pomurski	
vestnik
G L A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA P O M RJE
Leto XI. — Štev. 45
MURSKA SOBOTA, 12. NOV. 1959
Cena din 10.-
Tovariš Čačinovič je v svojem poročilu poudaril, da sloni ves naš nadaljnji razvoj na razvijanju proizvajalnih sil, pri čemer je potrebno posvetiti posebno skrb našemu kmetijstvu. Po planu za leto 1959 bi morali ustvariti v gospodarstvu skupno 25,9 milijard dinarjev družbenega bruto produkta, po dosedanjih ocenah pa ga bomo dosegli 25,7 milijard dinarjev. Do-
sedanji razvoj kaže, je dejal tov. Čačinovič, da so nastale nekatere spremembe pri investicijah. Predvidena realizacija investicij v gospodarstvu bo znašala — računano v indeksu — le 91 glede na perspektivni plan in letos v indeksu 74 oziroma v dinarjih, namesto 3 milijarde 700 milijonov 2 milijardi 700 milijonov dinarjev. To je posledica predvsem manjših investicij pri Nafti. Vse druge investicije bodo znatno povečane. Od predvidenih 3 milijard 80 milijonov dinarjev v 5 letih bomo do konca letošnjega leta dosegli v kmetijstvu že 1 milijardo 500 milijonov dinarjev investicij. Po dosedanjih predlogih se bodo investicije v kmetijstvu prihodnje leto še podvojile.
V negospodarskih panogah bo do konca leta vloženih 1 milijardo 200 milijonov dinarjev. Do realizacije petletnega plana na tem področju nam primanjkuje še 2 milijardi 600 milijonov dinarjev. Glede na to bo potrebno negospodarske investicije še posebej analizirati.
Glede smernic za pripravljanje družbenega plana za leto 1960 je bilo med drugim rečeno, da moramo prihodnje leto nadoknaditi izpad potrošnje investicijskih sredstev. Pri tem moramo mobilizirati tudi vsa lokalna sredstva. Doslej so že izdelani programi investicijskih vlaganj v nekatere večje objekte, vendar bo potrebno računati pri tem tudi na sredstva skladov podjetij itd. Iz investicijskih skladov teritorialnih enot, republike in zveze je predvidenih v letu 1960 nad 1 mili-
jardo 997 milijonov dinarjev samo za industrijo. Med predlogi je steklarna v Beltincih s 150 milijoni, tovarna perila Mura s 186 milijoni, industrijski obrat za predelavo perutnine, divjačine in jajc v Soboti s 188 milijoni in Tovarna močnih krmil v Soboti s 100 milijoni dinarjev investicij.
Tudi narodni dohodek je presegel naša predvidevanja. Med drugim se je povečala skupna potrošnja na enega prebivalca, ki je znašala lani 46.800, letos pa 51.300 dinarjev. Dočim predvideva perspektivni plan v letu 1961 58 tisoč dinarjev skupne potrošnje na enega prebivalca.
Poročilu je sledila precej obširna razprava. Podpredsednik OLO Joško Slavič je uvodoma govoril o nekaterih akcijskih nalogah in pri tem poudaril, da naše področje dosega povprečni razvoj. Kot glavno nalogo za bodoče je navedel prizadevanja, da izkoristimo vse možnosti za investiranje v kmetijstvu. Predvsem socialistična gospodarstva morajo odigrati pri tem glavno vlogo. Ko je analiziral stanje glede kmetijskih strokovnjakov, je dejal, da večina teh dela na kmetijskih
gospodarstvih, premalo pa je kmetijskih strokovnjakov v zadrugah. V tem pogledu mora izpolniti svoje naloge tudi društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov. Le tako bodo postala družbena posestva in kmetijske zadruge — je dejal tovariš Slavič — središče boja za večje hektarske donose. V razpravi je med drugim načel tudi vprašanje ekonomike krmljenja živine pri nas.
’ Več odbornikov se je zavzemalo za to, da se da investicijam v kmetijstvu čim večji poudarek in da se zagotovi gradbeni in tehnični material. Inženir Franc Skledar je pri tem omenil, da se prav zaradi tega vse investicije v kmetijstvu zakasnijo, saj pričnemo graditi namesto spomladi šele v jeseni. Neposredno v zvezi s tem je tudi vprašanje sredstev za soudeležbo pri najemanju investicijskih posojil. O tem vprašanju je bilo izraženih na seji več predlogov in mnenj, med katerimi je potrebno omenili predvsem koncentracijo razpoložljivih sredstev, pri čemer lahko pomagajo največ naši de-
(Nadaljevanje na 2. strani)
V Radencih so že izpolnili
PROIZVODNI PLAN
Slatinsko podjetje Radenska slatina je doseglo svoj proizvodni načrt že 28. oktobra. Do tega časa so odpremili in napolnili 16 milijonov 200 tisoč steklenic, medtem ko so lani napolnili le 15 milijonov 600 tisoč steklenic. Do konca leta bodo, kakor kaže, dosegli 18 milijonov steklenic, s čimer bodo presegli proizvodni plan za okrog 12 odstotkov.
Čeprav je potrošnja in povpraševanje po radenski vodi iz leta v leto večje, predvidevajo, da bo proizvodni načrt za leto 1960 nekaj manjši od letošnjega (okrog 17 milijonov steklenic), to pa zaradi rekonstrukcije obrata v Boračevi, za radi urejanja strojev in gradnje. Z rekonstrukcijo obrata v Boračevi se bo proizvodnja povečala za 25 milijonov steklenic letno, vendar tudi s tem še ne bo zadoščeno vsem potrošnikom slatine, saj je bilo samo letos naročnikov za 32 milijonov steklenic, zato bo treba misliti na rekonstrukcijo še ostalih dveh obratov, in to v Petanjcih in Radencih.
Rekonstrukcija obrata v Boračevi bo gotova v prvi fazi do jeseni prihodnjega leta in bo stala 166 in pol milijona dinarjev. Ko smo potem povprašali direktorja Huga Kemra še, kako je uspel novi način nagrajevanja in kako skrbi podjetje za družbeno prehrano kolektiva, nam je takole odgovoril: »Novi način nagrajevanja se je pokazal kot zelo dober. To so pokazali proizvodni uspehi, znižani proizvodni stroški in zmanjšanje delovne sile. Za družbeno prehrano kolektiva smo organizirali tople malice, ki se jih poslužuje polovica zaposlenih, kar zelo ugodno vpliva na storilnost dela«.
Ika
Občni zbori SZDL v radgonski občini
ŠTEVILNE
ODGOVORNE NALOGE
V radgonski občini se pripravljajo na občne zbore organizacij SZDL, volitve v vaške odbore SZDL ter volitve delegatov za občinsko konferenco SZDL. V ta namen bodo v tem mesecu sestanki SZDL, na katerih bodo obravnavali politična in gospodarska vprašanja. Na občnih zborih organizacij SZDL bodo tako obravnavali samo organizacijske zadeve. Ti občni zbori bodo v decembru.
Ugotavljajo, da nekateri odbori niso na tekočem s pobiranjem članarine za letošnje leto. Vsi odbori tudi še niso razdelili članskih legitimacij. To velja predvsem za vaške odbore SZDL Lomanoši, Sp. Ščavnica, Žepovci, Plitvice in Nasova, medtem ko so organizacije SZDL na območju Vidma in Ivanjci v zaostanku z dokončnim obračunom za legitimacije in članarino. Glede tega niso nič na boljšem tudi odbori Radgona, Sl. Radenci, Kapela in Apače. Kaže torej, da čakajo odbori SZDL na zadnji dinar in šele takrat odvedejo skupno vsoto občinskemu odboru SZDL.
Med nalogami, ki čakajo krajevne m vaške odbore Socialistične zveze v bližnji prihodnosti, je pripravljanje kandidatnih list za bodoče vaške odbore SZDL in volitve delegatov za občinsko konlerenco dZDL. Pri tem ne bodo pozabili na agilne mladince in žene. O kandidatnih listah bo razpravljajo članstvo SZDL na občnih zborih svojih organizacij. Se pred temi pa bodo sektorske konference predsednikov in sekretarjev SZDL. Do volitev SZDL, ki bodo po sklepu okr. odbora SZDL v okraju 10. januarja prihodnjega leta, bodo organizacije SZDL v radgonski občini povečale število članstva. Nekateri vaški odbori SZDL v občini imajo že sedaj vključenih čez 90 odst. volivcev v SZDL, vsi ostali pa bodo vključili vsaj 70 odst. volivcev. Pri tem bodo posvetili posebno pozornost mladini, ki je dopolnila 18. leto.
Vaški odbori SZDL v radgonski občini bodo skupno s krajevnimi odbori SZDL pomagali tudi mladinskim organizacijam pri izvedbi sestankov in njihovem delu sploh. Zanimali se bodo tudi za občne zbore kulturnoprosvetnih društev in se zavzeli zlasti za to, da bodo ta dobila prizadevna vodstva.
Seja občinskega komiteja ZK in občinskega odbora SZC L v Beltincih
PLAN V ŠTIRIH LETIH PRESEŽEN
Včeraj dopoldne je bila v Beltincih seja občinskega odbora Socialistične zveze in občinskega komiteja ZK. Na seji so uvodoma razpravljali o izpolnjevanju družbenega plana gospodarskega razvoja občine ter o možnostih izpolnitve v štirih letih. Ugotovili so, da je izpolnitev družbenega plana v štirih letih možna, ker tudi njegova dosedanja realizacija dokazuje, da bo v tem obdobju celo za 5 odstotke presežen.
Vrednost družbenega bruto produkta v panogah gospodarstva bo letos znašala 2 milijardi 115 milijonov dinarjev, kar je že 86 odst. predvidene vsote za leto 1961. Ker je kmetijstvo v občini najvažnejša panoga gospodarstva, saj bo vrednost družbenega bruto produkta znašala letos 1 milijardo 849 milijonov dinarjev, bodo pri njem
povečali bruto produkt za 14 odstotkov. Da pa bo to povečanje možno, bodo resno morali izpolnjevati naloge, predvsem pa povečati hektarske donose, izboljšati travnike in močno povečati stalež živine. Tako bo plan pri kmetijstvu izpolnjen v štirih letih z 99 odst., medtem ko bo pri ostalih panogah gospodarstva presežen. Narodni do-
hodek se je v zadnjih treh letih povečal za 65 odst. in bo že prihodnje leto znašal 1 milijardo 119 milijonov dinarjev.
Na seji so analizirali tudi sklepanje pogodb za jesensko setev ter ugotovili, da so dosegli precej vidne uspehe, še resnejše pa se bodo morali lotiti sklepanja pogodb za spomladansko setev in travništvo.
V TURNIŠČU zaposlenih že 160 ljudi
Prav te dni pripravljajo v tovarni »Planika« v Turnišču prvi periodični obračun, ki bo pokazal dosedanje gospodarske uspehe tega novega obrata. Letni plan podjetja predvideva 20.006 parov čevljev, oziroma dnevno 200 parov. V mesecu oktobru so že dosegli proizvodnjo dnevno 200 parov, vendar predvidevajo, da bo v mesecu novembru in decembru proizvodnja še nekoliko večja.
Zadovoljivo se razvijata tudi oba manjša obrata tovarne v Lendavi in Soboti. V Lendavi, kjer delajo copate, je zaposlenih 16 ljudi, nameravajo pa jih zaposliti še 15. Tako bi naredili v lendavski delavnici dnevno 500 parov copat, dočim jih naredijo sedaj po 100 parov.
V soboški delavnici imajo težave s prostori. V tej delavnici naj bi izdelovali copate iz ličkanja, vendar delajo trenutno tudi tukaj čevlje. Ko bodo soboško delavnico popolnoma uredili, bodo v njej zaposlili 80 do 100 delavcev, vse dotlej pa bo
v soboški delavnici zaposlenih okrog 25 ljudi.
Glavni obrat v Turnišču se vsestransko razvija. Sedaj zi-
dajo obratno ambulanto. Te dni so pričeli zidati še avtogaraže in skladišče za kemikalije.
Trenutno je zaposlenih v podjetju 160 ljudi, vendar jih nameravajo do konca leta še nekaj zaposliti. Večje število delavcev pa bodo zaposlili šele v začetku prihodnjega leta, ko bodo dobili nekatere nove stroje, to je stroj za brušenje podplatov, stroj za lepljenje podplatov, sekalu i stroj itd.
Z nedavnih volitev v delavski svet Turniške tovarne
Občni zbor društva pravnikov
VEČ PRAVNE POMOČI DRŽAVLJANU
Zadnjo soboto je bil v Lendavi III. občni zbor Društva pravnikov, podružnice M. Sobota. Zboru je prisostvovalo 46 članov in več gostov, med njimi državni sekretar za pravosodno upravo LRS Jože Pavličič, predsednik in sekretar Okrajnega odbora SZDL Ivan Ros in Sida Podlesek ter drugi.
Občni zbor je pregledal dosedanje delo društva in pri tem ugotovil, da se je društvo okrepilo tako po številčnosti kakor tudi po svoji dejavnosti. Člani so imeli 16 predavanj s pravnega področja, imeli pa so tudi nad sedemdeset predavanj v političnih šolah pri študiju Programa ZKJ. Pravniki so nadalje aktivno sodelovali tudi v raznih organih in komisijah ljudskih odborov.
Glede bodočega dela pa so se vsi diskutanti zavzemali za razširitev dejavnosti tudi na upravno področje, ki je doslej od pravnikov nekoliko zanemarjeno. Poleg tega je pa čutiti tudi pomanjkanje pravne pomoči raznim organom, ki sprejemajo razne odloke in so ti često v nasprotju s predpisi. To je posebno močno čutiti pri občinskih ljudskih odborih, ki jim sploh primanjkuje pravnikov. Sicer so možnosti za izboljšanje tega stanja, ker je večje število uslužbencev končalo višjo upravno šolo in so se nekateri odločili tudi za nadaljnji študij prava, vendar pa je ta pomoč še vedno zelo potreb-ua. Enako bo potrebno v bodo-
če poskrbeti za pravno pomoč državljanom in jih seznanjati z raznimi predpisi in to preko pravnih posvetovalnic ali pa s predavanji. Na zboru je bilo tudi poudarjeno, da nastajajo velike težave zaradi pomanjkanja advokatov, ker morajo zaradi tega nuditi osnovno pravno pomoč državljanom sodišča.
Pred zaključkom občnega zbora je bil izvoljen nov 11-članski upravni odbor.
Pevski zbor CMD v Murski Soboti
V ponedeljek je v dvorani kina Park v Murski Soboti priredil koncert pevski zbor Ciril metodijskega društva katoliških duhovnikov Slovenije. Zbor je pod vodstvom dirigenta Cirila Pregeljca posredoval poslušalcem slovenske narodne in umetne pesmi.
