215. številka. Ljubljana, v petek 19. septembra 1902. XXXV. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljenje na dom raCuna se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 b. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 b, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravništvu naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod41 telefon št 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Žganjepitje na Kranjskem. ii. Direktni davek je najtežje plačevati, ker se pobira takorekoč od kapitala, ker se mora za davek namenjeni znesek imeti gotov dan pripravljenega in ker je izpostavljen nevarnosti eksekucije, kar je najnevarnejše, ker se z eksekucijo ne zadene prihodek dotičnika, marveč njegov kapital. Indirektni davki imajo prednost, da se v obče plačujejo prostovoljno, ker je vsak v položaju, ne zavžiti marsikatero davku podvrženo stvar, ker se pobirajo v razmeroma nizkih svotah, katere posamezna družina skoraj ne čuti, ker se pobirajo ob času, ko se zadevno stvar kupi, torej ne gotov dan in ker niso podvrženi eksekuciji. Direktni in indirektni davki naj se drug druzega pravično spopolnujejo. Direktni davek zadeni onega, ki kaj poseduje, indirektni davek onega, ki kaj po-užije. Potemtakem nosijo bremena javnega gospodarstva vsi sloji, v kolikor mogoče v pravičnem razmerju. Kakor že povedano, pobirajo se za bremena avtonomne uprave na Kranjskem doklade večinoma od direktnih davkov, dasi je občinam po § 78. in 81. obč. reda dovoljeno pobirati tudi doklade na indirektne davke. Dežela že to stori, ker pobira doklade 20 vin. na žganje in 2 K na pivo ter 40% deželno doklado na užit-nino. Ravno tako bi lahko občine uredile pobiranje doklad za občinske potrebščine od indirektnih davkov. Vse občine brez izjeme bi lahko pobirale 15 do 20% občinsko doklado na užitnino, 1 K od hektolitra porabljenega piva in primerno doklado na žganje in bi s tem prav izdatno znižale občinske doklade na direktni davek. Ko bi vse občine na Kranjskem sklenile pobirati 20 vin. od hektoliterske stopinje, bi vsaka občina brez izjeme lahko znižala občinske doklade za 6%, nekatere občine celo do 15%. Sestavili emo v tem pogledu račun, iz katerega je korist našega nasveta po številkah dokazana. Občinske doklade 20 vin. od hektoliterske stopinje bi nesle za vso kronovino brez mesta Ljubljane po dosedanjih skušnjah 306.000 K, po odbitku režije 60000 kron, čisto 246.000 K. Brez mesta Ljubljane znaša predpisani direktni davek, t. j. zemljiški, hišno- razredni, hišno-najemninski, potem razni pridobninski davki, osebna dohodarina in plačarina po izkazu za leto 1898. skupaj 2,009.011 K, to je pri popustu 6% občin-ske doklade 120540 K. Občinska doklada 20 vin. na žganje bi torej presegala popust 6% občinskih doklad na direktni davek za 146 000 K. Na posamezne politične okraje bi pripadalo: Politični okraj Po statistiki faktično v pol. okraju porabljena množina Predpisan direktni davek Dohodek 20 h obC. doklade na žganje čisto po odbitku režije Popust 6°/o obč. doklade na direktne davke bi znašal V primeri popusta 6% z novim dohodkom bi bilo prejemka žganja a 100°/0 v litrih vee manj k x* » n « Postojna 64000 176.720 10.300 10.600 300 Kočevje 80000 142 888 13.000 8 568 4432 Krško 79000 187 347 12.800 11238 1562 Kranj 300.000 218.825 48.300 13 123 35177 i Ljubljanska okolica 360000 281 307 58.000 16.878 41.122 Litija 134000 179.974 21600 10794 10.806 Logatec 89 000 225.020 14400 13.500 900 Radovljica 190 000 166.954 30 600 10014 20.586 Rudolfovo 50.000 170153 8.000 10.206 2.206, Kamnik 140000 159.804 22600 9.588 13.012 Črnomelj 48.000 100019 7.200 6000 1.200 Iz te tabele je razvidno, da bi razun občin v političnem okraju novomeškem, vse druge občine imele prav izdaten, nekatero občine celo sijajen dohodek hn iv se v občinski upravi moglo marsikaj iz boljšaii in urediti, česar sedaj ob pomanjkanju sredstev ni mogoče izvršiti. Prizadet pri tej občinski dokladi bi ne bil takorekoč nihče. Ko se je deželna naklada na žganje od 60 vin. znižala po državi na 20 vin., dele si vsled znižanja deželne naklade na žganje ostali znesek nekateri veliki trgovci in branjevci, ki žganje razpečavajo konsu mentu. Tem je ta dobiček takorekoč z neba padel. Konsument nima o tem dobičku prav nobene hasni, kar je tudi prav, da se žganjepitje ne razširi. Ali tudi ti trgovci in ostali branjevci bodo gotovo iz ozirov na občno korist z dovoljni, če jim od 40 vin. vsaj 20 vin dobička ostane, saj je celo zastopnik v trgovinski in obrtni zbornici, poslanec g/Luckmann, leta 1900 v javni seji trgovinske zbornice de-;->! šm trgovcem iz prodaje žganja ne želi nobenega dobička, kajti mož je uvidel, da, čimveč je dobička pri prodaji žganja, tembolj se ga ponuja in čimbolj se ~a ponuja, temveč se ga kupuje in pije. Dosedanja skušnja je to potrdila. Občinske naklade na porabo žganja bi imele pa le vspeh, k o bi vse občine jednako visoko občinsko naklado sklenile, ki bi se pobirala po za vse občine jednakih predpisih. Trebalo bi torej sestaviti k tozadevnim sklepom občin okvirno izvršitveno naredbo, kar bi sicer ne delalo nobenih težav. Občinske naklade na žganje bi za mogli pobirati deželni organi, ki so za ta posel že izvežbani. S tem bi se preprečilo sedaj preteče pocenjenje žganja in vsled tega tudi omejilo žganjepitje. Ker so s pobiranjem take občinske naklade združene razne sitnosti pri prodaji, bi tudi trgovci ne iskali ravno v tej kupčijski stroki največjega dobička, polagoma bi jeden ali drugi celo opustil prodajanje žganja. Pretečemu razširjenju žganjepitja bi se tako gotovo kolikor toliko v okom prišlo To je mogoče sedaj doseči, a več ne. Za bodočnost, za naš prihodnji rod pa je dokaj lažje skrbeti. Tu je v prvi vrsti delati od strani zadevnih faktorjev na to, da se postavnim potom prepove in stroga kazen zapreti onemu, ki še nedoraslemu otroku daje, ponuja ali celo prodaja žganje. Tu bi trebalo z zakonom poseči tudi v družino. Stariši naj bi bili kaznovani, če se jih zasači, da svojim otrokom dajo alkoholičnih pijač. V šoli naj bi se poučevalo o škodljivosti alkoholizma. Država bi morala strožje paziti in bolj upoštevati potrebe zadevnih krajev, predno bi oddajala koncesije za žganjetoč. Žganjetoč ob dnevih, ko se izplačujejo mezde, zlasti pa ob nedeljah in praznikih, naj bi bil povsem in povsod prepovedan. Ne trgovec, ne branjevec in nt koncesijonirani žganjetoč ob teh dnevih ne bi smel prodajati žganja. Na delo torej, dežela, občine, duhovni in učiteljski stan! V združenju je