tČM/1 i ZUA Šentjur do 0 ŠENTJURSKE 1996 352(497 4 Šentjur) COBISS o i fto&ttUtut fittičeuta' frU fio&tč Seutjufi Wtti8ŠglSam mmmm. d.o.o. % Trgovina - center, tel.: 741-616 BTV Vojager TTX A , 46.550,00 SIT I Avto radio od 8.999,00 SIT | Video igrice QAME BOY j - od 12.928,00 SIT I Žarnice 49,90 SIT | Plafoniere 936,00 SIT j '"Tl f j ( /f )" \j # j' 2) Žolčno v občinskem svetu Kdo so naši "mali župani"? Vsi šentjurski predsedniki: Franc Kovač Spori okrog šentjurskega športnega parka Papež med nami Ribiči se selijo v Šentjur Trgovina z elektro materialom Tel: (063) 743 316, 0609 611 603 P0SEBNA PONUDBA Lestencev, plafonier, vrtnih svetilk, žarnic. J IM , m PRI NAKUPU SVETIL do 15.6.96 GOTOVINSKI POPUST 10% ! MONTAŽA ELEKTRO INSTALACIJ IN STRELOVODOV Kabel PPy 3x1,5......................55,00 SIT PPy 3x2,5......................82,30 SIT Avtomatske varovalke.....že za 827,30 SIT Vrtalni stroj ISKRA v kovčku.15.845,00 SIT POSLOVNA STRAN lil! ŠENTJUR TEL.: (063) 743-095 Gostišče Bohorč vas vabi v nov Zimski vrt, kjer vam bodo postregli z vsemi vrstami pripravljenih jedi, jedi po naročilu, ter pestro ponudbo različnih slaščic in bogati izbor buteljčnih vrhunskih vin in šampanjca na decilitre. Sprejemamo tudi naročila za zaključene družbe (poroke, obletnice...)! Elektro Plafoniere že za ‘J/3,00 Sl! Svetilka stenska 2025,00 SIJ Omarica podomet enoredna 12 mest 1544,00 SIT Trgovina z elektro materialom Tel: (063) 743 316, 0609 611 603 Nudimo Vam bogato izbiro ELEKTRO MATERIALA: svetila, instalacijski material, orodja, antenske sisteme, avto akustiko, stikalno tehniko znanih proizvajalcev. Stikala od 249,00 ?237,00 Avto radio PHILIPS 18.509,00 m Doza nadomet 196,00 - Montaža elektroinstalacij, strelovodov - Gotovinski popusti - Na kupljeno blago popust pri montaži! - Zamik plačila: Activa, čeki CENE SO Z PROMETNIM DAVKOM ! | Šentjurske NOVICE BESEDE UREDNIKA ■■■■-■■ m ■ ■ R'{ Papež med nami drugi, bogovi ali neposredni potomci bogov bližnje preteklosti, čeprav so se držali samozavestno, so vendarle učinkovali v na-Bil je dogodek, spektakel doživetje! j boljšem primeru kot ministranti. Resnično presenetljiva so ta nova Človek lahko le strmi in se čudi. Odkar je umrl Tito, kaj takega ^ nismo več doživeli. Pa še on zadnja leta ni bil več tisti nekdanji mag, °bisk PaPeža’če bi 8a "očistili" zunanje bleščave in neulovljivih kl Je znal takorekoč hipnotizirati množice. Spominjam se Os- subjektivnih občutij, bi tehnično zlahka ostal na ravni boljše nosnega, ne vem, bilo je tam nekje okrog 1950. leta. Seveda nimam 8ometne tekme- Pa ni! Naj bo kakorkoli, v vsakem primeru je veljalo Pojma, kaj je takrat Maršal govoril, v spominu sta mi ostali le biti tam, kajti dogodek je bil enkraten, neponovljiv in zgodovinski. “ —...................mil........iiiiiiiiiiiiiiiii.lili..— Franc Kovač 1 itmk:' i ' .N .'-r:.. ' ■11 irV". ■■ J ' ! ; ■ ■ . i; v Sl ■ Socialdemokrati vabijo na kres Šentjurski občinski odbor SDS bo v počastitev državnega praznika Dneva državnosti priredil srečanje ob kresu na Rifniku. Kres bodo prižgali 24. junija ob 21. uri. Vabijo vse občane, da se zgodovinskega dogodka ustanovitve slovenske države veselite skupaj z njimi na Rifniku. Gostitelja kresnega večera bosta Nizke gradnje Mirko Kovač s Planinske vasi in Urad župana._______ Prevozu Trqovina OSEB IN TOVORA V TRANZITU Prazničnost in veličina dogodka. Le nekaj dni je tega, kar sem poslušal papeža - in že zdaj bi težko lcke*’ kaj neponovljivega je povedal. Toda doživetje stotisoč glave množice, ki je z zamaknjenjem in navdušenjem ure in ure čakala na dobrodušnega moža, ga sprejela s pesmijo, skoraj pet ur sledila do Potankosti dorečenemu in v popolnosti papeževi osebi podrejenemu ceremonialu, nato še nekaj ur strpno čakala, da sojo razvozili na vse štiri strani neba, se ne pozabi. Na tisoče skrbno pripravljenih drobnih detaljev se je ujelo v eni sami točki, ki je postala središče SVeta' Ne, tam na visokem oltarju v daljavi ni stal več človek, takšen kot sva ti in jaz, ali betežni starček Woytila, tam je bil Sveti oče, vez med nebom in zemljo, med minljivostjo in večnostjo. In to nesporno ožanstvo, ki je govorilo celo slovensko, zna biti presenetljivo c oveško. "Papež m a vas rad", stavek, ki bi nekje v vsakdanjosti bil olJ smešen kot kaj drugega, je ganil in prevzel ves slovenski narod. °’ da našega Slomška ni uvrstil v svetniške vrste, kjer sicer mrgoli raznih italijanskih duhovnov, prav gotovo tudi takih, ki Slomšku n|so ravni, smo mu odpustil v hipu; sveti oče pač vse najbolje ve! Niso še daleč časi, ko sta bili vera in cerkev zaničevani in zapostavljeni, a gotovo le navidezno; obisk Janeza Pavla II. je razkril jjuno nesporno veličino. Gospodje tovariši, Kučan, Drnovšek in PETER JERŠIČ Vrtna ulica 1, tel.: 743-007,38-874,0609 624 091 'udi: , I Prevoze osfId i,\ tovora s koivibi vozilo IVI : > prevoze bUqA s tovorim jAkoivi do 4T / pRodAJA qRAdbENEqA i(M TEblNiČINEqA MATERIaIa po NAROČilu Naročeno blago pripeljemo sim dom po najugodnejših cenah! mmfcuohdt "»“»mm NOVOTERM tl in tl kvalitete) & od 2.800,00 SiT/ra* Šentjurske novice izdaja d.o.o. Šentjur- se plačuje zanje 5% prometni davek, ki je ske novice, Šentjur, Scliškarjeva 10. vračunan v ceno. U^r0"” rednik: Franc Kovač. Nas]ov uredniš(va: Scliškarjeva 10, Po n „ TtJ.j ,mg’ Velcnie- Šentjur. Poslovni čas je od 7. do 9. ure, 2l/7n S Uritdx VadC f mlo,™nlest' telefon med poslovnim časom 741 286. me°P,S ŠentJUrSkC "°VlCe ^ven poslovnega časa pa 743-561. Žiro ^d protzvode mformativnega značaja m ,,lčun: šentjuvske novice 50770-6o3- — 37277. Naslednja številka Šentjurskih novic izide v sredo, 26. junija 1996 Šentjurske NOVICE Z (BONE-KOMENTIRAMO ###? g = V 1 , £ % ;'r " : h F 7V* " •: ::: <.; 41?$ ■ 3 1 Slltfl Š :/ N : ‘.4 Žolčno v občinskem svetu Nadaljevanje prekinjene 14. seje občinskega sveta je bilo istega dne kot je izšla prejšnja številka ŠN, zato bo tokratno poročanje res zapoznelo. Ker pa je seja bila zanimiva in burna, jo velja kljub zamudi le predstaviti javnosti. Pod prvo točko nadaljevanja seje je svet obravnaval predlog odloka o javnem redu in miru v občini Šentjur pri Celju. Tokrat so odlok očitno imeli v delu slavisti in so ga spravili v jezikovno sprejemljivo in dovolj razumljivo obliko, žal pa je vsebinsko ostal skorajda povsem nespremenjen. Tako je ostalo v njem precej takšnih določil, kijih ne bo nikoli mogoče sankcionirati, ali pa so malo preveč "butalske", da bi odlok lahko zadovoljivo služil svojemu namenu. Nekatera določila sem poskušal z amandmaji tudi sam spraviti v sprejemljivejšo obliko, a je bilo vse zaman. Vsa moja dopolnila so padla že na ravni odborov. Tako v odloku še vedno ostaja določilo, da organizator javnega shoda ali poslovodja gostinskega lokala morata skrbeti za vzgojo mladoletnikov, po stanovanjih bo prepovedano nadlegovanje s širjenjem idej in naukov (ne pa npr. trgovsko ali spolno nadlegovanje), kako bo pa po tem odloku z domačimi živalmi pa tako ali tako menda nihče živ v naši občini ne ve. Tako v bivalnem okolju (kaj je to bivalno okolje?) živali ne bodo smele povzročati hrupa in smradu, v strnjenih naseljih (mar niso to tudi vasi?) ne bo dovoljeno rediti domačih živali brez soglasja sosedov (vseh ali večine?), živali, ki bi utegnila motiti javni red in mir pa tako ali tako ne smete imeti. Konec je s kakanjem po travnikih (tudi krave menda niso izvzete), golobe pa bodo šentjurski občani lahko redili (le kako se redi golob?) le v dvakrat razkuženih golobnjakih. Takšnih cvetk bi se še našlo, a jih je brez koristi iskati. Tudi če bi imeli komunalno stražo, bi se takšen odlok težko izvajal. Tako sta lahko še naprej čisto brez skrbi, kajti očitno je, da občinska uprava s tem odlokom ne misli hudo resno. In če za konec skušam najti za ta čas aktualno določbo, ki bi omejila ropotanje kosilnic po zelenicah, bi to morda bila odločba, daje ob nedeljah in praznikih ter od 22. do 7. ure prepovedano opravljati dejavnosti, ki povzročajo hrup. Pa še ta ni čisto jasna, saj so izvzeta sezonska dela, košnja travice pa je izrazito sezonska. Tako spet ne boste vedeli, če boste v nedeljo ob šestih zjutraj zbudili sosede z občinskim blagoslovom ali brez njega. Težave na relaciji med občinsko upravo in svetom, ki so bile opazne pri sprejemnju odloka o javnem redu in miru, so še opaznejše prišle na dan ob odločanju za podelitev koncesije za športni park. Razprava, ki je sledila predlogu odbora za družbene službe -predsednik je g. Čoki - da se koncesija dodeli NK Šentjur, je bila dolga in mučna. Očitno je bilo, da NK Šentjur nima niti pogojev niti dokazil o finančni trdnosti ter kadovski usposobljenosti za prevzem športnega parka, ker pa drugega ustreznejšega ponudnika ni bilo, je koncesijo dobil. Temu so nadvse odločno nasprotovali predvsem svetniki LDS (Gorečan, Artnak, Koleša, Mastnak), ki so opozarjali na finančno trhlost ponudbe NK Šentjur in na nesprejmljiv odnos nogometašev do drugih športnikov, zaradi česar bo prišlo do "eksekucije" nekaterih športov v Šentjurju. Tudi znameniti "zid", ki je črna gradnja, naj bi dokazoval dvomljiv odnos nogometnikov do skupnih občinskih koristi. Dokazovali so, da bi v tem primeru bila najemna pogodba ustreznejša. Sledilo je glasovanje, ki se je končalo z incidentom. Podobno ukano, kot jo je izvedel g. Oset ob glasovanju za gasilski amandma k proračunu, si je tokrat omisli g. Artnak in je z namernim napačnim glasovanjem skušal preprečiti sprejem sklepa. Predsednica sveta gaje kaj kmalu odkrila in ga kaznovala z izključitvijo s seje. Svojega strankarskega kolega je vzel v zaščito g. Zupanc, ki je od predsednice zahteval, da se naj končno odloči, katero njeno ravnanje je pravo, tisto ob Osetovi akciji ali ob današnjem Artnakovem nagajanju. Zahteval je, da naj ne spreminja kriterijev, kakor seji zahoče! Podobno kot pri prejšnji točki je bila pravi krivec za težavno odločanje sveta tudi tu v veliki meri občinska uprava. Ni imela izdelanega svojega čvrstega stališča, svetu pa je ponudila zelo konfuzne materiale, ter ga takorekoč prisilila, daje zamižal in segel po kostanj v žerjavico ter odločil namesto nje. Takšen način odločanja v načelu ne bi bil sporen, če koalicijska večina v občinskem svetu po pravilu ne bi takorekoč slepo podpirala odločitve občinske uprave, ne glede na argumentiranost njenih predlogov. Izvolitev g. Mestinška za podpredsednika občinskega sveta je bilo rahlo presenečenje, saj naj bi to mesto po tajnem dogovoru med strankami pripadlo Združeni listi. G. Mestinšek, čeprav je bil izvoljen na listi SDS, ni član nobene stranke in se doslej v občinskem svetu, razen ob problematiki šolstva, ni posebej izpostavljal. Predsednik odbora za družbene dejavnosti g. Čoki je zelo na kratko končal na eni od prejšnjih sej načeto obširno razpravo o problematiki zdravstva v občini. Ugotovil je, da svet pravzaprav o tej zadevi nima kaj govoriti ter priporočil občinski upravi, da ravna v skladu z navodili, ki gaje poslalo ministrstvo za zdravstvo. Nihče mu ni ugovarjal in je torej z zdravstvom v občini odslej vse O.K. Še hitreje je bila zadeva opravljena s soglasjem k statutu javnega zavoda Celjske lekarne. Šentjurska lekarna se za samostojnost ni ogrela, občina pa menda tudi ne. Lekarna je šla v Celje. Temperaturo je spet dvignila razprava o povišanju cen oskrbnine v vrtcih. Predlog ravnateljice gospe Ketiš so svetniki po dolgem modrovanju zavrnili in bodo o njem spet razpravljali, ko bo odbor za družbene dejavnosti preučil bilanco vzgojno varstvenega zavoda. Kredit pri Eko skladu ni bil sporen (17 milijonov SIT za vodovod in 4 milijone za rastlinsko čistilno napravo na Planini), prav tako kot tudi začasen prenos koncesije za upravljanje z javnim delom tržnice od JKP na zasebno Dobrino ne. Izjemno vroča pa je bila razprava o predlogu g. Maruše, da se občina zadolži za 20 milijonov in jih porabi za sofinanciranje izgradnje pilotiranja in nosilne plošče za hruševski podvoz. Letos bo namreč železnica posodabljala progo in bi bilo zelo priporočljivo, da bi se določena dela opravila ob tej priliki. Prišlo je do žolčne razprave, domala že do prepira, med šentjurskimi svetniki in okoličani. Kar precej grobih besedje bilo izrečenih in čeprav je g.Maruša zatrjeval, da gre za projekt stoletnega pomena in v bistvu le za premik plačila za eno leto (naslednje leto naj bi bil na vrsti podvoz), je zmagala "južna fronta" pod vodstvom g. Cvikla in predsednice Osetove. Podvoz je tako menda dokončno padel v vodo. Zanimivo je, da se tako župan kot tudi občinska uprava do tega vprašanja sploh nista opredelila. Zgledalo je, kot da jim je vseeno, kaj svetniki premlevajo. Junaka, ki bi si upal Hrušovljanom povedati, da je podvoz z ozirom na načrtovani bližnji nadvoz pri Zikošku razkošje, ki si ga Šentjur enostavno ne more privoščiti, očitno na občini ni. F. K. S slovesnosti v Mariboru Sosedje so nejeverno majali z glavami, ko sem se v nedeljo okrog Ure zjutraj odpravljal v Maribor na srečanje s papežem. Brez vstopnice in takole pozno, ni šans, so bili soglasni. Ko me je v