Prireditev je bila hkrati tudi proslava desete obletnice ustanovitve društva in so ji prisostvovali predstavniki ljudske oblasti, političnih in množičnih organizacij.
Z zasedanja okrajnega ljudskega odbora
NAPREDEK LE OB NADALJNJEM RAZVIJANJU PROIZVAJALNIH SIL
Pri nadaljnjih investicijah ne smemo zamuditi nobene ugodne priložnosti — Negospodarske dejavnosti naj ne bi zaostajale za razvojem gospodarstva
Odborniki obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora so v petek na skupni seji razpravljali o izvajanju perspektivnega družbenega plana ter družbenega plana za leto 1959. Seji je prisostvoval predsednik Okrajnega odbora SZDL Jan Ros ter večje število predstavnikov podjetij. Uvodno poročilo pred splošno razpravo o izvajanju družbenega plana je podal predsednik Okrajnega ljudskega odbora Rudi Čačinovič, ki je med drugim podčrtal nekatere smernice, dosežke in probleme pri izvajanju perspektivnega plana.
JESENSKA SETEV JE ZA NAMI
Kmetijske zadruge in družbena gospodarstva so kljub nekaterim oviram pred dnevi končala s setvijo. Pri setvi letos niso naleteli na kakšne večje težave priprave zemlje za setev je nekoliko oviram nedavna suša, ponekod pa se je občutno tuni pomanjkanje strojev in nadomestnih delov. Kljub temu pa so se zadruge pri psenici precej približale postavljenim pianom, saj so zasejale v pogobenem sodelovanju skupno kar 2638 hektarov. Tudi družbena gospodarstva so precej visoko izpolnila plan, saj imajo zasejanih 559 hektarov pšenice, pretežno italijanske sorte. Pako so zadruge m družbena gospodarstva zasejala skupno 3197 hektarov pšenice, od tega preko dve tretjini visokorodnim italijanskih sort
Največje površine so zasejale zadruge v murskosoboški občini in sicer 1067 hektarov, v ostalih občinah pa je stanje sledeče: Ljutomer 260 ha, Gornja Radgona 337 ha, Lendava 424 hektarov, Beltinci 295 ha in Petrovci-Šalovci 254 ha pšenice. Zadružna vodstva so si letos izredno prizadevala, da bi bili plani čimprej doseženi. Seveda so veliko prispevali in pomagali pri akcijah za sklepanje pogodb in določanje planov tudi zadružni sveti in ostale organizacije, posebno še Socialistična zveza. Člani zadružnih svetov so bili skoraj v vseh zadrugah med prvimi, ki so skleniti pogodbe. V zadnjih dneh tik pred koncem setve so zadružniki prihajali v zadruge sami sklepat pogodbe.
V zadrugah so takoj po končani setvi že začeli sklepati pogodbe za spomladansko setev in travništvo. Ponekod so med sklepanjem pogrnil za jesensko setev sklepali tudi pogodbe za spomladanske kulture in travnike. Za proizvodno sodelovanje s travniki imajo zadruge doslej sklenjene pogodile za preko tisoč hektarov, za 268 ha hibridne koruze ter za 146 ha krompirja. Zadruge si obetajo, da bodo pri travnikih plan pogodbenega sodelovanja celo presegle, saj zanimanje iz dneva v dan narašča. Pred kratkim so že začele pripravljati zemljo za spomladansko setev in pospešile sklepanje pogodb.
J. S.
Z zasedanja okrajnega ljudskega odbora
(Nadaljevanje s i. strani)
narni zavodi, premostitveni krediti in večje zanimanje za izvoz nekaterih naših izdelkov.
Ob negospodarskih investicijah, predvsem v šolstvu in zdravstvu, je podčrtal nekatera vprašanja podpredsednik Okrajnega ljudskega odbora FrancSeb-janič. Poudaril je, da imamo že letos v naših šolah čez 21 tisoč otrok, kar je celo več, kot smo predvidevali ob koncu leta 1961. Pri tem se ni znatno zboljšalo stanje učnih prostorov, dočim manjka v okraju 222 učiteljev. Letos je bila ustanovljena Srednja kmetijska šola v Rakičanu, ki bo čez nekaj let že dala precejšnje število strokovno primerno izobraženih kmetijskih delavcev. Pri Ekonomski srednji šoli v Soboti se je pred kratkim začela tudi šola za izobraževanje odraslih. Morda se bo pokazalo kot umestno ustanoviti taki šoli tudi v Ljutomeru in Radgoni.
V razpravi o ljudskoprosvetni dejavnosti je tovariš Šebjanič orisal precej težaven položaj ljudskih knjižnic, nato pa je omenil še nekatere probleme zdravstva pri nas. Zavzemal se je za to, da se v čim krajšem
času proučijo vse možnosti glede Zdravilišča Slatina Radenci. Odbornik doktor Nikolaj Lanjščak pa je v razpravi o problemih, ki zadevajo zdravstvo, postavil kot nujno izgradnjo otroškega oddelka soboške bolnišnice.
V razpravi, ki se je nanašala
na večjo produktivnost v naših gospodarskih organizacijah, sta Viktor Pintarič in Rudi R a p 1 ugotavljala, da se delavski sveti, upravni odbori in sindikalne podružnice še vedno premalo odločno zavzemajo za dosledno izvajanje sistema na-
grajevanja po učinku dela oziroma po enoti proizvoda.
Na ločenih sejah so odborniki obeli zborov razpravljali o poroštvenih izjavah gospodarskim organizacijam ter o odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu okraja Murska Sobota.	-jm
Koristno posvetovanje
v Murski Soboti
V torek je bilo v Murski Soboti občinsko posvetovanje predsednikov in sekretarjev krajevnih in vaških odborov Socialistične zveze. Na posvetovanju so udeležence podrobneje seznanili z organiziranjem letnih konferenc osnovnih organizacij, masovnih sestankov in volitev vodstev. Razpravljali so tudi o organizacijskem stanju SZDL ter o povečanju članstva in izboljšanju plačevanja članarine. Poleg tega pa so se pogovorili o organiziranju in vsebini zborov volivcev, ki se bodo začeli čez nekaj dni. Na teh zborih bodo osnovne organizacije razpravljale o določilih zakona o izkoriščanju kme-
tijskih zemljišč, o stanovanjskih najemninah ter o delu zadružnih svetov in upravnih odborov.
Na posvetovanju so sklenili, da bodo letne konference osnovnih organizacij končane do konca decembra.
Trgate v je končana
Na Vinogradniškem gospodarstvu v Gornji Radgoni so pred dnevi končali trgatev. Najvišji pridelek so zabeležili na Policah in Janževem vrhu. V povprečju pridelek letos ni najvišji, česar pa je kriva zelo neugodna letina. Vinograde so že od cvetenja napadale razne bolezni, pozneje pa je vinograde še precej poškodovala toča. Čeprav je pridelek precej nizki, saj so natrgali samo 25 vagonov vina, je vendar kvaliteta zelo dobra. V kvaliteti so vse sorte, razen laškega rizlinga in šipona, na precej visoki stopnji. Najvišji odstotek sladkorja je bil dosežen pri tramincu in sicer 26 sladkornih stopenj. Celoten letošnji pridelek vina so vkletili.
Vinogradniško gospodarstvo bo začelo verjetno že čez me-
sec dni s proizvodnjo šampanjca. Začetna zmogljivost obrata je 10 vagonov letno.
Seja Obč. LO Radgona
V torek je bila seja Občinskega ljudskega odbora Radgona. Najprej sta oba zbora poslušala poročilo o delu sveta za komunalne in stanovanjske zadeve ter o problematiki s tega področja. Dalje je bilo na dnevnem redu poročilo sveta za delo in delovne odnose, kadrovske zadeve in razprava o omejitvah proračunskih izdatkov za leto 1959.
Na ločenih sejah sta zbora nato razpravljala o nadomestnih volitvah za odbornika obč. LO za votivno enoto Nasova, Jankova in Lešane, o raznih gospodarskih in premoženjskih zadevah. o komasacijskem postopku po predlogu VG Radgona za delovišče Videm ter nekaterih predlogih in sklepih.
Življenjski in delovni jubilej
POLDKE KOSOVE
V teh dneh je Poldka Kosovu praznovala svoj sedemdeseti življenjski jubilej. To ni samo njen življenjski jubilej, ampak tudi jubilej njenega dela, njenega boja za osvoboditev delavskega razreda izpod kapitalističnega jarma. Preganjana zaradi revolucionarne dejavnosti je preživela del svojega življenja tudi pri nas in ta čas posvetilu stvari proletariata in opravila veliko delo pri organiziranju delavcev v soboških tekstilnih tovarnah.
Ob njenem jubileju ji čestitamo in želimo vse najboljše.
Ob štiridesetletnem jubileju revolucionarnega dela KPJ ni mogoče iti mimo življenjskih jubilejev njenih članov. To še posebej zato ne, ker je KPJ bila in je tudi danes nosilec revolucionarnega humanizma, ki ga odlikujejo najbolj neposredni in topli odnosi med našimi delovnimi ljudmi.
Poldka Kosova, rojena v Idriji 1889. leta, je pred petdesetimi leti stopila na težko pot slovenske intelektualke kot učiteljica. Že na začetku te poti je uravnala svoj osebni odnos do poklica po načelu služit delovnim ljudem. Pri prvih korakih v
javnem življenju jo je usmerjala narodna ideja, ki je rasla in se oblikovala v pogojih rastočega vpliva delavskega razreda pred prvo svetovno vojno, med vojno in neposredno po njej. Ker je živela v stalnem stiku z delovnimi ljudmi v krajih službovanja, seveda pri tedanjih oblasteh ni bila dobro zapisana. Leta 1915 so jo celo za nekaj časa zaprli. Po italijanski okupaciji Slovenskega Primorja je opravljala svoje javno delo še bolj resno in odgovorno, zato jo je fašizem pognal preko tedanje meje. V stari Jugoslaviji se je hitro razgledala in se kaj kmalu znašla v prednjih vrstah levo usmerjenih prosvetnih delavcev. To pa nam še ne pove tega, da je bila Poldka Kosova tačas tiste vrste javna delavka, ki se ni omejevala le na delo v učiteljskem društvu, temveč je vselej in povsod iskala in našla stika z delavsko kmečko mladino. Zanje je organizirala razne oblike pošolskega izobraževanja in organiziranega nastopanja za obrambo osnovnih pravic delovnih ljudi. To so bili v tedanjih
razmerah ideološki krožki, ki so dajali mladim ljudem napredne razglede v osnovnih problemih tedanjega časa.
V letu ustanovnega kongresa KP .Slovenije je postala članica KPJ. Ud tedaj dalje je prevzemala tudi mnogo sirše naloge. kajti izobraženih žena — komunistk je bilo v tem času še malo. Bila je aktivna v kmečko delavskem gibanju in se zelo aktivno udejstvovala v Zvezi deiavskih zena in deklet. Navzlic siabemu zdravju je Kljubovala režimu, ki jo je, kot tedanjemu redu nenaklonjeno, stalno premeščal. Svoje potovanje ljudskega učitelja, ki obsega 14 postaj, je zaključila v velikem Trnju pri Krškem. Tik pred drugo svetovno vojno je oda upokojena. Naselila se je v Ljubljani ter postala konec leta 1940 članica ženske komisije pri CK ZKS.
Takoj po zlomu stare Jugoslavije je pričela delati pri organizaciji odpora zoper okupatorja. Vsa se je posvetila temu delu. Bila je med drugim sekretar učiteljske celice KPS v Ljubljani do marca 1942, ko se je morala zaradi kompromitiranosti umakniti v strogo ilegalnost. V odsotnosti je bila obsojena na 12 let ječe, vendar je to ni motilo ter je dalje delala kot član Rajonskega komiteja KPS Bežigrad in pozneje v mestnih in okrožnih forumih. Po zlomu fašistične Italije je delala pri varnostni službi, vendar se je morala zaradi stalnega zasledovanja marca 1944 umakniti iz Ljubljane. Čeprav težko bolna, se je le kratek čas zdravila, nato pa je odšla kot članica okrožnega komiteja KP Slovenije v Trst. Sredi septembra je bila aretirana in po mnogem zlostavljanju poslana v taborišče Anschvvitz. Pri slabem zdravju, a neomajni zavesti, je tudi to ni zlomilo. Po osvoboditvi se je z vso silo posvetila javnemu delu. Delala je v političnih organizacijah in kot prosvetni inštruktor v Idriji in Ljubljani, kamor se je vrnila zaradi do kraja omajanega zdravja.
Že bežen oris sedemdesetletne življenjske poti Poldke Kosove nam pove, da ves ta čas ni mislila na svoj osebni blagor, temveč je dala svoj doprinos revolucionarni borbi slovenskega in jugoslovanskih narodov v polni meri. Je nosilec spomenice 1941 in raznih odlikovanj za svoje zasluge.
Kljub osebni skromnosti, s katero se je vselej odlikovala, ji želimo njeni številni sodelavci in sodelavke vse najlepše k jubileju.
France Kimovec-Žiga (Po »Delu«)
OBRT V LJUTOMERSKI OBČINI
Pododbor obrtnikov v Ljutomeru dela precej uspešno. Na zadnji, seji so med drugim razpravljali o razvoju obrtništva v občini ter ugotovili, da je v letošnjem letu odjavilo obrt 32 privatnih obrtnikov, medtem ko jih je 9 obrt samo začasno odpovedalo. To so bili prevsem čevljarji, kovači in mizarji ter nekatere ostale stroke. Tako obstoja trenutno v občini še 168 privatnih obratov. Poleg tega je v občini še
Občni zbor tabornikov
V	nedeljo je bil občni zbor tabornikov »Veseli veter« v Murski Soboti. Prisotni so kritično ocenili delo v obdobju med lanskim in letošnjim zborom, ki je pa bilo vsekakor uspešno. Precej je naraslo število članstva, saj jih je bilo lami ob tem času 182, letos pa že 256. Odred ima tudi dva voda gorske straže.
Sklenili so, da bodo organizirali zimski tabor na Veliki planimi, letni tabor v Šibeniku, potovalni tabor in partizanski pohod v počastitev 15letnice osvoboditve. Med drugim so sprejeli tudi sklep, da bedo ustanovili mladinski klub OZN ter se udeležili vseh akcij, ki bodo v prihodnjem letu.
Gospodarski drobiž
TOVARNA DEŽNIKOV V VARAŽDINU
V	okviru varaždinske industrije svile gradijo novo tovarno dežnikov, za katero bodo potrebovali okrog 12 milijonov dinarjev. Predvidevajo, da bo tovarna gotova že prihodnje leto. Tovarna bo razpolagala z najmodernejšimi stroji.
