198. številka
Ljubljana, v četrtek 29. avgusta
XXII. leto, 1889.
Ishaja vsak dan sveder, izimši nedelje in praznike, ter velja \> ° poŠti prejeman za avstro-o<»erske dežele za vse leto 15 ^ld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., n jeden Loesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto  13 gld.,  za četrt leta 3 gld 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr,   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina zna&a. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedeukrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — OredniStvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah St. 12. DpravniStvu naj se olagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobć vse številke.
„SLOVENSKI HAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na doiu
Za vse leto........13 gld. — kr.
„  pol leta........6        50 „
„  Četrt leta........3   „   30 „
„   jeden mesec.......I   ,, 10
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za Četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto  ...       ....   15 gld. — kr.
,   pol leta........8   ,,   — „
„  četrt leta........4   „   — „
a  jeden mesec.......I   ., 40
JP^F~ Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upravvilštvo t9H(ov. Naroda,**.
V ■> j ii 1»I j,29. avgusta.
V drugem članku priobčujemo program, ki so ga podpisali skoro vsi dalmatinski poslanci. Važen in zanimiv je ta program, kakor je bil važen in zanimiv govor znanega poslanca Biankini-ja, urednika v Zagrebu izbajajočega „Narodnega lista". Govor bil bi vreden, da bi vsega priobčili, a ker zaradi preobilega gradiva tega ne moremo, posneli bomo glavne točke, iz katerih čitatelji lahko sklepajo, kakšen je bil ves govor, ki je napravil pravo senzacijo in predsednika tako razburil, da je večkrat posegel vmes. Biankinijevega govora glavne misli so bile:
„Vlada kaže nasproti kulturnim in gmotnim potrebam dežele premalo zanimanja. Glede komuni kacij je Dalmacija od vnanjega sveta isto tako ločena,
kakor da bi bila nekje ob Kongu, na pa blizu sre dišča omikani in visokonaobraženi Evropi. Vsled tega je poprej toli živahni trgovinski promet s Bosno in Hercegovino popolnoma prešel v Duuajske in Peštanske roke in ona nekdaj tako ponosna trgovinska mornarica dalmatinska, za katero nas je nekdaj mogočni cesar Karol V. zavidal, se je popolnoma upropastila.
Pritisek železne roke c. kr. davčnih uradnikov, „davčna giljotina'4 uničila je ta ponos Dalmacije. Dalmatinski ribiči morajo gledati, kako jim italijanski ribiči iz Chioggie grižljej kruha od ust trgajo. Zaradi ozirov višje politike proti Italiji žrtvuje se dalmatinsko trgovinsko brodarstvo.
Položaj prebivalstva je tako neznosen, da se izseljevanje v Ameriko strašno množi. V bodoči proračun postavilo se je za žandarmerijo 38.000 gld., za ceste pa samo 13.000 gld. in za toli potrebne vodne zgradbe vsega vkupe samo 2000 gld. Brez cest in železnic, brez prometnih občil in drugih nujnih potreb, moramo plačevati celo armado Žau-darmov.
Postopanje vlade v zadevah narodnega jezika je doka« njene nehvaležnosti, dvojezičnosti in kratkovidnosti. Italijanski jezik, ki ga jedva pet odstotkov dalmatinskega prebivalstva govori, vlada v c. kr. uradih tako, kakor da je Dalmacija še danes pod oblastjo Benetk, kakor da smo podaniki kralja Umberta. S tem, da se italijanskemu jeziku tako prednost daje, žali se naše narodno čustvo in čas ni več daleč, ko bode c kr. namestnik govoril pred praznimi sedeži.
Z dostojnostjo narodnih zastopnikov se ne ujema, da bi še dalje hodili po sedanjem neplodnem potu. Narod ima pravico, uprašati nas, zakaj li podpiramo vlado, ki za pravice narodove nema dru-zega nego prazne besede. Umejem, zakaj se ne dovoli, da bi se zjedinili s svojimi brati onkraj Velebita, zakaj se hoče, da bi usahnili liki veja, od-krhnjena od drevesa, zakaj nas z Bosno iu Hercegovino nečejo spojiti. A da se naš jezik poriva nazaj, tega ne umejem. Jezik je znamenje narodnosti, tlačenje jezika je smrt narodova."
Govor se čita, kakor da je našim razmeram
prikrojen in radostno bodemo presenečeni, kadar bo-demo kaj podobnega čuli iz ust naših deželnih in državnih zastopnikov.
Dalmatinskih poslancev program.
Vsi člani našega „Narodnega hrvatskega kluba" na deželnem zboru dalmatinskem spoznali so, da treba razširiti stari program narodne stranke z dne 8. junija 1875 v primeri z dauašnjim razvojem stranke in to tako:
1. Narodni hivatski klub stoji trdno na na čelni podlagi hrvatskega državnega prava in celo-kupnosti Hrvatske. Prizadeva si zatorej, da se zje-dini Dalmacija čim prej s Hrvatsko in Slavonijo, ter želi, da se kraljevini Hrvatskej povrnejo vse njene stare časti. 2. Pod varstvom hrvatskega državnega prava uživajo Hrvatje in Srbi jednake pravice v vsakem oziru, kakor so tudi le j eden in isti narod, razen katerega se ne priznava, da bi bilo kojega v Dalmaciji. 3. Narodni hrvatski klub zmatra za dolžnost svojo, v vsakem ugodnem tre-notku zahtevati, da naš milostljivi kralj na podlagi narodne in z Njega sveto besedo potrjene pisane pravice zjedini Dalmacijo s Hrvatsko in Slavonijo in povrne Hrvatski vse njene časti. Dokler se to ne zgodi, da se narod bolje pripravi na ta dogodek in da se mu utre ložji pot, — bode „Narodni hrvatski klub" z vsemi zakonitimi sredstvi se poganjal, da se hrvatska narodna zavest okrepča, vse šolo in uradi v Dalmaciji pohrvatijo ter se dežela   reši    italijanščine    in    n e m č e n j a;
4. „Narodni klub" hrvatski, nemešajoč nikakor vere z narodnostjo, niti to dvoje spajajoč, branil bode staroslovonščino v cerkveni službi kot pridobitev narodovo  in pogoj omike.
5. Pospešujoč vsako stroko blaginje v deželi, se bode posebno potezal za to, da se Dalmacija z železnico spoji z monarhijo, kakor tudi, da se glavne luke na Jadranskem našem morji zvežejo z Bosno, prirodnim zaledjem Dalmacije, brez katere Dalmacija nima ni hrane ni obrane".
Lepi in odločni ta program podpisalo je 24 poslancev in ni dvojbe, da bodo dalmatinski poslanci s svojo vztrajnostjo in previdnostjo polagoma
LISTEK
Blodne duše.
Roman.
Češki spisal Vacalav Beneš - Trebizsky, pruložil 1. Gornik. Pr-vi cLel. XVI.
a>nlje.)
„Za Boga! — Menda saj ne gori pri nas!" križala se je mati pri peči.