ovenski Bistrici vrgla policija z avtoceste, je tudi mene prvič jasneje zaskrbelo. Drugič se mi je nagubalo čelo pri odcepu za rem, ko prometni policaj ni mogel verjeti, da se motam tam u oh brez kakršnekoli vstopnice in mi je svetoval, da se naj raje ar °brnem proti domu. Pa ni bilo nič hudega. Brez težave sem Parkiral blizu odcepa za aerodrom in se zlil z množico, kije kot veletok lezla proti prireditvenemu prostoru. Počasi in °stojanstveno smo koračili po razgretem asfaltu, mladi, stari, 'uvalidi, nekateri svečano zapeti do vratu, drugi v kratkih hlačah, nekatere celo radodarno razkazujoč ženske čare. Zazvenela je tudi znana romarska pesem. Podobna človeška kača seje valila Preti aerodromu tudi iz mariborske strani. Še tretja "kača" ki se Je vila iz smeri letališke zgradbe, pa je bila sestavljena iz številnih redovnikov, duhovnikov in klerikov vseh vrst. Okrog 9. ure, revno, ko se je papež vkrcaval v letalo v Ljubljani, sem ga z vstopnico v žepu že pričakoval v "čredinki" E 3, s papeško rutico n‘t fotoaparatu in steklenico Radina v roki, ki so mi jo ob vhodu skorajda vsilili. Tisti, ki ste prihod papeža in njegovo bogoslužje spremljali po televiziji, ste gotovo videli in slišali več kot prisotni, ne verjamem pa, da vam je uspelo doživeti tisto vznemirjenost, ki jo lahko da le sobivanje v nenavadno pričakovanje zazrte množice. Dovršen ceremonial, umirjena vdanost čakajočih, spretno zrežirana predstava, zlasti pa, ko iz desettisočev grl z vseh strani mogočno zazvenijo iz otroških dni tako dobro poznane melodije "Spet kliče nas venčani maj..." in podobne, ti naženejo mravljince po hrbtu. Ni dvoma, papeža se da doživeti le na licu mesta. Nekoliko po novinarsko našemljen sem se podal skozi vrste varnostnikov in se sprehodil med množico. Nikjer znanega obraza! Kar precej "čredink" v ozadju je ostalo praznih. Očitno so organizatorji pričakovali večji obisk. Postaje prve pomoči so bile skorajda brez dela, redarji in policisti so posedali v senci številnih šotorov, še celo stranišča so takorekoč samevala. Nikjer nobene gneče, nobene zmede. Tudi pot do avtomobila in vožnja do doma sta bili prava šala. Morda zato, ker je bilo vse dobro načrtovano, morda pa tudi zato, ker seje predhodno ustvarjala prava psihoza o grozni množici, ki jo bo treba tako ali drugače prenašati in so se mnogi povsem po nepotrebnem odrekli tega dogodka. Nemalokrat se mi je celo zdelo, da so policisti tisti, ki so bili s svojo pretirano aktivnostjo še najbolj moteč element. * regijskih iger specialne olimpiade Začetek je bil takšen kot se za olimpijske pogledi pa so vse prevečkrat blodili v |8re spodobi: praznično vzdušje v daljavi. Da, to je bila specialna olimpiada sPortnem parku, stojnice, ogromen pisan ljudi, ki so drugačni, ki jim je narava — """--imji liiniinhiiiiiimmeMiiHiiiHr-. ur!;:.' • '■emu; i .mam alon nad igriščem, godba na pihala, Zupan in drugi govorniki, slovesen prihod olimpijske zastave, fanfare, olimpijska Prisega ter seveda deset ekip športnikov. ledano tako od daleč, je bilo vse v najlepšem redu. Šele pogled od blizu je lzdajal, da je korak prenekaterega nastopajočega bil težak in opotekajoč, namenila večno otroštvo. Organizator iger za celjsko - koroško regijo je bilo šentjursko Društvo za pomoč duševno prizadetim Sožitje. Že neštetokrat preizkušen in neumoren predsednik društva g. Peter Jeršič se je tudi tokrat izkazal: vse je teklo kot namazano. Še celo skujano vreme je F. K. prizaneslo prizadevnim tekmovalcem in organizatorjem. Rezultati niso pomembni, pomembno je, da so tako prizadeti kot njihovo starši in varuhi preživeli spet en prijeten dan, da so pokazali, da kljub večni mori, ki leži nad njimi, znajo še kako tekmovati, se čisto "po naše" razveseliti uspeha, s ponosom nositi kolajne, ki so jim jih namenili sodniki in ob zvokih glasbe, sicer resnično po svoje, toda vendarle, slediti ritmu in se radostiti ter veseliti življenja. Zaključek je bil v OŠ Hruševec. Ob zvokih Specter sounda ter nastopih mladih pevk Laure Pešakove in Maje Slatinškove, so župan, podžupan ter drugi gostje nastopjoče bogato obdarili s kolajnami, Šožitje je pripravilo spominske plakete za vse, mize pa so se zašibile pod tekočimi in trdnimi dobrotami. Veselili so se, plesali med seboj, s svojimi vzgojitelji in - uživali. Kot eden izmed tistih, ki jim je bila narava bolj naklonjena, sem z začudenjem, morda celo z nekakšno otožno zagrenjenostjo s tribune od daleč opazoval ta nenavadni živ - žav. Kot da bi si ne upal med nje - ali pa jim bil celo nevoščljiv. F. K. AKTUALNO Janša v Šentjurju V ponedeljek, 20. maja v večernih urah, so šentjurski socialdemokrati pred občino organizirali množično podpisovanje podpore za uvedbo večinskega volilnega sistema. Na prireditvi, ki je potekala v sproščenem vzdušju, igral je Specter sound iz Hruševca, nastopili sta mladi šentjurski pevki Polona in Laura, zapel je tudi ženski pevski zbor, seje zbralo okrog 200 udeležencev. Med njimi so bili tudi župan Malovrh in predsednika LDS Jožef Artnak in Združene liste Cveto Erjavec. Ni pa bilo na prizorišču videti funkcionarjev koalicijskih SKD in SLS, kar je bilo kar manjše presenečenje. Osrednji gost večera je bil predsednik SDS Janez Janša, ki je v daljšem nagovoru ocenil trenutni politični položaj v Sloveniji in podrobneje razčlenil prednosti večinskega volilnega sistema. Socialdemokrati so čvrsto odločeni, da z uveljavitvijo volilnega sistema, ko bomo volili ljudi z imenom in priimkom in ne več list političnih strank, postavijo temeljni kamen za moralno prenovo slovenske politike. Šentjurski odbor je akcijo zbiranja podpisov že končal. Zbrali so preko 400 podpisanih podpor in za 20% presegli načrtovano številko. Prvi maj Letošnji praznik dela je pokvarilo vreme. Ni bilo sicer hladno, toda že na predvečer praznika je pomladni dež dodobra ohladil kresovalce. Hotel Alpos je kresovanje odpovedal, pod Križem pa seje peščica mladih kresovalcev krepko namučila, preden je uspela zažgati zbrano suhljad. Tudi pogled po okoliških hribih ni kazal, da bi bilo pri sosedih kaj bolj suho in živahno. Le na Slivnici se je ob kresu kljub dežju zbralo menda vse, kar j e živega tam okoli-Tudi kratek program so si privoščili. Prvi praznični dan ni bil praznovanju v naravi nič bolj naklonjen. Dopoldanski dežje pohodnike na Resevno malo zadrževal, toda okrog 13. ure je bilo na vrhu vseeno že živahno. Mikola je s svojim ansamblom veselo igral, predstavnik celjskega Svobodnega sindikata Franc Klepe je celo spregovoril nekaj stavkov, prijatelji Resevne (ki so sicer tudi totenfogli) so zapeli, golaž se je kuhal - skratka vse je teklo tako kot prejšnja leta, ko je sijalo sonce. Tudi brez Občinarjev in strankarskih šefov je veselica kar uspela! Socialdemokrati končno "pošlihtani" Zadnje dni aprila se je končno zgodila ponovljena volilna konferenca šentjurskega občinskega odbora SDS. Organizirana je bila po vseh pravilih, tako, da je bila izključena tud vsaka "dlaka v jajcu" in bi po proceduralni plati lahko služila za vzor sleherni organizaciji, ki se gre demokracijo. Če pa je sklicatelj bil res čisto pravi, bi pa utegnilo biti še vedno sporno. Konferenca se je takorekoč izčrpala v proceduralnih postopkih in je zapostavila svojo vsebinsko plat. Značilno zanjo je bilo, da soji dajali ton člani s Planine, ki so s svojo številčnostjo prevzeli odločanje v svoje roke. Za člane predsedstva so bili izvoljeni, ing. Bogolin Vladimir iz Loke, Jože Korže s Ponikve, Mirko Kovač s Planine, Friderik Leskovšek s Stopč, Jože Gajšek iz Šentjurja, Milan Koželj s Planine, Planko Roman s Planine. Za predsednika je bil izvoljen mag. Franc Kovač, za podpredsednika Milan Koželj, tajnik pa bo Friderik Leskovšek. Za svoje kandidate za jesenske poslanske volitve je konferenca določila Branka Oseta, Ota Pungartnika in Franca Kovača. Dokončno izbiro svojega kandidata bodo socialdemokrati opravili potem, ko bodo z javnomnenjsko raziskavo ugotovili, kdo od predlaganih ima največjo podporo volivcev. Kdo bo gradil cevovod iz Hrastja? Kot smo izvedeli pri direktroju JKP g.Gorjupu, je bil že opravljen razpis za oddajo izgradnje cevovoda od odcepa za Vinski vrh do Šentjurja. Gre za cevovod v dolžini 7,2 km iz duktilnih kovinskih cevi premera 300 milimetrov, po katerih bo možen pretok 40 litrov vode v sekundi. Vrednost razpisanih del znaša preko 100 milijonov tolarjev. Težave so z zapiranjem finančne zgradbe za ta projekt. V občinskem proračunu je zanj pripravljenih 22 milijonov SIT, državni ekosklad je prispeval 17 milijonov posojila, JKP pa je iz sredstev za razširjeno reprodukcijo pripravljen vložiti 20 milijonov. Kako bo s sredstvi iz sklada za demografsko ogrožena območja in z denarjem iz ministrstva za varstvo okolja, še ni nič znanega. Dela naj bi se pričela v jeseni, v Šentjur pa naj bi voda iz Hrastja pritekla naslednjo pomlad. Na razpis seje prijavilo 13 ponudnikov, v ožjem izboru jih je ostalo še 7. Med njimi so tudi Gradis iz Celja, Kos iz Šentjurja, Nizke gradnje Kovač s Planine in Ipiholding iz Rogaške Slatine. V JKP pravijo, da imajo velike težave z lastniki zemljišč, preko katerih bo tekel cevovod. Ti namreč zahtevajo tako nenormalne odškodnine, da bo tudi zaradi tega voda pritekla v Šentjur z določeno zamudo. SKD župani na Ponikvi Skupnost slovenskih občin, gre za občine, ki jih vodijo krščanskodemokratski župani, je imela svoje srečanje na Ponikvi. Kolje povedak g. Malovrh, so si najprej ogledali ponkovške znamenitosti (slomškovina, farna cerkev, cerkev sv. Ošta), nato pa so se ustavili pri Ajdrčanu v Slatini, kjer so se pokrepčali in izmenjali svoje izkušnje ter težave. Zavzeli so se za natanšnejšo razdelitev pristojnosti med državo in občino, zlasti so vztrajali, da na občino preide urejanje prostora. Soglasni so bili, daje potrebno omogočiti ustanavljanje manjših občin, ministra Deželaka pa so zadolžili, da doseže, da bo vlada znova pretehtala svojo odločitev glede zvišanja kriterijev za varstveni dodatek. Tudi tako imenovana demografsko ogrožena območja naj bi se poslej določala bolj selektivno, saj je takorekoč absurdno, daje po znanih kriterijih ogrožene kar pol Slovenije. 74. junija temeljni kamen za dom upokojencev Zvedeli smo, da bo slovesno vzi-davanje temeljnega kamna za šentjurski dom starejših občanov opravil minister Rop v petek, 14. junija. Dogodek ne bo imel samo protokolarnega značaja, saj bo minister pripeljal s seboj vrsto svojih sodelavcev, ki bodo gostje šentjurskih in regijskih gospodarstvenikov. Šentjurski dom starejših občanov naj bi stal kar okrog 800 milijonov SIT, iz državnih in občinskih virov pa naj bi doslej bilo zanj zagotovljenih 50% potrebnih sredstev. šentjurske AKTUALNO L NOVICE III1SI Kdo so naši "mali župani"? olitve so mimo, sveti krajevnih s uPn°sti so izoblikovani, torej se že tudi ve, kdo so naši predsedniki svetov rajevnih skupnosti oziroma "mali župani", kot smo že slišali, da jim pravijo. °yo ime pa že tudi ni čisto neuradno, saj So šentjurski mestni svetniki menda tudi že odločili, da se bo njihov predsednik tudi uradno imenoval župan. Bralcem Šentjurskih novic jih bomo Poskušali predstaviti, prav tako pa tudi njihove zamisli, kijih prinašajo s seboj na oblast. Ks PONIKVA Anton Vrečko: Ponikva bo občina! Predsednik sveta KS je postal takorekoč rez konkurence. Anton Vrečko (56 let), strojni inženir, od lanskega leta tudi storovski" upokojenec, je bil pred leti že va mandata predsednik skupščine KS na onikvi in je torej že izkušen krajevni unkcionar. Kot je povedal, mu je to Predsedništvo prišlo kar prav, saj mu Pomaga prebolevati upokojitev. Ni v nobeni stranki, simaptizira pa s oršakovimi Demokrati. Ponikva je že razmeroma dobro urejen rAl’ vendar pa nam bo samoprispevek Prišel kar prav. Računam tudi, da so gospodje iz Šentjurja s tisto obljubo o ,c proračunskega denarja za KS no.slilj resno. Načrtujem, da bomo z ”Jlm zlahka asfaltirali še zadnje ceste v oboveu in na Bobovem ter se nato lotili •kanja" Ponikve same. Tu moramo krediti še nekaj črnili točk, ustanoviti uristični urad, vzpostaviti zdravstveno Postajo, radi bi imeli banko, zavarovalnico ter seveda bolj pestro družbeno, družabno in kulturno življenje. Vse, kar bo v moji moči, bom naredil, da bo Ponikva postala občina! KS DOBJE Franc Salobir: uresničiti referendumsko njegova predstavitev morala počakati do ugodnejšega trenutka. KS PREVORJE Mirko Pajek: šola mora biti letos pod streho! Je strojni inženir, doma iz Graben iz Lopace in rojen leta 1957. Bil je tri leta predsednik sveta KS tudi v prejšnjem mandatu. Je simpatizer LDS, član pa zaenkrat še ne. Prevorjani nimamo dilem: do jeseni mora biti nova šola pod streho, če ne, pouka v stari šoli v jeseni več ne bo! To, da tega denarja ni ne v državnem ne v zahtevo po samostojni občini! G. Salobir je pravi Dobovčan, rojen pred 57 leti, znan kot muzikant in kulturni delavec, sicer pa podjetnik in lastnik trgovine v Dobju. Je že tretji mandat v vodstvu KS Dobje. Je simpatizer LDS. Upam, da bomo v tem mandatu uspeli modernizirati okrog 10 km krajevnih cest, tako