moč, alkoholizmu bo komaj z združenimi močmi mogoče strupeno želo izruvati. Tu je polje, kjer se najdi vsak, komur je napredek milega nam naroda na srcu. Viribus unitis. V 1LJubijani, 19. septembra. Češka taktika. ćeški poslanci se združujejo počasi v mnenju, da bo treba začeti z obštruk-cijo, ker sicer ne bodo v državnem zboru dosegli ničesar. Sedaj je baje tako lepa prilika, kakoršna se jim ne bo kmalu zopet nudila. Tudi poslanca § p i n d 1 e r L#ISTEK. Tragikomedija ženitve. Spisal Marcel Prevost. Oba sta izprevidela, da tako ne moreta živeti dalje t. j. potrositi več nego iznaša dohodek. On je bil uradnik v neki banki s plačo 3000 frankov na leto, a imel poleg tega okoli 1000 fankov drugega zaslužka. Imel je lepo stanovanje v ulici La Bruore, a Louise, njegova žena, se je oblačila jako elegantno, in je odhajala včasih za mesec dni v morske kopelji. Toda Louise je razumela umetnost, živeti dobro tudi z malo denarja. Odhajala je poslej čestokrat v najbolj oddaljene prodajalne v Rue da la Paix, kjer je pregledavala klobuke in toalete, kakor da bi jih hotela kupiti, a je potem, ko je prišla domov, kopirala na pamet dela pariških krojačev. Pri tem jej je pomagala soba rica Adela. Albert je delal ves dan v uradu, in se je, prišedši domov, ponašal s svojo lepo, elegantno ženo, s katero je šel često na večer v gledališče, kadar je dobila ona vstopnice od kakega prijatelja. Dasitudi sta torej mnogo potrebovala, živela bi bila dobro in zadovoljno, ako se ne bi bilo nekoč nekaj pripetilo. Nekega dne Albert ni imel posla v svojem uradu, z&to se je zgodaj vrnil domov. Vrata v predsobi mu je odprla sobarica, katera ga je nekako iznenađeno pogledala. Kmalu nato je prihitela tudi Louise, da pozdravi moža. Bila je nekam vznemirjena. Začela sta se razgovarjati o različnem, kakor običajno, nakrat pa se jima je ustavilo oko v'nekem kotu. Tam je bila prislonjena na zid palica, lepa palica iz bambusa s srebrnim držajem, katera ni bila Albertova last. Ko sta opazila to palico, se jima je ustavil razgovor. Louise je povesila oči in je začela pregledovati neki list. Albert ni mogel riti besedice) izpregovoriti, bflo mu je v glavi; ustal je in šel v svojo sobo, kakor da se sramuje videti to elegantno palico v sobi svoje žene. Pri večerji ni spregovoril nihče besedice. Naslednjega dne je odšel Albert kakor običajno v urad. Prišla je zopet noč in zopet dan — zatem ves teden, a nato mesec. Albert pa ni imel moči, da bi izpre govoril kaj o oni palici. V decembru je obolela žena na vnetju pljuč. Bolezen jo je vso uničila, tako da jej je naposled podlegla. Albert je bil nesrečen radi smrti svoje žene. Vzel si je zopet stanovanje zase, a neka stara žena mu je vodila gospodinjstvo. Po smrti svoje žene je opazil, da se zde dohodki mnogo manji. Kadar je iel v urad, je imel na sebi umazano, neočejeno suknjo, na kateri je nedostajalo gumbov; a klobuk je bil tak kakor da ga je našel na ulici. In njegovi znanci so dejali: — Revež, škoda gaje! Odkar mu je umrla žena, je povsem propadel. Ed ino, kar je spominjalo njegove nekdanje elegance, je bila palica iz bambusa s srebrnim držajem. Ako je kdo rekel, da mu ta palica ugaja, je Albert odgovoril zdihujo: — Ta palica je spomin na mojo ubožico Louiso, Kadar je bil pa sam v svoji sobi, opazoval je dolgo to palico s srbrnim držajem, dokler mu niso začele solze kapati po bledem obrazu. Kristov služabnik. Dolgo sem omahoval, ali se naj posvetim težavnemu stanu, ki je v istini časti vreden, kadar ga ima njegov zastopnik v čislih ter ga ne meče v prah vsakdanjega življenja. V teh duševnih borbah mi je dejal pokojni stric sledeče velepo-membne besede, ki mi še doslej done v ušesih: »Krasen stan, biti Kristov služabnik, a prevdari dobro, dolgo premišljuj, da ta stan se ne sme nikdar vlačiti na ulice, med navadna človeška opravila, marveč da je stan, v kojem se skrbi za duše.« Če bi jaz bil katoliški duhovnik in veroval vse, kar bi imel verovati, čutim, kako bi živel! Bogu najvišjega usmiljenja, Bogu največje ljubezni bi gradil oltarje v sreih in dušah človeških. Baklje bi prižigal v temah in luč nebesnih zvezd bi sipal v človeške sanje. Brat bi bil ponižanim in reveže bi pritiskal na svoja prsa. Prislušal bi napakam svojih bližnjih v spovednici in v imenu Kristovom bi jim jih odpuščal, ker bi veroval, da ne more biti toli velikega greha, da bi ga ne oprala sv. kri Njegova in ker bi, odpuščajo drugim, upal v odpuščanje svojih grehov. Zajete tone nebeških harmonij bi in S r a m e k sta izjavila t imenu češkega kluba, da ne bo imel klub nikakega usmiljenja z vlado, temveč bo obstruiral tako dolgo, dokler se ne uresničijo upravičene zahteve cehov. Tudi na shodu, ki sta ga imela poslanca Formanek in J a r o š , se je sprejela resolucija, v kateri izražajo volilci bojazen, da bi se dali češki poslanci od vlade zopet prevariti, in bi se sklenila nagodba z Ogrsko na gospodarsko in narodno škodo cehov. Zato poživlja češki narod svoje poslance, naj ne dovolijo, da bi se sprejela kaka predloga, dokler vlada ne vrne njih lasti, t. j. češkega notranjega uradnega jezika, če tudi bi se imeli posluževati pri tem naj ostrejše ga orožja. Mladočeško glasilo, »N. L« menijo, da treba celo ugodno nagodbo obBtruirati, ako noče vlada ugoditi pravičnim zahtevam Čehov. Proti manj ugodni nagodbi pa bi glasovali tudi tedaj, če bi vlada tudi izpolnila glavni želji Čehov ter jim dala notranji češki uradni jezik ter češko univerzo. »Politik« pa poživlja Čehe iznova k zmernosti, češ, da podajajo Mladočehi s svojimi resolutnimi izjavami samo vladi in Nemcem direktivo. Tudi pravi »Politik«, da se dr. Ž a -ček nikakor ni jasno izjavil, da je za obštrukcijo, ter se je celo previdno ogibal besede »obštrukcija« Rekel je samo, da si bodo »volili v odločilnem trenotku ono, kar bo za sovražnika najbolj porazujoče.« A, da ne bi bil mislil dr. Žaček s tem obštrukcije, je skoraj izključeno. 