GLASILO ZZB ZA VREDNOTE NOB SLOVENIJE B E S E D Amaj 2019 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana ZZ B NO B SLOVENIJE 1941 194 5 O F 9 772463 821805 Srečanje evropskih protifašistov v Budimpešti, ki je potekalo 3. in 4. maja, je bilo priložnost za že tretje srečanje med italijan- skim ANPI- jem, hrvaškim SAAB-om in ZZB NOB Slovenije. Srečanje je organiziral FIR (International Federa- tion of Resistants Fighters), ki je ena od dveh mednarodnih veteranskih organi- zacij s sedežem v Berlinu, z močnim po- udarkom na protifašizmu. Čeprav ZZB in tudi SAAB nista člana FIR-a, smo bili povabljeni zaradi našega skupnega prizadevanja z ANPI-jem, da pritegne- mo k sodelovanju čim več protifašistič- nih organizacij povsod po Evropi. Zavedajoč se širjenja desnih ekstre- mizmov in posledic smo se že v Rimu dogovorili, da je naš skupni cilj zgraditi stalno mrežo protifašističnih organizacij po vsej Evropi. Zavedamo se, da nove fašistoidne stranke delujejo vse bolj usklajeno in se med seboj podpirajo, ne samo moralno, ampak tudi materialno. Naj samo spomnim na Orbanovo sofi- nanciranje Janševe televizije Nova 24. Kar smo v Rimu začeli, smo nadaljevali 30. marca v Sežani, ko so italijanski faši- sti (Salvini, Tanjani …) stegnili kremplje po naši in hrvaški zemlji. Pomembno je bilo, da naredimo vse, da se ohrani pri- jateljstvo med našimi tremi narodi, da ne nasedamo ekstremnim nacionalistom. V ospredju pozornosti v Budimpešti so bile evropske volitve. Vsi se zaveda- mo, da je EU na prelomu, ali se bo razvila v povezavo ljudi in bo postala demokratična in socialna skupnost ali bo še naprej v rokah velekapitala, mul- tinacionalk, ki jih v njihovem imenu up- ravljajo tehnokrati, odtujeni daleč od ljudi in njihovih potreb. V Budimpešti smo sprejeli skupno de- klaracijo: »Protifašistični glas na evropskih vo- litvah: pozivamo vse državljane evrop- skih držav k premagovanju nacionaliz- ma, rasizma, fašizma in nacizma, ki vse od povojnega obdobja še nikoli niso bili tako prisotni. Prizadevamo si za Evropo, ki naspro- tuje vsem oblikam diskriminacije; za Evropo, ki zagotavlja azil za begunce in spoštovanje pravic vseh, predvsem žensk in otrok. Želimo Evropo zaposlitev, izo- braževanja in virov zaslužka za ljudi v stiski. Evropo, ki nasprotuje vsem obli- kam nacionalizma in revizionizma ter vnovičnemu prebujenju nacizma. Evro- po, ki varuje pravice in kulturo manjšin. Evropo, ki je nosilka mirovne politike in ne posega v notranje zadeve tujih držav.« Obranimo demokracijo in svoboščine, ki smo jih osvojili s krvjo, odporniškim gibanjem in osvoboditvijo leta 1945! Prispevajmo k široki protifašistični, de- mokratični in ljudski fronti in k obrambi Evropske unije! Srečanja evropskih protifašistov dr. Tit Turnšek predsednik ZZB NOB Slovenije UVODNIKKOLUMNI TEMA MESECA IMELI SMO LJUDI KOMENTAR Jože Poglajen dr. Martin Premk dr. France Križanič Pogreti golaž in Žanova jajca Zgodovinska dejstva Sto let zamude z industrializacijo Slovenije S T R A N 4 S T R A N 2 S T R A N 1 1 S T R A N 3 Na žalni seji v Muzeju novejše zgodovine so spregovorili Janez Stanovnik, dr. Marko Vrhunec in dr. Tit Turnšek Umrl je Bogdan Osolnik Ob 74. obletnici osvoboditve nemških, madžarskih ter hrvaških in ob 76. obletnici osvoboditve italijanskih koncentracijskih taborišč Upor – odgovor na krivico in nasilje Slovenci smo se dvignili v upor spomladi 1941, ko smo spoz- nali, da so nas nacifašistične sile obsodile na uničenje. Po kratkotrajni vojni, ki se je že 15. aprila 1941 končala s kapitula- cijo jugoslovanske vojske, so si ozemlje (tedaj banovine) Slo- venije razdelili trije okupatorji. Slovenci smo bili napoti vsem trem okupatorjem. Zanje je bilo naše fizično uničenje edi- no zagotovilo, da si za vedno prisvojijo naše ozemlje. Vendar pa so se še kako ušteli. Iskra upora je zanetila požar in no- bena grožnja, nobeno še tako hudo nasilje nista mogla zlomi- ti duha naroda, ki mu je Preše- ren zapel: »Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužni dnovi.« Največji kos plena si je prisvojila Nemčija, in sicer Štajersko, sever- ni del Dolenjske, Gorenjsko, Me- žiško dolino in Jezersko, skupaj kar 10.261 kvadratnih kilometrov ozemlja. Italija je zasedla večino Dolenjske in Notranjske, skupaj 4.544 kvadratnih kilometrov, Ma- džarska pa večino Prekmurja, sku- paj skoraj tisoč kvadratnih kilome- trov. Kmalu po oboroženi vstaji slo- venskega naroda so okupatorji sto- rili vse, da bi vstajo že v kali zatrli. Poostrili so ukrepe za lastno varnost in za zaščito okupacijskega sistema, začeli so izdajati ukaze o ukrepih proti udeležencem narodnoosvobo- dilnega gibanja ter graditi sistem za zatiranje narodnoosvobodilne misli in akcije na vseh področjih. Nemški okupator je že v prvih dneh obo- rožene vstaje nastopil z najhujšimi ukrepi – z ubijanjem, požiganjem Janez Alič Vhod v nekdanje uničevalno taborišče Auschwitz – Birkenau vasi, pošiljanjem ljudi v koncentra- cijska taborišča – saj je hotel zase- dene slovenske predele očistiti lasti narodno zelo zavednih Slovencev in protifašistov. Italijani in Madža- ri si zaradi priključitve zasedenih slovenskih ozemelj niso delali ni- kakršnih preglavic. Prvi so priključi- tev izpeljali 3. maja 1941, Madžari pa 16. decembra istega leta. Skupno vsem trem okupatorjem na Sloven- skem pa je bilo: uničiti slovenski na- rod kot etnično enoto. V vseh koncentracijskih tabori- ščih je bilo skoraj 59.000 Slovenk in Slovencev, od tega v italijan- skih 36.200, nemških 21.300, ma- džarskih 700 in hrvaških več kot 400. Po do zdaj zbranih podatkih je v nemških taboriščih umrlo oko- li 10.000 Slovenk in Slovencev, v italijanskih 2.200, v madžarskih 40 in v Jasenovcu 300 naših drža- NADALJEVANJE NA STRANI 2 sen. Na spominskih slovesnostih v posameznih taboriščih so bili tudi predstavniki slovenskih veleposlani- štev iz Berlina in z Dunaja. Slovenski srednješolci v Auschwitzu Kar 42 dijakov štirih slovenskih gi- mnazij – I. gimnazije Celje, Splošne in strokovne gimnazije Lava Celje, Škofijske klasične gimnazije Ljublja- na in gimnazije z italijanskim učnim jezikom Antonia Sema Piran – se je sredi aprila udeležilo strokovne ekskurzije na Poljsko. Obiskali so Krakov in nekdanji nemški koncen- tracijski taborišči Auschwitz I in Au- schwitz II – Birkenau. vljanov. Največ slovenskih drža- vljanov je umrlo v tržaški Rižarni, podružnici Auschwitza (več kot 3.000), sledijo pa Dachau (1.600), Mauthausen (1.500), Rab (1.450) in Auschwitz (1.331). Ob obletnici osvoboditve nem- ških, madžarskih in hrvaških kon- centracijskih taborišč so pripravi- li številne spominske slovesnosti. Delegacija Koordinacijskega od- bora žrtev vojnega nasilja pri ZZB NOB Slovenije je ob tej priložnosti obiskala nekdanja taborišča Flos- senburg, Neuengamme, Bergen Bel- sen, Dora, Buchenwald in Dachau. Skupnost internirancev Dachau je organizirala obisk Ravensbrücka, Društvo ukradenih otrok je pripravi- lo strokovno ekskurzijo v Auschwitz in Auschwitz - Birkenau, predstavni- ki taboriščnega odbora Mauthausen pa so obiskali Mauthausen in Gus- maj 20192 Z mladimi sta poleg profesoric in profesorjev potovali tudi Sonja Vrščaj, ki je preživela zloglasno ta- borišče Auscwhitz – Birkenau, in Milena Žerič, ukradeni otrok. Obe sta z mladimi delili svoji življenjski zgodbi in izkušnje. Strokovno je ek- skurzijo vodil direktor Sinagoge Ma- ribor, zgodovinar in profesor Boris Hajdinjak. To je bil že tretji obisk slovenskih srednješolcev v Auschwi- tzu v zadnjih letih, ki ga je pripravilo Društvo ukradenih otrok. Zanj ved- no vlada veliko zanimanje med mla- dimi in tudi zato v prihodnje še načr- tujejo podobne ekskurzije. Odzivi nekaterih dijakinj in dijakov: »Menim, da bi vsakdo izmed nas moral vsaj enkrat v življenju obi- skati to taborišče, kajti šele tako se lahko zaveš, s kakšno krutostjo so se morali spopadati nedolžni ljudje pod nacistično oblastjo. Žal je svet še danes poln sovraštva do drugač- nosti. Številni imajo predsodke do ljudi druge narodnosti, veroizpo- vedi, barve kože, spolne usmerje- nosti, drugačnega načina življe- nja. Če bosta namesto ljubezni in spoštovanja prevladala sovraštvo in nestrpnost, pa nas lahko doleti podobna usoda, kot so jo doživeli mnogi nedolžni v največjem uniče- valnem taborišču na svetu.« Kaja »Je smiselno obiskati največje delovno in uničevalno taborišče na svetu? Da, če zmoreš čutiti, in ne, če zgolj gledaš. Pieteta je nepogrešljiva, samo opazo- vanje ni dovolj. Eno je zagotovo: s to izkušnjo pride posebna odgovornost, ki se bo v naših življenjih povečevala – ozaveščanje. Dolžnost naše generacije je, da ohranjamo mir in ne dovolimo, da se zgodovina ponovi.« dr. France Križanič Sto let zamude z industrializacijo Slovenije O sebna poraba ne vpliva le na kratkoročno gospodarsko rast oziro- ma v primeru recesije na upadanje bruto domačega produkta, am- pak ima tudi dolgoročne učinke na to, kaj gospodarstvo proizvaja. Nemški (pruski) statistik in ekonomist Ernst Engel je že v drugi polovici devetnajstega stoletja opazil, da ljudje z rastjo dohodka vedno manjši del svojih sredstev porabijo za hrano in večjega za obleko, obutev, stanovanje in opremo, zabavo in luksuzne izdelke. Nadaljnje analize so pokazale, da lahko s tega vidika dobrine delimo na tiste, katerih poraba se z rastjo dohodka prebivalstva nadproporcionalno hitro povečuje (superiorne dobrine); tiste, katerih poraba se povečuje proporcionalno z rastjo dohodka (normalne dobrine); in na tiste dobrine, katerih poraba ob rasti dohodka stagnira ali celo upada (inferiorne dobrine). Ameriški ekonomist Walt Whitman Rostow je v delu Proces gospodarske rasti razvil teorijo gospodarskega razvoja v treh fazah: primarna (kmetijstvo), sekun- darna (industrija) in terciarna (storitve). Gospodarski razvoj po teh fazah je posledi- ca rasti dohodka prebivalstva in spreminjanja strukture povpraševanja prebivalstva glede na Engelov zakon. Primarna faza gospodarskega razvoja je nastala v obdobju razvoja kmetijstva (neolitska revolucija) po koncu ledene dobe pred dobrimi 12 000 leti. V zadnji fazi te revolucije oziroma preobrazbe so se predvsem zaradi vzdrževanja varnosti razvila tudi mesta. Razdelitev ustvarjenih dobrin je potekala različno. Načelo- ma je najprej potekala med elito in podložniki ter med podložniki po družinah. Sčasoma so se iz teh razmer razvili fevdalni odnosi z vezanostjo podložnikov na zemljo. Protestantsko gibanje je v Švici, na Nizozemskem in v Angliji odpravi- lo tlačanstvo ter omogočilo rast dohodka prebivalstva in spremembo strukture povpraševanja (najprej pove- čanje porabe oblek in obutve). Postavljene so bile osnove za industrijsko revolucijo. Ta se je najprej začela (okoli leta 1760) v Združenem kraljestvu in se nato širila po svetu, bolj ali manj povezano z odpra- vljanjem fevdalnih odnosov. Proces gospodarskega razvo- ja iz primarne v sekundarno fazo najbolje razlaga Lewisov model dveh sektorjev (William Arthur Lewis ga je predstavil v članku Gospodarski razvoj z neomejeno ponudbo dela). Tradicionalni sektor ustvarja akumulacijo z odnosi med la- stniki zemlje in kmeti. Tisto, kar ostane kmetovalcem, si razdelijo znotraj družin. Moderen industrijski sektor deluje v mestih in s sodobno obliko gospodarske orga- nizacije v podjetjih. Tu imajo delavci pri zelo nizkih plačah še vedno več dobrin kot v razdelitvi znotraj tradicionalnega sektorja, saj je produktivnost delavca v modernem sektorju precej večja kot v tradicionalnem. Širitev podjetij vsaj v prvi fazi financirajo zemljiški lastniki. Tradicionalni sektor z dohodki od izvoza hrane v tej fazi zagotavlja tudi devizna sredstva. Moshe Syrquin je v analizi Tokovi strukturnih sprememb ugotovil, da se indu- strializacija po narodnih gospodarstvih precej razlikuje. Ni samo ene poti (od težke k lahki industriji in industriji, temelječi na znanosti), ampak je cela paleta različnih možnosti, odvisno od velikosti danega narodnega gospodarstva, od nje- gove vključenosti v mednarodno menjavo, od preskrbljenosti s surovinami, časa zaostajanja za najrazvitejšimi itd. Slovenija je z industrializacijo zamujala za približno sto let. Ta proces se je pri nas začel po prvi svetovni vojni. Vzrok je lepo razložljiv z Lewisovim modelom dualnega gospodarstva. V slovenskih deželah nekdanjega avstrijskega cesarstva in nato Avstro-Ogrske je akumulacija iz tradi- cionalnega sektorja odtekala v tujino. Investicije, ki so se vračale, so bile pretežno povezane z izkoriščanjem naravnih danosti. Gospodarsko smo bili v položaju kolonije. S Kraljevino SHS se je to končalo in začela se je zelo hitra rast zapo- slovanja v slovenski industriji. Proces se je po drugi svetovni vojni še pospešil in dobil specifike policentričnega razvoja, povezanega s strukturo oblasti, kot se je vzpostavila po zmagi narodnoosvobodilnega gibanja (primer je nastanek tovarn, kot so Alpina, Domel, ETI Izlake, Kovinoplastika Lož …). V dodani vrednosti slovenskega gospodarstva je industrija dosegla največji delež, 45 odstotkov, leta 1988. S stagflacijsko krizo ob razpadanju Jugoslavije se je ta delež začel zmanj- ševati. Leta 2017 je znašal 24 odstotkov. Z rastjo dohodkov prebivalstva je v gospodarsko razvitih državah v letih od 1960 do 1980 prenehalo naraščati povpraševanje po industrijskih izdelkih, obenem pa se je pospešilo povpraševanje po storitvah. Te države so prešle v terciarno fazo go- spodarskega razvoja. Slovenija jim je sledila z dvajsetletnim odmikom. V tej fazi gospodarskega razvoja je delež industrije v skupni dodani vrednosti odvisen od izvo- zne usmerjenosti dane države. Storitve javnega sektorja in tržne storitve pomembno vplivajo na konkurenčnost industrije. Za to fazo je značilno tudi precejšnje povečanje produktivnosti kmetijstva. V dodani vrednosti slovenskega gospodarstva je industrija dosegla največji delež, 45 odstotkov, leta 1988. S stagflacijsko krizo ob razpadanju Jugoslavije se je ta delež začel zmanjševati. Leta 2017 je znašal 24 odstotkov. KOMENTAR NADALJEVANJE S STRANI 1 Eva »Izkušnja je bila zagotovo pretresljiva, a našla sem lahko veliko lepih trenut- kov in sem zelo vesela, da sem dobila priložnost. Naučila sem se veliko no- vega, za vedno pa si bom zapomnila besede gospe Sonje, ki je večkrat pou- darjala, naj imamo radi domovino, se bojujemo za pravice in naš slovenski jezik, najpomembneje pa je, da ima- mo radi drug drugega. Natalija »Mislim, da bi moral vsakdo enkrat v svojem življenju obiskati Auschwitz, saj se premalo zavedamo te plati voj- ne. Naš obisk taborišča pa bi bil veliko bolj prazen, če z nami ne bi bilo So- nje Vrščaj, saj je s svojim pričevanjem dala našemu doživetju Auschwitza pomemben del.« Anže »Imel sem veliko srečo in bil sem zelo počaščen, da sem lahko poslušal pri- čevanja in se na štiri oči pogovoril z gospo Sonjo Vrščaj in gospo Milene Žerič, ki so jo kot dojenčka ugrabili, njeno mamo pa poslali v Auschwitz. Pozorno sem poslušal tudi gospo- da Borisa Hajdinjaka, ki nam je na kratko predstavil zgodovino Poljske ter nam govoril o svojem delu in raz- iskovanju zgodovine holokavsta in drugih grozodejstev, ki so jih izvedli okupatorji med drugo svetovno voj- no. Zbrano sem prisluhnil še vsem drugim vodnikom, ki so nas vodili po Krakovu, Auschwitzu in Stari si- nagogi.« Irenej »Ko smo prišli v Auschwitz 2 oziroma Birkenau, sem šele dojela, kako veli- ka območja so imeli nacisti pod nad- zorom. Kamor koli sem pogledala, povsod sem videla le barake, dimnike in bodečo žico, ki je preprečevala po- beg taboriščnikov. Gospa Sonja nam je tukaj povedala še več o dejanskem življenju v tem uničevalnem taborišču. Nazorno so se videli tudi poskusi uni- čenja barakarskega naselja leta 1945. Nacisti so namreč želeli izbrisati vse dokaze, da so tam potekala množič- na ubijanja nedolžnih ljudi.« Anja »V uničevalnem taborišču Auschwi- tz 2 – Birkenau smo spoznali kruto usodo ljudi, ki so se znašli pod naci- stično oblastjo samo zato, ker so bili Judje, Slovani, politični nasprotniki, homoseksualci, Romi. Milijon žrtev, ki so življenje izgubili v kompleksu, ni pozabljen. V kompleksu Birkenau je postavljen spomenik s spominski ploščami v več jezikih. Žrtvam smo se poklonili tudi pred spominsko ploščo v slovenskem jeziku.« Rok »Poleg nečloveških razmer, v kate- rih so morali živeti taboriščniki, sta me prevzeli tudi velikost taborišča in njegova tehnična dovršenost. Vse de- javnosti v taborišču smrti so poteka- le skrbno načrtovano, in to je dokaz, da se tega zločina proti človeštvu niso domislili neuki, nerazgledani ljudje, temveč peščica visoko izobraženih, zelo sposobnih in inteligentnih posa- meznikov. Prav to pa je tisto, kar me najbolj skrbi.« Anže »Pretresljivo. To je beseda, ki najbo- lje opiše našo ekskurzijo v Auschwitz. Kljub predhodnemu pogovoru o teh grozotah si nismo mogli predstavlja- ti, kaj nas bo čakalo tam. Že pred vhodom nas je zajel občutek turobno- sti. Pogled na kamnite hiše, kjer so še pred slabim stoletjem trpeli nedolžni ljudje, nam je vzel dih. Naši občutki so se med ogledom samo še poglab- ljali. Ob pogledu na tisoče kovčkov z različnimi imeni nas je zadelo, da za vsakim stoji oseba s svojo zgodbo, ki se je tragično končala z vstopom v Auschwitz. Najhuje je bilo v krema- toriju, kjer je vladala popolna tišina kot znamenje spoštovanja vsem tam- kaj umrlim. Med vračanjem v Slove- nijo je gospa Sonja Vrščaj, preživela taboriščnica, poudarila tudi svetlejšo plat – medsebojno ljubezen, pomoč in žrtvovanje za sotrpine. Nepredsta- vljivo se nam zdi, da je človek zmo- žen storiti takšno krivico sočloveku. In kot je rekla gospa Vrščaj: »Ni je stvari, ki je človek ne bi naredil človeku ali za človeka.