„Zunaj je gosta tema! — Nekdo prihaja k nam! — Odpret mu grem !a
„ Morda je Refunda!"
„Saj je bil pred kratkim tu. Rekel je sicer, da ne pojde daleč in da se kmalu zopet vrne. A psi so nekamo razdraženi!"
Zamolkli udarci na vrata zadoneli so tretjič in zopet čulo se je nekaj moških glaBov tudi gromkeje.
„V imenu cesarja in milostljive Visokosti odprite!" Zakričal je nekdo skozi okno.
Kv6t spoznal je glas mušketirja, prestrašil se in zbelel kakor sneg zunaj, a le za hip. Čez sekundo zavedel se je zopet.
„Kaj zahtevate od mene v imenu cesarja in milostljive Visokosti danes na sveti večer?"
„Da nam odpreš! — Sicer ti razsekamo vrataI*
Helebarda mušketirjeva zapičila se je za to grožnjo precej globoko v stare vratnice dverij ve-dočih v Kvčtovo hišo.
BJezus Kristus! — Po tebe gredo, uteci za gumni, skrij se jim; nič dobrega ni to. Saj greš lahko k stricu v Kročehlavi ... Za vse svetnike, mož, ubogaj me !"
„V imenu cesarja in milostljive Visokosti pravim! — Ako ne ubogate, upotrebimo silo !tf
Kvčt premišljeval je dve tri minute, položil desnico na čelo in očutil kaplje studenega potu.
„Ubežite, oče! — Mi pojdemo za vami na kraj sveta, našli vas bodemo povsod . . ,a
Zunaj pred vrati doneli so udarci drug za drugim in vratnici pokali sta pod njimi.
Družina v sobi drhtela je od strahu,
Kvčt izmakni! se je z lahka Svčtluški in niti ozrši se na njo Šel na dvorišče odpret.
„Ležite! — Nazaj!" zakričal je nad psi, ki so v velikanskih skokih prihiteli k dverim.
„Ne bojte se! — Prost ustop imate! Ničesar
vam ne store! Niti ne dotaknejo ae vas! Česa zahtevate od mene?"
„Z nami pojdete!"
Tri svetilnice zasinile so v bliščeci svetlobi, žarki so zabliščali na puškah, bodalih in belih vojaških plaščih.
»Kam?«
„Bodete že našli z nami. — Svetili vam bomo po poti in zašli ne bomo!"
„Niti naprej nas ne povabi?"
Mušketir bi se bil od smehu skoro zadušil.
„Le naprej, gospodje vojaki! — Drugi ptiček utegnil bi nam uiti, in na tem je največ! — Ne čakajte, da vas povabi! — Naprej — naprej, pravim !"
Osem mož udrlo je v hišo z nasajenimi bodali, mušketir šel je na čelu in poleg njega sodnik Oufada.
Kvčt stopal je pred njimi nehote do sobe.
nKje imaš prenočevalca? — Kje si ga skril?"
Mušketir stal je pred Kvčtom s povzdigujeuima rokama. Htdebardo ostavil je pri vratih.
„Ako prihajate po mene, tukaj sem! — Če sem koga skril, vam tega ni nič mari, in rečem vam: ako bi koga tu imel, ne povem vam o njem!" (Daljo prib.)
oživotvorili vse te za Dalmacijo zares (kardinalne) točke.
.stožerne'
Politični razgled.
\<»lr;i9ij4' <ložele.
V Ljubljani, 28. avgusta.
\;iu«-in> iiiiiiis(*'rsUo koče osnovati učni stolici za antropologijo in etnografijo na vseučiliščih na Dunaji in v Pragi. Vprašalo je že v tej zadevi akademični senat Dunajskega vseučilišča za njegovo mnenje.
% ii<4iij4» <lrž*ive.
Iz KuNiJe zadnji čas zopet bolj iztiravajo tujce. V jednem tednu so iz Varšave iztirali 500 inozemcev največ avstrijskih in nemških državljanov. Več tujcev so pa poslednji čas vsprejeli v rusko državljanstvo.
V lliimiiiiiji bodo osnovali višje vojaško uč lišče za izobraževanje častnikov generalnega štaba.
Malo je manjkalo,' da se Turčija ni udala popolnoma žeijam Krečanov. Iz Carigradu se javlja, daje bil ruski veleposlanik Nelidov dobil od ruskega zastopnika v Atenah vest, da hoče Trikupia poBlati 20000 mož in vse vojne ladije na Kreto, kajti on zmatra za narodno dolžnoat, da pojde na pomoč Krečanom, če sultan ne zboljša stanja kristjanom. Ruski zastopnik pristavil je svojemu poročilu, da je preverjen, da Grki vojno nameravajo začeti. Nelidov seveda je to poročilo objavil turškej vladi. H kratu je pa bil turški poslanik v Atenah poročil, da Grki ne bodo začeli vojne, če sultan izpolni Krečanom njih financijalno željo. Ker Abilul Hamid ne mara za vojno, je že premišljeval, da bi v vsem ustregel Krečanom. V tem pa zvedo v Carigradu, kako so centralno-evropske velevlasti odgovorile na grško noto in to je dalo Turkom pogum, da so se odločili za energično postopanje na Kreti.
Šoansko misijo vsprejel je predvčeraj italijanski kralj. Odposlanci pohodili so tudi mini-aterskega predsednika, ministra vnanjih zadev in vojnega ministra.
IraiKosUi minister notranjih zadev je za-ukazal vsem poštnim uradom, da naj konfiskujejo vse oklice in okrožnice generala Boulangerja. Ta ukaz je imel ostati tajen, pa ga je izdal nek uradnik. — Svet reda častne legije je v ponedeljek sklenil, da general Boulanger in Dillon zgubita vse pravice, katere je jima dajala njijina stopinja v častnej legiji.
Nemški državni komisar "VVissmann se pogaja z vodjami uatašev Baširijev za mir. Preveril se je, da s silo nič ne opravi in poskusiti se hoče z lepo pobotati. Ko se sklene mir, bode najbrž v kratkem ostavit Afriko. Njegova misija za Nemce itak ne bode imela nobenega uspelia. Sedaj gre že lo za to, da se kako častno izmotajo iz afriških zmešnjav. Zaradi tega se je v Berolinu zadnji čaa naudušenje za kolonijalno politiko jako ohladilo. Oficijozni listi pišejo, da ne kaže zaradi kolonijalne politike prepirati st* z Anglijo, ker je prijateljstvo te države za Nemčijo več vredno, nego vse koloniie. Za Nemce bode kolonijalna politika v kratkem le še prijeten spomin.
Dopisi.
