Ameriška Domovina
Cirik c
'r0okh°°chva^, 6'2s pICRICAM IN SPIRIT
TV	M LANGUAOfi ONUT
■
E WO/% !%]—Hr>
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. JUNE 11, 1969
SLOVENIAN
WORN! NO N€W$PAPf$
STEV. LXVII - VOL. LXVII
Amerika se bori profi inflaciji - v Vietnamu
Vlada .lužnega Vietnama se ne briga za zdravo narodno in državno gospodarstvo.
SAIGON, J. Viet. — Finančni položaj saigonske vlade je približno sledeč: Državni proračun znaša 140 bilijonov piastrov. Dobro tretjino pokrivajo ameriške podpore, dve tretjini bi morala nabrati domača vlada z davki. Pa tega ne dela, se rajše zadolžuje pri domači narodni banki, kar pomeni čisto inflacijo. Inflacija je že močno razvrednotila saigonski piaster. Uraden tečaj za naš dolar bi moral na primer biti 118 piastrov, na črni borzi pa velja dolar že 180 piastrov.	i
Značilno za vietnamsko miselnost je, da se nihče ne razburja nad inflacijo in draginjo, ne vlada ne javnost. Vsi smatrajo, da je nekaj “prirodnega”, da se cene dvigajo vsako leto za o-kroglo 30%. Bogati sloji nočejo plačevati davkov. Začenjajo takoj udrihati po vladi, kadar se sirijo govorice, da bo vlada povišala davke. Ta zanikrnost in brezbrižnost je končno prisilila poslaništvo ZDA, da je začelo vlado siliti na previdnejše gospodarjenje. Saigonski vladi niso ZDA hotele izplačati $40 milijonov podpore, dokler se ne loti sanacije državnih financ. Dva Meseca se je saigonska vlada o-botavljala, potem je začela popuščati. Vsak izgovor ji je dober za zavlačevanje. Najrajše ponavlja tistega, ki trdi, da vlada ni politično dosti močna, da bi spravila javne finance v red.
Letos grozi še hujša inflacija. Pred vlado leži predlog, naj se Vsem vojaškim in civilnim u-službencem povišajo plače za 30^. Trgovci so na račun teh govoric že začeli poviševati ce-tte, kar delajo nemoteno, ker ni Nobene prave kontrole nad cenami. Na devalvacijo piastra in stabilizacijo deviznega tečaja v tdadi nihče ne misli.
------o------
Kcttamarina linija je izgubila svoj pomen
SAIGON, J. Viet. — Bivši o-kfambni tajnik R. McNamara je ^al graditi južno od Demilitari-2irane cone od morja proti notranjosti vrsto utrjenih posto-lank in jih med seboj povezati z žičnimi ovirami in napravami, ki naj bi odkrile sovražnika, če bi hotel preko te “linije”.
Predno je bila gradnja konča-je McNamara zapustil o-brambno tajništvo. Njegov narednik se za načrt ni vnemal in tako je obtičal. V “linijo” so vlo-Zl'i 1.3 'bilijona od v ta namen ^ločenega 1.6 bilijona dolarjev.
Celotna veriga obrambnih po-r°jank in pasovi žičnih ovir in j3'Isluškovalnih naprav je izguba dober del svojega pomena, rdeči ne rinejo v Južni ^letnam več neposredno preko ernilitarizirane cone, ampak ^reko Laosa in Kambodže po ranih Hočiminhovih poteh.
Vremenski
prerok
pravi:
.Večinoma sončno in toplo. aivišja temperatura okoli 85.
Obrambno tajništvo je zmanjšalo naročilo C-5A
WASHINGTON, D. C. — O-brambno tajništvo je še v času tajnika R. McNamare sklenilo z Lockheed tovarnami letal pogodbo o gradnji 120 velikanskih prevoznih jet letal C-5A za skupno vsoto 3.4 bilijone. Ta letala naj bi osposobila ZDA za nagel vojaški nastop kjerkoli na svetu bi bilo to potrebno. Vsako letalo bi lahko poneslo naenkrat skoraj cel pehotni bataljon z vso opremo preko Atlantika.
Prva letala so že bila zgrajena in so pokazala pri preskusih, da bodo cilju odlično služila. Vse bi bilo v redu, če ne bi v zadnjih letih zaradi inflacije cene narastle in povečale stroške za nekako eno tretjino. Vsa reč je dvignila val nejevolje v Kongresu in obrambni tajnik M. R. Laird se je odločil število letal zmanjšati od 120 na 80, kolikor jih je mogoče po novih cenah dobiti za odobreno vsoto.
Letalske t o v a r ne Lockheed trdijo, da bodo imele zaradi zmanjšanega naročila precejšnjo izgubo, ne morejo pa še točno povedati kolikšno.
-----o-----
Armada bo uredila grob Roberta F. Kennedyja
WASHINGTON, D.C. — Armada, ki ima v upravi narodna vojaška pokopališča, je objavila, da bo uredila grob lani umorjenega sen. Roberta F. Kennedyja in nejgovo okolico. Celotna ureditev bo stala predvidoma $677,-000. Armada bo plačala $257,800, ostanek pa Kennedyjeva rodbina.
Senatorjev grob je na travnatem griču južno od groba njego-ga brata pokojnega predsednika ZDA Johna F. Kennedyja.
———o--------
Skoro tretjino študentov med vpoklicanci
WASHINGTON, D.C. — Sodijo, da bo v letošnjem poletju in jeseni med obvezniki, ki bodo noklicani v oborožene sile, okoli 30% študentov, ki so končali študije na visokih šolah.
Razmerje vojskujočih se slrani v Vielnamu
Velika pokretnost zavezniške strani in letalstvo o-mogočata uspešen boj z rdečimi kljub “neugodnemu” razmerju sil. WASHINGTON, D.C. — Po uradnih podatkih Pentagona štejejo južnovietnamske oboro-žeen sile skupno 857,000 mož v primeri z le 620,000 pred enim letom. Združene države imajo trenutno v Južnem Vietnamu 537,000 mož, ostali zavezniki pa preko 50,000. Skupno ima torej zavezniška stran okoli 1,440,000 mož.
Rdeči imajo po istih virih v Južnem Vietnamu 240,000 mož v stalnih borbenih enotah, od tega je vsaj 100,000 Severnih Vietnamcev. Seveda razpolagajo tudi s terenci, ki pa so vojaki le po potrebi pri raznih krajevnih nastopih.
Pred leti so trdili, da je potrebno za uspešen boj proti gverili razmerje 10:1. Na taki osnovi so Angleži 'ukrotili rdeče v Malaji. V Vietnamu je razmerje nekako 6:1, pa je boj vendar dosti uspešen. Zaslugo za to ima velika pokretnost ameriških o-boroženih sil in seveda letalstvo. Zavezniki lahko v kratkem času zbero močne sile na določenem kraju, če je to potreba, med tem ko potrebujejo rdeči za vsako koncentracijo tedne ali celo mesece.
-----o------
Komunisti v ZDA
držijo z Moskvo
MOSKVA, Rus. — Voditelj delegacije Komunistične partije ZDA Gus Hall je na posebni ti-skovhi konferenci ponovno poudaril, da ima Kremelj čisto prav, ako je tako odločno nastopil proti “revizijonistom” v Pragi in “reakcijonarjem” v Peipin-gu. Z Moskvo se komunisti v ZDA strinjajo tudi v vseh drugih političnih vprašanjih.
Ker so tako pridni, jih je Kremelj pohvalil, akoravno ne pomenijo ničesar ne v Ameriki ne na sedanji mednarodni komunistični konferenci.
Na Irskem bodo prihodnji teden volili parlament
DUBLIN, Ir. — Na Irskem imajo 18. junija parlamentarne volitve. Volivna borba je v polnem razmahu, toda poteka mirno, nihče se ne razburja, ne volivci, ne kandidate. Čeprav kandidirajo le stare stranke, ki so pri volitvah že nastopile, je kandidatov letos več kot pri zadnjih volitvah 1. 1965. Svoje kandidate so postavile stranke: vladna Fiana Fail, glavna opozicijska stranka Finne Gael, delavska stranka in par neodvisnih kandidatov.
Do sedaj je pri vsakih volitvah zmagala vladna stranka. Mislijo, da bo tudi letos, toda jamstva ni nobenega za tako napoved. Lahko se zgodi, da bo dobila večina mandatov Finne Gael, verjetno pa bo le to, da bo vladna stranka ostala pri relativni večini. V tem slučaju bo delavska stranka igrala vlogo jezička na politični tehtnici. Delavska stranka je pri zadnjih volitvah dobila 19 mandatov, pri sedanjih jih bo dobila nekaj več. Kako se bo odločila po volitvah, je težko reči.
Prave volivne borbe skoraj ni. Med programi ni velike razlike, le socijalisti radi poudarjajo svojo socialistično politično filozofijo, kar pa ni preveč privlačno za irskega volivca. Vseh volivcev je 1,700,000, mandatov pa 144, dočim je število kandidatov narastlo na 378. Versko-politični boji v so&Mni Severni Irski na (južno) Irsko nič ne vplivajo. Opaža se pa, da volivci ne prisegajo več na zvestobo izbrani stranki. To bo škodovalo največ vladni stranki, koristilo pa Finne Gaeli.
-----o-----
Še en bilijon od proračuna narodne obrambe?
WASHINGTON, D.C. — Ni-xonova vlada je že zmanjšala prvotni obrambni proračun za leto 1969-70 za en bilijon dolarjev od 79 na 78 bilijonov. Sedaj išče obrambni tajnik M. R. Laird možnost znižanja še za nadaljnji bilijon na 77 bilijonov.
PAPEŽ POZVAL KRISTJANE K SODELOVANJU MED SEBOJ
Papež Pavel VI. je včeraj v švicarski Ženevi govoril najprej na praznovanju 50-letnice obstoja mednarodne delavske organizacije, nato pa pred Svetovnim svetem cerkva. Tu je pozval kristjane k sodelovanju, ki naj pokaže, da obstoja zveza med njimi.
ŽENEVA, Šv. — Včeraj je papež Pavel VI. prišel sem na praznovanje 50-letnice Mednarodne delavske organizacije. Bil je prvi papež v tem mestu po dolgih stoletjih, odkar je tu John Calvin začel svoje reformacijsko gibanje in se ločil od katoliške cerkve. Sv. oče je ostal v mestu blizu 13 ur, govoril na praznovanju Mednarodne delavske organizacije, pa tudi pred Svetovnim svetom cerkva, bral sv. mašo pred 60,000 ljudmi v največjem parku mesta in se pred vrnitvijo v Rim razgovarjal še s cesarjem Haile Sela-sijem o razmerah v Abesiniji in o svoji poti v Ugando prihodnji mesec.
Papež je prispel v Ženevo z letalom. Na letališču ga je sprejel predsednik Švice z vodniki krajevnih oblasti in z drugimi predstavniki javnosti. Oblasti so dan pred papeževim prihodom prijele severno-irskega skrajneža rev. lana Paisley j a, ki je s skupino svojih pristašev baje pripravljal demonstracijo proti papežu. Irca in njegove tovariše so naložili včeraj zjutraj na letalo in jih poslali v London.
