ČETRTEK, 14.NOVEMBER 2013 / ŠTEVILKA 1029, LETO XIX/ POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA(f|£NA: 1,20 EUR
smobil
ihko	Pn\/ni n <21 Iz a i Ion on a
Salon za nego telesa VEN US

)5/ 64166 65
■'	:■ g
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit. 040410743	PRODAJALEC
Nepremičnine ŠIFRA
Trg Etbina Kristana 2
Brezplačni telefon 08018 33 sifra@siol.net
Čakamo žehto za Pehto
Kdor pozna Kekca ve, da Pehta ni bila to, za kar smo jo imeli. V resnici je bila precej nesrečna ženska, ki je znala marsikaj a so jo vsi narobe razumeli in ji rekli, da je zlobna.
(Mef) V življenju je velikokrat tako, da te ne razumejo. Pravzaprav se to dogaja vsakemu od nas. Ne razumejo nas starši, ko pridemo v puberteto, ne razumejo nas profesorji v šoli, ne razumejo nas šefi v službi, ne razumejo nas celo družinski člani in na koncu nas ne razume nihče, ker smo stari, betežni in po malem odveč. Življenje je v bistvu eno samo nerazumevanje.
Ne bi si upal zapisati, da me predsednica vlade spominja na Pehto. Še zdaleč ne. Prej obratno. Prvič, Bra-tuškova je, v primerjavi s filmsko Pehto, resnična lepotica in drugič, Bratuškova doslej še ni odkrila nobene od svojih skritih sposobnosti, razen morda poguma.
Pogum pa ima, to ji je treba priznati. Kdo ve, morda je prepričana, da opravlja nekakšno božje poslanstvo in zato nobena žrtev ne sme biti prevelika. Kako naj si sicer razložimo preprosto dejstvo, da v množici ukrepov, zakonov in odločitev nasploh, ni bilo niti ene, ki bi bila dobra za ljudi. Takšne, ob kateri bi rekli: no, končno se je nekdo spomnil. Pa je ni bilo. Tudi takrat, ko se je zdelo, da se bo spomnila česa takega, si je zadnji hip premislila, tako kot v primeru davka na nepremičnine, kjer se je za trenutek zdelo, da bo vlada potrdila to, kar vsi pričakujejo, pa je potrdila nekaj drugega, česar si ni želel nihče. Še Pehta tega ne bi naredila.
Pehta bi namreč vedela, tako kot večina evropejcev in ostalih državljanov, da je edini korektni način obdavčenja nepremičnin ta, da na vsakega stanovalca pride 25 - 35 m2 stanovanja, ki ni obdavčeno. In vse kar je več od tega je treba obdavčiti. Seveda z različnimi stopnjami in z različnimi zneski, pač glede na to ali živi stara ženica v preveliki hiši ali pa si je nekdo postavil dva vikenda, enega v hribih, drugega na morju. Vsi vedo za to preprosto pravilo a se ga bojijo kot hudič križa in si raje izmišljujejo nekakšne energetske kartice ter podobne trike s katerimi bi ljudem pobrali vse kar imajo.
Pehta je bila res grda, ampak tako zlobna pa že ni bila.
Navijačici
To bo dobra slika, takole za ograjo, od koder opazujeva, kako naši igrajo.
Najin šport je rokomet, pa tega ne narobe razumet. Fantje so pač špica, ko gre zares adrenalin kar šprica 'S	ko pa se jim ustavi,
1	smo tukaj navijači pravi,
i Z nami jim gre dobro, s brez nas pa bolj tako, zato je prav da nanje vržemo oko.
Saj veste, to so taki tipi, pustiš ga dve minuti pa je pri pipi.
Temna stran Izole
Takšen je bil pogled na Livade od nedelje do torka. Popolna tema in popolno pomanjkanje informacij, kaj se pravzaprav dogaja. Morda pa je šlo za kakšno vajo v stilu Nič nas ne sme presenetiti. Pa je presenetilo marsikoga in prodaja baterijskih svetilk se je menda kar lepo povečala v tistih dneh.
Misel tedna:
Kakšna država in kakšna občina smo, če bolj verjamemo televizijskim novinarjem kot inšpektorjem.
________________Branjevec z Belvederja
WWW.NAKUPI.NET
nnn
BANKA KOPER
OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROCJLA
V tedniku MAN D RAČ
tel. 040 600 - 700

Stran za ogrevanje
Pisma iz metropole
Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma" v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova.
Vsak teden za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki ni nujno enako mnenju uredništva.
Opera Metropolitana
piše: Zoran Odič (za Izolane Zoki)
V ISKANJU KAMNA MODROSTI
Od 13. januarja leta 1993, ko je definirana politika MMF in Svetovne banke do drugih (razen Amerike, ki je upravljala in upravlja z obema svetovnima monetarnima institucijama, ki ji to hvaležno vračata), je preteklo skoraj enaindvajset let. Na tem sestanku v Washingtonu je John Williamson, mogočni ekonomist, znan po tem, da je oblikoval poslanstvo MMF in Svetovne banke (izžeti vse kar je mogoče v korist najmočnejše kapitalistične države in svetovnih gospodarjev kapitala), dogodek označil za zgodovinsko srečanje neoli-beralistov. »Vprašati se bomo morali, ali utegne biti smisleno pomisliti na to, da bi namerno izzvali krizo, da bi odstranili politični zastoj za reforme.Ali si je mogoče zamisliti pseudokrizo, ki bi opravila enako pozitivno funkcijo brez cene resnične krize?«
Enaindvajset let je bilo treba čakati, da se izvrši nova kolonizacija sveta pri čemer je najmočnejšim zelo pomagala močna, bogata in razširjena EU. Če so modreci, astronomi, astrologi, filozofi izgubljali leta in stoletja v iskanju kamna modrosti so ga naši ugledni in spoštovani bankirji in politiki zelo hitro našli. V dvaindvajsetem letu novega svetovnega političnega in gospodarskega razvoja v svetu brez meja, brez revščine, svetu spoštovanja človekovih pravic (kdor ne verjame, naj jih vpraša) v katerem živimo, izgleda redistribucija svetovnega bogatstva, po podatkih švicarske banke Credit Suisse kot nekakšna piramida. Na dnu je 68,7 % svetovnega prebivalstva, ki razpolaga s 3% svetovnega bogastva, 22,9 odstotkov prebivalcev ima 13,7% svetovnih dobrin, 7,7% ljudi razpolaga z 42,3% sveta, 0,7% (ljudi?) z vrha piramide pa si prisvaja 41% svetovnega bogatstva. Če tako izgleda najboljši od vseh možnih svetov, kot nam zatrjujejo pralci zadnjih ostankov možganov, ki trdijo, da gre za svet neomejenih možnosti, človekovih pravic, naprednih družbenih gibanj, kvalitete življenja itd., kako potem izgleda najslabši od vseh možnih svetov?
Po končanju prve faze dogovora iz Washingtona - izzivanja psevdo krize, ki bo bogate naredila še bogatejše, revne pa še bolj revne, kar lepo dokazuje analiza Credit Suisse, prihaja druga faza. Na nedavnem sestanku evropske komisije in ameriške vlade je dogovorjeno Transatlantsko trgovinsko in investicijsko partnerstvo, novi kamen modrosti nove svetovne ureditve. Nemški gospodarski minister Roeser trdi, da bomo na ta način dobili 400 000 novih delovnih mest. Obama pričakuje »stotine tisočev novih poslov na obeh straneh Atlantika.« David Ca mero n govori o »100 000 milijard funtov gospodarstvu EU«. Dobro zveni. Karel De Gucht, evropski komisar za trgovino govori o »stimulansu za gospodarstvo EU za 119 milijard evrov, kar je enako letnemu družinskem dohodku po 500 evrov.« Nihče pa ne pove kako to ustvariti?
Z ukinjanjem carinskih in podobnih barijer? Samo to ne bo ustvarilo novih delovnih mest o katerih je prej bila beseda. Posebna študija mednarodnih ekonomskih strokovnjakov ocenjuje, da je rezultat vsega tega povečanje BDP EU za 0,5 procentov.To je teh 119 milijard evrov o katerih govori komisar. Ampak v desetih letih. Letno za 0,05 odstotkov, kar je statistično smešna in nezanimiva kategorija. To pomeni, da so v igri popolnoma drugačni interesi - privatizacija vseh dejavnosti, ki so jih do danes avtonomno izvajale države članice, reševanje sporov ne pred sodiščih, ampak, kako je napisano, pred posebnim tribunalom, ki ne bi javno zasedal, ampak bi odločali privatni odvetniki privatnih kompanj, multinacionalk in konzorcijev, v korist transnacionalnih kompanj in njihovih odvetnikov.
Gre za novi piarovski blef, ne pa za kamen modrosti. Prepričani so, da takšen piar (obveščanje javnosti) zaslepljuje nas barbare - visoke ideje, demokratična procedura, besede polne upanja in ideala. Če jim ne nehamo ploskati in ne vrnemo rok v žepe, bo prepozno. Ostali bomo brez, že zdaj tenkih denarnic.
Vreme je še na naši strani
Tudi tokrat smo jo Izolani dobro odnesli. Ne le v primerjavi s Filipini ali severnoitalijanskimi mesti, tudi v primerjavi s Tolminsko, Vipavsko in Gorenjsko smo imeli takorekoč “pozno poletje”. Ko je najbolj pihalo so se pri svetilniku podili kajtarji in deskarji, čim je veter popustil se je Ksenija s še nekaterimi članicami Adrenaline podale v 16 stopinj Celzija toplo morje.
Smeh jih je dodatno ogrel, radovedni pogledi mimoidočih pa tudi. Je pa morje tako čisto, kot v Grčiji ali na kakšnem tihomorskem otoku.
Na spodnji fotografiji pa se vidi, kaj se zgodi, ko nepoznavalci primorske burje tukaj (Livade) gradijo nove stanovanjske bloke.
S
Center za kulturo, šport in prireditve Izola Centro per la cultura, lo spori e le manifestazioni Isola

OBVESTILO
Vse zainteresirane obveščamo, da je na spletni strani Centra za kulturo, šport in prireditve Izola (www.cksp-izola.si/sport) in v Uradnem listu RS z dne 30. oktobra 2013, objavljen
javni razpis za oddajo poslovnega prostora
z namembnostjo gostinske dejavnosti pod zahodno tribuno Mestnega stadiona Izola, Cankarjev drevored 28, Izola.
Razpisno dokumentacijo interesenti dobijo na spletni strani ali osebno v tajništvu Centra za kulturo, šport in prireditve Izola.
A V V I S O
Si informa che sul sito del Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni Isola (www.cksp-izola.si/sport) e sulla Gazzetta Ufficiale della RS del giorno 30 ottobre 2013 e pubblicato il
Bando pubblico per la locazione dell’immobile adibito a bar sotto le tribune dello Stadio Comunale di Isola, Viale Ivan Cankar 28, Isola.
Tutta la documentazione e disponibile sul sito o presso la Segreteria del Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni Isola.
Direktor/ll Direttore CKŠP/CCSM Izola-lsola Andrej Bertok
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto)
tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
- hišniška popravila in storitve
Manjša in večja popravila na vašem domu Željko Jugovič s.p.
Tel: 041 90 90 20 vsak dan od 9-18h
Država vs občini
Občini bi turizem, država cesto
Bliža se zaključek del v predoru Markovec, tudi Občina Izola se pripravlja na ureditev dostopa s hitre ceste do mesta, še danes pa nihče ne more brezpogojno zagotoviti, da bo to pomenilo zaprtje stare obalne ceste in ureditev turističnega območja med Koprom in Izolo.
Že od začetkov načrtovanja prometne ureditve med Koprom in Izolo, vse tja od osemdesetih let, je vseskozi prisotno razmišljanje, da bi morali obalo med Koprom in Izolo, po dograditvi predora Markovec in selitvi prometa na hitro cesto ter cesto preko Markovca in bolnišnice, to območje nameniti turizmu. Dejstvo je, da je slovenske obale tako malo, da jo je skrajno neodgovorno uporabiti za promet. Zato so tudi vsi razvojni projekti naravnani tako, da na tem območju predvidevajo ureditev kopališča, nekaterih spremljevalnih objektov, vendar brez velikih gradenj, ureditev rekreacijskih poti, poti za kolesarjenje itd.


