NER iz Medloga, 89 let, Nikolaj POZNIČ iz Velenja, 65 let. Šentjur Umrla sta: Jožefa ZIDAR z Grobelnega, 87 let, Marija KO-DELA iz Loke pri Žusmu, 71 let. Žalec Umrli so: Vladimir KOTNIK iz Žalca, 69 let, Jožef FLOR-JANC iz Ločice ob Savinji, 70 let, Olga GLUŠIČ iz Ponikve pri Žalcu, 83 let, Antonija LAZAR iz Ojstriške vasi, 88 let. Velenje Umrli so: Pavla LESJAK iz Velenja, 81 let, Helena FLIS iz Velenja, 81 let, Franc PAVLIN iz Velenja, 89 let. ZAHVALA Z^l vedno je ndšla naša ljubljena mama in babica FANIKA PO DJAVORSEK iz Šmartnega v Rožni dolini Hvaležna sva vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot. Sin Venčeslav in hči Maja z družinama 90,6 90,1 95,9 100,3 novi tednik radio ce ?e|| Indue? Ft илеиој/ VodkiQ b Илешј/ p n kanal 152 ШШШ živite ceneje! i Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. SKINAUT SMUČARSKA SOLA nformadje 041616«4 TOPFIT center za zdravje in rekreacijo —fTpfr— CELJSKA izposoja kolesa SLADA TRGOVSKO PODJETJE. kremšnit<,« je enega pomembnejših dokazov slovesa celjskega slaščičarstva orisal Matija Plevnik. Zagotovo bi tudi v novi dobi celjske slaščičarne lahko imele pomembno vlogo pri oživljanju mestnega središča in krepitvi živahnejšega družabnega življenja v njem, danes jih v mestnem jedru deluje kar nekaj. Temu je pritrdil tudi Tomo Kadilnik: »Zagotovo, a slaščičarne morajo najprej poslovno preživeti, da bi lahko živele. A kaže, da bodo dobre (družinske) slaščičarne vseeno preživele in da bodo ljudje znali ceniti bolj osebni pristop.« Foto: SHERPA Hiša v Stanetovi ulici v Celju, kjer je delovala slaščičarna Rugo (Rudolf Goleš), nato pa slaščičarna Na-Na, najbolj znana po svojih rolcah. Vir: Zgodovinski arhiv Celje. BOGATA PONUDBA KULINARIKE iN GASTRONOMiJE. PESTER IZBOR SVEŽE PRIPRAVLJENIH JEDI - 100 % veganske jedi - bio štuklji - pečenice - goveji bočnik . slovenski mesni izdelki siri, med, piškoti, i zelenjava, SENENO kozje MLEKO, kozji jogurt, 100 % telečji izdelki, PIRINI rezanci, domača skuta, vložena zelenjava, GOBE, AJVAR, domače marmelade, mlinci iz krušne peči, kislo zelje in repa, prepeličja jajca TRŽNICA JE ODPRTA: PONEDELJEK - PETEK 6.00 - 16.00 • SOBOTA 6.00 - 13.00 • NEDELJA 7.00 - 11.00 www.trznicacelje.si 36 NA PRAZNIČNEM OBISKU St. * „. ^ ^ Na osrednji prireditvi v mestnem središču celo dopoldne več tisoč ljudi Celje oživelo ob svetovnem dnevu zdravja V Celju, ki je v sobotnem dopoldnevu zaživelo ob svetovnem dnevu zdravja, se je predstavilo več kot 70 društev, ustanov in organizacij, ki delujejo na področju zdravja in zdravstvene preventive. Knežje mesto je svetovni dan zdravja v okviru projekta Celje - zdravo mesto prvič obeležilo že leta 2010. Od takrat mestno središče ob obeležitvi tega dne obišče več tisoč ljudi. Tako je bilo tudi to soboto. SIMONA SOLINIC Osrednja prireditev je bila le pika na i številnih dejavnosti, ki so se dogajale v mestu in s katerimi so prisotni osveščali o pomenu skrbi za zdravje. Zvrstila so se številna predavanja o različnih zdra- vstvenih temah in preventivi. V organizacijo so bili vpeti Mestna občina Celje, Javni zavod Socio in projekt Celje -zdravo mesto. Ogromno ljudi se je odločilo tudi za pohod iz mesta do drevesne hišice Kmalu se bo v Celju začel tudi Mesec športa, ki bo trajal od 5. maja do 2. junija. Celjani se bodo lahko takrat udeležili številnih brezplačnih športnih dejavnosti in tudi tekmovalnih prireditev, ki jih bo Mestna občina Celje pripravila s Športno zvezo Celje. nad mestnim parkom Celje. Dobro obiskane prireditve, pohodi, predavanja in srečanja so pokazatelji, da ljudje skrbi za zdravje vendarle ne puščamo ob strani. Foto: GrupA CELJSKI MLADINSKI CENTER petek, 19.4. ob 11.00 M. FESTIVAL PROSIOVOLJSTVA 'V cc prostor svoüodnih idej >n dnihwija Na mladih svet stoji. Tudi zdravje. Jf'"^T \ ^ i»- ^Hf . Л*. Г ' rl i ~ j" mm- 11 ' m ^^в sfižv - ^ p 1 f k. - '«H . m 1 ч -A IV '.Un^V — jgrtL i „jA 7 шј^У^^-дру ж " 1— НгЛ" \ Zdrava sobota. Zdravi prigrizki. Nekateri so mestni vrvež izkoristili za vadbo. Jahanje kontevje čudovito doživetje mi j Ћ ■ Privoščite svojemu otroku stik s konji. Naj se giblje na svežem zraku in je v stiku z naravo. Jahanje ni le telesna dejavnost, ampak izboljšuje otrokovo ravnotežje in koordinacijo, poleg tega je to socialni šport, pri katerem se druži z vrstniki, se uči odgovornosti, strpnosti in potrpljenja. Šola jahanja v Konjeniškem centru Celje poteka po programu Konjeniške zveze Slovenije in Slovenske konjeniške akademije pod vodstvom licen-ciranih inštruktorjev, učiteljev in trenerjev jahanja, s čimer zagotavljamo najvišjo kakovost. Vpis na telefonski številki: 031 645 580 Konjeniški center Celje NA PRAZNIČNEM OBISKU 37 Del številnega dogajanja v Celju je bilo tudi opozarjanje na preventivne programe za odkrivanje predrakavih V soboto se je predstavila tudi ekipa Policijske uprave Celje. V mesto so prišli tudi policisti konjeniki. Največ stanj - Dora, Zora in Svit. Tatjana Škornik Tovornik iz celjske območne enote NIJZ (skrajno levo) je tudi regijska zanimanja je bilo seveda za njihovo opremo in službenega psa. koordinatorica preventivnega programa Svit. Kljub temu, da vreme v teh dneh dejavnostim na prostem ni ravno naklonjeno, je v soboto »zdržalo«. In to je na mestne ulice privabilo ogromno ljudi. Mestno jedro so zelo dobro oživili tudi člani Društva paraplegikov JZ Štajerske in Zavoda Vozim. 