ZASEDANJE JUGOSLOVAN-SKO-MADŽARSKE KOMISIJE
V	Beogradu se je začelo pred nekaj dnevi III. zasedanje jugoslovansko-madžarske mešane komisije za tehnično in znanstveno sodelovanje med obema državama.
NOVE LADJE »JUGOLINIJE«
Podjetje »Jugolinija«, ki je naše največje pomorsko podjetje, bo povečalo v naslednjih petih letih svoj ladijski park za 15 novih ladij. Tako bo imelo podjetje 50 sodobnih trgovskih ladij.
RAČJA FARMA V CEPINCIH
Kmetijska zadruga v Čepincih bo pričela prihodnjo pomlad graditi račjo farmo za 10.000 rac. Zadruga predvideva tudi ureditev večjega plantažnega nasada sadnega drevja na površini 50 hektarov.
10 obratov družbenega sektorja.
Pri obravnavanju realizacije za tromesečje je bilo ugotovljeno, da je večina obratov postavljene plane presegla. Pod realizacijo je samo Mlin in oljarna v Cezanjevcih. Družbeni sektor je tako v prvih treh tromesečjih ustvaril okrog 18 milijonov dinarjev za svoje sklade. Ta sredstva bodo obrati vložili predvsem v sklade osnovnih sredstev.
Pododbor je pred nedavnim tudi sklenili vse kolektivne pogodbe, ima pa vedno tesno povezavo z občinskim ljudskim odborom ter pomaga pri reševanju raznih obrtniških problemov.	-ko
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
PROTI ATOMSKIM POSKUSOM
Politični odbor OZN še vedno razpravlja o vprašanju napovedanih francoskih poskusov v Sahari. Doslej so vsi delegati azijskih in afriških dežel odločno ovrgli vse razloge, s katerimi je francoski delegat obrazložil sik lep francoske vlade, da bo v Sahari preizkusila atomsko bombo. Odboru pa je 22 azijskih in afriških dežel predložilo posebno resolucijo, ki izraža zaskrbljenost zaradi nevarnosti, ki grozi afriškim narodom ter zato zahteva od francoske Iliade, da opasti te načrte. O tem vprašanja je govoril tudi stalni (jugoslovanski delegat v OZN Dobrivoje Vidic in v svojem govoru poudaril, da je jugoslovanska vlada odločno in brez pridržka za opustil ev proizvodnje atomskega orožja in proti vsakim poskusom z njim.
SLAVNOSTI V MOSKVI
V	Sovjetski zvezi so z velikim svečanostmi proslavili 42. obletnico Oktobrske revolucije. Na predvečer obletnice je bila v Moskvi svečana akademija, nasi edinjskega dne pa velika vojaška parada. Zvečer je sovjetska vlada priredila velik sprejem v kremeljskem dvorcu.
NEODVISNOST AFRIKE
Gvinejski predsednik Seku Tare je med svojim obiskom v ZDA govoril tudi v Generalni skupščini OZN in pri (tem pozval najbolj odgovorne dežele na svetu, naj pomagajo Atriki, da se bo rešila kolonializma, družbene bede in nečlovečnosti.
Predsednik Seku Ture je nadalje dejal, da nekateri ljudje mislijo, da sta samo dve glavni silil — Vzhod in Zahod — in da bo Afrika neogibno prišla pod vpliv ene alu druge. Toda n L potrebno spraševati, ali bo Afrika pripadla eni ali drugi strani. Pač pa je treba vprašati Vzhod kot tud Zahod, kar je po našem mnenju bistveno in posebno važno: »Ali ste ali niste za osvoboditev Afrike?« Kar zadeva bratstvo in spošto-vanje do vseh narodov, je dejal Seku Ture, ju bomo presojali tudi po tem, kolikšen bo njun prispevek v boju proti zatiranju narodov.
Govor predsednika Ture je bili sprejet s spl osnim pritrjevanjem, le francoska delagacija se temu ni pridružila.
JUBILEJ INDIJSKE NARODNE SOCIALISTIČNE STRANKE
V	Bombaju je bilo pred dnevi jubilejno zasedanje indijske narodne socialistične stranke. Socialistično gibanje ludje je bilo ustanovljeno pred 25 letiš. Na jubilejno zasedanje je prislo iz vse Indije približno 1000 delegatov. Prišli so dudi delegati socialističnih strank iz drugih držav.
Ob začetku jubilejnega zasedanja je prisotne pozdravil član Zveznega odbora SZDL Jugoslavije Milenlije Popovič in poudaril pomen indijske-
ga socialističnega gibanja ter opozorili na vlogo, ki jo ima Indija v mednarodnih odnosih. Jugoslovanski narod, je dejal Popovič, z vso naklonjenostjo spremljajo napore Indije, da bi se otresla gospodarske zaostalosti.
JEKLARSKA STAVKA PREKINJENA
Vsi delavci, zaposleni v jeklarski industriji ZDA, ki so stavkali 116 dna, so se vrnili na delo, in sicer na podlagi sklepu vrhovnega sodišča ZDA, ki je pred dnevi sprejelo zahtevo vlade po uveljavljanju Talt-HaTtley evega zakona. Po 80 dneh, kakor določa omenjeni zakon, bi naj delavci s dujinim glasovanjem odločili, če bodo nadaljevali stavko v primeru, da na p ugajanjih v tem času ne bi dosegli uspeha.
SOVJE 1SKO-AMERISKI RAZGOVORI
Pred dnevi so se v Moskvi začela pogajanja o znanstveni, tehnični in kulturni izmenjavi med Sovjetsko zvezo itn ZDA. Obe delegaciji sta na prvem zajedanju poudarili, da je bil dveletni sporazum, sprejet januarja 1958 uspešno izpod njen, kar prispeva k zbližanju med obema deželama in medsebojnemu seznanjanja.
INDIJSKO KITAJSKI SPOR
V	odgovor na kitajsko sporočilo o nedavnih spopadih na indijsko-kitajski meji je indijska vlada poslala Kitajski noto, ki ugotavlja, da jie kitajsko sporočilo o incidentih daleč od resnice. Indijska vlada poudarja, da je Mac-Mahomova linija bila vedno tradicionalna meja med Indijo im Tibetom in da pomeni zato sleherni proidor kitajskih enot južno od te mdjte kršitev indijskega ozemlja.
V	zvezi s tem sporom jte kitajski premier Cu En Laj predlagal v posebnem pismu indijskemu premiera Nehruju, da bi se naj kitajske in indijske čete umaknile 20 km od meje, ki je jabolko spora rn prizorišče obmejnih incidentov. Nadalje Cu En Laj predlaga, naj bi se v najkrajšem času sestala ministrska predsednika obeh dežel in poskusila urediti obmejni spor in indiljsko-kitajske odnose.
RAKETE V GRČIJI
Grčija je sprejela iz ZDA prvo pošiljko raket tipa »Hnnest John«. Grčija je dobila rakete na temelju grško-ameriškega sporazuma o modernizaciji grške armade.
PODPIHOVANJE ŠOVINIZMA
Avstrijska vlada je odobrila koroški deželni vladi v Celovcu 10 milijonov za finansiranje množičnih prireditev v okviru jubilejnih proslav ob 40-letnici tako imenovanega »ljudskega plebiscita« na Južnem Koroškem. Kot poudarjajo, bodo s tem. prireditvami oživili protislovensko in protijugoslovansko kampanjo na Koroškem.
HUMORESKA
Naš sosed Karla
Zelo dobro se še spominjam našega soseda, starega Korla. Malo mu je manjkalo (po letih namreč), da bi se še s pokojnim maršalom Radetzkim pretepal z Lahi za dom in cesarja. Vendar je imel to srečo, da je še služil pri znamenitem 87. pešpolku in se tako začrbekal o zgodovino monarhije. Seveda nekoliko kasneje, o letih 1914—1918. Takrat je o Karpatih in pri znanem Przemyslu o Galiciji stražil krompir ali pa je na vozovih, ki so bili na las podobni starosloimnskim telegam, prevažal v >lazaret< one, ki jih je povohal ruski šrapnel in tiste, ki so se nalezli od same bojevitosti ali kaj, osezaverodomcesarjevstoa oziroma tifusa. Štiri leta je žulil pruske škornje, ki niso bili pripravni samo za hojo, marveč tudi za nekatera vzvišena opravila, ki so prav posebej prišla o poštev pri trebušnem legarju, dizenteriji itd.
Komur je dano, da preživi štiri leta take zgodovine, temu je je potem do smrti dovolj, pa čeprav bi dosegel svetopisemsko starost. Dovolj namreč tako, da mu nikoli ne zmanjka zgodbic o vojaških junaštvih. In Korla je bil v tem pogledu pravi ttičt! Najraje se je spominjal tistega dogodka, ko je sam nadvojvoda Karlek obiskal svoje vrle pešake — bilo je nekje v Karpatih — jih vsakega posebej pocukal za brade in jih vzpodbujal k temu, da bi nekoliko bolj vztrajno vlačili čmožolti jarem po pod-karpatskem blatu. Korla je dobil takrat od svojega soimenjaka srebrn medaljon, ki smo ga kasneje mi vaški frkolini vesili našemu Sultanu okrog vratu. No, bilo pa je najbrž
tako, da je nadvojvoda Karlek prehitro zapustil svoje podanike in tem se je inako storilo, pa so se pričeti vedno bolj vztrajno približevati cesarskemu Dunaju. Vendar dalje od Budimpešte niso prišli, kajti takrat je stara, 800-letna monarhija naredila testament in o Gospodu zaspala — za vekomaj.
Tisti, ki so bili takrat že količkaj pri letih, so zatrjevali, da se je Korla vrnil samo z enim škornjem, na eni nogi pa da je imel »štifletl, ki si ga je bil sposodil pri nekem Zidu o Budimpešti. Če si Korlu to omenil, je bil jezen kot kislica in te še pogledal nil
Po tistih slaDnih letih se je Korla kot star veteran posvetil zemlji in — če se je nekoliko bolj navzel šmarnice ali tropinovice — je prežvekoval spomine na 87. regiment. Navadno je take samogovore zaključil: »Ja, ja, čisto drugače bi bilo danes, če bi še živel Ferdinandi Ampak rečem vam, Oton, ta bo še enkrat zaoladalU
Človek bi se nehote razjokal od ganotja in zaradi neprevidnosti monarhije, ki se je tako brez pravega slovesa poslovila od svojih narodov in od tega sveta.
Korla pa ni učakal dneva, da bi se vrnil na prestol eden zadnjih svojega rodu, Oton! Zaspal je in odnesli so ga k večnemu počitku. Tako je ostal le še Korlek, Korlov sin. Pa je bil tudi Korlek gore listi Nihče ne bi mogel reči, da ni brihten, saj je znal na pamet celi Habsburški rodovnik. Kdajkoli si ga vprašal, ti je vedel točno povedati, da je leta tega in tega poročil Maksimiljan ta in ta Onofrijo to in to in da sta imela toliko in toliko otrok. Pravi, da se je tega nalezel od očeta. Naj je kakorkoli že, sosedje se našemu Korleku na tihem smejijo in ga dražijo: >Korlek, pokosi koprive pred hišo, cesar Oton grel<
Kdo ve, mogoče pa Korlek res pričakuje Otona.
POMURSKI VESTNIK
List izdaja in tiska Časopisno založniško podjetje Pomurski tisk v Murski Soboti Direktor Jože Vild Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik Štefan Balažič List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje.
Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ul. 7, telefon 138 — Naročniški iin oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. 7 — Naročnina: celoletna 400 dinarjev, polletna 200 dinarjev, za inozemstvo letno 1000 din. — Tek. račun pri Komunalni banki v Murski Soboti štev. 405—70 1-545
Pomurski vestnik 12. nov.
2
Napredek semenarstva v Pomurju
Skladišče za 30 vagonov semen in moderna sušilnica — Cenene usluge za naše kmetovalce — Selekcijske postaje v Beltincih ne bi smeli ukiniti.
Že preti dvemi leti so pričeli na Poslovni zvezi v M. Soboti organizirati semensko službo, saj je naše področje poleg mariborskega v Sloveniji edino primerno za semenarstvo. Letos urejajo primerno skladišče, ki bo odgovarjalo vseh zahtevam sodobne semenarske službe. V skladišču bo prostora za okrog 50 vagonov semenskega blaga, grajeno pa je v treh nadstropjih in primerno mehanizirano. Skladišče je opremljeno s tovornim liftom in s stroji za čiščenje zrnja. Tako je pričela soboška poslovna zveza za naše kmetijstvo zelo odgovorno delo.
Že letos so pripravili in prodali 65 ton semenske pšenice sorte san pastore in 62 ton pšenice Ut, 70 ton raznih travnih semen, 17 ton deteljnih semen in okrog 2 toni zelenjadnih se-
men. Glede na letošnje vremenske razmere pridelek semen zelenjave ni bil najboljši. Samo endivijo so imeli zasejano na desetih hektarih. Tudi za prihodnje leto imajo sklenjenih s kmetijskimi zadrugami precej pogodb za pridelovanje semen: pšenico na 50 ha. travna semena na 100 ha, deteljo na 40 ha in povrtnine na 15 ha.
Na Poslovni zvezi predvidevajo, da bo skladišče do prihodnje sezone popolnoma urejeno in opremljeno z vsemi napravami, ki so potrebne za sodobno semenarsko službo.
Med drugim so že naročili veliko univerzalno sušilnico angleške znamke »Alvan Blanche«. Sušilnica je dolga 54 metrov. široka 5,5 metrov in 5 m visoka- Njena zmogljivost na uro je 5 do 6 ton merkantilne ali 2 do 3 tone semenske pšeni-
ce. Predvidevajo, da bodo v tej sušilnici sušili (udi gobe, sadje, zelenjavo in povrtnine. V sušilnico je vgrajen tudi mlin za mletje deteljne moke ter elevator za polnjenje vreč.
Za kmetovalce bo sušilnica velika pridobitev, saj bodo usluge zelo poceni. Stroški za čiščenje 1 kilograma zrnja bodo 0,80 din. za kilogram detelje, zmlete v moko 4 din, za kilogram sena 2 din itd. Umetno posušena detelja in zmleta v moko je mnogo več vredna kot naravno posušena detelja, pri kateri vemo, da je ob sušenju ostane precej na njivi.
Že prihodnje leto bodo s skladiščem in sušilnico zmogli vse potrebe Pomurja, poleg tega pa bodo pošiljali semena tudi v ostale predele Slovenije. V skladišču soboške poslovne zveze naj bi v bodoče očistili vso se-
me za pogodbeno pridelovanje, ker bi tako zagotovili boljšo kakovost semena glede kaljivosti itd.