Sv. oče je govoril v palači Združenih narodov na praznovanju 50-letnice dela Mednarodne delavske organizacije. Poudarjal je njen pomen in njene uspehe skozi preteklih 50 let ter ugotovil, da njeno delo še ni opravljeno, da je dejansko še bolj nujno, kot je bilo.
Papežev obisk pri Mednarodni delavski organizaciji je pokazal stalno skrb Cerkve za socialno pravičnost v človeški družbi, za pravičen delež delavca od njegovega dela. Papeži so od Leona X. sem izdali vrsto socialnih okrožnic, v katerih se zavzemajo za pravice delavstva in za socialno pravičnost. Pavel VI. je s svojim obiskom pri Mednarodni delavski organizaciji poudaril, da hoče v tem pogledu delo svojih prednikov nadaljevati z enako ali celo večjo vnemo.
Kasneje je sv. oče govoril
Svetovnemu svetu cerkva, v katerem je povezanih 234 krščanskih verskih skupin, protestan-tovskih, pravoslavnih in staro-katoliških. Skupaj z vodniki Svetovnega sveta cerkva je sv. oče molil za “sodelovanje med kristjani”, ki naj pokaže, da obstoja med njimi zveza. Delegatom sveta je dejal, da položaj še ni zrel za vstop katoliške cerkve vanj.
Ženeva je znana kot eno glavnih središč protestantizma na svetu. Tam je početek kalvinizma, ene najdoslednejših in najstrožjih protestantoVskih verskih skupnosti. Papežev obisk pri Svetovnem svetu cerkve naj bi pospešil napor za zbližanje krščanskih verskih skupin, vrnitev v enotno krščansko občestvo, kot ga je Kristus sam ustanovil, njegovi apostoli in učenci pa dalje gradili.
Sv. oče je imel v Pare da la Grange, največjem parku v mestu, sv. mašo, ki se jo je udeležilo okoli 60,000 ljudi. Pred odhodom v Rim se je papež sestal na kratko še z abesinskim cesarjem Haile Selasijem, ki je prišel v Ženevo kot delegat Abe-sinije praznovat 50-letnico Mednarodne delavske organizacije. --------------o-----
Nove vrste vohunskih satelitov
WASHINGTON, D.C. — Obo-
Nova obrestna mera (8.5%) blisk v temo na gospodarskem obzorju
CLEVELAND, O. — Nova obrestna mera ne bo' prvi hip prizadela malega človeka. Ni preobremenjen s posojili, kar jih ima, so pa v njih dogovorjene obresti in plačilni obroki. Pa vendar to stanje ne bo dolgo trajalo. Spremembo bo čutil v tem, da mu ne bo več lahko dobiti nova posojila, da bodo stroški za obresti večji, da bodo pogoji za odplačevanje strožji. Pa tudi tisti, ki ne bo iskal posojil, bo splošno denarno zadrego kmalu začutil.
Blago, ki ga bo kupoval na kredit, se bo podražilo. O-snovne cene ne bodo višje, pač pa bodo večje obresti, ki bodo vračunane v plačilne o-broke. Tega se mali kupci praviloma niti ne zavedajo. Zato se trudi federacija — in tudi nekateri člani Kongresa, — da bi prodajalce prisilili, da morajo pri prodajah na o-broke točno in jasno povedati, kolikšen del cene odpada na obresti. To samo po sebi zdravo akcijo zmeraj preprečijo politični varuhi naših kreditnih zavodov.
Sedanja obrestna mera (8.5%) bo torej zadela v prvi vrsti podjetja, ne samo tistih,
ki imajo dolgove, tudi tista, ki iščejo, kje bi dobila denar na posodo. Ravno povpraševanje po posojilih je sprožilo sedanje stalno dviganje obrestne mere, ki ga opažamo že nekaj let. Do večjega povpraševanja po posojilih je prišlo zato, ker ves gospodarski svet špekulira na inflacijo. Ni treba imeti nasoljeno pamet, da razumeš, da vsaka inflacija rodi draginjo, ki se izraža v stalnem naraščanju cen. Zato hitijo trgovci, da se zalagajo z blagom. Za nakupe si izposodijo denar, ako ga jim zmanjka na čekovnih računih. Prav tako postopajo vse tovarne; zalagajo se s surovinami, širijo obrate. Ako jim zmanjka denarja, si ga hočejo izposoditi. Tako ,že par let ves gospodarski svet hiti, da bi se zadolžil. V bankah je v ta namen zmeraj manj denarja, zato je zmeraj težje dajati in dobivati posojila.
Kadar je čisto jasno, da bo povpraševanje po posojilih še rastlo, takrat pa poskoči o-brestna mera. To se godi ravno sedaj pred našimi očmi. V njujorških bankah leži na primer na kupe prošenj za posojila, ne morda od slabih, am-
pak od naj bogatejših podjetij v deželi. Vse prošnje znašajo nad poldrug bilijon dolarjev. K temu je treba dodati še prošnje srednjih podjetij, ki bi rada dobila okoli $350 milijonov posojil. Ves ta denar morajo spraviti njujorške banke skupaj že prihodnji ponedeljek, kajti 15. junija je nedelja, takrat zapadejo dolgovi, plačljivi sredi junija in v ponedeljek jih je treba plačati.
Če je taka stiska za denar sredi junija, kakšna bo šele koncem junija, ko bodo zapadli veliko, večji obroki, ki jih je treba plačati v začetku drugega polletja. Tako se bo te dni zgodilo, da bi banke lahko dajale na bilijone dolarjev po visokih obrestih, pa jim bo pri tem zmanjkalo denarja.
Kako dolgo bo to trajalo? Prvo pomoč našim bankam bo nudila — tujina! Zunaj naše dežele, posebno v Evropi in Aziji je še na bilijone “prostega denarja”, to je takega, ki čaka na priliko, kje bi se dal spremeniti v posojila po visokih obrestih. Ves ta denar se bo te dni selil v Ameriko. Dotok tega tujega denarja bo
omogočal našim bankam, da bodo zadovoljile potrebe naših dolžnikov.
Seveda moramo računati s tem, da se bo ves tuji gospodarski svet pritoževal nad tem. Saj na tujem še bolj potrebujejo posojila kot v Ameriki, pa bo denar odtekal od tam v Ameriko. Zato so v Evropi že včeraj začeli grmeti proti “zmedeni in sebični” a-meriški finančni politiki. Imajo prav, toda bistva te politike ne zadenejo.
Bistvo je v tem, da federacija ne zna gospodariti z denarjem, zato leze v dolgove. Njeni dolgovi so prvi in glavni povod za inflacijo. To ve ves svet, vedo tudi v Beli hiši in v Kongresu, pa vendar se kongresni politiki ne morejo opogumiti, da bi napravili red v federalnih bilancah. Tam tiči glavni vzrok za jezo tujine in nezadovoljnost naše dežele.
Žal je položaj tako zapleten, da niti sedanja višina o-brestne mere ne bo draginje ustavila. To lahko stori le pogumna sprememba naše gospodarske politike, kar je pa v rokah našega Kongresa.
rožene sile imajo v načrtu vohunske satelite, ki bodo stalno z istega mesta nadzirali določena področja na Zemlji.
-----o------
Gromiko v Kairu
KAIRO, ZAR. — Včeraj je nepričakovano priletel sem na razgovore z Naserjem sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko. V dobi pičlega leta je to že njegov drugi obisk v Kairu.
Zadnje vesti
PARIZ, Fr. — Osvobodilna fronta Južnega Vietnama je objavila, da je sestavila v Južnem Vietnamu “začasno vlado”. Ta korak smatrajo za željo rdečih po utrditvi njihovega položaja pri pogajanjih v Parizu, pa
tudi za novo, hudo oviro za neposredne razgovore UF s
saigonsko vlado.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik R. M. Nixon je včeraj po svojem povratku z Mid-wayja dejal, da je odprl vrata h končanju vojskovanja v Vietnamu. Pozval je rdeče, naj stopijo z ZDA skozi ta vrata ali pa nosijo odgovornost za neuspeh razgovorov.
TOKIO, Jap. — Radio Peiping je objavil, da je prišlo do novega spopada na kitajsko-sov-jetski meji. Rusi naj bi prestopili kitajsko mejo v Sin-
Iz Clevelanda I | in okolice [
iz bolnice—
G. Jakob Peternel, 5348 St. Clair Avenue, se je vrnil iz St. Vincent Charity bolnice, kjer je bil operiran. Vsem se lepo zahvaljuje za obiske, posebno preč. g. monsignorju Louisa B. Bazniku.
Koncelebrirana maša—
V	petek zvečer ob osmih bo v stolnici koncelebrirana sv. maša pomožnega škofa Cosgroveja in vseh dekanov škofije v zadoščenje Božjemu Srcu za vse žalitve in za vso ljudsko brezbrižnost, do Njega. Vabljeni so vsi verniki škofije!
Rokoborbe v Areni—
Jutri, v četrtek, ob osmih zvečer je v Areni na 3717 Euclid Avenue zopet zanimiv spored nastopov v rokoborbi. Pretekli četrtek sta brata Dillingers zmajala nad bratoma Love. Jutri se oosta Dillingerja pomerila z lohnny Powersom in Moosem Cholakom.
Žalostna vest—
Mrs. Rose Stimec, 19608 Mohican Ave., je dobila sporočilo, da je 25. maja umrl njen brat Jože Novak v Drašči vasi pri Krki, har 78 let. Doma zapušča ženo n tri hčerke ter mnogo soiodni-kov, tukaj pa dva brata in dve sestri.
Graduiral je—
V	nedeljo, 8. junija, je z lepim uspehom graduiral na Ohio University g. Jerry Kožuh, sin Mr. n Mrs. Frank J. Kožuh, 13120 Astor Avenue, in vnuk dobro poznanih Mr. in Mrs. Lawrence Kožuh, 13116 Astor Avenue. Septembra bo nadaljeval medicinske študije na St. Louis University v St. Louis, Missouri, za zdravnika. Mlademu rojaku h graduaciji iskrene čestitke in vso srečo pri nadaljnem prizadevanju za zdravniški poklic!
liprava išče raznašalca—
Uprava A D išče raznašalca lista za Newton Ave., Locherie Ave., Naumann Ave., Renwood Ave., Abby Ave. Tyronne Ave. Kličite 431-0628.
Šolska naklada v Parmi bila odobrena—
Volivci Parme so včeraj z veliko večino odobrili 9.4 tisočinke posebne davčne naklade za vzdrževanje šol. Naklada je bila v preteklosti trikrat odklonjena in oila je nevarnost za nemoten šolski pouk prihodnjo jesen. Kelly bo kandidiral—
Robert J. Kelly, ki je nasledil kot direktor mestnih servicev našega rojaka inž. L. Drašlerja pod županom R. S. Locherjem, je objavil včeraj, da bo pri demokratskih primarnih volitvah v septembru nastopil proti C. Stokesu kot kandidat stranke za župana Clevelanda.