Iz Itamuika 22. avgusta. [Izv dopis.] — Tužnim  srcem spremili   smo 21. t. m. popoludne, uzornega rodoljuba, vzglednega zdravnika, priljubljenega dr. Samca k zadnjemu počitku. Da istinito priljubljen nam je bil ta blagi mož v vsakem oziru toliko, kakor pred njim gotovo še nihče drugi. — Kdor ga je poznal, kdor je imel ž njim priliko občevati, vsakemu se je omilil  s svojo prijaznostjo, vsakemu je impouoval s svojo mirnostjo in taktnim vzgleduim obnašaujem.   Njegovo izredno veliko priljubljenost so svedočile  mnogobrojne   črne zastave, ki so  vihrale v znamenje globoke  žalosti skoro z vseh hiš v mestu, ko je pokojnik ležal na mrtvaškem odru    In ko so potihnili zadnji tužni glasovi srce pretresujoče pesni: „Mrtv.iški bledi angelj", ko se je jel pomikati veličasten, a vender toliko žalosten sprevod po  mestu,   videti  smo  imeli priliko, koliko častilcev je pokojnik štel v svojem življenji, v katerem pa so mu bila pota tolikokrat s trujem posuta. Ne bodemo cenili previsoko, ako rečemo, da je število udeležencev pri pogrebu presegalo dva tisoč. Zaradi tega se tudi sprevod ni mogel vršiti po navadnem potu na Žalje, ampak raztegniti se je moral po glavnem trgu.  Grede po mestu prišel nam je v Bpomin oni veseli večer pred šestimi leti, ko se je ranjki kot slavljeni zmagovalec, kot  izvoljeni narodni poslanec vračal  iz Tržiča.   Vse ga je hitelo pozdravljat, topiči so pokali,  godba je svirala, na-udušeni živioklici razlegali so se po mestu, okrašenim z narodnimi trobojnicami, veselost na obrazih njegovih spremljevalcev.   In kolika sprememba čez 6 let!   Žalost na obmzu  njegovih spremljevalcev,
tužno zvonenje, tugujoča vdova, plakajoči otroci, kojih žalostni glasovi morali so v vsakem srci vzbuditi usmiljenje in globoko sočutje!
Na čelu sprevoda, kateremu spreten reditelj je bil Iv. Grašek, bila je šolska mladina s svojima zastavama; za njo je korakala požarna bramba noseč dragocen venec. Za to so sledile: z zastavama domača čitalnica in pevsko društvo „Lira", nosilci poklonjenih vencev, meščan noseč Frana Josipa red, s katerim je bil odlikovan pokojnik, čč. oo. frančiškani in g. dekan s svojim spremstvom. Za krasno, z venci obloženo rakvijo so se uvrstili : pokojnikova obitelj, sorodniki, domače gospe, gospo dične in drugo ženstvo, deželna poslanca baron Apfaltrern in notar Kersnik, dvorni svetovalec vitez pl. Kaltenegger, župan Fišer z vsemi občinskimi in korporacijskimi odborniki, deputacija društva zdravnikov v Ljubljani, uradniki in častniki tukajšne c. kr. praharne mnogo gospode iz okolice, osobito z Brda, iz Mengša, Domžal, znanci in prijatelji iz Radomelj, Trzine, Komende, Cerkljan in drugo občinstvo. Po končanem običajnem obredu v cerkvi na pokopališči zapeli so pevci žalostinko: „Usliši nas Gospod". Nepozaben nam ostane ganliiv utis te premi le pesni. Z rosnimi očmi zapustili smo sve tišče in se podali za rakvijo na kraj, odločen v prihodnje bivališče zemeljskim ostankom preblagega ranjcega. Globoko ganjeni zrli amo v grob, molili smo z duhovnikom za dušo ranjkega, da ga izvoli vsprejeti Oni nad oblaki v društvo svojih srečnih izvoljencev. Srce trgajoča pesen nNad zvezdami" bil je zadnji tužni pozdrav pevcev preljubljenemu možu, kateri je bil vsekdar njih zvesti prijatelj in najboljši podpornik. — Prestal si!
Težko bodo pogrešali predragega pokojnika mostni in Kamniškega okraja prebivalci, katerim je bil vsekdar radovoljen svetovalec, bodisi v družbenem ali političnem oziru, vesten in najboljši pomoč nik v boleznih, a še veliko bolj pogrešali bodo ra-njega reveži, katerim je „za Bog povrni" z isto vestnostjo delil svojo zdravniško pomoč, kakor premožnim. Deleč dobrote svojemu bližnjemu, bilo mu je vedne geslo: „Ne ve naj levica, kar dela desnica". Mnogo britkosti moral je preBtati v svojem življenji, a vse to prenašal je s pravo Jobovo potrpežljivostjo. Nikdar se ni čula iz njegovih ust najmenjša nevolja, trpel je skrivno v srci, v katerem gotovo ni bilo sovraštva do nikogar. Nepozaben nam je kot uzoren značaj, vzgleden gospodar, skrben oče svojej obitelji, uljuđen družbenik, najvestneji zdravnik, kateremu je bil svoj stan nad vse imeniten, nad vse vzvišen. Daroval je svoje življenje za svojega bližnjega. Zvr-šujoč z največjo vestnostjo svoj zdravniški posel, nakopal si je bolezen, katere mu vsa zdravuiška vednost več odpraviti ni mogla.
Mirno, počivaj ljubeče, blago srce! Večni pokoj Tvojej duši! Na preranem Tvojem grobu plakamo tu Ji mi s Tvojo nesrečno, tuguiočo obiteljo, katero si toliko ljubil, od katere Ti je bila ločitev tako težka, tako bridka! Krepilno tolažilo nam je jedino le misel: da „Lepše solnce Tebi sije, lepša zarja rumeni".
Na pokojnikov grob položili so  krasne vence s sledečimi napisi:   Ljubljeuemu soprogu zdihujoča soproga. — Predragemu očetu  žalujoči otroci. — Nepozabljivemu svaku rodbina Franc Rode. — Blagemu sorodniku rodbina Gily. — Žalujoča rodbina Podrekarjeva. — Svojemu  prijatelju rodbina Pol-čeva. — Prijatelju, somišljeniku, pisatelju in tovarišu Janko Kersnik. — Dragemu prijatelju rodbina Fischer. — Zadnji pozdrav rodbina Močnik. — Svojemu zdravniku in prijatelju obitelj Schmidinger. — Dem theueren Kollegen Dr. Aut. Binter. — Dein unvergesslichen Freunde Aleksander Radešič Triest. — Svojemu dobrotniku  rodbina  Bergantova — Kamniške meščanke svojemu vestnemu zdravniku. — Neupogljivemu značaju, uzornomu rodoljubu njegovi prijatelji. — Bivšemu nepozabnemu tovarišu narodni deželni  poslanci. — Uzornemu predsedniku, častnemu članu žalujoča  Čitalnica  Kamniška. — Svojemu kumu in pevcu   „Lira" — Ustanovitelju po žarna  bramba.   —   Vrlemu rodoljubu in j pisatelju Kamniški dijaki. — Bivšemu županu hvaležna ob čina Kamniška. — Svojemu  bivšemu predsedniku Kamniška korporacija. — Rodbina vitez Schneidova, Trevnova, Staretova, Ferlinčeva, Baverjeva.
Iz IjjtibljaiiMlie okolice 24. avgusta. (Iz potovalne torbice.) Človek potujoč po svetu naleti na marsikaj. Tako sem tudi jaz nekega dne sešel se s prijateljem ter razgovarjal v zadevah, tikajočih se Vrhnike.
