LJUBLJANA,
PETEK, 7. SEPTEMBRA 1990
LETO XXXII • ŠT. 209 • CENA 6 DINARJEV
GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK TIT DOBERŠEK
; i

Danes Petkov teden Dele: Redni tedeoekl rtv spored, kolte,ni koledet, Športne prireditve, dežurstva in vremenski'
m
, —----------------------------
W aTf=3ii E
Javnost o stavki
ALI STE ZA NAPOVEDANO STAVKO?
20,1 % tistih, ki za stavko vedo, je neopredeljenih.
[* J5	mn mk 1 LA 13.2 %|	i,k
stra str a j štrafk šuraiK *straikr		
PROTI 66,8 % Inn nAlnPinflninftnn/ InH nAlnftAjlfunlVlni Inn flftlnflflftnlnPinnf Inn nAlnfl/lilrSra/s		
LJUBLJANA, 6. septembra - Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je malodane dva meseca napovedovala, da bo v Sloveniji 10. septembra splošna stavka. Ta je zdaj preklicana, bila pa nam je iztočnica za vprašanja o sindikatih in njihovi dejavnosti naključno izbranim telefonskim naročnikom v javnomnenjski anketi, ki jo je izvedel in obdelal Delov Stik. Od 378 anketiranih je 349 vprašanih
vedelo za napovedano stavko, 189 jih je poznalo tudi pobudnika (ZSSS), samo 128 pa jih je poznalo zahteve oziroma cilje stavke in jih tudi navedlo, največkrat (80 odstotkov) višje plače. In koliko jih je bilo za splošno stavko: samo 46, medtem ko jih je bilo proti 233, neodločnih 70, 29 anketiranih pa za napovedano stavko ni vedelo.
Več na 3. strani.
Karikatura: Franco Juri
Splošne stavke ne bo
Stavkovni odbor ZSSS je z enim vzdržanim glasom preklical splošno stavko, napovedano za 10. september — Kovinarji so jo le preložili
septembra s posebnim sklepom zavrnil vse napade na vodstvo ZSSS in njenega predsednika
LJUBLJANA, 6. septembra — V imenu sveta ZSSS (ki je bil ob napovedani splošni stavki 17. julija preimenovan v stavkovni odbor) je njegov predsednik Miha Ravnik na današnji tiskovni konferenci sporočil, da je odbor z enim vzdržanim glasom sklenil preklicati splošno stavko slovenskih delavcev, ki naj bi bila 10. septembra.
razglašeni za 10. september, je poudaril Ravnik, ko je pojasnjeval skupna stališča stavkovnega odbora.
Miha Ravnik je v pogovoru poudaril, da jim je z napovedano splošno stavko uspelo razgibati slovensko javnost, dosegli pa so tudi pomembne rezultate. V ZSSS so se odločili za splošno stavko, ko gospodarska zbornica ni hotela podpisati splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo in ko vlada ni kazala nobene pripravljenosti za sklepanje splošne kolektivne pogodbe za negospodarstvo in družbene dejavnosti. Iz programskih usmeritev izvršnega sveta na področju gospodarstva, politike zaposlovanja, plač, lastninjenja družbene lastnine, socialne politike in družbenih dejavnosti namreč niso mogli razbrati ustrezne skrbi za gmotni in socialni položaj delavcev. Napoved splošne stavke delavcev v RS je bila hkrati tudi podpora celodnevni splošni stavki v kovinski in elektroindustriji in 12-urni stavki v zdravstvu in socialnem varstvu, ki sta že bili
# Eden izmed roparjev prijet?
MARIBOR, 6. septembra — Dvaindvajsetletni B. R., ki so ga včeraj prijeli mariborski miličniki med opravljanjem svojih rednih dolžnosti, bi utegnil biti eden izmed roparske trojice, ki je prejšnji četrtek oropala tezensko pošto v Mariboru. Ena redkih podrobnosti, ki
so jih preiskovalci za zdaj voljni povedati, je, da je skušal mladenič pobegniti.
Za B. R. so po 196. členu ZKP odredili pripor, privedbi pa bo sledilo tudi poročilo. Med priporom do treh dni bodo kriminalisti preverjali vse okoliščine, ki kažejo na njegovo sodelovanje pri poštnem ropu.
Z. Š.
Z napovedjo splošne stavke so po mnenju omenjenega odbora dosegli, da je bila splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo podpisana in registrirana, tako so ustvarjene možnosti za njeno nemoteno uveljavljanje v praksi. Nadaljujejo se pogajanja za branžne kolektivne pogodbe, sekretariat za delo pa je že pripravil osnutek splošne kolektivne pogodbe za družbene dejavnosti.
• Začeli so se tudi pogovori s člani vlade in posameznimi ministrstvi. Zagotovili so, da bodo do konca septembra pripravili socialni program; pripravljajo tudi nacionalne programe za posamezne družbene dejavnosti in sistemsko zakonodajo. ZSSS je med drugim uspelo doseči, da bodo v občinah selektivno povečevali stanarine. Ustavili so se verižni in stihijski stečaji podjetij. Zato stavkovni odbor ZSSS ugotavlja, da so poklicani ugodili večini njihovih zahtev, ustvarjene so možnosti za dogovarjanje med vlado, zbornico in sindikati in za demokratično reševanje problemov delavcev, zato napovedano splošno stavko preklicujejo.
Na vprašanje, ali se bo po preklicani stavki oslabil položaj ZSSS in osebni položaj njenega predsednika, je Miha Ravnik odgovoril nikalno. To seveda ne pomeni, je dejal, da ne bodo doživeli kritike tako od delavcev, ki so bili za stavko in tistih, ki so bili proti njej. Naš cilj ni bila stavka, je dejal, temveč spremenjen odnos do temeljnih zahtev ZSSS. Pri svojem delu bo še naprej spoštoval in izvajal zahteve članstva, ki je vodstvo ZSSS v zvezi s stavko podprlo. Predsednik sindikata kovinarjev Albert Vodovnik je ob tem dodal, da je njihov stavkovni odbor 4.
lETTIEB
jSMEHUEEHiniB
BORZA STROJEV
D. O. O. ŠMARTNO NA POHORJU KOMERCIALA:
BORISA KRAIGHERJA 3,
62310 SLOVENSKA BISTRICA tel.: 062/811-555, telefaks: 062/813-029. teleks: 33433, p. p. 55 Razstavljali bomo na Celjskem obrtnem sejmu (prostor F 13) ter na Zagrebškem velesejmu (paviljon 16. prostor 18).
KUPUJEMO-ZAMENJUJEMO-PRODAJAMO-SVETUJEMO VLJUDNO VAS VABIMO, DA NAS OBIŠČETE, ALI NAM POŠLJETE PREDLOG ZA SODELOVANJE.
v zvezi z napovedano splošno stavko. Ponovno je povedal, da se kovinarji stavki še niso odrekli, ampak so jo le preložili na 12. december.
JELENA GAČEŠA
Worner v Pragi
PRAGA, 6. septembra (ČTK) — Generalni sekretar pakta Nata Manfred Worner je danes prispel na dvodnevni uradni obisk na Češkoslovaško. To je prvi obisk kakšnega generalnega sekretarja te vojaške zveze v tej državi. Worner je že obiskal Sovjetsko
Direktor pred sodiščem
RIM, 6. septembra (Reuter) — Bivši direktor rimskega letališča Fiumicino in trije policisti se bodo pred sodiščem zagovarjali zaradi malomarnosti, zaradi katere so, kot trdi obtožnica, palestinski uporniki leta 1985 uspešno napadli letališče. V teroristični akciji je tedaj umrlo 16 ljudi.
Irak vztraja pri okupaciji in poziva k sveti vojni proti ZDA
V iraško vojsko vpoklicali tisoče rezervistov - Tarik Aziz v Moskvi, Taha Ramadan pa v Pekingu - Predsednik Bush sprejel iraško ponudbo, da spregovori Iračanom prek RTV Bagdad - Jugoslovani se vračajo
BAGDAD, 6. septembra (Tanjug) — Irak poskuša s spretnimi diplomatskimi manevri, pa tudi s pozivom k sveti islamski vojni proti navzočnosti tujih čet na saudskoarabskih tleh razkleniti obroč ekonomske in vojaške blokade in obdržati zasedeni Kuvajt. Iraški predsednik Sadam Husein poskuša kompromitirati vojaško sodelovanje ameriških in drugih zahodnih čet z vojaškimi enotami iz Egipta, Maroka in Sirije v Saudski Arabiji.
Sinoči je iraški predsednik po- skoraj kritično mejo 30 dolarjev
novno potrdil trdno namero, da ostane v Kuvajtu, ko se je pogovarjal z jordanskim kraljem Huseinom. Medtem pa prihajajo poročila, da je Irak danes vpoklical v vojsko nove tisočere rezerviste, ki se morajo javiti v enote v treh dneh.
Poziv iraškega predsednika k sveti vojni proti ameriškim silam pa je zvišal cene nafte na
za sod. Zato je največja svetovna izvoznica nafte Saudska Arabija podvojila pošiljke nafte na tržišče. Iraški zunanji minister Tarik Aziz, na obisku v Moskvi, je danes izjavil, da je krizo v Zalivu mogoče urediti samo med Arabci, iraško vodstvo pa lahko kaj ukrene zgolj po izoblikovanju splošnih načel za ureditev celotnega kompleksa bližnjev-
TEMA DNEVA
Ravnikovo prehitevanje
Predsednik stavkovnega odbora (sveta) Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Miha Ravnik je prekhcal, naj mi bo dovoljeno tako reči, svojo, za 10. september oklicano splošno stavko. Na včerajšnji priložnostni tiskovni konferenci je to, zanj neprijetno potezo skušal zakriti z vprašanjem, »kaj smo dosegli z napovedjo splošne stavke delavcev v Republiki Sloveniji«, in s kopico odgovorov na to vprašanje (od podpisa kolektivne pogodbe do zaustavitve verižnih stečajev), za katere naj bi ljudje in sindikalno članstvo verjeli, da so rezultat grožnje s stavko. Po domače povedano. Ravnik je spoznal, da se je prenaglil, da za sabo nima podpore, o kateri je sicer govoril, in zdaj se je odločil za časten umik, pri čemer je uspeh tudi to, da so se o sindikalnih zahtevah začela pogajanja s predstavniki vlade.
V bistvu je to že zelo notranja stvar svobodnih in vseh drugih sindikatov. Najbrž bo vsak sindikat po svoje pretehtal izkušnjo Ravnikovega prehitevanja čez polno črto, pri čemer pa bodo vsi skupaj in vsak posebej občutili po nepotrebnem zapravljeno pogajalsko prednost pred predstavniki vlade. Na splošno to novo stanje utegne premakniti razpoloženje delavstva do posameznih sindika-tov, ki je doslej, kolikor je mogoče zaznati iz bežne ankete, v precejšnji meri podpiralo svobodne sindikate. Vsekakor pa bo vselej ob podobnih priložnostih odtehtala tista večina, anketa tokrat kaže na več kot šest desetin, ki se za sindikate, bolje rečeno politiko, sploh ne zanima. Ravnikova napaka je v tem, da si je to večino »prilastil«, ne da bi jo vprašal, če je res pripravljena iti za
njim - pozabljajoč tudi, da vlada še ni potegnila kakih korenitih
potez, ki bi vznejevoljile ljudi oziroma jih razpoložile za splošni protest — splošno stavko.
BRANIMIR NESOVIC
zhodnih problemov.
Prvi podpredsednik iraške vlade Taha Jašin Ramadan je davi prispel v Peking, da bi se s kitajskimi politiki pogovoril o zalivski krizi. Sestal naj bi se tudi s šefom kitajske vlade Li Pen-gom. To naj bi bil poskus Sada-
• Danes je z avtobusi iz Bagdada odpotovala v Aman še ena skupina Jugoslovanov, 90 naših delavcev. Drevi naj bi s posebnim Jatovim letalom odpotovali v domovino. Doslej je Irak in Kuvajt zapustilo več kot 3600 naših delavcev in strokovnjakov, v Iraku pa jih zdaj dela še okoli 4000.
ma Huseina, da bi se Peking in Moskva čimbolj odvrnila od ZDA. Medtem pa se je Kitajska odločila, da bo Iraku poslala pomoč v zdravilih in živežu.