Beli razsrjeni—
Skupina kakih 200 beicev je hotela sinoči vprizoriti pohod pred stanovanje župana C. Stokesa v znak protesta nad umorom mladega Donalda Waighta v ponedeljek zvečer. Policija je skupino ustavila in razpršila. Kljub močnemu razburjenju se je policiji posrečilo ohraniti red in mir. Prejšnji večer je prišlo do kratkega plenjenja in požiganja v Glenville črnskem predelu okoli E. 105 St. in St. Clair Avenue. Sinoči je bil tam mir.
— —o--------
Priporočajte A.D. tem, ki jo še nimajo!
kiangu. Ko so bili zavrnjeni, so jim prišli na pomoč tanki.
Ameriška Domovina
'/«• n/V F I* I <r/% t%J—110 (VI I -
6117 St. C'air Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Združene države:
$16.00 na letu; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: t $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83
No. 114 Weds., June 11, 1969
Midway na pol poti?
Ko je predsednik Nixon objavil svoj načrt, da se sestane s predsednikom saigonske republike Van Thieujem na otokih Midway, se je naša politična javnost takoj razcepila na dva dela; optimiste in pesimiste, ki jih pa ni ločila strankarska pripadnost. Le zato je debata o napovedanem sestanku lahko ostala v mejah stvarnih debat brez nepotrebnih političnih namigavanj. Optimisti so pozdravljali idejo in izražali upanje, da bo sestanek pospešil hitrico na poti do premirja, pesimisti pa: niso videli pravega haska od sestanka. Van Thieu je pred sestankom obiskal še predsednika Južne Koreje generala Parka in maršala Čangkajška na Formozi. Ob obeh prilikah je dajal izjave, ki so bolj podpirale strah pesimistov kot upanje optimistov.
Sestanek na Midwayju je za nami, uradna poročila so znana, obširnejši komentarji tistih, ki so bili blizu sestanka, pa še manjkajo. Zato je težko izreči sodbo o uspehu ali neuspehu konference. Nekaj stvari je vendarle treba podčrtati.	1	1 I I ■*'
Sestanek je očitno vpošieval v prvi vrsti vedno bolj poudarjeno željo ameriške javnosti, da je v Južnem Vietnamu treba čim preje končati prelivanje ameriške krvi. Zato je postavil na prvo mesto vprašanje umika ameriških čet. Dosežen je bil sporazum, da naša administracija umakne iz Južnega Vietnama 25,000 mož, kar naj se zgodi do konca avgusta. Gornja številka lahko pomeni malo ali veliko, kakor jo kdo ogleduje.
Amerika ima sedaj v Vietnamu okoli 540,000 mož. Ne udeležujejo se pa vsi vojskovanja. Dobri dve tretjini, če ne še nekaj več, sta zaposleni v zaledju, morata oskrbovati vse vojaške oddelke, ki se udeležujejo vojskovanja na suhem in v zraku. Poročilo zato poudarja, da bo odpoklicanih
25.000	mož, ki se udeležujejo bojev. To se pravi: domov bo prišlo na videz le 5°/, vojakov, v resnici jih bo pa nad 10%, oe vzamemo za podlago naše čete na frontah. To je pa že nekaj drugega. Važna je dalje okolnost, da bodo odpoklicane cele brigade, ali pa morda kar cela divizija z nekaterimi dodatki.
To je treba vpoštevati radi načela rotacije. V naših četah v Vietnamu velja namreč pravilo, da vsak vojak na frontah služi točno 12 mesecev. Po izteku te dobe ga pošljejo domov. To se pravi: vsako leto pride v Vietnam do
250.000	novih vojakov, ravno toliko se jih pa vrne domov. To ima svojo dobro in slabo stran. Vojaki se tega veselijo; jih ne briga toliko vprašanje, kako dolgo bo še trajala vietnamska vojna, jih bolj zanima vprašanje, kdaj jim bo minilo leto v Vietnamu. Ako prebijejo to leto, so rešeni nevarnosti za življenje. Ravno nasprotno je stališče vojaških po veljnikov. Njim je rotacija zoprna. Pravijo namreč čisto upravičeno: komaj dobro izvežbamo vojaka za vojskovanje v Vietnamu, pa nam ga rotacija odpelje domov.
Številka 25,000 bo torej napravila čisto drug vtis pri nas doma v Ameriki in drug pri vojakih ter poveljnikih v Vietnamu. Za Nixona kot politika je seveda važno, kakšen je vtis doma, zato ga njegova administracija rada tako močno podčrtava
S tem pa še ni vse opravljeno. Naše čete, ki bodo prišle domov, morajo najti nadomestilo v saigonskih. Ali ga saigonska vlada ima, namreč takega, ki bo po izvežbanosti na enaki višini z našimi četami. Mnenja strokovnjakov se v tem vprašanju zelo razlikujejo. Šele praksa bo pokazala, koliko so saigonske čete res vredne. Če niso, nastopi lah ko nevarnost, da bo vse, kar je bilo doseženo na Midway otokih, padlo v vodo.
Računati moramo namreč s sledečo nevarnostjo: ko munisti bodo skrbno pazili, kje na frontah so se umaknile ameriške in nastopile saigonske čete. Hoteli bodo svoje sveže nasprotnike čim preje zmleti in jim pobrati vse orož je, kar ga je Amerika dala Saigonu za obrambo prizadete ga dela fronte.
Pa še druga nevarnost grozi: saigonske čete so navajene, da vidijo v ameriških hrbtenico odpora proti komunistom. Ako bodo sedaj videle, da se ameriška “hrbtenica umika, kdo more jamčiti, da se ne bo pri tem zamajala njihova odpornost in vztrajnost v bojevanju?
Umik naših prvih 25,000 mož bo torej sprožil celo vrsto kočljivih vprašanj, ki bo od njih odvisen nadaljni potek vojskovanja ali pa celo zlom saigonske odpornosti. Pripravljeni moramo torej biti na presenečenja.
Poročila govorijo tudi o tem, kaj sta Nixon in Van Thieu govorila o politični plati vojskovanja. Žal je besedilo o teh točkah precej megleno. Sumljivo je le, da ni dosti govora o tistih pogojih za mit, ki so vsebovani v znanih 8 točkah zadnje Nixonove izjave. Van Thieu se je v svojih
in Sveta za narodno varnost, torej dveh saigonskih politič-J drugih ,poročilih, da je zdaj v brem g. župniku Ferkulju, ko nih dejavnikov, ki nekaj pomenita ali bi vsaj morala nekaj veljavi novi sistem preračuna-|ste bili bolni za vročinskim rev-
pomeniti v saigonski politiki. Tako ne vemo nič točnega, kaj sta oba predsednika sklenila na primer o koalicijski vladi in nadzoru nad volitvami. Morda sta samo govorila, sklenila pa nič.
Seveda je tudi lahko mogoče, da je Nixon porabil priliko, da je Van Thieuju nalil čistega vina. Ker je jasno, da bi “čisto vino” takoj pokopalo sedanji saigonski režim in bi v Južnem Vietnamu nastal politični kaos, sta oba predsednika verjetno mislila, da naj ta del razgovorv ostane zaenkrat še tajen.
Tako je uspeh konference na Midwayju skromen, ako ga sodimo po prvih uradnih poročilih. Končne sodbe ne bi mogli izreči, dokler ne pridejo na dan podrobni podatki, po katerem kanalu, ni važno. Morda bo prvi zanesljivi znak za vse, kar se je godilo in govorilo na konferenci, prav politično razpoloženje v Saigonu.	I. A.
vanja dolgov in ta dovoljuje viš- matizmom. Sele dobri g. Marje “višine” narodnega dolga na- čun vas je pozdravil. Spomnila ši deželi. Do pred kratkim je bi- sem se in si mislila: iSam nad-
CHICAGO

NEKDAJ:
mi
* POLITIKA DANES IN JUTRI. — “Politika je poželjiva in s e b ič n a . Predstavlja se rada vljudno, rada se dela lepo v pozi dobre ‘mamice’ ali dobre ’tete’, dokler gre po njenih načrtih. Kadar to jenja in tega ni — postane zagrenjena mačeha in nima niti drobtin za one, ki z njo ne kimajo in ji ne pritrjujejo.” Tako jo je pred leti označil ugleden ameriški politik.
Precej je povedal o politiki. Še dosti grši obraz ima včasih. Toda, kdo ji dela in pači njen o-braz? Ljudje in njihove okoliščine. Kakršnikoli so ljudje, ki jo vodijo, taka je njihova politika.
Politike vodijo politikarji. Po-litikar bi moral biti državnik, gledati za koristi svoje okolice, okraja, države in dežele. Biti dober politik se pravi biti dober poznavalec zadev, katere predstavlja in zastopa. Biti mora pozoren, da ga ne prevara in ne zapelje za vsakim oglom vsaka “šlogarica” (napovedovalka sreče).
Yes, vsak politik ni 100% dober politik, kakor ni vsaka kuharica 100% dobra kuharica. Zato imamo po svetu toliko raznih politik, kakor jih imamo. Navadno malo dobrih — vedno pa več in več slabih in kislih!
Zgornje je na splošno pogled na politiko, kakršna je in kakršna bi morala biti.
Naše ZDA s svojimi gospodarskimi in drugimi ugodnostmi in vsem napredkom bi bilo soditi, da jih vodi posebna previdnost in posebna sreča — vsaj po dosedanjem njihovem napredku bi bilo tako soditi. Ali je tako? Yes, če jih gledamo z ene strani. Veleindustrija vse križem raste in bogati. Pogledati je treba le v njihove letne finančne izkaze in ti povedo, da vse je v bogatem klasju, vse rodi, vse se množi, ne več le v lepih ‘milijonih’, ampak v mastnih ‘bilijonih’. Kaj več naj pričakujemo? Ali je na vseh straneh našega življenja v naših ZDA tako? Tu smo pa pri drugih vprašanjih. Vzameš v roke jutranje ali večerne liste, tam vidiš dolge kolone, v katerih opisujejo revščino, to in ono, naraščanje zločinov in še na druge sitnosti in težave naletiš. Odkod pa to in zakaj tako? Saj govorimo o vsem vsestranskem napredku v gospodarstvu in povsod drugod, na drugi strani pa naenkrat pomanjkanje, revščina in še druge socialne težave? Ali naši glasni in gostobesedni politikarji, ki rešujejo vse razne težave od Bele hiše doli do zadnje
kaj. Ni dolgo tega, ko je chika-ška “Tribune” objavila članek, kako se vodi upravo in deli pod pore revnim. Bolje, kako vodimo boj proti revščini. Vse od komisarja gori pa doli do nižjih uradnikov imajo dobre plače. Komisar menda kar nad $30,000 letne plače. Omenjajo se potem stroški, to taki stroški, ki bi bili v korist revnim, če bi se jih o-pustilo. Tako na eni strani. Na drugi strani po tožimo, da ni denarja ne za to ne za drugo. Za take zadeve ga pa je.