Upoštevajoč naloge semenske službe pri naš, menijo na poslovni zvezi, da je bila ukinitev beltinske selekcijske postaje nekoliko preuranjena. Kaže, da bo soboška poslovna zveza že v prihodnjih letih sama organizirala podoben selekcijski obrat. To bo semenarski službi v Pomurju samo v prid.
Ustanavljanje šolskih zadrug
Pred dnevi je bilo v Ljutomeru širše posvetovanje o ustanavljanju šolskih zadrug in aktivov mladih zadružnikov. Posvetovanja so se udeležili upravniki kmetijskih zadrug, upravitelji šol in predsedniki šolskih odborov. Na posvetovanju so upravniki zadrug obljubili vso pomoč pri ustanavljanju šolskih zadrug in pri nadaljnjem delu. Zadruge bodo odstopile šolskim zadrugam tudi manjše parcele, na katerih bodo pridelovali razna travna semena, pšenico, črni ribez in podobno. Na posvetovanju so predlagali, naj bi obiskovalci kmetijsko-gospodarskih šol imeli tudi praktičen pouk na zemlji aktivov mladih zadružnikov ali na drugih parcelah.
Da se bodo dela enotno izvajala, bodo v kratkem izvolili odbor, ki bo reševal začetne težave in pomagal s predlogi in strokovnimi nasveti.
-ko
Ustanovljen obe. svet Zveze Svobod in prosvetnih društev v Radgoni
V Gornji Radgoni je bil te dni posvet zastopnikov Svobod in prosvetnih društev. Obravnavali so delo društev v novi sezoni, materialna vprašanja društev in bližnje občne zbore.
Da bodo lažje vodili in usmerjali ljudsko prosvetno delo v občini, so sklenili, da bodo osnovali poseben družbeni forum, in to občinski svet zveze Svobod in prosvetnih društev.
V svet, ki ga bodo sestavljali zastopniki Svobod in prosvetnih društev, bodo morala bili obvezno včlanjena vsa prosvetna društva na območju občine. Na sedežu sveta v Gornji Radgoni nameravajo ustanoviti še posebno občinsko knjižnico. Z delovanjem pa bo pričela tudi delavska univerza. Postopoma bodo uredili dvorane v Apačah, Stavešincih, Podgorju, Negovi in v Radencih.
ika.
Občni zbori prosvetnih društev v radgonski občini
V radgonski občini je trinajst »Svobod« in prosvetnih društev. Prosvetno društvo v Žepovcih je bilo prvo, ki je že imelo svoj občni zbor. Radgonska »Svoboda« bo imela svoj občni zbor to soboto, ostali občni zbori pa bodo sledili prihodnje dni in tedne. Malce drugače je v Ščavnici, kjer prosvetno društvo že dve leti ne dela. Razen tega se prosvetna društva v radgonski občini že pripravljajo na bližnjo prosla-
vo Dneva republike. V Radgoni se pripravljata mešani in ženski zbor že od septembra.
Na Kapeli urejujejo v prosvetni dvorani oder. Kaže, da bodo imeli tudi kino, saj potrebno aparaturo že imajo. V Negovi so s prostovoljnim delom pripravili vso potrebno opeko in gradbeni les za novogradnjo, v Ivanjševcih pa si že urejujejo notranjost dvorane in oder v gasilskem domu. V Radgoni urejujejo čakalnico v prosvetnem domu.
PIRAN JE PRAZNOVAL
Malokje proslavljajo občinski praznik tako, kot so ga tokrat v Piranu. V dneh praznovanja so zabeležili še en pomemben dogodek prihod naše največje tovorne motorne ladje Piran. Že v petek zvečer so zastave ponosno plapolale nad mestnim obzidjem in na obali, ob 20. uri pa je bila v gledališču Tartini svečana akademija v Čast občinskega praznika.
Sobota je bila najsvečanejši dan tega praznovanja. Dopoldne je bila svečana otvoritev razstave pomorske dejavnosti. Otvoritvi so prisostvovali številni funkcionarji. Dalje je bil prikazan razvoj Splošne plovbe Piran, piranske ladjedelnice, pomorske srenjje šole in ribiške šole. Med ostalimi modeli na razstava, ki so izdelki dijakov pomorske srednje šole.
sta na posebnem mestu modela prve ladje Splošne plovbe Martin Krpan in model Pirana., največje in najmodernejše ladje Splošne plovbe.
Zvečer sem prelistal knjigo vtisov n podpisov in se prepričal, da ni človeka, ki mu razstava ne bi ugajala. Skoraj vsi so napisali enako: »Razstava je zelo lepa in kaže napredek našega pomorstva. Prirediteljem iskreno čestitamo.«
Ladjo Piran smo pričakovali ob štirimajstih. In res se je ob napovedanem času počasi pojavila na obzorju. Pluli smo ji naproti. Nedaleč od Pirana se je zasidrala in spustila dvižni most. Sprejem je bil prisrčen. Videl si hčerko in očeta v objemu. stari pomorščaki so si toplo stiskali roke. Tudi jaz sem imel znanca med njimi. To je bil naš
prejšnji dijak. Razkazal mi je ladjo. Res — ogromen je la naš slovenski velikan: tovarna motorna ladja Piran.
Vrh vsega pa je opremljena z najmodernejšimi navigacijskimi napravami, kot so rudar, giro-kompas, globinomer in razne druge. Tudi strojnica je moderno opremljena. Tu je pogonski motor z osmimi valji, pomožni parni kotli, ki služijo za pogon pomožnih ladijlskih strojev im dva Diesel motorju, ki poganjata električne generatorje za razsvetljavo ladje.
Ogledal sem sl tudi kabino. Ta je prav tako okusno urejena. Poleg umivalnika s toplo in mrzlo vodo, pisalne mize, naslanjača in lepo Izdelanih omar sem opazil še majhno neonsko žarnico nad posteljo za branje knjig pomoči. Za prijetne melodije in prenos povelj pa skrbijo zvočniki, ki so razmeščeni po vsej ladji.
In še nekaj podatkov o ladji:
Zgradili so jo leta 1959 v japonski ladjedelnici »Hakodate« in preko ZDA je prvič prispela v Jugoslavijo. Na ladji je prostora za 48 članov posadke ter za 8 potnikov. DVT 16.076 ton, BRT 10.965 ton, dolžina 158,22 m. širina 19,65 m, gaz 9,37 m. Motor tipa Sulzer 7200 HP, hitrost v službi 14,7 vozla, maksimalna 17,5 vozla. Poraba goriva 23 ton nafte dnevno.
Ko so si gostje ogledali ladjo, je bilja na Občinsikem ljudskem odboru Piran slavnostna seja. Zvečer so mladinci predvojaške vzgoje uprizorili napad na Piran. Mesto so osvetljevale
čudovite barve ognjemetu im buklud. Z morja pa so pomežikovale praznične luči ladje. Sledil je prenos javne oddaje o morju in pomorščakih v gledališču Tartini. Dvorana je bila nabito polna. Med udeleženci so bil. tudi člani posadke ladje Piran s kapitanom na čelu. Dijaki pomorske srednje šole so tekmovali med seboj v navtiki, pomorstvu im zgodovini Pirana. Pred mikrofon je stopil tud kapitani ladje. Na vprašanje, kateri je n a j lepši trenutek njegovega življenja, je odgovoril, da je tega preživel v Piranu. Dejal je, da ni nikjer dočakal tako prisrčnega sprejema kakor tukaj. Za prijetne melodije pa je skrbel Adamičev orkester z Beti Jurkovič in Jelko Cveletar.
V nedeljo dopoldne je bilo na Tartinijevem trgu zborovanje, na katerem je govoril dr. Marjan Brecelj. Popoldne si je prebivalstvo ogledalo ladjo. Sode in organizacije so si jo ogledale v ponedeljek. Tega dne me je Jz sna zbudilo tuljenje ladijske sarene. To je bil zadnji pozdrav in slovo Pirana od matičnega pristanišča. Ladja je odplula na Reko, da izkrca tovor iz Amerike.
Pirainčanom in ostalim obiskovalcem pa bo ostal 25. oktober z občinskim praznovanjem še dolgo v spominu.	L. Temlin
Kapitan Pirana med prebivalstvom
Seminar za šolske upravitelje
Pred nedavnim je priredil okrajni pedagoški center v M. Soboti štiridnevni seminar za šolske upravitelje. Predavali so priznanji pedagoški delavci dr. Iva Šegula, dr. M. Bonač in Andrej Šavli iz Ljubljane, Gustav Šilih iz Maribora ter domačina Bela Horvat in Miha Veršič. Zavod za šolski film pa je organiziral predvajanje slovenskih šolskih filmov. Seminar je v vsakem pogledu dobro u-spel.
Osrednji predavanji sta zbranim posredovala dr. Iva Šegula oziroma pedagoški svetnik Gustav Šilih. Prva je govorila o učiteljskem zboru na šoli in o odnosih do učencev, drugi pa je osvetlil ocenjevanje po sodobnih načelih.
Seminar je končam. In kaj naj upravitelji storijo? Prav bo, da skličejo učiteljske zbore dn da prenesejo vse, kar so na seminarju slišali, med njih. Saj ta namen je seminar tudi imel.
-mt
PREOBŠIREN ŠOLSKI OKOLIŠ NEGOVE IN VIDMA
Perspektiva kaže, da bo potrebno zgraditi v Ivanjcih po letu 1961 novo šolo. Šolski okoliš Negove in Vidma je namreč preobširen in tako imajo otroci iz raztresenih zaselkov zelo daleč v šolo. Z novo šolo v Ivanjcih bi razbremenili šoli Videm in Negova, sicer bo pri obeh omenjenih šolah slej ko prej pereče vprašanje dograditve.
Z občnega zbora odreda „Jože Kerenčič“
„ PIONIRJI, VASE ROŽE PA SE VEDNO CVETO
Nekaj deklet in fantov ie prišlo o telovadnico. Bili so o copatah. Hitro so pospravili blazine in orodje, razmetano po tleh. Opazoval sem jih, a nisem vedel, zakaj to počenjajo. S tovarišico, ki poučuje telovadbo, sva gledala skozi okno in se menila o tem in onem. Pomenek je prekinila deklica s vprašanjem: »Tovarišica ali bo dobro?. Ozreva se proti drugemu koncu telovadnice, kjer so pionirji pripravili oder, stole in mizo ter zastave. Bo je odgovorila ter se narahlo zasmejala in mi pojasnila: »Po četrti uri je sestanek pionirskega odredat.
Odločil sem. da bom prisostvoval svečanosti. Seveda sem se predstavil tudi podnačelniku odreda, mu povedal, kaj želim in dobil sem zadovoljiv odgovor oziroma povabilo na letni sestanek odreda. Še nekaj minut in o telovadnico so začeli prihajali pionirji. Kmalu je bila polna telovadnica. Z njimi so prišli tudi učitelji. S tovarišico Ireno sva se preselila naprej, o prve vrste, kjer so nama ponudili sedeže. Okrog mize so sedeli člani štaba. Bili so zaskrbljeni, kako bo sestanek uspel.
Pričelo se je. Najprej poročilo o preteklem delu. Najbolj delaven je bil vsekakor pevski zbor. Nastopil je na proslavi 40-letnice ZKJ o Ljubljani, na festivalu >Bratsva in edinstva« o Kranju, na proslavi v Adrijancih in še na mnogih drugih svečanostih in proslavah o občini ter na šoli. 50 pionirjev je žrtvovalo mnogo svojega prostega časa na vajah. Tudi drugi krožki so bili delavni. Šahisti so bili prvaki o občini, na okrajnem prvenstvu pa jim je le za las ušel naslov okrajnega prvaka. Dramska, lutkovna, fizkulturna, strelska in risarska skupina pa so pridno delale pod strokovnim vodstvom učiteljev. Pionirji so bili o prejšnjem šolskem letu res pridni.
Tudi letos jih čaka mnogo dela. še celo več kol lani. Spet bodo morali pridno prijeli za delo, da bodo uspehi še lepši. Spomladi bodo organizirali tudi pionirsko zadrugo. Okrog šole bodo nasadili še več rož, črnega ribeza in drugih rastlin. Tudi kmetijska zadruga jim bo pomagala. Za delo o različnih tehničnih in drugih krožkih bodo potrebovali orodje, ki jim ga bodo podarila nekatera podjetja.
Seveda bo potrebno mnogo volje in dela in uspehi ne bodo izostali. Da imajo volje dovolj, sem se prepričal, ko sem se ozrl nazaj po množici vedrih obrazov, ki so pazljivo sledili besedam ravnatelja, ko je govoril o njihovem delu in načrtih. Zapomnil sem si stavek: Cvetlice o dolini je pomorila slana, vaše tu okrog šole pa še Dedno cveto. In pionirji odreda »Jože Kerenčiče o Radgoni so prisluhnili tem besedam in vsak zase je sklenil, da bo tudi drugo leto tako.
In potem so oolili novi štab. V dvorani je zavrelo, klici ose povprek. Vsak je hotel, da bi bil izvoljen njegoo kandidat. Po enournem kričanju in navijanju za kandidate so bili člana štaba vendar izvoljeni. S končanimi volitoami je bil zaključen tudi sestanek.
Izkoristil sem priložnost in postavil novoizvoljenim članom nekaj oprašanj. Jožica Zver obiskuje 8. razred osemletke, je med pionirji zelo priljubljena, dobra učenka, pod-načelnica odreda in obenem vodja pevskega krožka. Letos je o imenu radgonskih pionirjev čestitala maršalu Titu ob njegovem rojstnem dneou. Že nekaj let dela o vodslou odreda. Rada gleda glasbene filme, njena največ ja želja pa je, da bi z uspehom končala osemletko.
Janko Antonič oodi fizkulturni krožek ln je navdušen navijač Crvene zvezde. Pravi, da bi o Radencih, od koder je, lahko bilo delo Partizana zelo uspešno, če bi upravni odbor hotel prijeti za delo. Po končani osemletki se bo opisal na srednjo fizkulturno šolo.
Nada Kleneček pa se navdušuje za balet. V štabu ima funkcijo vodje dramskega krožka. Rada se uči nemščino in prani, da bi bili lahko športni dnevi bolj pogosti.
To so sicer samo trije izmed mnogih, ki imajo mnogo skritih želja, mnogo volje do dela ter se ne bojijo težav in nalog o tem šolskem letu.
Zaželel sem jim mnogo uspehov ter obljubil, da se bom še ornil, saj je med njimi res lepo.	Karel Sukič
Lepi načrti prleških študentov
za bodoče del O
Pred kratkim je imel Prleški študentski klub svojo 6. redno letno skupščino, ki so se je udeležili tudi vidni predstavniki političnega življenja v Pomurju. Prisostvovali so ji zvezni ljudski poslanec Ivan Kreft, podpredsednik OLO Joško Slavič, sekretar ObK ZKS Gornja Radgona Marija Levar, sekretar OK LMS Franc Pucko, predstavniki Zveze študentov ter sosednjih pokrajinskih klubov.