Po odprtju predora Markovec bosta občini Koper in Izola povezani s hitro cesto, kar bo omogočalo hitrejšo in varnejšo prometno povezavo med občinama.
Takšna usmeritev je bila jasno prikazana tudi kot rezultat različnih urbanističnih delavnic in je zapisana v nekaterih diplomskih delih, ki so nastala v zadnjih letih. Med drugim o tem govori diplomsko delo Tanje Žnidarčič, ki je na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani diplomirala na temo Možnosti razvoja trajnostnega turizma v Mestni občini Koper in diplomsko delo Metoda Remca s Fakultete za humanistične študije Koper, ki je napisal diplomsko delo z naslovom Geografski vidiki preobrazbe obalnega območja med Koprom in Izolo v luči načrtovanih prometnih ureditev.
Toda, neglede na vsesplošno prepričanje, da bo to območje, ki si ga delita občini Izola in Koper nekoč en sam velik kopališko rekreacijski center, dvomi ostajajo. Zagotovil, da se bo to res zgodilo, namreč še vedno ni. To so nam potrdili tudi odgovori tistih, ki so za to problematiko najbolj pristojni: obe občini in država.
Občini sta za turizem
Vprašanja s to vsebino smo naslovili na obe občini, Izolo in Koper, vendar nam iz koprske občine, kljub obljubam, niso poslali nobenega odgovora, iz kabineta izolskega župana pa smo prejeli naslednje pojasnilo:
Z vzpostavitvijo nove prometne povezave ne bo več potrebe po ohranitvi obalne ceste med Koprom in Izolo, zato Mestna občina Koper in Občina Izola ponovna predlagata, da se obalna cesta po vzpostavitvi predora Markovec prenese v lastništvo dveh občin in se spremeni kategorizacija ceste tako, da se ta ne uporablja več kot prometna povezava temveč kot prostor, name-
njen turistični in športno-rekrea-cijski dejavnosti. Z ukinitvijo ceste bi na tem območju pridobili približno štiri kilometre morske obale, ki bi jo dve občini radi namenili razvoju turističnih dejavnosti.
Občini sta na tem projektu sodelovali že v preteklosti, organizirane so bile delavnice in pripravljene skupne idejne zasnove z obravnavano ureditvijo celotnega območja. Pred dvema letoma so bile aktivnosti na tem področju ponovno vzpostavljene in ustanovljena je bila delovna skupina, katere cilj je izoblikovati usklajen medobčinski predlog ureditve območja in valorizacije obalne ceste.
Prvi korak k uresničenju zamisli je torej pridobitev obalne ceste v občinsko upravljanje in sprememba kategorizacije ceste.
Ministrstvo pa po svoje
Glede na njihov odgovor smo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor vprašali, ali poznajo predlog obeh občin in kakšno je stališče Ministrstva do tega predloga.
Iz Ministrstva smo dobili odgovor, da jim je ideja Občine Izola in Občine Koper poznana, potem pa nadaljujejo: Ideja je z vidika turizma
1 tudi pričakovana, vendarle pa je J1 potrebno upoštevati tudi morebit-S. no dodelitev tega odseka v prihodnje v koncesijo upravljavcu avtocest in hitrih cest. V tem primeru bi takšna cesta postala cestninska, plačljiva, država pa bi ravno z obstoječo glavno cesto G2-111 (sedanja obalna cesta) zagotavljala komunikacijo lokalnega prebivalstva po necestninski vzporedni državni cesti. Drugače rečeno: Obstaja veliko možnosti da bo sedanja obalna cesta ostala v funkciji kot doslej.
Nič bolj zgovorni niso bili na Darsu, kamor smo naslovili vprašanje, katera cesta je predvidena kot rezervna prometnica med Izolo in Koprom v primeru težav v tunelu oziroma katero cesto bodo lahko uporabljali tisti vozniki, ki ne bodo želeli kupiti vinjete za vožnjo po hitri cesti. Odgovor je bil krajši od vprašanja: DARS d.d. je pristojen za upravljanje avtocest in hitrih cesti; vozniki, ki ne želijo kupiti vinjete, lahko uporabljajo glavne, regionalne in občinske ceste, ki so na posameznem območju.
Tako se je še enkrat več pokazala arogantnost države, ki desetletja načrtovanj, delavnic, risanja prostorskih rešitev, strokovnih študij in drugih potez lokalnih oblasti z zamahom roke pomete z mize in pove, da bo tako, kot bodo odločili oni in nič drugače. Decentralizacija pa taka.
D.M.

gSlgsgpiiJ

-r-'

V-. '






iZ


Vir: Studio Mediterana 2009


.Z
fv
Občinarije
“Vi že veste zakaj" je premalo
Živimo v času, ko gre marsikomu za preživetje, ko je pomembno vsako delovno mesto, vsak zaslužen Euro, skratka, ko je treba imeti skrajno občutljiv odnos do ljudi v lokalni skupnosti, Tega v izolski občini odločno primanjkuje. Saj ne, da bi morala občina ustvarjati delovna mesta za nezaposlene, a ustvarjati nezaposlene tudi ni treba.
V primeru branjevcev z Belveder-ja zagotovo obstaja več resnic. Eno smo poslušali med nedavno televizijsko hajko, ki je čez noč skoraj vse trgovce s slovenskih, posebej pa z obalnih tržnic, spremenila v prevarante. Druga resnica je tista o inšpektorjih, ki menda nekatere branjevce nenehno pregledujejo, druge pa kar nekako spregledajo, tretja je resnica inšpektorjev, ki znajo povedati, da so trgovci na tržnici polni najrazličnejših trikov, četrta pa je tista o kupcih, ki enkrat potegnejo ta kratko, drugič pa so zadovoljni.
Kakorkoli že, na Belvederju sta dve “postojanki” za prodajo svežega sadja in zelenjave. Ena je v bližini krajevne skupnosti in gostilne Jasna, druga je na robu nekdanjega Hampija. O nenavadnem dogajanju na tistem delu parkirišča nam je pred časom pripovedoval eden od izolskih kmetov, ki se je moral umakniti z občinskega zemljišča, potem pa je drugi prodajalec, ki niti ni iz Izole, pri Skladu zakupil košček zemlje in zdaj tam, brez konkurence, prodaja svoj pridelek. Lahko da je bilo prav, lahko da ni bilo. Resnici sta gotovo vsaj dve, če ne še kakšna zraven.
Na drugi lokaciji, pri gostilni Jasna, so do nedavnega prodajali trije branjevci. Če smo prav videli je bil tam predstavnik kmetije Bu-žekjan, zraven so bili Baričičevi, ki so se morali umakniti s parkirišča pri Hampiju, ter Gladovičevi, ki so nas obvestili, da jim Občina Izola ni podaljšala pogodbe o najemu prodajnega prostora. Menda je niso podaljšali nikomur od tamkajšnih prodajalcev a tega ne vedo zagotovo, saj uradnega odgovora v sredo še niso prejeli, za vsebino pa so izvedeli po telefonu.
Vi že veste zakaj...
Tako jim je menda odgovoril župan Igor Kolenc, ko jim je pred časom dal vedeti, da tam ne bodo več mogli prodajati. Pravijo, da ne vedo zakaj in da jih zelo zanima, zato čakajo na pismeni odgovor, kjer bo menda tudi kakšna obrazložitev.
Seveda nas je zanimalo ali je morda katera od inšpekcij pri njih ugotovila kakšno nepravilnost, pa sta mati in sin zatrdila, da so v zadnjem obdobju res imeli kar šest inšpekcij, vendar so le v enem primeru naredili napako, ker niso imeli dobavnice za lastno sadje, ki so ga prodajali.
Kaj bi lahko bil razlog za nepoda-Ijšanje pogodbe si lahko mislijo. Pravijo, da je kriva vsesplošna medijska hajka proti prodajalcem na tržnicah, saj so zaradi nekaterih prevarantov nenadoma vsi postaji švercerji oziroma prodajalci sadja in zelenjave iz hladilnice v sosednji državi. “Res je, tudi mi imamo sadje in zelenjavo zloženo v gaj-bah z italijanskimi napisi, ampak te imajo doma vsi istrski kmetje pa zato niso švercerji" zatrdita.
Gladovičevi so domačini, Izo-lani in Peter Gladovič že dve
leti prodaja zelenjavo na omenjeni lokaciji in tako preživlja družino. Toda, konec oktobra mu je potekla pogodba za najem tistih nekaj kvadratnih metrov javne površine, kjer je imel postavljeno stojnico in ker se je sezona kakijev šele dobro začela je prosil za aneks k pogodbi, s katero bi najem stojnice podaljšal do 15.12., kot je to storil že lani. Ker ni pričakoval, da bi prišlo do kakšne težave, se je že dogovoril za nakup kakijev od okoliških kmetov, a na svoje veliko presenčeenje je ugotovil, da s podaljšanjem pogodbe letos ne bo nič. „Kot razlog pa mi je bilo naveden prispevek po televiziji v letšonjem letu iz katerega je izhajalo, da naj bi prodajalci sadja in zelenjave prekupčevali z izdelki iz Trsta", je Peter Gladovič zapisal v vlogi za podaljšanje pogodbe. Na Občini so mu namreč ustno povedali, da pogodbe ne bodo podaljšali, čeprav razloga za to ni izvedel. Da ne prekuščuje s tržaško „robo“ dokazujejo, pravi, tako inšpekcijski pregledi, kot tudi pričevanja vsaj petih kmetovalcev, s katerimi redno sodeluje.
Spet na socialo?
V primeru, da do podaljšanja pogodbe ne bi prišlo, pa mu ne preostane drugega, kot da se oba z mamo, ki mu na stojnici pomaga, vrneta na Zavod za zaposlovanje in se ponovno vpišeta med prejemnike socialne pomoči, to pa bi pomenilo tudi oteževanje socialnega stanja družine z dvema otrokoma, ki hodita v osnovno šolo.
Peter Gladovič še vedno čaka na odgovor župana Igorja Kolenca. Ah pa vsaj na argument, kaj je razlog, da se družinskemu očetu onemogoči delo, za katerega je dobila svoj delež tudi Občina, tako v obliki dohodnine kot najemnine.	ur
Martin je prišel s Štajerskega
Pomen doma vzgojene in zrejene hrane poznajo tudi na sosednjem Štajerskem, od koder v Izolo več kot redno prihajata Krista in Karl, ki sta Izolane tudi tokrat presenetila z Martinovim narezkom na deski, ki ima tudi nemško ime a smo ga, ob takšnih dobrotah, vsi pozabili. Kdor ima rad Izolo jo ima rad za vedno in Krista in Karl sta že takšna.
Gerk predsednik IJN
V stranki Izola je naša je
12.11.2013,	potekal 2. kongres stranke. Potekale so volitve, kjer smo izvolili nov svet stranke in novega predsednika. Novoizvoljeni predsednik stranke Izola je naša je Bogdan Gerk. Prof. dr. Tomislav Klokočovnik ostaja častni predsednik IJN. Ob tej priložnosti se mu zahvaljujemo za dosedanje vodstvo, s svojo karizmo, znanjem in vztrajnostjo je stranko, od prvega dne, vodil po poti uspehov. Obenem čestitamo novoizvoljenemu predsedniku. Verjamemo, da bo Bogdan Gerk s svojo srčnostjo in preudarnostjo, stranko Izola je naša vodil do novih uspehov, kot sam rad pove: “Modro je delati modro".
Člani stranke Izola je naša
DSH in TSZ
Na novinarski konferenci so predstavili letošnje aktivnosti ob dnevu slovenske hrane (DSH) in Tradicionalnem slovenskem zajtrku (TSZ), ki bo ta petek, 15. novembra
Minister dr. Pikalo je povedal, da gre za vseslovenski projekt, s katerim se želi spodbujati uživanje hrane iz lokalnega okolja, z vidika Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (M1ZŠ) pa predvsem izobraževati otroke o pomenu zajtrka za zdrav življenjski slog, prednostih lokalno pridelanih živil slovenskega izvora in pomenu kmetijske dejavnosti. Minister mag. Zidan pa je izpostavil, da je vlada leta 2011 sprejela pobudo Čebelarske zveze Slovenije za uvedbo TSZ, leto kasneje pa pobudo o uvedbi DSH. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje namreč zagovarja uživanje lokalne hrane, saj je bolj sveža in koristna, ob tem pa je manjše obremenjevanje okolja s transportom. Pri DSH in TSZ bo letos skupaj v vrtcih in osnovnih šolah udeleženih skoraj 273 tisoč otrok iz 361 matičnih vrtcev in 488 matičnih osnovnih šol. Letos MKO zagotavlja 140.000 evrov, od tega 130.000 evrov za financiranje zajtrka, 10.000 evrov pa za različne promocijske aktivnosti.
ur
M/UWItt%C 5
Odvisniki v Izoli ne zanimajo nikogar
V torek 19. novembra bodo na Zavodu za zdravstveno varstvo Koper pripravili strokovni posvet na temo »Preprečevanje uporabe drog na javnih mestih«. Bo šel tja tudi kdo iz Izole?
Tema je dovolj zanimiva tudi za Izolo, saj je ta problematika aktualna tudi pri nas. Dovolj je, da se sprehodimo po posameznih delih mesta pa bomo hitro spoznali kakšno je stanje na tem področju. V zadnjih letih se je namreč zaradi slabšega socialnega in ekonomskega položaja uporabnikov prepovedanih drog in povečanega pojava brezdomstva med njimi, povečala uporaba prepovedanih drog na javnih mestih. Učinkovit odziv na omenjeno potrebo je vzpostavitev programa varnih sob za injicira-nje drog.
Varne sobe za injiciranje so visoko specializirani programi različnih intervencij zmanjševanja škode, katerih osnovni cilj je v doseganju in odgovoru na potrebe specifične populacije uporabnikov prepovedanih drog, ki imajo pomembne javno zdravstvene potrebe in jih pogosto ni mogoče zagotoviti z obstoječimi programi pomoči ter predstavljajo velike probleme za lokalno skupnost.
Torkovo strokovno srečanje je namenjeno strokovnim delavcem na področju obravnave zasvojenosti s prepovedanimi drogami in zmanjševanja škode na področju prepovedanih drog in strokovnim delavcem ter službam, ki se pri svojem vsakodnevnem delu srečujejo z injicirajočimi uporabniki drog.
TRAMA
NI
DROGA
Kdo bi to bil v izolski občini se nam sicer ne sanja, razen, če gre za osebje Zdravstvenega doma, ki zagotavlja izolskim odvisnikom dnevne doze metadona in različnih pomirjeval. V občini Izola, kolikor nam je poznano, nimamo nobene posebne nemedicinske službe, ki bi obravnavala to problematiko, nimamo niti nobenega organa občinskega sveta ali župana, ki bi se ukvarjal s problematiko drog. Policija vsega ne more postoriti, mladinskega sveta dejansko ni več, študentje se ukvarjajo z drugimi problemi. Kako je končal projekt terapevtske skupnosti Drevo življenja pa itak že vemo.
V Parenzano prihaja železnica
V izolskem muzeju Parencana bodo prihodnji teden predstavili knjigo, ki gotovo sodi v ta muzej, doslej edine železnice, ki je šla skozi Izolo. Govorimo o knjigi z naslovom: Zgodovina slovenskih železnic na razglednicah. Knjiga je izšla pri Mohorjevi družbi in obsega 700 strani ter 800 starih razglednic in fotografij Avtor je mag. Tadej Brate.
Predstavitev knjige bo v muzeju Pa-renzana v sredo 20. novembra ob 17.30. Vljudno vabljeni.
Za tiste, ki bi jih vendarle zanimala udeležba na tem brezplačnem seminarju še program:
»Možnosti in ovire za razvoj novih programov pomoči skozi analizo izbranih dokumentov nekaterih mednarodnih organizacij na področju drog« (Jože Hren, Ministrstvo za zdravje RS)
»Vzpostavitev varnih sob za injiciranje v Sloveniji. Predlog načina delovanja in ocena stroškov in učinkov« (Ines Kvaternik, Zavod za zdravstveno varstvo Koper) »Priporočila Zveze NVO na področju drog in zasvojenosti na področju preprečevanja uporabe drog na javnih mestih« (Mina Paš, Zveza NVO na področju drog in zasvojenosti)
»Varne sobe za injiciranje kot odgovor na potrebe javnega zdravja« (Tina Šterk, Društvo Stigma Ljubljana)
»Potrebe po vzpostavitvi projekta varna soba za injiciranje drog v Kopru« (Samo Novakovič, Društvo Svit Koper)
Sledila bo še razprava o možnosti vzpostavitve pilotskega projekta varne sobe za injiciranje s ključnimi deležniki iz lokalne skupnosti. Ali bomo takšno sobo dobili tudi v izolski občini, ki na zemljevidu vsakodnevne odvisnosti nič ne zaostaja za velikimi, pa je vprašanje brez odgovora.	ur
Velike skrivnosti male Istre
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije organizira predavanje z naslovom " Rastlinstvo in habitatni tipi slovenske Istre".
Morda niste vedeli, da velja slovenska Istra po biotski pestrosti za eno izmed vročih točk v evropskem merilu? Na predavanju bomo spoznali najpogostejše in najbolj ogrožene habitatne tipe (življenjska okolja) slovenske Istre z značilnimi in redkimi rastlinskimi vrstami ter se seznanili z dejavniki, ki ogrožajo pestrost tega območja. Predaval bo botanik Josip Otopal.
Predavanje bo v torek, 19. novembra 2013, ob 18. uri v Osrednji knjižnica Srečka Vilharja Koper, Čevljarska ulica 22, Koper
Zdravljenje s
ponovno povezavo
po dr. Bricu Rearlu
Reconnective healing
Ester Volk s.p.
Lepa cesta 41, Portorož 6320
Tel.: 00386(0)31 303 593
E-mail: ester.volk@gmail.com
www.ponovna-povezava.net
E1MACE
SPECIALITETE IN DOBROTE
I VINOTOČ KLETI VINAKOPERs
Sifcjk
VINAKOPER
Živilska trgovina Izola Drevored 1. maja 6,6310 Izola
Telefon: 05 663 0754 PONEDELJEK - PETEK: 08:00 - 19:00j SOBOTA: 08:00-13:00
Na strani vranjekov
0 vranjekih se v preteklosit ni veliko govorilo, saj jih do osemdesetih let prejšnjega stoletja takorekoč skorajda ni bilo pri nas. Ampak danes je drugače in te morske ptice že vrsto let preživijo poletne počitnice v našem morju. Zahvaljujoč projektu LIFE pa danes o teh zaščitenih pticah vemo že marsikaj
Število sredozemskih vranjekov na prenočiščih
nov-11 jan-12 mar-12 ma)-12 jul-12 sep-12 nov-12 jan-13 mar-13 maj-13 |uM3 sep-13 nov-13
Pred dobrima dvema letoma je stekel LIFE projekt z naslovom “Vzpostavitev morskih območij Natura 2000 za sredozemskega vranjeka Phalacrocorax aristotelis desmarestii v Sloveniji - Si-marine-natura” (LIFE10NAT/SI/141) o katerem smo že poročali. Koordinator projekta je DOPPS BirdLife (Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije), pridružena upravičenca sta Ministrstvo za okolje in prostor ter Javni zavod Krajinski park Strunjan, podporniki projekta pa so Uprava RS za zaščito in reševanje, Krajinski park Sečoveljske soline, Zavod RS za varstvo narave ter Agencija RS za okolje. Projekt sofinancirajo Mestna občina Koper, Občina Izola, Občina Piran in Luka Koper d.d.
Cilj projekta je zbrati podatke o populacijski dinamiki, razširjenosti in ekoloških zahtevah sredozemskega vranjeka v slovenskem morju, opredeliti in razglasiti morska območja IBA (Mednarodno pomembna območja za ptice) in SPA (Posebna varstvena območja - območja Natura 2000) za sredozemskega vranjeka v Sloveniji, izdelati smernice za upravljanje z novimi morskimi območji SPA v skladu z načeli trajnostnega razvoja, izdelati načrt ravnanja v primeru izlitja nafte v morsko okolje, seznaniti javnost in izobraziti mlade o naravovarstveni problematiki sredozemskega vranjeka in pomenu slovenskega morja za njegovo varstvo ter okrepiti komunikacijo med lokalnimi deležniki.
V okviru širitve omrežja Natura 2000, ki ga je slovenska vlada sprejela 19. aprila letos, so bila razglašena prva morska območja Natura 2000 za sredozemskega vranjeka v Sloveniji.
Tri območja, od katerih sta dve povsem novi, na tretje pa je bil vranjek dodan kot varovana vrsta, zajemajo skupinska prenočišča na školjčiščih in njihovo neposredno okolico v zalivu Sv. Jerneja ter Strunjanskem in Piranskem zalivu.
Ponoči vsi na kupu
O tem, da se številni vranjeki pri nas zadržujejo v pognezditvenem času smo že poročali. Njihovo število se je v zadnjih dveh desetletjih močno povečalo, kar kaže na ustrezne pogoje v tem delu severnega Jadrana. Njihovo število se med letom spreminja. Z rednim enkrat mesečnim večernim štetjem na treh skupinskih prenočiščih (školjčišča Debeli rtič, Strunjan in Sečoveljske soline) ugotavljamo, koliko osebkov prenočuje pri nas in kako se spreminja njihova številčnost med letom. Šteli smo na vseh treh prenočiščih hkrati, zaradi tega so ocene številčnosti zelo natančne. Po obarvanosti perja lahko razlikujemo med mladimi in odraslimi osebki, zato obenem ugotavljamo tudi starostno strukturo prenočujočih skupin. S štetjem smo zaključili letos oktobra.
V dopoldanskem času se večina vranjekov s prenočišč premakne na morje, kjer se prehranjujejo z ribami. Njihovo dnevno pojavljanje na morju spremljamo po t.i. ESAS (Eu-ropean Seabirds at Sea) metodi. Gre za standardno mednarodno uveljavljeno metodo za štetje morskih ptic na morju, ki vključuje tudi beleženje njihovega vedenja. Popis poteka po 40 morskih milj (74 km) dolgi
poti, ki jo sodelavci projekta prevozijo s čolnom. Čoln potuje s stalno hitrostjo 10 vozlov (18,5 km/h). Na poti beležijo vse ptice, ki se pojavljajo v vodi ali preletijo območje, ter njihovo vedenje, smer premikanja, morebiten plen itd. Izvedenih je 16 popisov.
Sredozemski vranjeki, ki prenočujejo na skupinskih prenočiščih pri Debelem rtiču, Strunjanu in Sečovljah, se čez dan razpršijo po morju. Podatkov o tem, kje natančno se zadržujejo in prehranjujejo, z izjemo naključnih opazovanj obročkanih osebkov, nimamo. GPS sledilne naprave, ki so nameščene na vranjeke, nam že posredujejo podatke o njihovih dnevnih premikih v slovenskem morju in izven njegovih mej.
Lansko leto se je vranjek Šime v drugi polovici decembra odselil na Hrvaško, kjer se je ustalil na majhnih otočkih v prelivu med otokoma Molat in Sestrunj. Na njegovih poteh smo ga lahko spremljali vse do konca marca 2012, nato pa se je signal iz neznanih razlogov izgubil. Letos mu je že sredi oktobra sledil vranjek Ugo, še eden odrasli osebek, ki se je tako kot Šime na jug selil vzdolž zahodne obale Istre, le da se je ustavil že v Kvarnerju. Tudi njegova selitev je potekala dva dni. Odkar je prišel na cilj, se vsak dan potika med Malim Lošinjem, Punto Križa in manjšimi otočki ob južni obali otoka Lošinj, kjer bo najverjetneje tudi gnezdil. V letu 2012 sta bila z oddajniki opremljena dva osebka (Ari in Šime), v letu 2013 pa 15 osebkov.
Analiza prehrane
Sredozemski vranjeki se prehranjujejo izključno s pridnenimi ribami, občasno pa tudi s pelagičnimi vrstami, ki se združujejo v jate, zlasti kadar se te pojavijo v priobalnih plitvinah. Običajno se prehranjujejo posamič ali v majhnih skupinah, vendar niso redki primeri tudi več sto glavih skupin vranjekov, ki družno plenijo jato rib.
PREHRANJEVALIŠČA VRANJEKOV			
ŠIME			
UGO KARLO SREČKO ŠTELIO PINO MIHI JAKOMO	Jadransko morje Mare Adriatico Adriatic Sea		'
	•	<" >	
* SAVUO«Jl *	jk		
Med najbolj razširjenimi metodami prehrane je analiza neprebavljenih delov hrane, ki je primerna tudi za proučevanje prehrane sredozemskega vranjeka. Vranjeki zaužijejo celo ribo, neprebavljive dele pa izločijo v obliki sluzastih izbljuvkov. Ti se primejo podlage (boje, skale, platforme) in se hitro posušijo. Med neprebavljenimi deli so luske, gol-tni zobje in otoliti, ki predstavljajo material za analizo vrstne sestave in velikosti plena. V okviru projekta Simarine-Natura bodo analizirani izbljuvki vranjekov, ki smo jih nabrali predvsem na skupinskih prenočiščih v poletnem in zgodnje jesenskem času. Rezultati analize bodo obsegali vrstno sestavo plena, relativno pogostost posameznih vrst v izbljuvkih in velikost plena. Analiza prehrane je v teku; preliminarne ocene kažejo, da so večinski plen vranjekov, ki prenočujejo pri nas, pridnene vrste rib, zlasti različne vrste glavočev.
Od kod izvirajo imena vranjekov?
Večina nosi stara istrska imena, ki med ljudmi niso več v modi, spet drugi imena iz njihovega rodnega okoliša, hrvaškega primorja, nekateri osebki pa so dobili imena po terenskih sodelavcih, ki so zaslužni za to, da smo jih sploh ujeli!
Pionirja Ari in Šime sta dobila ime po junakih iz otroške slikanice “Vranjek Ari in njegovo prvo potovanje”, avtorice Petre Vrh Vrezec in ilustratorke Kristine Krhin, ki bo v kratkem izdana v okviru projekta.
Iztok Škornik