25 letni jubilej bojev na Sipki. Bulgarija se pripravlja na velikansko slavnost; preteklo bo kmalu 25 let, odkar je osvobodila Rusija Bulgare turškega trinoškega jarma. L. 1877., 24. aprila je napovedala Rusija Porti vojno. Rusi si niso šli takrat osvojat, kakor je dejal veliki knez Nikolaj v svojem dnevnem povelju, — temveč šli so na pomoč svojim sramočenim in tlačenim bratom ter v obrambo Kristove vere. In res so Bulgari s pomočjo Rusov zmagali Turke, ki so sklenili mir z Bulgari. Gotovo je, da imajo zahvaliti Bulgari sedanji svoj obstanek Rusom. Toda do zadnjega časa so se kazali Bulgari svojim osvoboditeljem malo hvaležne in so jim obračali hrbet, kar je bilo delo Stambulova. Knez Ferdinand je vendar sprevidel, da to ni pravo postopanje do Rusov, posetil je ruski dvor, kjer je bil tudi prisrčno sprejet. In sedaj, ob 25 letnici osvoboditve Bulgarov hočejo pokazati Bulgari in Rusi svojo zvezo tudi javnosti, vsemu svetu. Knez Ferdinand je sam oddal ruskemu dvoru vabila k proslavi, katere se bo Peterburg šepetal v ušesa trpečih, da pozabijo na nesoglasje tega življenja. Bolnikom bi opisoval življenje za grobom tako, da bi se ne plašili ostudnih vratic, ki se imenujejo v tem solznem življenju — smrt. Vse besede Kristove bile bi moje življenje, moja kri, moja sapa — ne poznal bi drugih knjig, nego sv. pismo. Poln svetega strahu, poln svete groze in pobožnega zamaknenja bi bil vsako jutro, kadar bi imel v svoje umrljive prste jemati Kristovo Telo v podobi hostije, in s svojimi ustnami piti njegovo Kri v podobi vina. Celo življenje ne mogel bi s temi prati dotikati se posvetnih ali celo grešnih reči..... Ako je molitev povzdviženje misli k Bogu, pogovor duše z Bogom, potem bi vedno hrepenel po vsakem trenotku, v katerem bi mogel svojo misel povzdigniti k Bogu, mesto da delam kaj drugega. Skratka: vem in čutim, kako bi živel kot katoliški duhovnik. Vidim pa, kako je Jezus Krist zapuščen kakor osamelo drevo v puščavi, in tisti, ki vanj najmanj verujejo, stoje najbližje pri Njem. To so moje misli o Kristovih služabnikih, stori torej po svoji pameti.« Posvetil sem se vendar temu stanu, a spoznal sem v bližini, kako je krvavo malo Kristovega duha med njegovimi služabniki. Videl sem, kako se zopet šopirijo nekdanji farizejci med cerkvenimi pastirji, kako se šopirijo kramarji v Kristovom ovčnjaku, kako se izprevrača prava ljubezen do bližnjega, kako mnogi Kristovi namestniki nimajo niti najmanjše iskrice ljubezni do svojega lastnega sobrata. Moje srce radi tega krvavi ter se nehote oddaljuje od takih nositeljev vzvišenih, plemenitih Kristovih idej. Z bolestjo se spomin-am stričevih besed! * * * tudi udeleiil. Seveda bo imela vsa slavnost bolj vojaiki značaj ter ae je bodo udeležili zlasti bojevniki izza 1. 1877. je 35 letni jubilej osvoboditve Bulgarov vendar v političnem oziru velikega pomena, ker bo utrdil prijateljstvo Rusije z Bulgari j o. Odklonjena avdijenca pri papežu. Neki pariški sotrudnik »Matina« je prosil papeža Leona avdijence, da bi izvedel za njegovo mnenje glede postopanja francoske vlade proti kongregaci- ; jam. Toda to avdijenoo je papež odklonil. ] In celo posredovanje člena francoskega j poslaništva v Vatikanu ni imelo nikakega ▼speli«. Kardinal Rampolla je odgovoril, da je papež že pred meseci sklenil, da se ne bo vtikal niti najmanj v francosko politiko in zato tudi ni hotel sprejeti raznih žurnalistov iz različnih dežel. Prav zato je odklonil tudi avdijenoo francoskega žurnalista, ker hoče ostati tudi v bodeče skrajno zmeren in vzdržljiv. V odgovoru papežem, katerega priobčuje »Matin« doslovno, se izreka papež proti katoliškemu časopisju, ki je skušalo huj-skati proti vladi ter spraviti Vatikan v največjo zadrego. Papež meni, da je zlepa največ opraviti in daje najlepši zgled vsemu katoliškemu duhovništvu, ker se ravna po povelju Kristusovem: «Dajte cesarju, kar je cesarjevega in Bogu kar je božjega.« No, duhovništvo se malo briga za ta zgled. Najnovejše politične vesti. Deželnozborske volitve na Koroškem so razpisane: 5. novembra splošna (nova) ali četrta skupina, 10. novembra kmečke občine, 13. novembra mesta, trgi in trgovska ter obrtna zbornica in 15. novembra veleposestvo. — Podržavljenje avstro-ogrske državne železnične družbe hoče vlada izvršiti kot koncesijo Čehom. Češki listi pa odločno zanikajo, da bi tako podržavljenje bilo češki narodnosti v korist. — Kossuthova stoletnica se obhaja danes po celi Ogrski, posebno slovesno v Budimpešti Tarn so vse šole, trgovine, banke itd. zaprte, celo sodišča praznujejo. — N a g o d-bena pogajanja se začnejo zopet v torek dne 23. t. m. — Bivši praški župan dr. P o d 1 i p n y bo kandidiral na prigovarjanje Mladočehov za državno-zborski mandat v Starem mestu, ker je dosedanji poslanec Bšlsk^ odstopil. — Luegerju se majajo tla. Dunajski krščanski socialisti kandidirajo Luegerja za deželni zbor v notranjem mestu, ker se je bati, da bi v dosedanjem svojem okraju podlegel naprednemu kandidatu. — Zoper hrvaškega književnika Štefana Radića je naperil državni pravdnik obtožbo zaradi hujskanja k uporu. — Mednarodni kriminalistični kongres je otvoril 17. t. m. ruski pravosodni minister Murawiew v Peterburgu. Udeležba je iz vseh evropskih držav. — Vstaja v Južni Ameriki. Dne 11. t. m. se je začela pri Ti-naquillo bitka, ki je trajala štiri dni. Vladne čete pod poveljstvom generala Garrido so bile premagane. — Za balkanske Žide. Državni tajnik Severne Amerike se je obrnil pismeno na vse zastopnike pri onih državah, ki so podpirale Berolinsko pogodbo, naj vplivajo na Rumunijo, da se bo z Židi človeško ravnalo ter ne bodo trumoma brez sredstev prihajali v Ameriko. Dopisi. Iz Šmartna na Pak i. (Odgovor »Slov. Gospodarju«.) V »Slov. Gospodarju« se je neki tukajšnji dopisun (ptiček, ki se skriva liki afričanskemu noju, a ga je lahko spoznati po njegovem perju) silno razkoračil nad razkritji, ka tere je obelodanil »Slov. Narod«. Skuša oprati nekatere tukajšnje »mogočnjake«, pa ne more ovreči niti ene naše trditve Omejiti se je torej moral na to, da res nico prav po liguorijanski morali zavija ter osebno napada »Narodovega« poroče valca. Da, da, tisti politični »samosrajčnik« je, ki vas je pokazal svetu v vaši celi nagoti. On je, kateri vam je stopil na til nik in je opozoril c. kr. oblasti, da bodejo tudi pri nas napravile konec nepravilno nostim v obč. upravi. On je, katerega bi vi, da bi živeli ie v 15. ali 16. stoletju, gotovo na grmadi zažgali. Pa, hvala Bogu, živimo v XX. veku, v ustavni državi; vsi imamo pravico ne le davke plačevati, ampak tudi postavno zajamčenih političnih pravic se posluževati. - Značilno je, da je prav tisti dan, ko je prinesel »Slov. Gospodar« ta nesramni dopis, bil klerikalni hujskač Janez Koren pri sodniji v Šoštanju zaradi obrekovanja za časa obč. volitev obsojen na 5 dni zapora, poostrenega s postom in na povrnitev sodnih stroškov. Bodoče sodne obravnave pa utegnejo prinesti še marsikaj zanimivega. In taki ljudje upajo si še komu v obraz reči, da je lažnivec in ob-rekovalec. Sram naj vas bode! Glede krstne knjige razburjeni dopisun »Naroda« ni prav čital; vse