« Dijakinje I. gimnazije v Celje Sonja Vrščaj (v modrem anoraku) z mladimi v nekdanjem taborišču Auschwitz - Birkenau Na spominsko plošča pri osrednjem spomeniku v Birkenauu so mladi položili cvetje in prižgali svečke v spomin in opomin. maj 2019 3 KOLUMNA Jože Poglajen Pogreti golaž in Žanova jajca Z a Slovenijo četrte volitve osmerice poslancev v Evropski parlament so se končale bolj ali manj po napovedih. Predvidljivo je potekala tudi predvolilna kampanja. Na občutno razdrobljeni liberalni strani strankarskega odra je potekala zaspano. Če odštejemo to, da je na listi AB kandidirala avstrijska državljanka slovenskega rodu, nismo zasledili nič inovativnega, nobene sicer mnogokrat napovedane sveži- ne, novih prijemov, ki bi na volišča zlasti pritegnili mlade volivce. Le takšna ali drugačna domnevno ljudem všečna slikanja, v glavnem kilave polemi- ke, pospremljene s splošnimi nakladanji, kako se bodo zavzemali za … – no, za kaj že? Za vse, kar se lepo sliši in nič ne stane. Že nekoliko prismojen pogret golaž torej. Po svoje je razumljivo, da se stranke v tej kampanji niso ne vem kako trudile, da bi poleg svojih vernikov v svoj izbor za EU prepričale še koga, kajti pri teh volitvah ni šlo za oblast, ampak za bogate rente osmim ljubljenčkom strankarskih poglavarjev in morda nekoliko še za politični prestiž. Izjema je Janševa SDS, ki je evropsko kampanjo še pred njenim uradnim začetkom zastavila, kot da ji gre za politično preživetje ali smrt. Zakaj, ni jasno. So začutili, da vera v Janševo SDS peša? So se ustrašili Brščič-Ušajeve ligaške konkurence na skrajni desni? Kakor koli že, ob asistenci NSi in ob milo rečeno neobičajnem angažiranju sindikatov (vojakov, poli- cistov, zdravnikov) so janšisti sprožili frontalni napad na vse živo v tej državi. In pri tem so seveda račune za kampanjo izstavili prav tej državi. Tako rekoč vso kampanjo so izvedli na izsiljenih zasedanjih v državnem zboru in s pomočjo ustav- nega sodišča, se pravi na njune stroške. Na njihovo zahtevo se je namreč v treh te- dnih moral dvakrat na izredni seji sestati državni zbor, petkrat pa njegovi pristojni odbori. Vse sta seveda v živo prenašali nacionalna in njihova Nova TV. Ob lajni, da je zdravstvo eno samo hudičevo gnezdo korupcije in da je pred kolapsom, ter ob v zadnjih letih vsakdanjem sejanju strahu pred nevarnimi emigrantskimi »hor- dami« na južni meji so kampanjo začeli z napovedjo ustavne obtožbe predsednika vlade zaradi kršenja fiskalnega pravila pri rebalansu letošnjega državnega prora- čuna. Toda ob uničujočih kritikah pravnikov in ekonomistov, da so njihove trditve iz trte izvite, so v štabu SDS ploščo obrnili in v predvolilno kampanjo zvlekli ustavno sodišče, češ, naj ono presodi o ustreznosti proračunskega rebalansa. Kar je seveda skregano s zdravo pametjo, saj nikjer na svetu ustavna sodišča ne presojajo prora- čunskih številk. Toda za čuda – ali pa tudi ne – je ustavno sodišče Jan- ševo zahtevo vzelo v obravnavo. Sledila je druga salva, tokrat (spet) po »krivosodju«. Po precej zmedenih izjavah sodnika Radonjiča o sodob- nih iluminatih, ki da »bestialno« pritiskajo na poštene sodnike, kako naj sodijo, so zahtevali izredno sejo odbora za pravosodje, na katerem so od vlade in policije terjali nič več in nič manj kot analizo sojenj kandi- datu SDS na županskih volitvah No- viču in za povrh še sojenj v zadevah Patria, Kangler in Magajna! Odbor je po večurni razpravi tovrstne skle- pe zavrnil, toda zaradi čudaštva v našem parlamentu – to ni edino – da se mora o nečem na zahtevo opozicije raz- pravljati tudi na izredni seji zbora, četudi je pred tem pristojni odbor zavrnil vse predlagane sklepe, so poslanci SDS (tudi) pred televizijskimi kamerami ponovili te razprave. Trajalo je več kot sedem ur. A to ni bila edina izredna seja v tednu dni. Na široko so namreč tudi na zahtevo SDS izredno razpravljali o anomalijah v plačnem sistemu v državni upravi, v katerem je tudi vse narobe. V tistem plačnem sistemu, ki so ga sami uvedli, ko so bili na oblasti. Tretja salva cilja na obrambnega ministra Erjavca, zoper katerega so vložili interpe- lacijo. Sprožil jo je pravzaprav poslanec Mahnič – ob asistenci sindikata (?) vojakov – med drugim z obtožbo, da je Erjavec zlorabil vojaško obveščevalno službo za to, da je odstavil poveljnika sil slovenske vojske Škrbinca. In še kup drugih domnevnih grehov. A je šlo bolj za to, da sta prav Mahnič in Tonin zlorabila parlamentarno komisijo za nadzor tajnih služb, da bi očrnila Erjavca. Ne gre pozabiti, da v tej komisiji, ki je očitno spolzela iz rok predsednika Tonina, poleg Žana sedita še Janša in Černač (vsi SDS). V svoji vnemi je namreč Žan javnosti mimogrede izdal nekaj tajnih informacij vojaške obveščevalne služba, zato ga je ta naznanila policiji. A mladi Mahnič, ki po vulgarnosti počasi že prehiteva Jelinčiča, ne bi bil Žan, če ne bi javno okaral šefa te službe, češ da nima jajc, drugače bi zoper njega podal kazensko ovadbo. Tako se je tudi desničarska kampanja končala z gostilniško govorico: z jajci à la Žan. A je šlo bolj za to, da sta prav Mahnič in Tonin zlorabila parlamentarno komisijo za nadzor tajnih služb, da bi očrnila Erjavca. Ne gre pozabiti, da v tej komisiji, ki je očitno spolzela iz rok predsednika Tonina, poleg Žana sedita še Janša in Černač (vsi SDS). MEDGENERACIJSKI DIALOG Mladi o Osvobodilni fronti slovenskega naroda Namesto bratstva in enotnosti le še individualnost Srečanje slovenskih taboriščnic in taboriščnikov Živimo v svetu, kjer je vsak sam. S tem zavračamo idejo, za katero so se borili ustanovitelji Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Zdi se mi, da namesto bratstva in enotno- sti krepimo le še individualnost in željo po fiktivnem uspehu, ki naj bi nas pripeljal do resnične sreče. Pri tem se ne oziramo na soljudi, pri tem pogosto pozabimo na osnovne človeške vrednote. Pravzaprav se mi zdi, da v svojem pohlepu in sebičnosti postajamo prav živalski. Pozabili smo na vse, zaradi česar bi že lahko bili sreč- ni: živimo v državi, kjer ne divja vojna, iz vsake pipe priteče pitna voda, govorimo svoj materni je- zik, ki nam je bil skozi zgodovino že mnogokrat odvzet, ob priložno- stih, kot je ta, pa lahko s ponosom dvignemo svojo zastavo in zapo- jemo svojo himno. Za trenutek si predstavljajte, da bi nam bilo vse to kar naenkrat odvzeto! Čez noč bi bil izbrisan velik del identitete dveh milijonov ljudi. Začeli bi nam spreminjati imena, ker bi zvenela preveč slovensko. Zažigali bi naše knjige, romane, pesniške zbirke, v katere so avtorji vložili leta in leta truda. Otroci bi začeli peti pesmi v tujem jeziku in kmalu bi se naš jezik skupaj z našo kulturo utopil v toku časa. Verjemite mi, da ne bi mogli stati križem rok, a le najpogumnejši bi se bojevali, četudi bi jim naspro- toval ves svet. To so storili tisti, ki se jih spomi- njamo 27. aprila vsako leto. Oni so odgovorni za to, da lahko danes pred vami govorim v slovenskem jeziku, jeziku moje mame, babice, prababice in pradedka, ki je bil prav tako eden izmed borcev za svobo- do našega naroda. Ti borci se niso bojevali le zase in za svoje bližnje, ampak za vse nas, ki zdaj uživamo sadove njihovega trdega dela. Pozi- vam vas vse zbrane, da ne pozabite na vrednote, za katere se je bojeva- lo in padlo toliko ljudi: na svobodo, enotnost, bratstvo. Prav vsak izmed nas je odgovoren za to, da njihove ideje ne utonejo v pozabo. Počasti- mo njihov spomin z zavedanjem, da tudi današnji dan ni prišel samou- mevno, ampak so si ga za nas izbo- jevali naši predniki. Hvala vam. Ita Plotajs, 3. letnik, Gimnazija Poljane, Ljubljana Pripis k Razmišljanju gimnazijke Ej, pa je le mogoče in osupnemo. Mlad človek se zaveda zdajšnjega časa, ki je obseden z individualiza- cijo, nič več družba, skupnost, so- lidarnost, ampak samo egoizem, nič tovarištva, samo še hlastanje za lastnim uspehom, prestižno in sebično uveljavljanje – tako po ka- pitalistično. Namesto solidarnosti samo konkurenca, ki vpije »najšib- kejši člen, marš ven«. Toda med nami smo še ved- no številni, ki negujemo vrednote uporniške, partizanske generacije, ki ni dovolila, da bi prostost ubili, in je z uporništvom pokazala, da je Koordinacijski odbor žrtev voj- nega nasilja pri ZZB za vrednote NOB Slovenije, Združenje borcev za vrednote NOB Tržič in Občina Tržič vabijo na slovesnost v spo- min na 74. obletnico osvoboditve koncentracijskega taborišča pod Ljubeljem, podružnice zloglasnega Mauthausna. Spominska slovesnost bo v so- boto, 8. junija 2019, ob 11. uri na območju nekdanjega tabo- rišča. Slavnostni govornik bo Marjan Šarec, predsednik Vla- de RS. V kulturnem programu bodo nastopili: Orkester Slo- venske vojske, učenci Osnov- ne šole Križe in Glasbene šole Tržič. Vabljeni bil naš upor v času druge svetovne vojne enkratna in izjemna solidar- nostno naravnana sposobnost in zmožnost za preživetje. Smo narod s tisočletno vrednoto uporništva, ki nas je ohranjalo, in to vrednoto ne- gujemo še naprej. Kako lep, človeš- ko topel in ganljiv prispevek nam sporoča o našem uporništvu mla- da gimnazijka, in vidim, da nam je uspelo. Z vso močjo mlade duše se pred nami razgrinja spontanost, ki jo zmore samo rosno mlad človek, ki lahko juriša celo na nebo. Čestitam! prof. dr. Cvetka Hedžet Tóth, Filozofska fakulteta maj 20194 AKTUALNO Ponos in srčnost proti posedovalnemu, pohlepnemu nagonu Ne solidarnost, ampak toleranca Ob izteku tisočletja se nismo znašli onkraj kapitalizma in boljševiškega komunizma, kar naj bi mnogi žele- li; svet je zašel v turbokapitalizem oziroma kobiličarski kapitalizem in možnosti za skorajšnji konec te tako zelo nepotrebne zgodovinske stranpoti praktično ni. Nauk o ena- kosti v družbi bodisi krščanskega ali povojno utopičnega levega zanosa se je izpel, ugotavlja znani nemški mislec Peter Sloterdijk (roj. 1947). Izpostavljeni smo zelo čudnemu konceptu napredka, po katerem moramo zaradi večje gospodarske učinkovitosti, poslovnosti in po- dobnega dopuščati ali celo spošto- vati neenako razdeljevanje dobrin v družbi in celo vsak dan bolj naraš- čajočo družbeno neenakost. Peter Sloterdijk, ki se samozave- stno označuje, da je »špilferderber- ski egoman«, se ne boji posledic lastnega povedanega, govori pa med drugim tudi o tem, da je kla- vrno sesutje socializma v vzhodni Evropi celo sam zmagoviti kapita- lizem spravilo v zadrego. Zaveda se tudi, da takrat, ko gre za grozljivo nastajanje težkih in neobvladljivih socialnih vprašanj in siromašenje zelo velikega števila prebivalstva v deželah nekdanjega socializma, »leži na dlani, da povratek k napa- kam preteklosti ne bo prinesel nji- hovo rešitev«. Privatizacija je pripe- ljala do tega, da so se ločile politič- ne in socialne pravice. Klerofašistična nova demokracija Živimo v času, ki je zaznamovan s tem, da sta se tudi teorija pravič- nosti in teorija morale razšli, pou- darja levičarsko usmerjeni nemški filozof in sociolog Jürgen Haber- mas (roj. 1929), učenec edinega nemškega filozofa partizana, ki se je boril skupaj z grškimi partizani (ELAS), to je Wolfgang Abendroth (1906–1985). Je možna trditev o presežni naravi pravičnosti tudi v zdajšnji dobi glede na utemeljeno Habermasovo ugotovitev? Pres- neto težko »v tej negativni liberal- ni klerofašistični novi demokraciji in ob prebujanju nacifašizma«, kot ugotavlja naš legendarni partizan- ski komandant Franc Sever - Fran- ta (roj. 1923). Kako doživljajo ljudje kapitalizem v svoji notranjosti? Na zanimiv način Peter Sloterdijk v delu Srd in čas (slov. prevod 2009) skuša psihološko politično pojasni- Filozof Peter Sloterdijk (Foto: Wikipedia) ti, kakšno novo odzivanje se poraja v ljudeh z vračanjem kapitalizma. Po njegovem gre za krepitev po- sedovalnega nagona, za lastninje- nje, kar vse označuje kot avanturo postkomunistične duše. Sistem di- namike pohlepa po lastnini gre »v korist erotiziranja brez meja«, gra- biti, dobiti, prevzeti, imeti, uživati. Ljudi se je lotila denarna mrzlica, obsedeni z retoriko demokracije in neskončnih obljub tržnega gospo- darstva ljudje začnejo investirati, najemati posojila za naložbe, ki naj bi se bogato obrestovale po pravilu čim manj vložiti in čim več iztržiti. Kam naj se obrnemo pred takšno zasvojenostjo, ki jo določa tržna ekonomija? Sloterdijk v Srdu in času v tej smeri razmišlja z Nie- tzschejevo pomočjo. Georges Ba- taille je bil po Sloterdijku eden tis- tih avtorjev, ki so iz Nietzschejevih psiholoških intuicij začeli izvajati »ekonomske posledice. Dojel je, da je Nietzschejev moralni impulz v končni posledici meril na drugačno gospodarstvo.« Kakšno torej? Po Sloterdijku posedovalni nagon, tj. egoizem, ni edino, kar izhaja iz človekove notranjosti, duše. Če sle- dimo Platonovi razčlembi duše, je ta trodelna, in sicer najprej iz zgor- njega, razumskega dela (logistikón), ki je podlaga mišljenja, drugi del duše je volitivni, tj. hotenje (thymoe- idés), pogum, volja, in tretji, najnižji, pomeni čutenje (epithymetikón), na- gone, instinkte, poželjivost. Po Pla- tonu se z eno sposobnostjo »učimo, z drugo se razvnemamo in s tretjo zadovoljujemo svoje gone (po hra- ni, razmnoževanju in drugem po- dobnem)«. Hrabrostni, hotenjski del duše, človekova timotika, po- meni človekov ponos, pogum, srč- nost, voljo po uveljavljanju, celo, kot poudarja Sloterdijk, »zahtevo po pravičnosti, njegov občutek za dostojanstvo in čast, njegovo neje- voljo in njegove bojno-maščevalne energije«. Pri tem zelo natančno razloži po- men izraza thymós, ki ga slovenimo kot srčnost, in ta je vir naše potrebe po ponosu, pogumu in dostojanstvu – značilnost proletarskih revolucij –, pri posamezniku pa pomeni tako vir omike in etike kot tudi zelo ustvar- jalno in dejavno življenjsko načelo. Antika je lep primer take timotike, ki jo Sloterdijk prenaša na sodobno ekonomijo in je nikakor ne pušča samo v mejah morale. Tako se spra- šuje: »A kako naj bi bilo predstavlji- vo gospodarsko življenje, ki ne bi gradilo na erotičnih impulzih, torej na poželenju, grabežljivosti, želji po posedovanju, nagonu po (p)osvoji- tvi, temveč na timotičnih impulzih, kot sta želji po priznanju in samo- spoštovanju? Kako bi si bilo mogoče predstavljati uvajanje ponosa v kapi- talistično gospodarstvo, ki se v prvi vrsti javno vendarle izreka za pri- mat stremljenja po dobičku, se pra- vi pohlepa, neimenitnega motiva, ki ga tudi njegovi branilci opravičujejo z napotkom, da je podjetniški realist sam zaradi vulgarnosti realnega ob- sojen na neimenitnost.« Torej ima- mo zelo neimenitno ekonomijo. Postkomunistične razmere Postkomunistične razmere pome- nijo izrazit obrat in odvrnitev od ti- motike (ponos) v prid in korist brez- mejnega erotiziranja (posedovalni, grabežljivi nagon). Gre za brutalno konverzijo »iz sistemov dinamike srda in ponosa v sisteme dinamike pohlepa«, to pa je psihopolitična podoba sedanjega sveta v deželah včerajšnjega socializma. Denar kot gospodar sveta si vse podreja, celo zasužnjuje. Toda ne pozabimo, da ni denar nič drugega kot medčlo- dr. Cvetka Hedžet Tóth KOLUMNA Martin Premk Zgodovinska dejstva T akoj po dnevu Osvobodilne fronte oziroma zdaj upora pro- ti okupatorju v naslednjih mesecih začnejo slediti pomembne obletnice iz narodnoosvobodilnega boja. Ker je pri nas čas dru- ge svetovne vojne še vedno hvaležna tema za politične zlorabe oziroma propagando, se ob vseh teh obletnicah in praznikih takoj začnejo potvarjanja in blatenja zgodovine. Resnično do- gajanje v preteklosti oziroma preprosta zgodovinska resnica pri tem nima prav nobenega pomena. Dogodki iz druge svetovne vojne se zlorabljajo za današnje umetne delitve Slo- vencev na »leve« in »desne«, ki nimajo nikakršne povezave z drugo svetovno vojno. Prav zato hočejo zgodovinsko resnico na vsak način preobrniti ne glede na to, da so dejstva o drugi svetovni vojni jasna na samo za Slovenijo, temveč za ves svet. Med to vojno sta bila samo dva nasprotujoča si tabora: en tabor so bile »sile osi« oziroma »trojni pakt« nacistične Nemčije, fašistične Italije in im- perialistične Japonske in še nekaj držav, ki so pristopile k »trojnemu paktu« . V drugem taboru so bili »zavezniki« oziroma »združeni narodi«: Zveza sovjetskih socialističnih republik, Velika Britanija, Združene države in Kitajska ter še več kot dvajset drugih držav, med njimi tudi Kraljevina Jugoslavija. Na teheranski konferenci leta 1943 so »zavezniki« jugoslovanske partizane priz- nali za zavezniško vojsko, naslednje leto pa je Narodnoosvobodilno vojsko in partizanske odrede Jugoslavije pod poveljstvom maršala Josipa Broza Tita kot svojo vojsko priznala tudi Kraljevina Jugoslavija. Ob koncu vojne je partizan- ska vojska štela okoli pol milijona ljudi in je ob sodelovanju z zavezniki sama osvobodila svojo domovino. Del jugoslovanske partizanske vojske so bili tudi Narodnoosvobodilna vojska in Partizanski odredi Slovenije. Slovenski partiza- ni so od tisoč ljudi na začetku vojne narasli na približno štirideset tisoč ljudi ob koncu vojne, za svobodo jih je padlo trideset tisoč. Ocenjuje se, da se je okoli sto tisoč Slovencev bojevalo v partizanskih vrstah. Druge zavezniške vojske kot par- tizanske med drugo svetovno vojno v Sloveniji ni bilo. Na strani »sil osi« je bila najprej ustanovljena»bela garda« oziroma Milizia volontaria anti- comunista – MVAC. Ustanovila jo je 2. italijanska armada s po- močjo domačih pomagačev, njen poveljnik je bil general Mario Ro- atta. Štela je približno 6000 ljudi in je delovala od julija 1942 do septembra 1943 na območju Lju- bljanske nadškofije. Po kapitulacije Italije je na istem območju delovalo Slovensko do- mobranstvo – Slowenische Lan- deswehr oziroma »švabobranci«. Ustanovila ga je organizacija SS, poveljnik je bil esesovski general Erwin Roesener. Na vrhuncu je bilo pri domobrancih približno 13.000 ljudi. Nemški okupator je nato dovolil tudi Gorenjsko samozaščito oziroma »gorenj- sko domobranstvo«. To je na zasedenem Gorenjskem delova- lo pod neposrednim nadzorom gestapa. Poveljnik je bil esesovski podčastnik Erich Diechtl, vsega skupaj pa v njem ni bilo več kot dva tisoč ljudi. Nemci so tudi na Primorskem ustanovili Slovenski narodnostno varnostni zbor oziroma »primorsko domobranstvo«. Tudi to je delovalo v okviru SS, poveljnik pa je bil zloglasni esesovski general Odilo Globocnig, štelo pa je okoli dva tisoč ljudi. V Sloveniji so bili med drugo svetovno vojno tudi maloštevilni slovenski četniki v nekaj odredih. Ti so za poveljnika priznavali Dražo Mihailovića, ki so se mu leta 1944 odrekli tako zahodni zavezniki kot kraljeva jugoslovanska vlada. Nje- govi srbski četniki pa so po osvoboditvi Srbije pribežali v Slovenijo, kjer so bili del esesovskih sil na Primorskem. Preprosto povedano, samo partizani so se med drugo svetovno vojno bojevali proti okupatorju za svobodo svojega naroda, vsi drugi so se skupaj z okupa- torjem bojevali proti lastnemu narodu. V okviru druge svetovne vojne zato ne moremo govoriti o kakšni državljanski vojni, čeprav so ta izraz za bratomorni spopad uporabljali tudi partizani, a s poudarkom, da so takšno vojno zače- li izdajalci lastnega naroda v trenutku, ko so vzeli orožje iz rok okupatorja. V zgodovini bo vedno ostalo zapisano, da so bili partizani na pravi strani, domobranci pa na napačni, in bodo tam ne glede na vse laži tudi ostali. A zgodovina nas uči tudi, da samo upati, da bo resnica prevladala, ni bilo nikoli dovolj. Resnico je treba govoriti in večno nasprotovati lažem in zlu, ki so še vedno povsod okoli nas. To smo dolžni vsem, ki so se bojevali in žrtvovali za nas in našo svobodo. Preprosto povedano, samo partizani so se med drugo svetovno vojno bojevali proti okupatorju za svobodo svojega naroda, vsi drugi so se skupaj z okupatorjem bojevali proti lastnemu narodu. V okviru druge svetovne vojne zato ne moremo govoriti o kakšni državljanski vojni. Denar kot gospodar sveta si vse podreja, celo zasužnjuje. Toda ne pozabimo, da ni denar nič drugega kot medčloveški odnosi, ki so jih ljudje sami ustvarili na podlagi menjave dobrin. maj 2019 5 OBLETNICA ZLOČINI OKUPATORJEV Ponos in srčnost proti posedovalnemu, pohlepnemu nagonu Ne solidarnost, ampak toleranca 9. maj, praznik Ljubljane, smo zaz- namovali s slavnostno sejo Mestne- ga sveta Mestne občine Ljubljana, na kateri je župan Zoran Janković podelil najvišja priznanja mesta. Naziv častna meščanka Ljubljane je prejela legendarna dramska, film- ska, televizijska in radijska umetni- ca Ivanka Mežan, naziv častni meščan Ljubljane pa veliki borec, tovariš in uspešni gospodarstvenik Franc Sever - Franta. Gledališko in filmsko igralko Ivan- ko Mežan so zaradi iskrene preda- nosti igralskemu poklicu in pristne človeške topline za svojo vzele vse generacije. Na oder je pri rosnih 17 letih prvič stopila v okviru partizan- skega gledališča in letos zaznamuje 75-letnico umetniškega ustvarjanja. Po osvoboditvi se je pridružila an- samblu ljubljanske Drame, kjer je do leta 1979 nanizala več kot 100 različnih vlog slovenskih in tujih avtorjev. Bogat je tudi njen filmski, televizijski in radijski opus. Znanje je potrpežljivo prenašala na mlajše generacije, za svoje delo pa je pre- jela tudi vrsto priznanj, nagradi bert in vesna ter Borštnikov prstan za ži- vljenjsko delo. Mesto Ljubljana jo z nazivom častne meščanke nagrajuje za pi- onirsko delo v dramski umetnosti v času druge svetovne vojne, za neprecenljiv prispevek slovenske- mu narodu in jeziku ter za umetni- ško zapuščino, ki je zaznamovala slovenski gledališki in filmski svet zadnjega tri četrt stoletja. Znameniti partizanski poveljnik, mož s pokončno držo, je pred krat- kim dopolnil častitljivih 96 let, ven- Krajevna organizacija ZB za vred- note NOB Hruševje je v sodelova- nju z Združenjem borcev za vred- note NOB Postojna in Občino Po- stojna tudi letos pri spomeniku v Sajevčah pripravila spominsko slo- vesnost v počastitev padlih borcev Sočanovega bataljona. Slovesnosti so prisostvovali pred- stavniki vseh KO ZB za vrednote NOB na Pivškem in tudi širše po Sloveniji, številni pohodniki, pred- stavniki okoliških kulturnih društev in člani društva TIGR. Tradicional- no slovesnost so polepšali številni praporščaki in častna straža gar- de Slovenske vojske. V veliko po- moč pri pripravi prireditve so bili Krajevna skupnost Hruševje, PGD Hruševje, Motoristični klub Sprin- ger Riders, podjetje Postojnska jama in Turistična kmetija Dolen- čevi iz Sajevč. Na spominski slovesnosti sta ude- ležence pozdravila podpredsednik KO ZB za vrednote NOB Hruševje, Zoran Trošt, in podžupan občine Postojna Andrej Berginc. Slavnostni govornik Jerko Čeho- vin, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Postojna, je pou- daril pomen partizanskih vrednot in predan boj za svobodo in mir, ki nas veški odnosi, ki so jih ljudje sami ustvarili na podlagi menjave dob- rin. Medčloveškost, spremenjena v denar, se je ljudem odtujila, iz nje je nastala sila nad njimi, stvar, ki si nas še vedno podreja. Na področju humanistike to, kar ustvarimo ljudje in kar se sčasoma odtegne našemu nadzoru, imenujemo alienacija, od- tujitev oziroma reifikacija. Ta pose- ga v vse pore našega bivanja. Celo v svetovnih razmerah nas globalizacijski procesi soočajo z dvema medsebojno popolnoma ne- uravnoteženima kompleksoma: na eni strani je »prekomerno erotizi- ran, od pohlepa opustošeni Zahod, na drugi stani prekomerno thymoti- ziran, od užaljenosti opustošen Bliž- nji in Srednji vzhod. Brez ponovne- ga uravnoteženja je na obeh straneh programirano globalno samouni- čenje.