vendarle stekla.
Postopki pridobitve gradbenega dovoljenja za enoto Debeli rtič se namreč vlečejo že predolgo. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je rešitvi tega problema sicer naklonjeno, vendar se bojim, da bo spet zmanjkalo denarja.
Če se bo to zgodilo, smo spet na začetku, kajti denar bo šel drugam, v kolikor se ga ne bo v času šestih mesecev pričelo porabljati. Projekti so že pripravljeni in če bodo sredstva na razpolago, bo investitor takoj, preko razpisa, izbral izvajalca gradbenih del. V tem primeru bo center lahko zaživel že v prihodnjem letu.
Po vseh teh kalvarijah, pogovorih in obljubah nekaterih občinskih funkcionarjev obalnih občin sem poskušal na vse človeške načine priti do razumevanja problematike na tem področju, vendar zaman.
Veliko mero razumevanja in pomoči nam je nudil le župan Občine Koper, g. Boris Popovič. Ne želim pa, da bi kdo od teh funci-onarjev imel otroka s posebnimi potrebami, vendar narava je nepredvidljiva in zna presenetiti.
Seveda ne manjka posameznikov, ki so to problematiko razumeli in mi še danes stojijo ob strani, vendar nimajo ključne vloge pri odločanju, niti ne morejo vplivati, na ključne osebe, da bi ta center za osebe s posebnimi potrebami na Obali končno zaživel. Sam sem moral, ob sodelovanju s še nekaterimi dobrimi ljudmi iz Društva Sožitje obalnih občin poskrbeti, da je zadeva stekla.
Sramota je, da Obala ne premore toliko dobre volje in razumevanja za rešitev problema nastanitve oseb s posebnimi potrebami v bližini, saj so to naši občani, ki so odvisni od tuje pomoči in so na-
stanjeni daleč od doma zato, ker starši ne zmorejo skrbeti zanje. Žal se ta zgodba vleče že dobrih trinajst let, vendar starši imamo v svojem potrpljenju tudi svoje meje. Desetine sestankov je bilo na to temo že sklicanih, da bi našli rešitev za ta problem in prav toliko je bilo tudi obljub in sklepov Občinskega sveta Občine Izola, da se bodo v najkrajšem časi zadeve premaknile z mrtve točke, vendar žal iz tega ni bilo nič, saj je vse ostalo le na papirju. Naj se te osebe zamislijo, kaj so, če sploh so, v svojem življenju naredile dobrega za sočloveka.
Mario Gianni Gergeta
Obvestila Društva
Zaključek leta v hotelu delfin
Člane Društva invalidov Izola obveščamo, da bomo dne 13.11.2013 pričeli z vpisovanjem na zaključek leta, ki bo v soboto dne 21.12.2013 v Hotelu Delfin.
Razpis kapacitet ZDIŠ za leto 2014
Člane društva invalidov obveščamo, da je z dne 11.11.2013 odprt razpis za prijavo počitniških kapacitet ZDIŠ za leto 2014. Razpis bo trajal do 28.02.2014.
Vse, ki ste zainteresirani za koriščenje kapacitet ZDIŠ v letu 2014, vljudno vabljeni.
Tečaj tujega jezika -angleščina in nemščina
Člane in podporne člane Društva invalidov Izola obveščamo, da bomo pričeli z izvedbo brezplačnega tečaja tujega jezika - angleščine in nemščine, pod strokovnim vodstvom naše dolgoletne članice ga. Mie Brak. Tečaj bo potekal ob nedeljah od 15,30 ure. Čas trajanja tečaja 45 min.
Pričetek tečaja v nedeljo
17.11.2013.
Zainteresirani se lahko prijavite na tel. št: 051/805-105 Tečaj je namenjen tudi nečlanom Društva invalidov Izola. Vljudno vabljeni!
Predsednik Dl Izola, Franc Poropat
70-letni člani DU Jagodja-Dobrava Kdo je ugasnil luči v Livadah?
Pred martinovanjem vsako leto izpeljemo še tradicionalno srečnje članov našega društva, ki v tekočem letu dopolnijo 70 let. Običajno se srečanja udeleži vet kot polovica povabljenih. V krogu našega upravnega odbora in svojih življenjskih sopotnicah- sopotnikov preživimo prijeten večer. Letos smo srečanje ponovno organizirali v Hotelu Delfi, kjer imajo tudi glasbo.
Upokojenci radi balinajo
Tudi letos smo izpeljali srečanje balinark in balinarjev upokojencev, ki ga organizirata Društvi upokojencev Izola in Jagodje-Dobrava.Udeležilo se ga je 18 ekip iz Južnoprimorske regije.
S tem smo počastili Teden starejših občanov. Najuspešnejše so bile balinarke Pirana, Kopra, Pivke in Hrpelj, pri moških pa so se najbolje odrezali balinarji iz Ilirske Bistrice, Jagodja-Dobrave, Kopra in Postojne.
Veselimo se obljubi, da bomo dobili pokrito balinišče v Izoli, da ne bomo dan pred tekmovanjem trepetali ali se selimo v Koper ali ostanemo doma. Vsem, ki ste pripomogli, da se nam ta sen uresniči se balinarke in balinarji iz Izole iskreno zahvaljujemo.
Sicer pa je bilo letošnje srečanje balinark in balinarjev upokojencev posvečeno 30-letnici ženskega balinanja v Izoli. Od ustanoviteljic je še vedno aktivna balinarka 92-letna Pjerina Deško, ki se je turnirja tudi udeležila.
Nadja G.
V nedeljo so luči v Livadah ugasnile. Tega morda ne bi nihče niti opazil, saj ni prvič, da je javna razsvetljava na tem delu Izole prepustila svoje mesto temi, a je bilo tokrat, morda zaradi oblačne noči in lune, ki se ni in ni hotela prikazati, že zelo podobno kakšni grozljivki iz sredine osemdesetih.
Tema, ki je sprehajalcem in tistim, ki se vračajo iz službe po sončnem zahodu povzročila nemalo težav, je bila tako globoka, da si moral imeti veliko sreče, da nisi koraka zaključil v kakšni stopnici, parkiranem motorju ali celo steni. Sreče, ki je naprimer ni imela bralka na spodni fotografiji, ki je ravno zaradi teme padla in si prislužila mavec.
Na Elektro Primorski sicer pravijo, da so težavo po treh dneh, oziroma nočeh, vendarle rešili. Za temo naj bi bila kriva napaka v napeljavi, ki so jo le stežka našli. In to ravno v času, ko občinski uradniki pripravljajo razpis za prenovo javno zasebno partnerstvo javne razsvetljave. Mi jim lahko le predlagamo, kje naj začnejo.	am
Nova generacija jadralcev
r
3.SNL-zahod
Rezultati 12. kroga
Adria : Brda 0:1 (0:0)
Zagorje: Tabor Sežana 0:0 (0:0)
Calcit Kamnik: Ajd. Škou 1:4 (0:0) Jezero M.: Rudar Tr. 0:1 (0:1)
Tolmin : Sava Kr. 1:1 (1:0)
Izola : Jadran Dekani 2:2 (0:1)
Zarica Kr.: Ivančna Gorica 2:1 (1:0) Ob zmago v zadnjih minutah Izola: Dekani 2:2 Izola: Rupnik Anže, Maršič Matija, Maver Luka (46’ Finkšt Niki), Pijalič Ernest, Vatovec Rok, Modrijan Žan (80’ Maletič Željko), Poljšak Marko, Peroša Matej, Kremenovič Darko, Mikac Gregor, Tadič Željko (76’ Čvokič Stevan)
Strelci: 0:1 Smrtnik Žiga (17’), 1:1 Kremenovič Darko (55’) llm, 2:1 Maletič Željko (90’), 2:2 Smrtnik Žiga (90’)
Izključitve: 55’Terčič Andrej (Dekani), 90’ Peroša Matej (Izola) Drugi remi Izole v sezoni na lokalnem obračunu z Dekani, ki je prinesel 2 rdeča kartona in 4 zadetke. Gol Smrtnika v zadnjih minutah odnesel zmago naše ekipe. Izola je pred zadnjo tekmo jesenskega dela na 5.mestu 3.SNL.
Po uvodnem spoznavanju so gostje izkoristili že prvo pravo akcijo, ko je po levi pobegnil Gregor Ščulac, njegovo podajo v sredino pa je rutinirano izkoristil iz koprskega prvoligaša posojeni 19-let-ni Žiga Smrtnik. Izdani so izid skušali poravnati v 26. minuti, ko je Kremenovič poslal v ogenj Luko Mavra, toda njegov strel je v zadnjem trenutku blokiral Luka Novak. V končnici prvega polčasa polčasa so nevarnost pomenile predvsem prekinitve, kajti najprej so drugega koprskega nogometaša pri Jadranu, Lea Stulca, centimetri ločili od uspeha ob prostem strelu, domači pa so zapretili po dveh podajah Kremenoviča, toda visoki Ernest Pijalič je najprej zadel vratnico, strel Matije Maršiča pa je na črti ustavil Novak.
Po premoru je Izola le izenačila, ko je nekdanjim soigralcem pobegnil Niki Finkšt, v kazenskem prostoru pa ga je nepravilno oviral Andrej Terčič, ki je moral poleg enajstmetrovke še predčasno pod tuš. Z bele pike je bil zanesljiv Kremenovič, slabih deset minut kasneje pa je s 35 metrov še silovito stresel prečnik.
Dekančani se kljub igralcu manj niso vdali ter občasno zapretili prek Smrtnika, v zaključku tekme pa so se kljub vsemu znašli na robu poraza. Prvo zaključno žogo za Izolane je v 78. minuti zapravil Zan Modrijan, ko je izgubil dvoboj ena na ena z drugim koprskim vratarjem Davidom Adamom.
Nato je trener Aljoša Čotar z Željkom Maletičem izvlekel asa iz rokava. Prav rezervist je namreč v sodniškem podaljšku zadel po lepi podaji Peroše, toda podajalec pri drugem zadetku je zavoljo drugega rumenega kartona kmalu moral iz igre. Jadranu je zadoščalo zgolj nekaj trenutkov igre z izenačenimi močmi, kajti v zadnji akciji srečanja se je Smrtnik prebil skozi izolsko obrambo ter spravil žogo mimo Anžeta Rupnika za končno delitev plena.
Dean Ščulac, trener Jadrana: “Zelo dobro smo odprli tekmo, pa tudi kasneje smo kljub igralcu manj skušali igrati. Naši mladi nogometaši so bili precej živčni, naposled pa moramo biti zadovoljni z remijem.”
Aljoša Čotar, trener Izole: “Pozna se nam pomanjkanje treningov, vendar smo na lokalnem derbiju dali vse od sebe. Igra je bila kakovostna in dinamična, nisem pa povsem prepričan, če je bil potreben tako dolg sodniški podaljšek."
EPNL
Rezultati 10. kroga
Cerknica : Jadran PM 1:1 (1:1) Renče : Korte Avtoplus 4:1 (2:0) Piama IK : Bilje 1:4 (0:1)
Košana : Portorož Piran 4:1 (3:0) Komen : II. Bistrica 1:0 (1:0) FAMA Vipava : Postojna 0:5 (0:4)
Renče : Korte Avtoplus 4:1 (2:0) Korte Avtoplus: Muminovič Elvis, Jačimovič Sebastijan, Mar-tinelli Alen, Kastelic Blaž, Ilič Aleksandar, Luznar Simon, Ma-likovič Niki, Novak Jan, Pucer Aleš, Pahor Rok, Baruca Tilen Izključitve:	Ilič Aleksandar
(77’)	________________
___
Amel Redžič 3, Jakob Vukovič, Žiga Smolnik 2, Luka Markežič, Dragan Kevič (18 obramb, 2 -7m), Aleš Vidic 5. Trener: Borut Hren.
V soboto zvečer je v Kraški zopet zadonela »Večeras je naša fešta«! Zmaga nad Ormožem je prišla ob pravem času in je po treh porazih (Gorenje, Celje, Trimo) navrgla dve točki, s katerima je Izola ujela priključek s prvo šesterico. Ekipa je po prvenstvenem premoru ujela tekmovalni ritem, tako da s povečano motivacijo optimistično pričakuje naslednje tri kroge, v katerih gostuje pri Sevnici, Ribnici in Krškem. Prva domača tekma bo tako 4. decembra, ko v Izolo prihaja Sviš. Sicer pa se razmere v ekipi, kar zadeva poškodbe, niso izboljšale, saj so Elvin Čosič, David Stepančič in Dean Dolenc še odsotni.
Gostje so začeli odločno in presenetili z izidom 3:0, kar ni bilo nič alarmantnega. Peter Božič je realiziral dve sedemmetrovki za Izolo ter zatem zabil še gol in tako vzpostavili ravnotežje na parketu kot tudi semaforju. Vendar domače moštvo še ni postavilo običajnega načina obrambe, pa tudi napad ni stekel po pričakovanjih. Prednost gostov ni bila alarmantna, saj je največ znašala dva zadetka (5:7). Takrat je svoje strele izostril Aleš Vidic, ki je s tem prebudil tudi ostale kolege (Redžič, Jurič), tako da sta ekipi na odmor odšli z minimalno prednostjo Ormoža.
V nadaljevanju je sledila revolucija pri našem moštvu, saj so s tremi odlično izpeljanimi protinapadi, kjer je mrežo Ormoža rešetal Kristjan Jurič, prevzeli vodstvo (12:10) ter s tem navijače takoj spravili na »delovno temperaturo«. Svoje je k temu s serijo obramb prispeval tudi Dragan Kevič in Izola je postopno povečevala prevlado na parketu. Žiga Smolnik je z lepim zadetkom sredi drugega polčasa povišal vodstvo Izole na tri gole (18:15), s čimer se je začela dominacija Izole postopno povečevati. Gostje so v naslednji minuti, ko so imeli zaradi izključitve Davida Bubniča številčno premoč, znižali na 18:16. Zatem pa je serijo petih zaporednih zadetkov začel Aleš Vidic, sledili pa so mu Peter Božič, na katerega so se gostje tokrat še posebej spravili (2 -krat), Kristjan Jurič in Amel Redžič in slabih deset minut pred koncem je bila pri izidu 23:16 tekma že odločena.
Borut Hren je na zatem na parket poslal Luko Markežiča in Patrika Brečka, ki se je oddolžil z lepim zadetkom. Izid se je do konca še nekoliko spreminjal, vendar je bila zaslužena zmaga Izole že zagotovljena.
Peter Božič: »Poznalo se nam je morda malo neuigranosti, na začetku so Ormožani na račun adrenalina in mladosti povzročili nekaj težav. V nadaljevanju smo sestavili obrambo, dvignil se je motivacijski moment, prisilili smo goste v napake, kontra je stekla, naredili smo razliko petih golov in pripeljali tekmo do konca. Za prihodnje tekme ocenjujem, da smo dovolj kvalitetni, da bi lahko prišli s kakšno piko z vsakega gostovanja.«
Aleš Vidic: »Ormož je bil v dani situaciji, ko je pri nas več poškodovanih, idealen tekmec in izkoristili smo ta razpored. Točke so zlata vredne, saj smo se priključili na zgornji del lestvice in je to dobra motivacija pred gostovanji.«
Po burnem poletju in mnogih spremembah v klubu, so naše rokometašice v polnem zagonu. Trdo delo v pripravljalnem obdobju že kaže prve rezultate. Viden je napredek deklic prav v vseh kategorijah, s katerimi tekmujemo v državnem prvenstvu.
Istrabenz Plini Izola - Jeruzalem Ormož 26:21 (9:10)
IB Izola: Martin Gregorič, Kristjan Jurič 7, Jure Jelovčan, Peter Božič 8, Žiga Vidah, Nikola Kojič, David Bubnič, Patrik Brečko 1, Ivan Markovič, Rok Jelovčan,
Mlajše deklice A še ne poznajo poraza in zasedajo 1. mesto v skupini zahod. Starejše deklice A se kljub naj mlajši igralski zasedbi v njihovi ligi odlično spopadajo z nasprotnicami, za enkrat še brez zmage, le vprašanje časa pa je, kdaj bo tudi ta prišla. Kadetinje so ta vikend zasluženo zmagale ekipo iz Logatca, ki predstavlja marsikateri ekipi nepremagljivo oviro. Naše kadetinje se jih niso ustrašile in z maksimalno borbenostjo in zbranostjo slavile v domači dvorani z rezultatom 33:30. Prav vse igralke je potrebno pohvaliti, saj je vsaka prispevala levji delež s svojo igro.
To nedeljo, 17.11.2013 bo v izolski dvorani še posebej pestro. Poleg tekme mlajših deklic A, ki bodo ob 10:00 uri lovile novo zmago proti ekipi iz Idrije, bo v dvorani tudi predstavitev delovanja mini rokometnega kluba Izola.
Vabljene deklice letnika 2003 in mlajše, ki že obiskujejo mini rokomet po šolah, pa tudi tiste, ki bi želele spoznale ta priljubljeni šport, naj pridejo v nedeljo, 17. 11. 2013, ob 8:00 uri, skupaj s starši na zbor pred dvorano na Kraški ulici.
Po skupnem ogrevanju in prikazu vaj na poligonu, se bomo razdelili v skupine in igrali med seboj. Nato si bomo skupaj ob 10:00 uri ogledali tekmo mlajših deklic A.
Po tekmi pa Palačinka party.
Izolanke dobro, Izolani manj
Sedmi krog v državnih ligah je bil uspešen le za izolanke, ki so na novomeškem kegljišču premagale do tega kroga bolje uvrščeno ekipo Trebenj. Izolanke so zmagale prepričljivo 7:1 oziroma 3309:3223. Ob dobri igri celotne ekipe sta izstopale Tina Ugrin s 590 in Romana Adam s 577 p. keglji. Pri domačinkah se je resneje upirala izolankam le Zupančičeva s 553 p. keglji, ki je tudi edina osvojila točko. Lestvica po 7. krogu: 1. Miklavž 10, 2. Celje II. 8, 3. Radenska 8, 4. Mas Tech 8, 5. Gorica 8, 6. Impol 7, 7. IZOLA 7, 8_. Trebnje 6, 9. Drava 4, 10. Šoštanj 4 točke;
Moški tokrat na gostovanju niso nudili dostojnega odpora domačinom, tako je Pivka z novim ekipnim rekordom kegljišča premagala prvo ekipo Izola s 3536 : 3337 oziroma 7:1.
Izolanom se je zalomilo že v prvem paru, kjer so računali vsaj na neodločen rezultat. Da se to ni zgodilo sta bila kriva domačina Leskovec s 626 in Gombač s 596 p. keglji, ki sta prikazala letos najboljšo igro in postavila najboljše rezultate tekme ter popeljala Pivko v vodstvo z 2:0. Pri Izolanih sta bila boljša od ostalih Kneževič s 592 in Pavlovič s 577 p. keglji.
Lestvica po 7. krogu: 1. Siliko 11, 2. Pivka 10, 3. Konjice 9, 4. Radenska 8, 5. Rudar 8, 6. Škofja Loka 8, 7. Hidro 6, 8. Kočevje 6, 9. IZOLA 4, 10. Impol brez točk;
Se slabše se je godilo drugi izolski ekipi pri ekipi Železnikov, ki so jo premagali s 3365 : 3088 oziroma kar 8:0. Pri domačinih sta se izkazala Trojan s 591 in Demšar s 598 pri izolanih je bil boljši od ostalih Pahor s 548 p. keglji.
Lestvica po 7. krogu: 1. Iskra 11, 2. Železniki 10, 3. Adria 8, 4. Ljubelj II. 8, 5. Škofja Loka II. 7, 6. IZOLA II. 7, 7. Simon Jenko 6, 8. Triglav III. 6, 9. Slavija Štojs 5, Adergas 2 točki. Naslednji, 8. krog, je na sporedu v soboto 16. t.m., ko izolska dekleta ob 13.00 gostijo ekipo Drave, moški ob 17.00 pa prvo ekipo Škofje Loke v nedeljo pa bo druga izolska ekipa ob 10.00 gostila drugo ekipo Škofje Loke.
Bolje kot v ligah pa gre Izolanom na državnih prvenstvih v mlajših kategorijah. Pred štirinajstimi dnevi je na državne prvenstvu posameznikov U-18 zasedel 2. mesto Mark Varljen, 3. mesto pa Dušan Pavlovič. Ta konec tedna pa sta na državnem prvenstvu U-18 v mešanih parih bila 3. Samanta Delič in Mark Varljen ter 6. Tadeja Zagoršek in Dušan Pavlovič. Zmagal je par Blago-vič/Bajželj iz Kranja pred parom Burkeljca/Jantol iz Kamnika.