drugo je istina, da se je po fari govorilo, imena so na razpolago. Sicer pa pustimo zadnjo besedo c. kr. oblastim, katere imajo vse dogodke preiskati in sokrivce po postavi kaznovati. Da omenimo še enkrat »inte-ligentneža« in »brezsrajčnika«, reči mo-roma, da ima ta sedaj še svojo srajco in je tudi že marsikomu do kakšne srajce pripomogel, kar pa o nekaterih tukajšnjih »velikih in vsemogočnih politikih« ne moremo reči; kajti oni morajo še le okoli itak že revnega kmeta in vinogradnika beračiti, da si kupijo kakšno srajco in drugih vsakdanjih potreb. Sicer pa naj izjavimo še enkrat slovesno, da velja pri nas boj edino le korupciji in samovoljnosti v obč. upravi; kedar bode politično mrtva, to se pravi brezvplivna neka oseba, potem bode se vrnil v našo veliko, lepo občino zopet ljubljeni mir in red, katerega vsi želimo. Pri nas nimamo ne klerikalcev, ne liberalcev, ne socialnih demokratov; kajti za take pojme naši ljudje še niso politično zreli. Imamo pa močno stranko, ki je s sedanjimi razmerami nezadovoljna in se nikakor ne pusti dalje terorizirati. Naj pride na krmilo Peter ali Pavel, vsak bode pravičnejši. Župnika in vero potegnil je le sladek jeziček osebe, kateri velja ves boj, za seboj v politično blato. Gosp. župnik, ali se še spominjate, kako ste se hodili pred 12 leti nad tisto osebo nekam pritoževat? Nazadnje »Slov. Gospodar« še preti z razkritjem drugih zanimivostij. »Gospodarjevemu« poročevalcu se niti ne sanja ne, kakšne zanimivosti lahko mi objavimo, ako se nas prisili, da prestopimo meje vsake obzirnosti. Svaka sila do vremena! Afera Wallburg pred sodiščem. Skoro leto dni je tega, kar se je pri ljubljanskem deželnem sodišču začela preiskava v takoimenovani zadevi Wallburg. Ernest VVallburg in njegova sestra Klotilda pl. Simics sta bila obdolžena, da sta s po narejenim dokumentom hotela dokazati, da sta zakonska otroka umrlega nadvojvode Erne8ta, aretovan pa je bil privatni uradnik Maks o Staud inger, češ, da je on ponaredil dotični dokument. Stvar je imela svojo predigro v obliki zasliševanj pri deželnem predsedništvu, ki se je vršila, še predno je sodišče vmes poseglo. Zahtevalo se je tudi, naj se v Budimpešti živečega Ernesta \Vallburga izroči deželnemu sodišču v Ljubljani, kar pa se ni zgodilo. Tudi Klotilda pl. Simics je bila aretovana in prepeljana v Ljubljano, a čez nekaj dni zopet izpuščena. Končno je bil obtožen samo Staudinger, Ernest VVallburg in Klotilda pl. Simics, ki sta na podlagi tega dokumenta, ki ga je napravil Staudinger, zahtevala z a p u šč i n o n ad v o j v o d e E r-nesta, pa nista bila tožena. Makso Staudinger, rojen v Gradcu leta 1871., po poklicu privatni uradnik, že kaznovan, je danes po llmesečnem preiskovalnem zaporu prišel pred sodišče. Sodnemu dvoru je predsedoval nadsvetnik F on, votantje so bili: nasvetnika S c h n e ditz in dr. F e r j a n č i č ter svetnik H a u f fen. Obtožbo je zastopal državni pravdnik Tren z, zagovarjal pa je dunajski odvetnik dr. Rosenfeld. Na razpravo je prišlo več poročevalcev in risarjev dunajskih listov. Ko je bil obtoženec izprašan za generalije, je državni pravdnik Tren z predlagal, naj se obravnava vrši tajno, češ, da hoče zagovornik spraviti na razpravo rodbinske zadeve člana cesarske rodbine in da se bo moralo o teh zadevah sploh govoriti. Obtoženec Staudinger je izjavil, da ne bo rabil nikakih besedi, radi katerih bi morala razprava biti tajna. Zagovornik dr. Rosenfeld je priznal, da pridejo na vrsto zadeve, ki se bodo morale tajno razpravljati, a v drugem naj bo razprava javna. Zagovornik in obtoženec bodeta zmerna. Ta proces se lahko imenuje proces o b z i r o v. Obzire sme imeti državno pravdništvo, ne pa sodnik. Dokler ni dokazano, da bi mogla javna razprava biti nevarna javnemu redu, dotlej se ne more udrediti tajna razprava, da naj je tudi čitanje obtožnice tajno. V ob tožnici gotovo ni napadov na člane cesarske hiše, sodniki pa sploh ne poznajo materiala in torej ne morejo vedeti, kaka je cela zadeva. Če se bo stvar tajno obravnavala, bodo ljudje lahko govorili, kdo ve kaj se je godilo pri ti obravnavi. Zagovornik je predlagal, naj sodni dvor šele po prečitanju obtožnice sklepao predlogu državnega pravdništva, in dalje je predlagal, naj se, izvzemši jednega spisa, vsa obravnava vrši javno. Državni pravdnik Trenz je zavrnil, da komu na ljubo predlaga tajno obravnavo, češ, predlaga jo iz ozirov na javni red. Skoro vsi spisi se bavijo z rodbinskimi zadevami nadvojvode Ernesta. Kakor rudeča nit se vlečejo te zadeve po celem aktu in zato ne gre, da bi bila razprava deloma javna deloma tajna. Zagovornik dr. Rosenfeld se je postavil na stališče, da to niso napadi na Člana cesarske rodovine, če se javno razpravlja, je li bil dotični član oženjen ali ne, češ, saj smo državljani, ne bizantinci. Sodni dvor je najprej odločil, da se obtožnica prečita pri javni razpravi. Obtožnica pravi, da je Makso Staudinger začetkom junija leta 1899. iztrgal iz vojaške poročne matice, shranjene v ljubljanski garnizijski bolnici, list in posnemajo pisavo umrlega vojaškega kurata Josipa Zamejca vpisal na ta list poroko nadvojvode Ernesta z Lavro Skublic, ime novano baronico VVallburg. Kot priči pri poroki sta imenovana nadvojvoda Henrik in hišnik Martin Železnik. Storil je to v svrho, da bi Wallburgi mogli dokazati, da je bila njih mati z nadvojvodo Ernestom cerkveno poročena. Na podlagi te ponarejene listine so se Wallburgi dne 5 julija 1899 naznanili dvornemu uradu kot dediči nadvojvode Ernesta in so 15. feb. vročili nadvojvodi Rajnerju v ti zadevi posebno spomenico. To pa ni imelo vspeha. Kura-torjem zapuščine je bil imenovan dunajski odvetnik dr. Reich, ki je imel nalogo preiskati, če so zahteve \Vallburgov utemeljene. Ker pravi po Staudingerju izdelani poročni list, da se je nadvojvoda poročil 1. 1858., v resnici pa je nadvojvoda šele 1. 1859. prišel v Ljubljano, se je začela sodna preiskava. Ta preiskava je izkazala, da sta Staudinger in Wallburg prišla mesca maja 1. 