« Samo obrobno vprašanje: so zdajšnja nemirna in prevratna dogajanja v teh deželah, ko na tele- vizijskih zaslonih vidimo množično umiranje ljudi, določeno sporočilo Zahodu? In kako se soočati s tero- rizmom celo znotraj Evrope same? Ne solidarnost, ampak toleranca naj bi bila parola časa, v katerem zdaj živimo, le da z očitno premočjo ekonomije nad politiko vidimo, da se zakoni ekonomije nikdar ne ob- našajo tolerantno. To je represivna toleranca, in kar se je v sodobnem svetu razglasilo in prakticiralo kot toleranca, v zelo mnogih, sila pre- finjenih oblikah vzdržuje zatiranje. Zakaj? Še vedno je nad vsem eko- nomija s svojimi zakonitostmi, mo- nopolna in oligopolna koncentraci- ja kapitala, kobiličarski kapitalizem, in zakoni ekonomije gredo po svoje, mimo in netolerantno. Kobilice so požrešne, kamor pridejo, vse opus- tošijo in nato krenejo pustošit nap- rej. Z odločnimi političnimi ukrepi se je treba odreči temu: lastninjenje – siromašenje – brezposelnost – iz- guba nacionalne suverenosti. Politi- ka mora blažiti kapitalistične reze. Toleranca naj bi bila simbol svo- bodne družbe, toda dar oblastnikov nikdar ne bo. Zato bodo ti, ki so se pripravljeni potegovati za svobodo in pravice tudi tistih z obrobja ‒ za- tiranih, siromašnih in brezposelnih ‒, praviloma vedno netolerantni, kajti nikakor ne tolerirajo zatiranja, ker ga ne morejo. Političnih pravic in potrebe po svobodi in varnosti ni onkraj uresničljivih, udejanjenih so- cialnih potreb, in to za vsakega člo- veka! To nam sporočajo tudi fran- coski rumeni jopiči s svojimi prote- sti, kajti siromaštvo narašča tudi na zahodu, v državah, ki v svetu veljajo za najbolj razvite. Ob mestnem prazniku podelili najvišja priznanja Ljubljane Ivanka Mežan častna občanka, Franc Sever - Franta častni občan Padli borci Sočanovega bataljona Nemci presenetili utrujene partizane 03-898-26-30 info@muzej-velenje.si www.muzej-velenje.si obiščite SPOMINSKI CENTER 1991, posvečen osamosvojitvi Slovenije Ne solidarnost, ampak toleranca naj bi bila parola časa, v katerem zdaj živimo, le da z očitno premočjo ekonomije nad politiko vidimo, da se zakoni ekonomije nikdar ne obnašajo tolerantno. dar je spomin na leto 1941, ko se je pridružil partizanskim vrstam, še vedno živ. Pri komaj 18 letih so mu bile zaupane najodgovornej- še funkcije v posameznih bojnih enotah po vsej državi. Bitko svoje- ga življenja je bíl marca leta 1945 na Menini planini, kjer je iz obroča 12.000-glave zloglasne nemške di- vizije požrtvovalno rešil 500 borcev Šlandrove in Zidanškove brigade. Po osvoboditvi je najprej služboval kot vojaški pilot, pozneje je bil di- rektor Letališča Ljubljana - Pulj in zatem letališča Brnik, ki ga je vodil 13 let ter ga vizionarsko dvignil na sodobno, mednarodno raven. Danes se v pričakovanju filma, posnetega po njegovi knjigi Past na Menini planini, spominjamo poguma, iznajdljivosti in tova- rištva, s katerim se je izkazal še ne 22-letni poveljnik. Klen domoljub, še vedno dejaven v borčevskih organizacijah, mla- dim generacijam polaga na srce, da je treba svojo domovino spo- štovati, usodo naroda pa v odlo- čilnih trenutkih vzeti v svoje roke. Nagrade glavnega mesta Ljubljana za leto 2019 so prejeli mag. Zden- ka Barbara Ban Fischinger, Dru- štvo SMC Rakovnik, Ginekološka klinika UKC Ljubljana, Marjan Jer- nej Virant in prof. dr. Eda Vrtač- nik Bokal, plakete glavnega mesta Ljubljana za leto 2019 pa Društvo general Maister Ljubljana, Stani- slava Marija Ferenčak Marin, prof. dr. Tamara Lah Turnšek, Policij- ska uprava Ljubljana, Anja Rupel, Zavod NORA, center sodobnih zasvojenosti in Zdravstveni dom Ljubljana. S. B., foto: Nik Rovan mora združevati zlasti v današnjem času, ko se spet ukvarjamo z novimi oblikami fašizma po Evropi. Ob tej priložnosti so za dolgoletno požrtvovalno delo pri ohranjanju vrednot podelili dve srebrni plaketi Zveze ZB za vrednote NOB Slove- nije, in sicer Jožetu Curku in Branki Černigoj, medtem ko je priznanje KO ZB za vrednote NOB Hruševje prejela Ivanka Dolenc. V kulturnem programu so sode- lovali glasbena skupina Amaterji iz Rakulika, učenec podružnične OŠ Miroslava Vilharja v Hruševju, ljud- ska pesnica Ana Horvat in Partizan- ski pevski zbor Pinko Tomažič, ki je vse udeležence prireditve na zelo hladen aprilski dan dodobra ogrel z močno energijo svojih pesmi. V veliko pomoč pri sami organizaciji prireditve so bili Krajevna skupnost Hruševje, PGD Hruševje, Motori- stični klub Springer Riders, podjetje Postojnska jama in Turistična kme- tija Dolenčevi iz Sajevč. Partizanska epopeja Sočanovega bataljona se je začela 24. januarja 1945 ob 18. uri, ko je kolona 105 borcev Vojske državne varnosti, formirana v IX. korpusu, krenila na dolgo in naporno pot z Banjške planote čez vipavsko in kraško hri- bovje ter notranjske gozdove do načrtovanega cilja, Lokve pri Čr- nomlju. Tam se je takrat zadrže- valo poveljstvo Narodne obrambe. Fantje v starosti od 17 do 27 let so bili tja poslani za izpopolnitev 1. brigade nove slovenske divizije Na- rodne obrambe Jugoslavije, ker na Dolenjskem niso našli dovolj bor- cev za to posebno enoto. Po 120 kilometrih pohoda v izredno težkih vremenskih razmerah, od močnega deževja do ledene burje in globoke- ga snega, so po šestih dneh ob sed- mi uri zjutraj prispeli v partizansko vas Sajevče. Ko so se dobro razkro- pili po hišah, da bi se odpočili in najedli, je nič hudega sluteče bor- ce napadla močna nemška enota iz Razdrtega, ki je prišla po sledeh v snegu in zatem obkolila vas. Padlo je sedem borcev, prvi med njimi je izgubil življenje štiriindvajsetletni komandant Ivan Klobučar - Sočan. Zasnežena dvorišča v vasi so bila oblita s krvjo številnih ranjencev. V globoki spoštljivosti so nato do- mačini pokopali padle borce, za ra- njence pa so poskrbele domačinke in dr. Franc Ambrožič, partizanski zdravnik. Preživeli borci so nato na- daljevali pot v Belo krajino. Ana Horvat, KO ZB za vrednote NOB Hruševje maj 20196 V SLIKI IN BESEDI Moravče: 23. aprila 1945 se je v gozdu nad Češnjicami (Moravče) zgodil hud zločin: zverinsko so bili ubiti štirje partizani, od tega trije domačini. Vsakoletna spominska slovesnost ob spomeni- ku tem žrtvam se ujema z državnim praznikom, dnevom upora. Letošnje praznovanje je Združenje borcev za vrednote NOB Moravče pripravilo 26. aprila. Slavnostna govornica je bila evropska poslanka Tanja Fajon. Med drugim je poudarila, da moramo biti za ta upor, za vse bitke, ki so najiskrenejši izraz domoljubja, hvaležni vsem pogumnim borcem in borkam, ki so se posamezno in kot skupnost uprli ponemčevanju, fašizmu in drugim oblikam poniževanja slovenskega naroda in tako pripomogli, da imamo danes svojo identiteto, da je naš narod viden in naš jezik slišan po vsej Evropi. Predsednik Združenja borcev Moravče Martin Rebolj se je v svojem pozdravnem govoru zavzel, da se zgodovina boja za svobodno domovino, jezik in kulturo ne sme pozabiti. Rekel je tudi: »Zato naše združenje danes pomeni spoštovanje vrednot narodnoosvobodilnega boja, zato skrbi- mo za pomnike, se ob njih zbiramo, zato zapojemo partizansko pesem, zato so povabljeni med nas mladi, otroci.« V programu je s slovensko himno in partizanskimi pesmimi sodeloval Peški oktet. Gotovo pa so nežni glasovi otrok v pesmi in besedi spomnili na kruti čas vojne, ki tudi mladim ni prizanašal. »Edino hlapci cvilijo ponižno kakor psi in lajajo, da nas je malo …« je Kajuhovo in druge partizanske pesmi ob spremljavi kitare pela igralka in pevka Jerica Mrzel. K spomeniku so predsednik ZB Moravče Martin Rebolj in podpredsednik Darko Grošelj ter svetnica Brigita Barlič položili venec. Ob tej priliki je bilo podeljeno posthumno priznanje Jožetu Kvedru za dolgoletno neutrudno delo za Združenje borcev. Prevzel ga je sin Mitja. Besedilo in foto: Vojka Rebolj, tajnica ZB Moravče Žeje pri Sveti Trojici: Osrednja občinska prireditev ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, v organizaciji občine Domžale in Združenja borcev za vrednote NOB občine Domžale vsako leto poteka v Domu krajanov v Žejah pri Sveti Trojici. Tako kot vsako leto na prireditvi niso manjkali praporščaki krajevnih organizacij ZB za vrednote NOB iz Domžal in okoliških občin, praporščaki Združenja veteranov vojne za Slo- venijo in enota častne straže Zveze slovenskih častnikov Domžale. Letošnji slavnostni go- vornik je bil Milan Gorjanc, član predsedstva ZZB za vrednote NOB Slovenije. Prireditve so se udeležili tudi nekateri občinski svetniki in častni občani. V kulturnem programu, ki ga je povezovala Draga Jeretina Anžin, so sodelovali Godba Domžale pod vodstvom dirigenta Damjana Tomažina, učenci Osnovne šole Dob, Kvartet Krt, recitatorki Zlatka Levstek in Jan- ka Jerman ter harmonikarji. Na začetku je vse navzoče pozdravila predsednica ZB za vrednote NOB občine Domžale Marija Majhenič. Poudarila je pomen praznovanja dneva upora proti okupatorju in da so se na prireditvi zbrali z namenom, da se poklonijo aktivistom Osvobodilne fronte, ki so vedeli, kaj je treba storiti za varovanje slovenskega jezika in svobodne Slovenije. Slavnostni govornik Milan Gorjanc, član predsedstva ZZB za vrednote NOB Slovenije, je spomnil na vse upore proti krivicam v vsej slovenski zgodovini. Po njegovih besedah pa 27. april 1941 ni bil samo začetek upora proti krivicam in boj za staro pravdo, ampak je bil to tudi poziv za boj za nacionalno svobodo, narodovo samostojnost in zedinjeno Slovenijo: »Bistvo Osvobodilne fronte je bilo v svobodi in ne zgolj v uporu. Zato vam s ponosom in iskreno čestitam ob prazniku svobode, ki je bila takrat še daleč in posuta s številnimi žrtva- mi. Naši predniki niso samo slutili, ampak so imeli vizijo svobode.« V nadaljevanju je dejal, da so se Slovenci takrat uprli štirim zavojevalcem, komaj tri tedne po napadu na državo in deset dni po sramotni kapitulaciji kraljeve vojske. Slovenci naj bi izginili z obličja planeta, bili razseljeni in pregnani, zaprti in pobiti, potujčeni brez svojega maternega jezika. Takšna usoda ni bila namenjena nobenemu narodu v tedanji Evropi. V nadaljevanju se je slavnostni govornik dotaknil današnjega časa in nekaterih politikov sosednjih držav, ki z različnimi izjavami in dejanji kažejo različne želje po našem ozemlju. Vse to pa spremlja molk slovenskih politikov. »Nekateri bi radi obrnili kolo zgodovine. Milo rečeno, niso pri pravi. Nekateri bi radi ustanovili novo osvobodilno fronto. Ne potrebujemo je. Potrebujemo samo poštene voditelje, ki znajo občasno zategniti vajeti, upočasniti divja- joče privatizerje in kakšnemu tujcu prav po furmansko zabrusiti, da smo na Slovenskem še vedno mi gospodar,« je poudaril Gorjanc. Besedilo: Miha Ulčar, foto: Miro Pivar NADALJEVANJE NA NASLEDNJI STRANI AKTUALNO Razširjena seja predsedstva ZZB NOB Slovenije Najvišji priznanji prejela Viktorija Potočnik in dr. Tit Turnšek Ob državnem prazniku, dnevu upo- ra proti okupatorju, je ZZB NOB Slovenije 25. aprila pripravila raz- širjeno sejo predsedstva s kultur- nim programom. Udeležili so se je člani predsedstva, sveta ZB in dru- gih delovnih teles ter predstavniki domoljubnih in veteranskih orga- nizacij. Ob tej priložnosti so posa- meznikom in organizacijam podelili priznanja. Slavnostni govornik na prireditvi je bil dr. Damijan Guštin, direk- tor Inštituta za novejšo zgodovino. V svojem nagovoru je orisal nasta- nek Osvobodilne fronte in partizan- ske vojske, govoril je o odporništvu in osvobodilnem boju ter se dotak- nil tudi 80. obletnice začetka druge svetovne vojne. »Ni bil popoldanski sestanek v Vidmarjevi vili le stek vsega tiste- ga, kar je raslo med slovenskimi ljudmi od začetka vojne v Evropi poldrugo leto prej? Vsak od vas, spoštovani člani, ki ste še doživeli ta čas, bili njegovi aktivni udeležen- ci, nosi svojo zgodbo o motivih in razlogih za uporniško dejanje. Ne da bi se analitično razpiral, nič ne grešim, če rečem, da je bila ta zgod- ba za vsakogar različna in nikakor ne odvisna zgolj od tega, ali je kdo pripadal komunistom, katoličanom, liberalcem, bil član društva kmeč- kih fantov in deklet, član Sokola, nacionalist, domoljub, Slovenec. Bil je vsak najprej človek in kot tak se je odločil za uporno dejanje proti okupatorjem, za podporo, sodelo- vanje, delovanje, bolj pasivno ali bolj aktivno,« je med drugim dejal dr. Guštin in se ob koncu dotaknil trenutnih razmer v družbi. Opozoril je, da se prvič po vojaški zmagi nad državami s fašistično in nacistično ureditvijo zdaj odpira vprašanje, ali so tedaj vzpostavljene vredno- te res še aktualne, ali so globalna zavezništva v odnosu do ideološke podstati še delujoča. To je lahko boleče, tudi nevarno za družbo v Evropi, kar pomeni, da bodo morali tudi borci nekdanjega protifašizma in odporništva premisliti o svojih iz- hodiščih, na katerih prenašajo vred- note in tradicije. Najvišji priznanji, listino ZB, sta prejela Viktorija Potočnik za osebni prispevek in izjemne uspehe pri dolgoletnem vodenju Ustanove Franca Rozmana - Staneta in dr. Tit Turnšek, predsednik ZZB NOB Slo- venije, za osebni prispevek pri ohra- njanju zgodovinske resnice o NOB in za dolgoletno ustvarjalno vodstveno delo v ZZB NOB Slovenije. Viktorija Potočnik je ustanovo vo- dila predano, uspešno in s svojim socialnim čutom je poskrbela za rešitev žal številnih prošenj za so- cialno pomoč. S svojim odnosom do dediščine NOB in poslanstva Ustanove Franc Rozman Stane je delovala tudi na področju krepitve domoljubja, solidarnosti, pridobi- vanja znanja ter ohranjanja zgodo- vinskega spomina, tradicij in vre- dnot uporništva in NOB. Dr. Tit Turnšek je s svojim delom v neprijaznih družbenih razmerah odločilno pripomogel, da je ZZB NOB Slovenije ostala enotna in us- pešno opravlja svoje poslanstvo v razmerju tako do združenj kot do organov oblasti. Pomembno je so- oblikoval podobo in avtentičnost ZZB NOB v Sloveniji – predvsem v smeri, kako v sedanjih razmerah vrednote NOB uresničevati v dobro državljanov Slovenije. Zlate plakete – priznanje za preda- no, aktivno in zelo uspešno utrjeva- nje zgodovinske resnice, vrednot in dosežkov NOB slovenskega naro- da, spoštovanje žrtev in ohranjanje kulturne dediščine NOB ter vklju- čevanje mladih rodov v uresničeva- nje programskih nalog Zveze – pa so prejeli: Dragica Jožica Fister iz Združenja Ljubljana Moste - Polje, Bojanka Genorio, direktorica Doma starejših občanov Fužine, Damjan Grmek, predsednik Občinskega združenja NOB Komen, Janez Kra- škovic iz Združenja Ljubljana Vič - Rudnik, Erika Krznarič iz Združenja Dovje - Mojstrana, Mirko Mirtič iz Združenja Ljubljana, Stane Stojnič iz Združenja Ljubljana in Danilo Škorja iz Združenja Ljubljana Ši- ška. Za ohranjanje vrednot NOB, domoljubnih in uporniških pesmi in tradicij našega naroda, za kul- turno in umetniško sodelovanje učencev in pedagogov na priredi- tvah borčevske organizacije in za prenašanje pridobljenih vrednot v času NOB na mlajše rodove je zlato plaketo prejela Glasbena šola Lju- bljana Moste - Polje. Za uspešno utrjevanje zgodovinske resnice, do- sežkov NOB slovenskega naroda, spoštovanje žrtev in ohranjanje kul- turne dediščine NOB, za pozitiven odnos vodstva šole in mentorjev do ohranjanja spomina na dogodke NOB, za sodelovanje učencev šole na kulturnih in spominskih priredi- tvah borčevske organizacije in za prenašanje pridobljenih vrednot v času NOB na mlajše rodove pa je zlato plaketo prejela tudi Osnovna šola Preserje. Na slovesni seji so podelili tudi zlate plakete najboljšim krajev- nim organizacijam Zveze borcev, in sicer za uspešno promocijo vrednot, dogodkov in osebnosti narodnoosvobodilnega boja, za ugledno uresničevanje vloge ZB v svojem okolju in združenju, za ohranjanje števila članov organi- zacije s sprejemom novih, zlas- ti mladih članov ter za skrb za vzdrževanje in urejenost spome- nikov in spominskih znamenj na svojem območju. Prejeli so jih: Barje, Dutovlje, Kisovec - Loke, Podkraj - Kavče, Podraga, Polje - Bohinj in Smolnik - Fala. V kulturnem programu sta nasto- pila pevka Maša Tiselj in harmo- nikar Jernej Hostnik, scenarij sta pripravila Iztok Pipan (TV Medvo- de) in Anica Horvat, ki je prireditev tudi vodila. Janez Alič Najvišje priznanje ZB je dr. Titu Turnšku predal Marijan Križman, podpredsednik ZZB NOB Slovenije. (Foto: Iztok Pipan) Udeleženci slovesne seje razširjenega predsedstva ZZB NOB Slovenije Viktorija Potočnik je priznanje prejela iz rok predsednika ZZB NOB Slovenije dr. Tita Turnška. (Foto: Iztok Pipan) maj 2019 7 V SLIKI IN BESEDI Košuta: Občinska organizacija borcev za vrednote NOB Preddvor je 6. aprila pripravila 13. spomla- danski pohod do bolnice Košuta. Udeležilo se ga je kar 60 pohodnikov. Med stalnimi udele- ženci je treba omeniti učence, starše in učiteljice Osnovne šole Matije Valjavca Preddvor, ki s svojo prisotnostjo dokazujejo, da moramo že mladim generacijam pripovedovati o svoji zgodovini. Zbrane je na cilju pozdravil Franc Ekar, predsednik občinske organizacije borcev za vred- note NOB Preddvor. Poudaril je, da zgodovine ne moremo spreminjati, moramo pa se je spomniti in ohranjati s podobnimi dejavnostmi, na sedanjost in prihodnost pa lahko vpli- vamo tako, da zaznamujemo podobne zgodovinske dogodke in spomenike. V kulturnem programu je Polona Hribar je recitirala pesem Tone Pavčka Vsak človek, Petra Lombar Premru pa je prebrala kratek sestavek o življenju in minljivosti. Milan, oskrbnik bolnice Košuta, ki je umeščena v zatrep doline Belica pod Kališčem (1034 m), nam je iz sta- rega zbornika iz leta 1978 prebral, kako je bolnica nastala in kako je potekal prvi dan – 15. marec 1944. Prisotni člani Pevskega zbora Kokrškega odreda so nas navdušili s partizansko pesmijo ob grobišču pod Kališko skalo, ki smo ga obiskali ob sestopu in prižgali svečko v spomin na padle. Kot že vsako leto poprej je bila tudi letos obujena tragična ljubezenska zgodba o dveh za- ročencih, in sicer o Janezu Malovrhu, komandantu 1. bataljona Prešernove brigade, in borki istega bataljona, Mariji Krmelj. Ob hudi poškodbi je Janez skupaj z Marijo odšel v bolnico Košuta, tam pa je je zaradi prehudih ran umrl. To je bil razlog, da si je življenje vzela tudi njegova zaročenka. Besedilo: Urška Tičar, foto: Slavko Prezelj Petelinove doline: Dan upora je društvo Odmev Mokrca tudi letos proslavilo v Petelinovih dolinah, na kraju, kjer je bila jeseni leta 1942 ustanovljena Šercerjeva brigada. Prireditve se je udeležilo približno 150 občanov iz okoliških vasi, med njimi tudi skupina pohodnikov, ki je na Mokrc krenila z Golega. Zbrane v Petelinovih dolinah je nagovorila predsednica ljubljanske borčevske organiza- cije Julka Žibert, domačinka z Golega, ena zadnjih prič nebrzdanega terorja italijanskega okupatorja v vaseh pod Mokrcem, ki je spomladi leta 1942 na tem območju požgal 25 vasi, 380 hiš, 898 gospodarskih poslopij, iz domov izgnal 1700 prebivalcev in jih skoraj tisoč odpeljal v italijanska taborišča. »Zatočišča smo morali iskati pri dobrih ljudeh na Igu, Robu, Turjaku, v Želimljah in drugod,« je dejala slavnostna govornica. »Kako žalostno je bilo, ko smo se v koloni pomikali v dolino in nemo opazovali, kako gorijo naši domovi! Toda kljub nasilju in ponižanju smo se prebi- valci teh krajev enotno in množično uprli, tudi potem ko je okupator na tem območju ustre- lil 165 talcev. Na Golem, v Škrilju, Zapotoku, Selniku in na Visokem je med vojno delovalo več kot 400 aktivistov, v oboroženih enotah pa je sodelovalo 111 borcev.