Volitev novega župana je vender jedenkrat dovršena. Saj je pa tudi dolgo trajalo. To je bil hud porod. In kaj bi ne bil. Dve stranki — vsaka nepremakljiva v svojih nazorih in sklepih; a naposled je vender .slovenska" zmagala Živila vzajemnost ! Vrhnika ima sedaj mladega župana v osobi gosp. Gabrijela Jel o v š e k a. Mož je olikan, znača-jen in jako dobrodušen in irg si sme šteti v čast, da ima takega župana.
Društvo za olepšavo trga vrlo dobro napreduje. Zasadilo je poleg državne ceBte, ki vodi v Trst, lepo število lip; pa tudi na holmu sv. Trojice se je že marsikaj storilo. Še vedno se bavi društvo z raznimi napravami. Prav tako !
Šolstvo na Vrhniki je v kaj čudnem položaji. Ni trditi, da bi bilo učiteljstvo temu krivo, ne, ampak dotični organi, katerim je prva, sveta dolž-nost, odpraviti vse nedostatke, ki ovirajo šolski napredek. Krajni šolski svet, tako ae mi je pravilo, se baje premalo briga za redno obiskovanje šol. Za šolo ugodnih otrok je blizu GOO, šolo obiBkajo-čih pa komaj tretjino Iz tega je razvidno, kako in koliko šola napreduje. Vrhnika se menda samo s tem ponaša, da ima G učiteljskih močij. Če si pa človek ogleda učilnične prostore deške šole — no! Vodja stanuje v tuji hiši. Drugemu učitelju je neki gospod iz posebne prijaznosti blagovolil pod poprej-sniii! županom odkloniti 40 gld , katere je dobival kot odškodnino za stanovnino. Vrhničanje! ozrite se na sosede Borovničane, kateri se svojim trem učiteljem sezidali krasno poslopje, v katerem bodo v prihodnje stanovali.
Tudi se že blizu 2 leti snuje naprava obrtniške nadaljevalne šole. Z veseljem pozdravlja vsakdo ta sklep. Žalibože je še na papirji. Skrajni čas bi bil, da bi se otvorila ta šo a, ki je „živa potreba" trgu. če pomislimo sploh deco, katera jo tu zaradi zanikernosti nekaterih starišev zelo razposajena, ozirati se je na ono, ki je vsakdanji šoli odrasla. Ta potrebuje še večje pozornosti in strogih vodil, da se še bolj ne popači.
Car 1 o F ranci.
Pisma iz Pariza.
(Piše A. Bez o »še k.)
XI.
13 avgusta.
(Kongres. — Iz orijcutskega oddelka razstava.) Včeraj se je odprl naš kongres. Predvečernico smo slavili z večerinko (soiree), katero so pripravili gostom Pariški gospodje kolegi. Bilo je jako živo in veselo v velikem salonu hotela „Continental". Na programu je bilo, da se odpre kongres v palači Luksenburškej, kjer ima svoje seje navadno senat; a ravno te dni se je zbrala tam vrhovna soduija (haute cour), da sodi Boulangerja, za to snio bili premeščeni v navedeni veliki hotel. Mimogrede povedano se zanima ta teden ves Pariz za to sodišče, tako da je sama razstava in vse drugo ostalo v drugi vrsti.
O tukajšnjih kongresih v obče more se reči — ne govorimo v strokovnem zmislu — da so jako zanimivi že zarad obile udeležbe od vseh stranij sveta : zastopana je Amerika v znatnem številu, a iz Evrope skoro vse dežele. Jezik, v katerem se sporazumljajo članovi kongreBa, je francoski, le redko se oglasi kdo v kakem drugem jeziku, pa tedaj prestavljajo vešči člaui bureau-a njegove besede tudi na francoski jezik.
Za atrokovnjake so mejuarodni kongresi posebno važni, ker tam prehajajo znanstvene ideje od naroda do naroda, tam se spoznavajo strokovnjaki in učenjaki mej seboj, sklepajo bratske zveze na podlagi znanosti, katera ne pozna mej niti političnih, niti etnografskih.
Naš kongres trajal bo cel teden. O njem seveda ne bom govoril tukaj podrobno, kajti za to je mesto v strokovnem listu. Spominjam Bamo to, da je predpoludne odmerjeno sejam, a popoludne sprehodom po razstavi ali pa po mestu. Naši Pariški kolegi so skrbeli za zanimiv program, pri katerem tudi prijetnih zabav ne manjka.
Poglejmo danes popoludne o rij en t s ki oddelek razstave. V njem je več zabavnega, nego po-učuega. — Krajni iztok (extieme orient) ima mnogo obiskovalcev, posebno Francozov, katerim je to kaj čisto novega, ker imajo le redko priliko videti one „pagode" (hramove) okrašene z vsemi mogočnimi in nemogočuimi barvami s Turškega in iz Arabije, Toukina itd.; iz dežel kalifov, iz kraljestva velo-možnega Solimana in krasne Fatme, zavzemajo cele
ulice, v katerih je zmirom polno radovednega ljudstva pa kričečih prebivalcev teb širi-šarenih hramov. Na ušesa doni ropotanje bobnov in drugih bizarnih instrumentov, a po njih ritmu plešejo Črne in temnožolte prikazni moškega in ženskega spola, pa kaki so ti plesi! To jo sukanja in vrtenja, kakor da je pičila tarantela plesalca ali plesalko. Gibanje telesa je živahneje kot pri vsakem gimnastiku, a pri tem je videti na lici groznih „grimas", preobračanja oči in slušati škripanja kosti ter včasih čudnega tulenja. Kaj podobnega sem videl samo v derviškem samostanu (teke) pri Skutariji v Malej Aziji; samo da je bilo tam malo bolj — pristojno ali spodobno.
Kavarn« iz Algerije, v katerih se pokazujejo derviši in jedci kač ter druge nesnage, točijo dosta ukusno turško kavo, predavajo ob jednem razne drobnjave, pušijo čibuk in nargile (velike pipe z cevjo napeljano skoz steklenico vode), pa tudi bri-jejo drug druzega, ker si Evropejci ne davajo radi puliti brade od iztočnih brivcev. (Je domačih preveč.)
Tudi brez „krasnega" spola neso te kavarne. Tam v kotu sedi visok dčd,  drži se resno, turban mu pokriva glavo kot polovica velike buče, obvito z belim svilenim predpasnikom; oči so mu na polovico zatisnjene, zdi se nam, da spi, tembolj ker je čisto miren, kakor da bi bil od losa. Poleg njega stoji njegova zakonska — „polovica" ne smem reči, ker ima brž ko ne več žen, — tnrej recimo na primer „desetica". Lase ima črne kot furija, temne kože, debela kakor „dora-dela-bunkau Andrejčkovega Jožeta. Krvi je veliko bolj vroče kot njen mož. Ona ne miruje, ampak igra nekaj  časa na  kitaro, pa poje dolgočasne tirade z žalnim glasom. Pozabil sem še povedati,  da nosi široke rudečkaste hlače, a to „de facto", v drugem zmislu jih gotovo ne nosi; kajti njen širokopleči mož tega nikakor ne bi dopuščal nobeni ženi iz svojega harema, niti naj-mlajšej ne, katera se vrti okolu njega kakor veve rica in vzbuja smeh mlajših došlecev iz iste dežele, srebajočih  kavo  po domačej  navadi.  Od  časa do časa se sliši vrisk iz ust plesalke, ki zttdoni v ušesih, kakor bi zažvižgala lokomotiva.