1899 v Ljubljano, da bi tu dobila dokaze, da je bil nadvojvoda Ernest poročen z Lavro Skublitz. Denarja nista imela. Podpirala sta jih Klotilda pl. Simics in neki Jos. Vogel z Dunaja. VVallburg se je predstavljal kot baron, Staudinger pa je veljal za njegovega tajnika. Znala sta si pridobiti spoštovanje in za upanje, tako, da se jim je dalo poročne matice na vpogled. \Vallburg in Staudinger sta bila opetovano pri vojaškem ku-ratu Ivanetiču in sta pregledovala vojaško poročno matico. Pri ti priliki sta videla v matici list. na katerem je bil spodaj precej velik nepopisan prostor. Začetkom junija se je Staudinger vtihotapil v sobo kurata Ivanetiča in iz matice iztrgal ta list. Pred hišo ga je čakal \Vallburg. Sta sta v restavracijo na južni kolodvor in tam je Staudinger na ta list zapisal, posnemajo natančno Zamejčevo pisavo, kar mu je VVallburg bil zapisal na neki listič. Veljavo tega dokumenta so potem \Vall-burgi podprli s pismom nadvojvode Ernesta na Klotildo pl. Simics, v katerem pismu priznava nadvojvoda, da je bil z Lauro Skublitz pravilno poročen, katero pismo je tudi Staudinger ponaredil, in dalje i izjavo stolnega dekana in kanonika Andreja Zamejca v Ljubljani. V tej izjavi pravi kanonik Zamejc pod svojo duhovniško prisego, da mu je njegov brat, umrli vojaški kurat Josip Zamejc, povedal, da je poročil nadvojvodo Ernesta z Lavro Skublitz. Pozneje pa je kanonik Zamejc izpovedal, da vsebina te njegove, pod duhovniško prisego storjene izjave, n i r e s n i č n a in da je bil zapeljan po ponarejenem matičnem listu, da je to izjavo izdal. Obtožnica predlaga, da se Makso Staudinger obsodi zaradi poskušene goljufije. — Ko je bila obtožnica pročitana, je sodni dvor sklenil, da se bo nadalnja obravnava vršila tajno Zagovornik dr. Rosenfeld je na to ime noval tri dunajske žurnaliste, ki jih je bil s seboj pripeljal, za svoje zaupnike, ostalo občinstvo pa se je moralo odstraniti. Razsodba bo šele zvečer izrečena. Dnevne vesti. V L jubilant, 19. septembra. — Druga slovenska umetniška razstava se otvori jutri, v soboto Otvoritev bo svečanostna in se 20. t. vrši ob 12. Pristop imajo radi pomanjkanja prostora le povabljeni dostojanstveniki, društva, uredništva, dame in člani društva. Včeraj se je poklonila društvena deputacija vsem ljubljanskim honoraoijam. Aranžma je posrečil jako okusno in jury je sprejela približno poldrugsto umotvorov; nad 70 del pa je bilo odklonjenih. Jutrišnja otvoritev ni le samo edino umetniškega pomena, nego splošno kulturnega. Pri nas je vpodabljajoča umetnost, katero so včasih naši predniki mnogo bolj gojili kakor mi do zadnjih let, dvignilo iz smrtnega spanja slovensko umetniško društvo. S prvo razstavo smo pokazali tujcem, da smo Slovenci popoln narod, da imamo svoje zastopnike na vseh poljih umetnosti, pokazali smo, da imamo pravico reči, da smo kulturen narod. Kakor pa je bila prva razstava le bolj namen, gorenje dejstvo konstatirati, tako bo pokazala ^druga izložba, da stopamo korak za korakom navzgor in se bližamo, oziroma smo tudi ponekod že dosegli svetle višave čiste umetnosti. [Jutrajšnji dan bo dan ponosa za našo umetnost in za našo kulturo, in dasi bo to slavje tiho in brez velikega hrupa, vendar bo svečano in praznično, kakor se spodobi resni umetnosti. — Iz Novega mesta nam pišejo 18. septembra: Kakor znano, so se klerikalci letos v boj spustili v volitvah za novi občinski odbor. Vpili so, da so vsi razredi njihovi. Danes je prišel prost g. dr. Elbert k liberalcu ter ga prosil, naj v vsaki družbi naznani, da on nima svojih rok v tej volitvi. Die Trau-ben sind zu sauer! Podgane zapuščajo tonečo ladijo. Ali ta izid bi pa vendar v našem mestu gosp. dr. Elbert preračuniti znal, preden so se priduševale volilke in volilci za klerikalne kandidate. Torej gosp. prost nimajo nič opraviti z volitvami no vega obč. odbora, povedali so to dva dni pred volitvijo, ko so videli, da ne bo nič kruha iz klerikalne moke! — Po volitvah več o tem, zakaj tako. — Nemška farška bisaga na Slovenskem! Po deželi na Dolenjskem se klati stara oseba ženskega spola v črni obleki, našemljena kakor lucifer, z veliko srebrno svetinjo na prsih ter berači za neki nemški »Schulverein« na katoliški podlagi. Takoj ko na kljuko pritisne ta vandrovska bisaga, uporabi besede: »Unser Protektorator ist Erzherzog Franz Ferdinand« in tako izvabi vedno kako svoto iz našega ubožnega ljudstva. Naša duhovščina ni teh ljudi nič kaj vesela, ki jim pred nosom posnema mleko, a še bolj protestiramo mi davkoplačevalci, da jim dovoljuje višja oblast beračiti pri nas. Ako ne more mogočni nemški narod vzdržavati svojega katoliškega »Schulvereina«, naj ga razpuste ali pa naj berejo med svojim narodom. Najbolj ostudno pa je, da pri tem beračenju izkoriščajo te beračice visoko osebo naše vladarske hiše. Farška bisaga je pač povsod jednako predrzna! — Človekoljuben človek. Znani klerikalec Kobi na Bregu pri Borovnici ima za hlapca človeka, ki je sicer krščen in pobožen, drugače pa popolna živina. Ta hlapec je brez najmanjšega vzroka nekega 821etnega starčka tako treščil ob tla, da ostane starček pohabljen, ali že ne umrje vsled dobljenih poškodeb. — Z Vipavskega. Dne 17. t. m. ■edela sta na zatožni klopi pri deželnem sodišču v Ljubljani gg. Alojzij Kobal, gostilničar in posestnik v Podkraju, in Ant. Kobal, posestnik iz Bele: Bila sta namreč obtožena radi podkupovanja glasov. Trdili so klerikalci, da sta hotela podkupiti pri zadnji občinski volitvi v Podkraju znanega pristaša klerikalne stranke A. Ko-bala, da bi isti na njih stran volil. Ker pa to ni bila resnica, temveč navadna farška laž, sta bila oproščena. Da sta hotela podkupiti, pričala je klerikalna žena že omenjenega pristaša Kobala, namreč le dotlej, dokler je stala v Vipavi pred g. Polenžkom, ko pa je prišla v Ljubljano, se ji je zjasnilo v glavi, da trdi laž in tako ni hotela priseči na prejšnjo svojo izjavo. No, ona bo kričala, da je nedolžna in da niso prav sodili, saj ona in njeni sinovi so vedno nedolžni, če prav pri kaki priliki komu glavo razbijejo. — Popravek v zadevi rajncega g. dr. Rado Fer lana. V številki z dne 5. avgusta poročali smo o smrti rajncega ljubljanskega zobozdravnika g. dr. Rado Ferlana ter omenili, da je on prestradal dijaška leta in moral premagati neizmerne materijalne težave. Kakor smo se sedaj preverili, nismo bili v tem oziru prav po- učeni in danes rade volje popravimo, da je rajnki dr. Rado Ferlan užival kot dijak in tudi na vseučilišču isdatao podporo svojega očeta in g. profesorja Janeza Jesenka. — Iz Litije se nam poroča, da se ljudska veselica v korist pogoreloem v Martinjaku vrši v nedeljo dne 21. t. m. popoludne v gostilni pri »Fortuni«. Za slučaj skrajno neugodnega vremena preloži se veselica na prihodnjo nedeljo. — Koncert na Uncu poleg Rakeka v prostorih g. Beleta se vrši v korist pogoreloem v Martinjaku. Konoertne točke izvaja godba si. c. kr. pešpolka št. 79, ban Jelačić. Spored obsega razne Blovanske in druge točke. Skrbljeno je za razno zabavo ter se bo končno tudi