nam jih bo za naslednji mandat ostalo le še prav toliko. Prve bodo na vrsti cesta proti pokopališču ter cesti Zamšlak - Taj h te in Dežno -Jesenik. Tudi nekaj hiš še vedno čaka na vodo. Sicer pa delamo s polno paro za ustanovitev občine Dobje. Razen zadostnega števila prebivalcev imamo za občino vse pogoje. Referendumskega programa zaradi teh prizadevanj za samostojno občino ne bomo spreminjali. Ne, skupna občina s Planino nas ne zanima. KS PLANINA Ivan Knez, 51 let, je doma iz Doropolja. Funkcijo predsednika sveta KS je opravljal že zadnje leto prejšnjega mandata, potem ko je odstopilo prejšnje vodstvo KS. Je član LDS in njen predstavnik v občinskem svetu. Gospod Knez se je počutil slabo in me je odpravil kar pred vrati, rekoč, naj se oglasim naslednji dan. Ker pa Planina le ni takoj za vogalom, zboljšanje počutja g. Kneza pa tudi ne povsem predvidljivo, bo mmmr Bla#—tli __ občinskem proračunu, ni naš problem. Naj si ga sposodijo! V tej novi stavbi bi radi poleg šole imeli še gasilski dom, dvorano ter skupne družbene prostore. Za gasilski dom imamo pripravljen skoraj že ves gradbeni material. Sicer pa imamo v KS še okrog 50 km neasfaltiranih cest ter nekaj kmetij v Zg. Krivici tudi še brez vode. Računam, da nam letos ne bo uspelo modernizirati kaj več kot 500 m krajevnih cest. KS BLAGOVNA Edi Peperko: za identiteto centra KS! Edi Peperko (37 let) je doma iz Žamerka, v Zlatečah pa je kljub temu, da tam živi že šesto leto, še vedno prišlek. Bil je že predsednik sveta KS v prejšnjem mandatu. Po poklicu je višji upravni delavec, zaposlen pa je mčObčini. Njegova stranka je LDS in je tudi član šentjurskega vodstva stranke. Kljub temu, da je bila naša KS prva v Šentjurju, nastala je v povezavi z odškodninskimi zahtevki do Cinkarne, nas mnogi še vedno štejejo h KS Šentjur okolica. Tam pa seveda, hvala hogu, nismo in tudi nikoli ne bomo, saj je ta šentjurska KS izumetničena tvorba, brez pravih povezovalnih dejavnikov. V naši KS imamo le še okrog 9 km neasfaltiranih krajevnih cest, vsaj polovico, upam, bomo modernizirali v tem mandatu. Prvi bosta na vrsti cesti do Polaka in v Grabne. Sicer pa je naša prioriteta urejanje priključkov, pločnikov, odvodnjavanja in javne razsvetljave ob cesti za Teharje, ki naj bi se modernizirala letos. Podobno se bo urejala tudi cesta skozi Dole. Vodovod v Zg. Lokarje, postavitev vseli krajevnih oznak, utrjevanje bankin, javni avtobusni prevoz, zlasti pa še priprava urbanistične razširitve centralnega naselja Proseniško, so naše nadaljne naloge. Menim, da je zadosti veliko in organizacijsko optimalno urejeno centralno naselje (trgovina, gostilna, šola, skupni prostori...) zelo pomembno za kvaliteto življenja v vsej KS. KS DRAMUE Franc Strajhcr: sramota za občino in za Dramlje je, da še nimamo vodovoda! Novi predsednik ima 41 let in je prišel v Marija Dobje pred 15 leti iz Senovega. Pred petimi leti je že bil predsednik vaške skupnosti, ker pa takrat ni našel razumevanja za svoje umevanje krajevnih potreb - vsi so namreč videli le mrliške vežice in podobno, osnovnih potreb, kot sta voda in ceste, pa ne - je odstopil. Zdaj se je njegova vizija spet vrnila v Dramlje in pripravljen ji je utirati pot. Ni niti član niti izrazit simpatizer katerekoli Stanke. Da, seveda voda! Svetclka, M. Dobje, Straža in okolica morajo dobiti vodo. Poleg teh imamo še velike in raznovrstne potrebe: modernizacijo ceste v Razbor, modernizacijo regionalne ceste proti Žičam, kulturni dom, javna razsvetljava, urejanje centra Dramelj in drugo. Nadvse resno računam na pomoč občine, zlasti pri izgradnji vodovodov, prepričan pa sem, da bodo tudi moji sokrajani odvezali svoje mošnjičke. Verjetno bomo čez določen čas spet razpisali referendum za samoprispevek, ki pa bo takrat uspel. Vsi se zavedamo, da brez skupnih prizadevnj in odrekanj ne bo hitrega napredka v kraju. KS SLIVNICA Zoran Leskovšek: nič še ni jasnega! Gospod Leskovšek je sicer doma iz Celja, na Slivnici je formalno šele tri leta, praktično pa že skoraj 17 let. Tudi njegovi stari starši so bili Slivničani, tako, da je domače gore list. Na rame si je oprtal že peti križ, rojen je bil leta 1950, toda to nikakor ne pomeni, da v njem ni več nekdanjega športnega duha. Vsak dan prekolesari okrog 30 kilometrov, vzpon na Slivnico pa mu še ne dela preglavic. Težko mi je kaj reči. V KS sem nov in slabo poznam položaj naše KS. S kolesom se vozim po naših vaseh, poslušam, opazujem in se učim. S prejšnjim vodstvom zaenkrat ne sodelujem najbolje. Vem, da so krajani precej nejevoljni na prejšnje vodstvo, ker menda še zdaj ni vse jasno, kako je pravzaprav bilo s kamnolomom, ki ga ima zdaj tajnik KS. Seveda bi rad zastavil svoje delo drugače, bolj odprto in javno. Občani morajo vedeti, kaj se dogaja v kraju in v vodstvu KS, zato bomo verjetno poskusili z izdajanjemm občasnega informatorja. Rad bi, da bi se naš kraj prebudil, tako kot se je v preteklem letu prebudil na športnem področju. To pa tudi pomeni, da KS mora priti do denarja. Računam, da bomo šli v ponovni razpis referenduma za samoprispevek in da bo referendum tudi uspel. Profesionalnega tajnika skoraj zagotovo ne bomo več imeli. Res bi težko povedal kaj bolj konkretnega, ker smo še čisto na začetku. KS LOKA Marjan Skale: kako do denarja? Predsednik sveta KS Loka je doma iz Loke, rodil pa seje pred 57 leti v Hrastju. Je predmetni učitelj in pomočnik ravnatelja na OŠ Slivnica. Pred letom 1990 je bil en mandat podpredsednik skupčine KS. V svet gaje kandidirala LDS. Naša KS je obrobna in slabo razvita, ima pa veliko perečih problemov. Kar dve naši lokalni cesti sta v dolžini preko 4 kilometrov še vedno v makadamski izvedbi in nam predstavljata zajeten finančni zalogaj, ki ga bo potrebno prav kmalu nekako pogoltniti. Tudi vodovod, ki ga nameravamo napeljati iz zajetja v Hrastju do vasi in do Ronce, je zelo aktualen. Zdaj po odprtju vrtin za občinski vodovod se sušijo višjeležeči studenci, ki jih bo potrebno takoj nadomestiti. O številnih krajevnih cestah, kjer bi radi imeli asfalt, skorajda ne upam razmišljati. Od kamnolomov nima KS praktično nič, ostala je le velika rana za kamnolomom v Zamerku, za katerega ne vemo, kako ga sanirati. Zelo radi bi prišli v občinske in državne programe za izgraditev telovadnice. Smo ena redkih Podružničnih šol brez telovadnice. Glede izvira termalne vode v Dobrini, na katerega nekateri naši občani mnogo dajo, pa sem pesimist. Ne kaže, da bi nam res lahko koristil. Načrtov imamo veliko, denarja pa ne. Poskusili bomo s ponovnim referendumom za samoprispevek in ker smo prejšnja dva zgrešili le za nekaj glasov, sem prepričan, da nam bo uspelo. rk>tem bo seveda vse skupaj precej lažje. to KALOBJE tranc Šafran: referendumski program bo treba temeljito preštudirati! Predsednik sveta KS Kalobje je seveda, kot se spodobi, domačin. Izvira iz Vodul iz Kostrivnice, kjer seje rodil pred 42 leti. Na Kalobju je že od leta 1980. Je lastnik trgovine in okrepčevalnice, sicer pa trgovec, natakar, čistilka in sploh vse, kar je treba. Primopredajo poslov smo sicer že imeli, a smo še čisto na začetku in bi težko fekel kaj bolj določnega. Prejšnje vodstvo je reklo, da je vse čisto, včeraj Pa me je že pričakalo neprijetno Presenečenje: račun od cestnega podjetja za 2 milijona. Samoprispevek imamo, kar pa ne pomeni, da bo denarja dovolj za resnejše posege. Gramoziranje krajevnih cest pride najprej na vrsto, takoj je potrebno nekaj narediti s Pokopališčem, z odvozom smeti in kanalizacijo, govori se o rastlinski čistilni napravi. Tudi oskrba z vodo je problematična, saj komunala priklaplja vedno nove porabnike, na nova zajetja vode pa pozablja. Računam, da bo svet v kratkem pripravil temeljit nov načrt za celo mandatno obdobje. KS ŠENTJUR OKOLICA Ivan Centrih: v naši KS moraš biti dober pogajalec! G. Centrih je ekonomski tehnik, zaposlen pri Pohištvu v Celju, izvira iz sosednjega Platinovca v Šmarski občini, doma je pa točno na meji med šentjurskim in šmarskim Grobelnim. Na šentjurski strani, seveda! Bilje prvi predsednik te krajevne skupnosti, kasneje pa se ga je prijela še vrsta drugih funkcij. Strankarsko ni opredeljen, je pa opredeljen za -upokojitev. Kar presenečen sem bil, da so mene izbrali za predsednika, mogoče zato, ker že od prej veljam za strpnega pogajalca in to je v naši KS zelo pomembno. Naša krajevna skupnost je nemreč neka čudna in razvlečena nenaravna tvorba, brez pravih skupnih interesov in brez svojega centra. Je pravzaprav skupek petih samostojnih vaških skupnosti, ki imajo zelo različne interese in že od nekdaj funkcionirajo samostojno, skoraj že kot samostojne KS. Tako sta Svet in njegov predsednik le nekašna posrednika med njimi. Resnično bo potrebno temeljito razmisliti ter nekaj ukreniti s to našo KS. Naš prvi problem je prometna varnost, Vrbno, Nova vas, Stopče - to so naše vedno ogrožene cestne povezave. Ne vem, koliko denarja bomo imeli, a kot kaže, ga za nove ceste ne bo prav dosti. Skušali bomo poskrbeti za popravilo že obstoječih, za utrjevanje bankin, ureditev pločnikov. Tajnika seveda potrebujemo. Računam, da ga bo še naprej plačevala občina. KS ŠENTJUR MESTO Cveto Erjavec: odslej bo drugače! Novi predsednik sveta KS, ki se bo po novem statutu imenoval župan mesta, je star 52 let, po poklicu je prometni tehnik, sicer pa svetovalec za obrambne zadeve. V KS je doslej opravljal že vrsto funkcij, od predsednika skupščine do predsednika sveta. Je predsednik občinskega odbora Združene liste. KS Šentjur mesto se je po letu 1990 znašla v precejšnji krizi. Urejena niso razmerja med KS in občino, denarja je komaj za tekoče vzdrževanje, pravzaprav nikomur ni dosti mar za urejanje mesta. Denar, ki ga dobi mesto iz proračuna, komaj zadostuje za tekoče urejanje mestnih površin in za odvoz kontejnerjev. Pa še ta denar plačuje občina kar direktno porabnikom, mimo KS. Tako se seveda ne da nič narediti. Potrebe pa so velike. Nekaj ulic (Prešernova, Na Lipico) je takorekoč uničenih, Pešnica je odtočni kanal, mesto nima tiste prijazne in urejene podobe, ki bi jo lahko imelo, da o čistilni napravi in podvozu sploh ne govorim. Kako naprej? Vsekakor mora mesto imeti svoj denar. Proračun nam mora dati sorazmerni delež glede na število prebivalcev, tudi za nekategorizirane ceste, razmišljam o uvedbi posebne komunalne takse, pa tudi iz sklada stavbnih zemljišč bo potrebno potegniti več. Vem, težko bo, toda z vztrajnostjo se bo začelo premikati na bolje. Novoizvoljeni svet KS je pokazal precejšnjo zagnanost, kar daje upanje. POSLOVNA STRAN lili II II L___________________________________________________________________________________________ KREDIT do 3 let 25% POLOG, odplačilo v 1,2,3 letih 10,8-odstotna obrestna mera MMMmMmmk Ali nam pišite: . okličhF, IMIIBI trg.UŽMAH, 065/791"! 1 5 63225 Planina TiSOEB 10SSE Metka Zidar s.p. Ljubljanska 1, Šentjur, tel.063/743-472 Tokrat smo za vas v trgovini ROSANA pripravili veliko znižanje moških spomladanskih jakn. Po zelo ugodnih cesaaJh ponujamo: moške in ženske komplete od 2.170, 00 SIT ženske kopalke (Lisca) od 2.300,00SIT moške kopalke že za 1.100,00 SIT fantodske in dekliške kopalke - po najugodnejših cenah maje - kratek rokav kratke hlače, jeans hlače, viskozne hlače bombažne španarice, legice 10 % POPUST Mfl GOTOVINO ALI MOŽNOST NflKUPfl CELO Nfl 8 OBROKOV! ¥ mm m awjw mmmm mmtm. z mrnm LJUDSKA BANKA 1 VOLKSBANK AGENCIJA ŠENTJUR, TEL.: 743-932 | INUDI KREDIT ZA NAKUP VOZIL j VW GOLF 1,3 GL | >AEWOO NEHA GLK : I g j U J x SHEVROLET CHEVT Poleg ugodnih cen vam nudimo odlog plačila na izplačilo OD in možnost plačila na več čekov. Trgovina ROSAMA-v centru Šentjurja-nasproti Alposa DELOVNI CAS: vsak dan : od 8.00 do 1 8.00 sob ota: od 8.00 d o 1 2.00 / V OBRESTNA MERA I v sodelovanju z | IMTEJCdMM. 