Ako bi me kdo vprašal, kako se mi je dopadalo pred tako kavarno, odgovoril bi  mu nega tivno: gotovo ne tako  kakor Muhamedu, ko je potoval s svojimi karavanami po arabskih vaseh in mestih, kjer je baje z velikim veseljem in naudu žeujem gledal in poslušal podobne „ululeme".
Stopimo zdaj v „tuuiški koncert". Tam pač ni za mlade gospodičine, niti za gospođice, kateri drže malo na sebe. To je še Parižanom preveč. Angličani pa in drugi, ki pamet rabijo, pa denar štedijo, celo pobegnejo, ko se začne ples. Mimogrede sem videl, da zlorabi piano neki Arabec Na pro gramu pa sera bral, da plešejo „favoritkinje Mahdi jeve" in jeden črnec (zamorec) iz Kordofana, imajoč na sebi samo opasnik od kozjih nog. Kaki pa so kostumi drugih, o tein smo že čitali v životopisu Adama in Eve.
Čuden si ti iztok! Pravijo ti, da si zaspan, čaroben, ali kaj še; pa kako živost, kako prozo, kako nesnago pokazuješ tukaj! Kolikor te jaz poznam, nisi tako sprijen, kakor zapad; a zakaj se ravno tukaj ob priliki svetovne razstave, ko to gleda milijone ljudij, predstavljaš tako grozno? — Vender je doBta drugih zanimivosti j v orijentu, čemu torej temne strani obračati na ven? Hočeš-li zapad, ki je že tako dosta sprijen in prhel, česa naučiti? — Komaj verjetno.  Pojdima dalje!
Večer je nastopil. Na Invalidskem polji, to je v drugej polovici razstave dava se večerinka v čast visokim gostom, došlim z iztoka. Bengalično so razsvetljeni prostori, kjer sedita Tuneška princa, Mohamed iu Taiele-bej. PijO in jedo, kar jim želodec želi — srce pri tem nema ničesar opraviti —, na konci gostovanju pa zaplešejo kanaki svoj „pilou-pilou", Kongičani pa se vojskujejo za šalo pred ve selim občinstvom.
Mej tem je nastopila pozna ura , ob katerej se zapira razstava vsaki večer, v praznik kakor v delavnik.
Piršiču nakaže za dana zdravila 830 gld.   V po sebni okrožnici izreče se VBem neme&tniin zdravni nikom zalivala za pomoč, ki so jo naklonili v raznih slučajh.   V mestni službi stoječim zdravnikom pa se še jedenkrat naroča,  da se drže določeb in zapisujejo zdravila v takej obliki, ki manj stane.
Občinski svetnik Gogola poroča v policijskega odseka imenu o premembi klavničnega regulativa in predlaga, da se ima isti preuarediti tako, da je postaviti do 7. oziroma 8. ure zvečer v klavnico ono klavno živino, ki se ima drugo jutro pobiti. Obvelja.
V šolskega odseka imenu poroča obč. svetnik župnik Rozman. Po njegovem predlogu razdeli so ustanova 100 gld., založeua povodom srebrne poroke cesarja in cesarice mej 4 uboge učence obrtue šole in dobe Ivan Brin še k, Jernej Hleb S, Fran Šle u c in Osvald Volk vsak po 25 gld.
Vodstvoma in učiteljem na obeh obrtnih pripravljalnih šolah za 1888. 1. dovoli se 330 gld in sicer 4 učiteljem po 75 gld. ravnateljema po 15 gld Točke o dotaciji veliko realke, o računih mestnih šol in o premembi imen nekaterim trgom in ulicam odlože se do jedne prihodnjih sej.
V mestne brauilnice upravni odbor izvolijo se mesto umrlega obč. svet. P a kič a in mesto odsto-pivših dr. A. Čebaška in dr. J. Zupanca gospodje Ivan Vil h ar, dr. Josip Stare in Jarnej Žitnik, v odseke namesto umrlega obč. svetnika Mihe Pakiča pa gg.: V magistratni odsek Ivau Gogola, v stavbinski odsek vitez Zitterer, v klavnično ravnateljstvo dr. Gregorič.
V odsek za električno razsvetljavo izvolijo se po dr. Tavčarja predlogu vsklikom : Hraskv (načelnik), Toraek, dr. Stare*, Hribar, dr. vitez Bleivveis (načelnika namestnik).
Ko je dr. Gregorič povprašal, kdaj prične mestua hranilnica svoje delovanje in kdaj se postavi vremenska piramida, ki bi pa bila v B Zvezdi" umestneja, nego li pred Rudolfiuumom, — na kar je dobil primerna pojasnila in ko je obč. svetnik Vel ko vrh izrekel željo, da bi se Poljske ulice, kjer je vožnja sedaj zelo težavna, malo popravile, zaključila se je javna seja.
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
(Konec.)
V policijskega odseka imenu poroča občinski svetnik dr. vitez Blei\veia o računih za zdravila mestnim ubogim 1888 1. V tej zadevi je mestni fizik jako obširno poročal. Iz izvestja se vidi, da se je ordinovalo po predpisih. Račun zdravil iznaša 943 gld. 88 kr.   Račun  se potrdi in lekaruičarju
Domače stvari.
— (Cesarjev rojstveni dan) hoteli so naši podli nasprotniki po svoje izkoristili. Zagnal so hrup, kako nelojalni da smo Slovenci, ker ta dan na deželnem dvorci ni bilo nobene zastave, ter strastno so napadali našega dež. glavarja dr. Po klukarja. Poslednji je v včerajšnjih „Novicah" priobčil izjavo, v kateri koustatuje, da se na roj stveni dan cesarjev sploh ni raz obešala zastava uiti za prednika grofa T h u r n a, niti za viteza Kalteneggerja, da je torej vse pisarjenje v nemških listih podla in neosnovana denuncijacija.
— (Kdo bode Lavantiugki škof?) „Neue freie Presse" ima telegram iz Gradca, da so za to mesto predlagani: Iniulovani opat benediktinskega samostana v Šent Lambrechtu, Otmar M u r n i k; knezoškof Ljubljanski, dr. Jakob Misija; in kauo-uik Fran K o sar v Mariboru. Rečeni list dostavlja, da ima največ upanja opat Murni k, ki je rodom Kranjec, a nekda nepristopen slovenskim prizadevanjem.