« »Danes praznujemo dan upora skupaj z akterji osamosvojitve Slovenije,« je še dejala Julka Žibert, »imamo svojo državo, ki smo ji postavili temelje že v času NOB. Ponosni smo na vse to, kar smo dosegli po osamosvojitvi, žal pa so se v tem času uveljavile tudi slabe prakse, korupcija, nebrzdana grabežljivost posameznikov in grupacij, razslojenost, ukinjanje delovnih mest, finančne malverzacije in vse večje socialne razlike. In ko danes praznujem dan upora, ne morem mimo sistematičnega potvarjanja novejše zgodovine, izničevanja NOB, izenačevanja partizanskega boja z revolucijo, minimiziranja vloge kolaboracije z italijanskim in nemškim okupatorjem. Namesto nenehnega obtože- vanja in spodbujanja nestrpnosti se moramo zazreti v prihodnost, kjer nas čakajo številni izzivi. V nove čase pojdimo enotni in samozavestni, tako kot smo bili v času naših največjih zgodovinskih prelomnic,« je še dodala slavnostna govornica. V kulturnem programu so nastopili moški pevski zbor Rožmarinček, Matic Virant, Bor Gros in Blaž Valant, gostje prireditve pa so družno prepevali z gostjo iz Kopra, Marjetko Popovsko. Besedilo in foto: Društvo Odmev Mokrca Ljubljana, Bohinj: V okviru praznovanja dneva upora proti okupatorju so bila 25. aprila v Ljubljani pode- ljena tudi priznanja, zlate plakete in listini ZZB NOB Slovenije. Za dolgoletno delovanje organizacij, predvsem za ohranjanje vrednot NOB, zveza že vrsto let podeljuje priznanja NADALJEVANJE NA NASLEDNJI STRANI ZLOČINI OKUPATORJEV 4. junija 1942 prvi požig vasi Krvoločno maščevanje fašistov Dogodki iz 4. junija 1942, ki jim je posvečen praznik občine Ilirska Bi- strica, nas spominjajo na začetek in povečevanje fašističnega terorja na območju naše občine in v okolici. Ti dogodki so dokazovali, da je vo- jaška prevlada italijanskih fašistič- nih oblasti tudi v zaledju lastne dr- žave, to je na okupiranem Primor- skem, močno omajana. Italija je v zavezništvu z nacistično Nemčijo začela drugo svetovno vojno. Za- četni bliskoviti vojni uspehi so za- čeli usihati, kar je med italijanskimi fašisti povzročalo vse bolj živčno in kruto razpoloženje, tudi v zaledju lastne države. Uporništvo tigrovcev se je prelilo v oborožen partizanski upor, ki je bil v našem okolju vse bolj silovit. Brkinska četa partizanov je takrat že štela 30 mož. Vodil jo je poznejši narodni heroj Karlo Maslo iz Ostro- žnega Brda. Z vojaškega dopusta se ni vrnil v italijansko vojsko, tem- več je dezertiral in se pridružil par- tizanskim akcijam proti okupatorju. Partizani razorožili posadko Italijani so iz strahu pred uporniki (ribelli) po vaseh razmestili števil- ne policijske in vojaške postojanke. Tako so ščitili prometnice in nadzo- rovali gibanje na podeželju, s čimer so preprečevali prehajanje partiza- nov iz varnih snežniških gozdov v vasi in stike z zaupniki. 18. maja se je skupina partizanov iz omenjene čete pod vodstvom Karla Masla po- dala v dolino. Spotoma so pridobili podatke o italijanski posadki v Mali Bukovici, nastanjeni v Grkovi hiši ob železniški progi. Posadko so opa- zovali pri jutranji telovadbi in dviga- nju zastave. Presenečene vojake so obkolili v trenutku, ko je major v spremstvu poročnika in narednika opravljal pregled vojakov. Partizani so posadko razorožili, pobrali orož- je, strelivo in nekaj opreme, vse uje- te slekli skoraj do golega in jih bose nagnali v Ilirsko Bistrico. To je predvsem fašistično vodstvo do reških vrhov močno osramotilo in ga besno pognalo v pospešeno čiščenje podeželja (rastrellamen- to), ki se je že prej začelo. Fašisti so najprej zaprli Grkovo mater in nje- ne tri sinove iz Male Bukovice. Ob- kolili so vasi Spodnja in Gornja Bi- tnja, Ratečevo Brdo in Kilovče ter zajeli 19 moških, starih od 16 do 70 let, jih gnali po vaseh, fotografirali in prikazovali kot ujete partizane in jih nato v Neverkah zaprli kot talce. Tiste dni so karabinjerji ubili Alojza Gašperšiča, češ da je bil podpornik partizanov. Skupina 14 borcev Brkinske čete se je zgodaj zjutraj 4. junija od- pravila proti Merečam. Namenili so se razorožiti posadko, ki je va- rovala železniški most na progi iz Pivke proti Ilirski Bistrici. Posadka je partizanom preprečevala varen prehod s pivške strani v Brkine. Na poziv partizanov, naj se mirno predajo, pa je posadka odgovorila s streli. Spopad se je zanjo slabo kon- čal: ubiti so bili trije vojaki, en je bil ranjen in dva sta se predala. Ta poraz je v fašistih sprostil dol- go zadrževan bes. Strahotno krvo- ločna in maščevalna pobesnelost, kakršni na Primorskem do razpada Italije ni bilo primere, se je usula na nedolžno prebivalstvo,. Združili so se fašisti in mladi skvadristi iz vseh bližnjih in dalj- nih krajev od Reke do Trsta. Polni tovornjaki požigalcev so se zgrnili v vasi in zaselke Spodnja in Zgor- nja Bitna, Mereče, Pristava, Rate- čevo Brdo, Kilovče, Podstenjšek in Podstenje. Tolpe fašistov in vo- jakov, tudi tistih iz Male Bukovice, so še istega dne postrelile 28 va- ščanov, med njimi tudi talce, za- prte v Neverkah. Skupno so odpe- ljali 462 ljudi v internacijo, živino pa odgnali v Ilirsko Bistrico in jo pobili za meso in hrano vojakov požigalcev, preostalo živino pa so predali svojim kolonistom. Požga- li so 106 hiš in 102 gospodarski poslopji. Domačina obesili na »placu« Drugi dan so iz zaporov prignali mladoletnega Jožeta Čeligoja iz Topolca in kmeta Jakoba Pecma- na iz Smrij, očeta treh otrok. Oba so še pijani od krvi in alkoholizi- ranega zmagoslavja zgodaj zjutraj v Ilirski Bistrici obesili na »placu« na kostanj. V svarilo živim sta vi- sela tri dni. O tem še danes priča spominsko obeležje na kraju zloči- na. Ob tej priliki so fašisti obraču- nali tudi z Grkovo družino iz Male Bukovice. Likvidirali so Grkovega Franca in Jožeta ter njunega pri- jatelja, natakarja z Reke, zaposle- nega v gostilni Boscheti, ki je bil najemnik prostorov nekdanjega hotela Aleksandra Tomšiča. Grko- va mati je tako izgubila štiri sinove od šestih, z najmlajšim pa je mora- la skozi zapore v taborišče Pianel- la pri Piacenzi. Tisti dan 4. junija je bila lepa sončna nedelja. Praznovalo se je sv. Rešnje telo s procesijo, ki se je po maši vila skozi nekaj ulic mes- ta. Tudi tokrat sem se izognil maši in smo se mulci raje podili po bli- žnjem hribu nad Tomšičevo fab- riko. Kmalu smo opazili grozečo zaveso dima, ki je nakazovala ve- lik požar pod robom šembijskega grebena proti Ratečevem Brdu. Že pri kosilu so starši izvedeli, da se godita nasilje in požig vasi v okolici Ilirske Bistrice. V pozni popoldanski uri se je fašistična drhal že zgrnila v Ilirsko Bistrico na »plac« pred brivnico Cuber - Kristan. Ker smo stanovali v bli- žini, smo se otroci v vsakem času in vremenu srečevali in zbirali na tem mestu. Tako sem od blizu opazoval že pijane fašiste z vseh vetrov, ki so proslavljali »veliko zmago«. Večina je bila še razgre- ta od požigov, z razpetimi črnimi srajcami, črnimi kapami ali s ka- pami z visečimi cofi. Med njimi sem opazil le enega domačina v skvadristični uniformi. Imenovali smo ga Pepin. Čez nekaj dni ga je pobrala noč. Nikoli več ga nismo srečali in nihče ga ni pogrešal. Vitomir Dekleva Partizanska borca Karlo Maslo - Drago in Darko Koren Preživel, ker je bil mladoleten Pred petimi leti sem od domačina iz Ratečevega Brda, ki je preživel opisani pogrom fašistov, izvedel, da je oficir, ki je vodil vojaški strelski vod, pred izvršitvijo ukaza o usmrtitvi talcev vendarle vprašal, ali je kdo mladoleten med moškimi v vrsti za odstrel. Ta fant se je takrat prijavil kot mladoleten in oficir ga je izločil. Morda je Italijana v zadnjem trenutku zapekla človeška vest, da je rešil le eno življenje od mnogih pogub- ljenih. Povedal je še, da je bil še vsaj eden mladoleten v vrsti, vendar se iz strahu pred ponovnim mučenjem ni javil. maj 20198 V SLIKI IN BESEDI krajevnim organizacijam in posameznikom za vzorno delovanje na vseh področjih. Letos je predsedstvo ZZB NOB Slovenije z zlato plaketo nagradilo tudi KO Polje Bohinj. Slavnostne podelitve so se udeležili štirje naši člani, visoko priznanje pa je prevzel predsednik KO Polje Bohinj Boris Rožič. To visoko priznanje pomeni, da smo opaženi, da v kraju delovanja opravljamo vse tiste naloge, ki so predpisane v vsakoletnem programu dela na ravni Zveze, Združenja ZB Rado- vljice kakor tudi naše KO. Zavedati pa se moramo, da to ni samo pohvala za opravljeno delo, ampak tudi obveza za prihodnost. Martin Gorišek, tajnik KO Polje Bohinj, foto: Iztok Pipan Kočevje, Žibern, Preža: Kočevska kot ena od zibelk partizanstva na Slovenskem je v dneh okrog prvomajskih pra- znikov počastila več pomembnih dogodkov iz časov narodnoosvobodilnega boja. Blizu zaselka Žibern na Pugledu je bil 28. aprila 1943 1. zbor aktivistov OF, na katerem so potrdili Dolomitsko izjavo. Z njo je bila dosežena enotnost slovenskega naroda v OF. V spo- min na ta dogodek so Združenje borcev za vrednote NOB Kočevje, Krajevna skupnost Stara Cerkev in Turistično društvo Kočevje 20. aprila pripravili pohod iz Starega Loga na Pugled, kjer je bila spominska slovesnost v počastitev zbora aktivistov OF. Pohod je vodil Alojz Vidic in se ga je udeležil tudi slavnostni govornik na slovesnosti, poslanec v DZ dr. Milan Brglez. Udeleženci so počastili tudi spomin na Mirana Jarca, ki je padel v teh krajih med roško ofen- zivo leta 1942. Posebno odobravanje pa so poželi pozdravi še živečih udeležencev zbora leta 1943, dr. Janeza Stanovnika in dr. Bogdana Osolnika. Osrednja prireditev ob prazniku dneva upora je bila 27. aprila na Preži pri Kočevski Reki. Organizatorja sta bila Združenje borcev za vrednote NOB Kočevje in občina Kočevje. Slo- vesnost je bila posvečena ustanovitvi Kočevskega bataljona 16. aprila 1942 in zverinsko pobitim partizanom in aktivistom 27. aprila 1942. Italijanski okupator je tega dne pobil 16 borcev in aktivistov iz vasi Drežnik, Slovenska Briga, Ajbelj, Mokri Potok, Suhi Hrib in Srobotnik. Na slovesnosti so sodelovali pripadniki Slovenske vojske, slavnostna govornica pa je bila evropska poslanka Tanja Fajon. Kočevje je bilo med NOB drugo najbolj poškodovano mesto v Sloveniji, izgubilo pa je tudi desetino prebivalcev. Najpomembnejši dogodek je gotovo zbor odposlancev slovenskega naroda, saj je postavil temelje slovenske državnosti. V osvobojeno Kočevje so partizani vkorakali 4. maja 1945. Ta dan Krajevna skupnost Kočevje mesto praznuje kot svoj krajevni praznik. Na prisrčni prireditvi v Kulturnem centru Kočevje, na kateri so sodelovali učenci Osnovne šole zbora odposlancev, je bil slavnostni govornik župan občine Kočevje dr. Vla- dimir Prebilič. Še posebej je poudaril, da se je Kočevje kljub vsem težavnim preizkušnjam znalo postaviti na noge in v takšnem obdobju je mesto tudi zdaj. Matija Jerbič, ZB Kočevje Sedlo, Breginj: 5. maja 2019 je minilo 75 let od smrti narodnega heroja Marka Redelonghija, zavednega Beneškega Slovenca, ki je vse svoje življenje posvetil boju proti fašizmu, zatiranju in pra- vičnosti. Svojo življenjsko pot je sklenil skupaj z zvestim tovarišem Avguštinom Vrečarjem, ko sta se z zadnjimi naboji pokončala, da ne bi prišla v roke Nemcem, ki so na Brdcah za Breginjem napadali njegovo enoto. NADALJEVANJE NA NASLEDNJI STRANI SPOMINI Pogumne mladinke iz Ponikve in Podkraja Bitka za življenje ruskega vojaka Ponikvanska planota v spodnji Sa- vinjski dolini je bogata z jamami in drugimi kraškimi zanimivostmi. Najbolj poznana je zagotovo turi- stična jama Pekel. Tu pa so še dru- ge jame, med njimi Steska jama v Podkraju oziroma Stebovniku pri Ponikvi. V njej se je med drugo sve- tovno vojno bila bitka za življenje mladega ruskega vojaka Nikolaja Katanova, borca 14. divizije, ki je bil hudo ranjen blizu Andraža pri Polzeli. Pri ribniku kmetije Cokan in pred vhodom v Stesko jamo so 24. apri- la znova oživeli spomini na tisti čas, na ranjenega Nikolaja in pred- vsem na požrtvovalne mladinke, ki so od decembra leta 1944 do 15. maja 1945 skrbele zanj in ga tako ohranile pri življenju, tako da se je po koncu vojne lahko živ in zdrav vrnil v svojo domovino. Na to hu- mano dejanje, ki je zahtevalo veliko mero poguma, že devet let spomi- nja spominska plošča pred vhodom v jamo: »Nikolaj Katanov, ruski dr- žavljan, je bil v 14. diviziji hudo ra- njen. V tej jami so ga zdravile pogu- mne mladinke: Fani Jezernik Čanč, Fanika Razdevšek Jezernik, Štefka Jezernik Fužir, Ljudmila Kos Draž- nik, Ivanka Stropnik Turinek,«, je zapisano na plošči. Letošnja spominska slovesnost, ki jo vsako leto pripravi Krajevna organizacija ZB za vrednote NOB Ponikva skupaj z območnim zdru- ženjem ZB za vrednote NOB Žalec, je bila kljub muhastemu aprilskemu vremenu izjemno slovesna. Med udeleženci so bili tudi prvi sekretar Veleposlaništva Ruske federacije Aleksander Vinik, podžupan obči- ne Žalec Roman Virant, predsednik Združenja ZB za vrednote NOB Ža- lec Marijan Turičnik in predsednik KS Ponikva Srečko Lednik. Slavnostni nagovor je tokrat imel tajnik KO ZB za vrednote NOB Po- nikva Dani Jelen, ki je tudi med najzaslužnejšimi za to spominsko obeležje ter ureditev poti do jame in njeno vzdrževanje. V svojem na- govoru je poudaril pomen prijatelj- stva, tovarištva, humanosti in med- sebojnega spoštovanja, o katerem je na letošnji slovesnosti v spomin na ameriške padalce v Andražu nad Polzelo govoril predsednik države Borut Pahor, zatem pa je spregovo- ril tudi o Nikolaju Katanovu, o po- gumnih domačinih in mladinkah, ki so mu rešile življenje. O tem je v nadaljevanju govoril tudi Aleksander Vinik. Zahvalil se je občini in borčevski organiza- ciji za ohranitev spomina na njiho- vega nekdanjega vojaka, humanost mladink in prijateljstvo, ki ga tudi s takšnimi dogodki ohranjata in goji- ta obe državi. Še več in bolj podrobno pa je predstavil takratni čas predsednik OO ZB za vrednote NOB Žalec Marjan Turičnik. Na podla- gi zapisa glavnega pobudnika za odkritje spominske plošče Mila- na Razdevška, žal že pokojnega nekdanjega aktivista Šaleško-mis- linjskega okrožja NOB, je podal tudi več podatkov o takratnem do- gajanju in ruskem vojaku Nikolaju Katanovu. Pred devetimi leti je tako zgod- ba dobila svoj epilog z odkritjem spominske plošče na skalni steni pred vhodom v Stesko jamo. Večno bo spominjala na pogumno in hu- mano dejanje nekdanjih mladink, (vse so žal že pokojne), na katere so ponosne njihove hčere in sinovi, vnuki in pravnuki. Spominsko plo- ščo, do katere je zdaj lepo urejena pot – delo Danija Jelena in nje- gove ekipe – sta takrat odkrili hče- ri svojih pogumnih mater, Štefka Turnšek in Nada Jelen, ki je vsako leto tudi glavna povezovalka tega spominskega dogodka. Letos ga je s partizanskimi pesmimi in svojo harmoniko obogatil Stane Jezernik, še prej pa pohodniki, ki so pred- hodno obiskali spominska obelež- ja v krajevni skupnosti in se nato v spremstvu praporščakov podali do 250 metrov oddaljenega vhoda v Stesko jamo, kjer so Aleksander Vinik, Marijan Turičnik in Roman Virant položili spominska venca. Darko Naraglav V koloni s prapori do vhoda v jamo. (Foto: Darko Naraglav) Nagovor sekretarja Ruske federacije Alexandra Vinnika Zdravljenje z domačimi zdravili Volkovega Janeza »Nikolaju Katanovu je uspelo pobegniti iz taborišča ruskih ujetnikov pri Dravogradu in se nato vključiti v legendarno 14. divizijo, v kateri je bil ostrostrelec. Blizu Andraža nad Polzelo ga je ranila sovražna granata, ki mu je zadala številne globoke in težko ozdravljive rane. Ker tako ranjen ne bi preživel transporta v oddaljeno partizansko bolnišnico na Pohorju, so ga zaupali v oskrbo v hišo samih žensk v Kalah. Žensk je bilo preveč strah te odgovornosti in morebitnega razkritja, da skrivajo ranjenca, zato so ga premestili na Ponikvo h kmetu Flernaču, kjer so ga v oskrbo prevzele članice mladinske organizacije iz Ponikve in Podkraja. Ker se je začelo šušljati, da pri Flernaču menda skrivajo ranjenca, so ga po desetih dneh iz tega skrivališča prenesli v Stesko jamo. Dekletom sta pomagala dva zanesljiva krajana, Franc Verdev - Jelenov in Martin Jezernik - Lokanov. Steska jama je tako postala »bolnišnica« do konca vojne. Dekleta so najprej morala zaustaviti gangrene na posameznih ranah, ki jih je bilo več kot dvajset. Njihova zdravila za celjenje ran so bila domača zdravila zdravilca Janeza Rezmana, Volkovega Janeza: tavžentroža, namočena v žganju, arnika, kislo zelje, zavito v gazo, sirotka, s katero so mu izpirale rane in tako preprečile že nastajajočo gangreno. Uvedle so dežurstvo in vsak dan je bila ena od njih pri njem in je skrbela zanj. Če je bil dan lep in varen, so ga prenesle iz jame, da je bil na svežem zraku. Vse to je pripomoglo, da se mu je zdravstveno stanje vidno izboljševalo. Po koncu vojne je bil premeščen na rehabilitacijo v bolnišnico Celje, nato pa se je vrnil v svojo domovino. maj 2019 9 V SLIKI IN BESEDI Temu dogodku v spomin je KO ZB Kobarid letos že četrtič izvedlo Pohod po poti Marka Re- delonghija, a ga je žal pokvarilo izredno slabo vreme. Ker je deževalo in snežilo, z Breginj- skega Stola pa je brila močna burja, pohoda niso izpeljali. Kljub temu so se na pokopališču v Sedlu zbrali domačini, sorodniki pokojnega Marka, člani ZB, med katerimi so bili številna delegacija ZB iz Postojne, Benečani in člani pobratenih ANPI Nadiških dolin in Čedada. Prisoten je bil tudi namestnik vojaškega atašeja Ruske federacije v Sloveniji, podpolkov- nik Sergej Banin, ki je na Redelonghijev grob položil cvetje. Slovesnost ob 75. obletnici smrti se je nadaljevala v Breginju v gasilskem domu, kjer je bil izpeljan kulturni program. Slavnostna govornica Jole Namor, predsednica Društva Ivan Triko, je poudarila pomen tega beneškega partizana, ki je zasejal seme odpora v Benečiji. Po vojni pa je njegovo dejanje krepilo zavest Beneških Slovencev, da se je treba bojevati za svoje pravice. Besedilo in foto: Vojko Hobič Zg. Polskava: Krajevna skupnost Zg. Polskava je za svoj praznik izbrala 23. marec. Na ta dan je leta 1945 v gozdu v Gaju pri Zg. Polskavi pod streli nemških okupatorjev umrlo 30 talcev. Nemci so jih peljali iz mariborskih zaporov in jih nameravali ustreliti v Poljčanah. Ker jih je prese- netil letalski napad, so jih odpeljali v bližnji gozd in jih ustrelili. Spomin na ta dogodek in vrednote, za katere so si prizadevali borci NOB, ne sme zamreti. Spomenik je bil postavljen leta 1952 in je delo arhitekta Staneta Lovšeta. Za urejenost skrbijo lovska družina in borci. Na spomeniku so zapisana tudi imena fantov iz Radeč in okolice. Vsako leto se komemora- cije udeležijo člani tamkajšnje borčevske organizacije. Tudi letos se je na njej zbralo lepo število ljudi. V kulturnem programu so nastopili člani znamenite Frajhajmske godbe, moški pevski zbor Obrtnik, učenci Osnovne šole 30 talcev Zg. Polskava in Radeče. Govornik je bil predsednik KS Uroš Klajderič. 