1 I P.E. LJUBLJANA, Tel.: 061/1590-416 | P.E. MARIBOR, Tel.: 062/305-288 | P.E. CELJE, Tel.: 063/482-633 &x«*>:*:-:*:->k*x*:*:-:*:*x*:«*:*k*x*x*:*:*:*w^ AKTUALNO NK Šentjur bo dobil športni park Ali se bodo pričakovanja, da bo s podelitvijo koncesije za ureditev in upravljanje športnega parka konec težav, uresničila ali ne, naj bi bilo kmalu znano. Občina je že vrsto let vlagala precejšnje napore v izgradnjo objektov v šentjurskem športnem parku, ker pa zadeva le ni in ni stekla, je že prejšnja občinska skupščina sprejela odlok, da se za urejanje in upravljanje športnega parka podeli koncesija. Zamišljeno je bilo, da se bo pojavil koncesionar z debelo denarnico, ki bo dokončal zgrajene objekte, zagotovil njihovo brezhibno uporabo, hkrati pa bo našel tudi zase dovolj pridobitniških motivov. Zamisel je imela le eno samo slabo stran: namesto vrste bogatih ponudnikov seje na razpis koncesije prijavil le NK Šentjur, ki pa mu petičnosti prav nihče ne pripisuje. Svetniki se dejali, bolje vrabec v roki kot golob na strehi in so položili usodo šentjurskega športa v no-gometaške roke. Edi Peprko, vodja odelka za družbene dejavnosti, je pripravil osnutek koncesijske pogodbe. "G. Peperko, kako napredujete? Se bomo Šentjurčani letos sploh kaj kopali v bazenu?" Najprej bom odgovoril na drugo vprašanje: zagotovili bomo, da bo bazen pravi čas odprt. Če se predhodno, to je takoj, ne bomo sporazumeli z novim prevzemnikom celotnega športnega parka, to je z NK Šentjur, bomo bazen in spremljajoče objekte dali v najem Baku ali drugemu ugodnejšemu ponudniku. Glede koncesijske pogodbe pa se intenzivno dogovarjamo in do naslednje seje občinskega sveta mora biti nared. Imamo še kar precej odprtih postavk. Prevzem športnega parka je velik zalogaj, tega se vse bolj zavedajo tudi v nogometnem klubu. Njihova prvotna ponudba res ni bila bogvekaj, sčasoma pa le prihajajo s čistejšimi pozicijami. Seveda obstaja bojazen, da se bo NK Šentjur šel nekakšno socialo do nogometa, ostale obveznosti pa bo opravljal po mečehovsko. Če se v NK Šentjur ne bodo povsem na novo organizirali ter povsem ločili tako imenovani gospodarski del od nogometa, potem s koncesijo gotovo ne bo nič. Občina koncesije ne podeljuje zato, da bi podpirala le nogomet, športni park pa bi bil še naprej nenasitna proračunska luknja. Vili Romih, predsednik NK Šentjur: Koncesijo smo dobili in mislimo resno prijeti za delo. NK se bo registriral za gospodarsko dejavnost in verjetno zaposlil 3 delavce. Bazen smo pripravljeni prevzeti takoj, le občina mora predhodno razčistiti z dosedanjim najemnikom Bakoin ter usposobiti garderobe, tuše in podobno. Gostinski del bomo razvili v novi stavbi na igrišču in iz njega pokrivali tudi ponudbo na bazenu. Dograditev športnega doma, zlasti še prostorov za potrebe drugih športov, je po našem mnenju dolžna zagotoviti občina. Vse skupaj je seveda še predmet pogajanj in pogodbe. Mi smo za čiste račune, kar pomeni, da uporaba športnih površin in objektov ni in ne more biti zastonj in ti stroški morajo bremeniti uporabnika, ne glede na to, kdo je to. Če misli občina te zadeve urejati drugače in mimo nas kot koncesionarja, mora to doreči v pogodbi. "Kako je z denarjem za investicije, ima klub kaj "keša"? Seveda nima! Toda tu so krediti, tudi posamezniki bomo vložili, če bo potrebno. Jožef Artnak, svetnik LDS: Ne strinjam se s podelitvijo koncesije, ker nobeden izmed ponudnikov ni ustrezal razpisnim pogojeni, česar ni zmogel prepoznati občinski svet. Sklep o podelitvi koncesije je nestrokovna avantura, ki bo imela vsestransko škodljive posledice. V športni park bi bilo potrebno vložiti najmanj milijon nemških mark. Moje odločno nasprotovanje temelji na naslednjih dejstvih: 1. Ni nobenega jamstva oziroma dokaza o finančni trdnosti in sposobnosti NK Šentjur. Finančni viri (sponzorji, občina) so za podelitev koncesije povsem neustrezni. 2. NK Šentjur ni predložil svojega koncepta dograditve športnega parka. Ker namera vlaganja ni predstavljena, obstaja bojazen, da vlaganj sploh ne bo oziroma se bo dobiček pretakal le v veliki nogomet. 3. NK je tudi sam souporabnik športnega parka in obstaja utemeljen dvom, da ne bo zmogel pošteno usklajevati urnikov treningov in tekmovanj z drugimi uporabniki. Tako se lahko zgodi, da bodo prikrajšane ali celo uničene druge športne panoge in športna vzgoja mladine. NK že do sedaj ni hotel podpisti dogovora o skupnih interesih porabnikov, zaradi česar so nastali hudi spori z AK Trgohlad. Vulgarni nivo komuniciranja in hude grožnje so v tem primeru vse prej kot dober znak zaupanja v potencialnega kon-cesionraja. Posledice odločitve občinskega sveta, kije bila žal politična, bo pokazala, da smo tisti, ki smo nasprotovali, v resnici zavezniki šentjurskega športa. Pričakovanje, da bo NK vzdržal koncesijske pogoje, so nerealna. Koncesija bo postala najem z velikimi pravicami in brez obveznosti. Rešitev vidim v zakupu, ali v določitvi upravljalca, kar je zaradi mene lahko tudi NK Šentjur. Srečanje LDS V Gorici pri Slivnici je bilo v petek, 24. maja 1996, četrto tradicionalno srečanje članov in simpatizerjev LDS iz občine Šentjur. Udeleženci so se popoldan zabavali ob tenisu, malem nogometu in drugih družabnih igrah. Ob zvokih prijetnih melodij je zabava trajala do poznih jutranjih ur. Po dobri udeležbi in odličnem razpoloženju sodeč, so bili s tem neprimerno bolj zadovoljni, kot z reševanjem problemov občinske oblasti. ZLATARSTVO MILAN GAJŠEK ;> prodaja z (at ega nabita 3230 Šentjur Drofenikova 16 (tržnica) tel.: 063/743-727, 744-149 P0SEBR0ST3 predelava starega zlata (poseben popust) p/ popravili vseh vrst nadjita brezplačno graviranje antialergični uhani brezplačno prediranje ušes birmanska, krstna darila P0SEBR0ST3 izredno velidg izbira ročnih ur in bitdildf Šentjurske NOVICE Z VSEH VETROV slfrMli:i: #|t j k fy#:' VE | EBlifJ 50 let LD Šentjur Društvo kmetu na izletu Svojo petdesetletnico so šentjurski lovci počastili s slovesno skupščino, pa tudi s pogledom na prehojeno pot. LD Šentjur ima 46 rednih članov ter 9 častnih članov. Z divjadjo gospodari na 5191 hektarih lovnih površin. Obdobje takoj po vojni je bilo za divjad ugodno, zlasti številni so bili zajci in veverice. Kasneje, zlasti še po letu Lovci pri maši 1970, pa so se začeli za divjad in lovce težji časi. Strojna obdelava polj, agromelioracije, promet, ekološka ogroženost ter nemir v loviščih, so prinesli bistvene spremembe v lovišča. Še v zgodnjih sedemdesetih letih so lovci letno uplenili po 200 zajcev, danes pa le še okrog 30. Tudi fazani - leta 1968 sojih lahko odstrelili še 280, slabih 30 let kasneje pa le še 15 - so že močno ogrožena divjad. Povečal pa seje stalež srnjadi. Računajo, da imajo v lovišču okrog 400 živali. Lani sojih odstrelili 125, okrog 40 pa jih je končalo pod avtomobilskimi kolesi. Tudi lisičje vse več; leta 1994jih je pod lovskimi kroglami padlo 73. Gozdne kure so izumrle; zadnji divji petelin je bil uplenjen leta 1950 na Resevni. Tudi jerebice so praktično izginile iz lovišča, naselitev iz umetne reje pa ni uspela. Na svoji slovesnosti so lovci poudarili, da so predvsem varstveniki narave, zaščitniki divjadi ter učitelji in vzgojitelji za mlade rodove. Za slednji namen so pripravili na Lovskem domu tudi razstavo strokovne literature, v svojem lovišču uplenjenih živali in strelnega orožja, na katero so povabili vse šole. Kljub mnogim lepim načelom in še lepšim besedam, pa se "navadni zemljan" le ne more znebiti misli, da vendarle zaradi svojega užitka tudi ubijajo. F. K. Devetega maja se je v jutranjih urah odpravilo na izlet 51 članic društva kmetic. Težko so se odtrgale od doma, vendar je prav, da vidijo, kako je drugod. Najprej smo obiskale Savinjski gaj. Tu so nekatere dobile ideje, kako urediti okolico svoje domačije in so v ta namen tudi kupile nekaj cvetja. Nato smo obiskale kmetijo Atelšek v Šmihelu. Kmetija leži 720 m visoko in ima 70 hektarov gozdov in travnikov. Ukvarjajo se z govedorejo in s turizmom. V Radmirju smo občudovale mašne plašče in sposobnosti pridnih rok, ki sojih izdelale. Da ne bi bila ekskurzija preveč resna, smo se za zaključek napotile v Logarsko dolino, nekatere vse do slapa Rinke, in ugotavljale, da nimamo samo v Šentjurju slabih cest. V večernih urah smo bile doma, polne lepih vtisov in s spoznanjem, daje doma le najlepše. Anica Luskar, mentorica Biserni jubilej Ivana in Tončke Jazbinšek Vzela sta se v maju pred davnimi 60 leti, fant in dekle z dveh sosednjih hribov, in preživela sta složnih 6 desetletij v idiličnem zelenju težavne male kmetije na Presečnem. Imava 6 otrok, 16 vnukov in 17 pravnukov. Živijo povsod, od Nemčije do Črne gore, le tu v tej najini hišici ni nikogar. Sama sva ostala, betežna in stara. Takšno je pač življenje! Nikoli nama pravzaprav še najlepše, nič nama ne manjka, hudo je le, ker so otroci odšli. In kako je bilo na slavju? Lepo, lepše kot na poroki pred 60 leti. Preko 40 se nas je zbralo v Skobernctovi gostilni v Dobju.Lepo je bilo. Kaj pa recept za dolg in srečen zakon? Ni ga. Življenje je drugačno, bogve kdo bi danes še lahko delil nasvete! Čestitke in lepe želje tudi v imenu bralcev Šentjurskih novic! Z VSEH VETROV ' .. r-.V : Cesta čelrtstoletnih obljub Odbor za modernizacijo kozjanskih cest je v ponedeljek, 13. maK sklical na Prevorju tiskovno konferenco, s katero je želel povedati pristojnim in vsej slovenski javnosti, da je Kozjancem z obeh strani 3,5 kilometrskega makadamskega odseka regionalne ceste Šentjur - Kozje, dokončno prekipelo. Če ne bodo do konca maja dobili zadostna zagotovila od Direkcije za ceste in od Ministrstva za promet, bodo cesto 20. junija protestno zaprli. Zgodovina tega odbora in asfaltiranja regionalne ceste R 345 do Kozjega je dolga 25 let. V tem času so dobili že nič koliko različnih obljub, nazadnje še od šentjurskega predsednika IS Grdine in župana Malovrha, ki sta jih pred dvema letoma prepričala, daje zadeva tik Pred zdajci. Pa ni bilo nič. Kot seje dalo iz precej dolge razprave razbrati, naj bi poleg slovenske države, ki je odgovorna za regionalne ceste, bila krivda v večji meri na šentjurski oblasti, ki je svoje Prioritete videla in še vidi predvsem v svoji obvoznici, za južno Povezavo pa ni ravno najbolj vneta. Kar precej ostrejših besedje bilo izrečenih na račun šentjurskega župana in poslanca SKD g. Malovrha, ki pa ni bil prisoten in gaje poskušal braniti podžupan Pungartnik. Tako se je vsaj dalo razumeti g. Pirša, poslanca Potočnika in tudi predstavnika Direkcije za ceste g.Logonderja. Slednji je tudi povedal, da bi za končanje tega zahtevnega odseka ceste potrebovali okrog 320 milijonov SIT, imajo jih pa 45. Odklonil je tudi predlog odbora, da naj bi država dala garancije Cestnemu podjetju Celje, ki bi izgradnjo kreditiralo; izkušnje s šentjursko obvoznico so jih namreč dobro izučile in v take aranžmaje se ne nameravajo več spuščati. G. Logonder je tudi povedal, daje takšnih in še slabših državnih cest v Sloveniji še preko 400 kilometrov, da seveda želi Kozjancem, da bi uspeli, preveč prepričljiv pa ni bil. Državi namreč manjka samo za vzdrževanje poškodovanih cest preko 8 milijard tolarjev ter j e računanje na denar, ki ga v proračunu ni, precej tvegano početje. Predsednik odbora Martin Cmok je tudi opazil, da se na njihovo povabilo niso odzvali niti z opravičilom tako minister Umek kot državni sekretar Dvornik in župan Malovrh, zato zaključki sestanka tudi niso bili ravno hudo spravljivi. Odbor je zahteval takojšen pričetek del na 500 metrskem odseku, ki je pripravljen, do konca meseca pa čvrsto zagotovilo Direkcije za ceste in Ministrtva za promet, da bo ves odsek skozi Ledinšco do naslednjega leta gotov. Gospodje iz Ljubljane naj bi se prišli pogovarjat na Prevorje že naslednji teden. Če sem prav razumel razpravo, bo cesta R 345 20. junija zagotovo zaprta. F. K. Veselo tudi na Prevorju Čeprav je Prevorje precej "bogu za hrbtom" in ima "podpolcano" šolo, to še ne pomeni, da Preverjani niso ustvarjalni in veseli ljudje. Na veselem večeru, ki so ga posvetili 1. maju, vstopnino Pa so namenili za gasilski avto, so v petnajstih točkah pokazali Presenetljivo mnogo čisto svojega. Tako so bile prav vse pesmi, ki sojih zapele Danica, Milena in Majda in pa cerkveni pevci, ali ljudske, prevorske, ali celo njihove lastne. Tudi gostje večera harmonikar Rajgel in kvintet "Veseljaki", so se predstavili s Podobnim avtentičnim repertoarjem. Tem je treba dodati še domačega harmonikarja Jerneja Kočevarja, pevko Barbaro, citrarko Tejo Perc in pa lutkovno coprniško gledališče. Igralske skupine, ki so navdušile s prevorsko modno revijo - to sta Pripravili tovarišica Marija in Sandra - videli pa smo brezposelne fante, ki so "malali" s presentljivo vnemo, prevorsko grabljico, gospodičnico na "štangi", "utrgano" in odštekano" mladino. Helenco z "mlečno embalažo", tapravega jagra, Kamenkote in še kaj. V zmešnjavi radijskih postaj je predsednik prevorske KS postal predsednik nove pasme prašičev, učitelje so poslali v klavnico, prevorska zavetnica sv. Ana pa se je nekaj ukvarjala celo z moško neplodnostjo. Skratka, Preverjani so se napleskali in nasmejali do solz, hkrati pa so pokazali, da znajo ceniti trud svojih sokrajanov, ki so za njih na odru "afne guncali". Nastopajoči pa so svoje gledalce uspeli prepričati, da ni le televizija tista, ki zna zabavati. Ob množici pevskih koncertov je bil prevorski veseli večer dokaz, da se naša ustvarjalnost ni ustavila v Šentjurju. F. K. Povabilo iz Vrtta Na pomladanskem obrtnem sejmu v Celju se je samostojno predstavil s svojo kulturno tradicijo tudi šentjurski vrtec. Ravnateljica Zora Ketiš nas je prijazno povabila na njihov posvet v okviru sejma, a je le ta zaradi časovnih stisk potekal brez ŠN. Hvala za povabilo in upamo, da ste bili uspešni! Rado Marot /e finanini direktor Po dokaj nenadnem odhodu Simona Zdolška iz Alposa -slišali smo, da je postal soustanovitelj zasebnega podjetja za mobilno telefonijo - so v Alposu zapolnili "kadrovsko luknjo" z dogovornim prehodom direktorja Cevarne Rada Marota v finančni sektor. Rado Marot je bil 14 let direktor Cevarne. Šentjurske NOVICE VSI ŠENTJURSKI PREDSEDNIKI jTl„ ;; lil »- limnOib: Franc Kovač - predsednik z najkrajšim stažem Od predsednikov šentjurskih strank nam je ostal le še predsednik SDS - socialdemokratov Slovenije. Predsednik