1. SNU-članice
Arrigoni: Vesna 5:4
Tekmo 5. kroga so članice igrale doma proti ekipi Vesne iz Zaloga pri Ljubljani. Tekmo smo pričeli slabo in igralke Vesne so povedle 3:1. Sledil je preobrat in naše igralke so gladko s 3:0 zmagale naslednje tri dvoboje in povedle 4:3.
Sledil je še en poraz, za konec pa zmaga. Točki so tako ostale v Izoli, za katero sta Jana Ludvik in Urška Č okel j dosegli dve zmagi, eno pa Alenka Ačimovič.
2.STNL-člani
Arrigoni: Križe 5:4
Z veliko težav so tudi člani prišli do zmage. V domači dvorani sta se ekipi menjavali v vodstvu. Boljši smo bili nato v odločilni tekmi pri rezultatu 4:4 in tako dosegli novi točki.
Po dve zmagi sta za ekipo prispevala Simon Frank in Erik Paulin, eno pa je dosegel Gregor Vukovič.
Arrigoni: Rakek 5:1
Veliko boljše smo odigrali popoldansko tekmo. Že na začetku smo povedli in bili v vodstvu skozi cel dvoboj, tako da zmaga ni bila nikoli uprašljiva. Tudi v tem dvoboju sta po dve zmagi dosegla Simon Frank in Erik Paulin, eno pa Gregor Vukovič.
Urška Čokelj tretja
V Ravnah na Koroškem je potekal L Top 8 RS za članice in člane. Na poziv selektorja je v drugi kakovostni skupini nastopila Urška Čokelj. S petimi zmagami in dvema porazoma je popolnoma opravičila pričakovanja in povsem zasluženo osvojila 3. mesto.
Odprto DP in Martinova regata za Optimiste
Konec tedna so v Jadralnem klubu Burja Izola uspešno zaključili letošnjo Martinovo regato in obenem državno prvenstvo za razred optimist. Na regatnem polju je tekmovalo nekaj več kot sto tekmovalcev iz Avstrije, Italije, Madžarske, Srbije in Slovenije.V soboto in nedeljo je bilo izpeljanih šest p lovov v idealnih vetrovnih pogojih na zadovoljstvo regatnega odbora ter vseh tekmovalcev in trenerjev.
Rezultati v skupnem seštevku: Kadeti:
L mesto Janez Zabukovec (JK Jadro Koper), 2. mesto Levente Laszlo-fy (HUN), 3. mesto Abel Laszlofy (HUN)
Deklice:
L mesto Mara Turin (JK Izola), 2. mesto Silvia Penso (ITA), 3. mesto Giorgia Sinigoi (ITA)
Dečki::
1.	mesto Klemen Semelbauer (JK Pirat Portorož), 2. mesto Taš Kolman (JK Burja Izola), 3. mesto Marceli Heija (HUN)
Državno prvenstvo:
Deklice:
L mesto Mara Turin (JK Izola)
2.	mesto Sandra Lipovec (JK Pirat Portorož), 3. mesto Veronika Pirjevec (JK Pirat Portorož)
Dečki:
L mesto Klemen Semelbauer (JK Pirat Portorož), 2. mesto Taš Kolman (JK Burja Izola), 3. mesto Martin Peternelj (JK jadro Koper)
V	Bergamu je bilo 2. in 3. novembra tradicionalno, že 11. odprto prvenstvo Italije v kickboxingu »Italia Open 2013«. Tudi letošnjega prvenstva se je udeležilo nekaj tekmovalcev iz kickboxing kluba KIT iz Izole. Vsi so nastopili v disciplini »point fighting«.
V	prvi vrsti je razveseljivo že to, da se je med tekmovalce ponovno vrnil Miljan Palibrk in takoj posegel po srebrni medalji v kategoriji do zelenega pasu nad 80 kg.
V kategoriji kadetov so nastopili Lazar Sebastijan, Matija Gregorič in Ammar Šefic. Vsi trije so nastopili v dveh težnostnih kategorijah. Medaljo in to bronasto sta osvojila Šefic v kategoriji do 57 kg in Lazar v kategoriji do 52 kg.
Do konec leta čaka Izolane še nekaj aktivnosti. Najprej bo v Zagorju ob Savi že trideseti »Slovenia open« kickboxing turnir. V termah Olimje pa se bosta Admir Sinanbegovič in Jaka Hudales udeležila priprav članske reprezentance pred odhodom na svetovno prvenstvo, ki bo v Amaliji v Turčiji med 30.11. in
8.12.2013.
Izolski strelci posegajo po najvišjih mestih
Za člani Strelskega kluba Izola sta v letošnji sezoni že dve tekmi. V nedeljo, 27.10.2013, je v Ankaranu potekal 1. turnir 2. Državne lige Zahod v streljanju z zračno puško in zračno pištolo. S standard zračno puško je bil Karim Požar na 5. mestu, Enej Šuštar na 12., Jernej Galjanič pa na 16. mestu, ekipno pa so bili četrti. Ekipa zračne pištole je zasedla
3.	mesto, posamično pa so se uvrstili takole: Ivan Božič na L mesto, Leon Tomažin na 7., Leon Memon pa na 9. mesto.
V soboto in nedeljo, 9. in 10. novembra 2013, pa je v Idriji potekalo 1. kolo Primorsko-Notranjsko-Kraške Regijske lige Zahodne Regije v streljanju z zračnim orožjem. V kategoriji Cicibani je Martin Memon zasedel odlično 2. mesto. Med Mlajšimi Pionirji je bil Val Lorbek-Ivančič na
4.	mestu, Dan Lorbek-Ivančič na 10. in Mark Rožac na 17. mestu. V kategoriji Kadeti je Al Carboni zasedel 6._mesto, med Mladinci pa je bil Enej Šuštar prvi in Jernej Galjanič četrti, ekipno pa so vsj trije zasedli
2.	mesto. V kategoriji Članice je bila Dolores Šuštar tretja, Patricija Memon pa peta. Med Veterani 50-60 je bil Bojan Šuštar deveti, v kategoriji Veterani 60-70 je Darij Ban zasedel
3.	mesto in Ivan Božič 6. mesto, med Veterani nad 70 se je uvrstil še Ivan Fidel, in sicer na 5. mesto. S pištolo je bil med Člani Ivan Božič na 8. in Enio Božič na 12. mestu. V kategoriji mladinci je bil Leon Memon na 3. mestu, ekipno pa so bili četrti. V kombinaciji puška-pištola je kot edini predstavnik Ivan Božič zasedel 7. mesto.
Izolski strelci so zadovoljni z otvoritvenim izplenom ene zlate, ene srebrne ter treh bronastih medalj, saj se pozna, da so pridno vadili, kar jim bo še večja vzpodbuda v bodoče, dš
SMEROKAZI
flHHH
Wine bar Manzioli - ob 19.00 večerni klepet
Gost 68. Večernega klepeta z »Zanimivimi Izoltini« bo Drago Mislej - Mef.
Pogovor z glasbenikom, tekstopiscem, novinarjem,... bo vodila Nataša Benčič, novinarka Radia Koper-Capodistria.
-------------.HMilU W.,
Gajbla, Koper - ob 20.00 monodrama
GLEDALIŠKA MONODRAMA LJUBIMKA
Režija: Samanta Kobal / Igra: Urška Bradaškja / Glasba: Dušan Kitič več o predstavi na www.gajbla.si / (četrtek, 28.11. ob 20.30,v Art kinu Odeon v Izoli)
Kulturni dom Izola - ob 20.00 komični muzikal
'Ljubim te - spremeni se!'
v režiji Gašperja Tiča. Vstopnina: lOeur v predprodaji,
13eur na dan prireditve.
Kulturni dom Izola - ob 18.00 13. etno-folkloristično srečanje
FOLK&NOS
LE FIE DE FONTANA FORA (Izola) narodne pesmi / Inštruktor: AMINA DUDINE GLEDALIŠKA SKUPINA s komedijo SULA BANCHINA (Buje) / Inštruktor: DOLORES BARNAB G1ANLUCA PRELOGAR narodne pesmi s harmoniko / Inštruktor: DOLORES BARNAB FOLKLORNA SKUPINA LE MANTIGNADE - canti xota le p Ive (Šišan) / Inštruktor: ANA DEBEUUH Povezovalka: ELENA BUBOLA
Muzej Parencana - ob 17.30 predstavitev knjige
Zgodovina slovenskih železnic na razglednicah
Knjiga je izšla pri Mohorjevi družbi in obsega 700 strani ter 800 starih razglednic in fotografij Avtor je mag. Tadej Brate.
Manziolijeva palača - ob 18.00 literarni večer
Literarni večer z avtoricami trojezične knjige o evropskih ženskah. Večer bo vodila Astrid Del Ben.
msm
Avditorij Portorož - od 17.00 dalje, ob 18.00 koncert
DOBRODELNI KONCERT in dobrodelni bazar
za dijaka Nicka
Od 17. ure dalje dobrodelni bazar. / Ob 18. uri koncert Nastopajo dijaki GEPŠ Piran z gosti: Anika Horvat, Lucienne Lončina, Slavko Ivančič Vstopnina: 5E
Center za kulturo, šport in prireditve Izola
Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni Isola
vvvvvv.cksp-izolčLsi • www.odeon.si
CKŠP IZOLA	ART KINO ODEON IZOLA
Kulturni dom Izola
Četrtek, 14.11. ob 19.00 (Klubski prostor): potopisno predavanje in predstavitev knjige 'OBEŠANJE ZMAJEVE GLAVE - 21 impresij s Kitajske' celjskega pisatelja, filmofila, popotnika in velikega poznavalca Kitajske Petra Zupanca. Vstop prost!
Petek, 15. 11. ob 20.00: komični muzikal 'Ljubim te - spremeni sel' v režiji Gašperja Tiča. Vstopnina: lOeur v predprodaji, 13eur na dan prireditve.
NAPOVEDUJEMO:
Sobota, 16.11. ob 16.00, Ljubljanska ulica: PRAZNIK KOSTANJA IN MLADEGA VINA z dobrotami iz kostanja, domačimi vinarji z letoš-rtjcUteroMiannonikarji, ob 19.00 pa še Ana Pupedan!
■LirivUV	31 Novembra je na ogled razstava fotografij
Jožeta Požrla 'S Canonom nad jazzerje II'. Priporočamo!
Art kino Odeon
v četrtek, 14.11. ob 18.00: letošnji Oskarjev nominiranec za najboljši tujejezični film UČITELJ;
v četrtek, 14.11. ob 20.30: ameriška vesoljska pustolovščina GRAVITACIJA;
od petka, 15. do nedelje, 17.11. ob 17.30 ter v ponedeljek, 18. in torek, 19.11. ob 20.30: kronika lova na Osamo bin Ladna v akcijskem trilerju 00:30 - TAJNA OPERACIJA;
od petka, 15. do nedelje, 17.11. ob 20.30 ter od ponedeljka, 18. do srede, 20.11. ob 18.00: Ashton Kutcher kot Steve v filmu jOBS.
Rezervacija in prodaja vstopnic: • Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641 84 39,051/394 133; m: galerija@cksp-izola.si), od torka do petka: 10.00-12.00 ter 17.00-19.00, sobota 10.00-12.00; -Art kino Odeon, Ul. Prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/396 283; m: info@odeon.si), vsak dan od 18.00-20.30.
Mestna galerija Piran
Sobota, 16. november 2013, ob 13. uri, vodstvo po razstavi
Zmago Posega (1959-2009) Skulpture v kamnu in risbe
Razstava Z risbo razmišljam o kiparstvu skupaj s postavitvijo v novogoriški Mestni galeriji predstavlja prvi večji sistematični vpogled v bogat likovni opus primorskega ustvarjalca, ki je s svojim umetniškim opusom pomembno zaznamoval ne samo primorski, temveč tudi širši slovenski likovni prostor. Postavitev v piranski Mestni galeriji, ki je delo kustosinje Majde Božeglav Japelj, nudi presek skozi kiparjevo ustvarjanje v kamnu in izbor iz njegovega bogatega risarskega opusa. Po razstavi vas bo popeljal likovni kritik Brane Kovič, tudi pisec osrednjega študijskega besedila v katalogu razstave.
Galerija Plač Izolanov, Ljubljanska ulica 32 Razstava
Park Dragonja ■ krajinska in arhiterturna ureditev
Galerija Alga Izola
razstava fotografij
Jože Požrl
'S Canonom nad jazzerje II'
Galerija Salsaverde
Razstava LOBSl 0 Loesje je pisateljski kolektiv, mednarodna nevladna organizacija, skupina poster-aktivistov, ustvarjalna mreža, nalezljiva ideja - ima mnogo oznak, kličete nas lahko kakor hočete. Mlado nizozemsko dekle je svoje ime posodilo tej rastoči skupini ustvarjalcev sveta in sanjačev, ljudi ki ji pomagajo zavzeti svet s kreativnostjo in posterji. Črno besedilo na belem papirju, iskrive opazke o svetu, so nekaj humornega, kar spodbuja razmišljanje, refleksijo in odziv ter izmenjavo mnenj v javnem prostoru.______________
Predverje Kulturnega doma Izola
razstava Fotografski in slikarski Extempore
ob tednu starejših občanov________________________________
Manziolijeva palača
"Sto let v dobro dediščine v Slovenski Istri"
Razstava bo na ogled do 17. novembra 2013.
Galerija Alga
LIVIA MARKOVINA Doživljanje pokrajine
Kavarna Zvon
Štiri ženske, štiri države, štirje letni časi
Claudia Valent, Darka Vagaja Regent, Cristina Verit in Anna Berg-Škvor
Splošna bolnišnica Izola
Vabljeni na ogled novih fotografij iz serije “Občuti Naravo” avtorja
Rok Dolničar
^TEČAJI KERAMIKEvizolT za otroke in odrasle
v Izoli, Gregorčičeva 21 (stara It.šola)
prijave 041 561 257 j
Mestna knjižnica Izola
•	Razstave v mesecu novembru Razstava fotografij Vladimirja Bernetiča,, svoja keramična dela razstavljali člani likovnega društva LIK iz Izola in originalne ilustracije h knjigi filipinskih pravljic - Mesečeva vila, ilustratorke Laure Ličer.
•	četrtek, 14. november 2013 ob 19. uri v Wine baru Manzioli: Gost 68. Večernega klepeta z »Zanimivimi Izolani« bo Drago Mislej - Mef. Pogovor z glasbenikom, tekstopiscem, novinarjem,... bo vodila Nataša Benčič, novinarka Radia Koper-Capodistria.
•	petek, 15. november 2013 ob 19. uri: predavanje o aromaterapiji. Predavala bo Črnela Čebulec. Vstop je prost.
•	petek, 22. november 2013 ob 19. uri: predstavitev knjige Andreja Jelačina VSE MOJE LJUBEZNI - Spomini Tonija Karjole. Knjiga je avtobiografska izpoved igralca, režiserja in humorista Andreja Jelačina, ki v knjigi ljubeče in pozorno opisuje svoje Senožeče, čas šolanja v Ljubljani, nato službovanje v Novi Gorici in naposled v Kopru. Knjiga je portret kulturnega življenja v zadnjega pol stoletja na Primorskem, je v uvodniku knjige zapisal Tone Hočevar, ki bo avtorja ta večer tudi predstavljal. Večer bosta avtor in njegova soproga Marija Paravan Jelačin začinila z uprizoritvijo humoreske »V spovednici pn patru Toniju.«
•	sobota, 23. november 2013 ob 10. uri: Ustvarjalna delavnica za odrasle: »Moja broška« Delavnica je za udeležence brezplačna. Udeležba je omejena na 15 sodelujočih. Prijavite se lahko osebno v pisarni Borze znanja Izola v Mestni knjižnici Izola ali na tel.št.: (05) 66-31-282. Delavnico bo vodila Suzana Belak Pungartnik. Trajala bo približno 3 ure.
matobr/m: 11
Četrtek, 14.november 2013, št. 1029
------------------------------------------------------------ Kultura
Rdeči čeveljčki plešejo in opominjajo
Projekt Rdeči čeveljčki je nastal ob 10. obletnici dela plesne skupine Vrtiljak, v želji povezati otroke in mladostnike s posebnimi potrebami v skupni plesni projekt s skupino mladih plesalcev iz skupine Terpsihora in z uveljavljenimi plesalci skupine M&N Dance Compa-ny in s tem poudariti povezovalno dimenzijo plesa.
Plesna predstava je raziskovanje, preizkušanje, iskanje novih oblik ustvarjalnega plesnega gibanja, je izraz posebnosti gibanja specifične skupine posameznikov in hkrati njene univerzalnosti. Vsak otrok iz plesne skupine Vrtiljak ima svojstven gibalni besednjak, ki ga na eni strani zaznamuje gibalna oviranost, na drugi strani pa želja po gibalnem izražanju. Interakcija med njimi in plesalci, ki zmorejo obvladati svoje telo in estetiko gibanja, je vez medsebojnega sodoživljanja in sporazumevanja ter odpira nov svet komunikacije.
Rdeči čeveljčki so v plesni predstavi prispodoba vitalnosti, življenjske moči, ki ju ima vsak izmed nas in nam omogočata, da začnemo z ustvarjalnim delom in iskanjem novih poti.
Rdeči čeveljčki so simbol za možnost, ki jo posameznik lahko uresniči sam ali pa zato potrebuje nekoga, nekaj, da si dovoli pokukati v plesno skrinjico ... in najde svoje rdeče čeveljčke. Predstavljajo potrpežljivost, radovednost in zaupanje, ki jih potrebujemo za uresničevanje novih zamisli in idej. Plesna predstava se sicer zaključi, ustvarjalna energija pa ostaja in je večna.
Predstava je pred dvema letoma dvakrat napolnila Cankarjev dom in petkrat Kulturni dom Nova Gorica.
Zdaj predstavo plesno gibalna terapevtka Katja Bucik skupaj z otroci iz Ciriusa v Vipavi, prilagaja manjšemu odru Kulturnega doma v Izoli, s katerim dogodek skupaj tudi v lepem sožitju soorganiziramo.
Cena vstopnice bo 10 eu. Vsak, ki bo kupil vstopnico pa bo prejel tudi simbolično darilce, izdelek otrok osnovnih šol, ki jim donacijo namenjamo. Donacija Lions kluba Izola-Isola bo šla Šolskim skladom treh Osnovnih pol v Občini Izola- OŠ Livade, OŠ Vojka Šmuc in Scuola elementare Dante Alighieri. Zato, da bodo tudi otroci, ki so v življenju morda manj srečni, lahko kam šli, bodisi na letovanje, zimovanje, šolski izlet ali kaj podobnega, kar sklad šole pač omogoča.
Nataša Benčič, predsednica LC Izola-lsola
Sacher večeri sladkih skrivnosti
Anekdota pripoveduje, da se je zgodba o uspehu brez primere pričela tistega dne v bidermajerskem času leta 1832, ko je moral »pra-prednik«, kuharček Franz Sacher, v službi kneza Metternicha zastopati obolelega kuharskega mojstra. Dobil je nalogo, da pričara nov desert. »Pa da mi ne boste delali sramote,« je baje posvaril mladega moža kancler, knez Klemens Metternich. O »sramoti« seveda ni bilo govora. Prav nasprotno! S tem, ko je znamenita Katharina Prato novo kreacijo vključila v svojo legendarno kuharsko knjigo »Južnonemška kuhinja« (1858), je bila Sacherjeva torta na nek način povzdignjena v kulinarični plemiški stan in se je hitro razširila do najodročnejšega dela donavske monarhije, od tam pa kar po vsem svetu.
Ob knjigi Sladke skrivnosti Hotela Sacher, ki je pravkar izšla, so pri Založbi Pivec pripravili niz prijetnih večerov z uveljavljenimi voditelji in znanimi gosti, ob teh pa Sacherjeve tedne v lokalnih slaščičarnah.
Ves čas bodo v lokalnih slaščičarnah potekali t. i. Sacher tedni, ko bo v ospredju Sacher torta in ob njej še kaj, kar bo razveselilo stalne in naključne goste. Izolane s svojo izvrstno Sacher torto pričakujejo v Kavarni Zvon, kjer vam bodo drugi kos torte podarili.
Podaljšan vikend brez DDV-ja v Manufakturi
KUPON