— (Izlet v Divačo.) Program je naslednji: Predpoludoe si ogledajo izletniki krasno Divaško jamo, v katerej bode gorelo 1500 sveč in v katerej se bode na mnogih krajih prižigala magnezijeva luč. Popoludne bode ljudska veselica na g. Obranela vrtu, kjer bodo „Sokoli" telovadili, pevala pevska društva in svirala godba. Udeležba iz Trsta in okolice bode jako velika, a tudi od drugod pripravlja se toliko gostov, da bode v Divači pravi sestanek narodnega razumništva.
— (Začasnim pomožnim referentom) bil je v mestnega zbora Ljubljanskega tajni seji imenovan g. Slavko De u v Novem Mestu, ki bode opravljal posle policijskega komisarja.
— (Nagrobni spomenik) pokojnemu Lovru Ž v a b u odkrije se na pokopališči v Dutov-Ijah dne 15. septembra.
— (Dramatična šola) prične se v torek dno 3. septembra t. 1. ob 8. uri zvečer v društveni sobi. Ker so še tri mesta, jedno z 72 gld., dve s 150 gld., prosta, opozarjamo še jedenkrat, da nuj se one gospodičine in oni gospodje, kateri žele sodelovati pri dramatičnih predstavah, blagovole oglasiti v društveni pisarni v nedeljo 1. septembra t. 1.
od 10. do 11. ure dopoludne. Sezona se prične začetkom oktobra z veseloigro „Vodno društvo".
— (Suspendovan) je Fr. Sorko, okrajni sodnik v Slovenski Bistrici..
— (Iz Kranja) se nam poroča, da se vrše priprave za nedeljsko veselico prav pridno. Veselica nam obeta biti vredna v vsakem oziru spomina slavnega Preširna Gotovo bode slovensko razumni-štvo pokazalo pri tej priliki, da v istini časti svojega prvega veleuma. Posebno toplo priporočamo pohod te veselice onemu občinstvu, ki ne vzleti s
Sokolom" v Divačo.
— (Vreme.) Včeraj se je temperatura močno ohladila. Zvečer ob 6. uri kazal je termometer 7 do 8° R , danes zjutraj pa celo samo 6° R. Bali smo se slane, a k sreči je v nas še ni bilo, pač pa je bila danes zjutraj precej znatna slana od Javo r n i k a do Trbiža.
— (Vabilo k zabavnemu večeru,) kojega prirede v prostorih g. Grebenca dijaki iz Velikih Lašč v korist „Podpornemu društvu za slovenske velikošolce na Dunaji" dne 1. septembra 1889. Vspored: 1. Pozdrav, govori g. Iv. Hočevar. 2. Abt: „Na morji", „Gorska cvetica", samospeva s sprem-Ijevanjem na glasoviru. 3. S. Gregorčič: „Jeftejeva prisega", deklamuje g. Jos. T. 4. Levbach J.: Fantazija na glasovira, igra g. Jos. Pavčič. 5. „Blaz-nica v prvem nadstropji", veseloigra v jednem dejanji, poslovenil Jos. Stare. 6. Prosta zabava in ples. U8topnina 30 kr. Nadplačila se z ozirom na blagi namen hvaležno vsprejmo. Začetek točno ob '/a8. uri zvečer. K obilni udeležbi najuljudneje vabi
odbor.
— ( P r e m e v a n j e goveje živine na Bledu) vršilo se je dne 24. t. m. Za b i k e dobili so nagrade: Ivan Wucherer iz Lesec 40 gld., Ivan Šari iz Kuplenika 30, Adolf Muhr z Bleda 30, Fran Legat iz Lesec 25, Josip Mulej iz Sela 25, Josip Slivnik z Bleda 20, And. Klinar iz Rovt 20, And. Poljanec iz Rečice 20 gld. Za telice: Fran Legat iz Lesec 25, Miha Noč iz Javornika 20, Ivan Mallner iz Želeč 20, Tomo Prešern iz Leaec 15. Florijan Rikel iz Dolenjih Gorjan 10 gld. Za krave: Rihard Sehrev iz Zagoriee 30, Boštijan Žvan iz Dolenjih Gorjan 25, Ivan Mallner iz Želeč, Miha Žvab iz Javornika 15, Josip Tonejec z Bele 15 gld. Go-apodje Mallner, Muhr, Sehrev in Legat odstopili so svoje nagrade na korist, kmetijski podružnici.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Pariz 28. avgusta. Carnot podpisal dekret, s katerim so volitve za zbornico določene na 22. dan septembra.
Pariz 28. avgusta. Izmej osob, katere so včeraj pred „Ciruue Fernando" prijeli, obdržali so jih v zaporu 78, mej njimi poslanca Thiessa.
Atene 28. avgusta. Po došlih poročilih je porta nekda zaukazala, da se pogajanja Šakirja paše z ustaši ustavijo.
Peterburg 29. avgusta. Velika kne-ginja Marija Pavlovna težko zbolela za jako hudo anemijo
Boclium 29. avgusta. Katoliški shod izbral za tretji letni zbor Monakovo, pooblastil je pa kneza Lowensteina, da izbere kako drugo mesto, ko bi se pokazale kake težave. Imenovali so se Moguncija, Gdansko, Koblice in Kolon j a.
Razne vresti.
* (Obsodba.) Pred sodiščem v Ogulinu bila je dne 27 t. m. obsojena na sedem let teške ječe 271etna profesorjeva soprogu in bivša učiteljica Ev-genija Šah zaradi iioljufije in obrekovanju. Zločinka ponarejala je namreč menice s podpisom hrvatskega bana grofa KhuenuHedervarvja in ž njimi osleparila mnogo zasobnih bogatih rodb n in javnih denarnih zavodov za mnogo tisočakov. Da je ložje dobivala novce v svojo pest, razširjala je vest, da je v tesni ljubezenski zvezi z banom. Konečno so pa nekateri vender le vprašali baua, je li istina, da dela tolikšne dolgove. Ban pa ni ničesar slutil, kaj počne Evgenija Sahova.
* (Potres,) kateri so imeli dne 25. t. m. proti 9. uri zvečer po celi Grški, porušil in poškodoval je obilo poslopij v Patrasu in Missolungi. Koliko Škode napravil je močni potres po drugih krajih, še m znano.
* (Nezgoda na železnici.) Iz Novega Yorka se dne 23 t. m javlja: Ž"lezuični vlak, kateri je vozil Barnumov cirkus v Montreal, skočil je s tiru pri Potsdamu v državi Novovorški. Usmrteui sta dve osobi, 33 konj iu 2 kameli.
SLOVMSKI SVETI
'j{ Q- U1 U sJ   U'G'S1 QQ'Q*QJ QK&
prinaša v l6. številki naslednjo vsebino: Način boja Nemcev in Slovanov v Avstriji. — Narodna avtonomija. — O kritiki dr. Mah niča. I. Nasprot-niška razpravljanja o namišljenem propagovanju vztočnega razkola. (Dalje.) — -f- Ivan Kukuljevid Sakcinski. — Ignacij. Slika iz zapadne l'rusije. Iz poljščine prevel -ki-. (Dalje.) — Pogled po slovanskem svetu, a) Slovenske dežele, b) Ostali slovanski svet. — Književnost.