je šele od 22. aprila, ko je ljubljansko vodstvo končno razpletlo gordijski vozel razveljavljene občinske volilne konference, ki seje bila zgodila že pred dvema mesecema. Nam lahko na kratko poveste, zakaj je šlo pri tem? Je bilo v ozadju res vtikanje ljubljanskega vodstva v šentjurski primer, ker jim novo vodstvo ni bilo všeč? Sam sem razveljavitev naše prve volilne konference, na kateri smo precej kritično ocenili in na volitvah tudi zamenjali dotedanje vodstvo šentjurskega odbora, tudi tako razumel. Kasnejša dogajanja so pokazala, daje vendarle šlo v večji meri za razcep znotraj šentjurskega odbora in za iskanje dlake v jajcu. Formalno pa so bile prve volitve res nezakonite, ker sta volila tudi dva prisotna, ki sta sicer oba že dolgo aktivna člana SDS, toda v spisku članstva ju ni bilo, kar je zadostovalo za razveljavitev volitev. Poseg državnega vodstva stranke v naš zaplet, vsaj jaz še vedno trdim tako, pa tudi ni bil v skladu s sprejetimi pravili stranke. Kot je znano, ste na ponovljenih volitvah dobili prepričljivo večino. Mar to pomeni, da so se nesoglasja znotraj šentjurskega odbora zgladila? Bojim se, da ne. Na volitvah poražena skupina še vedno nekoliko pase mulo in doslej še ni pokazala, daje "navdušena" nad novim vodstvom. Za stranko, ki v šentjurskem okolju ne pomeni ravno veliko in ima kronične težave s kadri, je takšen razcep lahko usoden. Na spolšno je ugled politike in strank vse nižji, takšni pretresi, kot smo jih pravkar preživeli, pa so vedno dvorezni: lahko nam koristijo in še lažje škodujejo. In kako si je novo vodstvo zastavilo svoje delo? Sistematično se tako imenovanega programskega dela še sploh nismo lotili. V načelu sprejemamo socialdemokratski pogled na družbena dogajanja, kar pomeni, da nismo stranka kapitala temveč delojemalcev. "Janševi" socilademokrati v slovenskem prostoru veljamo za desno stranko, toda ko bo prišlo da resnične vsebinske opredelitve slovenskega volilnega telesa, se bomo znašli na sredini, če ne celo morda rahlo na levici. Demokracija, pravna in nacionalna država z močno socialno komponento, so naše trajne usmeritve, ki nam bodo vodilo tudi pri kreiranju naše občinske politike. Naši konkretni načrti so bolj kratkoročni. Najprej bi radi ustanovili še krajevne odbore socialdemokratov na Ponikvi, v Slivnici in v Dramljah, čimprej pa bi radi tudi vzpostavili notranjo formalno strukturo v stranki. Naše oprijemal išče, na katerega moramo vezati vso dejavnost, so naši svetniki v občinskem svetu. Tu bomo poskušali uveljaviti svoja načela pri zahtevi za gradnjo socialnih stanovanj, pomoči mladim družinam, obrambi delavskih pravic, predvsem pa pri ustvarjanju sproščenega demokratičnega vzdušja tako v poslovni kot družbeni sferi življenja naše občine. Da, seveda se zavedam, da s takšnimi in podobnimi zamislimi prihajajo pred volivce tudi druge stranke. Če se bomo hoteli razlikovati od njih, bomo morali dati skupnosti več. Bilo bi hvalisavo, če bi obljubljal, da bomo to res tudi storili, toda pomembno je, da poznamo svojo pot in da imamo voljo. Upam tudi, da bomo do jesenskih volitev uspeli izdelati svoj občinski program, ki nam bo vodilo in razpoznavni znak za volivce. V tem mesecu smo bili polno vpeti v akcijo zbiranja podpore za referendumsko zahtevo za večinski volilni sistem. Centrali smo obljubili 400 podpisov, ki smo jih tudi že pridobili ter akcijo predčasno končali. Izrabil bi to priložnost in se zahvalil občanom, ki so nam dali svojo podporo za začetek moralne prenove slovenske politike. Osebno sem trdno prepričan, da nam državo lahko dobro vodijo le zaupanja vredni ljudje z imenom in priimkom, kijih izvolijo državljani neposredno brez znane strankarske kombinatorike. Moram priznati, da tudi sama ne poznam razlike med "socialdemokratskim" in obstoječim volilnim sistemom-Je mogoče v dveh stavkih povedati, kakšna je razlika? Ne, ni mogoče. Lahko le rečem, da idealnega volilnega sistema ni, sta le slab in slabši volilni sistem. In ta, ki ga imamo, je po mojem prepričanju, slabši. Po izkušnjah zlasti v sosednji Italiji, gre za sistem, ki ustvarja ugodne pogoje za politično korupcijo. Kot takšen seje izkazal tudi pri nas, zato gaje potrebno čimprej spremeniti. Ste tudi urednik in solastnik Šentjurskih novic. Kako gresta skupaj predsedniška in uredniška funkcija? Ali ni nevarnosti, da bodo Šentjurske novice, ki sedaj veljajo še za dokaj nepristranski časopis, postale trobilo SDS? Zavedam se, da ta nevarnost v določeni meri res obstaja. Lahko le rečem, da se bom trudil, da se to ne bo zgodilo. Šentjurske novice morajo ostati odprte za vse politične opcije. Osebno se močno zavedam, da sta le odprtost in objektivno Šentjurske NOVICE VSI ŠENTJURSKI PREDSEDNIKI obveščena javnost osnovna pogoja za nadaljni družbeni razvoj občine. Kot avtor različnih člankov, ste si privoščili Prenekatero provokativno potezo, seveda na račun drugih. Ali dopuščate, da tudi drugi vas izzovejo? Na primer jaz, zdajle! Upam, da bom prenesel. Mislim, da Vam Šentjurčani zamerijo, ker ste kot bivši delagat v Zboru občin pristali na predčasno upokojitev, torej na privilegij. Kako je s to zadevo? Vsakomur, ki me je bil pripravljen poslušati, sem že zdavnaj povedal, kar bom povedal tudi Vam. Nobenega dvoma ni, da sem s to potezo napravil življenjsko napako, ki Je potem, ko je bila storjena, ni bilo več mogoče popraviti. Ne bom na dolgo razlagal, kako in kaj. Rekel bom le, da upokojitev pri 54 letih starosti in 34 letih pokojninske dobe v današnjem času, ko je množica mladih brez dela, ni takšen moralni greh, da bi mi preprečeval, da bi komurkoli odkrito Pogledal v oči. Prejemam svojo veterinarsko pokojnino in ne Poslansko! Je to mogoče razumeti? Je in ni! Pa gremo naprej. V prejšnjem Demosovem Mandatu ste v občini igrali vidno vlogo, a ne prav dolgo. y$e se je pravzaprav končalo precej klavrno in ste v šentjurski zgodovini edini predsednik občinske skupščine, ki je bil odstavljen. Kako bi to komentirali? Enostavno! V devetdesetih letih je šlo za prevrat, za zmago demokracije nad tako imenovanim realnim socializmom. Tisti, ki smo si upali biti proti, smo bili izvoljeni. Brez izkušenj ln jasne vizije, kako naprej, je bilo našega zagona kaj kmalu konec. Lahko rečem, da je bivša politična nomenklatura z ^enoj kot z vsem Demosom zlahka opravila tako na občinski kot državni ravni. Mislim, da smo zdaj spet na začetku, na popravnem izpitu. Kako ocenjujete našo sedanjo občinsko oblast, ki jo izvaja tudi vaša stranka? SDS ima kar vplivne pozicije tako v občinskem svetu, kot v občinski upravi? Tu sem pa res v težavah! S to "svojo" oblastjo sem kar Precej nezadovoljen in jo pridno kritiziram. Morda res nekako tudi zato, ker krščanskim demokratom, ki so njeni os-•ednji nosilci, še nisem odpustil njihovega "izdajstva" v Prejšnjem mandatu. Ne glede na to, ta oblast ima precejšnje težave, s katerimi se ne mara soočiti, ša manj pa prenese tudi dobronamerno kritiko. Mojo kritičnost je razumela kot napad na oblastne pozicije in me je dobesedno izključila iz svojih Vrst. Tako sem nehote postal njen nasprotnik. Kako bomo zdaj v°zili skupaj, ko sem postal predsednik "njihove" stranke, res ne vem. Verjetno tako kot doslej: drug mimo drugega! Kaj to Pomeni za stranko, je težko reči. Dejstvo je, da se prav zaradi takšnega odnosa počutim kot del opozicije. Podobno zagotovo Čuti tudi večina članstva SDS, ki me je izvolila za svojega predsednika. To pa seveda niti približno ne pomeni, da je splahnela podpora naše stranke vodstvu občine, kajti strankarski svetniki SDS očitno razmišljajo drugače in opcije, ki jo prinašam v stranko, ne sprejemajo. Res prava zmešnjava, ki pa bi utegnila postati spodbuda za lahno uspavano občinsko vodstvo. Upam, da bo tako! Le še eno vprašanje: kje Vi in vaša stranka vidite konkretne šentjurske možnosti? Tu bom Vas in še marsikoga drugega razočaral: otipljivih prednosti in možnosti Šentjurja ne vidim nikjer. Mislim, da se je sistem avtoritarnega forsiranja razvoja, kot ga je predstavljal g. Grdina, dokončno izpel. Nekatere njegove "megauspehe", ki so se prav kmalu pokazali tudi za sporne, bomo plačevali še vrsto let. Toda projekti so zastavljeni in jih ni več mogoče spreminjati. Obvoznica, dom starejših občanov, nadvoz pri Zikošku in morebitni podvoz za Hruševec bodo za desetletje ali dve požrli ves občinski in državni razvojni denar. Sicer pa, po mojem mnenju, ni naloga občinske oblasti, da "razvija" gospodarstvo (beri: se vtika vanj), temveč da čim uspešneje izvaja dejavnosti resničnega skupnega interesa. To pa lahko opravlja le, če dela strokovno, demokratično in javno, če se ob vsaki odločitvi izpostavi kritiki stroke in volivcev. Mora tvegati, da izgubi zaupanje ljudi, kajti sicer ga tudi pridobiti ne more. Motivacija je naša priložnost! Hvala za pogovor. Vam hvala! Barbara Gazvoda Obvestila matične službe Poročili so se: Maksi Kranjc iz Brstnika in Mojca Leber iz Okroga, Tomaž Arzenšek iz Šentjurja in Andreja Pevec iz Slatine, Branko Golež s Ponkvice in Helena Kranjc z Brezja, Mirko Kajba s Ponikve in Janja Žnidar iz Dolge gore, Slavko Mecilovšek in Irena Brečko, oba iz Šentjurja, Jožef Rajh iz Lužiš in Romana Pečnik iz Ilovce, Igor Vengust iz Vinarja in Boštjana Bračko iz Dolge gore, Gregor Gaberšek in Janja Gračnar, oba iz Šentjurja, Dušan Mastnak iz Kranjčiče in Sabina Mehič iz Šentjurja, Vojko Fišer iz Prelog in Simona Zupanc iz Straže na gori, Izidor Juhart s Tinske gore in Jožica Lavbič iz Luter ja, Ivan Noval iz Vodruža in Marta Jazbinšek s Presečnega, Boštjan Lončarič s Planine in Andreja Antlej iz Bistrice, Peter Tovornik iz Šentjurja in Biserka Sajnkar iz Konjic, Anton Napotnik in Martina Plahuta, oba iz Celja. Umrli so: Antonija Antlej (89) iz Dobja, Frančišek Dobovišek (84) iz Šentjurja, Jožef Smodej (87) iz Zagaja, Pajek Martin (61) iz Lok, Alojzij Voga (56) iz Gorice, Marija Amon(65) iz Celja, Angela Špan (81) iz Vejic, Alojzija Krašovec (53) s Ponikve, Jožefa Doberšek (94) iz Doropolja, Ana Šoster (67) iz Jakoba, Kazimir Turnšek (56) iz Vrbnega, Martina Vodeb (44) s Kamenega, Karel Mendot (67) iz Šentjurja, Mihael Kolar (82) iz Cerovca. Šentjurske NOVICE Z VSEH VETROV ! RD Voglajna se seli v Šentjur Na letnem volilnem zboru, ki so ga ribiči RD Voglajna imeli v petek 26. aprila, so med drugim sprejeli tudi sklep, da se sedež RD Voglajna prenese iz Štor v Šentjur. Selitev je povzročila nekoliko negodovanja, vse je že kazalo, da se bo glede tega sklepa tudi zaplamtela "bitka", a so se "Štorovčani" vdali brez boja. Je pač tako, da je sta tako Slivniško jezero kot velika večina povodja Voglajne v Šentjurju in je prav, daje "tam, kjer je bik, tudi štrik". Novi predsednik je postal Marjan Ratej iz Hruševca, na zboru ga ni bilo, ker je bil menda bolan. V izvršilnem odboru so iz Šentjurja še dr. Moser, Štrave in Horvat. Zanimivo je, da so ribiči dali razrešnico prejšnjim organom RD tudi brez blagajniškega poročila. Blagajnik "naj bi zaspal". Predsednik nadzornega odbora dr. Moser j e opozoril na nekatere napake, v vodenju računovodstva, na razhajanje načrta od dejanske realizacije ter na prevelike stroške poslovanja. Ker pa "zavestnih kršitev" NO ni našel, je soglašal z razrešnico. Gospodarsko poročilo, je bilo podano slabo razumljivo, zato upam, da so podatki, ki sem jih uspel slišati, pravilni. V povodnju Voglajne je bilo lani ulovljenih 405 kg rib, od tega največ klenov. Podusti je bilo ulovljeno le 76, kar naj bi bilo posledica preprek na savskih elektrarnah. V Slivniškem jezeru so ribiči ulovili 1649 rib oziroma 1900 kg rib. Od tega je bilo največ krapov (685) in ploščičev (285). Kaj te številke pomenijo v primerjavi z ulovom v prejšnjih letih - med letom seje namreč govorilo, da je prijem v jezeru zelo slab - se iz poročila ni dalo razbrati. Srednjeročni in letni načrti gospodarjenja, sta bila članom na voljo v prostorih RD v Štorah in ju na konferenci niso posebej obravnavali. Iz razprav je bili mogoče le izluščiti, da sta sestavljena "profesionalno". Dr. Moser je predlagal, da se v letnem načrtu predvidi tako imenovana inventarizacija jezera, sistematično pa naj se ugotavlja vsebnost težkih kovin in pesticidov v ribah. Največ so ribiči govorili o onesnaževanju jezera in povodja Voglajne. Nobenega dvoma ni, da so naše vode odtočni kanal za vso nesnago in so ogrožene, eksaktnih podatkov, kaj se z njimi dogaja, pa ni. Štravs je poudaril, da bo jezero v treh letih zaradi eutrofizacije umrlo, če ne bodo takoj ukrepali. Zlasti je problematičen Dobrinjski potok. Če sem prav razumel, nameravajo letos na njem zgraditi biološko čistilno napravo. V mesecih juniju in juliju bodo tudi sistematično ugotavljali onesnaževalce na padavinskem območju jezera. Ribiči (predvsem g. Kodrič) so močno negodovali, ker so le še oni tisti "hlapci, ki čistijo vso svinjarijo" ob vodah, vsem drugim pa za zdrave vode ni kaj dosti mar. Zlasti sobotni in nedeljski turisti so za jezero prava nadloga.G. Kodrič seje tudi razjezil nad "butastimi občinskimi svetniki", ki gledajo le, čigave so parcele ob jezeru, ne dajo pa denarja za prepotrebne smetiščne zabojnike in ne vidijo, kako se le nakaj metrov od vode trosijo umetna gnojila in razna strupena zaščitna sredstva. Iz finančnega načrta je bilo razvidno, da bo letos imala RD 6,8 milijona SIT prihodkov. Od tega bo 1,9 milijona SIT porabila za vlaganje rib, 500 000 SIT pa za ekološko sanacijo jezera. Od 1500 ribolovnih dnevov, ki so na razpolago za Voglajno, jih bodo veliko večino porabili člani RD sami in le 100 jih bodo predvidoma dobili tuji turisti. Na Slivniškem jezeru bo skupaj 5600 ribolovnih dni, od tega naj bi jih člani porabili 3600. Koliko rib bodo letos vložili v Voglajno in v jezero, se iz poročila ni dalo razbrati. F. K. Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju Prvi teden po veliki noči je bila na Ptuju tradicionalna razstava Dobrote slovenskih kmetij. Iz šentjurskega območja so na njej sodelovale: Marija Trebovc s pšeničnim kruhom (bronasta kolajna), Jožica Vengust s potico mlinčevko (bronasto priznanje), Hermina Znider z orehovo potico (bronasto priznanje), Ivanka Selič z orehovimi rogljiči (bronasto priznanje), Arijana Fatur s krofi (bronasto priznanje), Dragica Dobnik z velikonočno letenico, Bernarda Fidler s krhkimi flancati, Milenka Zdolšek s kruhom in Marta Čretnik z mešanim kruhom s koruzo. Zahvaljujemo se vsem, ki so s svojimi izdelki popestrile razstavo in jih vabimo spet drugo leto v Ptuj. Anka Luskar, inž. kmet. svetovalka Čistimo vse vrste oblačil in tkanin EKSPRES tanuacA n feseka "'Uteiilflf C. Kozjanskega odreda 4, ŠENTJUR Telefon: 063/741-836 Šentjurske S POLICIJSKE POSTAJE NOVICE "F™-' : S policijske postaje Prometne nezgode V preteklem obdobju je bilo 29 Prometnih nezgod ( 18% manj kot Prejšnji mesec), zaradi vinjenosti pa je bilo odvzetih 88 vozniških dovoljenj ali ^4 % več kot v prejšnjem obdobju. 27. aprila ob 5. uri zjutraj je v levem 0strem ovinku na Proseniškem izgubil oblast nad vozilom 19 letni Dušan L. iz Goričice. 27 metrov je drsel bočno po bankini in nato trčil v drevo ter si prizadejal težke telesne poškodbe. Na njegovem audiju je bilo za 2 milijona SIT Škode. Istega dne malo pred dvanajsto uro je Prišlo do trčenja na cesti ob Slivniškem Jozeru med osebnim avtomobilom Janka L- iz Šentjurja in tovornjakom Jožefa K.(391et) iz Jakoba. Jožef K. je zapeljal na nasprotni vozni pas ter bočno trčil v °sebni avtomobil. Pri tem sta bila 12 *etni Otmar in 14 letna Barbara L. telesno Poškodovana. 12. maja ob polnoči je 30 letni Ivan G. iz Dramelj vozil svojo katrco proti Dramljam. V ovinku je zapeljal s ceste, rzruval obcestni kamen, preskočil 3-metrski jarek, po 36 metrih vožnje po travniku je zlomil dva betonska brajdna stebra ter za konec izruval še 25 cm debelo jablano. Da je kljub temu ostal sam brez poškodb in katrca še za silo v°zna, se ima menda zahvaliti le 2,21 Promilam alkohola v krvi. Ko so ga 2 uri kesneje policisti spet srečali v Dolah, Zanj ni bilo več rešitve. Svoj "veseli večer" je končal v "hladilniku" v Celju. Javni red in mir Je bil kršen 13 krat (v prejšnjem obdobju 11 krat). 26. aprila je imel v bistroju Life na Tržnici svoj dan Šentjurčan Dobrinko G., sicer doma iz BiH. Že v lokalu seje zagledal v oči 24 letnega Aleksandra J., mu nato sledil na WC, ter tam z njim še naprej vadil odkrito gledanje v oči, pri tem pa si je izdatno pomagal z udarci, klofutami in podobnimi vzgojnimi prijemi. Za konec mu je še temeljito za- grozil z hujšimi represalijami, če bi se spomnil na policijsko pomoč. Policisti so kljub temu prišli ter bodo Dobrinka napotili sodniku Lichtenegerju, ki mu bo podrobneje obrazložil sodobnejše vzgojne metode. 28. aprila so 30 letni Miran P., 27 letni Milan P., 34 letni Duro J. - sami korajžni Ponkovljani - ter 53 letni Jakob Š. iz Hotunja temeljito podučili 20 letnega Bojana Z. iz Šentjurja, da ponkovški ljudski običaji še niso izumrli; brez tehtnega razloga, kot se za pravi pretep spodobi, gaje Miran obdelal s solzilcem, Jakob s planko s plota, ostali pa so pomagali z golimi rokami. Pri "delu" je prišlo tudi do manjših nezgod, za katerimi so ostala razbita vrata bistroja in s planko "popravljen" avtomobil An- Vse več je nasilja Na novinarski konferenci MNZ Celje so povedali, da kriminaliteta na Celjskem raste. V prvih treh mesecih je bilo letos kar 8 primerov umorov in poskusov umorov (lani eden), 87 telesnih poškodb (lani 67) in 10 ropov (lani 7). Ukradenih je bilo 12 avtomobilov, od tega so našli le eno samo vozilo. Kriminalisti so v tem času obravnavali tudi 5 lastninskih preoblikovanj podjetij, pri čemer so ugotovili 11 kaznivih dejanj in so ovadili 7 oseb, ki so napravile za 150 milijonov SIT škode. Glede kršitev javnega reda in miru smo se Šcntjurčani dobro odrezali, saj je bilo teh kršitev v prvem četrtletju kar za 55 % manj kot lani.______________________________ dreja Š. iz Šentjurja. Ko so prišli na mesto dogajanja policisti, sta jima padla v roke le še skesana Duro in Milan. Na parkirišču pred gostilno Bohorčje bilo veselo 16. maja ob 13. uri, za zabavo pa so poskrbeli hribovci Vinko J.(26) in Slavko J.(30) iz Trobnega dola in Božidar C. iz Prevorskega Dobja. Glavna "dobitnika" zabave pa sta bila 22 letni Miha J. iz Šentjurja in nič hudega sluteči tamkaj parkirani avtomobil Branak C. iz Žalca. Vinko, ki svoje raposajenosti ni mogel prikriti niti potem, ko je gospa Bohorčeva poklicala policiste, se je najprej znašel v marici, ker pa tudi ta ni mogla umiriti njegove narave, so zanj poskrbeli v celjskem "hladilniku". Kazniva dejanja V preteklem obdobju je bilo kar 6 vlomov. Enkrat v aprilu so neznanci vlomili v garažo zdomca Alojza Matka iz Boletine ter odpeljali avtomobil golf CE S2 165. Med prvomajskimi prazniki so vlomilci odnesli iz stanovanja Alojza M., na Lipico 3, škatlo z zlatnino. Z njimi je odšlo za 100 000 SIT vrednot. V času od lO.do 13. maja je neznanec vlomil v OŠ Planina, ki zagotovo ni bil ljubitelj tehnike. Odnesel je le kuverto s 5000 tolarji, računalniki, kamere in podobna "krama" pa ga sploh niso ganili. 17. maja so vlomilci obiskali Orožnovo 8. Iz stanovanja Boštjana P. so odnesli le nekaj nakita, pri Francu B. pa so poleg pištole našli še 160 000 tolarjev, 21 čekov ter še nekaj zlatnine. Storilca naj bi bila manjša mlajša moška, črnolasi je oblečen v jeans, rjavolasi pa ima mozoljast obraz. Občani, pozor! V noči od 19. na 20. maj sta vlomilca obiskala OŠ Dobje, vendar pa sta si tam le postregla z ocvrtimi jajci, za odškodnino pa v bližini šole pustila povsem novi moped. Gre za pobegla gojenca iz vzgojnega zavoda s Planine pri Rakeku, ki soju ujeli naslednji dan na Ponikvi. "HIROST UBIJA" SE IMENUJE AKCIJA POLICISTOV, KI JO BODO PRIČELI 25.MAJA. NA VSEH CESTAH BODO IZVAJALI POOSTRENE RADARSKE NADZORE, OPOZARJALI, DELILI OPOZORILNO ZLOŽENKO TER KAZNOVALI. Pa še to! Jože M. iz Primoža, katerega srečanje s policisti smo opisali v prejšnji številki ŠN, je poskrbel za presenečenje: policistom se zahvaljuje za korektno ravnanje in se oprošča za grdo govorjenje. Šentjurske NOVICE VAŠA STRAN •H t Pokaži kaj znaš v Dobju Bliža se julij in z njim prireditev Pokaži kaj znaš v Dobju. Dobro se spominjam začetka te prireditve; koliko ljudi je bilo tam! Čeprav je bila temperetura tudi preko 30 stopinj, številnih obiskovalcev to sploh ni motilo. Kar trlo se jih je tam vse popoldne. Zadnja leta pa prireditev pada tako po kvaliteti kot po obiskanosti, zato se gospod Salobir vprašajte, kaj boste storili, da bomo spet prihajali k vam? Skoraj vsak javni nastop zahteva avdicijo in to boste morali storiti tudi vi in izbrati za nstop res le najboljše. Lani je vaš program trajal vse tja do 20. ure, iz lastnih izkušenj pa vem, da je že pesem, ki ima tri kitice, nezanimiva. Dve uri programa človek še z zanimanjem posluša, potem pa je vsega konec. Gospod Salobir, storite to za vaš kraj in za nas poslušalce, pa bomo spet radi prihajali k vam, kajti vaša prireditev je tudi naša. Uspela pa bo takrat, ko bo krajša, bolj pestra in zanimiva. In spet bomo radi prihajali v Dobje, tudi že popoldne, spremljali program in se na veselici tudi samo zavrteli. Mladi v GD Šentjur so aktivni V GD Šentjur že nekaj let uspešno vključujemo v naše vrste mladino. Vsako leto začnemo v spomladanskem delu s pripravami na tekmovanja, kjer praviloma dosegamo zelo dobre rezultate. Veliko popoldnevov preživimo v prijetnem druženju, saj nam vaje niso le obveza, temveč tudi sprostitev in želja po spoznavanju novega. edonma odhajamo v poletno šolo v naravi. Dve leti smo bili na Resevni, zadnje leto pa na Kopah. Ta šola temelji na gasilskem in ekološkem iz°' braževanju ter na rekreaciji in zabavi. Tudi letos smo že začeli z aktivnostmi. V soboto, 4. maja, so naši tekmovalci na kvizu v Slivnici Mladi in gasilstvo osvojili drugo mesto, v maju in juniju se bomo pripravljali na občinsko gasilsko tekmovanje, hkrati pa že potekajo tudi priprave na 4. šolo v naravi. Upamo, da bo odziv otrok tudi letos velik. Dragi otroci! Če želite postati mladi gasilci, vas vabimo, da preživite prijetne popoldneve in počitnice z nami. Pridite in pridružite se nam! Za nami so volitve Melita Kovačič, PGD Šentjur Oh te reči čudne, Pa brez zamere! Mislim, da so še mnogi takšnega mnenja! N. N. Odprto pismo županu občine Šentjur Atletski klub Trgohlad je že dosegel odlične in za mnoge presenetljive rezultate ter ponesel ime občine po Sloveniji in Evropi. Doslej sta nam gospodarstvo in občina pomagala pri zagotavljanju minimalnih materialnih pogojev za delovanje. Eden izmed nujnih pogojev za delo kluba so tudi športni objekti; z denarjem davkoplačevalcev so v Šentjurju bili izgrajeni nekateri, med njimi zelo pomembna atletski stadion in garderobe. Žal ti objekti niso dostopni enakopravno vsem temveč le priviligiranim. Več kot 120 atletinj in atletov, med njimi so tudi taki z vrhunskimi rezultati, ima zelo omejen dostop do stadiona, do garderob pa sploh ne morejo. Tako so atletom okrnjene osnove za treninge, varstvo garderobe in izvajanje higijene. Atleti, trenerji in pedagoški vodje se soočajo z grobimi žaljivkami, grožnjami in drugimi psihičnimi pritiski s strani funkcionarjev priviligiranega Nogometnega kluba Šentjur. Zaradi tega so nekateri starši že zagrozili, da svojim otrokom ne bodo dovolili športnega udejstvovanja, neurejena razmerja pa demotivacijsko vplivajo tudi na zrele in vrhunske športnike. Upamo, da se odgovorni na občini zavedate, kaj v času mamil in drugih škodlijivih vplivov na mlade pomeni šport! Enakopraven dostop vseh športnih panog do športnih objektov, je edino pravična rešitev nastalih problemov. O tem smo se že pogovarjali z županom in obljubljeno nam je bilo, da se bodo zadeve uredile. Od takrat je minilo precej časa, problemi in incidenti pa se kopičijo. Javno Vas pozivamo, da poveste, kako boste kot predstavnik lastnika športnih objektov nastale težave uredili v korist šentjurskega športa! IO A K Trgo Hlad Šentjur Tudi na Kalobju! Čestitam vsem novoizvoljenim svetnikom in predsedniku Francu Šafranu! Želim, da bi dobro delali, ker pa vem, da ne bo lahko, da bi se vsaj trudili, da bomo tudi na Kalobju zdovoljni - in da se ne bi dogajale čudne reči...! kam ste že vse prišle! Tolikokrat vse zamešale, in vedno na varnem pristale. In zdaj se bojimo, da te čudne reči izgubimo. Le kdo bi še ostal, če bilo bi vse le lepo in prav! Erika Arzenšek RAZPIS Občinska zveza prijateljev mladine Šentjur organizira letovanje za predšolske otroke in šolarje v Savudriji v času od 6. do 16. avgusta. Za predšolske otroke in šolarje do 4. razreda znaša prispevek staršev 17 000 SIT, za šolarje višje stopnje pa 20 000 SIT. Prispevek za zdravstveno in socialno ogrožene bo komisija določila posbej. Otoci se lahko prijavijo pri razredniku oziroma pri vzgojiteljici v VVO. Komisija išče tudi 9 vzgojiteljev in enega pedagoškega vodjo za delo z otroki. Z vfa^om Želja vsakega otroka je z vlakom v daljavo voziti se, v jekleni kači udobno sedeti, znamenitosti nobene prezreti. Na postaji v Šentjurju smo zjutraj se zbrali, naveseli izlet se v Koper podali. Prijetno na vlaku zares je bilo, ko ob pesmi in glasbi proti cilju je šlo. V Kopru zelo lepo sme se imeli, vsi razigrani, vsi strašno veseli. Morje še vedno je modro in slano, za otroški živ - žav ravno tapravo. V ‘Koper Po pestrem potepu po Kopru začeli smo misliti zopet na vlak, da zpet nas proti domu zapelje in v svoji notranjosti izpolni želje. Radio nam je glasbene želje predvajal, pesmi in šale so kar deževale. Ko skozi predor smo se zapeljali, smo punce kot nore vreščale. Zvečer smo se v Šentjur pripeljali utrujeni domov odcepetali, v zibajočem spancu smo blaženo zaspali in o prijetnem vlaku sladko sanjali. Manca Čujež, OŠ Prevorje I lurjeva revija pevskih zborov Letošnje jurjevanje je minilo v znamenju mnogih pevskih in glasbenih prireditev, zadnja v tej vrsti pa je bila revija šentjurskih pevskih zborov. V petek, 26. aprila, seje v kulturni dvorani v Šentjurju zbralo Preko 220 pevcev z vse občine, ki so občinstvu predstavili svoje letošnje dosežke. Ob tolikšnem številu