Kaj to pove in kaj da misliti? To, da je tudi “borba proti revščini” obkrožena z nekako politiko. Kako? Kar vodstvo in predstavniki takih akcij začno, navadnu poverijo izvajanje in vršitev takih akcij v roke svojim ljudem, od katerih pozneje, zlasti ob času volitev pričakujejo sodelovanja za njihovo stranko.
Taka je politika, pa naj bo ta že krajevna, državna, deželna ali narodna. Povsod ima svoj nos in svoje prste zraven.
* ČRTICA O SREČANJU V BANKI. — O sedanjih gospodarskih razmerah okrog nas in po vseh naših ZDA se mnogo govori in piše. Navajajo nove odredbe za posojila in obresti ter o višinah, kako daleč ali visoko se mora kdo zadolžiti. O tem je pred kratkim bila objavljena naslednja črtica, kako sta se srečala na banki nek vlagatelj in bančni direktor. Takole se pripoveduje:
“Nek mož je ravnokar vložil na banki pri sprejemnem okencu svoj ček. Ko se je obrnil, da bi odšel, zagleda načelnika banke in ta ga prijazno ogovori: “Dobro jutro!” ga pozdravi načelnik in mu seže v roko. “Vidim, da ste vložili tedensko vlogo. Zelo cenimo vašo naklonjenost do nas.”
“Dobro jutro Vam/’ odgovori vlagatelj in mu potrese desnico. Oprostite, imam še nekaj drugega ‘businessa’ za Vas.”’
“Z veseljem bomo postregli,” odgovori bankir. “S čim pa naj vam postrežemo?”
“Najprvo,” odgovori vlagatelj, “jaz bi rad, da bi mi zvišali “vi-sočino”, koliko se smem zadolžiti, to je, koliko si morem izposoditi na Vaši banki?”
“Se bojim, da Vas ne razumem,” odgovori bankir.
“No, veste,” nadaljuje vlagatelj, “če dobim zvišanje kredita za posojila, potem mi ne bo treba takoj odplačevati mojih drugih dolgov in to mi bo pomagalo, da bom lahko izravnaval bi-
la določena višina našemu narodnemu dolgu le $300 bilijonov. Zdaj pa gori do $382 bilijonov. To je blizu 30%. To pove, da sem tudi jaz upravičen do višjega posojila ali zadolžitve.”
“Vi se ne morete smatrati, da spadate v isto vrsto vpoštevanja za nabavljanje posojil, kot ima to prednost in pravico naša vlada,” mu odvrne bankir.
“Oh, na vsak način!” insistira vlagatelj. “Vlada vendar računa vedno s tem, kaj obeta narodna proizvodnja. Jaz lahko podprem mojo prošnjo za več posojila s polnim poročilom, ki ga je objavila tvrdka “Gross Personal Products”.”
“G.P.P.?” ga vpraša malo začuden nazaj bankir.
“Da,” “Gross Personal Products”, nadaljuje vlagatelj, “to bo podprlo in zvišalo v nove višine mere posojevanja strankam.”
“Ne verjamem, da bi mogel jaz o tem pripričati direktorij naše banke,” odgovori direktor.
“Gospodarske vesti seveda trdijo, da je industrijsko obratovanje zadnje čase malo nazadovalo,” je nadaljeval vlagatelj. “Zato pa rabijo več denarja, zato višje kreditne višine za nabavljanje posojil. Kar je dobro
angel Mihael ga je pripeljal. Peljal nas je k gospe Prijateljevi, ki nam je dala tople fižolove juhe.
Iz šole so nekatere odselili v Italijo, drugi so odšli v Vetri-nje. V Italiji smo se pobliže seznanili z g. Mavsarjem, ki je pomagal, kjer je mogel. Mislim, da se ga posebno Hotenj ci s hvaležnostjo spominjajo.
V Senegaliji mi je g. dr. Stopar poveril vodstvo ljudske šole in g. Mavsar je bil katehet mojega razreda, v katerega sem dala vse večje otroke. Iz taborišča smo hodili vsako nedeljo v cerkev, kjer je bil za župnika Italijan g. Secondo, ki ga je g. Mavsar, kot je že omenil g. Breznik, naučil slovensko brati na Sv. večer pri polnočnici, in nam je na stranskem oltarju blagoslovil sliko Marije Pomagaj. Vsako nedeljo smo z otroci prepevali po maši slovenske Marijine pesmi in odmolili jutranjo molitev. Otroci so g. Mavsarja vzljubili in dobri Jože Turk mi je rekel, ko sem odhajala v Trst: “Po gospodu Mavsarju bi mi bilo tudi tako hudo, kot mi je po Vas.”
G. Mavsar je videl, kako sem duševno trpela in parkrat me je povabil, da sem šla z njim zunaj
skrbeli, da vas ne bo zeblo! Lahko se boste zavrteli po mili volji.
Končno še eno pojasnilo. Morda bi kdo rekel: “Ja, pri Zeleni dolini so pa sami Štajerci, tja pa ne smemo.” To bi bilo napačno, ker Zelena dolina ni samo štajerska, pač pa je prava “Slovenska internacionala”.
Torej, prijatelj dragi, pridi! Tisti, ki si že bil pri nas in tudi tisti, ki te pot še ni zanesla v našo dolino. Bodi gost “Zelene doline” — slovenske grude, saj si iz srca dobrodošel! Na svidenje v nedeljo, 15. junija, na Očetovski dan!	Odbor
za industrijske družbe, je dobro mesta, kjer sva se pogovarjala o
tudi za navadne ljudi. Meni bo pomagalo dobiti več posojila in to bo dvignilo mojo veljavo. Saj razumete?!”
“Kaj?” ga pogleda direktor,
naši mladini in prosil me je, naj mu dam ključ od učne in upravne sobe, da bo zvečer od tam nadzoroval mladino.
Naj lepši dan je bil za nas vse,
‘in Vi predlagate, da boste to do- ko smo imeli 24. marca sv. mašo
segli z bančnim denarjem?” “Zakaj ne? Saj tudi vlada tako dela z mojim denarjem,” odvrne vlagatelj.
“Bojim se, da Vas ne razumem,” veli nazaj bankir. “Pri vladi je to drugače, ona ne more drugače, kakor da se odloči in
v Loreti pred Marijinim oltarjem. Tam smo najprej zapeli .‘Poslan z nebes je angel”. ■ Moj zborček je bil res zelo priden. Žal, da sem nekatera imena že pozabila. Za vsako.stvar so se obrnili do g. Mavsarja. Celo za denar so ga prosili, da bi mogli
začrta novo višino za zadolžitve,'kupiti kaj potrebnega. Kadar to do časa, ko se začne valiti de- J sem videla v kakem kotu govo-nar v blagajne z novimi davki.Triti gospoda z njegovim bratom “Ampak, tudi pdtem ne bodo'Francitom, mi je bilo posebno znižali meje za zadolžitve,” od-j hudo, ker sem si mislila, koliko vrne vlagatelj. “Tam ne gredo skrbi je prevzel še za njega, ko
vaške bajte kjerkoli, nimajo lanco mojega letnega finančne-pravega pojasnila za to?
Imajo ga in najbrže vedo zanj,
ga stahja.”
Ne verjamem, da si predstav-
toda politična vremena so taka,'ljate dobro primero,” mu odvr-da njim ne kaže seči po njih, to!ne bankir. “Kakor se jaz sjporni-radi njihovih zadev, katerih se-1 njim, Vaša sedanja zadolžnica veda ne razobešajo v javnostj (nota), ki jo nam dolgujete, iz-ker to ne soglaša z njihovimi po- črpava Vaši finačno moč za na-litičnimi računi. In ti računi so bavljanje nadaljnih posojil.” včasih čudni. Povprečna javnost' “Seveda, ampak to bazira na
radi nazaj.”
“Tu ste pa pravo zadeli!” pritrdi bankir.
“Seveda!” mu odgovori vlagatelj, “ako morem jaz dobiti drugo posojilo po meri višje “višine”, bom lahko prihodnjič prosil na novo zvišanje “višine” za prihodnje posojilo in s tem bom prišel do denarja, ki ga bom rabil za potrošek ob božičnih praznikih, delno pa bom z njim odplačal dolg za sedanje posojilo.”
Tu se je prijel bančni direktor za glavo. Posegel je v pisalno mizo po neko listino in začel mrmrati sam s seboj.
“Kaj pa to?” ga vpraša vlagatelj.
“To so pa zapiski mojih lastnih “gospodarskih zadev”, mu odvrne direktor. “Mogoče zna še meni služiti to, kako daleč se lahko zadolžim. Hvala Vam lepa za dobro sugestijo!” se mu je zahvalil direktor.
— Preprosta črtica, ki pove, kako ljudje sanjamo in primerjamo svoje in javne državne gospodarske zadeve. Vsak po neki svoji “gospodarski filozofiji”. Prazni žepi in bilance naših financ, če bi se mogle, bi se nam pa smejale s svojim “O-o-o-o”!
R.
Slovenskim staršem po vsej Ameriki!
Iz zapiska “Naš križev pot do Beljaka”
JOLIET, 111. — Dolga je bila pot od doma do Beljaka. Kjer sva hodili z našo dobro Rozi, nikjer niso menjali naših lir in ta-
so jima umrli dobri starši.
Danes vsi, ki smo dobro poznali g. Jožka Mavsarja, prav goreče molimo zanj, da bi ga ljubi Bog vodil in prosimo, da bi se tudi on spomnil nas s tiho molitvico.
Mislili bomo tudi na vse njegove mrtve, da bi iz nebes blagoslavljali njega in brata Fran-cita z ženko.
Njemu pa kličemo: Še mnogo srečnih let v Vašem lepem stanu!
L. Verbič
Na otvoritev Zelene doline!
CLEVELAND, O. — Očetovski .dan, ta lep praznik naših o-četov, v nedeljo, 15. junija, 'boste najlepše preživeli in najboljše boste postreženi v prelepi “Zeleni dolini”, kjer bo vsega na preteki, pečene kokoške, pečeni prašički in obilo drugih dobrot za pod zob.
Na razpolago bo tudi okusno in izdatno celotno kosilo, kajti Štajerci se ne držijo splošno znanega pregovora:	“Malo de-
narja, malo muzike, pač pa o-bratno! Za malo penezov dajo dosti dobrega! Kosilo se bo ta dan serviralo samo po naročilu, katero mora biti izvršeno pri odboru osebno ali telefonično do sobote, 14. junija zvečer, na telefonski številki 943-4539 a 1 i 361-3239.