Obračun dela za preteklo šolsko leto je podal predsednik Alojz Zalar. Po njem vidimo, da je bila dejavnost prleških študentov zelo živahna, saj so izvedli vrsto akcij in prireditev, ki jih uvrščajo med
najboljše pokrajinske klube. Filmska akci ja, ki so jo sprejeli tudi v program dela za bodoče leto, je žela na terenu velik uspeh. Akcija predvajanja političnih, gospodarskih in zabavnih filmov je zajela 14 krajev pretežno radgonske občine. Bilo je 24 predstav. Obiskati so predvsem kraje, ki nimajo rednih kinopredstav. Akcija je bila posvečena proslavam in prireditvam 40-letnice ZKJ, zato je vsebovala vsaka predstava tudi krajše predavanje o zgodovini KPJ. Prleški študentje pa ne pozabljajo tudi na svoje pomembne pred-
hodnike. Tako so se ob 20-let-nici smrti oddolžili proletarskemu pisatelju Ivanu VukuStarogorskemu, ki so mu odkrili spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši v Sovjaku, pri Vidmu pa so priredili razstavo Vukovih del in prevodov ter literarno popoldne, na katerem so brali svoja dela vidnejši pomurski književniki. Akademski ples jim tokrat ni najbolje uspel, zato mu bodo v bodoče dali drugačno obliko.
Prleški študentje pa tudi v Ljubljani niso mirovali. Talko so skupno s kolegi iz Prek-
murja organizirali več predavanj, debatnih večerov in sestankov pomurskih štipendistov. Vabilom študentov so se radi odzvali tov. Ivan Kreft, tov. Jan Ros, tov. Jože Vild in še drugi. Več prleških študentov se je udeležilo zvezne delovne akcije in večina se jih je vrnila kot udarniki, pohvaljeni pa so bili vsi.
Razprava po poročilih je bila zelo pestra, saj se je je udeležilo precej članov kakor tudi gostov. Predlagali so marsikaj. Tako bodo izvajali spet filmsko akcijo, ki jo bodo še razširili, prirejali bodo predavanja s področja kmetijstva tor jih spremljali z diapozitivi. Ob 15-letnici osvoboditve bi izdali turistični vodič Prlekije, pripravili pa naj bi tudi osrednjo proslavo 15-letnice osvoboditve V Ljutomeru. Ena najvažnejših nalog pa je vsekakor ideološko-politično delo kluba. Oživeti je treba lani ustanovljeni aktiv ZK pomurskih študentov. Klub je imel in upa, da bo tudi v bodoče tako. dobre odnose z Občin-šk:m ljudskim odborom Gornja Radgona in Okrajnim ljudskim odborom Murska Sobota. ki sta vedno podprla vse klubove akcije. Ne bi pa mogli reči tega za ObLO Ljutomer.
SEMINAR V RADENCIH
V Radencih je bil te dni zaključen enotedenski tečaj, ki so se ga udeležili bančni uslužbenci iz Pomurja. Tečaj je priredila Narodna banka Ljudske republike Slovenije. Na seminarju so obravnavali naloge družbene evidence, formiranje in razdelitev osebnega dohodka, zakon o prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij, uredbo o urejanju odnosov v zvezi z razpolaganjem čistega dobička in drugo.	Ika
Pomurski vestnik 12. nov.
3
NOVI NAČRTI
v ljutomerski občini
Kaže, da se bo v poljedelstvu v prihodnje marsikaj spremenilo. Rž in soržico naj bi popolnoma opustili, ker je nedonosna in prešli predvsem na nove sorte pšenice, ki so mnogo donosnejše od starih. Znano je, da je bil pridelek pšenice v letu 1947 14 mtc na hektar, danes pa je pridelek italijanskih sort 32 mtc na hektar. Niso redki primeri, ko dosegajo celo 50 mtc na hektar. Ta preprosta računica kaže, da lahko pridelamo več in z istimi stroški, dostikrat celo manjšimi.
Izmed italijanskih sort pšenice je za območje ljutomerske občine najustreznejša sorta San pastore. Ta je pri poskusih pokazala najboljše uspehe. Tudi nekatere domače sorte so precej donosne. Tako bodo še nadalje širili sorto U1. Med industrijskimi rastlinami bi prišli v poštev predvsem oljna repica in sladkorna pesa. Sladkorna pesa pa zato, ker jo bo
potrebovala nova sladkorna tovarna v Ormožu.
V živinoreji so vsi obeti za krmljenje mlade goveje živine do starosti dveh let. V ta namen bo križevska zadruga zgradila goveje hleve za 300 glav mlade živine od starosti 1 do 1,5 leta. Za napredek živinoreje bo treba pridelovati čimveč črne detelje, v peščeni zemlji bolj za krmo, v težki bolj za seme. Tudi travnike kaže boli gnojiti z vsemi ustreznimi umetnimi gnojili.
Spremembe se obetajo tudi v svinjereji. Kmetijska poslovna zveza je že uvozila iz Holandije bele merjasce pasme Yorkshire. To pasmo nameravajo križati z domačo nemško požlahtnjeno pasmo. Križance bo moč lažje spitati na bekone, po katerih trg največ povprašuje.
Med napori za večjo živinorejsko proizvodnjo omenjalo gradnjo tovarne močnih krmil
v Ljutomeru, saj je ta za napredek živinoreje res nujno potrebna.	S. K.
ZBOR VOLIVCEV V VUČJI VASI Pred dnevi so imeli v Vučji vasi zbor volivcev. Na zboru so razpravljali o napredku kmetijstva v tem predelu ljutomerske občine in še o nekaterih drugih vprašanjih. Kakor znano, je razdeljena ljutomerska občina na več rajonov in sicer na poljedelsko-živinorejskega. živinorejsko-poljedelskega in sadjarsko-vinograduiškega.
Posnetek z gradnje ceste Petrovci—Lucova—Markovci—Budinci
Ormoška cesta v Ljutomeru:
Problem številka 1
Že pred tedni je začela Uprava cest LRS — Tehnična sekcija Maribor urejati Ormoško cesto v Ljutomeru. V tej fazi je predvideno tlakovanje več sto metrov ceste -ter ureditev pločnikov. Za ureditev ceste bodo porabili 7 milijonov dinarjev, kjer seveda niso vračunane kocke, ki jih je imela občina že pripravljene.
Čeprav je v pogodbi rečeno, da bodo dela končana do 1. decembra, gre urejanje zelo počasi, tako da bo končano s precejšnjo zamudo. V pogodbi je tudi omenjeno, da bo dal občinski ljudski odbor brezplačno na razpolago valjar, vendar je izvajalec iz neznanih vzrokov zaposlil svoj valjar.
Volivci se spričo tega razburjajo, saj se bodo dela s takim samovoljnim ravnanjem precej podražila, predvidena dolžina cesite za ureditev pa skrajšala.	-ko
LJUTOMERSKI »MERKUR«
BO RAZŠIRIL PROSTORE
Spomladi bo začelo trgovsko podjetje »Merkur« razširjati trgovski lokal manufakture. S temi dograditvami bo pridobilo še 106 kvadratnih metrov lokala, kar bo omogočilo, da bo podjetje lahko razpolagalo z veliko izbiro konfekcije. Predvidevajo, da bodo gradnje hitro končane, stale pa bodo predvidoma okrog 2,700.000 dinarjev. Za ta dela ima podjetje na razpolago dovolj lastnih -sredstev.	-ko
ZA SADJARJE
Zaščita sadnih dreves proti divjačini
s sodobnejšimi sredstvi
V zimskem času ogrožala sadna drevesa v mladem natsadu najbolj divji zajec in voluhar. Divji zajec gloda kaže na delih sadnega drevja nad površino ozemlje, voluhar pa gloda kožo na delil drevesa, ki so v zemlji. Oba škodljivca lahko samo v eni noči, posebno če se pojavila v večjem številu, uničila večje število sadnih dreves. Oglodana drevesa po teh škodljivcih ni mogoče o-zdravili in se, če ne takoj, pa v naslednjih letih, posušijo.
Za zaščito sadnih dreves proti divjemu zajcu sadjarji že od nekdaj najraje ovijajo debla dreves s koruznico, slamo in podobni m materialom. Ta način zaščite dreves je sicer zelo uspešen .itn do danes poleg žične mreže tudi najbolj zanesljiv, vendar pa zelo zamudem in drag, ker zahteva veliko delovne sile. Poleg tega pa je ovila slama ali podobni material odlično skrivališče in prezimovališče raznih sadnih škodljivcev in ovira pri škropljenju dreves.
Zato v novejšem času uporabljajo sadjarji za zaščito dreves proti divjemu zajcu enostavnejša sredstva. Pri nas je v prometu dvoje takih sredstev, in sicer domače sredstvo tovarne »Pinus« pod imenom »ARBOPIN« im uvoženo sredstvo »MONACOL«. Prvo sredstvo uporabljamo tako, da
razredčimo del Arbopina z dvemi deli vode ter s to brozgo namažemo ali poškropimo debla in drevesne krone pred zimo. Po potrebi škropljenje ali premaz pozimi večkrat ponovimo. Sredstvo Monacol pa pred uporabo razredčimo v štirih delih vode in ga uporabljamo na enak način kot sredstvo Arbopan.
Za zaščito sadnih dreves proti v o -luharju pa uporabljamo najuspešnejše sredstvo tekoči »EN-DR1N«. Z 0,5-odstotno brozga Endrina poškropimo jeseni ali spomladi vso travno rušo pod drevesi, kjer so rovi voluharjev. Na vsak ar porabimo približno 5 litrov tega škropiva. Da bi ugotovili, če so to res rovi voluharjev in ne drugih poljskih miši, zasipljemo zvečer vse odprte rove. V vseh rovih, ki bodo zjutraj odprti, so poljske miši. Voluharji pa svoje rove, če jih odpremo, zasipljejo, ker ne trpijo prepihov.
Vsa omenjena sredstva lahko lastniki sadnih dreves kupijo pri svojih kmetijskih zadrugah, zadruge pa pri Kmetijski poslovni zvezi v Murski Soboti.
Ker kaže, da bodo naslednje leto sadna drevesa v naših pomurskih sadnih okoliših obrodila, (bi bilo potrebno vsa mlada drevesa pravočasno zaščitili tudi proti tem škodljivcem.
R.
Prigrizek na poti iz šole prav dobro tekne
(Foto Bojan Šinko)
KRATKE VESTI
TRGOVSKI LOKALI IN STANOVANJA V KRIŽEVCIH
V Križevcih pri Ljutomeru se učitelji že dalj časa pritožujejo nad neprimernimi stanovanji. Priprave za gradnjo novega poslopja, katerega bodo gradili združeni investitorji: trgovsko podjetje »Merkur«, stanovanjska uprava in Elektro Mariborokolica pa obetajo, da bo tudi to vprašanje počasi rešeno. Graditi ga bodo začeli spomladi. Trgovsko podjetje »Merkur« bo s tem pridobilo trgovske lokale za špecerijo, manufakturo in tehnični material, ostala dva investitorja pa 6 družinskih stanovanj.	-ko
RADGONA
Nekateri krajevni odbori v radgonski občini so se jeseni precej zavzeli za popravilo občinskih cest iz cestnega sklada in s prostovoljnim delom. V Radgoni so letos tlakovali cesto skozi mesto, ki še ni bila tlakovana, tako da je sedaj povezan most čez Muro z asfaltirano cesto Murska Sobota—G. Radgona. Sedaj je tlakovana do mostu vsa cesta.
ŠE EN STANOVANJSKI BLOK V LJUTOMERU
Čeprav se je gradnja 12-stanovanjskega bloka na Ormoški cesti v Ljutomeru nekoliko zavlekla. se bodo stanovalci lahko že letos vselili. Pred nedavnim so začeli zraven njega pripravljati temelje za gradnjo novega 12-stanovanjskega blo-
ka. Za začetne gradnje imajo sredstva že na razpolago. Čez nekaj tednov pa bodo začeli tudi z gradnjo novega poslopja na Prešernovi cesti. Čeprav se z gradnjami postopoma odpravlja stanovanjska stiska, Ljutomerčani še niso posebno zadovoljni, feer gradbena dela pri vsaki stavbi polževo napredujejo.	-ko
APAČE
V Apačah so v letošnjih počitnicah namestili v osemrazredni osnovni šoli 15 novih oken. To večje popravilo je bilo potrebno, ker so stari okviri dotrajali, hkrati pa so s tem pridobile učilnice večjo svetlobno ploskev.
VERŽEJ
Na predvečer Dneva republike bo priredila mladina v Veržeju kresovanje z narodnimi plesi, 29. novembra pa bo v kinodvorani proslava, na kateri bodo poleg drugih nastopili tudi mladi recitatorji. Tega dne nameravajo sprejeti v mladinsko organizacijo 20 mladincev in mladink.
*
Do sredine decembra bodo igralci verženske mladinske organizacije naštudirali igro »Ogenj in pepel«.
ŽIŽKI
Mladina v Žižkih se skupno z domačimi gasilci pripravlja, da pri gasilskem domu dozida manjšo dvorano. V Žižkih namreč nimajo primernega prostora za prireditve.
BOGOJINA
V	Bogojini se že pripravljajo na proslavo 29. novembra. Na proslavi bodo nastopili tamburaši, bogojinski oktet m lutkarji.
*
V	kratkem bodo uredili v Bogojini prosvetni dom, kjer bo tuni primeren oder. Se letos nameravajo bogojinski igralci uprizori primerno igro.
Te dni bodo pričeli v Bogojini s šolo za odrasle. Ljudje kažejo za šolo precejšnje zanimanje.
*
Pri bogojinski zadrugi doslej ni bilo aktiva mladih zadružnikov, zato so sklenili, da ga v kratkem ustanovijo. Pač pa je v Bogojini šolska zadruga. Kmetijska zadruga je dala mladim zadružnikom nekaj zemlje, na kateri bodo pridelovali povrtnine.
CRENSOVCI
Lani je bilo v črensovski zadrugi 50 kooperantov, ki so zasejali italijansko pšenico na 7 hektarih zemlje. Letos je sklenilo pogodbe za setev visokorodnih sort pšenice okrog 150 kmetovalcev z 38 hektari njiv.