* Kupon lahko uveljavite v vseh prodajalnah Manufakture in Street One trgovini v N.Gorld. Popust v višini DDV se obračuna pri blagajni in ne velja za izdelke, ki so v akcijski prodaji. Popusti se med seboj ne seštevajo. Veljavnost kupona: od 14.11. do 18.11.2013
(^manufaktura 5o
X.	kjerje dober nakup pravilo let
tel.: 05 33 30 2901 www.manufaktura.si
Ljubezenska pisma tudi na OŠ Livade
Kulturno društvo Josipine Turnograjske nas je v letošnjem šolskem letu povabilo k udeležbi pri natečaju za Najboljše ljubezensko pismo v Sloveniji. S pomočjo medpredmetne povezave zgodovine, slovenščine in likovne umetnosti so devetošolci napisali svoja ljubezenska pisma. Na natečaj smo poslali nekaj izdelkov, ki so tako vsebinsko kot likovno izstopali.
V ponedeljek, 28. 10. 2013, je v Kulturnem domu v Preddvoru potekala podelitev nagrad in priznanj, kjer so se zbrali sodelujoči učenci iz cele Slovenije. Prireditve se je udeležil tudi naš učenec Tej Jenko iz 9. a razreda, saj je izmed 195 sodelujočih dosegel drugo mesto.
Mentorice: M. Kosmač, N. Čermelj Sedmak, M. Zorc Guštin, T. Krivičič, I. Knez
): M. Jeni
Kultura
Reciklaža z dodano vrednostjo
Ko les odsluži svoje konča v ognju ali na kakšni deponiji, dvakratni Izolan Christophe Agnello pa na-plabine lesa, ki jih najde na izolski obali odnaša domov in jih spreminja v neverjetno zanimive in predvsem uporabne izdelke, kijih zdaj razstavlja v Plaču Izolanov v Ljubljanski ulici.
Christophe Agnello, po domače Krištof, je ekstremist. V športu pa tudi v ustvarjanju. Po izobrazbi je telovadni učitelj, po poklicu učitelj smučanja, po hobiju pa trenutno kaj tar, da deskanja in ostalega sploh ne omenjamo. Posebnež pa je tudi pri ustvarjanju, ki ga sam sicer ne poveličuje v umetnost, vendar priznava, da se je marsičesa naučil in marsikateri navdih dobil pri umetnikih Ljubljanske ulice s katerimi se veliko druži. In tako je še dodatno razvil svoj občutek za estetiko ob početju, ki mu sam pravi nadreciklaža. Naplavinam različnega lesa, ki ga morje po vsaki burji nameče na obalo, namreč daje novo poslanstvo. Spremenijo se v klop, mizico, stol, okvir za ogledalo, svetilko ali okrasek.
“Vedno se kaj najde, posebej po močnejši burji, ko valovi prinesejo z italijanske strani obdelan pa tudi neobdelan les, ki se v vodi in med prevračanjem po obali temeljito obdela, zmehča robove in postane izredno prijeten na dotik. Včasih me imajo za nekoga, ki zbira dračje za kurjavo, čeprav mnogi že vedo, kaj počnem s tem lesom. Nabiram drobne koščke, prinesel pa sem domov tudi že več kot 4 metre dolg kos lesa in ga spremenil v klop” pripoveduje Krištof ob odprtju razstave, ki bo na ogled samo še dan ali dva, potem pa se bo avtor že odpravil na svoje smučišče v Franciji, kjer si služi kruh.
“Obdelovanja tega lesa, ki ga sam imenujem “natural dreamin’ - sanjarjenje narave”, sem se prvič lotil lansko poletje, ko sem naredil dve leseni klopi za prijatelje v ulici, vse ostalo pa je nastalo letos, od maja meseca do novembra”. Vesel sem, da je Izolanom všeč in da si je toliko ljudi že ogledali to kratko in skoraj nenapovedano razstavo”.
Povejmo, da sta na otvoritvi zaigrala Paride di Stefano in Paolo iz Napo-lija, za presenečenje pa je poskrbel sam sv. Martin, ki je ob tej priložnosti krstil novo vino, ki so ga, prav tako, priskrbeli prijatelji iz ulice. Za popoln užitek je sledil krompir v zevnici z letošnjimi crodegini. D.M.
Praznik v Bonifiki
Še pod vtisi nepozabnega večera na prazniku narodnozabavne glasbe v Bonifiki v Kopru, nam je nekaj fotografij organizatorja poslala pevka Primorskih fantov, Ivica Vergan in povedala, da so ob tej priložnosti Primorski fantje začeli tudi s praznovanjem 40. obletnice ansambla Uživali smo v družbi najboljših glasbenikov in najboljšega občinstva, ki je napolnilo dvorano in nam podarilo čudovito energijo, ki nas bo grela in spremljala še naprej. Posebna zahvala gre Radiu Koper Capo-distria in voditeljici Smilji Baranja, je še zapisala Ivica Vergan. ur
Plač kjer dogaja
Malibu club, pod tribunami izolskega stadiona, katerega novi upravitelj in programski vodja je DJ Lovro, se uveljavlja kot prostor za različne dogodke, od plesa do glasbenega dogajanja v živo, DJ večerov, študentskih zabav,...
V zadnjem mesecu so kar pošteno zaživeli Jam Session večeri z glasbeniki v živo, kjer so se že predstavili mnogi izolski in drugi ustvarjalci, kot so Grafenberg’s, Željko J. Zeži, Bojan Marsetič, Elvis Šahbaz, Matija Štrasner, Marty Favento, Bojan Jurjec, Maurizio Ratoša,... Za njimi je tudi prvi dogodek v seriji 1ZOLA-TION, kjer se bodo mesečno predstavili različni stili glasbe. Na uvodnem so bili nastopajoči rapperji DRILL, MAFFS in drugi gostje, ta mesec pa bodo, poleg kakega koncerta,, na vrsti tudi reggae soundsystem Free-dom Fighters, na Black Out eventu se bomo vrnili v 90-a leta, ko je lokal deloval pod imenom Black Out (DJ Lovro, DJ Nicky, DJ Nori Marijan in drugi), Ladie’s Night dogodek,... pravkar pa so se zaključila tudi Martinova praznovanja.	ur
GOSTILNA IN PIZZERIA
ŠPAGETI CACIO E PEPE POHAN PIŠČANEC S PRILOGO PACCHERI Z JURČKI IN RUKOLO
POLEG NAJBOUŠIH PIC, DOMAČIH NJOKOV, KRUHA, SLADIC IN DRUGIH DOBROT... OLTRE ALLA MIGLIORE PIZZA, GNOCCHI, PANE, DOLCI CASARECCI E ALTRE PREUBATEZZE...
URNIK/ORARIO 12:00-21:00 PETEK/ SOBOTA 12:00 - 22:00 VENERDI/SABATO 12:00 - 22:00 PRAZNIKI - FESTIVI 12:00-22:00 TOREK ZAPRTO - MARTEDI CHIUSO
GOSTILNA IN PIZZERIA »KANAVA«
Polje 21,6310 Izola Tel: 0038656400640
S titovko na glavi in kitaro v rokah
Takšna se na naslovnici novega albuma predstavi izolska pevka Marjetka Popovski. Album partizanskih pesmi je posnela “v živo" med nastopom v hotelu Delfin, na njem pa je 16 pesmi, od teh tudi ena njeno delo.
Marjetko Izolani in, še zdaleč ne le Izolani, poznamo kot pevko ljudskih pesmi, kot vodjo različnih glasbenih in pevskih skupin, kot terapevtko, občinsko svetnico in še kaj. Odslej jo bomo poznali tudi kot partizanko. Pravzaprav jo kot pevko partizanskih pesmi poznajo mnogi udeleženci različnih praznovanj, proslav, mitingov in drugih srečanj članov borčevske organizacije in domoljubov nasploh, idejo za album partizanskih pesmi pa so ji dale članice Zveze slovenskih žena iz Celovca, ko je pela na enem od njihovih srečanj..
- Takrat so bile kar presenečene, da si upam tako, v javnosti, prepevati partizanske pesmi in me vprašale, če imam kje posnete, saj vseh niti niso poznale. Po številnih nastopih na različnih partizanskih srečanjih doma in v zamejstvu pa sem se odločila, da bom nekaj teh pesmi posnela in jih ponudila ljudem tudi na zgoščenki. Pred dobrim mesecem smo tako v hotelu Delfin pripravili večer partizan-skjih pesmi, ga posneli in zdaj je album tukaj.
^PartlzaUŽka^i^im
/Tlarjatka Popovski
-	Gre za pravi album “v živo”.
-	Pomemben del tega albuma je občinstvo, ki mi je pomagalo pri petju, seveda poleg nekaterih deklet iz naše skupine Cvet v laseh in nekaj članov MoPZ iz Loparja. S harmoniko mi je pomagal Franc Plahuta, Vlado Korošec pa mi je pomagal odpeti mojo pesem Kot ena misel, v kateri pojem: Partizanska pesem gre skozi čas in je nekaj najlepšega za vas in za nas.
-	Snemanje v živo je posebej zahtevno.
-	Seveda, kajti na takem koncertu ni ponavljanja in tudi kasnejšega na-snemavanja si nismo privoščili. Pred snemanjem sem imela kar nekaj treme, saj ves čas razmišljaš o tem, kaj bo, če boš pozabil tekst ali zgrešil akord. Pa se je vse srečno izšlo.
-	Kateri album po vrsti je to?
-	To je moj tretji album kot solistke, sicer pa imamo še iz obdobja sodelovanja z Valom morja in Ma-rinajo bandom dva albuma.
-	Kakšno naklado si si privoščila?
-	Tudi ta album sem izdala v samozaložbi v 500 izvodih, tako kot prva dva, na katerih so bile ljudske pesmi in tudi tista sem izdala v taki nakladi a smo naredili že dva ponatisa. Upam, da bo tudi s partizanskimi tako, saj takšno pesem potrebujemo, ne le zaradi nostalgije ampak tudi zato, da nas vse skupaj malo predrami.
-	Nastopaš skoraj vsak dan.
-	No ja, prav vsak dan ne, ampak veliko pa res, tako da me sprašujejo, kdo je moj manager pa jim odgovarjam, da ga nimam, saj sem sama svoj manager. Redno nastopam v Hotelu Delfin, velikokrat tudi v Hotelu Krka v Strunjanu, sicer pa po vsej Slovenski Istri, na Goriškem, Tolminskem, na slovenskem in posebej na tržaškem Krasu, od Skednja do Boljunca in Doline.
-	Albumu praviš živa pesmarica.
-	Na snemanju sem prisotnim razdelila pesmarico s pesmimi, ki smo jih snemali, album, ki ga je posnel Mitja Marsič iz Radia Koper pa je zdaj kot nekakšna živa pesmarica.
Konča se s primorsko himno.
-	Kako pa bi lahko bilo drugače.
D.M.
ZPZ Sinji galeb ne počiva
Prijetno sonce nas je grelo ko smo se odpeljale proti Ljubljani. Pele smo na odprtem odru na Festivalu za 3. življensko obdobje v Cankarjevem domu. Naslov projekta, ki smo ga pripravile za ta nastop je »s pesmijo skozi Slovenijo«, saj smo vsaki pokrajini v Sloveniji poklonile po eno pesem. Nadaljevale smo v Izolo 14. oktobra ob tednu starejših občanov.
Vabilu smo se odzvale tudi DU občine Piran, kjer smo v Avditoriju pele upokojencem občine Piran. Tudi naši dolgoletni prijatelji iz Ilirske Bistrice niso pozabili na nas in tako smo bile
gostje tudi ob Mednarodnem tednu starejših občanov. Poklonile smo se tudi na Trgu padlih, našim padlim tovarišem za svobodo.
Priznati moram, da je mesec oktober bil posebej bogat in prijetno topel za naš zbor, čeprav tudi precej naporen. Kljub temu pa nas izjemno veseli, da nas v prihodnje čaka še nekaj nastopov.
V imenu zbora bi se še posebej zahvalila g. Zvonki Radojevič iz Javnega sklada za Kulturne dejavnosti Občine Izola, za denarno pomoč pri izvedbi tega projekta.
Zlata Radikon
Danica Ivančič poje v zboru že 60 let
Danica Ivančič, članica Ženskega pevskega zbora Sinji galeb, praznuje že šestdeset let petja v različnih pevskih zborih. S petjem je začela pri rosnih štirinajstih in le nekaj let, zaradi družinskih obveznosti, ni mogla posvetiti svoji veliki ljubezni, sicer bi danes praznovali še kakšno okroglo letnico več.
Danici je bilo petje takorekoč položeno že v zibelko, saj sta njena starša bila dobra pevca, brata pa sta igrala več inštrumentov.
Tudi Danica je želela igrati kakšen inštrument, vendar v tistem času za dekleta to ni bilo primerno. No, želja se ji je nekako vendarle uresničila, saj je svoje sanje prenesla, kot svoje poslanstvo, na svoja otroka. Hčerka Nataša igra klavir, sin Dušan pa harmoniko. Kot rečeno, je že pri štirinajstih letih pokazala sposobnost petja. Pela je v vaškem cerkvenem zboru in kasneje v mešanem pevskem zboru prosvetnega društva. Peli so na različnih koncih, saj jim italijanske oblasti niso dovolile peti v materinem jeziku.
Po kapitulaciji Italije se je kulturno delovanje izboljšalo, saj so lahko svobodno delovali. Zbor v katerem je pela tudi Danica je leta 1945 sodeloval na veličastnem zborovanju v osvobojenem Trstu, skupaj z ostalimi primorskimi zbori pod taktirko gospoda Venturinija.
Po preselitvi v Izolo se je ponovno vključila v pevske zbore in najdlje časa sodelovala v mešanem pevskem zboru »Svoboda« pod vodstvom mladega in zelo sposobnega zborovodjo Mirka Slosarja. Zbor je bil v tistem času najboljši amaterski zbor v Sloveniji. Nastopali so večinom po Sloveniji, na festivalu Naša Pesem v Mariboru pa so osvojili zlato in srebrno priznanje. Veliko pa je bilo nastopov tudi po Jugoslaviji, kjer so bili gostje 8. Kongresa ZS Jugoslavije v Beogradu, kot tudi Adlešičevih dnevov v Valjevu, kjer so dobili srebrni Adlešičev kipec, oziroma srebrno medaljo.
Zbor Svoboda se je čez nekaj let razšel. Nekateri pevci so odšli v Koper, drugi pa so ostali. Pod okrilje jih je vzelo Društvo upokojencev Izola ter zborovodja Angel Turk. S tem zborom so sodelovali na vseh prireditvah doma in po Sloveniji. Zaradi starosti pevcev, predvsem moškega dela, se je tudi ta zbor skozi leta razšel.
Dekleta iz istega zbora pod naslovom »Sinji Galeb« so ustanovile ženski pevski zbor, ki ga je vodila mlada in sposobna zborovodkinja Eneja Baloh. Po treh letih je pevski zbor prevzela zborovodkinja Lidija Kotnik, ki ga še danes spoštljivo in strokovno vodi. Kot vidimo rdeča nit zborovskega petja Danico spremlja že celo življenje.
V imenu zbora ŽPZ Sinji Galeb se Danici iskreno zahvaljujemo za njeno nesebično udejstvovanje v zborih nasploh.
Zlata Radikon
Naše mesto
Začela so se dela rekreacijskega parka
Rekreacijski park livade je skoraj pol milijona evrov težka investicija, kije že ob začetku dvignila veliko prahu, saj
Na razpisu izbrani izvajalec del Grafist d.o.o. danes začenja pripravljalna dela na rekreacijskem parku Livade. Predvidevamo, da bi z deli lahko zaključili do konca februarja naslednje leto. Pogodbena vrednost del, ki bodo izvedena delno v letošnjem in delno v naslednjem letu, je 419 tisoč evrov (z davkom).
Gradbeno dovoljenje za rekreacijski park bo sicer izdano v prihodnjih dneh, vendar je izvajalec že pričel z deli, ki jih je možno izvesti pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja. Rekreacijski park Livade bo zajemal tekaško stezo, športna orodja, igralo za otroke in novo rokometno igrišče. Prav tako pa bo znotraj parka poskrbljeno za počitek in druženje, kar bodo omogočale klopi s pergolami.
otroško plezalo - pi