38 NA PRAZNIČNEM OBISKU novi tednik Št. 15, 11. april 2019 Projekti trajnostne mobilnosti spreminjajo podobo knežjega mesta Raje s kolesom kot z avtobusom V celjski občini so po prvih dveh mesecih uporabe Celebusa zadovoljni z odzivom potnikov, pri čemer si želijo, da bi ga meščani uporabljali še bolj. Med razvojnimi projekti v minulih letih Mestna občina Celje v ospredje postavlja področje trajnostne mobilnosti. V okviru tega imata posebno težo največja projekta, in sicer sistem javne izposoje koles Kolesce in mestni avtobusni promet Celebus. Zato ne preseneča, da je župan Bojan Šrot na svoji tradicionalni novinarski konferenci pred občinskim praznikom prav tema projektoma in trajnostni mobilnosti nasploh odmeril največ pozornosti. ROBERT GORJANC »Projekt Kolesce je izjemno dobro zaživel, nad vsemi pričakovanji. Imamo že več kot 2.500 registriranih uporabnikov, ki so proti pričakovanjem uporabljali kolesca tudi v zimskem času, čeprav je bila zima res precej mila, saj snega skoraj ni bilo.« Mrežo sistema Kolesce bodo v celjski občini letos še razširili: tako so že naročili dodatnih 40 električnih koles, nove postaje so načrtovane na parkirišču na Spodnjem gradu, pri nekdanjem Rakuševem mlinu, v Zagradu in na Kladivarju. V prihodnje bo občina mrežo širila tudi na obrobje mesta, predvidoma v vse krajevne skupnosti. Trajnostna mobilnost v Celju v številkah: ÜJ 2.500 registriranih uporabnikov Kolesca 2.200 najemov v marcu 11.000 prevoženih kilometrov s Kolescem 44 predvidenih novih kolesarskih odsekov v mestu 64 kilometrov načrtovanega kolesarskega omrežja čez nekaj let 10.693 prodanih vozovnic Celebusa v marcu 22.077 potnikov Celebusa 13.000 kg prodanega CNG-plina ^jjj^l «Ml "Z vami že od leta 1990' Svetujemo, izdelujemo in montiramo: * stavbno pohištvo, * notranjo opremo, * opremo poslovnih prostorov, * izdelke iz max compact plošč in kerrocka, * energijsko učinkovita okna - možnost pridobitve subvencije EKO sklada. Obiščite nas: http://mizar-celje.com Mizar, d.o.o. Celje, Medlog 7e, 3000 Celje | 03 425 39 SO | mizarce@siol.net Avtošola Mazzoni - šola vožnje z bogatimi izkušnjami v CELJU in ŽALCU Za vse kategorije A, B, C in E nudimo: tečaj cestno-prometnih predpisov, praktično usposabljanje - vožnje, organizacijo prijave na tečaj prve pomoči, program vožnje s spremljevalcem, i kondicijske vožnje, ponovno pridobitev dovoljenja. SOLA VOŽNJI Avtošola Mazzoni, d. o. o. Ljubljanska cesta 20, 3000 Celje (03) 571 75 70 (03) 490 01 22 GSM: 051 300 340 E-mail: info@avtosola-mazzoni.com JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM ZA OBDOBJE 2019-2021 NA OBMOČJU MESTNE OBČINE CEUE Razpisna dokumentacija, vloga in dodatne informacije so dostopne na spletni strani www.nepremicnine-celje.si ter na sedežu družbe ob uradnih urah: ponedeljek, sreda in petek med 8. in 11. uro ter ob sredah med 15. in 17. uro. Rok za oddajo vloge je petek, 26.4.2019. [U NEPREMIČNINE CELJE NA PRAZNIČNEM OBISKU 39 Župan je dejal, da so razveseljujoče tudi številke za Cele-bus, čeprav še niso na želeni ravni. »Gre za storitev, ki smo jo v Celju že dolgo in težko čakali in ki pomembno prispeva k boljši trajnostni mobilnosti v našem mestu, na drugi strani pa tudi k čistejšemu okolju, predvsem zraku,« je še povedal Bojan Šrot. Širitev mreže kolesarskih poti v mestu in izven Ena prednostnih nalog na področju trajnostne mobilnosti je tudi širitev mreže kolesarskih poti v mestu. Celjska občina tako namerava obnoviti kolesarske poti in zgraditi 44 odsekov oziroma za 30 kilometrov novih kolesarskih povezav, tako bi da bi v nekaj naslednjih letih celotna mreža skupno znašala približno 64 kilometrov. Predvidena je postavitev šestih informacijskih tabel z vrisanimi kolesarskimi potmi in turističnimi točkami, treh števcev kolesarjev in treh servisnih stojal. Naložba je ocenjena na 2,5 milijona evrov, pri čemer naj bi bilo za milijon evrov evropskega in državnega sofinanciranja. Celjska občina je udeležena tudi pri gradnji regijskih kolesarskih povezav z občinami Štore, Šentjur, Laško in Žalec, in sicer v projektu, ki ga vodi Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI). Gradnja regionalne kolesarske povezave Celje-Voj-nik-Dobrna bo stala približno šest milijonov evrov, pri čemer bo večino denarja zagotovila država, MOC bo primaknila malo več kot 96 tisoč evrov. Za gradnjo kolesarske povezave do Žalca bo celjska občina prispevala malo manj kot 76 tisoč evrov in za povezavo do Laškega malo več kot 37 tisoč evrov. Dobro zaživeli tudi ostali projekti V celjski občini, tudi z evropskim in državnim de- narjem izvajajo še druge projekte