16. marca so se na svojem rednem letnem občnem zboru sešli člani KO borcev za vredno- te NOB Zg. Polskava. Z minuto molka so se spomnili lani umrlega člana Jureta Albrehta, ki je bil dolgo let blagajnik organizacije. Pregledali so delo v preteklem letu in potrdili načrt dela za leto 2019. Prisotne je v pozdravil predsednik Sveta KS Zg. Polskava in naštel nekaj dejavnosti, ki jih bo v tem letu izvedla KS. V imenu PGD je prisotne pozdravil predsednik društva Lovro Metikoš. Vsi so pohvalili medsebojno sodelovanje in poudarili, da si ga želijo tudi v prihodnje. KO Zg. Polskava šteje 69 članov, ki skrbijo za to, da vojne grozote ne bodo pozabljene, spominska obeležja pa morajo biti primerno vzdrževana. Besedilo in foto: Jožica Ravš Krka: Tik pred prvim majem sem poskrbel, da je spomenik Sonji Vesel nad Krko dobil novo podo- bo – sliko Sonje. Dostop do spomenika je s ceste Grosuplje–Krka. Za odcepom za Ravni Dol je treba zaviti levo na gozdno cesto. Po 150 metrih pridete do markirane planinske poti, ki prečka gozdno cesto. Spustite se po stezici desno in po 30 metrih zagledate spomenik 17-letni sekretarki SKOJ-a iz Krke. Za spomenik vzorno skrbi Franc Gačnik iz Krke. Besedilo in foto: Franc Štibernik Trije kralji: Štajerske veteranske organizacije so 28. aprila pripravile že 12. Šarhov pohod. Potekal je od Treh kraljev mimo Črnega jezera do Osankarice in poslednjega bojišča Pohorskega bataljona pri Treh žebljih ter nazaj do Treh kraljev, kjer je bila osrednja slovesnost s Festivalom miru. Slavnostni govornik je bil Rudi Pavšič, nekdanji predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze v Italiji. Kot je dejal, sam spada med tiste, ki ne sprejemajo revizionistične teze o NOB in o dilemi, kdo je stal na pravi strani. Demokratični svet je namreč po njegovem mnenju neiz- podbitno določil, da so osvobodilna gibanja, med njimi tudi NOB, vodila Evropo, jo demokrati- zirala in ji zagotovila mir. Poudaril je, da je partizanski boj pokazal, koliko veljajo ljudje, če jih povežeta želja po svobodi in pravici. Zmagali so, je nadaljeval, ker so branili svojo domovino in svoje ljudi. Partizanskega boja se zato ne da brisati, ostal bo med najsvetlejšimi dogodki naše zgodovine in nanj moramo biti vsi ponosni. Zbrane je pozdravil tudi predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije Tit Turnšek, ki je med drugim povedal, da prav pripravljenost braniti svojo domovino ohranja mir. To se je pokazalo tako z uporom fašizmu in nacizmu v drugi svetovni vojni kot pozneje v osamosvojitveni vojni, ko je Slovenija postala samostojna, suve- rena in mednarodno priznana država. Vsakoletni pohod organizatorji pripravljajo v spomin na Pohorski bataljon, ki je bil ustanovljen septembra leta 1942 v Dobrovljah na Pohorju in je štel okoli 90 borcev. Na Osankarici si je uredil zimski tabor, ki pa so ga kmalu odkrile nemške sile. V zadnjem boju 8. januarja 1943 je umrlo 69 borcev tega bataljona, med njimi tudi pohorski kmet Alfonz Šarh in njegovi trije sinovi, po katerih so pohod tudi poimenovali. ODZIVI OBLETNICA Svobodna beseda, št. 42, april 2019, str. 9. Kočevarske organizacije v tujini ustvarjajo mit o domovini Tragična smrt Franja Malgaja pred 100 leti Novodobne grožnje ogrožajo našo suverenost O »mitu o domovini« govorijo ana- litiki v novejšem času. Najprej je s prepoznavanjem tega pojava na- stopil dr. Georg Marschnig, in sicer na 20. evropskem kongresu naro- dnih skupnosti 11. in 12. novembra 2009 v Celovcu. Razmišljal je v tem smislu: »Ali bo skupnost vztrajala pri starih apolo- getskih predstavah, prikrivanju in obtožbah na račun sosedov [Slo- vencev] ali pa bo novi generaciji predstavnikov Kočevarjev uspelo v vsej jasnosti predstaviti svojo vlogo pred in med drugo svetovno vojno ter vsepričujočo dimenzijo žrtve (končno) obogatiti tudi s perspek- tive storilcev. Šele ko bo storjen ta korak, bodo Kočevarji sposobni postati del evropskega spomina in s tem del evropske identitete.« Marschnig je leta 2009 doktoriral z disertacijo z naslovom Gottschee Global. Prikazal je, kako na spletu različni igralci tekmujejo za domi- nacijo v »bitki za spomin« Koče- vske. Ustvarjajo mit o domovini, ki so jo zapustili leta 1941/42. Iščejo krivce za njeno izgubo. Upošteval je deset kočevarskih spletnih stra- ni, toda med njimi tudi novejšo, Gottschee.de, ki je svojevrstna iz- jema. Objavlja namreč kopije ne- katerih originalnih dokumentov, ki govorijo o tem, kako so se Koče- Ko je novembra 1918 utihnilo orož- je na svetovnih bojiščih, se je na Koroškem in Štajerskem začel boj za dosego pravične meje z novona- stalo Republiko Avstrijo. Na štajer- skem je general Maister s spretno vojaško akcijo zasedel Maribor in s štajersko deželno vlado v Grad- cu dosegel razmejitveno črto, ki je skoraj v celoti ustrezala narodno- stni meji. Ta razmejitvena črta je bila na pariški mirovni konferenci potrjena kot državna mera med Re- publiko Avstrijo in Kraljevino SHS. Na Koroško pa je na prošnjo ro- jaka Andreja Oseta s skupino pro- stovoljcev prišel poročnik Malgaj, ki je najprej naredil red v Mežiški dolini, saj so jo ustrahovali in ro- pali lačni knapi in železarji, nato pa je zasedel Pliberk in Velikovec. Z deželno vlado v Celovcu je tudi dosegel razmejitveno črto, vendar orožje ni dolgo mirovalo. Boji so se nadaljevali in na začetku maja so Nemci začeli veliko ofenzivo in že- vski Nemci nacificirali, in jih tudi pojasnjuje. Ti so zarezali globoko rano v sanjarije o krivično izgublje- ni domovini. O domovini, za kate- ro so trdili, da so bili iz nje izgnani, kajti »besedo Vertreibung (izgon) so raje uporabljali kot Flucht (beg). Besede nacionalsocializem ali de- portacije Slovencev v njihovih pi- sanjih in razmišljanjih ni bilo najti,« je prepričan dr. Marschnig. Njihova domovina leta 1945 ni bila več Kočevska, saj so leta 1941 prostovoljno sprejeli nemško drža- vljanstvo in se preselili znotraj meja rajha, na tedaj imenovano Spodnje Štajersko, v Posavje in Obsotelje. Poleg znanstvenih so tudi mnenja sopotnikov kočevarskih organizacij, ki so se izselili s Kočevskega, med njimi mnenje Johna Tschinkela. »Za Kočevarje in njihove potom- ce – da bi lahko s ponosom gleda- li v prihodnost – bi bilo nujno, da se sprijaznijo s svojo preteklostjo in prenehajo, ko nas sprašujejo, zakaj smo zapustili domovino, s prikrivanjem resnice,« je večkrat povedal Tschinkel in v svoji knji- gi Zvonovi so umolknili tudi raz- ložil, kako je bilo pred selitvijo in po njej. »Ob tem se ne bi smeli zatekati k laži, da so nas izgnali Slovenci. Svobodno bi morali po- vedati dejstvo, da smo bili žrtve nacistov, in reči, da so naši zme- deni mladi vodje k temu pomaga- leli udariti tudi proti Štajerski. Da bi dobil čim boljši vpogled v naspro- tnikov položaj, je Malgaj splezal na drevo, ob sestopu pa se mu je po nesreči aktivirala ročna granata, ki ga je ubila. V spomin na te dogod- ke in tragično smrt Franja Malgaja je tudi letos Koroško domoljubno društvo Franjo Malgaj pripravilo spominsko slovesnost. Pohodniki so se tudi tokrat kljub slabšemu vremenu odpravili po Mal- gajevi poti, ki se vije po obronkih hri- bov, kjer so se borili malgajevci. Pri Kumrovi kmetiji, nekoč Osetovi do- mačiji, je bila slovesnost ob odkritju spominske plošče Andreju Osetu. O liku in vlogi Andreja Oseta je sprego- voril prof. Vladimir Ovnič. V svojem govoru je poudaril predvsem vred- note, ki so zapisane na plošči. V svo- jem življenju se je Oset odlikoval na kulturnem, gospodarskem in politič- nem področju. V letih od 1918 do 1923 je bil predsednik Narodnega sveta za Mežiško dolino in človek, ki je poklical rojaka in prijatelja Franja Malgaja na pomoč pri branjenju Ko- li; toda da zdaj javno obžalujejo svojo napako in se opravičujejo kočevarskemu ljudstvu. S tem pri- znanjem ne bi bili nezvesti svojim koreninam. Nasprotno, če tega ne storimo, se bomo odpovedali tako ponosu kot resnici. Dediščina Ko- čevarjev si zasluži več kot to.« In s tem tudi kočevarščina, narečje nemškega jezika. John Tschin- kel, ki od leta 1953 živi v ZDA, je prejel leta 2018 za svoje avtobio- grafsko delo Zvonovi so umolknili (2010, Modrijan) v občini Ribnica Gallusovo priznanje. Lahko pa smo hvaležni Titu Tur- nšku, ker je ob vprašanju »Kočevar- ske organizacije v tujini ustvarjajo mit o domovini« odprl vprašanje vrnjenega premoženja Kočevarjem. Pravi, da je Nemčija z zakonom o re- paracijski škodi (31. julija 1973) dala odškodnino kočevarskim preseljen- cem za njihovo nepremičninsko premoženje. Tistim, ki se ukvarja- mo z vprašanjem oživljanja nemške manjšine v Sloveniji, bi bil dobro- došel podatek, na kaj je mislil, kdo vse je po omenjenem zakonu dobil odškodnino in kako se natančno imenuje zakon. To je pomembno, ker folksdojčerji nenehno ponav- ljajo zahteve za povračilo škode in celo zahteve, da bi morala Sloveni- ja spremeniti ustavo in pripadnike nemško govoreče etnične skupine v Sloveniji priznati kot manjšino. roške. Dejaven je bil tudi po preseli- tvi v Maribor. Ob prihodu Nemcev je bil izseljen v Srbijo. Po vojni pa je vse do svoje smrti deloval na gospo- darskem področju in pisal v Večer in Kmečki glas. Pohodniki in drugi udeleženci so nato nadaljevali pot v spominski park na Dobrije k Mal- gajevem spomeniku, kjer je bila slo- vesnost ob 125. obletnici njegovega rojstva in ob 100. obletnici smrti. Dogodka niso pokvarili niti nekoliko slabše vreme niti mazači, ki so pono- či oskrunili spomenik. V programu so sodelovali mode- rator in recitator Aljaž Verhovnik, godba na pihala Slovenske vojske, Koroški oktet in recitatorja Gimna- zije Ravne. Poleg njih so slovesnost dogodka dopolnili še praporščaki veteranskih organizacij Koroške in garda Slovenske vojske. Slavnostni govornik na osrednji proslavi ob stoti obletnici tragične Malgajeve smrti pa je bil predsednik Državnega zbora Republike Slove- nije, mag. Dejan Židan, ki je opisal Malgajevo vojaško delovanje na Koroškem in poudaril pomen ohra- njanja spomina na velikega borca za severno mejo. Govor je končal z besedami: »Franjo Malgaj je sa- njal svobodo in soustvarjal druga- čen svet. Opogumljeni z njegovim zgledom in v duhu njegovih dejanj moramo torej delovati tudi sami, se upreti novodobnim grožnjam, ki enako ali še bolj kot v naši preteklo- sti ogrožajo našo samobitnost, našo suverenost, naše preživetje in pred- vsem našo človečnost.« Alenka Auersperger Vladimir Ovnič maj 201910 REKLI SO »Oseminsedemdeset let ravnokar mineva od skromnega začetka slovenskega od- porništva v drugi svetovni vojni, ki pa se je zlilo v ne- kaj tako mogočne- ga, da je – prekvašeno skozi štiri skrajno kruta vojna leta – preras- lo v silo, ki je nazivno prevzela oblast kot najmočnejša politična sila na Slovenskem. Skromen začetek, a vendar tudi vprašanje, je res to bil začetek? Ni bil popoldanski sestanek v Vidmar- jevi vili le stek vsega tistega, kar je raslo med slovenskimi ljudmi od začetka vojne v Evropi poldrugo leto prej? Vsak od vas, spoštovani člani, ki ste še doživeli ta čas, bili njegovi aktivni udeleženci, nosi svojo zgodbo o motivih in razlogih za uporniško dejanje. Ne da bi se analitično razpiral, nič ne grešim, če rečem, da je bila ta zgodba za vsakogar različna in nikakor ne odvi- sna zgolj od tega, ali je kdo pripadal ko- munistom, katoličanom, liberalcem, bil član društva kmečkih fantov in deklet, član Sokola, nacionalist, domoljub, Slovenec. Vsakdo je bil najprej človek in kot tak se je odločil za uporno dejanje proti okupa- torjem, za podporo, sodelovanje, delo- vanje, bolj pasivno ali bolj aktivno. Tudi mi mlajši, v organizaciji že v veliki večini, nosimo vsak svojo zgodbo, družinsko, kra- jevno, opredeljeno, a vendar v odpor, tisto izvorno dejanje, osebno nismo bili vključe- ni. Naš odnos do tega prelomnega časa je odnos do zgodovinskega spomina, izroči- la, tradicije in vrednot in končno tudi do zgodovine same.« Dr. Damijan Guštin direktor Inštituta za novejšo zgodovino, na slavnostni seji predsedstva ZZB NOB Slovenije ob dnevu upora proti okupatorju 25. aprila 2019 v Ljubljani: »Dan upora proti oku- patorju je naš skup- ni praznik, saj so se med narodno- osvobodilno voj- no partizanskim borcem na obmo- čju okupirane Slo- venije in na drugih ob- močjih okupirane takratne Kraljevine Ju- goslavije pridružili številni italijanski parti- zanski borci. Idejno in operativno središče upora pa se je formalno vzpostavilo 26. in 27. aprila v Vidmarjevi vili v Ljubljani, ko je kar 13 različnih skupin ustanovilo fron- tno ljudsko uporniško organizacijo, ki se je najprej imenovala Protiimperialistična fronta, od junija leta 1941 pa Osvobo- dilna fronta – OF. Vodilne organizacije so bile: Komunistična partija Slovenije, Krščanski socialisti, Sokoli in kulturniška skupina. Vsebinska zasnova OF je bila izjemna družbena inovacija v svetovnem merilu. Bila je odraz odločenosti najra- zličnejših legitimnih družbenih skupin za preživetje in za izbojevanje možnosti za boljše življenje v državljanom bolj prijazni družbi po osvoboditvi. Slovenski narod se je začel bolj intenzivno politično prebu- jati v obdobju po revolucionarni pomla- di narodov leta 1848, a je njegov razvoj v politično ozaveščeno nacijo potekal ob ideoloških strankarskih bojih med klerika- lizmom, liberalizmom in socialno demo- kracijo. OF je prvič v zgodovini povezala Slovence na osnovi skupnega imenovalca – življenja. Človek državljan zahteva in si zasluži tako družbeno okolje, da mu omo- goča dostojno in dostojanstveno življenje in sodelovanje v delovanju družbe.« »Ko govorimo o bitki v Jelenovem žlebu, govorimo o štirih partizanskih bri- gadah Dolenjske operativne cone, ki ji je poveljeval izkušeni poveljnik Milovan Šaranović, dejansko pa so v neposredne boje lahko vstopili le po en bataljon iz Gubčeve, Can- karjeve in Tomšičeve brigade ter patrulja partizanov iz Šercerjeve brigade. Vsaka brigada je morala po en bataljon name- niti prenosu ranjencev, en bataljon pa je skrbel za izvidovanje in zaščito. Proti bata- ljonu Macerata s 480 zelo motiviranimi in izurjenimi vojaki se je dejansko bojevalo le približno 360 partizanov. Vendar so bili partizani hitrejši v zavzemanju odločilne kote na vrhu Malih Belih sten ter so bili drznejši v napadih na italijanske zaklone. Italijanske izgube so bile 106 mrtvih in 102 ranjena, veliko ranjenih je ostalo v skalov- ju, kjer so pomrli tudi v dneh po bitki. Ne- kaj se jih je v paničnem strahu, ko so bežali čez prepadne stene, pobilo v breznih. Na partizanski strani je bilo okrog 20 ranje- nih, padlo jih je pet, med njimi izkušeni borci, komandirji in politkomisarji, ki so bili v prvih bojnih vrstah. Partizanske eno- te so pridobile ogromno novega orožja in streliva ter druge opreme, ki so jo borci nujno potrebovali. Tudi številni primorski partizani, ki so bili poslani na Dolenjsko, da bi se tam urili v boju in prišli do orožja, so se prav po tej bitki uspešno oborožili. Gledano skozi številke je bila bitka v Jele- novem žlebu popolna partizanska zmaga. Imela je tudi velik moralni učinek, saj se je med ljudmi znova okrepilo zaupanje v partizanske enote.« Mag. Blaž Kavčič predsednik Sveta ZZB za vrednote NOB, na spominski slovesnosti ob dnevu upora proti okupatorju v Izoli 26. aprila 2019: Dr. Ljubica Jelušič podpredsednica ZZB NOB Slovenije, na spominski slovesnosti ob 76. obletnici zmage v Jelenovem žlebu 30. marca 2019 v Ribnici: »So bitke in bitke, so oboroženi spopa- di, ki ne pustijo sledu, in so tisti, ki so prelomni. Večdnevna bitka na nanoški pla- noti med fašističnim agresorjem in partizan- sko vojsko je bila prelomna. O njenem poteku so vsakodnevno poročali Benitu Mussoliniju, ki se je najprej čudil, potem pa besnel, ker 800 napadalcev ni moglo po hitrem postopku streti upora 50 par- tizanov. Najbolj pa ga je bolelo, da so imeli partizani brezpogojno podporo domačinov. Že res, da je v obdobju med 16. in 26. aprilom leta 1942 obležalo de- set partizanov, drugih devet pa so dva meseca pozneje ustrelili v rimski utrdbi Forte Bravetta, in da je bila bitka nazad- nje izgubljena – a le bitka! Danes natanko vemo, kaj se je tedaj zgo- dilo, a vendar se še vedno ne moremo na- čuditi domovinski strasti naših ljudi. Tudi italijanski zgodovinarji se strinjajo v trdi- tvi, da se je z bitko na Nanosu na Primor- skem in tudi po vsej Furlaniji - Julijski kra- jini začel organiziran narodnoosvobodilni boj in so se fašisti zavedali, s kom imajo opraviti. ----- Nanos je za Primorsko to, kar je za Slove- nijo Triglav: tu je bila septembra leta 1927 ustanovljena prva tajna protifašistična or- ganizacija v Evropi TIGR, tu je potekala ta prelomna bitka za obstoj naroda in tu je nazadnje februarja leta 1944 nastala besedilo primorske himne Vstajenje Pri- morske.« »Sile osi so razkosale slovensko ozemlje, slovenski narod pa zapisale uni- čenju. Če bi se uresničili načrti fašističnih in na- cističnih oblasti, nas danes ne bi bilo tukaj, še posebej ne v Kranju. Gorenjska je bila predvidena za etnično čiščenje s priseljevanjem Nemcev s Tirolskega in iz bolj oddaljenih evropskih pokrajin. Pod slovenskimi gorami ne bi bilo več Sloven- cev, razen tistih redkih izjem, ki bi prestali rasni test. Takrat, ko so okupatorji izrekli sodbo za izbris slovenskega naroda, so se na današ- nji dan pred 78 leti v vili Josipa Vidmarja, v ljubljanski Rožni dolini zbrali možje, ki te sodbe niso sprejeli. To so bili Boris Kidrič, Boris Ziherl in Aleš Bebler iz Komunistične partije, Josip Rus iz Sokolov, Tone Fajfar iz Krščanskih socialistov ter Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar kot pred- stavniki naprednih kulturnih delavcev. Ustanovili so skupno gibanje, na celot- nem ozemlju slovenskega naroda da or- ganizira odpor proti okupatorjem. Prvot- no ime gibanja ob ustanovitvi je bilo Pro- tiimperialistična fronta, pozneje junija, po napadu Hitlerjevih sil na Sovjetsko zvezo, pa se je preimenovala v Osvobodilno fron- to slovenskega naroda. V vrste Osvobodil- ne fronte se je kmalu vključevalo čedalje več različnih organizacij, društev in posa- meznikov. Gibanje se je iz Ljubljane širilo v druga mesta in vasi, številni aktivisti so izvajali napisne akcije, trosili letake, zbira- li orožje, se ilegalno organizirali in prip- ravljali oboroženo vstajo.