Tisti, ki ste že kdaj pikniko-vali v Zeleni dolini, veste, da se
CLEVELAND, O. — Sedaj, ko so nastopile počitnice in imajo otroci več prostega časa, bi bilo dobro jih vzpodbujati, da berejo dela slovenskih pisateljev in pesnikov, kakor tudi o zgodovini in kulturi slovenskega naroda in Slovencev po svetu sploh. Oni, ki pa slovensko še ne znajo dobro, ali pa ki niso imeli priložnosti med letom, da se slovensko naučijo, pa bi lahko te počitnice izrabili, da si znanje slovenščine izboljšajo, ali pa da se vsaj malo slovensko nauče. Učbenike in slovarje, kakor tudi slovenske knjižice ter informacije o njih se lahko dobi, če ne v bližnji okolici, pa od slovenskih šol v Clevelandu in Torontu, od Tivoli Imports v Clevelandu, kakor tudi od Ameriške Domovine, ter od raznih slovenskih pisarn in domov v raznin krajih ZDA in Kanade.
Znano je, da se človek najhitreje nauči jezika, ko je mlad, posebno če je okoli ljudi, ki jezik govorijo, če posluša radio v onem jeziku ali pa TV programe, če včasih kaj napiše ali za časopis ali pa pismo prijatelju dr staršem, ko je od doma ter ob raznih družinskih praznikih, ter če bere časopise, revije in knjige v tistem jeziku. Kdor prebere deset knjig v drugem jeziku, zna že na pol vse druge slovanske jezike, torej tudi ruščino. Da je poznanje ruščine v današ-ijih in prihodnjih časih potrebno, ni treba poudarjati.
Priporoča se, da si starši, ki znajo slovensko, vzamejo en določen čas vsak teden, da sistematično svoje otroke naučiju slovenščine. Kjer eden od staršev ne zna slovenščine, pa je v vsaki okolici, kjer je več Slovencev, gotovo kaka oseba, ki bi bila pripravljena priti na dom enkrat ali večkrat na teden in 2 otroci govoriti slovensko in jim pomagati pri učenju tega lepega jezika. Naj ga ne bo doma slovenskih staršev v Severni A-meriki, kjer otroci ne bi znali vsaj malo slovensko. Vaši otroci vam bodo za to še več kot hvaležni!	Stanko Meršol
izjavah tik pred sestankom močno odmaknil od ameriškega lrna^°kdaj ve za nje.	jračunih in ocenitvi stare formu-
stališča. Ker je vedel, da Amerika s tem ne bo zadovoljna, j Marsikaj pa le pride v jav- le,” odgovori nazaj vlagatelj. r_________
je svoje stališče še podpil z izjavami lepubliške skupščine nosL ki pove in razjasni marši- “Vidim pa in to po časopisih in Vas je obiskal, ko je bil pri do- Naši veseli muzikantje bodo po-
ko sva se znašli po dolgi poti splača iti tja, saj ni nobene sredi Beljaka. Že sem hotela vstopnine in povrhu še prosto vprašati za policijsko postajo, da parkiranje avtomobilov. Tisti bi‘dbbili prenočišče, pa se nama'pa, ki še niste bili v našem “raje približal mlad gospod s kole-'ju”, pa pridite enkrat pogledat som in rekel: “Pojdita z menoj!” in se z nami poveselit in naužit “Saj ga ne poznam,” sem zaše- dobrot dobre štajerske kuhinje petala Rozi. “Poznate ga, saj in seveda tudi svežega zraka.
Med volilnim govorom: “2a" pomnite si, da ne smete zaupa*' človeku, ki menja svoje prepri' Čanje vsak mesec kakor svoj0 srajco ...”
•
“Fantek! Tako majhen si, že kadiš! Ali tvoja mama ve to?”
“In vaš mož ve za to, da po cc' sti ustavljate tujce in jih og°' varjate?”
*
“Ti se znaš dobro čuvati,” 'P?a' vi znanec porfesorju, do ušes za' vitemu v šal.
“Seveda. Kaj pomaga moškc' mu ves svet, če je pa njegova Že' na vdova!”
“Sijajno! Si se spomnil, da ob hajava obletnico poroke? JaZ *Ll di... Počakaj malo, da bom da rilo, ki sem ti ga kupila, oblek la..
JEAN GIONO:
ŽETEV
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOPOOOOQOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOPC
“Morda malo ruma? Mulo ruma, no.”
“Ne, kar delaj svoje.”
Ko Agathange streže, se ozira na stensko uro. Kmalu bo tri. “Štiri žganja? Takoj.”
Takoj bo ura tri. Tedaj pride Norina v kuhinjo.
“Ali si se pobrigal za krsto? Zares?”
To vprašuje Agathange zato, ker voza še ni. Čas bi že oil. Pri tej vročini bi bilo bolje, če bi bil mrlič v krsti.
Agathange drži pod pazduho steklenico zganja, v eni roki ima kavno ročko, v drugi pa pladenj s skodelicami.
“Seveda, saj sem vam že rekel, teta, na vse sem mislil, — toda ravno na tržni dan. Poleg tega pa je še prezgodaj, saj še ni tri. Obljubil mi je, da ga bo prišel položit v krsto ob treh; pet minut še manjka. Vidite, že zvončklja. Saj že gre, nikar se ne razburjajte.”
Mala starka strmi v čiste skodelice na mizi, v ovratnik in črno ovratnico, potem v Agathan-gea. ki je ves rdeč in svetel od znoja, pa v odprt predal blagajne, iz katerega gledajo bankovci po pet frankov . ..
“Saj se ne razburjam, toda ... ne diši lepo, saj veš.. •”
Jeremie odgrne zastor na vratih in zavpije:
“Gospod Astruc, ali hočete žita?”
Gospod Astruc se je ob tem vzkhku tako zdrznil, da so se zaradi njegovega hitrega giba stresli miza in kozarci.
“Pa kje si videl žito'? V vsej deželi ni niti deset dobrih zrn.’ “Ne vem, če je deset dobrih zrn, vem pa, da sem videl šest vreč krasnega žita.”
Vstopil je in prišel na svojih dolgih nogah do mize. Gospod Astruc ga gleda. Jeremie dobro pozna poglede.
“Dajte mi cigareto.”
Gospod Astruc mu ponudi tobačnico.
“Dve bom vzel.”
“No, pa zdaj?”
“Torej, Lam doli ob vrtiljaku, na mestu, kjer stoje navadno izprežene mule. Samo tak, kot sem jaz, je mogel povohati tja dol. Tam sem našel človeka s šestimi vrečami pred sebe:. Nikomur ne reče ničesar. Samo gleda, stoji, na čaka. Pa sem mu rekel:
‘Hej, kaj pa imaš?’
‘2ito,’ mi je rekel. Najzanimivejše pa je, da je povedal resnico. Veste, gospod Astruc, jaz razumem to. saj veste, ni prvikrat ... Dobro, prepričan sem, da vse življenje niste videli takega žita. Dajte mi malo ognja/ “Kaj pa piješ?”
“Nič, dovolj sem že pil Toda če napravite kupčijo, mi morate kaj dati. Prav tako bi lahko stopil k Jacquesu, toda jaz sem mislil najprej na vas.”
Gospod Astruc — lep trebušček, dobro zavit v dvojno svito, z verižico na uri, ki vse to prepleta in vse to posajeno na dve majhni nogi, skoči naglo pokonci.
“Grem pogledat. Agatnange, takoj bom nazaj, pripravi pivo.” Res, tam stoji šest vreč. Videti jih je že od tod. Gospod Astruc jih je že preštel. Opazil je tudi, da ljudje žito že gledajo. Videi Pa je tudi, da drugih prekupcev še ni.
Dajte mi malo prostora, malo Prostora.”
Prvi pogled mu pade na žito. Jn oči mu hitro spoznajo njegovo vrednost.
“No, tako!”
Težko je kakor svinčena krogla. Zdravo in zlato in čisto, niti plevice ni vmes. Samo zrnje, suho, jedro zrnje, čisto kakor voda v potoku. Astruc ga hoče Ugrabiti, da bi čutil, kako mu Polzi med prsti. Take stvari ne vidi človek vsak dan.
Jože Grdina:
Po stopinjah Gospodovih
“Ne dotikajte se,” pravi možak.
Gospod Astruc ga gleda.
“Ne dotikajte se. Če ga želite kupiti, potem je prav, če ga pa hočete samo gledati, ga pa glejte samo z očmi.”
Čeprav ga hoče Astruc kupiti, se ga vendar ne dotakne. Razume. Tudi sam bi bil prav tak.
“Kje si to posejal?”
“V Aubignanu.”
Gospod Astruc se spet skloni nad lepo zrnje. Vidi, kako napenja vreče in kako je čisto: brez slame je in brez prahu. Ničesar ne reče in vsi drugi prav tako molčijo. Niti mož, ki stoji na vrečami in prodaja, ne reče ničesar. 2ito je lepo in to ve vsakdo.
“To ni omlačeno s strojem.” “Torej?”
“S temle sem mlatil,” pravi možak.
Pa pokaže svoje ogromne roke, ki so ranjene od mlačve in, ko jih odpre, razpokajo hraste in dlani krvave. Ob možu stoji drobna ženska, dokaj lepa in vsa obžgana od sonca kakor opeka. Od spodaj navzgor gleda svojega moža in je vsa zadovoljna. Pa mu pravi: “Zapri dlan, krvavi.”
In mož zapre dlan.
“Torej, vzamem ga. Ali je to vse?”
“Da. Imam ga še štiri vreče, toda tega potrebujem sam.”
“Pa kaj boš z njim?”
“Ze kruh, tristo vragov.” “Prodaj še tiste, kupim jih.” “Ne, rekel sem vam že da jih bom obdržal zase.”
“Dam ti zanje sto deset frankov.”
“Ali ni vredno več?” vpraša neki človek, ki je stal zraven.
Mož za vrečami se je ozrl v drobno žensko in se zasmejal z očmi in ustnicami, potem pa se je brez smeha obrnil proti gospodu Astrucu, prav tak kakor tedaj, ko je dejal: “Ne dotikajte se.”
“Ne vem ali je vredno več ali manj, toda jaz hočem sto trideset frankov.”
Gospod Astrucu vnovič pade pogled na žito. Potem pa pravi: “Prav. Vzamem.”
Gospod A.struc bolj kriči kot govori, kajti orgle na vrtiljaku so začele bučati.
“Toda vseh deset vreč,” zav pije znova. *
“Ne!” zakriči možak. “Teh šest vreč in nič več. Ostale bom obdržal. Moja žena rada je dober kruh.”
To žito je pravcati čudež. Vsi govore o njem. Najprej si ga je gospod Astruc vsul dve veliki pesti v žep, pa ga kaže zdaj tu, zdaj tam, povsod.
“Poglejte malo,” pravi.
In odpira svojo debelo pest, ki je polna lepega žita, lenega in krepkega kakor mož.
“Kaj takega!” se čudijo ljudje. “In še letos!”
“Mogel bi reči, vsako leto,” dodaja gospod Astruc, “sleherno leto; to je rekordno žito. Prvikrat v življenju vidim kaj takega. In vse na roko omlačeno. In v vetru valjano. Tega ni napravil mečkač. Se zdaj ima vse roke krvave.”
Poslušalci od začudenja kar skozi zobe žvižgajo.