trajnostne (tudi e-) mobilnosti, ki vedno bolj postajajo stalnica načina gibanja, še bolj pa bodo v prihodnosti. Lani je bilo v mestu zgrajenih šest javnih električnih polnilnic, ki jih je sofinanciral Eko slad. Ureditev infrastrukture za električne avtomobile je predvidena tudi v Ulici XlV. divizije in pred nekdanjo blagovnico T v Gub-čevi ulici, kjer občina že ureja znanstveno zabavni tehnološki park Generator. V okviru urejanja tega območja bo občina Lilekovo ulico v prihodnje namenila predvsem za pešce in kolesarje. Letos je predvidena tudi ureditev P&R parkirišča v Ulici XIV. divizije. Nenazadnje velja omeniti še očitno uspešno delovanje CNG-polnilnice za stisnjen zemeljski plin, ki je prednostno namenjena oskrbi goriva za Celebuse. Pridno ga uporabljajo tudi drugi vozniki, saj je njihov delež pri porabi plina že 20-odstoten. Foto: SHERPA T: 03 541 60 61, GSM: 041 235 375 e-mail: plantrade@siol.net www.plantrade.si UPRAVLJANJE STORITVE MONTAŽA ele .z POTREBUJETE UPRAVNIKA? Upravljamo stanovanjske stavbe in poslovne objekte. Smo družinsko podjetje, ki je z vami v Celju in okolici že več kot 2Olet. CELJSKI DOM Cefela baSka RAZPIS ZA PRIJAVO VZGOJITELJEV OTROK KOLONIJA 2019 Pričeli smo zbirati prijave za vzgojitelje v socialni in zdravstveni koloniji v Celjskem domu v Baški za leto 2019. Kandidati morajo zadostiti naslednjim kriterijem: - polnoletnost, - zaželena izobrazba pedagoške smeri (tudi študentje višjih letnikov), - izkušnje z delom z otroki, - organizacijske in animacijske sposobnosti. Kandidati morajo priložiti naslednjo dokumentacijo: - prijavni obrazec (najdete na www.celeia.si), - življenjepis, - program animacijskih in drugih vsebin, - kopijo osebnega dokumenta, - potrdilo o vpisu (študenti), - morebitna dokazila dodatnih usposabljanj (vaditelj ali učitelj plavanja ...). Vloge pošljite na naslov: CELEIA, d. o. o., PE Celje, Kosovelova ulica 14, 3000 Celje ROK ZA ODDAJO VLOG: 15.5.2019 Vsi kandidati bodo o izboru obveščeni po elektronski pošti. Informacije: 03 49 25 886, info@celeia.si, www.celeia.si Desetdnevni termini bodo potekali med 30. junijem in 29. avgustom 2019. Razpis bo objavljen v drugi polovici aprila. 10 dni nepozabnih počitnic za otroke na otoku Krku. Vodni užitki, animacije, druženje, kolesarjenje, vožnja s skiroji, zabavni večeri in še druge športne aktivnosti. Dodatne informacije: tel.: 03 49 25 886, e-mail: info@celeia.si Program v celoti ali delno sofinancirata Mestna občina Celje in ZZZS. 40 NA PRAZNIČNEM OBISKU novi tednik Št. 15, 11. april 2019 BrankoKolenc Transport, gostinstvo, nepremičnine in trgovina www.transport-kolenc.si Branko Kolenc s.p., Logistika-transport, gostinstvo nepremičnine in trgovina, Gaji 46, 3000 Celje, Slovenija Telefon: +386 34254-300, -308; Fax: + 386 34254-303-302, E-mail: prevozi.kolenc@siol.net, logistika@kolenc.si VLJUDNO VABLJENI V GOSTINSKI LOKAL BAR »EK« INDUSTRIJSKA CONA »TRNOVLJE PRI CELJU« od ponedeljka do sobote od 5.30 ure do 23.00 ure zvečer. POSEBNA PONUDBA: V lokalu in na gostinskem vrtu boste deležni prijazne in hitre postrežbe s pestro ponudbo: do 11.00 ure kavica z rogljičkom že za 0,90 eur. vrhunska kavica in rogljiček za dobro jutro, topli in hladni napitki za žejo in druženje, prigrizki za manjšo lakoto. vsa ostala ponudba po konkurenčnih cenah! kolektiv »bar ek«, branko kolenc s.p. »za nas - vsa prijaznost in pozornost do vas« MONT Vse novo. Gregorčičeva ul. 4, 3000 Celje PE ŠENTJUR, ulica Dušana Kvedra 6B $ ra V* www.remont.si remont@remont.si 03 426 41 00 NA PRAZNIČNEM OBISKU 41 42 NA PRAZNIČNEM OBISKU novi tednik Št. 15, 11. april 2019 Junija Dirka po Sloveniji spet v Celju Čeprav poteka letošnje 26. kolesarske Dirke po Sloveniji organizatorji uradno še niso predstavili, je že znanih nekaj podatkov o letošnji podobi spektakla. Ta je lani navdušil ljubitelje tega športa tudi v naši regiji, kjer sta bili izpeljani kar dve etapi in pol. Navdušenje je bilo še zlasti izjemno zaradi skupne zmage slovenskega šampiona Primoža Rogliča. Pravi spektakel je bil tudi cilj tretje etape na Starem gradu, kamor so se najboljši kolesarji sveta povzpeli po spustu s Celjske koče. Glede na znane podatke se lahko lahko podobnemu spektaklu v Celju nadejamo tudi letos. »Kolesarska Dirka po Sloveniji je res izjemna priložnost za športno-turistično promocijo države in tudi našega mesta. Že takoj po lanski dirki smo se z organizatorji dogovorili, da bo Celje sodelovalo tudi letos. Kot izjemno uspešen in koristen smo ocenili učinek finančnega vložka naše občine v pripravo dogodka v obliki promocije mesta,« je povedal župan Bojan Šrot. Letos bo v knežjem mestu cilj druge etape, ki naj bi imela štart v Mariboru, celjski del pa se bo končal s prihodom kolesarjev v Štore, z vzponom na Svetino in Celjsko kočo, spustom z nje, še z enim krogom po Celju in s ciljnim šprintom pred občinsko stavbo oziroma na Prešernovi ulici. Župana so, kot večino ljubiteljev kolesarstva, očarali tudi izjemni helikopterski posnetki dirke. »Verjamem,dabo tudiletošnjiposnetki takočudo-viti in mikavni, kot so bili lani. Navdušen sem bil ob zračnih posnetkih Kozjanskega, za katerega se mi je zdelo, da ga dokaj dobro poznam in sem se lahko samo čudil, kako lepi kraji so v naši neposredni soseščini.