4 programska zasnova parke
tekaška proga dolžina 400 m širina 2m
Zaradi varnosti bo celoten rekreacijski park osvetljen tudi v večernih urah s svetili, ki bodo osvetlila tekaško progo in igrišča.
Večji del obstoječega zelenja bo ohranjen, zasadilo pa se bo še nekaj novih dreves in grmičevja, ki bo poleg lepšega videza pozitivno vplivalo na mikroklimo in
zagotavljalo senco v vročih poletnih dneh. V parku bodo uporabnikom na voljo tudi sanitarije in zunanja garderoba. Prav tako bo umeščen pitnik za vodo. Prostor bo namenjen različnim športnim dejavnostim, tako skupinskim kot individualnim, obsegal pa bo tudi otroško igrišče namenjeno predvsem otrokom med 6 in 14 letom starosti. Znotraj parka bo različne športne programe povezovala krožna 2 m široka tekaška steza dolžine 400 m. Na koncu in začetku 60 m dolge sprint proge, ki je del tekaške steze, pa bodo nameščeni elementi za raztezanje telesa.
V parku bodo postavljene tudi postaje z raznimi športnimi orodji. Novejše košarkarsko igrišče bo ohranjeno v celoti.
Staro, pred kratkim obnovljeno košarkarsko igrišče ob telovadnici osnovne šole, pa bo pridobilo na funkcionalnosti in bo namenjeno ne le košarki, temveč tudi nogometu, odbojki in badmintonu.
Tik ob parku bo na predlog Osnovne šole Livade zgrajeno še novo rokometno igrišče.
SZJ
Pravi športniki sodijo skupaj
Izolski avtomobilski šampion Andrej Jereb je bil v soboto pred tekmo gost izolskih rokometašev, ki so se mu s predajo spominske fotografije oddolžili za nepozabno doživetje. Andrej jih je namreč nedavno častil z posebnim podvigom - pokušino dirkaške vožnje na karting progi v Luciji. S kakšnimi vtisi so fantje stopali iz Andrejeve Toyote, ne vemo. Verjetno je šlo pošteno porcijo užitka, kajti za strah najbrž ni bilo niti časa. Pa tudi zaupanje v izjemne vozne lastnosti enega najizkušenejših rally voznikov je odpravilo vse pomisleke, da bi lahko šlo kaj narobe. In res ni šlo. Andrej je pač as za volanom, ki mu gre povsem zaupati. Bledi obrazi nekaterih rokometašev pa so bili morda zgolj simptom in posledica kratkočasne prekinitve dihanja.
Druženje se je sicer nadaljevalo tudi po končanih vožnjah. Andrej, ki tudi sicer redno spremlja dosežke rokometašev, je - seveda ovit v šal Ribarov, spominsko sliko prejel od kapetana izolskih rokometašev Davida Stepančiča, ki je bil tokrat zaradi poškodbe »v civilu«. Vsekakor pohvala Andreju za pozitiven odziv na pobudo, kar je - če ti srce bije za Izolo, pri njemu itak nekaj samoumevnega.
BV
Komemoracija na Trgu padlih
V sredo, 30. oktobra 2013, je na Trgu padlih za svobodo v Izoli potekala komemoracija ob dnevu spornim na mrtve, ki smo se je udeležili tudi učenci Osnovne šole Vojke Šmuc Izola ter Osnovne šole Dante Alighieri Izola.
Recitirali smo pesmi in predstavniki Združenja borcev za vrednote NOB Izola so imeli govor. Govor je imel tudi podžupan Branko Simonovič. Nato so člani Kulturnega društva Tito Izola položili vence. Prižgali smo tudi sveče. Padlim smo posvetili minuto molka, ki jo je zmotila le močna burja.
Na komemoraciji je sodeloval tudi ženski pevski zbor, ki je zapel nekaj partizanskih pesmi.
Razšli smo se z dogovorom, da se na istem mestu srečamo tudi naslednje leto.
Tadej Časar, 7. B, OŠ Vojke Šmuc Izola Mentorica Barbara Simčič
Predzadnja