“To je možak!”
“Pa Jeremie šele!”
Ta pa hodi po vsem sejmu. “Ali si videl žito, ki ga je kupil Astruc?”
Ce mu kdo pritrdi, pravi Jeremie:
“Iztaknil sem ga pa jaz. Ce bi ne bilo mene, bi odšel bi oz vsega, gol kakor berač. Jaz sem ga našel ”
Ce pa mu kdp pravi “ne”, potem ga zagrabi za ramo in mu kriči:
“Potem ga pa brž poglej, če hočeš še kdaj v življenju videti tako žito.”
(Dalje prihodnjič)
Kaj v Sveto deželo greš? Tako me je pobaral prijatelj, ko sem se odločil, da še enkrat obiščem Domovino Gospodovo. Ko sem mu pritrdil, da grem, je dejal: Ja, pa si upaš, zdaj ko je tam vojna? Že res, sem odgovoril, ampak tako hudo zdaj še ni. Res se bijejo Izraelci in Arabci, ampak dokler se bojujejo sami, ne bo hudega. Ce posežejo vmes velesile, Amerikanci na izraelski strani in Rusi na arabski, potem pa ne bo dobro. Morda je zdaj še najboljša prilika priti v Jeruzalem in druge kraje Palestine, kasneje zaradi posega velesil v to vojno morda ne bo mogoče; vsak tako hitro ne. Prav zato sem se odločil, da grem že letos za Veliko noč. Ja, pravi, saj si bil že dvakrat tam in zdaj spet greš? Saj ravno zato, ker sem tam že bil, grem še, ker všeč mi je ta kraj. Prav zato grem. Tako sem odgovarjal na razna vprašanja.
Zakaj zopet v Sveto deželo? Prijatelj je imel prav, ko je tako vprašal in jaz sam prvotno nisem mislil na to, da bi še enkrat šel. Pa se je obrnilo drugače:	Koncem oktobra 1967 sem
padel in si močno poškodoval nogo, potem sem šel še na operacijo na očesu. Torej dvakrat smola. Dočim se je oko počasi zdravilo, noga pa ne, sem se 10. aprila 1968 odločil, da grem k dr. Rosenbergu na pregled, kaj je z mojo nogo. Dr. Rosenberg mi je čisto drugače povedal, kot prejšnji zdravniki, ki so po pregledu izjavili, da ni nič zlomljenega in nič utrganega. Na Veliko noč, 14.. aprila 1968, sem šel v bolnico, kjer je dr. Rosenberg napravil operacijo v kolenu. Potem je bila noga že drugačna, žal operirana 5 mesecev prekasno. Ce bi' 'prišel dr. Rosenbergu takoj v roke, bi bila noga že zdrava.
Ko sem ležal v bolnici pod nadzorstvom veščega dr. Rosen-berga, sem marsikaj razmišljal in tedaj mi je nekako mimogrede prišlo na misel: Kaj če bi še enkrat šel v Sveto deželo? Ta misel se mi je večkrat ponovila in končno sem rekel: Če mi Bog da zdravje, pa grem. Ko sem zvedel, da Jože Suhadolnik potovalna agencija pripravlja skupino za v Sveto deželo, sem se priglasil. Vse mi je bilo všeč, le pri programu sem imel pomisleke. Njegova skupina bi prišla v Jeruzalem v ponedeljek po Cvetni nedelji. To mi ni bilo všeč, ker jaz sem hotel biti tam že za Cvetno nedeljo. Bi se že dalo še kako napraviti, ali tež-koče bi bile.
Potem je objavil potovanje v Sveto deželo rev. Jože Godina, njegov program ni bil nič boljši od Suhadolnikovega, ker tudi ta ni imel v programu Cvetne nedelje. Če bi jo imel, bi se pridružil njemu. Tako sem napravil čisto svoj načrt: Na Cvetno nedeljo hočem biti v Jeruzalemu, da bom navzoč pri slavnost-
ni procesiji iz Betfage v Jeruzalem. Ce že grem na pot, trošim denar in čas, hočem izvesti to po svoji zamisli.
Imel sem že od nekdaj veselje do potovanja. Prvo moje “potovanje” je bilo v otroških letih. Komaj so me oblekli v hlače, sem jo ubral s pastirji, ki so mimo nas gnali živino na pašo. Nekaj časa sem se menda držal pastirjev, potem sem pa ubral svojo pot. Ko pridem do mostu, ki veže takozvano Podpeško pot, kjer je bila na eni strani Prši-nova senožet, na drugi pa naš Zakotek, se zadovoljno vležem na most ter gledam ribe v potoku, ki so švigale sem in tja. Od sončnih žarkov so se mi zdele tako lepe, da se jih kar nisem mogel nagledati. V tem položaju me dobijo oče, ki so me že bogve kod iskali. Kljub temu, da sem zaslužil šibo za tako “samovoljno potovanje”, me oče niso kaznovali, še karali me niso. Za roke so me prijeli in odpeljali domov. Kakor takrat, ko se nisem brigal za pastirje, tako se tudi to pot nisem ne za Suhadolniko-vo in ne za rev. Godinovo skupino. Le g. -Suhadolniku sem naročil, da mi pripravi vozni listek za Jeruzalem in nazaj.
V četrtek, 27. marca, ob 1. uri popoldne sem odletel z zrakoplovom proti New Yorku, kjer sem se še isti večer presedel na letalo za Tel Aviv, ki je s poldrugo uro zamude odletelo proti Sveti deželi. Z Bogom Amerika in Bog daj srečno priti v Domovino Gospodovo, sem dejal, ko so zabrneli motorji. Letalo je letelo preko Atlantskega oceana, ko so nam pričeli servirati okusno večerjo, potem smo kajpada malo zadremali. Dopoldne v petek smo že frčali nad Evropo in ob dveh popoldne dospeli v A-tene na Grškem, kjer je izstopilo precej potnikov, nato pa sem nadaljeval pot proti cilju. Nekako ob 5. uri se je letalo spustilo na zemljo v Lidi letališču za Tel Aviv in Jeruzalem. Hvala Bogu za srečen prihod! Brž sem pobral svoje stvari in s kovčkom odšel na carinarno, kjer pa niso
mi je prihranil 18 do 20 dolarjev. V 56 km oddaljenem Jeruzalemu smo bili preje, kot sem upal.
Na avtobusni postaji vprašam za taksi in v nekaj minutah sem se že peljal po ulicah Jeruzalema; kake pol ure potem se že u-stavi avto pred monastirom sv.
Klare. Pozno je že bilo, prepozno pa ne in vratarica mi je od-^ konferenci, ki se redno sestaja, prla velika železna vrata mona- Zadnjo konferenco so sklicali v stira ter me peljala v že meni okolico glavnega mesta Caraca-pripravljeno sobo, kjer sem od- sa v nekem salezijanskem zavo-ložil svoje stvari, potem pa ta- du. koj legel v posteljo. Zakaj sem šel v monastir sv. Klare?
Monastir sv. Klare mi je bil
Katoliški škofje obeh Amerik ne morejo najti skupnega načrta dela
CARACAS, Venez. — Med katoliškimi škofi obeh Amerik, Severne in Južne, obstojajo tesni poklicni stiki. Zunanjo obliko imajo v Medameriški škofijski
Iz naše dežele je prišla na konferenco 10 - č 1 a nska delegacija
_________ -	„ s kardinalom Codyjem iz Chi-
že znan iz 1. 1953, ko sem bil tam caga in Krolom iz Philadelphije nekaj dni na stanovanju in hra-jna čelu. Iz Južne Amerike je bi-
ni. Tudi to pot sem pisal sestri Mariji, da mislim priti v Jeruzalem, potovanje s skupino sem odklonil radi Cvetne nedelje in zdaj potujem sam. Sestra Marija, Slovenka, mi odpiše, da naj le pridem, ker opatinja Elizabeta mi da posebno dovoljenje, da bom tam na hrani in stanovanju tekom mojega bivanja v Jeruzalemu. Živijo! Domovina je rešena. Saj sem bil ravno v tem oziru v skrbeh, kajti v Jeruzalemu o velikonočnem času ni lahko; sem lahko na cesti.
Tako sem prišel v monastir ženskega reda sv. Klare, kjer'Vpraganje) aji ne kaže sem, ko sem tja prišel, našel vse razgOVOroV) £e je bojkot Castro-pripravljeno. Ko sem zjutraj |vega režima na Kubi še potreben. Škofje iz naše dežele so skušali debato odriniti na stro-
la delegacija močnejša. Na dnevnem redu je bila cela vrsta perečih vprašanj iz dušno-pastirske prakse.
Debate o verskih problemih so potekale gladko, pri socijal nih problemih se je pa vse zati kalo. Pokazalo se je namreč, da škofje iz Latinske Amerike polagajo na obravnavanje socijal-nih in gospodarskih vprašanj veliko več pomena kot prelatje iz naše dežele. Ne izogibajo se tudi političnim problemom.
Tako so na primer nekateri j škofje skušali spraviti v debato
sprožiti
vstal, so mi sestre postregle z izbornim zajtrkom, potem pa sem se srečal s sestro Marijo, kjer me je v njeni družbi sprejela preč. opatinja, me pozdravila in izrekla dobrodošlico in da sem gost monastira.
(Dalje)
kovne kroge. V februarju bo nova konferenca v Miami, ki bo nadaljevala sedanje debate.
V Peipingu se počutijo tuji diplomatje boljše
HONG KONG. — Do zadnjega komunističnega kongresa so se tuji diplomatje v Peipingu čutili kot na pol jetnike. Z domačini niso imeli nobenih pravih stikov, v javnih prostorih
se udeleži mednarodnega turističnega kongresa.
Ni nobenih znakov, da bi se bifi kitajski komunisti pripravljeni pogajati o osvoboditvi tistih tujcev, ki so že cela leta zaprti v kitajskih ječah.
Bomba pred konzulatom Jugoslavije v Sydneyju
SYDNEY, Avstral. — V ponedeljek je eskplodirala pred poslopjem Titovega konzulata v Double Bay, predmestju Syd-neyja, bomba, ki je uničila okna in vrata.
V Avstraliji živi veliko število izseljencev iz Jugoslavije, v dobrem delu odločnih protikomunistov.
Delo za moške & ženske
DELO DOBI
moški ali ženska z majhnim znanjem fotografije. Izučimo v barvastih posnetkih.
HALIK COLOR LAB. 15615 St. Clair PO 1 4000
(115)
Čangkajšek tipa za stiki s Sovjetsko zvezo
TAIPEI, Taiwan. — Čangkaj-šek spada gotovo med najbolj dosledne protikomuniste na svetu. Ne samo njegov režim, tudi
cela Formoza ne pozna stikov s 50 se jih Kitajci izogibali, v ura-komunističffimi" državami že od dlh »o jih povsod hladno spreje-1. 1949. Sedaj se je led začel ta-‘«iali in omejili razgovore na
jati. Povod za to je dal spor med najnujne.iše besede. Na ulicah Moskvo in Peipingom. Kakor'so jim sledili detektivi. Tako je hitro je Čangkajšek spoznal, da'bila diplomatska kolonija odre-nič pregledovali, kaj ima kdo s je spor med Sovjetsko zvezo in'zana od kitajskega sveta, mora-seboj. Tako sem bil kar hitro tKitajsko resna stvar, je takoj la je živeti v svojem “getu” v o-prost in šel iskat vozilo za Je- dal nalog svoji vladi, naj pod-Izviru ne ravno razkošnih pei-ruzalem.	pre Moskvo proti kitajskim ko- pinških stanovanj.