« Tem televizijskim užitkom v produkciji športne mreže Eurosport je namenjenih več kot 30 tisoč evrov, ki jih zagotavljajo celjska občina in ostali lokalni partnerji, Zavod Celeia, ZPO in druga javna podjetja, ki sodelujejo pri tem projektu. RG, foto: SHERPA Vožnja kolumbijskega kolesarja Rigoberta Urana, lanskega zmagovalca cilj na Starem gradu. V ozadju je Primož Roglič. v razburljive tretje etape, v NIKOLI SAMI SAVA ZAVAROVALNICA KROVSTVO IN TESARSTVO Mirnik trade, d. o. o. Lopata 44 3000 CELJE Ob prazniku Mestne občine Celje vam iskreno čestitamo in vam želimo čimveč medsebojnega sožitja, sodelovanja pri uresničevanju skupnih ciljev, pa tudi osebnega zadovoljstva in optimizma. Hitra, učinkovita in gosnodarna rešitev vaših težav z vlago ■ Nudimo Vam: ► odkrivanje vzroka nastanka vlage/ diagnostika ► odkrivanje napak na cevovodih (vodovodi, toplovodi, odtoki,...) ■ ► odkrivanje gradbenih napak (toplotni mostovi, puščanje hidroizolacije, slaba izolacija) ► meritve vlažnosti in izdelavo poročil ► meritve z IR kamero - termografija ► izčrpavanje vode v primeru vodnih škod ► hitro in učinkovito sanacijo s pomočjo: ► kondenzacijskih razvlaževalnikov ► absorbcijskih sušilnikov zraka ► mikrovalovnega sušenja ► razvlaževanje in ogrevanje v gradbeništvu ► strokovno svetovanje Mi posušimo vse - skoraj vse * J , d.o.o. CELJE Opekarrii;ki3(p: ■ SI - 3000 Celje tel.: +386 (0)3 42 88 400jH; ™ (0)3 42 881И e-rnail: rifowiiTiollie^ ■ httpy/www.iTiollier.s NA PRAZNIČNEM OBISKU / INFORMACIJE 43 HOOD ßl)RG€fl KMALU V CELJU Drage poznavalke in poznavalci kulinarike, v Celje prihaja Hood Burger. Tisti, ki ste ga že poskusili v Ljubljani, veste, da pri nas hrano jemljemo resno. Hood Burger je novodobna ulična restavracija, kjer strežemo burgerje in steak sendviče iz 100% slovenske govedine, dnevno sveže pečene krompirjeve bombetke in čisto pravi 100% slovenski krompirček. Ja, čisto pravi. Lupimo in režemo ga sami vsak dan, krompir pa raste na kmetiji na Dolenjskem. Prihajamo na Prešernovo 10, točen datum vam sporočimo kmalu, do takrat pa nas spremljajte na naši spletni strani www.hoodburger.si. V MESTU NEKAJ DOGAJA! SENTJURJEVO 2019 ■■■■■■■■ ■■■■■■■■ ■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■■■■■■■ ■■■■■■■■ ■■■■■■■■ ■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■■■■■■■ ■■■■■■■■ ■■■■■■■■ ■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■■■■■■■ ■■■■■■■■ ■■■■■■■■ ■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■■■■■■■ Podoživite sejemsko dogajanje in pristni trški utrip šentjurskega Zgornjega trga iz 2. polovice 19. stoletja - ne \'ftl|},|> gre brez kramarjev in odlične robe na stojnicah, vroče kisle župe v kotlih in hladne pijače, visoko dvignjenega mlaja sredi trga, večerne veselice in dnevnega vsakovrstnega vrveža, ki bo navdušil celotno družino. Nad vsem ^ pa skrbno bdi znameniti zdravnik, skladatelj, pa tudi dolgoletni župan Gustav Ipavec. Se vidimo v Šentjurju na Šentjurjevem! Celoten program na www.turizem-sentjur.com/Sentjurjevo/ - V Qfi trg, ŠENTJUR TOUR OBäHAlENTJUR ZDRUZENJE ZGODOVINSKIH MEST SLOVENIJE 44 MLADI ZA MLADE novi tednik Št. 15, 11. april 2019 Pozdrav pomladi malo drugače Učenci in učitelji podaljšanega bivanja II. OŠ Celje smo se odločili, da bomo pomlad letos pozdravili malo drugače. Izdelali smo rožice in napisali lepe misli. Na sprehodu ob Savinji smo jih delili mimoidočim sprehajalcem. Verjamemo, da smo s prijazno besedo in z drobno pozornostjo marsikomu polepšali dan. Srečni smo, če srečo lahko delimo tudi z drugimi. ALENKA PESJAK, II. OŠ Celje Uspešen izobraževalni dogodek V okviru projekta Frisco 2.1 je bil ob svetovnem dnevu voda v Osnovni šoli Podčetrtek izobraževalni dogodek, ki se ga je udeležilo 30 učencev. Glavni namen delavnice je seznanitev s pristopi k zmanjševanju poplavne ogroženosti in z delovanjem pregrade Vonarje. Vodilna partnerica Direkcija Republike Slovenije za vode je v sklopu projekta Frisco 2.1 v sodelovanju z mag. Jožetom Papežem, vodarskim strokovnjakom iz podjetja Hidrotehnik, uspešno izvedla izobraževalni dogodek, namenjen osnovnošolskim otrokom. Cilj projekta Frisco 2.1 predstavljata modernizacija in nadgradnja pregrade Vonarje, ki bosta prispevali k zmanjšanju poplavne ogroženosti na območju mejne reke Sotle. Skupna vrednost projekta znaša 1,67 milijona evrov, od katerih 85 odstotkov financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru cilja evropskega teritorialnega sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Hrvaška za obdobje 2014-2020, 15 odstotkov naložbe so lastna sredstva partnerjev. HB, foto: arhiv Frisco 2.1 Uspehi dijakov in študentov V okviru sejma Flora 2019 je tekmovanje dijakov in študentov, ki so se za laskavi naslov