« Dušan Jelinčič pisatelj, novinar in alpinist, sin tigrovca, na spominski slovesnosti ob 77. obletnici nanoške bitke 27. aprila 2019 pri Abramu na nanoški planoti: Mag. Dejan Židan predsednik Državnega zbora RS in predsednik SD, na osrednji državni proslavi ob dnevu upora proti okupatorju 26. aprila 2019 v Kranju: ZLOČINI OKUPATORJEV Po vsem, kar se že nekaj let doga- ja pri nas, se preživele mladoletne žrtve nacističnega nasilja in priče- valci medvojnega obdobja sprašu- jemo, ali smo mi ves ta čas sanjali in so v našem spominu dogajanja izmišljena. Številni preživeli smo že blizu devetdesetim, vendar še pomnimo začetke okupacije. Nasilju nacističnega okupatorja in načrtovanemu iztrebljenju so se med prvimi uprli slovenski domo- ljubi. Začeli so organizirati oboro- žen odpor. Okupatorju pa je kmalu uspelo med domačini pridobiti so- delavce in jih vključiti v svoja na- silna dejanja. Predvsem je bilo po- membno, da so ga seznanjali z de- lovanjem prebivalcev, ki so početju okupacijskih oblasti nasprotovali. To so bili aktivisti narodnoosvobo- dilnega odpora v ilegali in partizan- ske enote, ki so kmalu nastale. Izda- ni so bili v velikem številu aretirani in ustreljeni kot talci, njihovi svojci in bližnji sorodniki pa deportirani v nacistična taborišča. Med njimi smo bili tudi njihovi otroci, stari od nekaj tednov do 18 let, ki so nas – ločene po spolu in starosti – poslali v po- sebna taborišča za prevzgojo in po- nemčenje. Nesporno je bil to zločin okupatorja in njegovih sodelavcev – izdajalcev, ki ga je treba obsojati, ne pa omalovaževati narodnoosvo- bodilnega boja slovenskega naro- da proti okupatorju, kot to danes počnejo nekateri trenutno ideolo- ško obarvani zgodovinarji, ki grobo izkrivljajo dejstva. Razpoložljivi viri, tudi v inozemstvu, opredeljujejo do- gajanja povsem drugače od njih. Številnih prič iz skupine »ukra- denih otrok« ni več. Kar se pri nas v Sloveniji v zadnjih letih dogaja kot prikaz zgodovine, pa v nas pre- živelih v vedno večji meri vzbuja zadovoljstvo, da so bila tudi njiho- va doživetja v nemških taboriščih razmeroma podrobno prikazana v dokumentarnih filmih »Ukradeno otroštvo (RTV – 2010) in »Bandi- tenkinder – slovenskemu narodu ukradeni otroci« (Weiss/DTUO/ DFC – 2014). Ohranitev zgodovinskega izročila je v okviru delovanja Društva ta- boriščnikov – ukradenih otrok (DT - UO) prvenstvena naloga. Pri tem je nadvse pomembno dobro sode- lovanje z Muzejem novejše zgo- dovine Celje, ki daje neprecenljivo podporo z razstavo slik (panoji) in kratko zloženko, ki v zgoščeni ob- liki omogoča pregled dogajanj, pri- kazanih v dokumentarnem filmu »Banditenkinder«. Oboje je vedno prikazano združeno. Predvsem pa je pomembno, da je bilo do zdaj pri- kazano že v več kot 70 krajih v Slo- veniji učencem in dijakom v osnov- nih in srednjih šolah ter v tujini pri slovenskih manjšinah in za širšo javnost. V razpravi po predstavah se je v številnih primerih pokazalo, da gledalci prej z zločinskimi de- janji nacistov niso bili seznanjeni. S sodelovanjem društva je MNZC prenovil spominsko sobo na I. osnovni šoli Celje, kjer je bilo v av- gustu 1942 zbirno taborišče areti- ranih slovenskih družin. V njej so številna dokumentarna gradiva, ki omogočajo celovito seznanitev z obravnavanimi dogodki. Za ohranitev objektivnega zgo- dovinskega izročila je pomembno, Janez Žmavc Društvo taboriščnikov – ukradenih otrok Ohranitev zgodovinskega izročila da so (namenoma ali tudi ne) za- molčani nacistični zločini v Nemči- ji. Taborišča za »ukradene otroke« so bila v Nemčiji pretežno v sta- rih stavbah in barakah na robovih manjših naselij ali zunaj njih. Zato ne preseneča, da so sedanji mlaj- ši prebivalci v nekaterih primerih povedali, da pri njih med vojno taborišča s slovenskimi otroki ni bilo. Ko pa so pomanjkljivo po- znavanje medvojnih dogodkov pri njih dopolnili, so omogočili, da se na območju stavb nekdanjih tabo- rišč postavijo ustrezna trajna spo- minska obeležja. K temu so v veli- ki meri pripomogla tudi objektivna poročanja nemških medijev o od- Z Muzejem novejše zgodovine Celje sodelujejo pri postavitvah razstav o ukradenih otrocih kritjih trajnih spominskih obeležij. Od leta 2014 (predstavitev doku- mentarnega filma »Banditenkin- der«) do danes je bilo na pobudo Društva taboriščnikov – ukradenih otrok in s sodelovanjem nemških lokalnih oblasti vsako leto vgra- jeno spominsko obeležje v enem kraju: Kastl in Himmelberg 2014, Seligenporten 2015, Saldenburg 2016, Mainburg 2018/2019, vmes Celje 2017. Letos spomladi je do- govorjena postavitev spominske- ga obeležja v Neustiftu in s tem bodo trajno označena vsa nekda- nja taborišča »ukradenih otrok« in storjena zločinska dejanja naci- stičnega okupatorja. Ohranitev zgodovinskega izročila je v okviru delovanja Društva taboriščnikov – ukradenih otrok (DT-UO) prvenstvena naloga. maj 2019 11 V SPOMIN Bogdan Osolnik (1920–2019) Le nekaj dni po svojem 99. roj- stnem dnevu se je poslovil Bog- dan Osolnik, član sveta ZZB za vrednote NOB, eden najstarejših in najbolj aktivnih članov slovenske borčevske organizacije, partizan, pravnik, politik in pisatelj ter ljudski poslanec. Bil je predsedujoči zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju leta 1943, ki je postavil te- melje slovenski državnosti, ter član vrhovnega plenuma OF in sloven- skega narodnoosvobodilnega sveta. Rodil se je 13. maja 1920 v Bo- rovnici kot prvi otrok Minke in Franceta Osolnika, odraščal pa je v kulturnem in ustvarjalnem ozra- čju Novega mesta, kjer je v družbi razgledanih profesorjev in sošolcev končal gimnazijo. V Ljubljani se je leta 1938 vpisal na študij prava, a ga je prekinila vojna. Družina in širše okolje zavednih Slovencev, v katerem se je gibal, sta ga usme- rila na pot borca za socialne pra- vice in družbeno enakost; iskreno domoljubje in svobodoljubje pa na pot borca za svobodo v parti- zanskih vrstah. Tam je skozi vsa leta osvobodilne vojne delil usodo svojih bojnih tovarišev, med njimi tudi 14-letnega brata Marjana. V vojnem času se je začela tudi nje- gova skupna življenjska pot z Maro Rupena, s katero sta se poročila v novembru leta 1943. Mara mu je vedno stala ob strani in ga s svo- jo brezmejno življenjsko energijo spodbujala in bodrila. V zakonu so se jima rodili štirje otroci. Prva med njimi, Katja, se je v surovem vojnem času rodila v Kočevskem rogu v Bazi 20, preostali trije pa v Novem mestu, Ljubljani in Beogra- du, kamor je starše vodila njihova poklicna pot. Med vojno je Osolnik opravljal različne odgovorne naloge, najprej na Dolenjskem in Gorenjskem, med drugim je postal prvi predse- dnik delovnega predsedstva zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju v letu 1943. Po koncu druge svetovne vojne je bil ljudski poslanec v Ustavodajni skupščini Republike Slovenije in nato v Zvez- ni skupščini Federativne narodne republike Jugoslavije v Beogradu, kjer je bil tudi predsednik njenega zveznega zbora. Bil je minister za kulturo v vladi Republike Slovenije, minister za prosveto in nato mini- ster za informiranje v vladi SFRJ. V prvih povojnih letih je deloval v jugoslovanskih diplomatskih pred- stavništvih v Nemčiji in nato v Sovjetski zvezi, pri vzpostavljanju mednarodnopravnega statusa Re- publike Avstrije, pri zgodovinski obnovitvi sodelovanja med ZSSR in FNRJ po Stalinovi smrti ter pri pripravah in izvedbi prvega sreča- nja voditeljev neuvrščenih držav v Beogradu v letu 1961. Še posebno zavzeto je deloval v številnih organizacijah za krepitev miroljubnih gibanj, za izboljšanje položaja vseh ljudi, narodov in člo- veštva nasploh. Kot predstavnik Jugoslavije je dolga leta sodeloval v delu Organizacije združenih na- rodov in Unesca ter v Mednarodni ligi za mir. Po vrnitvi v Slovenijo v drugi polovici šestdesetih let prejšnjega stoletja je najprej vodil Inštitut za zgodovino delavskega gibanja ter soustvarjal knjižnico NOV in POS. Bil je med ustanovi- telji Visoke šole za politične vede, današnje Fakultete za družbene vede, kjer je bil tudi dolgoletni pre- davatelj za področje javnega mne- nja in medijev. V mednarodnih znanstvenih krogih se je uveljavil z inovativnimi prispevki na podro- čju komuniciranja in javnega mne- nja ter kot član ugledne McBrideo- ve komisije in kot soavtor njenega odmevnega poročila o položaju medijev, nastalega leta 1980 pod okriljem Unesca in prevedenega v več kot trideset jezikov v vseh pre- delih sveta. Objavil je več knjig o življenju in dosežkih svoje generacije ter svojih spominov, svojo mladost in odloči- tev za odhod v partizane je opisal v knjigi Z ljubeznijo skozi surovi čas. Ob njegovi 95-letnici je nastal dokumentarni film z enakim naslo- vom. Znano pa je tudi njegovo delo O koreninah slovenske državnosti. Bil je častni meščan Novega mesta. Jožica Hribar Silvo Turk (1926–2019) V 92. letu starosti je na življenjski poti omagal partizan in vneti bo- rec za vrednote NOB, polkovnik Silvo Turk. Njegova življenjska pot ga je vodila iz njegovih Drga- njih sel pri Dolenjskih Toplicah, kjer je konec avgusta 1926 ugledal luč sveta. Še pred drugo svetovno vojno je kot desetletni deček odšel v Ljubljano na šolanje. Ob obisku domačih je spoznal takratnega uči- telja v Črmošnjicah, Lada Ambro- žiča - Novljana, enega od organi- zatorjev odpora v Poljanski dolini, in ob okupaciji je postal kurir med Ljubljano in Glavnim štabom v Ko- čevskem rogu, saj kot petnajstletni mladenič ni bil sumljiv italijanskim oblastem. S 17 leti se je v juniju leta 1943 pridružil slavni in zmagoviti Gubčevi brigadi in z njo je previha- ril iz bitke v bitko vse do poznega poletja 1944. Septembra leta 1943 je razoroževal italijanske vojšča- ke v Mirenski dolini, bil težke boje v nemški ofenzivi na Gorjancih, v ofenzivi 7. korpusa je osvobajal Suho krajino in Mirnopeško dolino. Svoje partizanovanje je končal v zaščitni enoti partizanske bolnišni- ce v Žumberku. Decembra leta 1944 so ga napotili v skupini 72 mladih partizanov peš v Beograd čez nemško bojno črto v Slavoniji in Podravini na vojaško akademijo. Po štirih letih je končal šolanje v prvi generaciji kot drugi po uspehu in postal »Titov goje- nec«, kar je bil častni naziv za prvih deset slušateljev po učnem uspehu. Ostal je na Akademiji kot predava- telj bodočim častnikom. Pozneje je postal Titov gardni častnik in tudi poveljnik častnega bataljona. Ob obisku visokih državnikov v teda- nji Jugoslaviji je predajal raport s postrojenim gardnim bataljonom. Samo Titu je predal raport kar 282- krat, tega do tedaj in pozneje ni storil noben drug častnik. Vmes je končal tedanjo dveletno višjo vojaš- ko akademijo ali poveljniško štabno akademijo ter tudi vojaško šolo, najvišjo šolo v tedanji JLA, ki je bila pogoj za napredovanje med gene- rale. Po 24 letih službovanja v Beo- gradu so ga premestili v Slovenijo v Maribor, nato pa za poveljnika 253. pehotnega polka v Ajdovščino, kjer je napredoval v polkovnika. Obdobje poveljevanja na Primor- skem je zaznamovano z mnogimi deli za potrebe prebivalcev, najbolj znan je vodovod Lože–Erzelj. Sta- rejši Vipavci se še s ponosom spo- minjajo komandanta Silva. Dve leti pozneje, leta 1974, je njegov nek- danji 253. pehotni polk postal naj- boljša enota tega ranga v prvem ocenjevanju v Jugoslaviji. Leta 1972 je odšel v Ljubljano v po- veljstvo tedanje 9. armade, kjer je sprva vodil usposabljanje vojakov, starešin, poveljstev in enot. Sode- loval je pri načrtovanju več velikih vaj 9. armade. Kmalu je postal na- čelnik operativno-učnega oddelka v poveljstvu armade, kar je velja- lo za najodgovornejšo in hkrati po obsegu dela tudi daleč največjo štabno dolžnost. Sočasno pa je bil tudi namestnik načelnika štaba 9. armade. Samo Silvo je zmogel z največjim uspehom opravljati to nalogo. Poslednja dolžnost je bila tudi pogoj za pridobitev čina ge- neralmajorja. Silvo je bil polkovnik 14 let, na generalskem položaju pa je bil več kot sedem let, toda čina generala ni dobil. Že takrat so v ge- neralštabu »kuhali čorbo« po svo- jem okusu. Upokojil se je na svojo zahtevo leta 1981. Nadaljeval je delo kot izredni profesor na FDV, na katedri obramboslovja, vse do leta 1991. Ob osamosvojitvi je no- vim slovenskim generalom ponudil svoje znanje in izkušnje. Zavrnili so ga, niso ga potrebovali. Takoj po upokojitvi se je pridru- žil svojim nekdanjim tovarišem iz Gubčeve brigade. Največji prispe- vek borčevski organizaciji pa je dal kot dolgoletni predsednik Zdru- ženja borcev za vrednote NOB v Šiški, kjer je deloval polnih 17 let. Njegova pot kot častnika, enega najuspešnejših slušateljev na vseh šolah in učitelja bodočih častnikov in obramboslovcev je bila plodna in več kot uspešna. Za svoje delo je večkrat odlikovan, med drugim tudi z redom za hrabrost, z vsemi tremi redi za vojaške zasluge in vsemi tremi redi narodne obrambe. Vrhunca – generalskega čina – ni dosegel kljub trudu in delu ob trnju. Milan Gorjanc Rafael Gravner (1929–2019) 15. marca smo se poslovili od člo- veka, ki je s svojim dolgoletnim de- lom pomembno zaznamoval daljše obdobje v Goriških brdih in širše, s čimer je pripomogel k razvoju, ugledu in prepoznavnosti rojstne vasi Hum, nekdanje Krajevne skup- nosti Kojsko, Brd in Goriške. OF in partizanke Kozjanskega odre- da, prijateljice, sovaščanke in najsta- rejše članice KO ZB NOB Kokrica. Minka se je rodila 5. oktobra 1924 v vasici Blatno na Bizeljskem mate- ri Urši, rojeni Strgar, in očetu Mar- tinu Kostanjšku, ki sta se kmalu po njenem rojstvu z družino preselila v bližnje Sromlje. Tam je Minka skupaj s sestrama Pepco in Vero- niko ter brati Tinčetom, Tončetom in Stankom v letih po prvi svetov- ni vojni preživljala otroštvo in mla- dost. Oče in mati sta večino svoje življenjske energije posvečala delu na domači kmetiji in boju za preži- vetje družine. Otroke sta vzgajala v duhu slovenstva, tolerantnosti, so- lidarnosti, delavnosti in poštenosti. Obdobje druge svetovne vojne ter nemške sistematične zatiralne in raznarodovalne okupacijske poli- tike na domačem Bizeljskem si je Minka zapomnila kot eno svojih najbolj črnih življenjskih obdobij. Skupaj z mlajšo sestro Veroniko sta se v domačem kraju kot za- vedni Slovenki že takoj ob začetku nemške okupacije vključili v ilegal- no aktivistično delo v Osvobodilni fronti. Pozneje sta se skupaj z bra- toma Tončetom in Stankom prid- ružili borcem Kozjanskega odreda. Oba brata je nemški okupator v eni od poznejših bojnih akcij Koz- janskega odreda ujel in mučil ter ustrelil v zloglasnem celjskem Pi- skru. Za svoje vojne zasluge je bila Minka tudi odlikovana. V letu 1946 jo je življenje zaneslo v Kranj, kjer se je zaposlila kot ser- virka v okrajni menzi Jelen v Kra- nju. V letu 1948 se je kot nekdanja partizanka med prvimi včlanila tudi v takrat ustanovljeno ZB NOV Slo- venije. V letu 1950 je v Ljubljani us- pešno končala šolanje na Gostinski šoli ter nato do leta 1950 opravljala različna gostinska dela. V tem ob- dobju je spoznala tudi svojo veliko življenjsko ljubezen, Ivana Govca, s katerim sta se leta 1960 poročila in si na Kokrici ustvarila družino in dom. V letih, ki so sledila, so se jima rodili sin Marko in hčeri Nada in So- nja. Minka je upokojitev dočakala kot gostinka v nekdanjem podje- tju Mini Golf Kranj. Povsod, kjer je delala, je bila cenjena kot delavna, vestna, varčna, natančna in zanes- ljiva delavka. V letu 1981 ji je umrl mož Ivan in nato v letu 1999 še sin Marko, kar jo je zelo prizadelo. Kljub krutim udarcem usode je bila v tem obdobju aktivna članica v KOBZV NOB Kokrica kot tudi v Društvu upokojencev Kokrica in za to je prejela tudi več priznanj. Ved- no je bila zelo vesela obiskov svojih otrok, pa tudi vnukinj Lucije in Eme ter vnukov Nika, Jaka, Žana in De- jana. Pred leti pa se je zaradi zdra- vstvenih tegob in kakovostnejšega življenja preselila v dom upoko- jencev v Kranju. Z Minko je odšla preprosta, plemenita in zavedna Slovenka z brezmejno ljubeznijo do domovine in življenja okoli sebe, saj je vedno srčno rada pomagala tudi ljudem v stiski. Damjan Renko Rafael Gravner se je rodil 11. apri- la 1929 Ivanu in Olgi Gravner. Oče Ivan, nosilec spomenice iz NOB, je bil mali kmet, narodno zaveden Pri- morec, v čigar hiši je bil ustanovljen prvi odbor OF za rajon Brda. Kmalu se je v ilegalno delo mladine vklju- čil tudi še ne polnoletni Rafael, ki je sodeloval v akcijah trosenja letakov, prenašanja sporočil in literature, pi- sanja parol, zbiranja hrane, orožja in drugega materiala za prve parti- zanske skupine, ki so nastajale v Br- dih. To delovanje družine ni ostalo skrito, saj so 11. marca 1943 Italijani obkolili hišo, pobrali živino in pridel- ke ter zaplenili posestvo. Z očetom sta se pravočasno umaknila, mamo pa so zaprli. Ob kapitulaciji Italije je sodeloval pri razoroževanju ita- lijanskih enot na Oslavju in v Pod- gori (zdaj pod Italijo) ter pomagal pri preskrbi izčrpanih prebežnikov, ki so se tudi na območje Brd mno- žično vračali iz italijanskih taborišč, zaporov in konfinacij. Ko so se leta 1944 formirale vaške zaščite, je bil kurir in obveščevalec pri okrožnem načelstvu narodne zaščite za Zapa- dno Primorsko, vse do konca vojne. Oktobra leta 1946 se je vpisal v enoletno nižjo kmetijsko šolo v Ra- kičanu in jo uspešno končal. Leta 1947 je bil tri mesece in pol v mla- dinski delovni brigadi, ki je gradila progo Šamac–Sarajevo, kjer je do- bil udarniško značko kot priznanje za požrtvovalno delo. Rafael se je leta 1960 poročil z Rezko, doma iz Lož pri Vipavi. V za- konu sta se jima rodila sin Janko in hčerka Nataša. Rafael se je kot kmet skrbno posvečal svoji zemlji, poso- dabljal delo, pridelavo in sledil ved- no novim smernicam, vse dokler mu je to dopuščalo zdravje, potem je kmetovanje prepustil mladim. Drugi del njegovega delovanja pa je bilo aktivno udejstvovanje na družbeno političnem področju v celi drugi polovici prejšnjega sto- letja. Aktiven je bil pri gradnji za- družnega doma na Humu, kasneje je bil angažiran pri gradnji vodovo- da in nazadnje pri gradnji Sabotin- ske ceste. Aktiven je bil v kmetijski zadrugi, v borčevski organizaciji, v nekdanji SZDL, v nekdanji obči- ni Nova Gorica, v nekdanji krajev- ni skupnosti Kojsko, sedanji vaški skupnosti Hum. Za svoje delo je prejel številne medalje, plakete in zahvale ter dve državni odlikovanji: Medaljo zaslug za narod in orden za vojne zasluge s srebrnimi meči. Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije mu je za ohranja- nje zgodovinske resnice in vrednot NOB podelila srebrno plaketo, Ob- močno združenje borcev za vred- note NOB Nova Gorica pa plaketo Janka Premrla - Vojka. KO borcev za vrednote NOB Kojsko Marija Govc-Minka (1924–2019) Na pokopališču na Kokrici smo se 6. januarja poslovili od Marije Govc - Minke, udeleženke NOB, aktivistke maj 201912 JUBILEJI PRIZNANJE 100 let Slavke Miklavčič 94 let Lojzeta Masla V vasi Hlevnik v Goriških brdih je 13. aprila slavila 100-letnico Slav- ka Miklavčič. Rodila se je v številni družini Skubin, kjer je bilo sedem ot- rok. Šolo je obiskovala v Skrljevem, vasi, ki je po vojni ostala pod Italijo. Še ne 15-letna se je zaposlila v tek- stilni tovarni v Podgori blizu Gorice (Italija), kamor se je ob vsakem vre- menu vozila s kolesom, da ne bi za- radi odsotnosti izgubila dela. Kot Slovenka je doživljala tudi ponižanja. Spominja se plačilnega dne, ko se je italijanski uslužbe- nec takole obregnil ob njeno ime in priimek: »Che nome di bestia!« (Kakšno živalsko ime!). Zaradi revščine in da bi sploh obdržali pre- moženje, so se otroci odpravljali od doma za zaslužkom: brat in sestra v Argentino, druge sestre pa kot služ- kinje v bližja italijanska mesta. Tudi med NOB je Slavka pogos- to odhajala s pridelki po kupčijah v mesta v Furlaniji. Pogosto je od tam prinašala razno blago za partizan- sko vojsko. Zgodilo se je, da so jo karabinjerji odpeljali na zaslišanje, češ da prinaša hrano za partizane, kar je bilo včasih tudi res, vendar si je pomagala z raznimi lažmi. Ob ta- kih dogodkih je domov prišla pozno ponoči in srečna, če ji blaga niso za- Rodil se je na »dan mladosti«, 25. maja 1925, na Ostrožnem Brdu v slovenski partizanski trdnjavi – Brki- nih. Bil je sedmi od enajstih otrok, ki jih je rodila Mama Bečanova, Jožefa Maslo. Za mater, ki rodi toliko otrok in jih vse vzgoji v neustrašne borce, se spodobi, da z veliko začetnico zapišemo Mama. Rodila je sina na- rodnega heroja ter še sedem drugih fantov in tri dekleta. Oče Franc se je Italijanom, čim so se vrinili v naš svet, vseskozi upiral. Skupaj z ženo sta otroke vzgojila v ponosne, svobodoljubne in odločne ljudi. Lojze je s tako družino zvesto »držal korak«. Fašisti so spomladi leta 1942 na Primorskem razglasili vojno stanje. V vsako vas in zase- lek so postavili vojaško postojan- ko. Upornost Slovencev pa je kljub temu naraščala. Lojze je skupaj s sestrama Kristino in Marijo spomla- di 1942 vstopil v Brkinsko četo. Z njo je bil v vseh akcijah. Osvobodilni boj se je naglo ši- ril po vsej Primorski. Prihajalo je vedno več prostovoljcev. Glavno poveljstvo NOV Slovenije je po- šiljalo starešinski kader, določalo operativna ozemlja in razpore- jalo borce. Pomanjkanje znanja, opreme in izkušenj smo plačeva- li s krvjo. Italijani so v letih 1942 in 1943 z velikimi silami pogosto »prečesavali« brkinske vasi. Tako so 13. marca 1943 z 12.000 vojaki skušali uničiti Brkinsko četo. Padlo je sedem borcev, več pa je bilo ra- njenih, med njimi tudi Lojze Maslo in njegov najmlajši brat Pavle. Ta dan je občina Divača razglasila za svoj občinski praznik. Fašistični množični poboji so zasekali vrzeli v terenski organizaciji OF. Padle so morali nadomeščati novi. Tako so Lojzeta, ko je bil drugič ranjen, vo- dilni ljudje razporedili »na teren«. segli. Po kapitulaciji Italije pa je bilo še huje. Njihova hiša je bila na sa- mem in primerna za zatočišče par- tizanov in tudi ranjencev. Mož Vla- dimir je bil sprva borec Briško-be- neškega odreda, potem pa doma v narodni zaščiti. V hudi nemški ofen- zivi 22. maja 1944 so jim pobrali ži- vino in drugo blago. Slavka se je leta 1938 poročila s sovaščanom Vladimirjem. Rodila sta se jima dva sinova. Renato je po očetovi smrti leta 1977 prevzel kmetijo in zgledno skrbi za mamo Slavko. Redno jo je vozil na vse spominske slovesnosti, na priredi- tve in izlete, dokler sta ji zdravje in počutje dopuščala. Darko pa si je družino ustvaril v Kranju in vsi pogosto obiščejo mamo, babico in prababico. Slavko so za častitljivi jubilej obi- skali in ji čestitali: župan občine Brda Franc Mužič, podžupan Žar- ko Kodermac, predstavniki vaške skupnosti Neblo, Krajevne orga- nizacije borcev za vrednote NOB Dobrovo, Društva upokojencev Do- brovo in številni sovaščani. Za pri- jetno razpoloženje je z ubranim pet- jem poskrbel domači Kvintet Kvar- tin pod vodstvom Zarjana Kocine. Milena Beguš Postal je član Okrožnega odbora OF za Brkine. Zaradi vse večjih porazov na fron- tah je Italija začela kazati, da se bo iz vojne izmuznila. Ko se je sep- tembra leta 1943 to tudi zgodilo, se je na celotnem Primorskem začela množična vstaja in od vsepovsod so se prostovoljci zgrinjali v parti- zane. Iz Jugoslavije se je skozi Slo- venijo proti Trstu umikalo več itali- janskih divizij. Milan Guček v knjigi »Počakaj do prihodnje pomladi« (str. 119) opi- suje, kako je v Podgradu (na cesti Reka–Trst) kot komandant mesta Ilirska Bistrica ustavil italijansko elitno motorizirano divizijo Celere (kar pomeni hitra, ker je bila mo- torizirana). O njenem približeva- nju so prejeli več obvestil z raznih strani. Zahteval je od poveljujoče- ga divizijskega generala, da preda NOV Slovenije kot članici antihi- tlerjevske koalicije, torej zmagoviti zavezniški vojaški sili, ki jo pred- stavlja on (partizanski komandant Guček) celotno opremo in orožje. General sploh ni hotel nič slišati. »Odločil da se je, da bo skupaj z nekim svojim prijateljem, ki ga že čaka na položajih, napadel Trst in iz njega izgnal Nemce. Oholo in brez slovesa odšel, se posadil v avto in zaklical: »Avanti!« V knjigi Istrski odred (str.57) avtor Maks Zadnik poroča, da je odred pod vodstvom Lojzeta Mas- la, Franca Polesa, Rudija Ludvika - Barjaka in drugih to divizijo zaus- tavil pri Markovščini in jo razorožil med Markovščino in Obrovom. To so dosegli tako, da je Lojze odre- dil, naj vse skupine ustvarjajo velik hrup, kurijo kresove in z mitraljezi streljajo v rafalih. Ukana je uspe- la. »Pri tem so zaplenili 6 oklepnih avtomobilov, oklopnik-metalec plamenov, 16 topov, okoli sto mo- tornih vozil ter ogromno pehotne- ga orožja in opreme. Večino plena so razvozili na skrivna mesta v br- kinske doline in jarke. Nekaj vozil in orožja pa so odpeljali hrvaški partizani proti Munam in Lupogla- vu v Istri.« Ta ukana je temeljila na pradav- nih spoznanjih o psihološki vojni. Pri bežeči diviziji je ustvarila obču- tek, da je naletela na močnega sov- ražnika na dominantnih položajih nad cesto. Ljudi je bilo res veliko in svojo vlogo so odlično odigrali. Bežeči Italijani so doživeli psihič- ni udar. Polastil se jih je strah, ta strašni dejavnik v vsaki vojni. Da bi zdaj na pragu »madrepatrie« mo- rali sprejeti boj? Zakaj le? Raje so pustili orožje in opremo ter se peš odpravili v bližnji Trst. Tako je na- šim na nekaj deset kilometrih ceste ostal velikanski plen: vozila, orožje in strelivo vseh vrst. Pozneje je Lojze deloval na terenu. Med drugim je skrbel za bolnico Za- lesje in reševal druge »civilne zade- ve«. Po vojni je diplomiral na pravni fakulteti, osnoval družino in se nase- lil v Ljubljani. Prijatelji mu želimo še mnogo srečnih let. Dušan Puh, primorski partizan Albin Pibernik je star 88 let. Sko- raj vsako jutro se od doma počasi odpravi na kavo s prijatelji, s tova- riši. Ko ob palici počasi stopa po ulici – svoje so naredili leta in bo- lezen – le malokdo ve, kdo je skro- men, prijazen, če je treba, pa tudi odločen mož. Za njim je bogato in polno življenje, ki ga nikoli ne obe- ša na veliki zvon. Pa bi ga lahko, upravičeno. Sploh se mi zdi, da veliko prema- lo vemo o ljudeh, ki so žive legen- de naše preteklosti in sedanjosti, zlasti o tistih, ki so se med drugo svetovno vojno znašli v drugih re- publikah naše nekdanje domovine in jim namenjamo premalo pozor- nosti. Ponosna in vesela sem, da jih poznam kar nekaj. Ko smo se spoznali z Binetom, kot ga kliče- mo, je bil njegov korak po bolezni še precej negotov, roke tresoče. Pa smo šli na Igman. Ko je to slišal, je oživel. Kako ne bi? Je namreč naj- mlajši udeleženec legendarnega igmanskega marša in hkrati eden najmlajših jugoslovanskih partiza- nov, borcev 1. proletarske brigade. Skupaj s starši je ponosno stal v postroju te brigade v Rudu, ko jo Aleksandra Jankovič Ob 6. aprilu, dnevu osvoboditve Sarajeva Proletarci ne jokajo! je pregledal vrhovni poveljnik, to- variš Tito. Sam pravi, da je dolgo vedel samo za tovariša Starega. Albinove starše, oba predvojna komunista, so namreč izselili v Sr- bijo, v bližino Užica. Spominja se, da je nekega dne prišel ponje velik avtomobil in jih odpeljal v Užice. Kasneje je izvedel, da ga je poslal tovariš Tito. Z mamo Julko sta bila namreč skupaj v Moskvi. V užiški gimnaziji je bila 5. novembra 1941 ustanovljena slovenska partizanska četa, poimenovana po Ivanu Can- karju, njen poveljnik pa je postal Binetov oče, Albin Pibernik starej- ši. Mati Julka se je odločila in še ne 11-letnega sina vzela s sabo na pot s 1. proletarsko. Ta se je pred veli- ko sovražno ofenzivo čez Romanijo umikala proti Foči. Julka je verjela, da bo otrok zmogel vse napore, pa tudi sama je bila mirnejša, ker je bil z njo. Bojna pot družine je bila na- porna, za starša usodna. Oče je bil prvič ranjen v Pjenovcu na Roma- niji, za mater Julko je bil poguben igmanski marš. Umrla je v Foči za posledicami omrzlin oziroma teta- nusa. Na pogrebu je bil tudi Tito. Malega Albina je prijel za rame in rekel, da proletarci ne jokajo. Dal mu je sešiti uniformo, mu podaril majhnega konja in celo orožje, spal je z njim v isti sobi, pa ga ni mo- gel potolažiti. Vsakič me stisne pri srcu, ko z Binetom obiščemo mate- rin grob v Foči. Ne znam si predsta- vljati, kaj vse se je takrat dogajalo v njegovi notranjosti. Vem samo, da mu to ogromno pomeni. K spome- niku položi venec v svojem, hčeri- nem in vnukovem imenu. Tito je kmalu zatem Binetovega očeta in preživele borce Čete Ivana Cankarja – od 58 jih je ostalo le de- vet – poslal v Slovenijo. Oče Albin je padel nekje blizu Raven, pri Novi vasi na Blokah. Bine ne ve, kje je njegov grob. Rekli so mu le, da oče- ta ni več. Po vojni se je Albin na letalski vo- jaški akademiji izšolal za pilota in nato postal pilot inštruktor. Leta 1962 je odšel v civilno letalstvo, ko je bil star 53 let, pa se je upoko- jil. Več o njegovih letih v letalstvu si lahko preberete v knjigi Boruta Podgorška in Marka Malca Zaljub- ljeni v letenje, o sebi pa je Albin pri- povedoval tudi v oddaji RTV Slove- nija Spomini. Z Binetom smo v zadnjih nekaj le- tih prehodili tako rekoč vso njegovo bojno pot. V Bosni in Hercegovini, pa tudi v Srbiji ga ljudje sprejema- jo z navdušenjem in hvaležnostjo, predvsem njegovi nekdanji »pi- tomci«. Ko je leta 2015 na Igmanu pozdravil s »Smrt fašizmu«, je iz grl desettisočglave množice zagrmelo: »Svoboda narodu!« Naslednje leto se je tam srečal z igralcem, ki ga je kot otrok upodobil v filmu Igman- ski marš. Bilo je ganljivo, vendar ne tako kot letos. SABNOR v Kantonu Sarajevo mu je namreč 6. aprila, ob dnevu osvoboditve, izročil visoko častno priznanje, priznanje, name- njeno tudi njegovim staršem. Bine, mali Korčagin, je zajokal, zmanjka- lo mu je besed … Pravzaprav sem ga prvič videla jokati … Naslednji dan so mu člani zdru- ženja protifašistov in borcev iz Vo- gošće pripravili sprejem na Grablji- vih Njivah, od koder se je 1. prole- tarska brigada odpravila čez Sara- jevsko polje in Igman v Fočo. Dragi Bine, čestitamo! maj 2019 13 Ponudba vrhunskih klimatskih naprav Gree • 5 let garancije • A++ energijski razred • vgrajen Wifi nadzor DO 12 OBROKOV ZA KUPCE ENERGIJE PLUS NA Primerne tudiza ogrevanje. www.energijaplus.si 080 21 15 E n e rg ija p lu s d .o .o ., V e tr in js k a u lic a 2 , 2 0 0 0 M a ri b o r VABILA Evropski dan ozaveščanja o možganski kapi Evropski dan ozaveščanja o možganski kapi vsako leto zaznamujemo na drugi torek v maju. Možganska kap je po vsem svetu najpogostejša nevrološka bolezen. Samo v Sloveniji jo na leto doživi več kot 4.000 ljudi. Smrtnost je visoka, izredno velika pa je tudi invalidnost, ki jo povzroča, saj mnogi utrpijo tudi hude posledice, kar njim in njihovim svojcem močno spremeni kakovost življenja. Kot pravi prim. Matija Cevc, dr. med, predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, je najpomembnejša preventiva zdrav način življenja. Sem spadajo nekadilstvo, vsakodnevna vsaj 30-minutna hoja, uživanje več sadja in zelenjave, vzdrževanje ustrezne telesne teže, omejitev vnosa soli, maščob in sladkorja, odpoved škodljivim razvadam, redne meritve krv- nega tlaka, krvnih maščob in sladkorja ter srčni utrip). Zelo pomembne so redne kontrole dejavnikov tveganja. Najbolj preprosto in zanesljivo prepoznamo znake kapi s pomočjo besede GROM: G – govor (prizadet govor) R – roka (delna ali popolna ohromelost ene roke) O – obraz (povešen ustni kot – asimetrija obraza) M – minuta (takoj pokliči 112) Več informacij Prim. Matija Cevc, dr. med.: matija.cevc@kclj.si, 041/774-133, prim. Tatjana Erjavec, dr. med., Tatjana.erjavec@ir-rs.si, 041/551 372, Igor Rigler, dr. med., igor.rigler@kclj.si, dr. Barbara Starovasnik Žagavec, dr. med., Barbara.starovasnik@ir-rs.si, Milan Čuček, milan. cucek@gmail.com 040/736 744. Zapojmo pesem o svobodi S koncertom »Zapojmo pesem o svobodi« slovenskih ljudskih in partizanskih pesmi so v Ljubljani počastili 9. maj, dan zmage in dan slovenskega glavnega mesta. Nastopila je pev- ka Marjetka Popovski iz Izole s spremljevalno skupino glasbenikov, pevcev in recitatorjev s Primorskega, ki jo sestavljajo Savo Kralj – kitara in bobni, Miran Pečenik – harmonika, Marko Petelin – harmonika, Igor Rojc – recitator in pevke skupine Cvet v laseh. Na kon- certu, ki je bil sprva napovedan na Pogačarjevem trgu, zaradi slabega vremena pa so ga prestavili v Dom starejših občanov Fužine, so odmevale slovenske ljudske pesmi od morja, Istre in Primorske do gorenjskih planin in prelepih koroških gričev, od vesele Štajerske in čarobnega Prekmurja in Prlekije do prelepe Dolenjsko in Bele krajine ter do Notranjske in Ljubljane. Konec je seveda pripadel ljubljanski himni Hej, brigade in himni Primorske, Vstajenje Primorske! J. A., foto: Rafael Zupančič Državni problem vzhodne meje V Čedadu je bilo 3. maja zanimivo predavanje z naslovom Državni problem vzhodne meje. Gre za pobudo združenja partizanov iz sosednje Italije, da bi čim širša množica ljudi spo- znala, zakaj in kako se je zgodovinsko spreminjala vzhodna meja Italije. Predavateljica Alessandra Kersevan, zgodovinarka in raziskovalka, specializirana za zgo- dovino in kulturo Furlanije - Julijske krajine in za vzhodno mejo, je prisotnim podrobno predstavila problematiko vzhodnega mejnega vprašanja skozi zgodovino. Cilj predavanja je bil pojasniti poslušalcem, kako in zakaj se je vse do Osimskih sporazumov vlekla do- končna ureditev meje med Slovenijo in Italijo. Posebno pozornost je ob koncu namenila italijanskim vojnim zločinom na okupiranih ozemljih ter vlogi fašistične policije in njenih civilnih podpornikov pri zapiranju in zatiranju protifašističnega odpora. Ni mogla mimo večne teme istrskega in dalmatinskega izseljevanja, fojb in zadnjih izjav Salvinija in Taja- nija. Poudarimo, da je Kerševanova zaradi svoje dejavnosti pogosto predmet kritike in pro- testov akademskih italijanskih zgodovinarjev in združenj, povezanih z istrskimi izgnanci, desničarskih politikov in neofašističnih gibanj, kot sta CasaPound in Forza Nuova. Ob koncu so navzoči postavili predavateljici kar nekaj vprašanj in komentirali nje- ne na zgodovinskih temeljih dokazane trditve o meji. Upajmo, da bodo nekateri zdaj bolje razumeli občutljivo tematiko meje. To pa je zasluga prav VZPI iz Čedada, ki je pripravila predavanje. Vojko Hobič NOVICE Spominska slovesnost v Kostelu Združenje borcev za vrednote NOB Kočevje skupaj z OOZB Kostel in občino Kostel vabi na spominsko slovesnost ob 76. obletnici bojev XVIII divizije v Gorskem kotarju na Hrvaškem in ob obletnici osvoboditve nad nacifašizmom. Prireditev bo v soboto, 15. junija, ob 11. uri na Petrini, občina Kostel. Ob kulturnem programu bo slavnostna govornica dr. Ljubica Jelušič, podpredsed- nica ZZB Slovenije. Organizacijski odbor Pohod po spominskih obeležjih Zveza borcev za vrednote NOB občine Žirovnica vabi na tradicionalni, 10. pohod po spominskih obeležjih NOB v občini Žirovnica. Pohod bo v soboto, 15. junija 2019. Zbor udeležencev pohoda bo ob 7. uri na parkirišču ob jezeru Završni- ca, končal pa se bo pri koči Žirovniške planine v bližini planinskega Valvazorje- vega doma pod Stolom. Kontakt: Božo Janežič, tel. št. 031 698 853, e-naslov: bozidar.janezic@gmail.com Ciril Čiro Dolar Komemoracija v Breginju Krajevna organizacija ZB Kobarid vabi 1. junija 2019 ob 11. uri na pokopališče v Breginj. Pri grobnici se bomo spomnili pred 75 leti v Plazeh pobitih 21 partizanov. Informacije: Vojko Hobič, tel. št. 040 234 051. maj 201914 Osovraženi prazniki Verjetno smo edina država na svetu, katere državljani sovraži- mo svoje državne praznike. Se- veda nekateri, ne vsi. Začnemo že kar z novim letom. Baje smo med redkimi v Evropski uniji, ki smo drugega januarja še prosti. Če bi vodil vlado Janez Janša, bi se za prosti drugi januar obrisali pod nosom. 8. februar, Prešernov dan – kulturni praznik. Zdaj je že res nekaj časa minilo od takrat, ko je eden od direktorjev nekega podjetja navrgel delavcem, češ, ali bomo slavili še tega pijanca! In so delali. Glede verskih prazni- kov se tokrat ne bom opredelje- val, ker bom takoj prejel etiketo, da širim sovražni govor proti RKC. Eden najbolj osovraženih pra- znikov desničarjev je zagoto- vo dan upora proti okupatorju, 27. april. Njihova neudeležba na proslavah to kaže. Seveda sem tudi letos spremljal njihove ko- mentarje na račun tega praznika. V bistvu je zelo žalostno in skrb vzbujajoče. Pokvarjenost pač ne pozna meja. Takoj za njim je drugi maj. Baje se dela strašanska škoda, ker se ne dela. A res? Poleg desničarjev je ta praznik trn v peti predvsem delodajalcem. Res, nikoli nimajo dovolj! Pravijo tudi, da smo tako rekoč edini v Evropi, ki praznu- jemo drugi maj. In zakaj ne? Saj smo poleg Hrvatov tudi edini v Evropi, kjer posamezniki in desne politične stranke še vedno pove- ličujejo kolaboracijo. In da v maju ne pozabim na 9. maj – dan zmage! To je eden največjih dogodkov prejšnjega stoletja, ko je ves svet leta 1945 slavil zmago nad fašizmom in nacizmom. Nekoč smo ga pra- znovali tudi mi. Danes ga desni- čarji prezirajo in bi ga najrajši izbrisali iz narodovega spomina. Ne ne, ne bo vam uspelo! Druga svetovna vojna je vzela petdeset milijonov življenj, ranjenih je bilo petintrideset milijonov, vojna pa je trajala šest let in en dan. Pre- več je še drugih razlogov, ki jih zaradi omejenosti prostora ne morem naštevati. Razlogov, da se ta pomembni dan znova uvr- sti med praznike, je več kot do- volj in sploh ni pomembno, če ni dela prost dan. Vrniti mu je treba priznanje in veljavo. Kot veteran vojne za Slovenijo izjemno spoštujem 25. junij, pra- znik dan državnosti ter vse druge praznike v letu, ki so dneva pros- ti, in seveda tudi tiste, ki niso, so pa pomembni. Na koncu leta 26. decembra praznujemo dan samo- stojnosti in enotnosti. Kakšen pa- radoks, če uporabim to tujko! Mi, ki smo pretežno velik del svojega življenja preživeli v takratni skup- ni domovini Jugoslaviji, vemo, da tega praznika ni bilo. Vendar je bila kljub temu takratna drža- va suverena in samostojna. Mi imamo zdaj uradno praznik, ne- uradno pa nismo samostojni, še manj enotni. Jasno videno pri os- mih evropskih poslancih, kaj šele pri dveh milijonih ljudi. Mi smo samostojnost sicer res razglasili v slovenskem parla- PREJELI SMO mentu 25. junija 1991, vendar smo jo od takrat pa do danes za- radi popolnoma zgrešene politi- ke in politikantov vseh barv iz- gubili do te mere, da narod temu prazniku ne daje nobenega po- mena več. Ne govorim na pamet. Lep primer sta razprodaja in na- merno uničenje dobrih tovarn in pretežnega dela naše industrije, hotelov, zdravilišč, da o razproda- ji in dokapitalizaciji naših bank raje ne grem v podrobnosti. Temu velikemu in izjemno po- membnemu prazniku ob koncu leta ter njegovemu prvotnemu in osnovnemu namenu so od osamosvojitve naprej prizadejali veliko in globoko rano, ki se ne bo nikdar in nikoli zacelila. Iluzije o naši suverenosti so že zdavnaj pokopane. Srečko Križanec, Štore Mit o Jasenovcu Spoštovani gospod Roman Leljak, župan Radencev. Nisem bral vaše knjige »Mit o Jasenovcu« in tudi filma pod is- tim naslovom nisem gledal. V časopisu in na spletu pa berem, da ste šli preštevat srbske, judo- vske, muslimanske, slovenske in druge žrtve tega taborišču, da bi s tem razbili mit o Jasenovcu. Hvalevredno početje, če ste delo opravili pošteno, profesionalno, z argumenti dokazljivo in s spošt- ljivo pieteto do žrtev. Bojim pa se, da ste svoje delo namenili bolj odštevanju in prištevanju kakor preštevanju. In če vam je uspelo zbrati real- ne številke žrtev vseh narodnosti, kako boste to dokazali v števil- kah? Saj veste, kako pravijo: en mrtev je tragedija, 100 mrtvih je dogodek ali nesreča, več tisoč mrtvih je statistika. Če ste korek- tno preštevali žrtve, ali ste preš- teli tudi iz lobanje izvrtane oči, ki so jih rablji in klavci morali prina- šati svojim nadrejenim v dokaz, koliko žrtev so pokončali tistega dne? Kaj pa odrte in ustrojene človeške kože, ki so si jih privo- ščili gospodarji tega taborišča, da so si okrasili svoje zverinske brlo- ge? Ali ste te kože tudi prišteli k svoji zbirki grehov in odpustkov? Pa to bi rad vedel, koliko kletk ve- likosti 70 x 70 x 50 centimetrov ste našli in popisali. V njih so krv- niki iz Jasenovca shranjevali gole deportirance. Čez nekaj dni so te mučenike še napol žive zmetali v goreče peči ali pa v Savo. In to me zanima, kako ste šteli tista na pol mrtva, napol živa človeška bitja! Ali ste šteli dva za enega, če pa so bil samo še napol živi? Morda boste temu oporekali, gospod Leljak. Ampak jaz nisem pravi naslov za te pritožbe. Morali boste oporekati starosti sloven- skih pisateljev – akademiku Bori- su Pahorju. Tudi on je raziskoval zločine v taboriščih v Nemčiji, Italiji in tudi v Jasenovcu. Gos- pod profesor Pahor ni prešteval žrtev, temveč je opisoval njihovo trpljenje . Tudi tistih izrezanih oči iz človeških lobanj v Jasenovcu ni prešteval. Zadovoljil se je s pripo- vedjo očividca, ki je videl hoditi po Zagrebu ustaške poglavarje s košaro, v kateri je bilo 20 kilogra- mov človeških oči. Berite knjigo »Rdeči trikotniki«, ki jo je napi- sal spoštovani gospod Pahor. Tam boste našli marsikaj, kar vam bo koristilo, če boste še kdaj razbi- jali kakšen mit o nacistično-usta- ških – domobranskih taboriščih. Po trditvah naših visokih cerkve- nih dostojanstvenikov je tudi v Sloveniji kar nekaj mitoloških krajev iz časov NOB, ki onesna- žujejo okolje, kakor pravijo ti naši vrli dostojanstveniki. Pisatelj Pahor nikjer in nikoli v svojih knjigah ne omenja števi- la žrtev v taboriščih, ki jih je tudi sam okusil. Dejal pa je: »O nači- nih mučenja in pobijanju tabo- riščnikov v Jasenovcu raje ne bi pisal, ker je to tudi za mene pre- več boleče in bi moj vsega vajeni želodec težko prenesel« V svojih delih govori tudi o opuščenih rudnikih, v katerih so Nemci izdelovali V-2. Opisal je, kako so čistilci s posebnimi kleš- čami nesrečne žrtve privlekli iz rovov na plano, ker je bil to edi- ni način, da se je taboriščnik rešil podzemlja. Domov pa so jih poši- ljali le skozi dimnik krematorija. Vidite, gospod Leljak, v Jase- novcu tega privilegija niso ime- li. Tam so žrtve metali kar v Savo ali v goreče peči. Če ste vse to po resnici in pravici opisali v svoji knjigi, obljubim, da jo bom preb- ral in morda tudi kupil, da bom vsaj delno razbremenil vaš dolg in omilil vaš osebni stečaj. Še kratek nasvet. Če boste še kdaj hoteli potovati v Avstralijo, ne ponižujte se usta-škim so- mišljenikom, da bi vam plačali vozovnico. Metla je trenutno naj- cenejše prevozno sredstvo. Lahko izbirate – sirkova ali brezova. Ta prevozna sredstva niso podvrže- na carinski in policijski kontroli. Boste prišli na cilj brez »nadlo- ge« avstral-skih oblasti. Tistega o metlah ne jemljite za žalitev. Le kot priporočilo, ker ste se v svo- jih raziskavah podali na področje mistike in mitologije, pa tudi si- cer ste pričarali na svetlo nekaj zgodovinskih dejstev, ki mejijo na znanstveno fantastiko. Če še ne veste, bi vam rad po- vedal, da v Avstraliji še vedno vedo, v nasprotju z nami v Slove- niji, kdo je bil žrtev in kdo rabelj v drugi svetovni vojni. Pa zdravi ostanite, gospod Leljak. Andrej Bolčina, Poljane Ob rob dogodku v Bazovici Italijanske vojaške enote so 11. aprila 1941 prestopile rapalsko mejo in zasedle del ozemlja nek- danje Dravske banovine v Kralje- vini Jugoslaviji, vključno z glav- nim mestom banovine, Ljubljano. Dobrodošlico so jim izrekli pred- stavniki Narodnega sveta, ki jih je vodil dr. Marko Natlačen. Poleg dobrodošlice vojaškim enotam so poslali tudi zahvalno pismo Mu- ssoliniju in italijanskemu kralju. Z dekretom italijanskega kra- lja Viktorja Emanuela III. je bila 3. maja 1941 ustanovljena Lju- bljanska pokrajina (Provincia di Lubiana) kot nova pokrajina v Kraljevini Italiji. Vojaški povelj- nik pokrajine je postal italijan- ski general Mario Robotti, viso- ki komisar pa Emilio Grazioli. V Ljubljanski pokrajini je okupator ustanovil pomožne vojaške eno- te MVAC, ki jih je vodil nekdanji ban Dravske banovine dr. Marko Natlačen. Ko je 22. junija 1941 Osvobo- dilna fronta razglasila oboroženi boj proti okupatorju in so se za- čeli vrstiti napadi na okupator- sko italijansko vojsko in njihove domače pomagače, je začel oku- pator z nasiljem proti slovenske- mu prebivalstvu. Med drugim so v Gramozni jami pri Žalah v Lju- bljani začeli streljati talce. Od 7. februarja 1942 do 10. julija 1943 so na tem mestu ustrelili več kot 185 talcev, ljudi slovenske na- rodnosti, ki jim niso sodili, kaj šele dokazali kakršno koli krivdo. 13. oktobra 1942 je Varnostno- -obveščevalna služba OF izvedla atentat na dr. Natlačena. V njego- vi hiši na Zrinjskega ulici (danes je to Ulica talcev) v Ljubljani ga je ustrelil narodni heroj Franc Stadler - Pepe. Še istega dne so italijanski vojaki po ukazu gene- rala Maria Robottija v bližini Na- tlačenove hiše ustrelili 24 talcev, večinoma nič hudega slutečih mimoidočih, katerih edina sku- pna značilnost je bila, da so bili Slovenci. General Robotti je bil po vojni v Jugoslaviji razglašen za vojnega zločinca. V povojni Republiki Ita- liji je mirno živel do konca svo- jih dni, tako kot še mnogo dru- gih vojnih zločincev italijanske narodnosti, ki so svoje zločinsko delo opravljali zunaj meja Italije. Republika Italija ni sodila nobe- nemu od njih. Miloš Lozič, Nova Gorica 6. april 1941 Le dve notici sem zasledil v na- ših občilih o napadu na takratno Jugoslavijo 6. aprila 1941. Radio Slovenija je 6. in 7. aprila 2019 v oddaji Na današnji dan poročal o tem dogodku. Tam sem izvedel, da so takrat v Ljubljani domo- ljubne stranke ustanovile Naro- dni svet, ki si je prizadeval prep- ričati agresorje, da bi Slovenijo okupiral le en okupator. »Domoljubnost« brez primere! O drugih dogodkih pa naši me- diji NIČ. O posledicah tudi NIČ. Ostalo, kar je sledilo, je MIT. Tudi ni primerno, da bi tedanje grdo- bije in zavojevalske težnje očita- li našim sedanjim prijateljem in zaveznikom. Kaj takega ni v naši naravi. Naša tolerantnost, pri- zadevanja za »spravo« in dobre odnose s sosedi so naša stalnica. Zlasti zdaj, ko visoki italijanski predstavniki prihajajo na našo mejo in nam kričijo sem čez, da sta Istra in Primorska še vedno »Italianissima«. Bratska Hrvaška pa nam pošilja svoje policijske čolne kar do Pirana, da bi nam dokazala, kje so »resnične« meje »Lepe velike naše«. Madžari pa so že davno poskrbeli za pluralnost, uravnoteženost in demokratič- nost naših medijev. Če jih ne pos- lušamo, nas okrcajo z diplomat- sko noto. In pri taki naklonjenosti naših sosedov človek nima srca, da bi jim zdaj očital, da so bili 6. aprila 1941 naši okupatorji. Pa sem se odločil objaviti ne- kaj mojih spominov na tiste čase, da bi dolini šentflorjanski vsaj približno prikazal občutke nas Primorcev na tiste dneve. Kakor je znano, vrli demokrati v Naro- dnem svetu tam v Ljubljani niso bili uslišani. Okupatorji so si našo lepo domovino« bratsko« raz- delili med seboj. Narodni svet so poslali v maloro, oblast pa je prevzel general Grazioli. Časopisi in vsa druga gobezdala so pisali in kričali o zgodovinskih pohodih, zmagah in napredovanjih na bar- barska ozemlja. »Le trupe militari del' ezzecito Italiano hano forti- ficatto il fiume di Gradaschiza, verso Lubiana.« (Italijanske vo- jaške sile so utrdile reko Gradaš- čico za prehod in napredovanje proti Ljubljani.) To se je slišalo tako, kakor da je Gradaščica ena- ka reki Savi ali celo Donavi. Kaj- ti za tiste polpismene italijanske Kalabrijce, ki so tedaj vladali nam Primorcem, je bila tudi Ljubljana tam »nekje blizu Moskve«. In za- nje je onkraj linije Postojna–Po- rezen–Črna prst–Krn– Vršič vla- dala »črna luknja«, ki jo je treba zapolniti. Po njihovem trdnem prepričanju onkraj te črte sicer živijo neka barbarska plemena, ki se občasno med seboj pretepajo, po končanih bojih pa skupaj ba- linajo z odsekanimi človeškimi glavami in se v kakšni zakotni krčmi nacejajo s slivovko. In tem prosvetljenim junakom, nosilcem rimske kulture, so člani Narodnega sveta tam v Ljubljani 7. aprila 1941 »rodoljubno« izro- čili ključe, se jim zahvalili za nji- hov prihod in v cerkvah darovali številne maše za domovino »per la Patria nostra«. Da bi bila mera polna, še danes slišim, kako prav so se odločili tisti Slovenci, ki so sledili okupatorjem, čeprav so leta 1945 prišli iz vojne »poraže- ni zmagovalci«. B. A. maj 2019 15 KNJIGE Nova knjiga dr. Marka Vrhunca Prigode s Titom Zgodbe slovenskih letalcev Zaljubljeni v letenje Pred kratkim je pri Založbi Buča izšla knjiga dr. Marka Vrhunca Pri- gode s Titom, s podnaslovom anek- dote, modrosti, gesla, stvaritve. Gre za tretjo knjigo o Titu, po prvi, Šest let s Titom, ki je izšla leta 2001, in drugi z naslovom Josip Broz Tito, ki je izšla leta 2010. Kot je na predstavitvi povedal dr. Damijan Guštin, direktor Inštituta za novejšo zgodovino Slovenije, se knjiga po načinu in stilu popolnoma razlikuje od dozdajšnjih dveh. Avtor Marko Vrhunec izhaja iz osebnega spoznanja ter celovito ocenjuje Ti- tovo dobo v 60. in 70. letih prejšnje- ga stoletja. Bil je eden njegovih na- jožjih sodelavcev. Opisuje obdobje, ki je bilo ključno v jugoslovanskem razvoju po letu 1945. Govori o vprašanju socialistične demokra- cije, o odnosih med federacijo in republikami, pa tudi o vprašanju varnosti, ki jo Vrhunec vzpostavlja ob Titovih dilemah, ter o Titovem osebnem odnosu do oblasti. Knji- ga je dopolnjena s fotografijami iz Vrhunčevih 21 albumov. Kot pravi dr. Marko Vrhunec, to delo vse- buje besedila njegovih prejšnjih dveh knjig tako, da z anekdotami, modrostmi, gesli, stvaritvami, foto- Borut Podgoršek in Marko Malec sta po prvem srečanju zelo hitro ugotovila, da imata podobna zani- manja in da ju žene isto poslanstvo. Oba sta zapisovala širši javno- sti tako rekoč neznane, a izjemne zgodbe slovenskih letalcev. Zelo hitro je nastala odločitev, da zdru- žita moči in skupaj izdata knjigo. V njej so zbrane edinstvene, res- nične in doživeto opisane zgodbe osebnosti, ki so v letalstvu pustile neizbrisen pečat in oblikovale de- lček slovenske letalske zgodovine. V knjigi Zaljubljeni v letenje sta njena ustvarjalca zapisala 18 zgodb slovenskih letalcev in letalk. Prva zgodba opisuje znamenitega vojaškega pilota Sava Poljanca. Po pobegu iz taborišča se je pridru- žil enotam slovaškega odpora proti nacizmu in opravil nekaj bojnih po- letov, po katerih se ga še zdaj spo- minjajo pod vzdevkom Strečenski heroj. V naslednji nastopa Karlo Štrbenk, ki se je že prvi dan voj- ne nad Beogradom spopadel s pi- loti nemškega vojnega letalstva Luftwaffe in pri tem umrl, a njego- va zgodba živi. Potem je tu pusto- lovščina najstnika Cirila Vrabiča, ki bi ga lahko stala življenje, a se je končala le z izključitvijo iz šole. Šel je med pilote in se izkazal kot izjemno pogumen in predan. Igor Beran je aktivno sodeloval v boju proti okupatorju v eskadrilji RAF, ki so jo sestavljali nekdanji jugo- slovanski piloti. Posmrtno so ga večkrat odlikovali. Tudi njegova zgodba je v knjigi. V mornariškem letalstvu nekda- nje Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev sta bila tudi Ivan Ro- jec in Mirko Kovačič. Pri vojaških letalcih imajo posebno mesto tis- ti, ki so si zaslužili naziv asa. Tako je Marij Semolič v zračnih bojih sestrelil najmanj pet nasprotnih letal. Franc Sever - Franta ima presunljivo letalsko zgodbo, ki pra- vi, da te ljudi cenijo po dejanjih, ne po besedah. Sam je imel tež- ko življenje, ki sta ga zaznamovali druga svetovna vojna in bogata le- talska kariera v vojaškem in civil- nem letalstvu. V knjigi je opisano tudi življenje Franca Rupnika, ki velja za enega najodličnejših jugo- slovanskih pilotov in letalskih po- veljnikov. Kar 17 let je bil vodja le- talskega preizkusnega centra. Med legendami slovenskega letalstva je tudi Jurij Štirn, vojaški in športni pilot, učitelj letenja, začetnik ae- rofotogrametrije v Jugoslaviji ter Janez Alič Borut Podgoršekgrafijami in faksimili opisuje najbolj poučne prigode takratnih časov. Razdeljena je na štiri poglavja. Kot pravi pisec, se je za takšen pristop odločil zaradi posebnosti takratne- ga obdobja, gre za lepe, poučne in tudi težke utrinke Titove dobe. Na- jobsežnejše so anekdote in modros- ti. Drugo poglavje zajemajo Pogledi v bodočnost, tretje Gesla, ki jih je Tito rad uporabljal, da je mobiliziral ljudske množice, ki so mu zaupale in sledile. V četrtem poglavju Vrhu- nec govori o Titovih dosežkih ter osvetljuje Titovo vlogo pri pospeše- vanju sodobnih globalnih civilizacij- skih in človeških vrednot. »Svobo- do in neodvisnost je izvojeval kot poveljnik NOV in POJ v boju proti fašističnim in nacističnim okupator- jem in njihovim pomočnikom sku- paj z zavezniki svobodoljubnih na- rodov sveta.« Dr. Marko Vrhunec še poudarja, da je v tej knjigi zbral le tiste Titove anekdote, modrosti, ge- sla in dosežke, ki jih je bolj ali manj sam doživel. »Vse napisano je čista resnica. Za to dam roko v ogenj,« je dodal. In zakaj se je odločil za še eno knjigo o Titu? K pisanju ga je spod- budilo dejstvo, da so spomini na Tita, NOB in titoizem še vedno živi. To dokazujejo delovanje Zve- ze združenj borcev, njene številne proslave, spomeniki, komemoraci- je in prireditve, ki jih je samo lani obiskalo okoli 300.000 Slovencev. Izročila in vrednote NOB ljudje po njegovem mnenju potrebujejo danes bolj kot kadar koli prej, kot pot, kako se spopadati s sodobnimi globalnimi in domačimi problemi ter poiskati zanje prave rešitve, ki bodo v korist vseh državljanov, še posebno mladih. Tretji razlog pa vidi v tem, da danes doživljamo po- jav revizionizma. Pokazati moramo, da ne gre samo za obdobje vojne in okupacije, za boj med komunisti in protikomunisti. Danes se moramo s sodobnimi sredstvi upreti neofašiz- mu, je prepričan avtor dr. Vrhunec. vodja gradnje letališča na Brniku in njegov prvi direktor. Branko Žiger je bil lovski pilot, športni letalec, operni pevec in letalski inštruktor. Tudi Edvard Lorencon je svoje življenje zapisal letalstvu. Nikoli ni služboval v jugoslovanskem voja- škem ali civilnem letalstvu, a je v njem pustil izjemen pečat, saj je iz- učil večino pilotov s Primorskega. Drago Gabriel - Gabi je bil pro- metni pilot, inštruktor, rezervni le- talski častnik in modelar. Njegova letalska kariera je bila izjemno bo- gata, saj je letel na kar 61 tipih letal. Albin Pibernik je v drugi svetovni vojni izgubil starše in bil najmlaj- ši udeleženec igmanskega marša. Nekaj časa je preživel z Josipom Brozom - Titom ter postal vojaški in civilni pilot. Emil Stepančič je oboževal letenje in bil jadralni pilot. Pozneje se je izšolal za letalskega mehanika. V Jugoslovanski ljudski armadi je vzdrževal različna letala, poklicno pot je nadaljeval v Adrii Avioprometu in jo sklenil v letalski enoti slovenske policije. Miša Ti- čar je bila ena prvih Slovenk, ki so postale stevardese. Svojo letalsko pot je začela v JAT-u in jo končala v Inex-Adrii Avioprometu. Janko Medved, športni, vojaški in pro- metni pilot ter inštruktor, je pove- dal, da je od nekega vojaškega pi- lota slišal, da sta poklica kirurga in pilota najtežja in ju opravljajo naj- boljši posamezniki. Sonja Pipan je začela jadrati pri rosnih sedemnaj- stih letih. V kratki, a izredno bogati jadralski karieri je osvojila kar štiri državne rekorde. Ljubezen do fan- ta, pilota in letal jo je pripeljala do poklica stevardese. Vsem mladim fantom in dekletom, ki so svoje živ- ljenje posvetili letalstvu, sta bila ve- lik vzor brata Rusjan. Gradivo za knjigo sta avtorja zbi- rala na različne načine. Borut Pod- goršek je za prevladujočo metodo raziskovalnega dela uporabil inter- vjuje, Marko Malec pa je se osre- dotočil na raziskovanje arhivskih dokumentov iz različnih zasebnih virov in ustanov ter na pogovore s strokovnjaki, saj njegove zgodbe zajemajo življenja letalcev, med ka- terimi je večina žal že pokojnih. Zgodbe ljudi, ki so zaznamova- li slovensko letalstvo in soustvar- jali letalsko zgodovino, so z izdajo v knjigi postale dostopne tudi širši javnosti. V knjigi so zajeti nekate- ri vidnejši slovenski vojaški letalci iz druge svetovne vojne ter povoj- ni vojaški in civilni letalci. Številna velika imena slovenskega letalstva manjkajo, a bodo svoje mesto našla v naslednjih knjigah, ki jih avtorja že snujeta. Za predstavitev knjige na sedežu ZZB NOB Slovenije je vladalo veliko zanimanje. Dr. Marko Vrhunec, tudi častni meščan Ljubljane (desno), in dr. Damijan Guštin (Foto: J. Alič) Knjiga ima 350 strani in je trdo vezana. Izšla je v samozaložbi. Založil in izdal jo je SIERRA5, Založništvo, Borut Podgoršek, s. p. Cena knjige je 25 evrov. Naročila sprejemamo na: borut. podgorsek@amis.net PESEM Ranjenci soteski V soteski umira dan… Na strehe naših barak pada mrak. Bolj od krvavečih ran sem v duši bolan. Takrat nam je v duši najteže, v srce tiha žalost reže. Misel kot lastovica splava pod rodni krov, solza zdrkne prek lica – kdaj se vrnem domov? Takrat lahek korak zapoje v trudni mrak in deklice čisti glas prinese veselje med nas. Zapojemo skupaj v en glas, vsi ranjeni in trpeči. Pojemo o domovini, slajši na dom so spomini. Pesem nam srca osreči, pesem nam rane izleči, vrne nam vero v svobodo v nov čas. Pavla Leban – Ljubinica (Besedilo je nastalo leta 1944 v par- tizanski bolnišnici Franji, Slovensko pesništvo upora, Partizanske, izbral in uredil Boris Paternu, Novo mesto 1995) Žejen sem domače prsti Žejen sem domače prsti, prav v srce mi je suho. Kdaj se bom sklonil nad njo in jo vzel med prazne dlani? Kdaj bom spet ogenj prižgal, pobožal tiho slamni krov, poljubil hleb in dobro sol in se pod lesenim stropom naspal? Kdaj bom spet šel v čebelnjak in pipo nažgal in božal psa, bredel z roko med zrni prosa, sanjal ob sodih pod mrak? O, da bi se vrnil na rodna tla, tja, veš, kjer hruška medi, tja, veš, kjer so bele noči, tja, kjer je solz kot zvezda. B. Rozman (izseljen v Srbijo, besedilo je nastalo leta 1941, Slovensko pesništvo upora 1941 – 1945) www.svobodnabeseda.si B E S E D A V knjigi Zaljubljeni v letenje sta njena ustvarjalca zapisala 18 zgodb slovenskih letalcev in letalk. maj 201916 Izžrebani reševalci križanke iz 42. številke revije Svobodna beseda 1. Sabina Ileršič Ulica za vrtovi 1, 1380 Cerknica 2. Marjana Nartnik Jelovška c. 12, 4264 Bohinjska Bistrica 3. Marija Rajzinger Gradež 24, 1411 Izlake Rešitve križanke: ČLOVEŠKOST, REPETNIČKE, POSLI, SALO, AN, EL, LAR, LARUE, SADI, KRAMNIK, AJ, NADA, SVEČA, AMPULA, OBRUSEK, SOLZOVOD, OKARINA, KNE, VERANDA, PAV, LANARSTVO, ZOBAR, EL, NOE, IRS, ŽR, OK, PIKT, KANČEK, AKČA, IZREK, OCEANOGRAF, JANJA, NIKTALGIJA. Geslo: LEONARDO DA VINCI; MONA LIZA. B E S E D A Rešitve križanke pošljite do 15. junija 2019 Trem izžrebanim reševalcem bomo podarili knjigo. PRAVO- SLAVNA PODOBA ZOBO- ZDRAVNIK, DENTIST GESLO ITALIJAN- SKO MESTO V MARKAH, JESI DEL KROŽNICE JURIJ GAGARIN EROSOV SPREM- LJEVALEC NAPRAVA NAD ŠTE- DILNIKOM VOJAŠKO DELOVA- NJE VELIKEGA OBSEGA SKROMEN MOŠKI FILIPINSKO JEZERO (IZ ČRK: LATA) DODELA- NOST IZVEDEN- KA ZA KOREO- GRAFIJO PRIHOD V GOSTE ODRSKO GLASBENO DELO KRITIK FINCI AZIJSKO LJUDSTVO (IZ ČRK: GINA) ALKOHOL V ALKO- HOLNIH PIJAČAH ODTOK DANSKI OTOK OSKAR LANGE EMIL NAVINŠEK ŠKILAVEC ZMAGO MODIC ČOFOTA- NJE ALEKSAN- DAR (KRAJŠE) AMERIŠKA IGRALKA ZELL- WEGER EDO TORKAR PREMOŽE- NJE PO UMRLEM ZNIŽANI TON G NAJDALJŠA RAZDALJA, NA KATERO SE OKO MORE PRILAGODITI NEKDANJI SLOVENSKI POLITIK ZVIŠANI TON A VLADAR- JEV NA- MESTNIK IZBOKLINA KOVAČ RIBA KAPELJ SLADKOR- NA BOLEZEN RAZKOŠNA KOČIJA IZVEDE- NEC ZA IRANŠČINO LETALO, AEROPLAN PRIPRAVA ZA PREKLOP ELEKTRIKE NAŠA PESNICA (MAJDA) PRIPRAV- NIK ZA DUHOV- NIŠKI POKLIC AVSTRIJ. ARHITEKT IN SLIKAR (OSKAR; IZ: SELKA) PETER SELLERS IVAN REGEN SOL OLJNE KISLINE ODLIČNA OCENA V ŠOLI NAŠA PEVKA HORVAT JULIJ NARDIN LEPOST KRUTI IN BREZUMNI RIMSKI CESAR PREBIVAL- KA IGA PRIPADNIK ILIROV DELCI Z ELEKTRIČ- NIM NABOJEM SLONJI MLADIČ TLA, POD ŽLAHTNI PLIN (Ne) SEDMA GRŠKA ČRKA HUDIČ, VRAG NAŠ KNJI- ŽEVNIK FILIPČIČ KAREL SLOKAN EVA JELER NOVO MESTO LITIJ TIN UJEVIĆ ŽENSKA, KI ČARA KDOR SIN- TETIZIRA GLAVNI ŠTEVNIK KONICA TRMO- GLAVOST HLADNICA, SENČNICA Letošnjega 63. pohoda Pot ob žici, ki so ga po tradiciji začeli otroci iz vrtcev in šol, se je udeležilo 34.600 pohodnikov in tekačev. V tekmovanju trojk so nastopili tudi predstavniki ZZB za vrednote NOB Slovenije. Več o dogodku v prihodnji številki. Foto: Iztok Pipan UTRINKI NAGRADNA KRIŽANKA Geslo križanke napišite na dop- isnico in jo pošljite na naslov: ZZB NOB Slovenije, Einspielerje- va 6, 1000 Ljubljana, s pripisom »nagradna križanka«, do 15. junija 2019. Ime in priimek: _______________________ Naslov: _______________________ _______________________ Geslo 43. številke SB: _______________________