Precej nerodna zadeva je bila, munistom. Se je pač ravnal po P° kongresu se počasi obrača ker je že bil judovski praznik, pregovoru:	Sovražnik mojega na bolje. Vladni krogi so posta-
sovražnika je moj prijatelj. h dostopnejši za razgovore, se Čangkajšek in Brežnjev sicer stikom s tujci ne izogibajo, tu-
Ženske dobijo delo
Dental Assistant
Personable, some typing and bookkeeping experience. Preferably a resident from St. Clair— Addison Road area for your own convenience. 31 hour v/eek, oft Wednesdays, half day Saturday, paid holidays. Will train Call 391-5300 for interview. (x)
MALI OGLASI
Naprodaj
Stiristanovanjska hiša v do-orem stanju na E. 73 St, severno od St Clair Ave. Kličite 431-6798 pred 2. uro.
____________ (x)
Prodam
Deset akrov zemlje, 314 akra grozdja v Madison, Ohio. Kličite 431-6798 pred 2. uro.
(x)
ki se prične v petek po sončnem zahodu. Tedaj Judje ne delajo. Niso kakor kristjani, ki mnogi ne poznajo ne svetka ne petka in je nekaterim nedelja le za izlete in razvedrilo. Tako sem bil malo v zadregi, kako naj pridem v Jeruzalem tekom sobote. Pa je kar šlo. Ko vprašam za avtobus za Jeruzalem, mi ga pokažejo in povedo, da odpelje v Jeruzalem ob 6.30. Prav. Hitro kupim vozni listek, za katerega sem plačal en dolar. Ker sem se bal, da bom morda pozen za monastir sv. Klare, kamor sem bil namenjen, vprašam pri blagajni, če je mogoče dobiti za v Jeruzalem taksi. Pa mi pravi: Ah, pojte no. Taksi vas bo stal precej denarja. Je bolj pametno, da greste z avtobusom, boste ravno tako hitro
še nista prijatelja, toda vsaj ne zmerjata se več in skušata biti objektivna. Tako je na primer formozansko časopisje pisalo o bojih na reki Usuri objektivno in bolj dajalo prav Sovjetski zvezi kot pa tovarišu Mau. Sedaj je Čangkajšek poslal prvo svojo delegacijo v komunistično državo, ne naravnost v Moskvo, ampak v Sofijo na konferenco Mednarodne unije
V najem
oddamo spalno sobo m :>škemu na 1027 E. 61 St. garaža. Oglasite se osebno od 5. do 7. oop. ali kličite EN 1-8997.	(116)
dospeli v Jeruzalem. Ta nasvet ščilih.
društev. Čangkajškova vlada je tudi začela črtati iz učbenikov vse, kar grobo žali Moskvo in ne odgovarja resnici.
Tako je Mao postal edini veliki sovražnik Čangkajška. To je Čangkajšek sam potrdil tudi v svojih letošnjih novoletnih vo-
jih diplomatov na ulicah nihče več ne nadleguje. Norveški, finski in danski diplomatje so dobili dovoljenje za potovanje v notranjost dežele, 450 milj daleč v Jenan. Angleški diplomatje upajo da bodo dobili dovoljenje za potovanje v Šanghaj in Nanking. Pred sovjetskim poslaništvom ni nobenih demonstracij več, čeprav radio in časopisje turističnih | r°hnita proti Moskvi. Na drugi strani se kitajski diplomatje
V najem
S prvim julijem se ddda 3 sobno pritlično stanovanje brez kopalnice na Norwood Road samski, čisti in mirni starejši osebi. Kličite 361-5584.
-(116)
vračajo na svoja stara službena mesta. Sedem njih je že odšlo, precej jih bo kmalu odrinilo.
Značilno je dalje, da se kitajsko zunanje ministrstvo nič ne jezi na Bolgarijo, ki je pred kratkim dovolila Čangkajškovi delegaciji, da pride v Sofijo in
Naprodaj
V Geneva, O., severno od Rt. 20, 37 akrov zemlje, se iahko razcepi na 2 ali 4 parcele; poslopje, skedenj, potrebuje popravila; dovolj materijcla za postaviti novo hišo.
Lot 100 x 300 blizu Hiram Rd. Richmond Heights.
Lot 50 x 150 blizu Chardon Rd. Richmond Heights.
Ako želite prodati vašo hišo ali parcelo, pokličite nas, da se pomenimo z Vami.
STREKAL REALTY 481-1100	692-1020
(11,13 jun)
Hiša naprodaj
l-družinska, zelo čista, 3 spalnice, 2 kopalnici, nove preproge in zavese, velika moderna kuhinja, lepa, velika klet, plinski furnez, zidana garaža, na 1022 E. 72 St. Pokličite Slovenko: FLORENCE ROME REALTY 486-2747
(4,6,9,11,13 jun)
NA DALJNEM' SEVEFU —- Stika kaže zadnjo postajo voda, po katerem teče surovo olje z bogatih vrelcev na Aljaski do obale in še dve milji daleč od nje v morje, kjer ga potiskajo v petrolejske ladje. V eni uri je mogoče naložiti tod 303000 sodov olja na ladjo.
Stanovanje v najem
Oddamo 5 lepih, čistih sob na Ansel Rd., blizu St. Clair Ave. Kličite 751-3126 ali 486-1319.
— (6,11,13 jun)
Lastnik prodaja
radi selitve v Arizono dve 2-dru-žinski hiši na enem velikem lotu, v okolici Grovewood. V nizkm 30-tih. Dobro posestvo za dohodek. Tiidi ena enodružinska. Kličite: 531-1837.
—(6.11 jun)
Če nameravate prodati Vaše posestvo, kličite John Laurich Realty IV 1-1313 in bo prišel na Vaš dom, da se pogovori z Vami o Vašem problemu zastonj
iwtfx)
Sneg je obležal in spomladanskega sonca.
Layer je pogledal zardeli točajki globoke v oči.
“Če se Klemen vrne, se bosta pač vzela, saj prav zato, da bi ostal živ, se boš zaobljubila.” “Pa kaj naj potlej Mariji obljubim?”
“Da se ne boš možila, če ne boš mogla Klemena vzeti. In da, no, saj veš — česar te Bog varuj — tudi brez zaobljube ne boš—” “To zame ne bo žrtev, ker mi še na misel ne pride, da bi kdaj koga drugega sploh mogla rada imeti kakor Klemena.”
Lenka je bila nekako užaljena. Layer je pa mirno pripomnil: “Mlada si še in se ti še sanja ne, kaj vse lahko življenje prinese.” In je poudaril: “Zaiečene-ga kruha je več pojedenega, kakor pa zapečenega.”
Lenka pa je odločno spregovorila: “Klemenu ali pa Mariji naj bo darovano moje življenje. Tu je moja roka.” Odločno je
CHICAGO, ILL.
BEAL ESTATE FOR SALE
BRICK — 2 FLAT.
With 2 car gar. Ideally located in Austin area. Private owner. Mid 20’s.
287-9453 or 383-72dl ' V’	1	(114)
BELMONT — LARAMIE — Area. Owner. 5 rm. frame expandable home w/3 rm. English Bsmt. Apt. for related family living. 2 car gar. 736-2215
(114)
segla slikarju v desnico: “Kar posuši naj se, če bi te zaobljube ne držala.”
“Zdi se mi,” je nagnil mojster glavo malo po strani, “da si malo preveč rekla.”
“Nič preveč. Prej premalo,” je zatrmoglavila Lenka.
Zunaj so začele padati prve snežinke. Ker je bil Layer še tešč, sta se preselila v kuhinjo, da mu Lenka ocvre neksj jajc. Domači se še vedno niso vrnili od pogreba gospodarjeve sestre.
Preden je Layer odšel k župniku doktorju Urbanu Ažbetu, da se domeni glede posbkanja kapelice Marije Pomagaj na Brezjah, je bila Lenka že povsem pomirjena in prepričana, da se njen Klemen vrne, četudi šele čez leta. Tako trdno se je zanesla na pravkar storjeno zaobljubo.
Domači so se pripeljali domov šele, ko je bilo zunaj že vse belo.
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED
BUSINESS OPPORTUNITY
GROCERY — Liquor, gas pump, Lake county, excel, hwy. Lc. 2-110 frontage. Annual gross sales $187,-000, price includes land, bldgs, and fixt. $35,000.
Call 746-1275 Paxton, Inc.
(114)
LIQUOR STORE AND BAR In Cicero. Kitchen and hall. Living quarters. West sub. By owner. Phone 863-0928
(114)
Laboratory
CLINICAL LABORATORY TECHNOLOGIST
$776 to $914 plus night and evening bonus and civil service benefits. To staff evening night and weekend hospital laboratory.
CALIFORNIA STATE LICENSE REQUIRED
SR. CLINICAL LABORATORY TECHNOLOGIST
$819 to $1,020 plus night and evening bonus and civil service benefits. To staff evening, night and weekend hospital laboratory.
CALIFORNIA STATE LICENSE REQUIRED
Send Resume in Confidence to:
Mr. Myron Goldberg, Personnel Officer
HARBOR GENERAL HOSPITAL
1000 W. Carson St. Torrance, Calif.
(County of Los Angeles)
(114)
Štirinajsto poglavje NI ŠE PRIBITO
Razcvetelo se je sadje in po gajih so zadehtele šmarnice. Sonce je zahajalo, pod Broscem se je pa ustavil parizar. Lenka je pogledala skozi okno in takoj spoznala tisti par konj, ki jih je Boštjan, mladi gospodar Marka iz Krnic, kupil od Gcrjušca Naca. Pravkar jih je privezoval k rampi. Na dvor se mu ni vredno zdelo zategniti. Cez noč se ustaviti bi mu bilo nespametno, je vedela Lenka, ko ima samo še dobro uro hoda do doma, s konji, ki niso videti pretegnjeni, pa komaj za kratek dir, čeprav se cesta pne
“Kdo se je pa še pripeljal z njim?”
Mlada točjka je radovedno pritisnila glavo trdno na steklo okna, da je mogla tudi po strani nazaj pogledati. Aha! Slikar mojster Layer je skušal dvigniti iz voza malo, pa precej težko skrinjico. Ni mu hotelo uspeti. Ni bil več mlad. Odhitela mu je pomagat. Oba sta jo igraje postavila v vežo. Lenka, čeprav rožnega .obraza, je bila čvrsto zgrajena.