državnega prvaka pomerili v spretnostih in veščinah s področja hortikul-ture in aranžerstva, popestrilo sejemsko dogajanje. Konkurenca je bila na vseh tekmovalnih področjih na zelo visoki ravni, zato smo še toliko bolj veseli uspehov dijakov in študentov Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Med petimi ekipami na področju oblikovanja bivalnega vrta z naslovom Slovenski vrt sta Borut Pustatičnik in Angelika Vasle, oba dijaka 4. letnika programa Hortikulturni tehnik, dosegla prvo mesto. Njuna mentorja sva bila Romana in Emil Špes. Drugo mesto sta osvojila dijaka 2. letnika programa Vrtnar Andraž Pe-nič in Andraž Čretnik, tudi z mentorjem Emilom Špesom. V kategoriji vrtnarji sta sodelovali še dve ekipi: Tjaša Raz-goršek in Maruša Prislan, dijakinji 4. letnika Hortikulturni tehnik, pod vodstvom mentorja Emila Špesa in Valentina Vaš ter Nina Rogelšek, dijakinji 4. letnika programa Diferencialni hortikulturni tehnik, z mentorjem Sergejem Kosom. 16 ekip cvetličarjev je tekmovalo v treh kategorijah: v izdelavi šopka na temo Znam in zmorem, v fantazijski kreaciji na temi Dosežem višje in Presenečenje ter v izdelavi venč-ka. Tilen Lipnik, ki obiskuje 4. letnik programa Hortikulturni tehnik, je dosegel prvo mesto v kategoriji izdelave šopka in drugo mesto v kategoriji Presenečenje ter je v skupni razvrstitvi mladih cvetličarjev osvojil prvo mesto. Njegova mentorica je bila Mojca Sodin. V kategoriji izdelave šopka je dosegla drugo mesto tudi dijakinja 3. letnika smeri Hortikulturni tehnik Tanja Podkrižnik z mentorico Anjo Sotošek. Šolo sta med tekmovalci cvetličarjev zastopali še Anja Knez, ki si v skupni uvrstitvi deli šesto mesto, in Katja Va-čovnik, ki je zasedla sedmo mesto. Mentorica obeh dijakinj je bila Anja Sotošek. Na tekmovanju iz aranžerstva, ki je bilo letos zastavljeno na temo Pekarska in sla- ščičarka oprema podjetja Peki Ajdovščina, je v skupni uvrstitvi drugo mesto osvojila Barbara Leskovar, peto mesto pa Špela Šošterič, obe študentki višješolskega programa Snovanje vizualnih komunikacij in trženja. Dijakinja Žana Korenjak iz 4. letnika programa Aranžerski tehnik je zasedla četrto mesto. Vsem tekmovalkam je bila mentorica Petra Pi-žmoht. V tekmovalni skupini aranžerjev štejejo uvrstitve tudi kot predizbor za tekmovanje Sloveniaskills 2020. Za vse tekmovalce je bilo tekmovanje zelo velika preizkušnja in vsem iskreno čestitamo. ROMANAŠPES, foto: Emil Špes Ш Г>А ^ Prvo mesto v skupni uvrstitvi: Tilen Lipnik MLADI ZA MLADE 45 Učno podjetje 365 Drinks na sejmu Altermed 15. marca je bil v Celju mednarodni sejem Altermed. Ekonomsko šolo Celje so na njem prestavljali štirje dijaki iz 3.a-razreda, in sicer Petra Zeli, Jasmin Motoh, Tjaša Vidiš in Andrej Zabav. Naslov naše predstavitve je bil Zdrave sladice in napitki. Pripravili smo jo v okviru programa Ekošola. Na sejmu je bila tudi strokovna komisija, ki je ocenjevala izvirnost, prepričljivost, samozavest in potencial za nadaljnji razvoj ideje. Učno podjetje 365 Drinks, d. o. o., je komisijo navdušilo z izvrstno izpeljano in poslovno dodelano idejo ter s sejemskim nastopom. Mentorja nastopajočih sva bila Marko Kubale in Manja Ferme Rajtmajer. Na sejmu je bilo zelo poučno in zanimivo. Dijaki so pridobili veliko novih poznanstev, neprecenljivih izkušenj in komunikacijskih vrlin. MANJA FERME RAJTMAJER, univ. dipl. ekon. Trobilni kvartet v sestavi Martin Jager, Rene Kračun, Domen Bedeničar in Domen Lampret je prejel srebro plaketo. Številna odličja na državnem tekmovanju Mladi glasbeniki Glasbene šole Celje so dosegli številne uspehe na tokrat že 48. državnem tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije - Temsig. Tekmovanja se je udeležilo 40 solistov oziroma komornih skupin. Dosegli so 6 zlatih, 23 srebrnih in 7 bronastih plaket ter 4 priznanja za udeležbo. Med zlatimi plaketami sta bili tudi dve drugi nagradi, ena tretja nagrada je bila med srebrnimi plaketami. Zlato plaketo in 2. nagrado in 98 točk je osvojil pianist Dejan Romih, njegov mentor je asist. mag. Primož Mavrič. Zlato plaketo in in 2. nagrado je osvojil tudi tuba-evfonij trio v sestavi Nina Tajč, Matija Mervič, Gašper Gortnar. Dosegli so 96,67 točke, njihov mentor je Uroš Košir, spec.. Gašper Rataj je zlato plaketo osvojil v kategoriji petja, dosegel je 95 točk, njegov mentor je Davir Mikulić, prof., korepetitorica Eva Zec, mag. akad. glas.. Klarinetist Miloš Rajević je dosegel 96,33 točke in zlato plaketo, njegov mentor je Bojan Logar, prof., korepetitorka Eva Zec, mag. akad. glas.. Pianistka Ema Laznik je osvojila 95,33 točke in prejela zlato plaketo, njena mentorica je Simona Mo-škotevc Guzej, prof.. Zlato plaketo in 95,67 točke je osvojila tudi flavtistka Tjaša Forte. Njena mentorica je Mirjana Brežnik, spec., korepetitorica Tamara Povh, akad. glas. Srebrno plaketo je osvojil trobilni kvartet v sestavi Martin Jager, Rene Kračun, Domen Bedeničar, Domen Lampret (3. nagrada, 94, točk, mentor: Dejan Podbre-gar, prof.). Vsem tekmovalcem, mentorjem