„SLOVANSKI SVET" izhaja po dvakrat na mesec, vselej lO. in 25. dne meseca, in se pošilja naročnina izdajatelju „ SLOVANSKEGA S VET A u v Gorico. — Naročnina znaša: za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld., za četrt leta 1 gld. Za Ljubljanske naročnike in dijake velja: celoletno 3 gld. 60 kr., poluletno 1 gld. 80 kr., četrtletno 90 kr.
murnu
MtOjl
za vse leto gld. 4.60; za pol gld. 2.30; za četrt leta g?d
Umrli s- v IJii9>IJaui;
26. avgusta] Amalija Vadnov, kondukterjeva hči, 16 mes., Kolodvorske ulice št. 24, m jetiko.
26. avgusta: Marovž Kreč, deželnima odbora tajnik. 00 let, Igriške ulice št. 2, za spridenjem jeter. — Ivan Kordelić, ćrevljarjev sin, 3'/j mes., Crna vas št. 51, zt božjastjo.
Tržne cene v ljubi ju k il
dne 29. avgusta t 1.
	•:\.	Ir.	Špeh povojen, kgr. .	|1.	kr.
IPSenica, hkt.l. .	. 6	60		—	«8
Rež, Ječmen, .	. T)	RJI	Surovo maslo,    „     . |	—	76
	. 4	88	Jajce, jedno : ...	—	2
Oves,       „      . .	.   2 83		Mleko," liter .   .   . .	—	7
Ajda,       „      . .	.   4 83		Goveje       meso, kgi\	—	54
Pioso, n Koruza, „	. 4	66	Telečje          „ „	—	f)2
	. 4	t; t;	Svinjsko „	—	54
Krompir,   ,         . .	. a	Ofi	Koštrunovo    „ „	—	32
Leča, „	. 12	—	Pilaneo......	—	40
Grah,       „       . .	.18	—		—	18
Fižol,       „       . .	. 11	—	Seno,   100 kilo .   . .	2 28	
Mu slo, kgr.	. —	B6	Slama,   „     „   .   . .	9 82	
Mast, ,		70	Drva    trda, 4 □metr.	6 40	
Špeli frišen „		r>4	n    mehka, 4 „	| 415,	
Meteorologično poročilo.
a m	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
ti > 38 30 ti	7. zjutraj 2. popol. zvečer	740-8 mm. 7402 ram. 741 9 mm.	9 3" C 18 9" C 11-6UC	si. sev. sl. IVI. sl. sev.	mogla ja». jas.	0-00 mm. j
Srednja temperatura 1330, za 4 2° pod normalom.
IDi^ricLjslza, borza
dne 29 avgusta t. 1. (Izvirno telegrafićno poročilo.)
včerai
Papirna renta .   .   .   gld. 8350
Srebrna renta            ...     rt 84 35
Zlata renta......                              , 109 90
R0^ marčna renta .            •     « 98*85
Akcije narodne banko.             „ 906-—
Kreditne akcije.....                        , 305-40
London.   .            .... 11925
Srebro......                                     ., —1—
Napol......                                     , 94rt
C. kr. cekini  ...             , 5*64
Namfike mark<;      .   .   .         . 5820
4°/0 držovne srečke it |. 18&4 250 gld.
Državne srečke iz 1. 1.^64 I0o „
Ogerska zlata renta 4°;0   .   . . .
wgerska papirna renta 5°/, . . . S0/«, fitajerske zemljišč, odvez, oblig. .
Donava reg. srečke 5"/0 . . 100 gld. Zemlj. obe. avstr. 41,,0/,, zlati zast. listi .
Kreditne srečke..... 100 gld.
luidolfove srečke..... 10 „
Akcije anglo-avstr. ba ike 120 „
1 rammway-drašt. velj   170 gld. a. v.
gld.
132 gld.
171 „
99 u
94 „
122
119 „
183 „
20 „
129 „
228 :,
dane»
8355 84 50 109-90 99 50 907-— 304 — 119*25
9-46 5-62 58-17'/,
— kr.
80 60
10
75 50 75 25
Vse s<> bo I II ob
Vali,
Povabilo.
velike iiiessirje vabim v tlue 31. avgusta 18«S*. laei dopolnilne v gostilno ..pri Si Staji" v Kolodvorskih ulicah, kjer se bode razgovarjalo o važni stvari. Janez Kopač,
(695) načelnik mesarske zadruge.
V Ljubljani, v Lattermannovem drevoredu.
menažerija Continental
\X i levo v im in slonovim gledališčem.
0b nedeljah in praznikih na dan 3 predstave z dresuro in krmljenjer   topnih zverin. Popoludne ob 4., 6. in 8. nri. — <>b delavnikih 2 predstavi ob 4. in 7. uri popoludne.
Vptuk ilmi nastop »vctovnoznnue krotilke zverin
lliiss IIM'M.
686—2) Spoštovanjem ravnateljstvo.
w Dijaki -m*
vsprejmejo se za bodočo šolsko leto pri gospodu n;« Starem trgu št. JJO, II. nadstropje.
Milnvci
(6r>7—3)
' L J     L J     l J ' II
Srbske
narodne pesmi
o boju na Kosovem.
Ženitvena ponudba, i
TrKuvec iu posestnik   t;osl llnice,   udo- l
tr 38 let,  v prijaznem  kraji  na Dolcuj- f
išče si za sop'ogo pošteno, domače vzgo £
lovenskegu iu nemškega jezika veščo go- L
gpodlčlno, staro od 22 — 80 let. Premoženje stran- t
Oglase, priložene s fotografijo, blago- ^
se pod šifro F. <D. v desetib »imli [
V-1 poshiti   iipraviiištvii  tega lista.  — TajuoMt  ne F
C< juinei. (687—2) J
^1 vee, su
JiJ Jeno, sl
rf\ gpodlčlno,
^< »tvar.
Qj voli nuj i
Potrebujem
koncipijenta
veš&ega v vseh strokah notarskega in izvanpvepir-nega poslovanja; kandidatom, zvršivšim najmanje 31etno notarsko prakso, dajem prednost. Spričevala zahtevam v ogled. Službo nastopiti je takoj ali pa saj do 1. oktobra t. 1.
Stanko Pirnat,
c. kr. notar v !Zati£ixii-
Iz zapuščine
Ivana Mohorčiča.
V Ljubljani.
Založil Dragotin Hribar. — Tiskala „NarodnaTiskarna" 1889.
Knjižica bode gotovo vsa-komn, ki so zanima za so-brate Srbe in njih pesem, dobro došla.
Dobiti je v .Narodni Tiskarni" v Ljubljani za ceno 30 kr., po pošti 32 kr.