plesalo. Začetek je ob 3. popoludne ob vsakem vremenu. V slučaju dežja v dvorani. Vstopnina za osebo 1 K, družinske karte 2 K. Z ozirom na blagi namen se preplačila hvaležno sprejemajo. — K veselici vabijo samci rakovske okolice. — Na Zgornjem Berniku udaril je pred tremi tedni neki tantalin iz Hočevarje vet^a grabna nekega Bonota Arbana smrtnonevarno po glavi, da bode radi te rane v kratkem umrl, sedaj grozi pa še njegovemu bratu s sekiro. Zakaj se tako nevaren človek ne spravi pod ključ ? — Vremensko opazovališče na Kredarici (2515 m). Poročilo za mesec avgust t. L: Srednji zračni tlak 55649 mm, najvišji 560 mm, (6), najnižji 5515 mm (12); srednja toplina +5.9° C (7), najvišja + 19° C (7), najnižja 4.4» C (13). Srednja relativna vlaga 88%. Mesečna padavina v 13 dneh 129 mm, največ 32.4 mm (17). Prevladovali so severno-zapadni vetrovi. Snežilo je dvakrat, meglenih dni je bilo 7, štirikrat razsajal je vihar, neviht ni bilo. Za turistiko bilo je vreme precej ugodno, v koči oglasilo se je tudi 175 turistov, dočim jih je bilo meseca julija radi slabega vremena in velikega snega samo 31. — »Slov. plan. društvo«. — V 14 dneh 9 shodov je napovedal celjski poslanec Pommer. Mož se navžije mirno počitnic, tik pred otvoritvijo državnega zbora se šele pokaže svojim volilcem, da si utrdi zaupanje ter si izvežba lezik za »parlamentarne« medklice. Celo poletje pa je imel- »ahtung na cuk« kje na tujem. — Nevarna sejmarska tatova je imelo te dni pred seboj celjsko porotno sodišče. To sta 561etni brezposelni Karol Findeisen iz Št. Pavla in 64letna brezposelna Urša Cizer iz Teharjev. Živila sta se od samih tatvin po sejmih, kjer sta sporazumno operirala, kar jima je tolika neslo, da je naenkrat Findeisen vložil v hranilnico 530 K kot »prislužek« enega sejma. Pred sodiščem se nista hotela poznati, ter je vsak za-se trdil in se rotil, da drugega še nikdar videl ni. No, končno pa se je dognalo, da imata v Mariboru nezakonsko hčerko, pri kateri tudi živita. Findeisen je dobil 10 let, »Uršika« pa 7 let. — Sadni in vinski trg v Gradcu. Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani se naznanja, da priredi mestna občina Gradec od 9. do vštetega 12. okt. t. 1. sadni trg in od 6. do vštetega 9. novembra t. 1. sadni in vinski trg v Gradcu, Keplerstrasse 114 S prvim tergom je združeno premiranje zlaganja razvrstitve sadja, z drugim pa premiranje sadja njega pridelka, zlaganja in razvrstitve. Na te trge se opozarjajo zlasti oni krogi, ki kupujejo štajersko sadje in štajerska vina (trgovci s sadjem in vinom, gostilničarji itd.) Dotični razglas in tržni red se lahko pregleda tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. — Sinaho zaklal. Poročali smo svoječa8no, kako zverinsko je zaklal 55-letni Ivan Škrk pri Trstu svojo sinaho dne 14. aprila t. 1. Dne 17. t. m. je tržaško porotno sodišče obsodilo morilca na smrt. — Ob žepno uro je prišel danes ponoči v gostilni neki tuj železniški sprevodnik. Bil je še žejen, a ni imel drobiža pri sebi, pač pa žepno uro. Vprašal je človeka, ki je hodil po gostilni sem-tertje, če je on gostilničar in ko mu je ta to potrdil, ponudi mu je uro v zastavo za dve kroni do druzega dne. Sprevodnik je dobil denar, gostilničar pa je z uro odšel. Danes je prišel sprevodnik h gostilničarju po uro, in prepričal se je, da je uro dal v zastavo drugemu človeku, ki ga je nalagal, da je gostilničar. Ta človek je z uro pobegnil. — Postopač v ženski srajci, o katerem smo včeraj poročali, da ga je prijela ljubljanska policija, je ukradel površnik, kateri se je dobil pri njem, gosp. Rudolfu Kukecu v Laškem trgu. Gosp. Kukec je bral v našem listu dnevno vest o prijetem postopaču in o pri njem dobljenem površniku in je na to takoj sporočil tukajšnji policiji, da je bil njemu v nekem tukajšnjem hotelu ukraden tak površnik, kakor se je dobil pri postopaču Otonu Veiszkoppu. — Okraden gledališki igraloo. V nekem tukajšnjem hotelu so bili danes ponoči gledališkemu igralcu R. L. z Dunaja ukradeni čevlji, katere je tat potem prodal v jedni gostilni nekemu krošnjarju. Policija je danes prijela postopača Josipa Martiraza iz Trsta, kateri je bil na sumu, da je tatvino izvršil. In res se je neki izkazalo, da je on pravi tat, ki je v zadevnem hotelu že več reči pokradel. — Z odra padel je včeraj popoludne v Želimljah zidarski mojster Josip Žitnik iz Št. Jurja pri Šmarji. Poškodoval se je prav hudo na glavi. Ko bo ga prepeljali v bolnico, ni mogel več govoriti. — Z drevesa padel. Janez Prelc, 28 let star, kajžarjev sin na Vipavskem, je padel včeraj s češpljevega drevesa, se pobil na glavi in si zlomil levo roko. Prepeljali so ga v bolnico. — V pijanosti pobil se je včeraj popoludne na Erjavčevi cesti neki železničar. Padel je z glavo na kamen. Policaj ga je spravil domov. — Promenadni koncert društvene godbe bo jutri ob ugodnem vremenu pri »Mestnem domu« od polu 8. do polu 9. ure zvečer. — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 7. do 13. septembra 1902. Število novorojencev 20 (=29 70°/00), mrtvorojenca 2, umrlih 17 (=25249/0o)> mej njimi jih je umrlo za tifuzom 1, za jetiko 5, vsled ne zgode 1, za različnimi boleznimi 10. Med njimi so bilo tujci 4 (=23-5%)i *z zavodov 8 (=471%). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za skarlatico 1, za grižo 4, za vratico 1 oseba. " Najnovejše novice. Velika defravdacija se je razkrila v deželni banki na Dunaju. Uradnik Jellinek je po neveril 1,259 000 K ter zbežal. — Nenavadna poroka. Višje poljsko plemstvo je zelo razburjeno, ker se je neka grofica-vdova iz najslavnejše rodovine poročila z navadnim delavcem na njenih posestvih. Kmet je trideset let mlajši od grofice. — 84 transportnih vlakov je odpeljalo vojaštvo z velikih manevrov na Ogrskem. Vsega vojaštva s častniki vred je bilo 67.419, nadalje 3849 konj in 272 voz. Razposlati jih je bilo treba v 54 garnizij. — Z bombo je prišel neznan mož te dni v deželno banko v Alaski ter zahteval 20 tisoč dolarjev. Ko pa je vrgel bombo, je le njega samega raztrgala. — Jesenski poljski pridelki na Ogrskem kažejo slabo. Tudi sadja in grozdja bo malo. — Zopet mejni prepir med Ogrsko in Galicijo. Dunajec je odtrgal večji kos ogrskega nabrežja ter ga odnesel na gališko stran. Ogrski posestniki so šli za svojo zemljo ter postavili na gališki strani ogrske mejnike. Vsled tega je prišlo do prepirov, da morajo orožniki čuvati, da se sovražne stranke do razsodbe ne zgrabijo. — Zblaznel učitelj v vasi S e e n -damm na Hanoveranskem je zadavil pet otrok, sedem pa močno