in kore-petitorjem iskreno čestitamo! ML www.cinkarna.si Nagrajeno odlično znanje dijakov v mešanju pijač V torek, 26., in sredo, 27. marca, je bilo na Bledu državno in mednarodno tekmovanje v mešanju pijač 41. pokal Bleda, ki ga vsako leto organizira Društvo barmanov Slovenije. Šolo za storitvene dejavnosti ŠC Velenje so zastopali Kosta Kocev, Ambrož Kavšak in Jaka Koren, mentorica dijakov je bila Simona Pompe. Kosta Kocev in Jaka Koren sta prejela zlati odličji, torej prvo mesto v kategorijah A in B. Vsak od tekmovalcev je izžrebal svoj recept za koktajl. Izbiral je med 18 svetovno znanimi koktajli in moral prepričati komisijo s pravilnim potekom priprave, z okusom, barvo, vonjem in videzom. \J)hoshiicaki Ambrož Kavšak je v kategoriji C prejel srebrno odličje za izvirno dekoracijo in odličen koktajl Slovenski medeni napoj. V šoli za storitvene dejavnosti se je za mešanje pijač usposobilo že veliko dijakov. Anže Šmid in Rok Potisek, nekdanja dijaka šole, sta tokrat tekmovala med seniorji. Anže Šmid je osvojil naslov državnega prvaka v kategorijah fancy drink in koktajl s penino ter se veselil naslova zmagovalec pokala Bled za leto 2019. Naslov pomeni tudi vstopnico na svetovno prvenstvo barmanov na Kitajskem. V šoli so ponosni na svoje dijake in zadovoljni, da vidijo poklic barmana kot izziv in delo, pri katerem lahko uživajo in ustvarjajo. SP Z leve: mentorica učiteljica Simona Pompe, dijaki Kosta Kocev, Jaka Koren in Ambrož Kavšak, ravnateljica ŠCV Šole za storitvene dejavnosti Mateja Klemenčič 46 RAZVEDRILO novi tednik Št. 15, 11. april 2019 Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Šale nam je poslal Nande Jakopič iz Laškega. Misel Mihec je prišel v šolo brez svinčnika in učiteljica mu je rekla: »Kaj bi si mislil, če bi videl vojaka brez puške?« »Mislil bi, da je general.« Opravičilo V srednji šoli se je učenec zaljubil v lepo in mlado učiteljico. Vsakič, ko je zamudil na »randi«, ji je moral prinesti opravičilo staršev. Bankovec Štefan je šel po pločniku in pred seboj na tleh zagledal bankovec za 100 evrov. Pobral ga je in kot pravi kristjan se je vprašal, kaj Vprašanje na Facebooku »Ali kdo pozna koga, ki peče torte za pse?« »Jaz jo lahko spečem. Vse prejšnje je pojedel pes, ker jih nihče drug ni hotel.« Pomota »Draga, prevaral sem te.« »Jaz tudi tebe ...« »Prvi april!« »Deseti marec .« Pri spovedi Pride Francelj k spovedi in prizna: »Prevaral sem ženo.« Duhovnik: »Kolikokrat?« Francelj: »Saj se nisem prišel hvalit, pač pa spovedat.« Brez kosila Jože pride domov iz službe na smrt lačen. Sezuje se in gre pogledat, kje je žena. Ne najde je v kuhinji, pač pa v bi v takem primeru naredil Jezus Kristus. Tudi Štefan je storil podobno in je bankovec spremenil v vino. Pri maši Mama in Mihec sta bila pri maši in ko je Mihec videl župnika, kako je obrisal kelih, je rekel mami: »Gremo domov, župnik je končal, že posodo pomiva.« Izostanek Janezek je v ponedeljek manjkal v šoli in učitelj ga je vprašal: »Kje si bil včeraj, da te ni bilo v šolo?« Janezek je odgovoril: »V soboto mi je umrl oče in včeraj smo ga pokopali.« Učitelj: »V redu, samo glej, da se to ne ponovi.« spalnici, kjer leži na pol gola na postelji in se zapeljivo smehlja. »Kaj pa to pomeni? A si spet prismodila kosilo?« jo vpraša. Golf Vprašajo Štefana: »Ali si kdaj igral golf?« On: »Kaj igral, vozil!« Sladkor Blondinka že tretjič pokliče natakarja in prosi za novo kocko sladkorja. »Saj ste jih že sedem dali v to kavo!« ji reče. »Vem, a so mi vse potonile.« Vojaki »Zakaj misliš, da so vojaki najboljši možje?« »Sami znajo pospraviti svojo posteljo, oprati perilo, so urejeni in kar je najbolj pomembno, navajeni so ubogati povelja.« Oven *zvom DudilKa* *vstanem* *pojem zajtrK* *grem v službo* *pogledam na uro* super, samo še 40 let. Če ponoči sanjaš o službi, ali si lahko pišeš nadure? Kaj delaš v ponedeljek? Čakam petek... Samo za sodobne gospodinje Merkur, ki bo stopil v vaše znamenje v sredo, 17. aprila, prinaša povečano energič-nost. Zelo neposredni boste, diplomacija bo tokrat vaša šibka točka. Uredili boste nekaj, kar vas muči že dlje časa. Zamuda je samo splet okoliščin, zato naj vas ne jezi. Ohranite živce, ne izgubljajte jih zaradi malenkosti. Na prvem mestu naj bo treznost. V neki družbi bo veselo, imeli se boste tako dobro kot že dolgo ne. 3ik Lev Ona: »Dragi, poglej žulje na mojih rokah. Vse to je od metle ...« On: »Draga, naslednjič vzemi avto ...« Devica »Draga, pico imaš v kuhinji!« Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Tehtni ca Venera bo spodbujala vašo kreativno in ustvarjalno plat narave, kar čim bolj izkoristite za svoj napredek. Po eni strani se bo lepo odprlo, vendar se bodo težave pokazale na drugi strani. Tako boste imeli občutek, da ste ponovno na začetku. To ni res, saj boste uspešno rešili nekaj iz preteklosti. Poskrbite za dovolj počitka, primerno prehrano ter gibanje na svežem zraku. škorpijon Vaša vladarica Venera je še vedno v znamenju čustvenih rib. Občasna razdvojenost se bo izmenjevala z obdobjem pasivnosti, ko sami ne boste vedeli, kako in kaj. V veliko pomoč bo naklonjen Mars, zato je pred vami zelo razgibano obdobje. Čaka vas nekaj zanimivih prostih trenutkov in čas boste preživljali popolnoma drugače, kot ste vajeni. Sprememba, na katero ste čakali, je tik pred vrati. Predlog, na katerega se v preteklosti niste odzvali, bo postal ponovno aktualen. Situacijo boste uzrli v drugačni luči, kar bo spremenilo celotno sliko. Tokrat se lahko celo odločite brez soglasja in sodelovanja z okolico. Zavestno se potrudite za vzpostavitev ravnovesja. Zdravje vam lahko malo ponagaja, zato si vzemite čas za sprostitev in rekreacijo. Dnevi so kot nalašč za to. Dvojčka V sredo vstopi Merkur v znak ovna, zato boste začeli nastopati popolnoma drugače. Zelo neposredni boste in nič več ne boste hodili kot maček okoli vrele kaše. Lahko, da boste naleteli na presenetljiv odziv. Sprejeli boste odločitev, ki jo boste uresničili v nekaj dneh. Vendar okoliščine zahtevajo temeljite priprave. Dobro je, da upoštevate raznovrstnost interesov, da česa ne izpustite. Rak Strel ec Vaš vladar Jupiter je pravkar nastopil retrogradno pot v vašem znaku. Njegovo upo-časnjevanje predstavlja tudi za vas čas ponovnega premisleka. Natančnost vam bo še kako prav prišla. Težavam se boste znali izogniti. Bistveno je, da ne boste storili napačnega koraka. Še malo bo treba počakati, da se bo situacija na čustvenem področju obrnila vam v prid. Luna v četrtek vstopa v svoj sedež v vašem znaku, delovala bo dvojno močno. V petek bo tvorila prvi krajec, zato bo treba nekoliko upočasniti tempo ter pri ničemer izsiljevati. Na preizkušnji so lahko tudi med-osebni odnosi, zato previdno. Nekdo, ki ste ga pred kratkim spoznali, vam bo pripravil presenečenje. Bodite pozitivno usmerjeni. Pustite si odprte poti, ne odločajte se po trenutnem vzgibu. Kozorog Slovite po svoji dobri organiziranosti in tudi v teh dneh bo tako. Znali boste nastopiti, kot se spodobi, ustvarili boste zelo dober vtis. Tokrat vas je prav trma pripeljala do cilja, saj niste odnehali niti v trenutkih, ko je bilo težko. Čustveno boste zelo odzivni, zato ta pozitiven vpliv izkoristite sebi v prid. Instinktivno boste naredili vse prav. Pazite na uravnoteženo prehrano. Luna bo konec tedna v vašem znaku, zato ga boste preživeli zelo prijetno. Polni boste ustvarjalne energije, čas bo odličen za srečanja, izlete, zabave ... Najlepši v vsem tednu bo nedeljski dan, ko boste zasijali v svoji najboljši izdaji. Na čustvenem področju boste deležni mešanih občutkov. Čutili boste, da je nekaj v zraku in da ste na začetku drugačnega obdobja. Sprememb se lahko veselite. Vodnar Veliko boste razmišljali in se ukvarjali z iskanjem novih načinov delovanja. Preudarno premislite vsako svojo načrtovano potezo, saj bo vse, sprejeto v tem času, imelo za vas dolgoročne posledice. Vaš občutek, da se vam dogajajo usodne stvari, je pravilen. Nič še ni in še ne bo takoj odločeno, zato pogumno naprej. Prosti čas boste preživljali zelo dejavno. Bogato bo tudi družabno življenje. Ribi Z Luno v svojem znaku ob začetku novega delovnega tedna boste zelo uspešni. Nekaj stresa res preti, vendar boste znali opraviti tudi s tem. Pomembno je, da se držite dogovorjenih rokov in pravil. To, da bi radi storili nekaj res nenavadnega in presenetljivega, je res dobra ideja. Na čustvenem področju vam trenutno Venera nasprotuje, zato se bo treba bolj potruditi. Poleg vašega vladarja Neptuna sta v vašem znamenju še Merkur in Venera. Zanašajte se na instinkte, ki lahko v trenutku poskrbijo za spremembo vašega ravnanja. Zelo močna intuicija je lahko odlična pomoč v teh dneh. Pričakujete lahko obiske, ki vas bodo presenetili. Obnašati se morate sproščeno in nevsiljivo. Nekdo vas bo prosil za pomoč, prav je, da pomagate. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka PLIN ZA POLNJENJE SVETILK DINAMO NA TURBINSKI POGON ZNAMKA ITALIJANSKIH KAMIONOV IZDELOVALEC METEL NAPIS NA KRISTUSOVEM KRIŽU ODSTOP- NINA (NEKDAJ) PRED- ŽENSKA STAVNIK RUMENE ATOMIZMA RASE GORAN ROVAN GRŠKI BOG LJUBEZNI VISOK AMERIŠKA KAMNIT PISATELJICA SPOMENIK ROBERTS ss VZKALITEV SEMENA STAROGRŠKO PLEME AMERIŠKI IGRALEC (TONY) NOBELIJ OTOK ZAHODNO OD HVARA IZVZETOST, NEDOTAKLJIVOST TROPSKI SADEŽ 18 NOČNA PTICA AMERIŠKI IGRALEC PITT GLAVNO MESTO MORAVSKE 2 TATUM O'NEAL IZDELOVALEC KRUHA 19 LIJAKAST MORSKI ZALIV DRUGO DEL ROKE MOZARTOVO IME 15 PREBIVALEC ARKTIKE JUGOVZHOD 10 20 Mislim, da so stare metode še vedno najboljše, vsaj kar zadeva ... VIŠINA VODNE GLADINE ČRTA ENAKIH POVPR. TEMPERATUR SLOVENSKI REŽISER KAVČIČ OSEBNI DOHODEK REKA V PREKMURJU PREBIVALEC AKRE (ZASTAR.) 17 AMERIŠKI IGRALEC JOHNSON NEKDANJI ČLAN SNS (SAŠO) DOKTOR KDOR OTEPA SNOPE OSKAR-JEVKA WINSLET PREBIVALEC TRAKIJE 13 JURCA: ... POMARANČA PRVA ŽENSKA DRUŽINA ZVERI HRENOVKA V ŠTRUCI ORGAN SLUHA VLADANJE ~ SKUPAJ S KOM NEKD. ARAB. EMIRAT BOGO-SLOVEC PREDPONA, KI POMENI TUJ 21 PREDPONA, KI POMENI 1000 VROČA PIJAČA IZ ALKOHOLA, VODE IN SLADKORJA Zrcalce, zrcalce... 