“Veš, se bom malo dlje pomudil pri vas. Obljubo sem prišel izpolnit in kapelico na Brezjah poslikam. Saj veš, kako sva se zaobljubila. Jaz bom svojo obljubo izpolnil in če se svet podere. Ti pa—?”
Layer je obmolknil in čakal odgovora. Ljubenčanka Lenka je pa mala po strani nagnila glavo, se žalostno in obenem nagajivo nasmehnila in zamolklo odgovorila: “Jaz tudi svojo. Pa če prav na vašo podrtijo sveta, ki ga nič škoda ni, še luna pade.” Lenka se je sama sebi od srca zasmejala, mojster pa z njo vred. Prav takrat je vstopil Boštjan, ki je pred privezane konje zunaj postavil še trugo in vsul vanjo pest ovsa, da bosta raje stala.
‘Pa sta kaj dobre volje,” je namesto pozdrava ogovoril vo-zar.
“Kaj ne bova, če ge svet podira in luna vsak čas nanj pade,
MALE HELP
TIIUCK DRIVERS
To Transport Crude Oil From Off Highway Leases
Must have a nunimum of two years, tandem driving experience. Drivers to be located in Texas and New Mexico. Permanent employment, excellent pay and company benefits. Average pay in Texas and New Mexico $700 to $800 monthly.
If you are interested and meet the driving experience requirements, please contact the following for application:
Mr. Jerry Parker
The Permian Gorp.
P. O. BOX 3119
Midland, Texas 79701
An Equal Opportunity Employer
(115)
EXCELLENT IMMEDIATE OPENINGS FOR
PRODUCTION ENGINEERS
Dynamic growth, expansion, diversification program by young aggressive company. Need bright imaginative plant engineers to manage and design, new plants for mass production of component housing systems. Need solid experience in this or related fields. Product would involve industrialized production of complete housing units. Require individual looking for responsibility, opportunity and challenge Please send complete resume, including salary requirements. Contact:
J. G. Rose, Vice President Allied Mortgage & Development Co., Inc.
P. O. Box 2835, Desoto Station Memphis, Tennessee 38102__________(U4)
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
počakal name, gre pa zadnja leta vse sakor po maslu. Pa bi nerada še umrla, posebno tale zares brhka Ljubenčanka, ki še živeti ni začela. Ti rečem, kakor po maslu. 3i se pa ne smejala.”
“Po maslu, res! Samo neužitno žaltavo je bilo tisto maslo. Vas bi bilo skoraj konec. Ta,” pokazal je Lenko, “bo pa že prebolela, saj je še mlada.” “Bcštjan! Kaj naj prebolim?” je planila točajka pokonci in od groze dvignila roke. Pa se je ta hip že sesedla in tiho zaprosila: “Kaj si mar kaj od Klemena zvedel?”
“Nič, prač nič.”
“Kar tako v prazno nisi rekel.” Layer, ki je upravičeno prav tako sodil kakor Lenka, je na skrivaj dregnil z nogo pod mizo Boštjana, češ naj kako omili za dekleta prebridek udarec.
No, da bom odkrit. Kaj bom hodil okrog voglov.” Natočil si ie vina in ga počasi, kakor bi grede težke misli pretehtaval, izpil. Neslišno je postavil kozarec nazaj na mizo in spet spregovoril.
“Saj me oba poznata. Klemen me kar nič manj ne skrbi, kakor tebe, Lenka. Prav razumi in nič naj te ne zaboli. Ti ianta vsak dan drugega lahko dobiš, morebiti se ti že ponujajo, jaz pa takega brata, kakor je 1 il Klemen, nikoli več ne bi. Vsi smo ga radi imeli, našega malega, našega desetega, najbolj pa mama. Bog jim daj večni mir in pokoj.”
Da bi Lenko vsaj malo potolažil, je Layer Boštjanovo besedo kar na najboljše obrnil in hitro vprašal:
“Si rekel, da bi takega brata, kakor je bil Klemen, nikcli več ne mogel dobiti. Ne mogel dobiti? Ne pa ‘bom dobil'?”
“Sem rekel,” je prikimal Boštjan.
“To se pravi, če še prav znam
razumeti kratko povedano gorenjsko besedo, da Klemenova smrt še ni pribita?”
“Kdo je pa to rekel?” je skoraj vzrojil mladi Marka.
Lenka je opazila, da je razburjeni Boštjan tudi podoben očetu. Klemen je bil pa v smehu in jezi, kakor izrezan iz njega, iz nekdanjega ovčarja Marka.
“Kaj pa potlej govoriš,” je skoraj žalostno pripomnil Layer.
“Neroden sem, pa ne znam tako povedati, kakor bi rad.” Spet si je natočil, pa samo srknil.
“Govori,” je zategnil Layer. “Saj midva z Lenko sva bolj vajena neokretne besede kakor pa ogiajene.”
“O, saj to je tisti zlomek,” se je razvnel Boštjan, “ko ne znam prav povedati. Ali pa preveč naravnost govorim. Pa me ljudje raje narobe razumejo kakor pa prav, ko jim ne hodi prav, če bi me prav razumeli.”
Layer se je bistroumnemu nerodnemu ponavljanju besede ‘prav’ nasmejal in jo nalašč še sam uporabil: “Boštjan! To nama povej, če si od Klemena kaj novega zvedel, pa naj nama bo prav ali pa neprav.”
“Nič, čisto nič ne,” je naglo odgovoril Boštjan. Na obrazu se mu je videlo, da ničesar ne prikriva, da ga pa tare velika skrb. “Klemen, naš Klemen. Kako ga nam manjka. Za delo in za vse. Ne vem, če bom zdržal. Oče z
dneva v dan pešajo, stari Joža je umrl, za mladega hlapca pa ni denarja. So nas zadnjih dvajset let vojske, ki so se valile čez nas, pritisnile k tlom, kakor bi zoreče žito z najtežjim valjem povaljal, s takim, pred katerega vprežeš par. Menda bom moral konje, čeprav sem navezan z dušo in telesom nanje, izpreči, če nočem zavoziti trdo prigarane domačije. Vsaj do takrat, da mi fantje dorastejo. Fuksa in Frama, par, ki mu ni para.” Boštjan je spet srknil požirek vina. Daši je bila rebula sladka, se je načmeril.
“Sem se nadejal, ko Napaljo-na uženejo in se nam cesta od Trsta do Dunaja in še dlje zopet odpre, da spet zadihamo. Pa so stari avstrijski gospodaril vse prejšnje slabo s tlako vred nazaj vpeljali, fronke, ki so nam jih Francozi v imenu svobode naložili, pa kar obdržali. Vsak dan trje nam gre. Ne vem, kaj bo?”
Boštjan je spil, plačal, vstal in šel. Ni bil dobre volje. Prej nasajene. Prav zato mu je Lenka izkazala prijaznost in stopila za njim na prag.
(Dalje prihodnjič)
GARFIELD ROOFING
3465 E. 93 St. blizu Union Ave NOVE STREHE HITRA POPRAVILA RALPH JERIC VU 3-25C0 ponoči 475-4647 podnevi
LAY OUT DRAFTSMEN
Engineering Dept, of established Metal Products Co. has immediate openings for ambitious draftsmen, who want to grow into Design Engineering. Must be draft exempt. This is a permanent position for the right man.
Bring samples of work.
ELGEN METAL PRODUCTS CO.
9325 King St.
Franklin Park, HI.
Call: NA 5-8777 Ask for Mr. Kass
(114)
GRDINO VA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1053 East 62nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers
SLOVENCI, KO NAPRAVLJATE NAČRTE ZA LETOŠNJE POČITNICE, NE POZABITE NA MARIJO POMAGAJ V LEMONTU. SLOVENSKI FRANČIŠKANI SMO PRIPRAVILI ZA LETOS NASLEDNJI PROGRAM:
Vsako nedeljo v Juliju in Avgustu so svete maše pri Mariji Pomagaj ob 7 in 11 zjutraj.
Kadar so romanja, imamo pobožnosti ob dveh popoldne.
V soboto dne 5. Julija in 9. Avgusta imamo tudi sveto mašo ob osmih zvečer. Sledi procesija z lučkami k Lurški Votlini.
SLOVENSKA ROMANJA SO V LEMONTU NASLEDNJE NEDELJE:
5. in 6. Julija — VSESLOVENSKO ROMANJE 19. in 20. Julija—ROMANJE SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE 27. Julija — PREKMURSKO ROMANJE 9. in 10. Augusta—OLTARNA DRUŠTVA IZ CLEVELANDA 31. Augusta — MEDENI PIKNIK IN ROMANJE FARE SVETEGA STEFANA
NA LETOŠNJIH ROMANJIH BOMO OBHAJALI 1100 LETNICO SMRTI SV. CIRILA IN DESETLETNICO SMRTI ŠKOFA GREGORIJA ROŽMANA.
Prosimo vas, da si pravočasno rezervirate prenočišče in hrano. Kuhinja je odprta samo med skupnimi romanji in kadar pride v Lemont kaka skupina romarjev.
Naslov:
St. Mary’s
1400 Main Street
Lemont, Illinois 60439
Telefon: (312)
257-2494
257-5102
r
NAROČITE SVOJIM DOBRIM OČETOM
AMERIŠKO DOMOVINO
KOT DARILO ZA
Očetovski dan
dne 15. junija 1969 Naročite telefonično: 431-0628 Naročite pismeno:
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje darilo za Očetovski dan na sledeči naslov:
Za to darilo pošiljam znesek $.....
Moje ime in naslov: ..........................
V
HELP WANTED
Distribution Clerk
•	Permanent full time position for mature individual.
•	Good Pay. i
•	Good Company Benefits.
Must be high school graduate. Located in Ford City. For interview Call Mr. Funk at 582-6088.
(114)
CONTAINERS, INC.
In Menomonee Falls, Wis., Offers Excellent Opportunities for
Production Machine Operators
Due to recent expansion we have several openings for new employes: Applicants must be high school graduates with a high degree of mechanical ability.
IF YOU are looking for steady full time employment, we are looking for you. THE PEOPLE we hire will be trained.
For interviews write or call:
251-0800 — MENOMENEE FALLS, WISC. 53051
An Equal Opportunity Employer (Mention This Paper)
(115)
FEMALE HELP
KITCHEN HELP — NIGHTS Transportation home. Must live in vicinit>.
Santucci’s 6211 S. Cicero Ave. PO 7-2244
(114)
WANTED EXPERIENCED OPERATOR Full or part time. Apply Beauty Salon. 500 So. Michigan.
I.
(115)
.....:... ■
lllllllllllllllll
N1KAK PIKNIK — To vsekakor ni piknik, vsaj ne za delavce, ki postavljajo in povezujejo dele mostu v Aucklandu v Novi Zelandiji. Posamezne dele so izdelali na Japonskem, pa jih prepeljali v Novo Zelandijo v prepričanju, da je tako mogoče gradnjo mostu skrajšati, če hi most gradili v celoti na mestu, bi trajala gradnja vsaj 10 mesecev dalj.