nastopajočih je bila dvorana svoje vtise. Upal sem, da bo na koncu revije povzel svoje strokovne opazke ter nam povedal, kakšna je kakovost naših zborov, a se je tej nalogi previdno izognil. Čestital je "Ipavcem" za njihovega Abrahama, sicer pa govoril o zelenem Juriju in pomladi, iz česar bi se dalo sklepati, da ga naši pevci niso najbolj navdušili. Predsedniku turističnega društva seveda absolutno premajhna, saj še za nastopajoče same ni bilo dovolj Prostora v njej. Gost revije je bil tudi strokovni svetovalec Zveze kulturnih organi-Zac'j Slovenije Mitja Gobec, ki si je ves čas koncerta vestno zapisoval Šentjurje podaril 13 zborovskih skladb o zelenem Juriju in morda nakazal temo naše revije za naslednje leto. V uvodnem govoru se je župan spomnil tudi na praznovanje 27. aprila, dneva upora proti okupatorjem, pevci s svojim repertoarjem pa ne. Niso pa "Ipavci" pozabili na hvaležnost ter so županu, ki je čaščenje njihove letošnje 50 letnice delovanja obilno podprl z občinskim denarjem, počastili s posebno čestitko v rimah ter dvema pesmima. Za javno prireditev je bilo te hvaležnosti morda za kanček preveč. Na reviji je bilo sicer rečeno, da pevci ne pojejo zato, da bi jih ocenjevali, temveč le zato, da bi bili nad njihovo ustvarjalnostjo navdušeni in bi jim gromko ploskali, je vendarle kakšno besedico o njih le treba reči. Ker strokovnjaki molčijo, naj napišem, kako so pevce sprejeli poslušalci. Po aplavzu sodeč - priznam, da nisem imel štoparice v roki in se lahko tudi motim - je bil prva violina revije Mešani pevski zbor sv. Jakob. Samo 20 članski zbor, kije tudi sploh prvič nastopil na reviji, je zapel presenetljivo sveže. Zbor je v določeni meri kombinacija moškega in ženskega zbora šentjurskih "Ipavcev", in je pokazal, da v Šentjurju pogrešamo to zvrst zborovskega petja. Oba zbora, ki ju vodi Matej Romih, MePZ Zarja iz Šentvida in MPZ Planina sta pokazala precejšen napredek. Ponkovljani so peli v dveh zborih, očitno pa je, da bi bili z enim številčnejšim zborom lahko kvalitetnejši. Oktet KUD - Trta iz Dolge gore, je kljub temu, da ima nekaj šibkih glasov in da ne da nič na zunanje učinke (garderoba...) požel dovolj zahvale publike. Od obeh ženskih pevskih zborov so bile uspešnejše Šentjurčanke. Primat med moškimi pevskimi zbori še vedno držijo "Ipavci", a jih močno ogrožajo Drameljčani. Po napredku v zadnjih letih bi si upal napovedati, da se Drameljčani znajo prav kmalu pojaviti v samem vrhu šentjurskega zborovskega petja. F. K. Stara ljudska modrost - kakor si boš postlal, tako boš spal - še kako velja tudi v naših časih. Z mislijo na prihodnost lahko postane Vaša jesen najbolj brezskrbno in uživanja polno obdobje življenja. V Banki Celie Vam ponujamo več načinov rentnega varčevanja. Rentno lahko varčujete po svojih željah in zmožnostih, od 5 do 30 let. Najnižji možni mesečni polog je 50 DEM. Pri varčevanju z enkratnim pologom je najnižja možna premija 10.000 DEM. Obrestna mera je fiksna in je odvisna od zneska varčevanja. Dlje boste varčevali, večji delež skupno privarčevanega zneska bodo pomenile obresti. Po poteku pogodbe o varčevanju boste lahko prejemali rento 10, 15 ali 20 let. Obiščite nas in se pozanimajte o podrobnostih! So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. ■ ) banka celje V varnem zavetju tradicije S poti po Australiji Enega od večerov v Sydneyu preživim pri Slovencih. Pome pride gospa Ivanka, sorodnica naših prijateljev, in to z BMW -jem, ki je v Australiji bolj redek avto. Z možem, Ukrajincem, živita v mirnejšem predmestju Sydneya v hiši, obkroženi z rožami, nad katerimi se košati mogočen eukalipt. V prijetnem vzdušju, ki ga vzdržuje ravno prav ohlajena vodka, nekaj ur kramljamo in nenehno jemo. Raznovrstna hrana dokazuje, da se prehranjujejo zdravo in premišljeno. Za predjed smo jedli več vrst zelenjave, začinjene s kaprami, olivami, prelivom in obloženim lososom. Sledilaje juha iz leče, nato belo meso, bučke, korenje, šparglji, solata, pecivo, vino, čaj. Po večerji spet vodka in obujanje Vladovega lanskoletnega potovanja domov, v Ukrajino, kjer je bilo po 50 letih do nerazpoznavnosti vse spremenjeno. Gospa Ivanka je bila pred leti večkrat doma, zadnja leta pa potujeta le po Australiji. Skoraj sem jima pozabila izročiti Tolove natikače, bele usnjene ženske in sive moške, ki jih očitno v Australiji zelo cenijo. Čisto prehitro se je večer prevesil v nov dan. Naslednji dan smo se namenili v skoraj 400 km oddaljeno Canberro, glavno mesto Australije. Vozili smo se dobre štiri ure. Šoferji se natančno držijo omejitev in vozijo naravnost vzorno. Bila je deževna nedelja in med ogromno zelenja skoraj ni bilo videti hiš, še manj pa ljudi in kar ni bilo mogoče verjeti, da jih tu živi in dela okrog milijon. Res se čuti, daje mesto grajeno načrtovano in umetno postavljeno za prestolnico. Preko vikenda je mesto prazno, saj večina prebivalcev zbeži na svoje prave domove v širši okolici mesta. Vladni uslužbenci imajo veliko bonifikacij, zaradi tega so jim davkoplačevalci nevoščljivi in trdijo, da je tudi to del krivde za visoke davke in obresti. Nasploh so Canberra in njeni prebivalci svet zase za večino Australcev. Pred nekaj leti so zgradili nov parlament, do katerega vodijo žarkaste glavne ulice. Pred njim pa sameva prazna stavba prejšnjega, kiji na videz prav nič ne manjka, a ne vedo, kaj bi z njo. Zanimiva je pisana baraka iz desk in kartona, na kateri piše, da Sidney je aboridžinski parlament in ki nazorno kaže mesto in vlogo aus-tralskih domorodcev v moderni avstralski družbi. Med vožnjo smo si ogledali ambasade večine držav sveta, slovenske žal nismo našli. Naslednji dan letimo v samo osrčje Australije, v Ayers Rock; kjer pristanemo po dobrih treh urah letenja nad puščavami in velikimi belimi slanimi jezeri. Na letališču nas zajame val vročega fena, dihanje postane pravo breme, gibi in hoja zastanejo. Vendar se presenetljivo hitro navadimo na nove pogoje. Hotelsko naselje je edina zelena krpica sredi rdeče puščave. Kopanje v bazenu sredi puščave nam povrne energijo in že gremo od blizu pogledat največji monolit na svetu, Ayers Rock, po aboridžinsko Ul um in Mt. Olga8 ( erozija jo je napravila podobno nemški kneginji Olgi). Bliža se sončni zahod in stotine ljudi pripravlja fotoaparate in kamere, da bi ujeli neveijetno spreminjanje barv Ayers Rocka, ki je v resnici Še bolj slikovito, ko to prikazujejo rdečkaste razglednice. Iz trenutka v trenutek so barve drugačne in povsem nepredvidljive. Ogledamo si še mesto vzpona, načrtovanega za naslednji dan oziroma zgodnje jutro. Prijavimo se le resni in vzdržljivi kandidati. Ob štirih zjutraj vstanemo, pripravimo prtljago, seveda z obvez- Vznožje Uluruja nim "SLO", v recepciji prejmemo lične platnene nahrbtnike in se odpeljemo do vznožja Uluruja. Masiv je le delno dostopen belcem in javnosti sploh. Velike površine so rezervirane za svete aboridžin-ske obrede. Prva polovica poti je izredno strma, pomagamo si z debelimi jeklenimi vrvmi in hojo skoraj po štirih. Hodimo še v mraku, da komaj razločimo plazeče postave pred seboj. Zaradi močnega vetra se skoraj ne slišimo. Kar pošteno vajo avtogenega treninga sem morala opraviti, da sem nekako razčistila s sabo, da zmorem in hočem na vrh. Na drugi polovici poti pa je zmanjkalo tudi jeklenih vrvi in treba seje bilo zravnati in hoditi po dveh. Ko nas je obsijalo sonce, je nevarna pot postala znosna in po dobri uri je bil vrh osvojen. Občutek zmagoslavja je zabrisal vse težave in strahove. Privoščile smo si puščavski šampanjec - vodo, in uživale v igri barv, svetlobe in senc. Nasmejane, prerojene, smo se lahkotno spuščale do vznožja. V aboridžinskem muzeju ob vznožju Aboridžini sami predstavljajo svoje šege in način življenja. Zanimivo je, da se ne dovolijo fotografirati, ker so prepričani, da s fotografijo izgubijo dušo. Presenetljivi so njihovo točno določeni način obnašanja, na primer vedenjski vzorci za otroke, mladoporočence, zakonce itd. ter tudi načini prenosa znanj in kulture iz roda v rod. Najbrž je v tem redu tudi razlog, da so v težkih pogojih življenja sploh preživeli. Draga Kovač Škoberne Šentjurske NOVICE VINKO /AGODIČ: SPOMINI Vinko Jagodič: takšen je bil naš čas (13. nadaljevanje) 8- in 9. januarja 1970 je bila v Ljubljani prva republiška konferenca ZK. V svoji razpravi, ki sem jo predhodno uskladil s Političnimi vodstvi Šmarja in Šentjurja, sem se osredotočil na Problem manjrazvitosti. Kljub začetni tremi sem uspel Predstaviti razvojno stanje na Kozjanskem ter opozoriti, da ljudje zapuščajo ta področja in izgubljajo zaupanje v socializem. Ker v razvitih sredinah nimajo predstave o velikih razvojnih težavah Pri nas, sem predlagal, da se ta problem osvetli na ustreznem znanstvenem simpoziju in se predoči tudi širši jugoslovanski javnosti. Replik na razpravo ni bilo. Ko sem se vračal z govornice, me Sergej Kraigher ni niti Pogledal, Stane Kavčič pa se mi je zadovoljno nasmihal. V odmoru so me oblegali novinarji, zvečer sem bil na televiziji, Predstavniki drugih republik pa so se nejeverno spraševali, ali je Vse to resnično, kar sem povedal. Predlagan sem bil v komisijo za družbeno ekonomske odnose. V resolucijo smo vnesli zaključek, da je potrebno preučiti stanje razvitosti in izvesti ukrepe za enakomernejši razvoj Slovenije. Kasneje je temu dogajanju sledila ustanovitev Komisije za Hianjrazvite, katere član sem ostal nekaj let. K tem času je bilo moderno vse združevati in tako so se pričele Priprave na združitev zdravstvenih domov in bolnice v skupni zdravstveni center. Za direktorja je bil predviden tudi dr. Moser, na koncu pa je bil tudi z Moserjevim soglasjem izbran dr. Pazarinc. °b neki priliki sta me povabila na razgovor direktor mednarodne bančne korporacije Zoran Žagar in predsednik občine zaradi 'Zgradnje tovarne kartonske embalaže. Tovarna naj bi stala v Novi vasi, Vendar pa je bil uspešnejši nekdanji predsednik Zadružne zveze in direktor Ljubljanskih mlekarn Petkovšek, sicer doma iz Notranjske. "Naša" tovarna "Valkarton" je bila Zgarjena v Logatcu. Takrat seje v občini porodila zamisel, da bi se Alpos združil z korenjem. Pripravili smo razgovor na občini, vendar smo v Pogovoru z direkotrjem Gorenja Ivanom Atelškom ugotovili, da nam je namenil le veliko podložnost in do združevanja ni prišlo. Občinski praznik smo praznovali na Kalobju. Z ozirom na moja Prizadevanja za izgradnjo tamkajšne ceste je meni pripadla čast, da sem odkril spominski kamen v vasi na koncu ceste. Na svečani Seji so bili proglašeni za častne občane občine Šentjur: Predsednik republiške skupščine Sergej Kraigher, Podpredsednik republiške skupščine dr. Jože Brilej, sekretar TAM -a Pavle Baloh in naš edini prvoborec Ivan Luskar - Dušan. Klalo prej sta bila za častna občana proglašena še Tito (ob 70 letnici) in Kardelj. Kardelj je prevzel častni znak 25. avgusta, ko sta prišla na obisk v občino skupaj s predsednikom ZKS Popitom. Takrat seje Kardelj še posbej zanimal za naše odnose z verskimi skupnostmi. Seznanil sem ga, da v občini z rimokatoliškimi duhovniki ni težav, zlasti so naši odnosi pristni s šentjurskim župnikom. Z mojo oceno je bil zelo zadovoljen. Poučeval meje tudi gobarjenja, rekoč, daje dovolj če poznam 4 vrste strupenih gob, ki se j i h je treba izogibati, vse ostale pa so užitne. Njegovega recepta nisem nikoli preizkusil. Protokol Slovenije nas je seznanil, da bomo lahko Titu izročili častni znak 1. septembra na Brionih. Peter Hlastec, Franc Svetina in jaz smo morali predhodno poslati vse podatke. Sprejem je bil določen za 9. uro. Ob 8. uri smo bili vsi trije v Fažani, kjer nas je povabil v čoln nič kaj svečano oblečen podpolkovnik. Na otoku nas je predal šefu kabineta dr. Marku Vrhuncu, ki nas je seznanil s potekom ter nas opozoril, da ima predsednik zelo malo časa. V vili Brionka je predsednik občine Svetina točno ob 9. uri izročil Titu častni znak naše občine. Sledilo je nekaj splošnih vprašanj ter zahvala in dobre želje za naše občane. Sprejema je bilo kar hitro konec. Šef kabineta nam je odredil spremljevalca in nam dovolil, da ostanemo na otoku ves dan. Na obhod otoka pa smo lahko šele šli po odhodu kralja Aufganistana Mohamed Zhir šaha, ki je bil na državniškem obisku. Čakali smo v hotelu Neptun. S predsednikom naše vlade sta se pripeljala s kočijo, se vkrcala v motorno jahto ter odplula. Šele potem smo šli s vodičem po otoku. Ogledali smo si muzej, počitniško naselje, potopljeno rimsko pristanišče, živalski vrt, divjadi polno pokrajino in drugo. Že ob 15. uri smo se čutili čisto zapuščene in osamljene ter smo zapustili Brione. Ustavili smo se v Rovinju, kjer smo se sprostili v borčevski koloniji. Pavle Baloh je znak častnega občana prevzel takorekoč na skrivaj 28. oktobra na sedežu občine. Zaradi svoje knjige, v kateri menda ni prav opisal nekaterih borcev, si je nakopal njihovo veliko sovraštvo. 29. septembra 1970 je bil odprt trgovski lokal Kmetijskega kombinata na Planini. 