NA KAPELI POTREBNA NOVA SOLA
V	radgonski občini je 11 šol itn ena pomožna šola, od tega 7 osemrazrednih. Najslabše je na Kapeli, kjer predvidevajo gradnjo nove šole. Za to šolo pristojni okrajni organi že pripravljajo družbeno utemeljitev. Sedanjo šolo na Kapeli so zgradili leta 1872. Ima 5 učil-
nic in 10 oddelkov, vendar s prevelikim številom učencev, žnano je tudi, da je bila šola na Kapeli dozidana v treh etapah m da je neustrezno grajena brez slehernih stranskih prostorov, ki bi bili potrebni za kabinete, delavnice in podobno. Sola je sedaj v tako slabem stanju, da je vzhodna stran podprta s piloti.
NOVA ŠOLA V PODGORJU
Načrti za novo štirirazredno šolo v Podgorju, ki bo razbremenila matično osemrazredno osnovno šolo v Podgorju, so že končani. Novo šolo bodo preuredili iz bivšega zadružnega doma, za kar bo potrebnih okrog 6 milijonov dinarjev. S preureditvenimi deli so nameravali začeli že letos, vendar so jih preložili na prihodnje leto.
OTROCI IZOSTAJAJO OD POUKA
Šolski odbori bodo morali začeti resneje obravnavati vprašanje šoloobveznih otrok, ki so kot pastirji ali hlapci zaposleni pri kmetih. Na levem bregu Mure beležijo šole vedno več primerov, da otroci zaradi dela izostajajo od pouka, pridejo nepripravljeni v šolo in o več primerih ne dobijo pri kmetih niti toliko denarja, da bi lahko kupili vsaj zvezke in najnujnejše knjige. Naloga posameznik šolskih odborov je, da take primere čimprej odpravijo.	-ko
ENAKOVREDNA IGRA
IZOLA : SOBOTA 1:1 (1:1)
V nedeljo se je v lepem vremenu na igrišču Izole zbralo nad tisoč gledalcev. Sodniku Butkovcu sta se moštvi predstavili v naslednjih postavah:
Sobota: Morčič, šarotar, Kološa, Dozet, Skalar, Norčič J., Sečko, Drvarič, Zorec, Maučec, Žabkar.
I z o l a : Petrič, Gabrijelčič, Černe, Lukin, Jerkovič, Kovačič, Bera, Sorgo, Kostič, Borojevič (Prašnikar).
Igra obeh moštev je bila v začetku enakovredna in seje odvijala v glavnem v sredina igrišča. Gostje so preveč kombinirali, da bi lahko dosegli gol, medtem ko so domači igrali na dolge pasove in so zato branilci lahko ustavljali vse akcije. V 17. minuti je imel Kostič izredno priložnost za dosego gola, ko se je znašel sam pred vratarjem Morčičem, ki mu je stekel naproti, vendar je poslal
žogo mimo vrat. Potem je igra potekala enakovredno do 31. minute, ko je Maučec izkoristil priložnost in žogo poslal v mrežo. Tako je prišla Sobota v vodstvo 1:0. Sedaj so prevzeli pobudo spel domačimi, ki so začeli nevarno ogrožati vrata gostov. Gostje so odbijali napade in obramba je klonila v 36. minuti prvega polčasa, ko je Kostič preigral vse branilce ter s strelom v spodnji desni kot izenačil in postavil tudi končni rezultat.
V drugem polčasu so doma-
čimi imeli še nekaj lepih priložnosti za povišanje rezultata vendar jih niso izkoristili. Nekaj minut pred koncem je bil poškodovan Kostič in domačini so igrali do konca tekme le z desetimi igralci. Kljub temu, da so igrali z enim igralcem manj, so domačimi v zadnjih minutah skušali na vsak način doseči še vsaj en gol ter tako pobrati ves izkupiček, kar pa se jim ni posrečilo.
Tekma, ki je bila ves čas zanimiva, igra obeh moštev pa enakovredna se je končala neodločeno. Rezultat je realen. Sodnik je sodil dobro.
-ič
Ustanovljena atletska sekcija
V	nedeljo je bil v Murski Soboti ustanovni občni zbor atletske sekcije pri okrajni zvezi Partizan, katerega se je udeležil tudi sekretar Atletske zveze Slovenije tov. Zoran Naprotnik in drugi gostje.
V	poročilu iniciativnega odbora je prof. Evgen Titan orisal delo in vzroke, ki so narekovali ustanovitev sekcije. V razpravi o poročilu in nalogah ter delu sekcije so prisotni ugotovili, da bo potrebno najprej organizirati seminar za atletske inštruktorje in pa seminar za sodnike. Ljudi za te seminarje bodo našli med dosedanjimi aktivnimi delavci Partizana in nekdanjimi tekmovalci, ki imajo bogate izkušnje. Finančna sredstva za seminarje bo dala atletska zveza. S tem, da je bila ustanovljena atletska sekcija, bomo tudi v Murski Soboti v prihodnosti gledali kvalitetne atletske prireditve. Prva taka bo ob otvoritvi stadiona pri gimnaziji prihodnje leto, ko bodo nastopili tudi nekateri jugoslovanski državni reprezentanti, olimpijski kandidati in slovenski rekorderji.
Ob koncu so prisotni izvolili upravni odbor sekcije, ki bo za sedaj delala le v Murski Soboti, kasneje pa razširila dejavnost tudi v druge športne centre Pomurja.
Rokometni turnir v Radgoni
V	Gornji Radgoni je bil v nedeljo rokometni turnir, na katerem je sodelovalo pet ekip itn sicer: Lesničar, Garnizon JLA, Partizan, Obrtnilk in Osemletka. Tekmovanja se niso udeležili rokometaši Učiteljišča iz Murske Sobote, čeprav so sodelovanje obljubili. Ker je bilo premalo časa, niso odigrali vseh tekem. V odigranih tekmah je pobrala največ točk ekipa Lesninar, ki je osvojila l točke, njej pa sledijo druge, ki imajo vsaka po 2 točki.
Lahko bi bilo tudi boljše
V telovadnici radgonskega Partizana je že več kot mesec dni zelo živahno. Aktivni člani Paritizana, ki jih je nad 200, redno vadijo in obiskujejo telovadbo vsak teden dvakrat. Čeprav so neugnani razgrajači« zaenkrat l e še mladina, se ji bodo v naslednjih dneh priključili tudi starejši. Vodstvo d rušiva je poskrbelo, da telovadci niso prepuščeni sami sebi, saj jih vodijo mladi vodniki, ki imajo sicer manj izkušenj, zato pa več volje do dela. Vodniki imajo vsakih štirinajst dni vodniške ure, na katerih izpopolnjujejo svoje znanje. Najbolj razveseljivo ,pa je predvsem to, da so ti ljudje mladi, zbrani iz vseh poklicev. Med njimi najdemo vojake, obrtnike, delavce iz proizvodnje in učitelje.
Včasih, ,pa čeprav ni to še tako dolgo, v Telovadnici ni bilo videti pionirjev, ker j ih starši maso pustili, pa tudi v društvu in v šoli si niso belili las zaradi tega. Seveda je zdaj drugače. Toliko je teh mladih navdušenimi telovadcev, športnikov, da se ni potrebno bati, da v Radgoni zamre telesu o vzgojna dejavnost.
Upravni odbor radgonskega društva pa razen nekaterih članov, ki
so včasih pridno delali, razmišlja in pripravlja boljša tla telesno vzgojni dejavnosti v mestu. Kljub težavami, ki jih ima, te pa so kot vsepovsod, tudi tu nujno zlo, ne milsli samo na finančna sredstva, ki jih ni, ampak organizira, išče in delu. Glavno pa je, da dela. In to čuti tudi članstvo, katerega delo ljudje in politične ter množične organizacije pravilno cenijo.
In prav zaradi tega tekmujejo radgonski rokometaši v svoji) občinski zvezi, zato so sl uredili igrišče, šolska mladina tudi ob gradu, skupaj s pripadniki JLA. Posledica tega je tudi sodelovanje pionirk na zveznem zletu Partizana v Beogradu v akademijskih sestavah. Kmalu bodo pripravili telovadno akademijo in na občnem zboru prerešetali svoje delo, sicer pa pravijo, da bi že sedaj lahko bilo tudi boljše.	-lč
ODBOJKA V LJUTOMERU
Prejšnji torek je bila v Ljutomera zanimiva tekma v odbojki. Na igrišču so se namreč srečali »Stari« im »Mladik. Čeprav so si »Stari« zelo prizadevali, so dvoboj izgubili z rezultatom 3:0.
VESELI PLANŠARJI V POMURJU
v soboto ob 18. uri v Murski Soboti, v nedeljo ob 8. uri na Tišini, v nedeljo ob 13. uri v Beltincih, v nedeljo ob 15. uri v Gornji Radgoni, v nedeljo ob 17. uri v Apačah.
VABLJENI!
DRUGO NAGRADNO ŽREBANJE
Vam je pripravilo
trgovsko podjetje ZARJA LJUTOMER
Prvih 10 nagrad:
Moški zimski plašč Ženski plašč Samska postelja Moška obleka
Volneno blago za žensko obleko
Fantovska obleka
Moška jopica
Ženska jopica
Otroške trenirke
Moška srajca
20 NAGRAD BLAGA V VREDNOSTI PO 1500 DIN 20 NAGRAD BLAGA V VREDNOSTI PO 1000 DIN Žrebani bado bloki, ki dokazjejo nakup  vrednosti nad 500 din
ŽREBANJE BO 4. JANUARJA 1960
Hranite vse bloke, ki dokazujejo nakup pri Trgovskem podjetju ZARJA LJUTOMER, kajti pripravljamo vam še eno presenečenje I
Urejene občinske ceste
V Stanetincih že več let dograjujejo povezavo ceste Videm—Hrastje Mota. Letos so z deli nadaljevali in uredili skoraj 2 km ceste. Sedaj jim je preostalo za ureditev le še 1 km cesle, tako da bo ta cesta, široka 5 m, kmalu povsem dograjena. Letošnja ureditvena dela so opravili deloma iz občinskega proračuna za komunalo, deloma pa krajevni urad s prostovoljci.
*
Tudi na najtežjem delu ceste za povezavo Negove—Sp. Ščavnice—Ihove so letos položili kamnito cestišče in ga uredili. Ta dela so opravili na hribovitem delu ceste in jim preostane za prihodnje leto le še delo na dolinskem delu, ki bo mnogo lažje. Tretjino del so opravili s prostovoljnim delom in krajevnim samoprispevkom, ostalo pa sta prispevala občina in gozdni sklad.
ZENKOVCI
Mladinski, aktiv v Zenkovcih dela precej prizadevno, trenutno pripravljajo dve enodejanki »Dva ,lopova« in »Gumb«, ki ju bodo verjetno uprizorili že za 29. november. Mladina je pokazala za kulturno prosvetno dejavnost letos veliko zanimanje.
*
Sekcija žena zadružnic v Zenkavcih bo to zimo organizirala šiviljsko prikrojevalni tečaj. Prijav imajo že preko dvajset, vendar bodo s tečajem začele šele, ko bodo našle primerne prostore.
Žene že pripravljajo tudi darila za Novoletno jelko.
*
V Zenkovcih gradijo tudi novo mrtvašnico, ki bo dokončno urejena verjetno še letos. Nekaj sredstev jim je za gradnjo prispeval občinski ljudski odbor, precej pa pomagajo vaščani z gradbenim materialom in prostovoljnim delom.
PROSENJAKOVCI
Sekcija žena zadružnic Prosenjakovci-Berkovoi je na nedavni seji sklenila, da bo organizirala gospodinjski tečaj. Doslej imajo že veliko prijav. Za tečaj se zanimajo predvsem dekleta. Strokovno pomoč bodo zadružnice dobile od Gospodinjskega centra v Murski Soboti,
*
Na zadnji seji krajevnega odbora SZDL v Prosenjakovcih so govorili v pogodbenem sodelovanju. Ugotovili so, da nekateri člani zadružnega sveta, ki so se obvezali, da bodo dali zemljo v sodelovanje in pomagali ,pri pospeševanju
VREMENSKA NAPOVED ZA CAS OD 13. DO 22. NOVEM.
Do srede novembra ali malo kasneje bo prevladovalo nestalno vreme s pogostimi padavinami, ohladitvijo in snegom do nižin. V nadaljnjem pretežno suho, a hladno vreme z mrazom ponoči.
akcije, tega niso storili. Na seji so sklenili, da bodo take člane zadružnega sveta izključili in jih zamenjali z naprednejšimi ljudmi, s kmeti, ki so celo sami prišli v zadrugo ponujal zemljo za sodelovanje. Takih primerov so imeli posebno še v zadnjem času precej. Tako si obetajo, da bodo pri spomladanski setvi dosegli še bolj vidne uspehe, saj ima zadruga veliko pogodb za spomladanske kulture in travnike že sklenjenih.
VAJENSKA ŠOLA V RADGONI
V Radgoni razpravljajo o predvideni gradnji vajenske šole, kjer naj bi bili tudi prostori za glasbeno šolo, ki sedaj gostuje z vajensko vred v osnovni šoli v gradu. Z dograjeno vajensko šolo bi zelo razbremenili osnovno šolo, ki bi pridobljene prostore lahko koristila za svoje potrebe. Nekaj sredstev za gradnjo vajenske šole je že zbrala okrajua obrtna zbornica.
KAPELA
Vinogradniško gospodarstvo Kapela, se poleg vinogradništva preusmerja še na druge dejavnosti, predvsem na živinorejo. Doslej ima že 83 glav goveje živine s povprečno letno mlečnostjo 2800 litrov na kravo. Pripravlja pa tudi gradnjo novega hleva za 100 krav molznic. Doslej so vso mleko porabili za pitanje, v prihodnjem letu pa bodo verjetno že začeli dajati nekaj mleka tudi predelovalnim obratom. -ko
ČEST1TKAI
Za inženirja gozdarstva je diplomiral tovariš Franc Zver iz Gomilic. Iskreno mu čestita Feri z ženo
RADIO M. SOBOTA
Nedelja, 15. nov. 1959:
ob 12.00: Pogovor z volivci, lokalna poročila, obvestila in reklame; ob	12.15:	Oddaja	v	madžarskem
jeziku;
ob 12.40: »Želeli ste, poslušajte«. Torek, 17. nov. 1959:
ob	17.00	uri:	Lokalna	poročila,
obvestila, objave in reklame; ob	17.15:	Oddaja	v	madžarskem
jeziku;
 ob 17.30: »Želeli ste, poslušajte«. Četrtek, 19. nov. 1959:
ob 17.00: Lokalna poročila, obvestila, objave in reklame; ob	17.15:	Oddaja	v	madžarskem
jeziku;
ob 17.25: »Želeli ste, poslušajte«.
Radio Murska Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od 5. do 9. ure in od 15. do 21.10 ure. Ob nedeljah in praznikih pa od 6. do 23.10. ure.