Ukradli so kolo
Občan je naznanil, da mu je nekdo iz odklenjene kleti ukradel kolo Merida. Sledi kazenska ovadba.
Delavec meseca?
Na PP Izola je klical delavec bencinske črpalke v Izoli, ki je naznanil, da je v prostore črpalke prišel moški z zakritim obrazom s šalom in kapo na glavi. Zahteval je gotovino, kar je podkrepil s kuhinjskim nožem, vendar mu je delavec ni izročil, zato je prostore črpalke zapustil.
Našli so ga!
Policisti PP Izola so pri redni kontroli pri skladišču podjetja opazili kolo z motorjem, za katerega so ugotovili, da je bilo ukradeni v Italiji 2.11.2013. Nekoliko ga je sfriziral Policisti so ustavili mlajšega mladoletnika, ki je vozil kolo z pomožnim motorjem, na katerem so bile vgrajene nehomologirane naprave. Skuter je bil zasežen. Sledi obdolžilni predlog.
Nor na zelišča
Policisti so pri redno kontroli prometa ustavili 26-letnega Izolana. Med postopkom je policistom izročil PVC zavoj, v katerem so bili posušeni rastlinski delci zeleno rjave barve. Predmeti zaseženi, po analizi sledi hiter postopek.
Viličar povozil otroka?
Policisti so sprejeli obvestilo, da v bolnišnici Izola zdravijo otroka, kateremu je čez nogo zapeljal viličar. Otroka so zadržali v bolnišnici. Policisti zbirajo obvestila.
Jezen pa je bil
Policiste je poklicalo mlajše dekle in povedala, da sta se sprla s fantom, ki je nato odšel in rekel, da se bo ubil. Fant je bil zdrav izsleden.
Telegrafska
Ustavljen voznik kolesa (s pomožnim motorjem). Napihal je 0,74 mg/l alkohola. Prepovedana vožnja, izdan plačilni nalog.
Tat virtualnega milijona evrov na hladnem
Koprski kriminalisti so bili 5. marca 2012 obveščeni o kaznivem dejanju poskusa tatvine večje količine arhivskih dokumentov iz Pokrajinskega arhiva v Kopru. Poskus tatvine so opazili tam zaposleni delavci. Pri 66-letnem državljanu Italije, ki je redno zahajal v Pokrajinski arhiv, so našli več dokumentov, ki si jih je poskušal nezakonito prilastiti. 66-letni državljan Italije je po tem, ko je bil zasačen, iz prostorov Pokrajinskega arhiva pobegnil. Koprski kriminalisti so v obsežni in dolgotrajni kriminalistični preiskavi, ugotovili, da je osumljeni italijanski državljan že vsaj od leta 2009 redno zahajal v čitalnico Pokrajinskega arhiva v Kopru in iz arhivov odtujeval arhivske dokumente neprecenljive vrednosti, ki imajo vsi status kulturnega spomenika (po 7. členu Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA)).
Na podlagi ugotovitev kriminalistične preiskave je Sektor kriminalistične policije PU Koper uspešno sodeloval tudi z italijanskimi kolegi - Polizia Giu-diziaria della Guardia di Finanza (finančnimi stražniki), ki so pri osumljenemu državljanu Italije, s stalnim prebivališčem na območju Trsta, izvedli hišno preiskavo, pri tem pa našli in zasegli kar pet večjih kartonskih škatel različne arhivske dokumentacije, ki je bila nesporno nezakonito odtujena prav iz Pokrajinskega arhiva Koper. Po nestrokovni oceni bi lahko zasežena dokumentacija, če bi bila prodana na črnem trgu, dosegla vrednost preko 1.000.000 evrov.
Zoper 66-letnega Italijana je bila na Okrožno državno tožilstvo v Kopru podana kazenska ovadba zaradi utemeljenega suma storitve 40 kaznivih dejanj velike tatvine (po 2. odstavku 05. čl. KZ-1), za kar zakon predpisuje kazen zapora do petih let. Zasežena dokumentacija osumljencu v Italiji je bila v tem času, po odločitvi Okrožnega sodišča v Kopru, že vrnjena Pokrajinskemu arhivu v Kopru.
Policija opozarja
Kozinski policisti so obravnavali 44-letnega podjetnika z Gorenjske, ki je 7. in 8. novembra 2013 na območju Krvavega Potoka in Brkinov (Tatre, Slivje, Slope) opravljal vzdrževalna dela na plinskih štedilnikih. Za ta dela je računal prevelike zneske, prav tako je isto storitev in isti kos v različnih primerih zaračunal različno. Od treh oškodovancev smo sprejeli kazensko ovadbo goljufije (po čl. 211/5 KZ-1), saj je moški z lažnim prikazovanjem oškodovance prepričal, da morajo servisirati plinske naprave, sam pa da je edini serviser na tem območju. V vseh treh primerih mu sledi tudi predlog drugemu prekrškov-nemu organu (Tržni inšpekciji in CURS).
Kljub temu, da so ga prebivalci (predvsem starejši) večinoma odstavljali in niso želeli nobenih servisnih uslug, vseeno opozarjamo vse, naj bodo pri obrtnikih (pa tudi drugih osebah, ki želijo priti v stanovanjske objekte), previdni.
Jo kdo (pre)pozna?
Na Policijski postaji Piran obravnavajo kaznivo dejanje tatvine (po 2. odstavku 204. člena Kazenskega zakonika). 27. julija 2013 si je osumljena, za enkrat še neznana ženska, na bančnem avtomatu v Piranu protipravno prilastila denar.
V predkazenskem postopku so bile pridobljene fotografije osumljenke, ki jo je posnela videonadzorna kamera pri storitvi kaznivega dejanja. Kljub večim postopkom zbiranja obvestil, nam njene identitete ni uspelo ugotoviti.
Novi oglasi so označeni polkrepko.
PRODAMO
-	Zamenjam stanovanje v Ljubljani (Tacenska trojka) 53m2, z garažo 28m2 za podobno na slovenski obali. Prednost ima Izola, z mojim ali vašim doplačilom. Tel.: 040/327-127
-	Prodamo pritlično 1,5 sobno stanovanje 41 m2 v večstanovanjski hiši. Dostop primeren za invalidski voziček. Stanovanje ima lasten parkirni prostor, zunanjo shrambo ter dvorišče v souporabi. Možna zamenjava za hišo potrebno obnove. Tel.: 040-865-200
NAJAMEMO
-	Najamemo stanovanje, 2.5 sobno (najemnina s stroški 350 eur poleti ali za daljše obdobje do 400 pozimi) tel 068 140 928
-	Najamem souporabo pisarne na Obali za eno osebo po ugodni ceni. Mora biti novejša ali obnovljena in v poslovnem območju. Dostop preko celega dne za mirno računalniško dejavnost. Tel.: 041455462
ODDAMO
-	Oddamo dvosobno stanovanje, v izmeri 35 m2, primerno za dve osebi, za daljše obdobje. Stanovanje je na mirni lokaciji v Dobravi, tel 041 845 940
-	Oddamo stanovanje za daljši čas
na mirni lokaciji v Luciji, v izmeri 50 m2, s parkirnim prostorom, z možnostjo uporabe vrta. Stanovanje je primerno za 3-4 gradbene delavce ali za 3 do 4 člansko družino. Informacije:	041- 617
-277.
-	Prodam kamp prikolico primerno za na njivo ali kot vikend, Adria 350 /4 ležišča, in kuhinja, plin, in delujočo elektriko/ ima italijanske papirje. Tel 041 234570
-	Prodam nov skuter. - 030 939 472
-	Nujno prodam električni skuter Tomos Elite - 040 632 595
-	Prodam varčne Glamox radiatorje in sedežno garmituro rjave barve za 300 eur. tel 068 128 567
-	Prodam prikolico za traktor ali za frezo 250 x 150 pogonska , domače izdelave ni kiper, cena 270 eur, imam pa še izvenkrmni motor za čoln Tomos 4 in 18 ! Tel.: 041/234-570
-	Ugodno PRODAMO nov tiskalnik znamke Lexmark, manjši rabljen hladilnik-3 police in mini zmrzo-valna omarica, manjšo 3.delno omaro, več manjših dvodelnih omar. tel 06 4117275
-	Ugodno PRODAM 38 oljk, starih 10 let - 040 880 565
-	PRODAMO: Sobno kolo Spinning Bike, owner’s manual, leto 2011 / Posteljo Fleksa (pograd) iz masivnega borovega lesa in odličen Jogi 200x90. Tel. 031 505 237
-	Gostilna Istra - Istria išče natakar-ja/co. Delo za nedoločen čas s preizkusnim rokom. Tel. 041 345 605
-	Zaposlimo strojnega inženirja, lahko tudi tehnika. Obvezno znanje s področja orodjarstva in brizganja plastičnih mas ter GAD konstruiranja. Delo je zanimivo in pestro, poudarek je na podvodnih tehnologijah - podvodni senzorji, kamere, daljinsko krmiljene podmornice. Naše delo in izdelke si oglejte na www.salvi.si Prijave s CV pošljite na: salvi.izola@siol.net
-	PROMOTOR (M/Ž) Iščemo zanesljivo osebo za delo promotorja/ degustatorja po trgovskih centrih. Od kandidata pričakujemo komunikativnost, urejenost, dobre prodajne sposobnosti, lasten prevoz in prilagodljivost. Delo se opravlja preko s.p.-ja ali študentskega servisa. Prošnje za delo pošljite na naslov: info@pro-mina.si ali pokličite na 040566883 (Lidija).
-	Za hišna popravila in manjša mizarska dela lahko pokličete na 031 630 716
-	NUDIM vse vrste pomoči v gospodinjstvu, OSKRBO in nego starejših ali bolnih oseb, VARSTVO otrok in druga podobna dela na domu. Sem odgovorna in zanesljiva oseba. Tel.: 040 775 894
Žalne pesmi in petje recitacije poslovilni govori
NA POGREBIH
(Izola)
Izbor pesmi
•	Ljudske pesmi
(o morju, rožah, planinah, rekah, pticah, ljubezni...)
•	Domoljubne
•	Žalostinke
•	Partizanske
•	Stare Marijine
•	Dalmatinske
•	Starogradske
•	Sevdalinke
Branje žalnega govora
GRILL
..JI VI1)IL...7E' REJSLA fKEMEfrNICA
YLAl>C...I>A KE HAtKTUJElD NOBENIH
novih mm...
...TOREJ... mo Z£ PD KONCA.. ZADAVLJENI... I
+386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 € - 5,00 €
okusna KOSILA 7,00 €
prava nedeljska KOSILA 7,5 €
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
Ljubo in Ljubo. Prvi je na desni strani v svojem vinotoču na koprski Mudi, drugi pa na fotografiji levo, v gasilski uniformi na gasilskem zboru v Izoli, na nekdanjem nogometnem igrišču, zdaj parkirišču. Uniforma pa mu, menda, ni več prav.
ti«*
t
______;____________________^	_______________________________________J__________________________