Najbolj ša
Brnska suha
razpošilja po tovarniških cenah
tovarniška zaloga snkna
SIEGEL-IMHOF
"^r Brnu. fth etegantao jesensko ali zimsko
moško obleko
/.adosti je 1 odrezek v dol trosti 3*io metra, to je 4 Dttn. vatli.   1 odrezek velja: y*gl. l.HO iz navadne
«1.7.75 is fine INI
r £l. lo.TfO iz jako fine "*0 •~gl.lii.IO iz najfinejše"**
(621)     prJntne (6)
ovčje volne.
Nadalje so v največji izberi: b svilo pretkana grebenasta snkna, blago za ogrtiče, pal merston in boy za zimske suknje, loden za lovce in e-koriome, pi'rii\'ienne in tos-kmg za saluiiske obleke, — sukno /a ženske obleke itd. Z« dobro ltluf£<> in točno riopoMlljatev s<- jainvi. Uzorci MMton j 1 Iranko.
mmnm
(68^—3)
L. Luserjev obliž (flaster) za turiste.
Gotovo in hitro uplivajofie sredstvo proti kurjim očesom, žuljem, tako Ime-DOVBOl trdej koži na podplatih in petah roti hradovicam in vsem drugim trdim i/i;i--kniii ko/»». — Uspeh znjanireii. — JgtT' Cena škittljici 60 kr. n. v. ~"W
Glavna razpošiljalnica:
L. Schwenk-ova lekarna
v Meidlingu pri Duiiaji.
Pristnega imajo t I.jubliani J. S\vo-borta, L' pl. Trnkoczy, G. Pioooll I v Ku«lolfoveui 8. pl. Sladovič; v Kamniku J. Močnik; v <Vlo»«-i A. Egger, W. Thurmwiild, J. Birnbacher; v ltr<>/.ali A. Aichingor; v Trgu na Koroškem) 0. Menner; v Itel|aku F. Scbol/., Dr. E. Kumpf; v W <»1 isbermi A. llutb;  v Oorlel O. B. Pontoni; v Kranj: K.
Havnilc; v ltinl^.mi C. E. Andrien. Ta obliž  <lobiva hv  le v J*»«lu«*j velikoMti po 414» kr.
1'i'iNK'ii Mamo, če imata navod iu obliž varstveno znamko in podpis, ki je tu zraven; tedaj naj so pazi in odločno zahtuva: l.iiNi'rj<'v oblis (flanter)
|| xa turiste'*. 44S>—16)
ii j o i :
27. avgusta. Pri 91 nllei * Abramovie, Mittler, Singer, Petrič, Aš-bach z D.»naj a.  — S\vo-buda, Latošinsky iz Trsta.
— lloller iz Gorice. — Reich iz Budimpešte. — Jurzabek iz Haustata. — Pleše iz Prage.
Pri Sin.m : J., F. Kru-šič. iz Celja. — Beer. Mil-hofer, Klng, Steni, Stras-ake>* z Dunaja. — Ilirn iz Kulateina. — Pekolj iz Gorice. — Pizzyghelli, Pro-gel, Z »bel iz Pulja. — Fra-tarŠie. Oblak s Kranjskega.
— Mandolfo iz Pulja. — Keil iz Prage. — (Jaudia iz Ponikve.
Pri Južnem kolodvoru : Petkovlek z Go-doviča. — Mlekuš i/ Bolca.
— Smitt,  Acurti z Reke.
— Bamler, Arbania z Dunaja. — Buruet iz Badna.
— Prothmau iz Elbinga. — Detela iz Moravč. — Ga-beršek, Gruntar iz Kobarida.
B II
imnaztj
v Gradci
(kateremu je c. k. ministerstvo dalo pravico javnosti za I. razred) s pripravljalnim razredom za srednje šole.
Preskusen! penztfonat za gojencev.
Iisiejitelj 1». -vođ-itelj:
Gradec. Fran Scholz,
(480—13) preskusoui gimnazijski učitelj.
Profesor}! e. kr. klinike na l>una|i« iirofesor l>ra<4«lie, profesor Selmitaler. pok, profesor Onpol»eyj kakor tudi vee družili Mlov.-.ili sdravnikov .-.ap Hiiiejo i i priporoenjo le  pristno  iu  svetovuo  slnvno  «. kr. dvorne^>i   xolt»xdr<i * uikn
-u.st3ao vodo
za vsakdanjo porabo, ker je boljša, nego vsaka draga zobna voda,  kot pre-servativno sredstvo proti vsem zobnim in u »ttdm boleznim, priznana voda za grgranje pri kroničnih vratnih boleznih in neobhodni« potrebna pri rabi mineralnih vod, katera, če se hkratu rabi z
Dr. POPP-a sobnim praškom ali zobno pasto,
ohrani vedno zdravo in lepe zobe.
£PflT~ l*ri neprestani rabi dr. l*opp-ovilt zobaib sredst«*v se prepreci in odstraui rast drobuik »livie. xa katere }e ustna votlina tako ugodita tiu. katere se lotl|<» »ob. da začini piliti.
ir
j®
najboljša,  ž njo si vsak lahko zamaši votle zobe.
Dr. Popp-a zobna plomlta Dr. Popp-a zeljiščno milo "'lir^Z,^^^0'
Cena: Auatkerin ustna voda v dvojno povekšariih steklenicah po 50 kr., tfld. 1.— in gld. 1.40. — i aal heriu £obna pasta v puščicah po gld. 1.22. — Aromatiena zobna pasta a 3o kr. — Z«»bui pradek v škatljicah po 63 kr. — Zobna  plomba v etuiji gld. 1.—. — ZeljIAćno milo a 30 kr.
B^P l'red kupovan jem ponarejeue Auatberia nstne vode, ki |e po analizi le iz kislin nnpravl ;enl prepnrnt. s Uil.-i-im h*.- /:obje
prezgodaj unieijo. se izrecno svari.
(615—^0 J
Dr. J. G. POPP, Wien, I., Bognergasse Nr. 2.
Dobiva se v Ljubljani pri lekarjili J, Swohoda, V. Mayr, U. pl. Trnkoczy, Ludovik Grečel, G. Piccoli, dalje pri trgovcih C. Karinger, Vuso Petričič, Edvard Mahr, Peter Lassnik, bratje Krispcr; f Postojini: Fr. Baccarie.h, lekar; na Krškem: F. Bomches, lekar; R. Engelsberger, trgovina z galanterijskim blagom ; r Idriji: J. Warto, lekar; v Eranji: K. Savnik, lekar; Martin Pettau, trgovec; v Škofjej Loki: C. Fabiani, lekar; v Koeerji: .1. Braune, lekar: v Ajdovščini: M. Guglielmo, lekar; v Litiji: J. Betieš, lekar; v Metliki: Fr. Wacha, lekar; v Radovljici: A. Roblek, lekar; t> Novem mestu: F. Ilaika, D. Ri^zoli, lekarja; A. Gustin, trgovina z galanterijskim blagom. v Kamniku: J. Močnik, lekar; •• Trebnjem: J  Ruprecht, lekar; v Crnomlji: J. Blažek, lekar;  t» Vipavi: A. Leban, lekar.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin ti r i o ar.
Lastnina in ti    „Narodne Tis arne