Petek, 13. nov. — Stanko Sobota, 14. nov. — Borislava Nedelja, 15. nov. — Polde Ponedeljek, 16. nov. — Jerica Torek, 17. nov. — Ljuba Sreda, 18. nov. — Milko Četrtek, 19. nov. — Liza
MURSKA SOBOTA - od 13.-15. novembru ameriški barvni kinemaskopski film: »Princ igralcev«; od 16.—17. nov. francoski film: »Noč in megla«; od 18.—19. nov. češki film: »Na končni postaji«.
GORNJA RADGONA — od 14.—15. nov. ameriški barvni film: »Tajnost močvirja«; od 18.—19. nov. mehiški film: »Midva«.
LENDAVA — od 13.—15. nov. francoski film: »Ljubček lady Chatherley«; od 17—18. nov. ameriški film: »Ples na vodi«.
LJUTOMER — od 14.—15. nov. sovjetski film:	»Žerjavi letijo«; od
18.—19. nov. ameriški film: »Na ovinku reke«.
KRIŽEVCI PRI LJUT. - od 14.-15. uov. ameriški barvni film: »Preko mnogih rek«. Samo 18. novembra sovjetski film: »Dvoboj«.
SL. RADENCI — od 14.-15. novembra avstrijski barvni film: »Ena noč v Veneciji«. Samo 19. novembra ameriški film: »Pustolovščine v Burmi«.
VERŽEJ — od 14.—15. nov. ameriški barvni film: »Nežni akordi«. Samo 18. novembra francoski film: »Ponočni ljubimci«.
ČEPINČI — Samo 15. novembra sovjetski film: »Od carja do Lenina«.
VELIKA POLANA — od 14.—15. novembra ameriški kriminalni film: »Beg iz Gyanne«.
GRAD — Samo 15. novembra ameriški barvni film: »Nocoj bomo peli«.
VIDEM OB ŠČAVNICI — od 14.—15.
nov. jugoslovansko-francoski film: »Mihael Strogov«.
PREKLIC
Preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekla zoper Viktorja Volfa iz Vadarec št. 34, p. Bodonci. Julijana Benkič, Vadarci št. 77, p. Bodonci.
CENA MALIH OGLASOV:
Do 10 besed 150 din, vsaka nadaljnja beseda 10 din. MED DVE ČRTI, beseda 20 din, ženitveni oglasi, beseda 30 din, preklici beseda 35 din. na oglase, ki so pod šifro oziroma naslov v oglasnem oddelka, se pribije 50 din.
OKVIR ZA KOLO z vilicami znamke »Rog« ugodno prodam. Naslov v upravi lista.	M-1017
HIŠO z gospodarskim poslopjem, s 4 Ro 7 ha dobro obdelane zemlje v enem kompleksu v ravnini pri Vildmu ob Ščavnici, prodam. Vprašati: Videm ob Ščavnici št. 10.
M-1019
HIŠO z gospodarskim poslopjem, posestvom v izmeri 1 ha 25 a, njive, sadonosnik, brajde ter hrastove doge, zaradi selitve takoj prodam. Stefan Zadravec, Grabe pri Apačah.	M-1020
HIŠO z gospodarskim poslopjem, vrtom in sadovnjakom v Mlajtincih, ugodno prodam. Jože Kozic, Otona Župančiča 5, Murska Sobota.	M-1002
HIŠO z manjšim gospodarskim poslopjem in sadovnjakom v Rankovcih št. 15, 1 ha gozda v Saiameincjh, po zelo ugodni ceni prodam. Primerno tudi za delavsko družino. Vprašati v Sodišincih št. 48 ali pa v Murski Soboti, Teminova 2.	M-1005
DVA MOTORJA ZNAMKE »Puch« IF 250 cca tip 1952, v dobrem slanju, ugodno prodam. Alojz Žnidarič, Vučja vas št. 57, p. Križevci pri Ljutomeru.	M-1004
POH1ŠTVO (SPALNICO) v dobrem stanju, ugodno prodam. Stjepan Luko, Grajska št. 15 (blok), Murska Sobota.	M-1006
NOVO KNJIŽNO OMARO (orehov furnir), staro spalnico in otroško posteljico z vložkom, prodam. Naslov v upravi lista.	M-1007
Gornja Radgona
Vinogradniško gospodarstvo Gornja Radgona bo v naslednjih dveh letih osredotočilo živinorejo v okolici Vidma. Gradili bodo dva hleva za 409 molznic ter hlev za 200 glav mlade goveje živine. Poleg tega pa še dva svinjaka za 124 plemenskih svinj in svinjak za 520 bekonov. Predvidevajo, da bodo nekatere gradnje končali že prihodnje leto.
MOTVARJEVCI
Na nedavni seji odbora SZDL v Motvarjevcih so sklenili, da bodo uredili cesto Motvarjevci—Pordašinci. Vaščani bodo prispevali gramoz, pomagali pa bodo tudi s prostovoljnim delom. “Ureditev ceste bo omogočila tudi podaljšanje avtobusne proge.
VERŽEJ
Kmetijska zadruga Veržej je prva zadruga v Pomurju, ki ima že večje pitališče za teleta. Trenutno ima v pitanju 44 telet, drugo leto pa bo gradila še novo pitališče. Razen tega ima v pitanju pri zadružnikih okrog 40 glav goveje živine. To živino zadružniki dopitajo toliko, da je sposobna za izvoz. Zadruga je letos sklepala po-
godbe za pitanje živine samo s tistimi člani, ki so šli v sodelovanje tudi s poljedelskimi površinami.
ZANIMIVA PREDAVANJA
Ljudska univerza v Murski Soboti bo s pomočjo občinskih političnih forumov začela po 15. novembru organizirati po vaseh predavanja, ki bodo zajemala sledeče teme: o zunanji politiki, razvoju kmetijstva, o stanovanjskih skupnostih ter o raznih aktualnih zadevah.
VANČA VES
Krajevnemu odboru v Vanča vesi je ob koncu lanskega leta ostalo nekaj sredstev od krajevnega samoprispevka. S tem so kupili nekaj električne žice, ki jo potrebujejo za dodatno fazo, vaščani pa bodo za to vrednost navozili na ceste gramoz.
POŽAR V ODRANCIH
V ponedeljek 2. novembra okrog poldneva je začelo goreti gospodarsko poslopje Nikolaja Antolina v Odrancih. Zgorelo je skoraj celotno gospodarsko poslopje v vrednosti 200 tisoč dinarjev.
Komisija je ugotovila, da so požar povzročili otroci.
REALITETNA AGENCIJA V PTUJU nujno potrebuje za Srbijo ogromno število traktorjev, vsakovrstnih motorjev ter strojev za kmetijstvo in obrt, motornih koles, avtomobilov itd. Prodajalci prijavite vse kar prodajale s točnim opisom in ceno. Prodajalci ne plačajo provizije!	M-1008
NOV FOTOAPARAT »Zorkij-4« prodam. Naslov v upravi lista. M-1011 TELEVIZOR »Super Grundig«-Avtomatic, Ekran 53, Lipa 60, popolnoma nov in klavirsko harmoniko »Skandalli« 120 basno s 5 registri, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v upravi lista.	M-1012
DVO IN POL SOBNO stanovanje v središču Murske Sobote, z vrtom, kopalnico in ostalimi pritiklinami, menjam za enako ali dvosobno brez vrta v Ljubljani ali v Kopra. Ponudbe na oglasni oddelek PV.	M-1013
KRADENCO, mizo, dve klopi in nekaj stolov, ugodno prodam. Vprašati v trgovini »Peko« M. Sobota.
M-1014
PEČAROVCI
Mladinski aktiv v Pečarovcih je po nedavnem občnem zboru in izvolitvi novega vodstva ponovno zaživel. Mladina pripravlja proslavo 29. novembra. Za to priložnost pripravljajo tudi krajšo igrico. Aktiv ima trenutno samo 15 članov, vendar upajo, da se bo število članov po poživitvi aktiva spet povečalo.
SOCIALNO ZAVAROVANJE
INVALIDSKO ZAVAROVANJE IN ZAPOSLOVANJE INVALIDOV
Novi predpisi o invalidskem zavarovanju (Zakon je bil objavljen v Uradnem Listu FLRJ, št. 49/58) postavljajo nekatera nova načela v sistemu invalidskega zavarovanja in to načela, ki v večji meri slone na sociailističnem humanizmu in bolj upoštevajo razmere, v katerih invalid dela.
Po prejšnjem sistemu je družba tistim, ki so kakor koli zgubili popolnoma ali delno svojo delovno sposobnost, priznala neke vrste materialno povračilo v obliki invalidske pokojnine ali invalidnine. Po novem sistemu invalidskega zavarovanja pa se zagotavlja zavarovancem, ki zaradi invalidnosti (bolezni, poškodbe Izven del, nesreče pri delu ali pokLicne bolezni) izgubijo svojo delovno zmožnost, ali pa obstaja nevarnost, da postanejo invalidi, usposobitev za drugo delo in primerno zaposlitev.
Tako zakon o invalidskem zavarovanju priznam zavarovancem, ki zaradi invalidnosti, ali nevarnosti, da postanejo invalidi, ne morejo več opravljati svojega dela, pravico do usposobitve za drugo delo (poklicne rehabilitacije) in v tej zvezi pravico do oskrbnine v času, ko se za tako delo usposabljajo, listini pa, ki so se s poklicno rehabilitacijo za tako delo usposobili oziroma so za svoje delo ali drugo ustrezno delo sposobni popolnoma ali delno brez poklicne rehabilitacije, pa priznava pravico do primerne zaiposlitve njihovi delovni zmožnosti in v tejj zvezi: pravico do nadomestila zaradi skrajšanega delovnega časa, zaradi manjše plače na drugem delovnem mestu in začasno nadomestilo, dokler ne dobijo ustreznega dela. Šele nato, če niso več podani pogoji za usposobitev za drugo delo ali za primerno zaiposlitev zaradi starosti ali popolne nezmožnosti za delo, pa se jim prizna pravica do invalidske pokojnine.
Zraven teli pravic pa zakon priznava še pravico do invalidnine, ki pa je neke vrste odškodnina za telesno hibo, ne glede na to ali ima kakšen vpliv na zavarovančevo delovno zmožnost ali ne.
(Se nadaljuje.)
Razpisna komisija pri Državnem zavarovalnem zavodu v Murski Soboti razpisuje na podlagi Zakona o javnih uslužbencih naslednja delovna mesta:
2 ZAVAROVALNIH USLUŽBENCEV — referentov —s srednjo strokovno izobrazbo
1	ZAVAROVALNEGA USLUŽBENQA — vod jo terenske enote Radgona — s srednjo strokovno izobrazbo
2	ZAVAROVALNIH ZA STOPNIKOV — za področje Lendava in Dobrovnik — z nižjo strokovno izobrazbo.
Prošnje je treba vložiti do 25. novembra 1959. Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Komisija za razpis delovnih mest pri ŽIV1NOREJSKO-VETERINARSKEM ZAVODU ZA POMURJE v Murski Soboti razpisuje delovno mesto
KNJIGOVODJE
z dokončano srednjo ekonomsko šolo. Lahko je tudi začetnik. LABORANTA
v laboratoriju za kontrolo tolšče mleka — z nižjo ali srednjo strokovno izobrazbo iz mlekarske stroke ali večletno prakso v mlekarski stroki.
Protšnje sprejema komisija živinorejsko-veterinarskega zavoda do 20. novembra 1959.
———— ——-----------——------——-------------------
Komisija za razpis direktorjev pri ObLO Beltinci
razpisuje naslednja vodilna delovna mesta:
1.	UPRAVNIKA KZ Lipa-Odranci
2.	UPRAVNIKA KZ Bistrica ob Muri
3.	UPRAVNIKA Veterinarske postaje v Beltincih
Pogoji: pod 1. in 2. točko srednja, višja ali visoka strokovna izobrazba ali nižja strokovna izobrazba s potrebno prakso;
pod 3. točko veterinar z najmanj 3-letno prakso.
Prošnje kolkovane z 250 din državne in 95 din občinske takse z dokumentacijo je predložiti ObLO Beltinci do 20. novembra 1959.
Kandidati, ki niso iz te občine, naj predložijo še življenjepis.
Kronika nesreč
V	nedeljo popoldan je pri posestniku A. K. v Juriju zgorela kopica slame. Nastalo škodo cenijo na okrog 40.000 dinarjev.
V	nedeljo popoldne se je v bližini mosta v Radencih zgodila nesreča. P. Z. iz Šalameuec se je s kolesom peljala pred vozečim avtobusom in zgubila oblast nad vozilom. Pri tem je zavozila na desno in padla. Težje poškodovano so prepeljali v bolnišnico.
*
Štefan Cipot, mehanik iz Kupšinec, je padel z zidarskega odra in si zlomil hrbtenico.
Janez Horvat, delavec iz Vadarec se je s kolesom zaletel v voz, pri tem je padel in dobil notranje poškodbe.
Janez Kološa, kmet iz Doline, je padel s traktorja ter se poškodoval na glavi.
Stefan Sabotin, zidar iz Strehovec je pri delu padel in si zlomil desno peto.
Ana Čarni iz Kukeča je padla z voza in si zlomila levo stegnenico.
Ana Perkič iz Bakovec si je poškodovala levo peto, ko je porinila nogo med kolo.
Nado Poredoš iz Šalamenec je v obraz ugriznil domači pes.
Terezija Pučko iz Sp. Kocjana je padla doma v sobi, pri tem si je zlomila desno stegnenico.
Ana Grah iz Murske Sobote je padla z mopeda ter si poškodovala Levo koleno.
ROGASOVCI
Na osemletni šoli v Rogašovcih manjka letos kar osem učiteljev, zato morajo poučevati ves dan. Poleg tega poučujejo še na večerni šoli v Rogašovcih in sodelujejo še v številnih organizacijah.
V Rogašovcih pogrešajo tudi primerno dvorano za kulturno-prosvetno dejavnost, za potrebe TVD ter razne seje. Volivci so v nekaterih vaseh že predlagali, da naj bi se zbrala sredstva za gradnjo dvorane iz krajevnega samoprispevka, precej gradbenega materiala pa že imajo.
PUŽEVCI
V kmetijski zadrugi Puževci so letos ustanovili zadružno ekonomijo. Tako so to jesen zasejali že 10 hektarov italijanske pšenice, spomladi pa bodo posejali še 6 hektarov koruze in 3 hektare krmnih rastlin. Razen tega zajema nova ekonomija še nekaj travnikov, ki jih bodo postopoma izboljševali. Zadruga ima doslej že 12 glav lastne goveje živine, v kratkem pa bo ta stalež podvojila.
Zadruga ima doslej sklenjene pogodbe za sodelovanje s 116 nektari travnikov in 21 ha koruze.
DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI M. SOBOTA od 2. do 11. nov. 1959
Alojzija Lepoša, drugič, Jožef Lutar, oba iz Tešanovec; Ida Poredoš, tretjič, Vinko Pintarič, petič, oba iz Murske Sobote, Jože Gomboc iz Pertoče, drugič; Ludvik Cerni, drugič, Marjeta Višnjer, drugič, Zofija Gruškovnjak, Justina Zupan, Marija Alauf, Janez Bakan, Marija Geld, drugič, Janez Peterka, drugič, Stefan Sraka, drugič, Vera Gomboc, Anica Pesti, Hedvika Vereš, Ana Rajner, Marija Tratnjek, Verona Kolar, Bara Kociper, Ana Kociper, Marija Penhofer, Ignac Horvat, drugič, vsi iz Beltinec.
V imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje
Transfuzijska postaja M. Sobota
RABLJENA AKTOVKA s poslovnimi trgovskimi papirji je bila pomotoma vzeta s kolesa pred trgovino »Opremotehua« (bivši »Agromerkur). Ker so za dotičnega brezpredmetni, prosim, da mi jo na kakršen koli način vrne proti primerni nagradi na naslov, ki je na dokumentih.
Pomurski vestnik, 12. nov.
5
POMURJE OSTANE TURISTIČNI REZERVAT?
MI PRIRODNE LEPOTE PRODAJAMO, NE VEMO PA INOZEMCEM NUDITI MOŽNOSTI, DA BI PRI NAS CIM VEČ POTROŠILI IN S TEM POVEČALI PRILIV DEVIZ — »V RADENCIH JE DOLG ČAS!« — KOLINE IN »BUJTA« REPA PO SEZONI - GOSTJE MORAJO ISKATI DOBRO VINO — BRKATI »CIKOŠI« IN GORNJEŠTAJERSKI »KORAŠFEDERJI« V NAŠIH GOSTILNAH — ZGODBA O KISLI JUHI.
Letos do konca oktobra je bilo v Radencih 4144 domačih iin 387 tujih gostov. Od tega je bilo največ Avstrijcev in Italijanov, bili pa so tudi Nemci, Švedi, Grki, Francozi, Danci Američani, Norvežani in Arabci. Pred tremi leti je bilo v Radencih 9074 domačih in 414 tujih gostov, dočim predvideva perspektivni plan, da bo v letu 1961 v Radencih 13 tisoč domačih in 850 tujih gostov. Ce primerjamo te številke, vidimo, da je bilo leta 1956 precej več gostov kot letos in da za loto 1961 predvidene številke najbrž ne bomo dosegli. Za to so vzroki. Seveda ne moremo trdili, da bodo samo Radenci privabili večje število gostov, saj so Radenci pravzaprav zdravilišče.
Razgovori o turizmu pri nas se radi ustavijo pri naravnih lepotah naše pokrajine. Te se pravzaprav same ponujajo. Še bolj kot mi, jih vidijo in cenijo tujci, ki pa vidijo tudi marsikaj, kar nas nikoli ne
zbode v oči. Seveda nima naš turizem od tega prav nič, ko pa nam zelo slabo uspeva to, da bi tujcem nastavili ob vsaki priložnosti prazni turistični žep.
Nekateri turisti, ki so bili letos v Radencih, so zvedeli tudi za Negovo. Čisto slučajno sem se srečal ob negovskem ribniku s štirimi Dunajčani, ki so mi zatrjevali »Zelo lepo! Seveda pa niso mogli razumeti, da naravnih lepot ne vemo bolje izkoristiti. Ko so ta naš turistični »rezervat slikali, so se — ne najbolj zadovoljni — odpravili v Jeruzalem, odkoder pa najbrž tudi niso odnesli najboljših vtisov.
»V Radencih je dolg čas! * so izjavljali kar po vrsti izletniki iz Ljubljane, ki so se pripeljali na dvodnevni izlet v Prlekijo. Res je. Radenci ne nudijo človeku prav ničesar drugega kot kislo vodo. To sicer ni pomanjkljivost zdraviliške uprave, pač pa splošna slabost našega turizma. Zakaj ?
Seveda je potrebno vse to ponujati tako, da postane za turista pojem nečesa posebnega. Morda bi kdo rekel, da med letom ni repe, toda strokovnjaki trdijo, da se temu da pomagat L
Za naša- gostišča lahko trdimo, da so že nekoliko bolje urejena kot pred leti. Skoraj nobeno pa se ne more ponašati z različnimi stenskimi im drugimi slik arijami. Tu mi okusa, manjka pa še nekaj drugega kot samo okus. Skupina turistov mi je letos poleti dejala, seveda v smehu, da so gostilne v lendavskem okolišu — morda še kje drugje — poslikane z »brkatimi čikoši s Puszte«, v radgonski okoliši pa najdete po stenah slikarije gornještajerskih »korašfederjev«. To so turisti opazili prvi hip. Nam. ki hočemo turizem, kaj takega ne dela nobenih preglavic. Sicer majhna, pa vendarle okusno poslikana je na primer sobica v Ljutomerski kleti v Ljutomeru. Pravijo, da tudi -to sodi v turizem!
Pri nas -imamo že leta -turistična društva, ki pa so bore malo naredila prav v tem pogledu. Kaže, da so tudi turistična društva premalo prepričana o tem, da nam turizma ne bodo prinesli le novi hoteli
Po drugi strani lahko ugotavljamo, kako lovska društva neprisiljeno skrbe za naš turizem. Letos v septembru in oktobru je bilo v naših loviščih 70 tujcev, večinoma Italijanov, ki so plačali v devizah nič manj kot 800 tisoč dinarjev taks. Divjačino so plačali še posebej. Za prihodnje leto predvidevajo najmanj 120 takih gostov. Nekaj koristi je v tem pogledu tudi za turizem, vendar tega ne vemo še bolj organizirano izkoristiti. Kolikor je znano, pa so jedli tudi ti Italijani po tradicionalnem voznem redu golaž, pečenka, zrezek itd.
Ob vsem tem lahko rečemo, da je naš turizem podoben naslednji vsakdanji zgodbi. V gostilno pride gost in zahteva jedilni list (če ga seveda imajo). Ko pol ure ali pa še dalj obrača jedilni list in ko vidi znani: golaž, pečenka, zrezek, ra jezen vrže in glasno zakliče: »Kislo juho, prosim!
Nič ne pomaga, če bomo imeli zgrajene v nekaterih večjih mestih oziroma turistično zanimivih krajih turistične objekte, če ne bomo prej dobili v kri nekoliko več smisla za turizem in prav izkoristili to. kar že dolga -leta imamo, kajti lahko se zgodi, da bodo ti objekti res nerentabilni.
Juš Makovec
»NAŠE« TURISTIČNE POSEBNOSTI
Tudi letos ni bilo nič premalo očitkov na račun tega ali onega. Turisti so zatrjevali, da so morali pogostokrat iskati dobro vino. Toda tudi to ni bilo enostavno. Ce se niso »znašli«, so pač pili kar jim je prišlo pod roko. Ce so pa dobro vino dobili, pogostokrat niso vedeli — zaradi naše turistične skromnosti — kje je to vino zraslo. Zanimivo pa je, da po drugi strani poznajo tudi tujci na primer radgonski traminec, vendar bolj po zaslugi osrednje slovenske vinske razstave, kot po zaslugi našega turizma iin gostinstva. Ko smo glede na propagando za naša vina, pravzaprav pa zavoljo turizma, zastavili direktorju VG Gornja Radgona dr. T. Orlu to vprašanje, nam je odgovoril: »O tem doslej še nismo razmišljali. Sodimo, da to ne bi bilo rentabilno. Ce pa bi se naš turizem pomaknil z mrtve točke, bi bili pripravljeni v Radencih postaviti primeren paviljonček, kjer bi prodajali naše vinogradniške »specialitete«!« Direktor VG Kapela inž. T. Skvarč pa je dejal: »Nisem nasprotnik tega, vendar se bojim prevelikih stroškov. Ce bi nekdo drug postavil paviljon, bi mi bili pripravljeni organizirati vse ostalo!«
Morda se to -ob dejanskih razmerah res ne bi splačalo, toda enkrat je treba vendarle začeti. Marsikomu, ki je hodil po Italiji, je znano, kako znajo tam turistom vse vsiliti, celo ničvreden kič. In to za drag denar. Mi pa se ne zmenimo niti za to, da bi vsiljevali, kar je dobro in kar imamo samo mi.
Poleti sem spraševal nekatere naše -turiste, če po-znajo prekmurske koline in še nekatere druge naše kuharske posebnosti. Niti eden — morda od tridesetih — se ni mogel pohvaliti, da je že kdaj okusil te posebnosti. Med temi turisti so bili tudi taki, ki obiščejo med dopustom Radence in okolico vsako leto.
Ce greš danes — dva meseca po sezoni — po Soboti ali pa tudi po n-a-ših vaseh, te pred vsako gostilno vabi napis: »Danes koline z ,bujto repo«! Pred kratkim je bil v Soboti v gosteh znani Slovenski oktet. Člani okteta se niso mogli dovolj načuditi nekaterim jedem kot so bile koline z repo. Naši jedilni listi pa so vse leto sestavljeni tako: golaž, pečenka, zrezek, solata itd. Vse to dobiš tudi v Pekingu! Kolin z ,bujto repo pa tam najbrž nimajo.
Rekreativni turizem delovnih ljudi v Pomurju
ŠTEVILNE IZKUŠNJE IN DOBRI OBETI
Koliko delovnih ljudi, mladine in otrok iz Pomurja je letos letovalo na morju, v planinah in drugih predelih naše domovine, o tem smo poročali že pred časom. Ugotovimo lahko, da si rekreativni turizem v Pomurju iz leta v leto krepko utira pot, izkušnje pa nas že učijo, da je pereče le še vprašanje njegove organizacije.
Ustna anketa med udeleženci letošnjega letovanja, ki ga je organizirala komisija za oddih Okrajnega sindikalnega sveta v Murski Soboti, priča predvsem o tem, da je zamisel in pobuda omenjene komisije dobra in hvalevredna. Dejstvo pa je, da sama izbira kraja ni bila najbolj posrečena. To velja tudi za povezavo z domom OLO Daneta šumenjaka v Baški, kar zadeva prehrano letoviščarjev. Vsi, ki so doslej letovali v Baški, so si edini v tem, da jim je »zloglasna« senjska bur-ja v marsičem prekrižala račune in pogosto povsem onemogočila prijetno letovanje ob morju. Razumljivo je, da si vsak, ki se odpravi na oddih na morje, najbolj želi sonca in vode. In če sonca ni, voda in zrak pa sta premrzla za kopanje, o prijetnem letovanju ne moremo govoriti.
Kopico pripomb so izrekli vsi doslejšnji letoviščarji iz Baške o prehrani. Pri tem je treba upoštevati, da drugače kot v povezavi z domom Daneta Šumenjaka za začetek morda res ni šlo, čeprav so bile vse te pripombe več ali manj znane že lani. Ni mogoče mimo dejstva, da hrana, pripravljena za otroke, ne more zadovoljiti odraslih, zlasti moških želodcev ne. S tem v zvezi omenjajo letošnji letoviščarji iz Baške tudi razlike pri deljenju hrane, pripravljanje jedi iz več dni starih ostankov, mrčes v hrani in
podobne pomanjkljivosti, ki bi nedvomno lahko izostale. Vsi pa priznavajo, da z denarjem, ki so ga plačevali za dnevne obroke hrane, tudi najspretnejša kuharica ne bi mogla narediti čudeža, vendar pripominjajo, da bi bili pripravljeni za izdatnejšo in bolje pripravljeno hrano plačevati tudi več.
Več pripomb so izrekli udeleženci letošnjega sindikalnega letovanja v Baški tudi glede delitve šotorov posameznim prijavljencem. Mnogim se je pripetilo, kot poudarjajo, da so imeli ob prijavljanju težave, vendar so ob prihodu v Baško ugotovili, da so številni šotori prazni. Dal je v taborišču ni bilo razsvetljave, težave so bile s pitno vodo in z vodo za umivanje. s sanitarijami in podobnim. Res je, da Baška še nima vodovoda, res pa je tudi, da bi bilo mogoče ob skrbnejšem vodstvu taborjenja vse omenjene reči z malo truda urediti.
Pomanjkljiva organizacija in vodstvo sta se odražala tudi v tem, da letoviščarji niso mogli bolje izkoristiti oblačnih dni za razne izlete in oglede. Dobili so sicer nasvet, naj si ogledajo Rab z znanim pokopališčem žrtev fašizma, toda vodstvo bi jih lahko napotilo na Rab tistega dne, ko je z Rabom ugodna ladijska zveza itd. Skratka: pripombe letošnjih letoviščarjev iz Baške kažejo, da ni bilo organizirane skrbi od strani komisije za oddih pri OSS za letoviščarje oziroma za to, da bi se slednji med bivanjem v Baški v okviru možnosti res ugodno počutili. Formalna in začasna rešitev nikakor ni dovolj in to izkušnjo, ki sicer ni nova, kaže v prihodnje mnogo bolj resno upoštevati.
Vse te pripombe in pomanjkljivosti so znane tudi okrajnemu sindikalnemu forumu, kjer že razpravljajo o ustanovitvi ustrezne počitniške skupnosti za Pomurje. Ta naj bi združila, izjavljajo na OSS Murska Sobota, vsa prizadeta podjetja in ustanove — seveda z ustreznimi gmotnimi prispevki. Nekatera podjetja so že sedaj pripravljena vstopiti v to počitniško skupnost. Na ta način bi bilo mogoče že pozimi naročiti ustrezne vveekend hišice, s sredstvi izven okraja pa potrebno kuhinjo. Omenjajo tudi kombinacije s sindikatom kmetijskih delavcev, saj ima samo sindikalna podružnica VG Gornja Radgona na razpolago za letovanje svojih članov večjo vsoto, od katere bo možno uporabiti nekaj tudi za weekend hišice.
Naposled poudarjajo na OSS Murska Sobota, da za zdaj še nimajo celotnega obračuna o poslovanju komisije za oddih (Baška), zato tudi ni mogoče napovedati že kaj bolj določenega. Vsekakor pa se bodo zavzeli za pravočasno propagando pri sindikalnih podružnicah z namenom, da naj v februarju, ko bodo podjetja imela zaključne račune za letošnje leto in bodo seznanjena z višino posameznih skladov, prispevajo svojim sindikalnim podružnicam tudi primerne vsote za čim boljšo in smotrnejšo organizacijo letovanja delovnih ljudi v okviru že omenjene počitniške skupnosti.
B.S.
Pomurski vestnik, 12. nov.
6
V sončnih dneh je bilo letos o Baški prijetno, o čemer priča tudi pričujoči posnetek leto viščarskega vrveža na plaži (Foto: D. Mohar)