Mi pobarvamo in gremo. Tako pravi zapis bralca, ki nam je posredoval to unikatno fotografijo, ob kateri smo si na uredništvu oddahnili, da med barvanjem oznak na cesti ni na poti čopiča stala kakšna mačka.
-
Na Komunali so zadnja leta sprejeli novo politiko okoli kosovnih odpadkov. Kontejnerje selijo od kraja do kraja in menda so pri zbiranju še bolj uspešni kot prej. No, v tem primeru je prisoten “premični” kontejner očitno premajhen za količino odpadkov, ki jih je nekdo, meni nič, tebi nič, pustil na ulici.
X
Simbioza ribiča in galeba je stare reč. Ribiči galebe hranijo, ti pa jih s kričanjem opominjajo, da kapetan vendarle ni najglasnejše bitje na vodi. A kaj, ko so barke šle v razrez, kapetani v pokoj, ribe v pivko, zdaj pa še galebi v Livade. Tako naprimer gnezdijo na blokih in čakajo na boljše čase.
Balinar enkrat, balinar za vedno. V Izoli se je zbralo kar 18 ekip upokojencev iz Južnoprimorske regije, ki so se borili do zadnjega balinca. In kdo je zmagal? Eni bolj, drugi manj, ampak na koncu prav vsi.