ranil, potem je skočil v ribnik ter utonil. — Načrt za zopetno zgradbo stolpa sv. Marka je ministrstvo izdelalo. Stroški zgradbe so proračunjeni na dva milijona lir. — »Kikeriki« degradiran. Last nik dunajskega humorističnega lista »Ki-keriki«, vpokojeni nadporočnik G. Ilger, je vsled častnega sodišča degradiran. * Izseljevanje. Ameriška pisarna za priseljevanje je ravnokar obelodanila izkaz izseljencev iz raznih dežel v trgovskem letu 1902 v Združene države. Vseh vkup se je izselilo v tem letu 648.743 oseb, ali za 160.825 več nego lani. Po državah je bilo več izseljencev kakor lansko leto: iz Avstro-Ogrske za 58 599 oseb, iz Italije za 42 379, iz Rusije in Finlandije za 22 090, iz Japonskega za 9C01, iz Nemčije za 6651, iz Norvegije za 5236, iz Grčije za 2194, iz Danskega za 2005 in iz Švedije za 7751 oseb več. Manj kakor lansko leto se je priselilo iz Irlandije za 1128, iz Kitajske za 810 in iz Turčije za 200 oseb. — Največ priseljencev je bilo iz sledečih držav: iz Italije 178.385, iz Avstro-Ogrske 171.989, iz Rusije in Finlandije 107.347, iz Švedije 30.894, iz Irske 29.138, iz Nemčije 28.304, ii Norskega 17.484, iz Japonskega 14.zyu in iz Angleškega 13.575. * Ljudje mro od nalezljive živinske bolezni. Gdč. Kimball je umrla v Kansasu v Ameriki za boleznijo »Lumpy l»w«, katere se je nalezla od goveje živine. Neki mož z imenom Gochran bil je za isto boleznijo priveden v bolnišnico. Zopet neki drugi mož, čegar ime ni znano, nalezel se je bolezni, ker je v ustih žvečil slamo. Cochau nalezel se je bolezni ko je ležal na pašniku, na katerem se je pasla z boleznijo bolna goved. * Lueger častni — črevljar. Društvo črevljarjev na Dunaju je imenovala župana dr. Luegerja svojim častnim članom ter mu je izročil predsednik društva častno diplomo. * Strašna nesreča se je dogodila nedavno na državni železnici na postaji Frischau; 651etni delavec Gaiosch se je vozil z vlakom, a je skočil tako nesrečno s še premikajočega se vlaka, da je padel na tir in preko njega je šlo 16 vagonov. * Fecondite. Nedavno je bila obsojena v Parizu neka Armandina Schmidt na 2 meseca ječe, ker je ukradla v prodajalni nekaj čipk in svile za svojo šest najsto hče', ki jo je hotela omožiti. Pri obravnavi je povedala žena, da ima 23 živih otrok. No njen mož bo dobil za te velikanske zasluge bržčas tudi kmalu spomenik. Društva. — Ljubljanskega kolesarskega društva „Ilirija" na 21. t. m. določena dirka in veselica se radi slabega vremena za letos opusti ter napravi društvo vsled tega dne 9. novembra t. 1. ve-likogzabavno plesno veselico v areni »Narodnega doma« z jako bogatim sporedom. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 19. septembra. Defrada-cija, ki se je zgodila pri „Lander-banki", vzbuja kolosalno senzacijo. Jellinek ni defravdiral le 1,200 000 kron, kakor se je včeraj zvečer razglasilo, nego blizu pet miljonov kron. Jeden del tega denarja dobi banka nazaj, ker ima Jellinek pri raznih bankirjev nekaj naloženega denarja in je tudi angažiran pri nekih dobro stoječih industrijalnih podjetjih. Velika večina p o n e v e r j e n e g a denarja je seveda izgubljena Kako je Jellinek mogel poneveriti toliko svoto, to še ni pojasnjeno. Na borzi je stvar provzročila precej strahu. Včeraj so papirji Lander- banke še stali na 425, davi so padli na 220, a kurs se je opoldne zboljšal na 389. Jellinek je iz dunajske okolice brzojavil svojemu odvetniku, naj uredi njegovo zadevo, sedaj pa se razglaša, da se ustrelil, kar pa še ni potrjeno. Dunaj 19. septembra. Odvetnik dr. Rihard Mandl je bil danes zaradi poneverjenja obsojen na dve leti ječe. Budimpešta 19. septembra. Kos-suthova slavnost se vrši doslej mirno. Službe božje v protestantski cerkvi se ni udeležil noben član vlade. Popoldne bo velikansko defiliranje pred Kossu-thovim grobom. Udeleži se defiliranja več tisoč oseb. Društva polože vence na grob. Pariz 19. septembra. Vojno mi nistrstvo je znanega podpolkovnika Saint-Remyja penzioniralo. Pariz 19 septembra Vlada je odredila, da se vse laicizirane šole polagoma odpro Narodno gospodarstvo. — Dobavni razpis za male obrtnike. Trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani se naznanja, da namerava c kr. ministrstvo za domobrambo potreb ščino raznovrstni in oblačilnih in oprav nih predmetov nabaviti pri malih obrtnikih. Dobave se sme udeležiti vsak samostojen obrtnik, ki stanuje v tostrausk« državni polovici, in sicer samostojno ali kot ud obrtne zadruge. Predmeti, ki jih je dobaviti, so: bluze, hlače, ulanke, životni opasniki, črevlji različne velikost', usnjeni pasi z zapono, različni jermeni, tornistre, uzde, taške itd. Kolekovane po nudbe po predpisanem uzorcu morajo najkasneje do 18. novembra 1902 12. ure opoludne dospeti na c. kr. ministrstvo za domobrambo na Dunaju. Uzorci pred metov, katere je dobaviti, se lahko vpo-gledajo, za čevlje tudi lahko kupijo pri glavnem skladišču vojne uprave na Dunaju. Razglas z natančnejimi pogoji, za znamek predmetov, oenik in ponudbeni uzorec se lahko pogledajo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, katera na zahtevan je razglas tudi vpošlje. Borzna poročila. Dunajska borz« dne 17. septembra 1909. Skopni drža vrni dolg v notah .... 101*15 Skupni državni dolg v srebrn .... 101'05 Avstrijska zlata renta....... 12115 Avstrijska kronska renta a°/, .... 100 35 Ogrska zlata renta 4«/........ 120 30 Ogrska kronska renta 4°/,..... 9815 Avstro-ogrske bančne delnice .... 1692 — Kreditne delnice......... 886— London vista.......... 239 55 Nemški državni bankovci za 100 mark 117-— 80 mark . . ;......... 2341 20 frankov........... 1907 Italijanski bankovci........ 94*70 C. kr. cekini......... 1129 Žitne cene v Budimpešti dne" 19. septembra 1902. Zaradi Košutove slavnosti je budimpeštanska borza danes zaprta. 30.000 kron znaša glavni dobitek c'omuške razstavne loterije. Opozarjamo na to naše čitatelje, da se vrši srečkanje nepreklicno dne 25. septembra 1902, ter da se vsi dobitki dobiteljem izplačajo tudi v gotovini po odbitku i«- . Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri Igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. Restavracija „Narodni dom". Jzborno belo vino . . . liter 40 kr. staro „ ... m 60 9f 19 9f 99 v Žrebanje žzg v četrtek! Cirlavnl dobitek 30.000k™ Olomuške razstavne srečke x. a 1 krono priporoča C IL^E ^ "2T IE ZES v Ljubljani. (1981-16) _§) Vsi dobltk.1 se Izplačajo dobiteljem v gotovini po odbitku 10%. <2_ Umrii so v Ljubljani: Dne 16. septembra: Gabrijala Mrak, gostil-ničarjeva hči, 1 mes., Marije Terezije cesta št. 14, vnetje črev. — Antonija Tratnik, višiega davčnega nadzornika vdova, 47 let, Usnjarske ulice št. 1, spridenje jeter Dne 17. sepfembra: Franja Hren, delavčeva i hči, 6 mes., Streliške ulice št. 15, krvna bula. Dne 18. septembra: Karolina Pachner, za- i sebnica, 58 let, Dalmatinove ulice št. 10, otrp-DJenje srca. V deželni bolnici: Dne 14. sestembra: Marija Cvar, delavčeva ! žena 74 let. Srčna hiba. — Matija Cajhen, 56 let, J krvavenje možgan. — Marija Hren, gostilničarjeva j žena. 68 let srčna hiba. Dne 15. septembra: Eran Kastelic, posest L6 let, Črevesni katar. Mateorologično poročilo. ViAina n»d raorjem 808-3 m. Srednji srsčni tlak 7S8'0 nun. najnevarnejše prenašalke bolezenskih in kužnih tvarin. (415-178 Naitoijše sredstvo je amerikanski Tanglefoot ki se dobi v vsaki boljši prodajalnici po 5 kr. pola fes - . Tovarniška zaloga šinili stro Sept. f Cas opazovanja Stanje barometra v mm. *p i-, » &> §§ Vetrovi 'J * Nebo IJ ?* 18. 9. zvečer 740 6 112 si. szahod oblačno j a 19. « 7. zjutraj 2. popol- 742 2 :42 8 112 16 5 sl.vzsvzh.j oblačno Ijjj Ri. svzhod pol. oblač.joo Srednja včerajšnja temperatura 12 0'. nor-male: 145° v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17 Zastopstvo Q najbolje (1042-21) WB renomiranih jB§& Dirkopp - koles Waffenrader. Stenografa stenografi&jo za slovenski in nemški jezik, ki se hoče priučiti tudi pisanju na pisalnem stroju, sprejme s 1. oktobrom t. 1. 2265-2 odvetnik dr. Kari Triller v Kolodvorskih ulicah, „hotel Štrukelj". Povsem kvalificiran (2223-3) solicitator išče službe. Gre tudi na deželo. Ponudbe na upravništvo »Slov. Nar.« Za trgovino z mešanim blagom na deželi se išče dobro izvežbano prodajalko. Prednost imajo v manufakturi izurjene. — Natančneje se izve v upravništvu (2250- 2) »Slov. Naroda«. 2 trgovska pomočnika vešča posla v večji trgovini na deželi z mešanim blagom in železnino, solidna, se vsprejmeia takoj. 2235-3 Nad 24 let stari imajo prednost. Ponudbe pod »soliden« na uprav. »SI. Nar.« Dobro izurjenega urarskega pomočnika ■prejme (2271—1) urar v Radovljici. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. junija 1902. leta. Oclliod ls Izubijane j 2. kol. Prog-a a en Trbii. Ob 12. ari 24 m po noCi osobni vlak v Trbii, Beljak, Celovec, Franieoafestc, Inomost, Monakovo, E vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak. Ce-lovci«, Ljubno, Selzthal, Dunaj, — Oh 3. uri 56 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beiiak, v Pontabel, Celovec, Fransensfeste, Monakovo, Ljubno • čez Selzthal v Soinoprad, Lend-Gantein, Zeil ob ivera, Jno-inest. Bregfcuc, Cntih, Genuvo, Pariz če* Kiein-Reitiiag v Steyr, f-tijoc, Budejevice, Pizen^ Marijine vare, Heb, Francotrt-jare, Karlove vare; Prago, Lipsko, na Ducaj čez Anistetten. Ob nedeljah in praznikih ob l>. uri «1 m popoldne # Podnart-Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franžensfeate, Inomost, Monakovo, (Ljubljana-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda,;. — JProg& » /tf oe-Oiiiesto ba 9 £.0. <9V)&j Ortobm vlaki: Ob 7. uri 17 m ajotraj v Novomesio« Straža, Toplice, Kočevje, ob ... an •> m oopoludiui istotako, ob 7. ur: 06 m zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod, v J^nblj&uo jui. koi. Proge. *.a "i'rolža. Ob 8. ari 25 m sjatraj onobui vlak •£ DoziAja čez Axastei'tec in Monakovo, (Monakovo-Ljub-ljana direktni vozovi I. in II. razreda), Inomost^, brar-ee^steale, Sokograd,*, Lisca, Stevra, At-^beea, Ljubno, Celovca, Beljaka. Ob 7. ari 12 m rtjatraj oaobni vlak is Trbiža. — Ob II. ur; itj m nogracL.'^ Luica, BtevcSj Pariza, Gmneve, Carina, fcragenca, Ino-tnosta, Z.eila o:j jeaaru, L^uc-Umlu- a, lfjbn»j Ce* iovca, Št. Mohorja, Pod tabla. — Ob 4. uci 44 poicdne o&ohui vlak s Dosajai iz Ljiibua. Selzthaia, iieljaka, Celovca, Mona£.o«a, Inomobta, ffnaarnalMte. Pootabla. Ob nedeljah in pumaikih ob. 8 uri M m zvečer iz Podcarta-Krope. — — Ob 8. ur 51 m SV06ei oeobn vtafc 2 Dauaja; iz Lipskega: Pb*C*i Francovih varov, Karlovih varov, Beba, Marijinih vare?, Fisnja, Bndcjevic, Linca, Ljnbna, r*«. Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta. frog:, iz i^ovsk* bmU 4o^av^ Oaobni vlaki; Ob ts. nrr uj 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob c. uri 'j* m popoludiia iz Straže Topba, Novega mesta, Kočevja in ob d. ari 35 m zvečer, istetako. — OUnod i% LuEibijAii-b dri. aol. T mtikm Mešani vlaki: (JU t. u«j KB ai zjuuraj, ob * uri ••• ra popoiu-ii;«!, ob u. zsi M) ja iu ob tU uii .- ■ ■veder, poslednji viak ie ob nodei^ah iM praznikih. — jPriboti* v i^tiS^Mio dza, so), lc K—Bata« Mešani viaKi: Ota S. ari ai sjetraj, ob UL uri m dopoindno, ob i. in 10 ir. in ob d. uri 55 m Bvečer. poslednji viak ia :>b nedeljah ■ pra&nikil:. — Srednjeevropski čas je krajevnemu časa v Ljubljani za - miuute spredi. 1517) 1 OL>«C Ljubljana, JLingarjeve ulice priporočata 5lai>ncmo Gbč\n$tvu $vo]q lepe raznour^tnega blaga za jesensko in z [2274—1) mesečnih obrokov dobi vsak enoletni prostovoljnik popolnoma po predpisih obleko in oborožbo v »Angleškem skladišču oblek" Ljubljana, vogal Sv. Petra in Resljeve ceste št. 3. Podružnica tvrdke: F. M. Netschek podjetje za uniformiranje c. kr. priv. južne železnice. Uniformiranje gg. c. kr. uradnikov drž. železnice. Oborožba in ekvipiranje gg. častnikov c. in kr. armade. Q2g" Naročila civilnih oblek po meri se izvrše natančno, fino in najmodernejše na Dunaju. Z velespoštovanjem O« Born^toVlCi (2277—1) 4k 4b <4Hr &t 4b Se Najnovejša ijtx največja i^bera šolskih in pisalnih potrebščin kakor tudi razne druge tiskovine se dobivajo po najnižji ceni v trgcuini $ papirjem in aKcidcnčni tiskarni Karola Tilla. (2212-4) Vsaka dama si more po svoji želji izbrati iz velikanske zaloge paletotov, jopic, kostumov, plaščev in ovratnikov najnovejše mode v »Angleškem skladišču oblek" Ljubljana, na vogalu Sv. Petra in Resljeve ceste št. 3. Obleke za gospođe in dečke, površnike, športne suknje, haveloke itd vse velemoderno in po Čuda nizki ceni. Naročila po meri se isvršujejo na Dunaju točno, fino in jako moderno. Blago za izbiranje se pošilja na vse strani brez povzetja. Hkratu si usojam p. n. občinstvu naznaniti, da odprem v decembru t. 1. ali v začetku januvarja 1903 še drugo trgovino kot glavno skladišče in aicer v hiši g. Drelse, Mestni trg št. 5, in se ne bom vstrašil ne stroškov ne truda, da isto opremim kar najbolj krasno in elegantno. (2240-3) z velesP°štovaDJem O. Bernatović. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne««