OBVESTILA ČZS
2/2024 letnik CXXVI 33
UVODNIK
Drage čebelarke, dragi čebelarji!
V februarju praznujemo edini slovenski praznik, 
ki je poklon kulturi. Čebelarstvo v Sloveniji je način 
življenja, kar smo uspešno zapisali tudi na Unescov 
seznam nesnovne kulturne dediščine. Čeprav ima 
pojem nesnovnega nekoliko širši pomen, pa radi o 
tem razmišljamo kot o nečem, kar je neizogibno, saj 
je globoko ukoreninjeno v »genih« in je identiteta 
naroda. Na to smo ponosni, saj se prav v jeziku, 
šegah, običajih ter umetnosti razlikujemo od drugih 
narodov sveta. To nas dela Slovence. 
Tudi obhodi kurentov so bogat del nesnovne 
kulturne dediščine in so prav tako vpisani na 
Unescov seznam. To je pustna maska, ki nam, po 
prepričanjih naših prednikov, odganja vse slabo 
ter prinaša srečo in zadovoljstvo. Letos smo se v 
tem skupnem jedru nesnovne kulturne dediščine 
povezali s pustnim karnevalom v Cerknici, ki bo 
v znamenju čebeljega zleta. Čeprav se marsikdo s 
takšnim načinom povezovanja morda ne strinja, pa 
je to spet priložnost in način, da opozorimo nase 
in s tem še dodatno povečamo prepoznavnost in 
pomembnost čebelarstva v Sloveniji. 
V luči kulturnega praznika se spomnimo in 
poklonimo tudi vsem čebelarkam in čebelarjem 
– umetnikom, ki so poleg dela v čebelnjaku svoje 
življenje, mišljenje in občutke pretapljali v umetnost. 
Spomnimo se, da je bila slikarska umetnost prisotna 
tudi v družini Antona Janše, ki je platno raje 
zamenjal za čebelnjak. 
Danes v dobi vsega digitalnega sta tudi 
umetnost in kultura na preizkušnji, sprašujemo 
se, ali je umetnik sploh lahko še pristen v svojem 
ustvarjanju. »Konkurenčnost« umetnosti pomeni 
tudi reprodukcija umetniških del konglomerata 
informacij umetne inteligence. Prav verjetno se zato 
pojem kulturne dediščine v zavesti naroda vedno 
bolj krepi. 
Sem velika ljubiteljica umetnosti in zato pogosto 
zaidem v kulturne hrame. Tudi film kot sedma 
umetnost mi ni tuja, zato sem vesela, da v tej številki 
lahko preberemo recenzijo novega filma v rubriki 
Čebela v filmu. Novo rubriko lahko vzamemo kot 
pogled na čebelarstvo z drugega zornega kota. 
Upam, da nam bo v prijetno branje. 
Dovolite še zanimivost: Čebelarstvo in čebela 
sta prisotna v različnih oblikah umetnosti, a ju v 
klasični glasbi, natančneje v opernih delih, do sedaj 
še nisem zasledila. Je pa v operi Pravljica o carju 
Saltanu skladatelja Nikolaja Rimskega - Korsakova 
svoj prostor našel čmrlj v skladbi Čmrljev let.
Mara Golob Meserko
Opravičilo
Januarsko številko Slovenskega čebelarja ste prejeli z veliko zakasnitvijo, za kar se vam iskreno 
opravičujemo. Vzrokov je več: bolniške odsotnosti, prazniki in na koncu še težava pri tiskarju in 
pošti. Vse skupaj se je seštelo, da je bila zamuda večja kot 14 dni. Prosimo, da opravičilo sprejmete 
z razumevanjem. 
Boštjan Noč, predsednik ČZS