23 ŠTUDENTSKA ORGANIZACIJA ALEKSAN- DAR ČETRTNA SKUPNOST 12 KRAJ NA BRAČU ZNAMKA NEMŠKIH TV 9 JOŽE UDOVIČ NAJPOGOSTEJŠI VEZNIK GLAVNO MESTO AVSTRIJE (ORIG.) NEGATIVNA ŠOLSKA OCENA (POG.) HRVAŠKO MESTO V SLAVONIJI PRAŠIČEK, KI ŠE SESA PRIJETEN VONJ SES PLITEV PODOLŽNI ZALIV 22 SUDOKU 356 1 9 7 4 8 8 4 9 2 8 6 1 3 8 9 5 3 4 5 8 7 1 2 7 2 3 6 4 5 SUDOKU 47 8 6 5 7 9 4 5 3 7 3 1 2 8 4 9 1 3 1 4 5 7 6 9 1 2 8 REŠITEV SUDOKU 355 REŠITEV SUDOKU 46 3 5 7 4 9 1 2 8 6 8 9 1 6 5 2 4 3 7 6 2 4 8 7 3 1 9 5 7 3 8 2 1 4 5 6 9 9 4 2 3 6 5 8 7 1 5 1 6 7 8 9 3 4 2 1 6 3 5 4 7 9 2 8 4 7 9 1 2 8 6 5 3 2 8 5 9 3 6 7 1 4 5 7 6 8 2 9 3 4 1 1 9 2 7 3 4 6 8 5 8 3 4 6 5 1 2 9 7 3 4 8 5 1 2 9 7 6 2 6 7 3 9 8 1 5 4 9 1 5 4 7 6 8 2 3 4 5 9 1 8 3 7 6 2 7 2 3 9 6 5 4 1 8 6 8 1 2 4 7 5 3 9 CINK PLAN TRENUTEK 7 ZADNJI DEL SELEN 8 3 4 6 5 11 novi tednik Nagradni razpis Vddm г илто?ј / 1. nagrada: mehčalec za perilo in majica NT&RC 2. nagrada: majica NT&RC 3. nagrada: kuhinjski krpi NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 Ime: Priimek: Naslov: S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 16. aprila. Geslo iz številke 14: Zdrav um v zdravem telesu. Izid žrebanja 1. nagrado, Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majico NT&RC, prejme: Lucija Doler iz Tabora. 2. nagrado, majico NT&RC, prejme: Vesna Cencen iz Griž. 3. nagrado, kuhinjski krpi Nt&RC, prejme: Hermina Go-dunc iz Vojnika. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. Kanaro d.o.o., Ljubljana 48 RUMENA STRAN novi tednik Št. 15, 11. april 2019 Za več zdravja Trdno na položaju Luka Picej, vodja režijskega obrata v laški občini, je bil pred dnevi del skupne ekipe predstavnikov Občine Laško, Mestne občine Celje ter Novega tednika in Radia Celje, ki je preizkusila novozgrajen odsek od Tremerij do Rifengozda na kolesarski povezavi Celje-Laško. Glede na to da je preizkus sodil v rok službe, si ni mogel privoščiti, da se med vožnjo po »kolesarki«, kot je sam imenoval novo pot, ne bi oglasil na mobilni telefon. Seveda bi bil bolj vesel, če bi vožnja minila brez klicev, a takšna je pač danes realnost našega delovnega vsakdana. Ker je Luka kot predsednik Kolesarskega kluba Laško tudi zasebno velik ljubitelj kolesarstva, v prostem času zagotovo uspe najti takšne kotičke na poti, kamor na seže signal mobilnega omrežja ali pa je ta zelo šibek. Takšnih sivih ali belih lis je v razvejani laški občini še kar nekaj, kar lahko večkrat slišimo tudi na sejah občinskega sveta. Foto: SHERPA Enega od deževnih dni ob fontani piva je nedavno popestril deskar na snegu Rok Marguč, ki je s sabo pripeljal tudi dva prijatelja iz Južne Koreje. Z Rogle k fontani Sobotna prireditev ob svetovnem dnevu zdravja v Celju je bila dobro obiskana. K pestremu dogajanju sta prispevali tudi ekipi naše medijske hiše in 24alife, ki sta pripravili zaključek Akademije zdravega življenja. Med stojnicami se je sprehodilo nekaj znanih ljudi, ki jim je mar za zdravje, veliko jih je tudi sodelovalo na predstavitvah. Foto: GrupA Na odprtju Mednarodnega industrijskega sejma, ki ga v teh dneh gosti celjsko sejmišče, ni manjkal predsednik upravnega odbora Celjskega sejma Franc Pangerl. Zakaj se je postavil ravno ob reševalni ekipi, ni čisto jasno, saj je, čeprav uradno upokojenec, še vedno dejaven in očitno v dobri formi, da ga niti lastniške spremembe v družbi niso vrgle iz sedla. Foto: SHERPA »Še tu mi ne da miru ...« Zdravnik Rudi Čajavec, sicer častni meščan Celja, zagotovo ni smel manjkati na dogajanju ob svetovnem dnevu zdravja. Med stojnicami se mu je pridružil Ivo Umek, nekdanji direktor Založbe kaset in plošč RTV Slovenija. Zagotovo sta kakšno rekla o zdravju. Eden vidnejših soorga-nizatorjev dogajanja v mestu je bil JZ Socio. Njegova direktorica Suzi Kvas (levo) in njena sodelavka, vodja socialne aktivacije Anja Puh, sta nepogrešljivi pri številnih dejavnostih, ki so v Celju usmerjene v pomoč ranljivim skupinam. Uspešen slovenski deskar na snegu Rok Marguč se je s svojima korejskima poslovnima partnerjema nedavno mudil ob žalski fontani piva. Po napornem dnevu na Rogli jim je de-gustiranje hmeljskih napitkov zagotovo še kako prijalo. Sicer pa Marguč ni edini znan Slovenec, ki smo ga ujeli ob druženju pri tej znani žalski turistični atrakciji. S pivom, varjenim izključno s slovenskim hmeljem, so v Žalcu do zdaj nazdravljali že Dejan Zavec, Nika Zorjan, Pero Lovšin in domala vsi vidnejši politiki in veleposlaniki. Ob gostovanju v bližnjem Domu II. slovenskega tabora Žalec je fontana obvezna postojanka tudi znanih slovenskih igralcev. Foto: FB Fontana piv Zeleno zlato Če dekleta ne bi imela napisov na uniformah, bi jih komaj prepoznali. Tako pa smo pri predstavitvi dela policije ujeli tudi dve znani slovenski športnici: smučarsko tekačico Alenko Čebašek (levo) in slovensko rekorderko v metu kopja Martino Ratej. Za medvedko Piko še ne vemo točno, kateri šport obvlada, a verjetno bi bila dobra v rokoborbi.