16. novembra sem odprl most v Vrbnem, ki so ga zgradili inženirci JLA. !7. novembra je napravil samomor direktor trgovskega podjetja Resevna Karl Adrinek. Njegova smrt me je zelo prizadela, saj sva bila sošolca v trgovski šoli, oba sva kot vajenca v privatnem trgovinskem sktroju fizično veliko pretrpela, med vojno in po vojni pa sva mnogo nevarnega skupaj preživela. Njegovi sodelavci, vodilni v občini in tudi generalni direktor Merxa Franc Petaver so me pregovarjali, da bi prevzel njegovo mesto, a tega iz moralnih razlogov nisem zmogel. Nasledil ga je Jože Plemenitaš. Ob koncu leta 1970 se je invalidsko upokojil direktor Kmetijskega kombinata Peter Hlastec. Tudi ing. Jože Bučer je kmalu zapustil Kombinat in je prevzel zastopstvo INE - kemije iz Kutine. Nekajkrat sem povabil ing. Bogdana Kneza, da prevzame direktorsko mesto. L februarja 1971 sta me v Alposu obiskala ing. Knez in sekretar Kombinata Stane Kozjan s ponudbo, da se jaz prijavim na njihov razpis za direktorja. Odločno sem ju zavrnil in sem očital ing. Knezu, da se on neodgovorno izmika tej funkciji. Za direktorja so sprejeli ing. Cirila Žmaharja. S političnim angažiranjem v republiki sem uspel doseči, da je ing. Vlado Grdina postal član UO Ljubljanske banke, Peter Hlastec pa član UO Kmetijske banke v Celju. (se nadaljuje) ŠPORT Kukovič - zmagovalec Ljubljane '96 Na tekmovanju v počastitev osvoboditve Ljubljane, kije bilo v soboto, 11. maja, je uspešno nastopil tudi Ivan Kukovič, AK Trgohlad. Zmagal je v osrednji članski disciplini v maratonskem teku. Od mladih tekmovalcev iz OŠ Šentjur so se najbolje odrezali še: Nataša Oset - tretja v konkurenci 7. razredov, Jaka Zupančič - drugi pri 7. razredih, Mojca Stropnik pa je zmagala v konkurenci 8. razredov. Vlado Arin a k MILA JUVENTUS manj uspešen v pokalu Državni prvaki pri žrebu za polanotekmovanje niso imeli sreče; vse tekme so odigrali v gosteh. V osmini finala so v Beltincih premagali domačine z 2 : 9, v četrtfinalu Interier iz Ljutomera s 1 : 3, 22. maja pa so se srečali s svojim tradicionalnim tekmecem ekipo INŽ: ŠARBEK iz Litije ter doživeli katastrofo. Državni podprvaki so jih porazili kaz 8:0. Klub še vedno nima zbranega denarja (30 000 DEM) za sodelovanja na Evropskem klubskem prvenstvu v Banyski Bistrici na Slovaškem, ki bo v zčetku junija. Upajo pa, da bodo še uspeli zbrati potrebna sredstva. Prav tako še vedno računajo, da bodo na občini prižgali zeleno luč za 9 metrsko podaljšanje hruševske telovadnice. Zmagal Kolman, vodstvo prevzel Gazvoda Na aprilskem hitropoteznem turnirju ŠD LIPA Šentjur so šahisti bili zelo izenačen boj. Na koncu je med 12 tekmovalci zmagal Ivo Kolman (8,5) pred Gazvodo in Durdevičcm (8). Sledili so: Turk (7), Potočnik, Toromanovič, Plahuta (6,5), Biščan (5,5) itd. V skupni razvrstitvi za letnega prvaka je vodstvo prevzel Gazvoda, ki ima sedaj 33,5 točke. Vodi pred Jazbinškom (33), Plahuto (27,5), Potočnikom (26), Biščanom (25), Kolmanom (24,5), Pišekom (22,5), Durdevičem (22), Diaccijem C. (21) itd. F. Gazvoda Ženska košarka na vidiku? V četrtek, 16. maja, se je v skupščinski dvorani zgodila ustanovna skupščina Ženskega košarkarskega kluba Šentjur. Vabila, ki jih je po Šentjurju razposlal iniciativni odbor pod vodstvom Zvoneta Leskovška, v dvorano niso pripeljala ravno prevelike množice: vseh je bilo za ducat in pol, ravno dovolj za popolnitev vseh klubskih organov. Iz poročila predsednika Leskovška in strokovnega vodje Adžiča smo razbrali, da klub nima ravno velikih ambicij. Združeval naj bi le pionirke, in še to menda predvsem tiste, ki jih ne bo v svoje vrste pritegnil celjski ŽKK. Kasneje, ko bodo pionirke odrasle, pa naj bi v Šentjurju gledali tudi kadetske, mladinske in članske ženske tekme. 2. liga naj bi bil končni cilj šentjurske ženske košarke. Morda je takšen "tek na dolge proge" strokovno utemeljen, bati pa se je, da bi utegnil biti vsaj za šentjursko javnost, ki je košarkarsko že nekoliko razvajena, preveč utrujajoč. Mar res ni možnosti, da bi s pomočjo že uveljavljenih domačih košarkaric, poskusili storiti kaj bolj trenutnega? Prvi mednarodni šahovski turnir Šentjur 1996 V prostorih hotela Alpos Šentjurje bil med 18. in 26. 5. 1996 odigran prvi mednarodni šahovski turnir v počasnem šahu - Šentjur 1996. Organiziralo gaje ŠD LIPA Šentjur, ki je prvi mednarodni turnir v šahu organiziralo že lansko leto, vendar s skrajšanim časom za razmišljanje. Prvi mednarodni šahovski turnir z normalnim časom za razmišljanje pomeni tudi prvi tovrstni turnir v celjski regiji nasploh. Doslej je bila gostitelj nekaterih mednarodnih turnirjev tudi Rogaška Slatina, vendar v organizaciji Republiške šahovske organizacije. Turnirja v Šentjurju seje udeležilo 20 igralcev. Med njimi so posebej znani mednarodni mojster Aljoša Grosar, ki je že kako desetletje med najboljšimi slovenskimi šahisti, ter mednarodni mojstri in mojstri iz Hrvaške, Slovenije in Madžarske: Košanski Stanko, Črepan Marjan, Ivačič Vladimir in Kiss Laszlo. Poleg njih so sodelovali tudi nekateri drugi znani igralci, kot npr. Zečevič Dean in Šitnik Igor, ki sta na turnirjih že dokazovala mojstrsko moč. Do zaključka redakcije je bilo odigranih sedem kol. Odigranih je bilo mnogo kakovostnih in zanimivih partij. Prišlo je do marsikaterega presenečenja. Favorit Grosar je izgubil proti Zečeviču in Košanskemu. Član ŠD LIPA Šentjur Dean Zečevič je v vodstvu in je najbolj pozitivno presenečenje tako z igro kot z rezultati. Turnirje izredno borben - za turnir s tako kvalitetnimi igralci je nerazumljivo malo remijev. Domači igralci izgorevajo v želji, da bi se dokazali v tako močni konkurenci. Omeniti velja zmago mladega Simona Jerneja nad prvokategornikom Krstič Ljubišo. Vrstni red po sedmih kolih je bil naslednji: Zečevič 5,5, Košanski in Kiss po 5, Črepan, Ivačič in Vombek 4,5 itd. Od domačih igralcev sta bila naj višje F. Gazvoda in Plahuta s tremi točkami. Prvi mednarodni turnir v Šentjurju je opravičil svoj namen. Udeležilo se ga je veliko močnih igralcev. Šentjur se je v šahovski organizaciji predstavil kot sposoben organizator. Tekmovanje je bilo z velikim zanimanjem spremljano v informativnih medijih, nič manjše pa ni bilo zanimanje domačih ljubiteljev kraljevske igre, ki so v kar precejšnjem številu spremljali dogajanja ob šahovnicah. Med pomanjkljivostmi velja omeniti predvsem dvoje - premajhno število udeležencev in neigranje nekaterih domačih igralcev, kjer pa gre v glavnem za objektivne vzroke. Na osnovi analize po zaključku tekmovanja se bomo morali v prihodnje še bolje organizirati, da bi nam taka prireditev za razvoj šentjurskega šaha in Šentjurja nasploh prispevala še več. Tekmovanja seveda ne bi moglo biti brez razumevanja in pomoči pokroviteljev. Glavni pokrovitelj tekmovanja je bila skupščina občine Šentjur (tekmovanje je otvoril župan Jurij Malovrh). Sopokrovitelji so bili Zavarovalna skupnost Triglav - območna enota Celje, Banka Celje, Filba d.o.o. Celje, Posest d.o.o. Celje, Trgošped Šentjur, Jurmes Šentjur, Alpos Šentjur in drugi. F. Gazvoda Šentjurske RAZVEDRILO NOVICE NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 37 i.. “ i..... ' MmMHM DUŠIK GLASBENO DELO (OPERA) VALENTIN VODNIK KISIK DREVO OB VODI NENADEN STRES PRIP0V. PESEM NEVTRON DELO TLAČANOV SLIKAR (MATIJA) MERILEC ČASA RUBUOV ANDREJ JOD MODRO BARVILO Trgovina z ciefctn) rtifličTtafo|n i r PETER VELIKI VEČJA TATVINA PRISTAN. V IZRAELU 2. IME POLJŠČINA LITER 1000 KG pm H: E§ ŠPANIJA ATOMSKO BI0. KEM. OROŽJE STARA MAMA DEL TELESA TRGOVINA V CELJU TONE TOMŠIČ DEL MEDENICE ii ZGORNJI UD MUSIMAN. SV. MESTO PRIMOR. DOM. JED CERKVENI ZBOR DOMAČA ŽIVAL 2. IME JOPICA RELIGIJA CHAPLINOVA ŽENA PERZIJA POGLAVAR RIM0- KATOUKOV STIK MORJA S KOPNIM KRALJ ŽIVALI TANTAL KRAKAR LOJZE H,0 DOMAČA ŽIVAL MUSLIMA- STV0 SIMBOL KRALJEV POSKOČEN UUOSKI PLES DEL STOPALA OBLAČILO MENIHOV JANEZ EVANGELIST 0SVEŽ. PIJAČA AVSTRIJA BOG SONCA V EGIPTU KAJNOV BRAT DOMAČA ŽIVAL MOSTAR PLOSKOVNA MERA — POD 100 M* ‘ RIMSKI POZDRAV okrasni PTIČ TOVARNA OBLAČIL CELJE PRESTOL PREGELJ ŽARE OČKA ANTON MARTI element KRPA RIMSKA 50 NAČRT ITALIJA REKA V ANGLIJI 16. ČRKA SLOV. ABEC. KRAJ PRI LJUBLJANI (NAVJE) REKA V AVSTRIJI MACAO (KITAJSKO IME) SESTAVIL JOŽE MASTNAK- MARJAN Nagrade za križanko št.36 podeljuje mlada pevka Laura Pešak s Pešnice. Podarja tisto, kar ima: svoje kasete. Kaseto Laure Pešak bodo Po pošti prejeli: Polona Arh, Drobinsko 10 (Gorica/ Slivnici); Jerica Pertinač, Gorica 8 (Dobje); Tjaša Lavbič, Pešnica 12 (Šentjur). ŠAL[ Ni izjem ' Mar tudi vi verjamete, daje poroka, sklenjena v petek, nesrečna? - Vsekakor, le zakaj naj bi bil petek izjema. Se enkrat brez izjem - Gospod kapitan, je res, da ženska na krovu prinaša nesrečo? ' Tako je, enako kot na kopnem! Žlahta Mati sedi na bolniški postelji svojega poročenega sina, ko vstopi mlada dama s šopkom. Za trenutek se zmede, nakar se korajžno Predstavi: - Sem njegova sestra. 2 Čudovito, jaz sem pa vaša mama._______________________ Ambroževa in Mihevt odliina na Hrvaškem V četrtek, 23.5. 1996, je bil v Karlovcu tradicionalni četveroboj mladinskih atletskih reprezentanc Hrvaške, Avstrije, Madžarske in Slovenije (Savaria pokal). Za reprezentanco Slovenije sta nastopila tudi atleta AK Trgohlad Šentjur. Jolanda Ambrož je osvojila srebrno medaljo v teku na 400 m in zlato v štefeti Slovenije 4 x 100 m. Zlato medaljo je na 800 m osvojil tudi Dejan Mihevc. "Le kaj vam je storil nesrečni Grega?", sem povprašal trumo "mučiteljev", ki gaje spremljala skozi Novo vas. "No, nam nič! Sicer pa, vprašajte Janjo. Mi ga le prav nežno navajamo na tisto, kar ga čaka prihodnjih 60 let!" Srečno, tudi v imenu bralcev Šentjurskih novic! Šentjurske LAHKO BI BILO RES NOVICE Inovativna politika V ostri razpravi na zadnji seji občinskega sveta med svetnikoma Marušo (SKD) in Cviklom (SLS) smo slišali dva nova izraza: pelati sraje in pederisati se. Oba nova pojma sta v tesni zvezi s hruševskim podvozom in je močno vprašljivo, če bosta tudi širše uporabna. Za sedaj se ve le, da se uporabljata takrat, ko odpovedo argumenti ter da sta razmeroma grda. Če pa sta tudi greh, bo g. Maruša preveril pri prvi naslednji spovedi. Zdrav duh v zdravem telesu Predsednica občinskega sveta gospa Osetova je zelo dosledna: glasovanja in štetje glasov vestno ponavlja tako dolgo, da je pošlihtan sleherni glas, pa čeprav manjkajoči glas niti približno ne more vplivati na končni izid glasovanja. Tega ne počne kar tako, temveč v dobro zdravja svetnikov - zaradi prepotrebnega razgibavanja. "Sožitje" bo dobilo koncesijo Po uspešno izpeljani specialni olimpiadi se je župan dokončno odločil: šentjursko društvo za pomoč duševno prizadetim bo dobilo koncesijo za organiziranje občinskih in državnih praznikov. Očitno je to še edina varianta, da Šentjurčani pridemo do ustreznega prazničnega "filinga". Artnak v kotu Predsednik šentjurske LDS Jožef Artnak je na zadnji seji občinskega sveta moral v "oslovsko klop". Svojo zasluženo kazen je prestajal dokaj strpno. Očitno se je dobro zavedal, da bi občinski svet za njegovo "pobalinstvo" zlahka izglasoval tudi bolj vzgojne kazni, na primer "packo" ali pa klečanje ob govornici. Razumevanje za malo gospodarstvo Če ste podjetnik in potrebujete deset ali dvajset milijončkov posojila, se oglasite na občini Šentjur! Zvedelo se je, da je posojilo, kakršnega je dobil akter slovitega "Slovingata" iz Celja, pod enakimi pogoji dosegljivo tudi drugim podjetnikom. Ce registrirate podjetje v Šentjurju, bodo pogoji gotovo še nekoliko ugodnejši. Ni nevarnosti norih krav Veterinarska inšpekcija je najodločneje demantirala govorice, da na šentjurski upravni enoti razsaja bolezen norih krav. Primer "te bolezni", o katerem šušljajo državljani, ni nalezljiv, zagotavljajo inšpektorji. Še ni na vrsti Znani Šentjurčan, sicer predsednik SKD, katerega ime in podoba pa se, podobno kot ime prvega lavantinskega škofa, že ne smeta po nemarnem pojavljati v Šentjurskih novicah, je zelo razočaran zaradi prepočasnega postopka škofove beatifikacije. Kdaj neki bo šele on na vrsti!? Pa da nista... V Mariboru so vse darove svetemu očetu predajali moško - ženski pari, le v paru, ki je prišel s Slomškove Ponikve, sta bila dva gospoda. Ne, ne gre za tisto... Le na Ponikvi menda niso našli dovolj vredne gospe, ki bi se lahko približala Petrovemu nasledniku. OPTIKA GLESCIC s P BORIS GLEŠČIČ Šentjur, Ul. Dušana Kvedra 6b Tel.: 0609/623 028 Poslujemo vsak dan od 9. do 16. ure, sobota od 8. do 10. ure. NUDIMO VAM: - strokovno računalniško kontrolo vida - računalniško izbiro najlažjih in najboljših vrst stekel - očesna ambulanta OČALA VSEH VRST: - fotosenzibilna - bifokalna - multifokalna (z garancijo) - stanjšana - plastična - sončna očala RAVBAIM - najboljše kontaktne leče, mehke in poltrde, proizvajalca Bauch & Lomb CARL ZEISS, ESSILOR - vse dioptrijske podatke vodimo računalniško 10 LETNA TRADICIJA, RAZLOG ZA ZAUPANJE , TRGOVINA r STORITVE d.o.o. Ljubljanska 26, 63230 ŠENTJUR Tel./fax: 063/743-151. tel.: 741-151 : 59.976,00 oljni gorilec FBR 2001 el. bojler 80I Ugodne cene 11 9.330/hT) - elektro materiala - vodovodnega materiala - vse za centralno plinske peči AVRA - RA20