Davi je nenapovedano prišel v Belo hišo izraelski zunanji minister David Levi in se sestal s predsednikom Bushom. Pogo-
• Ameriški predsednik Bush bo sprejel iraško ponudbo, da prek radia in televizije te države naslovi poslanico na iraško ljudstvo, so danes objavili v Beli hiši. Izkoristil bo priložnost in pojasnil ameriško politiko v zalivu. Ameriški predsednik naj bi poslanico posnel v naslednjih dneh in trak izročil iraškemu ministru za informacije.
varjala sta se približno 15 minut, vsebine pogovorov pa niso objavili. V včerajšnjih pogovorih med Levijem in ameriškim državnim sekretarjem Bakerjem o krizi v Zalivu sta si bila ministra edina, da mora sp^c steči mirovni proces na Bližnjem vzhodu, brez povezovanja izrael-sko-palestinskega problema z zalivsko krizo.
Danes je odpotoval v Jugoslavijo osebni odposlanec egiptovskega predsednika Mubaraka. Mumir Zahran prinaša Mubara-
Namesto za orožje, v sklad za najrevnejše
Budimir Lončar je na pariški konferenci predlagal, kako pomagati nerazvitim
PARIZ, 6. septembra (Ta-njug) — V splošni razpravi na konferenci Združenih narodov o problemih najrevnejših držav, ki se je v ponedeljek začela v Parizu, je danes govoril zvezni sekretar za zunanje zadeve Budimir Lončar; na tem mednarodnem srečanju vodi jugoslovansko delegacijo. Lončar je poudaril, da je zdaj nastalo ozračje, v katerem je mogoče reševati tudi najbolj zapletene mednarodne probleme, med njimi probleme razvoja. Opozoril pa je, da dohodek dvainštiridesetih držav, ki jim je posvečena konferenca, stagnira, njihov delež v svetovni menjavi se zmanjšuje, prepad, ki jih deli od drugega sveta, postaja vedno globlji. Med ukrepi v korist najmanj razvitih držav je poudaril, da bi morale te države postati uporabnice precejšnjega dela dodatnih sredstev, ki se bodo stekala postopoma, z napredovanjem procesa razorožitve in zmanjševanja vojaških proračunov. Več na 4. strani.
Nobenega denarja več za republiški štab TO
Slovenska vada je sklenila, da do nadaljnjega preneha financirati RŠ TO - Peterletovo pismo Markoviču
LJUBLJANA, 6. septembra — Slovenski izvršni svet je na današnji seji sklenil, da do nadalnjega preneha iz republiškega proračuna financirati dejavnost republiškega štaba Teritorialne obrambe Slovenije. Kot je po seji na tiskovni konferenci dejal vladni predstavnik za tisk Branko Podobnik, se je vlada za ta korak odločila, ker RŠ TO Slovenije ni izpolnil nalog, ki mu jih je na junijski seji naložila skupščina.
Ta sklep vlade pomeni tudi to, da zaposleni v republiškem štabu TO ne bodo dobivali osebnih dohodkov. Vendar pa ostaja možnost, kot je dejal vladni tiskovni predstavnik, da se bodo zadeve do konca septembra, ko naj bi ta sklep začel veljati, uredile in da vladi ne bo treba ukrepati.
Poleg tega so na današnji seji slovenske vlade oblikovali pismo, ki ga bo predsednik Lojze Peterle poslal predsedniku zvezne vlade Anteju Markoviču. V njem je izraženo nezadovoljstvo slovenske vlade z odmero nabornikov iz Slovenije za mesec november, ki je v nasprotju z dogovorom, doseženim konec avgusta na pogovoru med Lojzetom Peterletom, Janezom Janšo, Antejem Markovičem in predstavniki JLA. Slovenski sekreta-
riat za ljudsko obrambo je namreč pred dnevi dobil odmero napotitve slovenskih nabornikov v novembru, ki je povsem drugačna, kot bi morala biti po zahtevah slovenske skupščine in doseženih dogovorih. Novembra naj namreč ne bi niti en nabornik iz Slovenije ostal na služenju vojaškega roka v domači republiki. Ker slovenska vlada od Markoviča še ni dobila formalnega poroštva o postopni odpravi eksteritorialnega načina služenja vojaškega roka za nabornike iz Slovenije, kot je bilo dogovorjeno, slovenska vlada v pismu Markoviču predlaga, naj od zveznega sekretariata za ljudsko obrambo zahteva spremembo pravilnika o nabornikih in novo odmero za novembrsko napotitev. Več o seji vlade na 2. strani.
VESO STOJANOV
kovo poslanico predsedniku predsedstva SFRJ dr. Borisavu Joviču.
Medtem pa 80.000 indijskih beguncev iz Kuvajta živi tako rekoč na ulicah Bagdada, brez kakršnekoli možnosti, da bi se vrnili v domovino. Kuvajtske banke so nehale delati, ljudje so ostali brez denarja, zdaj pa so se »nastanili« na mestnih pločnikih in bregovih reke Tiger. V bagdadskih prodajalnah je zmanjkalo kruha, živila so se močno podražila. Pod šotori je okoli 12.000 ljudi.
Jugoslovanski veleposlanik dr. Hasan Dervišbegovič, ki je pod pritiskom iraške vojske moral zapustiti poslopje veleposlani-
• Irak je zagrozil, da bodo tujci, ki bodo poskušali zapustiti državo brez dovoljenja, obsojeni na dosmrtno ječo. To grožnjo je izrekel minister za pravosodje Akram Abdul Kader, in dodal, da so iraška sodišča že dobila ukaz, da pri izvajanju zakona ne delajo nikakršnih izjem. Vsak tujec, ki ne bo prijavil spremembe bivališča v 48 urah, bo kaznovan z enim do treh let ječe in 1500 dolarji kazni.
štva v Kuvajtu, je zvečer prek Bagdada odpotoval v Aman. Drugega mu ni preostalo, potem ko so pred petimi dnevi iraški vojaki z avtomatskim orožjem obkolili ambasado in nikomur niso dovolili ne vstopiti ne oditi iz poslopja.
Konec počitnic za slovenski parlament
Dr. France Bučar z vodji poslanskih klubov - Parlament bo zasedal 27. septembra
LJUBLJANA, 6. septembra
—	Slovenski parlament se bo po skoraj dvomesečnih počitnicah spet sestal 27. septembra, so se dogovorili na današnjem sestanku predsednika dr. Franceta Bučarja z vodji poslanskih klubov, saj ni bilo drugačnih mnenj o tem, da je treba pri sprejemanju dopolnil k republiški ustavi
—	to pa bo ena osrednjih tem septembrske seje — spoštovati poslovniške roke.
« Dr. France Bučar je na današnjem pogovoru pozval predlagatelje interpelacij za ugotavljanje odgovornosti ministra dr. Rajka Pirnata v zvezi s postopkom za razrešitev predsednice vrhovnega sodišča Francke Str-mole-Hlastec, da bi jih umaknili in zakopali bojne sekire. Utemeljenosti interpelacij ni zanikal, nasprotno, jasno je povedal, da se tudi sam ne strinja s kriterijem moralno-političnih kvalifikacij, oporekaj pa je legitimnosti predlagateljev. Predlagal je, da bi strnSi moči in čimprej pripravili novo zakonodajo, ki bo dosedanjo negativno kadrovsko selekcijo spremenila v pozitivno.
Javna razprava o osnutku dopolnil k republiški ustavi, z njimi bo v ustavi operacionalizirana deklaracija o suverenosti Slovenije, stališča o služenju vojaškega roka, nedvoumno pa bo urejeno tudi imenovanje komandanta republiške teritorialne obrambe, se bo končala v ponedeljek. Ustavna komisija je doslej k njim dobila le dve pripombi, zato sprejem dopolnil ni
sporen
Nadaljevanje na 2. strani
£
V
. B A^T R
ŠTAJERSKA BANKA
OBRTI IN PODJETNIŠTVA
CEUE
ALBATROS
POSLOVNO PRODAJNI
CENTER CEUE
TO DEŽELO BOMO NAREDILI SPET
BOGATO

DANES V DELU
•	Enoletne počitnice za albanske učence?
Čisto mogoče je, da bodo albanski učitelji na Kosovu odpuščeni
•	»V tej demokratični državi očitno nismo zaželeni«
Tiskovna konferenca Dragiše Marojeviča
•	JLA v vakuumu
Čigava sploh je JLA in čigava naj bo?
stran 2
•	Naftarji so zavistni
Cestarji so dobili preveč
stran 3
•	Skavti pri nas
So bili skupaj z gozdovniki začetniki gibanja zelenih?
stran 6
•	Rogaška Slatina bo mesto
Slavnostna podelitev mestnih pravic bo v nedeljo
stran 7
•	Telefoni za naivne
Beograjčan je otroške daljinske telefone prodajal za med
stran 8
4^ -
s »timmrmi c -zu
Javni pogovor o nabornikih z Janezom Janšo
LJUBLJANA, 6. septembra - V okrogli dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani je bila danes okrogla miza o nabornikih, ki jo je pripravila Slovenska demokratična zveza iz ljubljanske občine Center. Pogovora se je udeležil tudi republiški sekretar za ljudsko obrambo Janez Janša; osvetlil je dosedanje poteze slovenske oblasti do tega vprašanja. Dejal je, da je že 70 odstotkov kontingenta nabornikov, ki bodo na služenje odšli ta mesec, že dobilo pozive. Ti so napoteni v Slovenijo in v enote 5. armadnega območja. Če pa v naslednjih dneh iz ZSLO ne bo prišla nova odmera, bo 30 odstotkov nabornikov iz Slovenije ta mesec odstalo doma. (V. S., foto: Igor Modic)
r
Pomnik za povojne žrtve
MARIBOR, 6. setembra — Ob letošnjem dnevu mrtvih bo Maribor dobil nov spomenik. Na pokopališču v Dobravi ga bodo postavili vsem žrtvam pobojev v letih 1945 — 1948 v Mariboru in okolici.
To željo svojcev pobitih vojnih prebegov, številnih žensk in otrok, domobrancev in usmrčenih brez pravnih podlag je danes podprla mariborska vlada, ki bo iz proračuna tudi zagotovila denar za postavitev spomenika. Poleg deleža, ki bi ga sicer namenili za komunalne dejavnosti v mestu, bodo za postavitev spomenika dali tudi denar, ki so ga v proračunu najprej namenili za sofinanciranje monografije o 14. diviziji. »S spomenikom se želimo častno oddolžiti vsem, ki so v Mariboru po vojni izgubili življenje, naj so pripadali katerikoli strani ali stranki,« je danes pojasnil Anton Rous, predsednik IS.
Po prvih ocenah naj bi v protitankovskem jarku v neposredni bližini pokopališča Dobrava ležali posmrtni ostanki vsaj' 10 tisoč ljudi. Spomenik tem žrtvam pa naj bi nadomestil tudi postavljanje križev na drugih moriščih v okolici Maribora in pod Pohorjem. Napis na spomeniku bodo izoblikovali po okrogli mizi, na kateri bodo sodelovali predstavniki vseh strank in strokovnih ustanov, ki se ukvarjajo s proučevanjem povojnih dogodkov.
Dodaten prostor za velika letala
BRNIK, 5. septembra — Ljubljanski SCT je skupaj z Aeroinženiringom Aerodroma Ljubljana v slabih treh mesecih zgradil 35 tisoč kvadratnih metrov prostrano letališko ploščad, na katero bodo lahko namestili kar štiri večja letala ali nekaj več manjših. Delo, ki je zahtevalo blizu 41 milijonov dinarjev, deloma tudi posebnega republiškega denarja za infrastrukturne naložbe, sodi v splet zahtevnih razvojnih projektov tega ljubljanskega okna v svet. Med zanimivejšimi napovedmi sta novi potniški terminal s površino 20 tisoč kvadratnih metrov, predvsem pa pridobitev višje kategorije: se pravi tudi možnosti slepega pristajanja ob neugodnih vremenskih razmerah. (S. Z., foto: S. Zivulovič)
DELO
V
\aV

Tito in Kardelj se umikata z ulic in iz šol
Parada v zgodovini padlih bojevnikov
Zlatorog stopa s Henklom v Evropo
Mesarič lahko vsak trenutek
dobi nogo
Predsedstvo SFRJ o usodi reform
Predsedstvo je ocenilo gospodarska gibanja — Zvezne zakone je treba spoštovati
BEOGRAD, 6. septembra (Tanjug) — Predsedstvo SFRJ je presodilo. da se na področju cen, zunanjetrgovinske menjave, plačilne bilance in konvertibilnosti dinarja nadaljujejo pozitivna gibanja iz prvega polletja in da že obstajajo prva znamenja spremembe gospodarske strukture. Kot negativna je predsedstvo označilo nekatera odstopanja od bilance, predvsem na področju porabe, in povečanje de-
narne mase.
Predsedstvo SFRJ opozarja, da je treba dosledno spoštovati zvezne zakone, dokler veljajo, vse upravičene pripombe pa je treba pravočasno obravnati na rednih postopkih.
Uspeh reforme v prihodnjih mesecih bo odločilen za dokončen preobrat k premagovanju gospodarske krize. Predsedstvo SFRJ zato na začetku najbolj kočljive faze uresničevanja gospodarske reforme meni, da so za njen uspešen potek potrebne velika aktivnost na vseh ravneh in v vseh okoljih, medsebojno sodelovanje in politično razumevanje ter zaupanje.
Jutri v prilogi
Janez Strehovec
Slovenski svetovni kongres kot posel in metafora ★
Drago Buvač
Inflacija se vrača in prinaša Markovičev zlom ★
Veljko Rus
Utapljanje v Demosu (2)
★
Slava Partlič
Antikomunizem brez tarče
Pogovor z Janezom
Dularjem
★
Veso Stojanov
Skrivnostni seznam vojnih zločincev
★
Boris Jež
Med Havlom in Landsbergisom
1

S TELEPRINTERJA
Odprli razstavo o mestu Parma
LJUBLJANA, 6. septembra — V kulturno-informacijskcm centru Križanke so danes odprli razstavo Živeti s Parmo, ki prikazuje življenje v tem italijanskem mestu, s katerim je Ljubljana pobratena že več kot četrt stoletja. Razstava je osredotočena na kulturno podobo Parme in prikazuje mesto od prazgodovine do današnjega časa. Zasnovana je kot kolaž mestnih utrinkov, ki jih je mogoče spremljati na sedmih monitorjih. Na današnji otvoritvi je ljubljanski župan Jože Strgar poudaril zlasti pomen kulturnega sodelovanja med mestoma, ki bi ga mogli v prihodnje okrepiti. Razstava bo odprta do 15. septembra (S. V., foto: Igor Modic).
Čimprej do kolektivne pogodbe
MARIBOR, 6. septembra — Razprava o osnutku kolektivne pogodbe, ki jo je pripravil Sindikat novinarjev Slovenije; je podaljšana do 15. septembra. Do takrat naj bi zbrali kar največ pripomb in nato pritisnili na vlado, da čimprej najde sopodpisnika kolektivne pogodbe. To so danes menili delegati na skupščini Sindikata novinarjev Slovenije, ki seje sestala v mariborskem Novinarskem klubu in razpravlja o kolektivni pogodbi. Vladi bodo predlagali, da bi sekretariat za informiranje prevzel vlogo koordinatorja delodajalcev, ki naj bo sam podpisnik na drugi strani, ali pa sestavi odbor podpisnikov. Na današnji skupščini so sprejeli tudi sklep, da se SNS pridruži mednarodni federaciji svobodnih novinarskih sindikatov s sedežem v Bruslju. Odločno pa so bili proti, da bi se SNS pridružil stavki, ki naj bi jo organizirala ZSSS 10. septembra. (V. V.)
Kmetijski minister v Slovenski Istri
KOPER, 6. septembra - Danes je koprsko območje obiskal predsednik republiškega sekretariata za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo dr. Jože Osterc. Z vodilnimi delavci portoroške Droge, koprske KZ Agraria in kleti Vinakoper ter izolskega Delamarisa se je pogovarjal o položaju in razvojnih načrtih zadružništva, kmetijstva, ribištva in marikulture ter živilske industrije v Slovenski Istri.
O zakonu o plačah do 14. septembra
BEOGRAD, 6. septembra (Tanjug) — Zvezni izvršni svet je sprejel predlog, naj do 14. septembra obravnava sindikalne predloge v zvezi s spornim predlogom o plačah. To je bilo, na kratko povzeto, rečeno na sestanku med predstavniki ZIS in sindikata, ki je sinoči potekal za zaprtimi vrati.
Nesporazum med kontrolo letenja in vojsko
SPLIT, 6. septembra (Tanjug) — Splitsko letališče je bilo zaradi rednih
vojaških vaj v torek, 4. septembra, od 21. do 22. ure zaprto. Direktor
letališča Josip Bareta je danes sporočil, da je bilo letališče zaprto po nalogu kontrole letenja, ker je pilot Adrie Airwaysa opozoril, da so vojaki preblizu vzletne steze. Vojaško poveljstvo je kontrolo letenja tega dne obvestilo o vajah, vendar informacije niso prenesli tudi popoldanski izmeni. Kot je sporočil direktor, so vojaki medtem prišli na letališče, ne da bi jih opazila varnostna služba ali drugo osebje. Vojaško poveljstvo pa je sporočilo, da je letališko upravo pravočasno pisno obvestilo o načrtovani rutinski vaji.
Zaskrbljeno hrvaško predsedstvo
ZAGREB, 6. septembra (Tanjug) - Predsedstvo Hrvaške je danes opozorilo na neugoden položaj v gospodarstvu, še posebej na škodo, ki so jo povzročili malomarnost, nemiri in mitingi v nekaterih delih republike.
Predsedstvo je pri obravnavi razmer v Kninu izrazilo zaskrbljenost, ker vojaško in drugo orožje, vzeto med nedavnim uporom, ni vrnjeno, in ker imajo v občini oblast ljudje, ki zavračajo vsako sodelovanje, s katerim bi lahko našli miren izhod iz kriznih razmer. V tej občini so si že tako prilastili oblast, da je komisija predsedstva sabora, ki naj bi obiskala kninsko občino zaradi mirne in razumne razprave o spornih vprašanjih, prejela uradno obvestilo, da ne sprejemajo njenega prihoda.
Podpora zahtevam, ne pa tudi stavki
LJUBLJANA, 6. septembra - Različne ustanove in organizacije še vedno izražajo svoja stališča do napovedane splošne stavke. Tako je Slovensko zdravniško društvo svojim članom odsvetovalo sodelovanje v njej. Tudi delavci v kulturi se bodo odločili, da se stavke ne bodo udeležili. »»Kolektivna pogodba, ki smo jo predložili vladi, je naletela na odziv in pričakujemo, da jo bomo skupaj z ostalimi sindikati podpisali m uresničili v prihodnjem programskem 1991. letu. Se vedno pa menimo, da so naše zahteve upravičene,« je med drugim sporočil javnosti Izvršni odbor sindikata delavcev v kulturi Slovenije.
»»Podpisani delavci Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU ne podpiramo splošne stavke in pozivamo delavce, da se je — tudi če bo začasno preložena — ne udeležijo. Sedaj v ZSSS preimenovani sindikat je kot podaljšana roka partije 45 let pomagal zatirati delavce; preprečeval je stavke, onemogočal pošteno vrednotenje dela, bil proti krajšanju delovnega tednika idr. Zato je soodgovoren za sedanje kritične razmere v slovenski družbi. Predlagamo, da vodstvo ZSSS odstopi,« je med drugim napisano v besedilu, ki ga je podpisalo 33 delavcev ŽRC SAZU.
Na današnji izredni seji odbora Območne zbornice za Zasavje so svoje stališče glede splošne stavke oblikovali tudi vodilni delavci zasavskih podjetij. Stališča, ki jim jih je posredovala GZS, sicer podpirajo, vendar imajo nekaj pripomb. Po njihovem bi se morala dialoga z vlado udeleževati ne samo Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, ampak tudi Gospodarska zbornica Slovenije kot partner ZSSS pri podpisu splošne kolektivne pogodbe. Pomurski odbor sindikata kovinske in elektro industrije pa je bil ogorčen nad izjavo republiškega stavkovnega odbora te dejavnosti, da se splošna stavka preloži, še preden so se pogajanja z republiško vlado sploh začela.
Mariborski zdravstveni delavci se v ponedeljek ne bodo pridružili splošni stavki, če bi morebiti prišlo do nje, so danes sporočili mestni vladi. Hkrati pa preko člana IS iz svojih vrst dr. Igorja Krampača sporočijo, da bodo organizirali splošno stavko 16. oktobra, saj je mariborsko zdravstvo v hudih poslovnih težavah. Ne vedo še, kako bodo pokrili izgubo lanskega novembra in decembra, v letošnjih mesecih pa poslujejo na robu rentabilnosti in pogosto tudi z blokiranimi žiro računi.
C. R. in DOPISNIKI DELA
Gospodarski vestnik
Izobraževalno seminarska dejavnost
organizira
strokovni seminar
Pogodba o zaposlitvi
V Ljubljani, 14. septembra 1990
v dvorani Gospodarskega razstavišča hala B, Titova 50,
v Mariboru, 28. septembra 1990, ob 9. uri, v dvorani Ekonomsko poslovne fakultete Razlagova 20
Program seminarja mag. Drago Mežnar
Dvostranskost delovnega razmerja in pogodba o zaposlitvi po novi delovnopravni zakonodaji.
Peter Pregl
Sklenitev in trajanje delovnega razmerja, opredelitev delovnega mesta in pravice in obveznosti kot vsebina pogodbe o zaposlitvi
dr. Ivan Žužek
Posebno varstvo delavcev, izobraževanje, druge pravice in obveznosti organizacije in delavca, urejanje s pogodbo o zaposlitvi in način spremembe pogodbe
dr. lija Jurančič
Urejanje osebnih dohodkov in nadomestil v pogodbi o zaposlitvi
Kotizacija za udeležbo na seminarju in gradivo je 1.150,00 din, stroške je treba plačati pred posvetovanjem na žiro račun 50100-603-41495, GV, Ljubljana, Titova 35. Na posvetovanje prinesite prenosni nalog, ček, naročilnico, gotovino.
Vse dodatne informacije dobite v Gospodarskem vestniku, Izobraževalno seminarska dejavnost, Ljubljana, Titova 35, tel. (061) 319-863.
351-176
Kongres ZSMS-LS naj bi bil ob koncu prihodnjega meseca
Dogajal naj bi se v Zagorju - ZSMS-LS bo v skupščini Slovenije predlagala internacionalizacijo problemov na Kosovu LJUBLJANA, 6. septembra — Štirinajsti kongres ZSMS-LS naj bi bil ob koncu prihodnjega meseca (20. ali 27. oktobra) v Zagorju. Na njem naj bi okoli 200 delegatov med drugim sprejelo nov statut stranke in več resolucij, katerih moto naj bi bil Liberalizem zdaj bolj kot kdajkoli. Tako so se na današnji seji dogovorili člani predsedstva republiške konference ZSMS-LS, dokončno odločitev o kraju in datumu kongresa pa bo sprejela republiška konferenca.
Roman Lavtar, ki je na kratko predstavil osnutek novega statuta, je med drugim razložil, naj bi bil po novem kongres volilno telo in nič več republiška konferenca. Kongres naj bi volil predsednika, sekretarja in svet stranke, kot najvišje telo med dvema kongresoma. Članstvo v stranki naj bi bilo eksluzivno, to pomeni, da član ZSMS-LS ne more biti član druge politične stranke. Mile Šetinc, ki pa je predstavil programska izhodišča, je liberalizem označil kot skeptično držo, ki jo preveva nezaupanje do vseh velikih projektov, pa naj se jim reče Socializem, Nacija ali Demokracija.
Predsedstvo RK ZSMS-LS je oblikovalo tudi kandidatno listo za tri člane predsedstva. Na njej so Bojan Borstner, Sašo Šraml in Miha Kozinc.
Ker se zadeve na Kosovu še naprej zaostrujejo, bo ZSMS-LS, na pobudo Jaše L. Zlobca, od slovenske skupščine zahtevala, naj sproži internacionalizacijo problemov na Kosovu. Vika Potočnik pa bo od sekretariata za zunanje zadeve — tako slovenskega kot jugoslovanskega — zahtevala odgovor v zvezi z našim odzivanjem na iraško-kuvajtski spor. Predsedstvo je še sklenilo, da se bo eden od njihovih predstavnikov udeležil kongresa Liberalne internacionale v Helsinkih.	MAJDA VUKELIČ
Enoletne počitnice za albanske učence?
Na Kosovu bi se lahko zgodilo, da bi albanske učitelje odpustili - Solzivec na dvorišču vaške šole
OD NAŠEGA SODELAVCA
PRIŠTINA, 6. septembra — Včerajšnja novica o ustanovitvi stranke Demokratična zveza Kosova (DSK) je nekoliko izboljšala razpoloženje in zbudila optimizem pri Albancih, ki so sinoči umirjeno proslavili ta dogodek. DSK je ena najmnožičnejših političnih strank v Jugoslaviji. Ima več kot 700.000 članov, registrirana pa je po zveznem zakonu o političnih strankah, saj nima podružnic samo na Kosovu, ampak tudi v drugih delih države. Med člani prevladujejo Albanci, nekaj pa je tudi Srbov, Črnogorcev, Muslimanov, Turkov in Romov.
Kljub tej razjasnitvi pa je na Kosovu še precej temačnih oblakov, še posebej nad šolstvom. Najslabši je položaj v srednjih šolah v mešanih okoljih. Po nalogu Srbije o osnovnih in srednjih šolah na Kosovu zahtevajo nov razpored v razredih in praktično uvajajo popolno ločevanje. Dijaki, ki bi obiskovali pouk v srbohrvaščini, naj bi bili v šoli le dopoldne, pouk v albanščini pa naj bi potekal popoldne. Srbski učitelji srednje zdravstvene šole v Prištini so na sestanku z republiškim sekretarjem za izobraževanje dr. Danilom Markovičem celo zahtevali, naj pouk
»V tej družbi očitno nismo zaželeni«
Tiskovna konferenca Stranke za enakopravnost občanov
—	Pritiski na stranko?
LJUBLJANA, 6. septembra
—	»Ker je bila stranka za enako-
pravnost občanov na zadnjih vo-
litvah okradena, z oblastjo ne
more komunicirati drugače kot prek sredstev javnega obveščanja,« je najprej povedal predsednik predsedstva te stranke Dragiča Marojevič na današnji tiskovni konferenci. Namenjena je bila predstavitvi strankinih stališč do osnutka dopolnil k republiški ustavi, o katerih teče
javna razprava. Poslali so jih ustavni komisiji, vendar verjetno ne bodo predstavljena delegatom republiške skupščine. Govorili so tudi o pritiskih na njihovo stranko oziroma o političnem ekscesu republiškega sekretariata za notranje zadeve, do katerega je prišlo po objavi njihovega sporočila za javnost v zvezi z dogodki v Kninu.
»Ker dejstva in realnost pričajo, da je Republika Slovenije še vedno v sestavi SFRJ, smo prepričani, da bi, če bi bila sprejeta ustavna dopolnila, direktno onemogočili nadaljnji demokratični dialog za rešitev politične krize v Jugoslaviji,« meni Stranka za enakopravnost občanov. Na tiskovni konferenci so poudarili, da je nevzdržna direktna kolizija z veljavno ustavno ureditvijo v SFRJ in spremljajočimi zakonskimi določbami. To ni nič drugega kot uničevanje pravne države. Še posebej skrb zbujajoče pa je, da so predložene rešitve v nasprotju z 235. členom ustave SFRJ, ki govori o suverenosti države Jugoslavije in pravicah njenih prebivalcev, da to suverenost branijo. To lahko povzroči zelo hude posledice in vnese nemir med prebivalstvo, so poudarili na tiskovni konferenci.
Kazenske prijave temeljene-mu javnemu tožilstvu in prijava pri pristojnem občinskem organu za registracijo političnih strank zaradi »spornega« besedila v strankinem sporočilu za javnost v zvezi s kninskimi dogodki nam samo dokazujeta, da v tej demokratični družbi nismo zaželeni, je dejal Dragiša Marojevič. Najbolj čudno pa je to, da verbalni delikt ponovno oživljajo vsi tisti demokrati, ki so se prej soglasno zavzemali za njegovo odpravo. Dragiša Marojevič je med drugim tudi povedal, da je po objavi strankinega sporočila prejel v seriji petnajst anonimnih pisem z grobimi žalitvami, za katera v stranki sumijo, da so prišla s-policije.
Sicer pa stranka meni, da so človekove pravice najbolj kršene prav v Sloveniji.
MIHAELA ŽITKO
Srbska demokratska stranka v BiH je proti oboroževanju civilistov
Suspendirano mladinsko krilo očita vodstvu SDS oddaljevanje od srbstva - Zavzemajo se za povračilno politiko
OD NAŠEGA DOPISNIKA
SARAJEVO, 6. septembra - Prvaki Srbske demokratske stranke so se na današnji novinarski konferenci izrekli proti oboroževanju civilistov oziroma ustanavljanju t. i. prostovoljnih odredov. Če bodo Srbi v Nevesinju to vendarle storili, gre krivico pripisati neučinkovitosti državnih organov, ki na primer že več mesecev ne znajo poravnati spora v fočanskem prevozniškem podjetju Foča-trans. Tam so namreč Srbi danes ponovno blokirali središče mesta z avtobusi in vlačilci, republiška in občinska oblast pa skušata položaj
obvladati z okrepljenimi policijskimi enotami. V središču pozornosti bosansko-hercegovske javnosti je tudi spor v vrhu SDS.
Vodstvo SDS BiH je namreč suspendiralo mladinsko krilo stranke Mlada Bosna na čelu z Milanom Nikuličem Srebrovom. To so si v tukajšnji javnosti razlagali kot »razhod z jastrebi« oziroma z radikalno strujo srbske stranke, ki je nosilec militantne politične usmeritve. Mladobosanci tega niso molče pogoltnili, kot je to sprva kazalo, temveč so izdali ostro sporočilo za javnost. Menijo, da gre za nadaljevanje politike sekanja srbskih glav, pri čemer obtožujejo predsednika stranke Radovana Karadiča, da se pod njegovim vodstvom SDS oddaljuje od srbstva in demokracije. Prvaku SDS tudi očitajo, da zaradi preteklih grehov ni primeren za prvega človeka srbske stranke v BiH. Mladobosanci se zavzemajo za nepopustljivo in povračilno politiko
do vseh tistih v tej republiki in zunaj njenih meja, ki bodo kakorkoli poskušali ogroziti srbski narod.
Danes je vrh SDS tudi zahteval od najvišjega republiškega vodstva, da zagotovi natančno evidenco prebivalstva v obmejnih občinah in na ta način prepreči manipuliranje z demografsko podobo teh krajev oziroma goljufanje na volitvah. Glede Stranke reformnih sil Jugoslavije pa je Karadič dejal, da bo SDS podprla Markoviča, ko bo njegova stranka dobila večinsko podporo tudi v Sloveniji in na Hrvaškem. Prepričan je namreč, da v nasprotnem primeru program zvezne vlade ne more rešiti Jugoslavije.
VILI EINSPIELER
v srbohrvaščini poteka od 10. do 16. ure. To pomeni, da bi albanske dijake praktično vrgli iz šole. Albanskim srednješolcem že tri dni zapirajo vrata dveh gimnazij v Prištini, pred vrati pa dežurajo policisti. Ravnateljico gimnazije Xhevdet Dodo Zymreto Nimani so celo pripeljali na policijo, ker ni upoštevala novega urnika. Albanski učitelji, dijaki in njihovi
• Včeraj popoldne je policija v Šipašnjici v občini Kosovska Kamenica ranila 30-letnega Rexhepa, 66-letnega Tefika, 32-letnega Nexhmedina in 47-letne-ga Qasima Dermakuja. Kot poudarjajo vaščani, je bil Rexhep najverjetneje ranjen s strelnim orožjem, drugi trije člani njegove družine pa zaradi solzivca. Krajani pravijo, da je do zob oborožena policija z oklepnim vozilom okoli 14. ure vdrla v vas in Rexhepu vzela pištolo, za katero je imel dovoljenje. Takoj zatem so se brez kakršnegakoli razloga oglasili rafali, policija pa je spustila tudi solzivec. K sreči drugi vaščani niso bili ranjeni, poškodovane pa so bile nekatere hiše in džamija. Solzivec so vrgli tudi na dvorišče vaške šole, kar
je med učenci povzročilo pravo paniko.
starši vztrajno zavračajo novi urnik in nočejo ločevanja dijakov
— ne samo zaradi očitne segregacije, ampak tudi iz strahu pred novimi množičnimi zastrupitvami.
Ravnatelji in učitelji osnovnih in srednjih šol so pred nekaj dnevi prejeli dopis, v katerem piše, da morajo obvezno poučevati po novih načrtih, v nasprotnem primeru bodo izgubili službo. Kjer so ravnatelji Srbi ali Črnogorci, ne bo problemov, saj imajo široka pooblastila in lahko pričakujemo, da bo kmalu prišlo do prvega odpuščanja albanskih učiteljev. V šolah, kjer so ravnatelji Albanci, pa bodo najprej uvedli začasne ukrepe in imenovali ravnatelje srbske in črnogorske narodnosti, ti pa bodo potem brez težav odpustili neubogljive učitelje.
BLERIM STAVILECI
m
Konec počitnic za parlament
Večje težave bodo z ustavnim zakonom, ki ga bo vlada obravnavala šele na ponedeljkovi seji. Sekretariat za pravosodje mora namreč pretresti blizu 45 zveznih zakonov, za katere v posameznih vladnih resorjih menijo, da po sprejemu deklaracije o suverenosti v Sloveniji v celoti ali delno ne morejo več veljati. Kot je na današnjem pogovoru povedal republiški sekretar za zakonodajo Lojze Janko, bi po trezni presoji za največ deset zakonov lahko odločili, da v Sloveniji v prehodnem obdobju, do sprejetja nove slovenske ustave, ne veljajo več, pri drugih pa bi taka odločitev vodila v pravno praznino, saj Slovenija doslej ni gradila svojega pravnega sistema.
Na septembrski seji bodo znova na dnevnem redu tudi dopolnila k zvezni ustavi. Kot je bilo rečeno, naj bi se tako vlada kot parlament izrekla o predlaganih amandmajih, vendar pa stališč zvezni skupščini ne bodo poslali, ker predlog ni bil legalno sprejet in ker tudi amandmajev ni mogoče sprejeti, če svojega soglasja ne da tudi kosovska skupščina. Te pa trenutno, prav tako kot
njenega izvršnega sveta, ni, saj
ju je Srbija s posebnim zakonom razpustila, Slovenija pa je o tem
zakonu sprožila postopek za oceno ustavnosti na zveznem ustavnem sodišču.
Ob tem so se znova dotaknili vprašanja dela naših delegatov v zvezni skupščini. Delegati se bodo sej zveznega zbora udeleževali takrat, ko bo slovenska
• Na pogovoru so nekoliko ošvrknili vlado, češ da je pri nekaterih stvareh prepočasna ali pa nima političnega posluha. Natančneje, rečeno je bilo, da se bo vlada pač morala potruditi in za septembrsko sejo pripraviti zakon o amnestiji, še bolj nujen pa je zakon, ki bo preprečil odtekanje družbene lastnine v zasebno.
skupščina presodila, da je to v interesu republike. Delegacija v zboru republik in pokrajin pa naj bi se udeleževala sej zbora in se načelno sporazumevala o vseh predlaganih aktih, ne pa tudi glasovala (to bi bilo v nasprotju z načelnim stališčem, da zbor ni legitimen, če v njem ni kosovske delegacije), zato naj bi vse usklajene akte zvezno predsedstvo
sprejelo kot izredne ukrepe.
Ob dogovoru o drugih točkah dnevnega reda, med temi je nekaj zakonov, o katerih vsi trije zbori v odločitvi niso usklajeni
(na primer spremembe zakona o moratoriju na sečnjo v družbenih gozdovih, varovanje premoženja bivših DPO), je tekla beseda tudi o nastajanju nove slovenske ustave in akta (konfederalna pogodba), ki bo urejal položaj Slovenije po sprejetju te ustave. Strokovna skupina je delovno besedilo ustave že pripravila, nastaja tudi konfederalna pogodba, razprava o obeh pa bo najprej stekla v poslanskih klubih.	JANA TAŠKAR
Burna razprava vojvodinskih borcev
NOVI SAD, 6. septembra — Med nadvse burno razpravo na zboru borcev v Novem Sadu so predsedniku izvršnega sveta Vojvodine zastavili številna vprašanja. Eno izmed njih je bilo, zakaj sta predsedstvo SFRJ in ZIS dovolila, da ameriški kongresniki motovilijo po Kosovu, spodbujajo separatiste in kršijo integriteto tako Jugoslavije kot Srbije.
Pojavilo se je tudi vprašanje, zakaj naj bi molčali o zahtevi po odstopu in odpoklicu člana predsedstva SFRJ Riže Sapunxhije in zakaj predsednik predsedstva SFRJ ne spregovori o odnosih v predsedstvu Jugoslavije, o slogi in neslogi.
Sporočilo z današnjega zbora v Novem Sadu, poslano predsedstvu SFRJ, poudarja, da se borci ne
strinjajo z nobenim konceptom konfederativne Jugoslavije in kon-federativne armade.
Elan bo reševala ekipa strokovnjakov
Ekipo je včeraj imenovala slovenska vlada — To ni nezaupnica direktorju Lampiču
LJUBLJANA, 6. septembra
—	Na predlog republiškega sekretarja za industrijo Izidorja Rejca je slovenska vlada imenovala skupino strokovnjakov, ki naj bi zagotovila možnosti za nadaljnje poslovanje begunjskega Elana. Ta skupina bo predlagala možne rešitve in ukrepe, s katerimi naj bi jih izpeljali.
Kot smo zvedeli na novinarski konferenci po seji slovenskega IS, naj bi se ta skupina strokovnjakov pogovarjala z upniki, s katerimi bi se poskušali sporazumeti za ustrezno rešitev. Poleg tega pa bo skupina zasnovala tudi možnosti nadaljnjega razvoja Elana. V tej ekspertni skupini so: dr. Franc Arhar iz LHB v Frankfurtu, dr. Miroslav Odar, član IS občinske skupščine v Radovljici, gospod Timothy Jameson, dosedanji direktor ameriškega Elana, dr. Japec Jakopin in mag. Janez Košak, direktor Lesnininih podjetij v tujini.
Vlada je ugotovila, da v Elanu ne gre več za proučevanje položaja, temveč je zdaj treba iskati predloge povsem konkretnih rešitev. Poiskali naj bi jih do 19. septembra. Skupina bo med drugim po natančni proučitvi razmer dala odgovor tudi na doslej že nekajkrat omenjeno možnost, da bi se v reševanje Elana vključila švicarska banka.
Na novinarski konferenci so posebej poudarili, da imenovanje petčlanske skupine strokovnjakov nikakor ne pomeni nezaupnico direktorju Lampiču, saj je delitev dela v primeru Elan
zelo jasna. Direktor tako kot
pač normalno vsak direktor skr-
bi za tekoče poslovanje in zagotavljanje tekoče proizvodnje.
MARJETA ŠOŠTARIČ
Oblikovali predlog dopolniš k ustavi
SKOPJE, 6. septembra (Tanjug)
-	Delegati družbenopolitičnega , OD NAŠEGA DOPISNICA zbora makedonskega sobranja so danes po šesturni razpravi oblikovali predlog dopolnil k ustavi SR Makedonije in ustavnemu zakonu.
Po predlogu ustavne komisije sobranja bo SR Makedonija še naprej imela predsedstvo, ne pa predsednika republike. Predsedstvo bo sestavljeno iz predsednika in štirih članov, volilo in razreševalo pa jih bo sobranje SRM po postopku in načinu, določenima z zakonom.
Predsednik in člani predsedstva bodo voljeni za štiri leta, na ta položaj pa bodo lahko izvoljeni dvakrat zapored.
BOŽO KOVAČ
JLA v vakuumu
Za skrivnostnimi odstotki tistih nabornikov, ki bodo služili vojsko v Sloveniji ali drugje po državi, stojijo usode zaskrbljenih fantov in njihovih staršev. Zato ni mogoče reči, da to ni pomembno vprašanje, tako rekoč tema dneva. Toda če bi hoteli seči v ozadje naborniške zadeve, če ne kar afere, bi se morali pogovarjati o povsem brezosebnem vprašanju. Lahko bi ga zastavili tudi takole: čigava sploh je JLA in čigava naj bo.
Od sedanje državne ureditve Jugoslavije ni več ostalo veliko. Vsaka republika je priznava samo še toliko, kolikor je potrebuje, in tako zvezna država čedalje hitreje jemlje slovo. Vojska je še vedno jugoslovanska na dosedanji način, ker pa druge Jugoslavije skorajda ni več, tudi vojska ne more več biti eden izmed podsistemov, temveč po sili razmer začenja delovati kot samostojen sistem v nerazvidnem jugoslovanskem političnem pa tudi gospodarskem prostoru. Oboroženi kolos se sicer zadnje mesece odziva na spremembe, vendar pozno, da bi lahko uspešno tekel vštric z novimi dogajanji, ne da bi doživljal mučne pretrese.
Ce zgolj zaradi razumevanja današnjih napetosti v odnosih z JLA in tudi njenih problemov polistamo po zvezni ustavi iz leta 1974, bi tam našli zanimive določbe, že davno uresničljive in osupljivo skladne z nekaterimi današnjimi zahtevami slovenskih oblasti. Tedanja — vse do danes formalno še nerazveljavljena — ustava izrecno dovoljuje, daje v delih JLA mogoče poveljevati in poučevati v jezikih narodov in narodnosti, če bi tako uredili z zveznim zakonom. Vendar je pri zakonodajalcu v Beogradu ves čas prevladovala naklonjenost unitarnemu pojmovanju ustavne določbe, da je JLA skupna oborožena sila. Kdor je imel večino in moč, je pač po svoje razlagal ustavo. Tega najbrž niti prihodnost ne bo spremenila. Toda ravno zaradi tega še danes nimamo, recimo, slovenskih ali makedonskih enot JLA, nastanjenih v domačih republikah ali zunaj njih, čeprav bi to bilo ustavno. In zaradi tega smo tudi še leta 1990 obtičali pri pogajanjih o naborniških odstotkih.
Iz sedanjega vojaškega modela, ki se ni prilagajal spremembam v Jugoslaviji, bo najbrž težko preskočiti v konfederalnega, o kakršnem razmišljajo za zdaj še za bolj ali manj zaprtimi vrati v Sloveniji in Hrvaškem. Kot je slišati, se v obeh republikah mnogi nagibajo k temu, da bi vsaka članica morebitne konfederacije imela svojo vojsko in bi določen kontingent poslala pod skupno poveljstvo, če bi se bilo treba braniti. Razpon razmišljanj o vojski v miru sicer seže od stalnega usklajevanja obrambnih priprav do skupnih enot, zlati če so predrage za posamezo članico konfederacije (mornarica, letalstvo).
Bistveno manj se v sedanjih polemikah in razmišljanjih sliši o Sloveniji brez vojske, kar zagovarjajo predvsem liberalci (ZSMS). Ti upajo v eksperiment družbe brez vojske, za kakršno je Slovenija kot nova, majhna, nikomur nevarna država po njihovem mnenju več kot primerna, najbrž tudi za svet sprejemljiva. Ce bi obveljala zamisel o demilitarizaciji bi iz Slovenije izselili vse vojaške naprave, odpravili vojaško obveznost, preusmerili vojaško industrijo, razvili civilno zaščito itd. Bere se sicer kot utopija, toda nekje je treba začeti.
Vse te in še druge zamisli so, vključno s sedanjim modelom JLA enakopravno na družbenem prizorišču. Njihova vrednost in teža sta različni. Odvisni sta od ciljev in politične pa tudi vojaške moči političnih skupin, ki jih zastopajo. Ravno zato ta trenutek za nobeno od njih še ni mogoče reči, da je zmagala ali pa že propadla.
Uporniki v Kninski krajini brez prisile ne bodo vrnili orožja
Do zob so oboroženi Srbi in Hrvati - Uporniki niso hoteli sprejeli saborske komisije - V Vrbniku je bil laže ranjen Ivan Panda
KNIN, 6. septembra — Do zob oboroženi srbski uporniki v Kninu ne nameravajo vrniti orožja. Če lahko sklepamo po izjavah voditeljev SDS in srbskega narodnega sveta, predvsem dr. Jovana Raško-viča in dr. Milana Babiča, orožja brez prisile ne bodo vrnili. Zaradi stalnega občutka ogroženosti Srbov v Kninski krajini se oboroženi civilisti ne umaknejo z dnevnih in nočnih barikad. Kako nevarno je vse to, priča tudi primer iz Vrhnika, kjer je bil laže ranjen Ivan Panda, Branko Panda pa je moral v strahu ležati na cesti pred namerjenim orožjem oboroženih civilistov.
Razmere v Kninski krajini so zaradi velike količine orožja v »prostem prometu« izredno eksplozivne. Bolje obveščeni trdijo, da so enako dobro oboroženi tako Srbi kot Hrvati, nestrpnost med njimi
Klinični center denarja ni dobil v nasprotju z izhodišči
Javnost je bila napačno obveščena — Univerzitetni klinični center nima večjih ugodnosti kot druge zdravstvene organizacije
LJUBLJANA, 6. septembra — Republiški sekretariat za zdravstveno varstvo in Republiška uprava za zdravstvo se ne strinjata z izjavo, ki jo je dal stavkovni odbor sindikata delavcev v zdravstvu in socialnem varstvu v televizijskem dnevniku.
elementov
Javnost je bila namreč obveščena, češ da je vlada s sklepanjem različno ugodnih pogodb povzročila objektivno različen položaj zdravstvenih organizacij v regijah. UKC naj bi dobil 260 milijonov dinarjev dodatnih sredstev zunaj dogovorjenih enotnih izhodišč, na katerih temeljijo pogodbe Republiške uprave za zdravstveno varstvo z zdravstvenimi delovnimi organizacijami.
Podlaga za pripravo delovnih in finančnih načrtov je bila enotna, trdi Republiški sekretariat za zdravstveno varstvo. To so bili sprejeti finančni načrti zdravstvenih organizacij za leto 1989, preračunani na družbeno priznano rast posameznih elementov za leto 1989 oziroma za december lanskega leta. Finančni načrti zdravstvenih delovnih organizacij za leto 1990 in izračuni cen zdravstvenih storitev temeljijo na indeksih rtfsti posameznih
celotnega prihodka, sprejetih v izhodiščih IS Slovenije in republiškega odbora za zdravstveno varstvo. Na osnovi enotnih izhodišč se je spremenila tudi udeležba posameznih območij in zdravstvenih organizacij. Zato je tudi višina neplačanih obveznosti po zdravstvenih organizacijah ob koncu prvega letošnjega polletja precej različna.
Bolnišnice so imele v povprečju več neporavnanih terjatev kot zdravstveni domovi, terjatev UKC s konca avgusta 1990 pa je bilo, v primerjavi z drugimi zdravstvenimi organizacijami, daleč največ. Z vsemi organizacijami, s katerimi je sekretariat sklenil pogodbe, so se dogovorili za rok poravnave zaostalih obveznosti. »Urejeni pogodbeni odnosi so podlaga za reševanje problemov,« meni sekretariat za
zdravstveno varstvo.
C. R.
PREJELI SMO
Odprti odgovor
Spoštovana gospa Alenka Kunaver, predsednica Zveze dijakov Slovenije, in gospod An-
drej Poznič, predsednik Študentske organizacije Univerze v Ljubljani!
Z veseljem bom odgovoril na vajina vprašanja, ki sta mi jih postavila v odprtem pismu 3. septembra v zvezi s splošno stavko delavcev v Sloveniji.
Na vprašanje, ali menim, da bodo učinki stavke pozitivni in kakšni bodo, bi rad povedal, da smo splošno stavko napovedali 17. junija na seji sveta ZSSS, ki je najvišji organ naše sindikalne organizacije, in to na zahtevo našega članstva in sindikatov dejavnosti. Sindikatov dejavnosti, ki tvorijo Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije in v kateri je že prek 413.000 članov, je 20, vsak od njih ima svoj program in statut ter svoje vodstvo, člani teh vodstev pa so hkrati tudi člani sveta ZSSS.
Stavka je bila napovedana v razmerah, ko so podatki pokazali, da več kot polovica slovenskih družin komaj preživi od prvega do zadnjega v mesecu, 20% družin pa »živi« pod eksistenčnim minimumom, ko ni bilo pripravljenosti za podpis splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (ta je bila podpisana 27. julija), ko je imela vlada neja-
sen, pravzaprav odklonilen odnos do splošne kolektivne pogodbe za družbene dejavnosti,
ko so bili stečaji in likvidacije podjetij vsakodnevni, ko programske usmeritve izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije niso vsebovale jasnih rešitev za gospodarsko področje in niso namenjale ustrezne pozornosti gmotnemu in socialnemu položaju delavcev, niti opredeljevale odnos do socialnega programa. Nasprotno: kazalo je na občutno zmanjšanje pravic delavcev in na spremembe zakonov, ki dosedaj urejajo to področje.
V napovedi stavke smo postavili sedem, javnosti že znanih, zahtev sindikata kovinske . in elektroindustrije Slovenije ter zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije, pa še svoje, ki so značilne za njihovo dejavnost. Te zahteve niso »grožnja«, saj smo, tako kot je to v zahodnem svetu, po katerem se zelo radi zgledujemo, želeli sesti za pogajalsko mizo z vlado in dobiti odgovore na postavljene zahteve. Stavko v svobodnih sindikatih namreč jemljemo kot pravico delavcev in metodo pritiska na pogajalske partnerje, da začno hitreje in odločneje reševati vprašanja, ki so povezana z delavcem in njego-
vim gmotnim ter socialnim položajem.
Skladno s stavkovnimi pravili smo tudi sklenili, da se morajo delavci svobodno odločati za sodelovanje v stavki, in to so sindikati v delovnih kolektivih tudi storili.
Kakšni bodo učinki stavke? Težko jih je ocenjevati že sedaj, saj se bomo morali navaditi tudi na to, da vzrok za stavko ne bo vedno le zahteva delavcev za povišanje plač, ampak bo lahko vzrok tudi podpora delavcev »drugim« zahtevam sindikata. Učinek bo lahko pozitiven že, če se bodo začeli problemi delavcev reševati. V času od napovedi stavke pa so se zgodili naslednji premiki: podpisali smo splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo, dobili smo osnutek splošne kolektivne pogodbe za družbene dejavnosti, nadaljuje se delo za panožne kolektivne pogodbe, zaustavljen je verižni proces stečajev in likvidacij podjetij, vlada izjavlja, da bo do konca septembra pripravila socialni program, pripravljajo se sistemske spremembe na področju gospodarstva, nacionalni programi za zdravstvo in šolstvo, pozornost vlade se je obrnila h gospodarskim problemom in njihovemu uresničevanju. Poleg pogajalskih odnosov z Gospodarsko zbornico Slovenije so končno tudi vlada oziroma posamezni ministri pokazali pripravljenost za pogajanja in pogovore. To so za zdaj nekateri pozitivni
učinki napovedane stavke, in če smo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije in sindikatih dejavnosti razgibali slovensko jesen in s tem ustvarili aktivnejši odnos vseh subjektov do naših zahtev,
je to tudi uspeh.
Vprašanje, kdo naj bi delavcem izplačal višje mezde, če denarja ni, bom povezal z naslednjim: ali smo za pogajalsko mizo poskušali vse, da bi bolje razdelili denar, ki ga imamo. Odgovoril bom tako, da bom citiral nekatere od stavkovnih zahtev: da se uveljavijo kolektivne pogodbe, ne da bi z zakoni omejevali izplačilo plač, da se razbremenjevanje gospodarstva pozna tudi neposredno pri višji neto plači, da se uresničijo predvolilne obljube, da se bo delovanje države močno pocenilo, itd. Za nas ni sprejemljivo stališče, ki ga je moč razbrati iz nekaterih pisem bralcev, da naj delavci stavkajo v dobrih razmerah, v slabih pa ne, ker ni denarja. Gre za to, da pravičneje razdelimo denar, ki ga imamo, in da cena dela končno že enkrat dobi primerno vrednost.
Proti komu naj se stavka, proti vladi ali proti delodajalcu (če je sploh mogoče ugotoviti, kdo je delodajalec)? Odgovor je: delavci stavkajo proti tistim, ki so najbolj pristojni in odgovorni za rešitev problemov na področjih, povezanih z njihovimi zahtevami. Lahko torej stavkajo proti delodajalcu oziroma poslovodnim organom (in teh stavk je
največ) ali pa proti vladi, ki vodi in odgovarja za gospodarsko politiko in je v današnjem času tudi partner na področju družbenih dejavnosti.
Na naslednje vprašanje, ali menim, da sem zares sindikalni voditelj delavcev, včlanjenih v »moj« sindikat, odgovorjam: omenil sem že, da sestavlja Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije dvajset samostojnih sindikatov dejavnosti, zato do teh sindikatov dejavnosti in njihovih članov ni pošteno govoriti in pisati, da je to »moj« sindikat. Bil sem legitimno in na tajnih volitvah izvoljen predsednik na kongresu, članstvo pa je lahko vedno ocenjevalo moje delo in mene osebno, takšne možnosti pa ima tudi sedaj, ob vsakem času in priložnosti.
In odgovor na zadnje vprašanje: stavka v naši družbi še pred nekaj leti resnično ni imela domovinske pravice, kljub temu pa je bilo samo od leta 1985 naprej v Sloveniji prek 1000 stavk. Toda, ker gre povsod razvoj naprej, smo pred tremi leti v takratni Zvezi sindikatov Slovenije začeli z razpravo o stavkah. Na podlagi večmesečne razprave med članstvom smo sprejeli stavkovna pravila (sindikati dejavnosti so prav tako sprejeli svoja stavkovna pravila, prilagojena značilnostim njihove dejavnosti), kot velik uspeh pa štejemo to, da je na podlagi naših zahtev v slovenski in jugoslovanski ustavi opredeljena pravica delav-
cev do stavke. In nazadnje: že več kot dve leti vodijo v podjetjih in ustanovah stavke sindikati.
Upam, da sem zadovoljivo odgovoril na vajina vprašanja. Prilagam vama tudi stavkovne zahteve in gradivo Zakaj splošna stavka delavcev v Sloveniji, kjer so nekateri vzroki podrobneje opredeljeni.
Lep pozdrav!
MIHA RAVNIK predsednik S ZSSS
Ljubljanska regija je proti ukinitvi GZ
LJUBLJANA, 6. septembra - Gospodarstvo ljubljanske regije odločno nasprotuje preoblikovanju svoje zbornice v odbor z dvema ali največ tremi zaposlenimi. Predlog GZS o reorganizaciji pa ni koncept moderne zbornice, saj je ta zamišljena preveč inštitutsko, meni odbor zbornice ljubljanske regije. V tej regiji je namreč dobra tretjina slovenskega gospodarstva, ki ima svoje specifične probleme. Prostore za svojo zbornico (v Igriški ulici) si je gospodarstvo te regije kupilo samo, zato je proti ukinitvi zbornice in izselitvi iz teh prostorov. Odbor zbornice ljubljanske regije meni, da bi morala GZS izvesti racionalizacijo z zmanjšanjem števila delavcev v lastnih strokovnih službah in znižati stroške, med drugim tudi z zmanjšanjem izdatkov za avtorske honorarje zaposlenih.	l D.
pa je dosegla že zelo nevarne razsežnosti. Srbsko prebivalstvo v Kninski krajini, Bcnkovcu in Obrovcu nasprotujeju temu, da bi tukajšnje postaje javne varnosti okrepili miličniki Hrvati. Uporniki, še posebej v Kninu, popolnoma nadzorujejo oblast, zato niso hoteli sprejeti komisije, v kateri bi bila Drago Krpina iz HDZ in podpredsednik hrvaškega sabora Simo Rajič. Komisija naj bi prišla na teren in z uporniki poiskala rešitev iz sedanje kninske krize.
Kot trdi splitska Slobodna Dalmacija, so prebivalci Hrvaške, predvsem srbskih naselij v njej, oboroženi do zob. Po uradnih podatkih imajo ljudje skoraj 250.000 kosov raznega orožja. Samo prebivalci Knina, kjer so Srbi v večini, imajo skoraj 3400 kosov strelnega orožja, v to številko pa ni všteto ukradeno ali pretihotapljeno orožje. To pomeni 1,37 odstotka vsega strelnega orožja v republiki. Prebivalci Knina so prijavili 2400 neavto-matskih pušk, 103 polavtomatske puške, 740 pištol in revolverjev in okoli 70 kosov športnega in malokalibrskega strelnega orožja.
Tudi v Bcnkovcu in Gračcu je pri ljudeh precej orožja, samo ugibamo lahko, koliko pretihotapljenega ali ukradenega orožja imajo kninski, benkovški ali obrovški uporniki. Zanesljivo je znano, da so uporniki zaplenili orožje s kninske postaje milice. V Obrovcu je orožje na postaji, vendar ga tamkajšne srbsko prebivalstvo lahko dobi vsak trenutek. Le v Bcnkovcu je orožje zaklenjeno, vendar to nc zmanjšuje nevarnosti pred izbruhom oboroženega spopada.
GORAN MORAVČEK
DELOjPžTma
DELO
Glavni in odgovorni urednik
Dela:
TIT DOBERŠEK Pomočnika glavnega urednika: BOŽO KOVAČ VLADO ŠLAMBERGER
Uredniki:
MIRAN KOREN (centralna redakcija), DANILO SLIVNIK (notranja politika), JOŽE PETROVČIČ (gospodarstvo), STANE IVANC (zunanja politika), JOŽE HORVAT (kultura), JANEZ ZADNIKAR (Književni listi), HELENA KOS (slovensko dopisništvo), ŽELJKO ŠEPETAVO (ljubljansko dopisništvo), OTO GIACOMELLI, v. d., (šport), UROŠ ŠOŠTARIČ (kronika), ŽELJKO KOZINC (publicistika), BORIS JEŽ, v. d., (komentarji), JANKO LORENCI, v. d. (sobotna priloga), GREGOR PUCELJ (znanost), JOCO ŽNIDARŠIČ (fotografija), JANEZ SRŠEN (lektor-stvo), BOJAN ŠTEFANČIČ (dokumentacija).
Glavni direktor ČGP Delo: VITO HABJAN
Direktor TOZD Delo:
EMIL ŠUŠTAR
a
Nakup pšenice brez omejitev?
Za jesensko setev bo v Sloveniji na voljo 7000 ton kakovostnega semena — Regresiran nakup za vse
LJUBLJANA, 6. septembra — Za jesensko setev bodo semenarske organizacije v Sloveniji zagotovile pridelovalcem 7000 ton semenske pšenice najboljšega kakovostnega razreda in sort, ki jih priporočajo strokovnjaki. Zato, da bi bila setev čim bolj kakovostna, bo letos na voljo za 1000 ton več priporočenih sort semena, zanimivo pa je, da tokrat priporočeni sortni izbor ni tako zelo širok kot prejšnja leta.
Pridelovalci pšenice bodo dobili semensko pšenico ob setvi in sicer ob takojšnjem plačilu ali zamenjavi kilograma semenske pšenice za 1,5 kilograma merkantilne pšenice. Kot smo slišali na seji predsedstva Zadružne zveze Slovenije, kjer so govorili o pogojih pridelave pšenice za leto 1991, bo tako veljal kilogram semenske pšenice za kmeta 3.75 dinarja (sicer velja 6 dinarjev). Pri tej ceni je namreč že upoštevan zvezni in republiški regres, semensko pšenico po tej ceni pa bodo lahko pridelovalci kupovali neposredno v semenarskih organizacijah. Če bodo seme kupovali-v zadružnih organizacijah oziroma trgovinah, bo za vračunane prevozne stroške in zadružno maržo
ustrezno dražje.
Kot je dejal Janez Čeplak z republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je v interesu republike, da v Sloveniji
Novo ime za Novi Elan
KRANJ, 6. septembra — Včeraj smo poročali, da je temeljno sodišče v Kranju zavrnilo predlog Alpdoma Radovljica za registracijo družbe z omejeno odgovornostjo Novi Elan. Temeljno sodišče je danes dobilo nov predlog, v katerem je ime Novi Elan nadomestilo ime Šport EL 2000.	V. F.
Nova vlada v Idriji
IDRIJA, 6. septembra - Idrijska občina je končno dobila novo vlado. Poslanci občinske skupščine so predlog sicer še nepopolne liste članov novega občinskega izvršnega sveta, ki ga je oblikoval julija izvoljeni mandatar Milan Božič, kljub nekaterim pomislekom podprli. Precej časa pa so na prvi javni seji porabili za oblikovanje stališč do Demosovega predloga o idrijski inačici izjave o narodni spravi. Zamisli na koncu niso podprli, češ da občinska izjava o spravi ob vseslovenski. ki je hkrati tudi idrijska, ni potrebna.
Sodeč po množici poslanskih vprašanj in pobud s sinočnjega zasedanja se bo Božičeva vlada v Idriji morala takoj krepko zagristi v delo. V njej sicer še manjka sedmi član, podpredsednik vlade, oziroma sekretar sekretariata za gospodarstvo in finance v občinski upravi.	K. R.
posejemo čim več kakovostnega semena, zato so se tudi dogovorili o večji in bolj izbrani preskrbi s sortnim semenom. Ker bo regresiran nakup semena omogočen vsem pridelovalcem, ne glede na to, ali so člani zadrug ali ne, in ker je prvič, da nakup ni pogojen z določenimi količinami oddanih tržnih presežkov pšenice, je pričakovati, da se bodo vsi resnejši pridelovalci pšenice zanj tudi odločili. Sicer pa se bo odkupna cena pšenice v prihodnjem letu oblikovala na podlagi tržnih gibanj v Jugoslaviji oziroma na podlagi povprečja tržnih cen pšenice iz Novega Sada in Osijeka, Predsedstvo Zadružne zveze je podprlo vsa prizadevanja republiške vlade, da bi izboljšali razmere v slovenski živinoreji, protestiralo pa je, da jih vlada na nedavni pogovor z mesarji o zvišanju odkupnih cen živine ni povabila.
MARJETA ŠOŠTARIČ
Pobotanje: za petino več predlogov
Slovenski dolžniki bi imeli radi pobotanih za 8,36 milijarde din dolgov
LJUBLJANA, 6. septembra — Kaže, da se bo letošnjega drugega pobotanja terjatev in obveznosti iz Slovenije udeležilo za okrog petino več udeležencev, kot se jih je julija. V pobot ponujena vsota obveznosti je za okrog 23 odstotkov večja. Koliko od tega se bo dalo tudi v resnici pobotati, bomo izvedeli
v začetku prihodnjega tedna.
Ljubljanska centralna služba družbenega knjigovodstva je namreč po prehodnih podatkih naštela 1169 dolžnikov, ki so ji ta teden predložili predloge za pobotanje. Skupno število upnikov
je tokrat 55.813. Prvi podatki kažejo, da je skupni znesek v pobot predložnih obveznosti
8,36 milijarde konvertibilnih dinarjev.
Zdaj bo služba te predloge pregledala. Pri tem bo izločila
tiste, ki so neprimerni, s čimer
se bosta podobno kot sta se poleti število in vsota verjetno nekoliko skrčili.
ILJA POPIT
Naftarji zavidajo cestarjem, ker so dobili več kot oni
Na poti k nam je tudi tanker s 50 tisoč tonami surove nafte za slovenske potrebe — V rafinerijah že računajo izgube
LJUBLJANA, 6. septembra — Tudi po včerajšnji podražitvi naftnih goriv so v rafinerijah nezadovoljni. V reški rafineriji so povedali, da so že predelali 140 tisoč ton nafte, za katero so plačali 28,50 dolarja za sod, medtem ko jim je zvezna vlada v novi ceni derivatov priznala za surovo nafto samo 25 dolarjev za sod. Po njihovih izračunih so izgubili skoraj osem milijonov dolarjev.
Pri Petrolu so povedali, da za zdaj dobivajo v Reke dogovorjene količine naftnih derivatov in da bo eden izmed treh tankerjev, ki te dni prispejo v Reški zaliv, pripeljal tudi okoli 50 tisoč ton surove nafte za slovenske potrebe. Nafte na tem tankerju še niso plačali, menijo pa, da bo cena za sod, glede na zdajšnja gibanja cen surove nafte na svetovnem trgu, zanesljivo za nekaj dolarjev višja, kot je priznana pri nas. Kako bodo razliko poravnali, se bodo morali dogovoriti z reško rafinerijo.
Predelovalcem nafte gre najbolj v nos to, da imajo cestarji od zadnje podražitve precej več kot oni.
Cestno gospodarstvo na Hrvaškem, v BiH in Makedoniji je namreč dobilo kar za polovico več kot prej, in sicer 2,39 dinarja pri litru prodanega super bencina namesto prejšnjih 1,58 dinarja. Kar je 1. julija storila Slovenija in nato tudi Srbija, še kasneje pa Črna gora. je zdaj opravil še ZIS, čeprav je
Sloveniji še pred kratkim grozil z inšpekcijo. V Sloveniji bodo jutri za ceste iz litra bencina primaknili še 30 par, najbrž pa bosta našemu zgledu sledili tudi Srbija in Črna gora. Povemo naj, da je tudi zagrebška Ina na svojih samopostrežnih črpalkah pocenila gorivo za 10 par.
Po obljubi zvezne vlade, da bo po potrebi sproti uravnavala cene naftnih derivatov, glede na gibanje cen surove nafte v svetu, je seveda zdaj pričakovati še večje pritiske rafinerij na zvezno vlado. Svoje zahtevke po višjih cenah v rafinerijah že vseskozi utemeljujejo tudi z večjimi podražitvami goriv v drugih državah. V Jugoslaviji smo bencin manj podražili kot denimo v Avstriji, ZRN in v Grčiji, vendar bolj kot na Madžarskem. Tako je zdaj liter super benina v Avstriji povprečno po 10,40 dinarja, Italiji 14.90 dinarja, v ZRN 9,30 dinarja in v Grčiji 9,90 dinarja.
TONJA SLOKAR
Napovedi o konjunkturnih gibanjih v Sloveniji so črne
Proizvodnja in kupna moč prebivalstva naj bi še naprej upadali - Bodo cene v trgovini na drobno ostale nespremenjene?
LJUBLJANA, 6. septembra — V začetka avgusta se je v Sloveniji nadaljevalo slabšanje prodajnih možnosti, in sicer nekoliko izraziteje kot drugod po državi. Tako so ocenili slovenski podjetniki, ki jih je anketiral Zavod za raziskovanje tržišča (ZIT) iz Beograda. Industrija pričakuje v naslednjih šestih mesecih nadaljnje slabšanje svojega ekonomskega in tržnega položaja. Trgovina na drobno pa pričakuje sezonsko povečanje prodaje v obdobju od avgusta do oktobra, vendar pa bo povečanje
manjše kot v enakem obdobju lani. Se naprej bo upadala kupna moč prebivalstva, pa tudi izvozni pogoji se ne bodo izboljšali.
Priliv naročil v industriji naj bi bil, po oceni anketiranih podjetij, približno takšen kot je bil v enakem obdobju lani. Priliv domačih naročil pa naj bi se v obdobju od avgusta 1990 do januarja 1991 nekoliko okrepil (za 2 do 3 odstotke), predvsem
v proizvodnji sredstev za delo in blaga široke potrošnje. Vendar pa naj bi v naslednjih šestih mesecih upadalo število izvoznih naročil. Po ocenah anketirancev bodo več izvažali proizvajalci preje in tkanin, tekstilnih izdelkov, prehrambnih izdelkov in predelovalci kovin, manj pa proizvajalci končnih izdelkov iz lesa,
usnja in krzna ter izdelovalci živilske krme.
Glede gibanja cen vlada negotovost. Industrijska podjetja ocenjujejo, da se bo v naslednjih šestih mesecih še naprej zmanjševal pritisk na rast cen, vendar pa padec proizvodnje povečuje stroške na enoto proizvoda, kar lahko vpliva na rast cen. Zanimivo pa je, da v naslednjih treh mesecih v trgovini na drobno v Sloveniji kar 92 odstotkov anketiranih ne pričakuje sprememb cen. Vendar pa 68 odstotkov trgovcev pričakuje zmanjšano prodajo prehrambnih izdelkov, medtem ko jih 69 odstotkov meni, da se bo povečala prodaja neprehrambnih izdelkov.
MARJA NOVAK
Občina kot vzor za mednarodno sodelovanje
Novogoriški župan predstavil načrt za sodelovanje med staro in Novo Gorico
NOVA GORICA, 6. septembra — »Štiri desetletja smo uresničevali koncept gradnje Nove Gorice kot nadomestnega mesta za izgubljeno regionalno središče Gorico. Koncept, ki ni bil nikoli
preklican, je preživel. Zdaj je
čas za novega, torej za razvijanje obeh Goric kot enega mesta,« je poudari! predsednik novogoriške skupščine Sergij Pelhan na novinarski konferenci pred občinskim praznikom, ki ga bodo prebivalci te občine počastili s slavnostno sejo skupščine v soboto, 8. septembra.
Sergij Pelhan je na konferenci predstavil osnutek gradiva, s katerim je utemeljil višjo raven sodelovanja med sosednjima obmejnima mestoma, in sicer na gospodarskem, komunalnem in področju družbenih dejavnosti. Pobuda ne vključuje predloga o upravnem združevanju mest, med katerima je seveda še državna meja, je opozoril. O gradivu bo najprej razpravljal IS novogoriške skupščine. g ^
Dodaten prostor za letala
Brniško letališče dobilo skoraj 4 hektare dodatne letališke ploščadi - V načrtih pridobivanje tretje kategorije - za slepo pristajanje
BRNIK, 6. septembra — Še ta mesec bodo lahko na novi, štiri hektare veliki letališki ploščadi »parkirali« štiri velika letala. Z naložbo, ki sta se je podjetno Lotila Aerodrom Ljubljana (njegovi so namreč tudi načrti za ploščad) in ljubljanski SCT, kije zahtevno nalogo opravil v slabih treh mesecih, se letališče še intenzivneje razvija, saj so pravočasno spoznali, da že zaostaja za potrebami.
Letalski promet se namreč, gledano v svetovnem merilu, še naprej krepi, število potnikov pa se povečuje — po deset odstotkov na leto. Tudi pri nas promet z letali ne upada — domači promet na tem letališču je sicer upadel za okoli 40 odstotkov, vendar pa je toliko več tujcev, tako da so številke ostale nezmanjšane.
Kot je med drugim povedal direktor Aerodroma Ljubljana Vinko Može, imajo pred sabo še velike načrte, čeprav so marsikaj uresničili prav v zadnjem obdobju. Sorazmerno novi so denimo nekateri infrastrukturni objekti: poštni kabel, ki jim bo omogočil 150 novih telefonskih številk, iz kranjske smeri gradijo vodovod, gradijo tako imenovano Petrolovo cesto, da bi se pri prevozu letalskega goriva izognili drugim objektom na letališču, pravkar pa rekonstruirajo tudi potniški terminal (to jih bo stalo 14 mili-
jonov dinarjev). Naslednje leto pa naj bi začeli graditi novi terminal (20 tisoč m" površine). Letališče bo tako že letos na pogled precej drugačno.
Med pomembnejšimi zadevami, ki so zanimive predvsem za potnike oziroma prevoznike, pa je prizadevanje, da bi pridobili tako imenovane tretjo kategorijo - ki bi na letališču dovoljevala slepo pristajanje letal. Kot smo slišali na tiskovni konferenci, imajo projekte za to že pripravljene, potrebujejo pa še blizu 1,4 milijona dolarjev, od česar naj bi federacija prispevala dobrih 600 tisoč dolarjev. Zatika pa se pri pripravi predpisov, saj take kategorije nima priznane še nobeno letališče v Jugoslaviji.
Predstavniki SCT so povedali, da je bila priprava letališke ploščadi eno njihovih večjih letošnjih del (sicer pa delajo tudi drugo največje letališče v Sovjetski zvezi, v Sočiju). Dela so začeli 18.
junija, skorajda brez prekinitev pa so delali po 12 ur na dan. Med drugim so na terenu izkopali 25 tisoč kubičnih metrov materiala, kamniti tampon meri 35 centimetrov, ploščad pa ima tudi tri asfaltne plasti, ki so skupno debele 23 centimetrov. Prvič so pri nas uporabili tudi nekajmilimetrsko posebno pre-
• Na vprašanje o varnosti na tem letališču pa je direktor Vinko Može povedal, daje že spomladi in po kritičnem zapisu v Demokraciji letališče obiskalo več inšpekcij, niti ena med njimi pa ni ugotovila pomanjkljivosti, ki bi lahko ogrozila varnost prometa. Posebna zvezna inšpekcija je celo zapisala, da je ljubljansko letališče glede na varnost najbolje organizirano in opremljeno pri nas.
vleko, ki je odporna za olja, kerozin in sol, tako da bo ploščad lahko vzdržala več časa. Kako velika je ploščad, ponazarja podatek, da jo je mogoče primerjati z gradnjo poltretjega kilometra avtoceste. Elektroinstalacij-ska dela opravlja ljubljanski Te-grad s kooperanti.
STOJAN ŽITKO
Večine Slovencev sindikat ne zanima ali pa mu ne zaupa
LJUBLJANA, 6. septembra — V včerajšnji telefonski javnomnenjski anketi je splošni stavki nasprotovalo 233 od 378 anketiranih. Seveda smo jih vprašali, zakaj so proti. Najpogostejši odgovor, povedalo ga je 129 anketiranih, je bil, da stavka ne bo izboljšala položaja delavcev, 93 jih je odgovorilo, da bo samo škodovala gospodarstvu, 32 anketiranih je stavki nasprotovalo, ker da bi bila politične narave, 10 pa zato, ker bi bila slabo pripravljena. Med 46 anketiranimi, ki so bili za stavko, jih je 32 pričakovalo, da se bo zaradi nje vlada začela ukvarjati s standardom delavcev, 18 jih je pri-čakovalo večje plače, samo 7 pa, da bodo upoštevane zahteve, ki jih je postavila ZSSS.
Pri obeh vprašanjih so anketirani lahko navedli več odgovorov oziroma povedali svoje mnenje. Tako je zagovornik stavke pričakoval, da bo vlada
zaradi nje nehala potovati in začela reševati aktualne probleme gospodarstva in ljudstva, med nasprotniki stavke pa so trije odgovorili, da moramo kvalitetno delati, dva pa, da za stavko ni časa.
V anketi, ki ni zajela samo zaposlenih, ampak tudi ljudi v samostojnejših poklicih, dijake in študente, upokojence in vzdrževance pa tudi kmete,
so nas zanimali tudi odgovori na vprašanje o sindikalnem pluralizmu, ki se je začel porajati z uveljavljanjem političnega pluralizma. Večina, 212 anketiranih, je za sindikalni pluralizem. Med temi je 123 prepričanih, da lahko delavci samo v svojih sindikatih uresničijo svoje specifične interese, samo 22 pa jih je bilo za sindikalni pluralizem zato, ker ga imajo tudi drugod po svetu. Če odštejemo 76 anketiranih, ki se niso opredelili, nam ostane 90 anketiranih, ki so nasprotovali sindikalnemu pluralizmu, in sicer 46 zato, ker lahko le močan (enoten) sindikat kaj doseže, 23 zato, ker to razbija delavce na manjše skupine, 21 pa jih je navedlo drugačne odgovore, na primer, da ni dobro, da imamo več sindikatov, ker se bodo samo kregali med seboj (5 odgovorov).
V, anketi smo vprašali tudi po sindikalni pripadnosti: 81 je članov ZSSS (Ravnikovi sindikati), 4 Neodvisnosti (Tomšičevi), 7'Neodvisnih sindika-
tov Slovenije (Plohlovi), 42 je včlanjenih v panožne sindikate, kar 229 ali 60,6 odstotka jih je odgovorilo, da niso člani nobenega sindikata. 15 pa jih na vprašanje ni vedelo odgovoriti. Anketa pa tudi kaže, da članstvo ni trdno. Na vprašanje, kateremu od navedenih sindikatov so glede na program in dejavnost bolj naklonjeni, se jih je 73 izreklo za Ravnikove sindikate, 17 za Tomšičeve, 10 za Plo-hlove, 29 za nove panožne sindikate, 88 za nobenega od naštetih, 161 pa jih je odgovorilo, da programov sploh ne poznajo in jih tudi ne zanimajo.
Napovedana stavka je v javnosti sprožila veliko odmevov, niso bila redka kritična mnenja na račun
Ravnikovih sindikatov, češ, da so ostali navezani
na prejšnji režim in da so potemtakem opozicija zdajšnji oblasti. Med anketiranimi se je s takimi očitki strinjalo 73 posameznikov, 72 jih je odgovorilo, da so očitki neutemeljeni, 84, da so očitki delno upravičeni, 149 pa jih je bilo brez odgovora na to vprašanje. Se precej več, 297. jih ni odgovorilo na vprašanje, ali bi bile v vodstvu ZSSS potrebne kadrovske spremembe. Za zamenjavo predsednika
Mihe Ravnika se je odločilo 40 anketiranih, za zamenjavo celotnega vodstva 27, za zamenjavo nekaterih članov pa 14. Kot zanimivost dodajmo, da nihče od anketiranih ni navedel konkretnega imena iz vodstva, ki bi ga bilo treba zamenjati, ampak so odgovarjali: varuhe stare ideologije, tiste, ki so bili
prej na drugi strani, ne pozna nobenega, staro
gardo, itd.
Odgovorov, ki jih ponuja javnomnenjska anketa, seveda ni mogoče posploševati, slutiti pa vendar dajejo, da tisti, ki bi morali najbolj natančno poznati svoj položaj v spreminjajočih se družbenih razmerah, o njem prav malo vedo. Na vprašanje, kdo bi moral biti pogodbeni partner sindikata pri podpisu splošne kolektivne pogodbe, je 297 anketiranih ostalo brez odgovora, 39 jih je menilo, da bi to moral biti lastnik kapitala, 18 se jih je odločilo za vlado, 4 za parlament, 20 pa za drugačen odgovor. In ko smo vprašali, ali je prav, da je ZSSS podpisala splošno kolektivno pogodbo z Gospodarsko zbornico, 165 vprašanih o tem sploh ni vedelo ničesar, 131 jih je odgovorilo, da sla pogodbena partnerja prava, preostali — 82 pa, da zbornica ni pravi partner.	J ANA TAŠKAR
KATEREMU OD SEDANJIH SINDIKATOV STE BOLJ NAKLONJENI GLEDE NA PROGRAM IN DEJAVNOST?
Telraz 5. 9. 1990, Num.: 378.
ZSSS
19.3%
Gospodarski Vestnik
Ljubljana, Titova 35
©ibvesfii®
Republika Slovenija pripravlja svojo zakonodajo na področju prometa in razpolaganja z družbenim kapitalom, zato bomo organizirali strokovni seminar
Privatizacija družbenih podjetij in izdajanje internih delnic
takoj p© sprejetgoi
republiške zakonodaje.
Na seminarju bodo sodelovali predstavniki Izvršnega sveta Republike Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije, republiškega sklada in republiške agencije za prestrukturiranje družbenega kapitala.
Iščemo podjetnega
tehničnega' " svetovalca za Slovenijo
Naš prodajni program: hidravlična tesnila, strojne komponente ter črpalna tehnika za kemično, papirno in strojno industrijo.
Ob uspešnem štartu je mogoča tudi ustanovitev skupnega podjetja.
Pisne ponudbe pošljite
na
HENNLICH & ZEBISCH Ges m. b. H., Postfach 6, A-4780 SCHARDING Abt. HWZ, Avstrija.
Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, p. o., Murnikova 2, Ljubljana
Komisija za delovna razmerja
objavlja dela in naloge
1.	tajnice pedagoško-raziskovalne enote
2.	blagajnika-ekonoma
Delo pod 1. je za določen čas, s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu).
Delo pod 2. je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Pogoji:
pod 1. - srednja šola ekonomske, upravno-admi-nistrativne smeri, gimnazija, znanje tujega jezika, tečaj strojepisja, znanje računalniške obdelave tekstov, 1 leto delovnih izkušenj, pod 2. - srednja šola ustrezne smeri, znanje strojepisja, 1 leto delovnih izkušenj.
Osebni dohodki so določeni s samoupravnim sporazumom.
Prijave s pisnimi dokazili sprejema Komisija za delovna razmerja delavcev Fakultete za strojništvo v Ljubljani, Murnikova 2, 8 dni po objavi oglasa.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
5744
Srednja šola tehničnih strok in osebnih storitev, Ljubljana,
Titova c. 78
razpisuje prosto delovno mesto
psihologa
(za nedoločen čas, s polno delovno obveznostjo)
Pogoja:
—	diplomirani psiholog
—	opravljen strokovni
izpit.
učitelja angleškega in nemškega jezika
(za določen čas, s polovično delovno obveznostjo)
Pogoj:
—	profesor angleškega in nemškega jezika.
Kandidate, ki izpolnjujejo pogoje, vabimo, da pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov šole.
6-5688
. i	. r. C, F . A F	-.•.iri’	...	I
B
IROSTROJ
zrcalo sedanjosti... vizija prihodnosti
INFORMATIKA JE IZZIV MODERNE DRUŽBE
Iščemo direktorja informatike
visoka ali višja izobrazba ekonomske, 4« komunikativnost organizacijske ali tehnične smeri	* 3. oz. 5 let delovnih izkušenj
*	aktivno znanje tujih jezikov	* pogumnost, zdrava ambicioznost,
*	osebnostna primernost	vitalnost in dinamičnost
*	veščina nastopanja v javnosti
Pri nas se želimo enakopravno vključiti v tržno gospodarstvo Evrope 1992.
Vi tudi?
Želimo prave ljudi na pravem mestu.
Prijave pošljite v petnajstih dneh na naslov:
Birostroj Cemputers, Kadrovska služba, 62000 Maribor, Glavni trg 17b. Informacije po tel. (062) 23-771.
Zrcalo sedanjosti - vizija prihodnost.
jana
LIJ
JELOVICA na celjskem obrtnem sejmu
^	^	IZKORISTITE TUDI DRUGE UGODNOSTI:
IZREDNA PRIL0ŽN0ST-T0 JEssjelovica
od 7. do 16. 9. ponuja
13%
10% gotovinski popust pri nakupu hiše, montažnih sten in oblog potrošniško posojilo 1+4 brezplačen prevoz za večje nakupe Dodaten 5% septembrski popust pri nakupu montažne hiše
/\r
p/an
. ®
Asfaltiramo dvorišča, parkirišča, krajevne ceste.
ASPLAN, p.o.
Ljubljana, Brilejeva 15, tel. (061) 574-993. (061) 574-308
Yugoslav Stock Exchange, Inc.
JUGOSLOVANSKA
I
vrednostnih papirjev d. d.
LJUBLJANA
JUGOSLOVANSKA BORZA VREDNOSTNIH PAPIRJEV, D. D., LJUBLJANA organizira
nadaljevalni - izpopolnjevalni seminar na temo VREDNOTENJE VREDNOSTNIH PAPIRJEV, PORAVNAVANJE BORZNIH TRANSAKCIJ, NADZOR IN PRAKTIČNA IGRA FINANČNEGA TRGA,
ki bo od 23. do 26. septembra 199D v Portorožu, v dvorani Grand hotela Palače.
PROGRAM SEMINARJA
23.	9. (nedelja)
-	14. do 19. ure: Michael Unsvvorth, Smith New Court Sec. Co. plo., London, Head of UK Research
-	vrednotenje vred. pap. podjetij in privatizacija
-	angleško podjetje je največji neodvisni borzni posrednik na londonski borzi in soizvajalec največje privatizacije v svetu vseh časov
24.	9. (ponedeljek)
-	od 9. do 12. ure: Philippe Andrien. generalni direktor osrednje francoske klirinške hiše pri pariški borzi
-	delovanje klirinške hiše in poravnavanje transakcij z vrednostnimi papirji
-	od 14.30 do 19. ure: dr. Ivo Wenzler, Multilogue Int. Inc., USA; Mario Polič.
Inštitut za razvoj in mednarodne odnose, Zagreb
-	»STOCK MARKET SIMULATiON« - praktična računalniška simulacija finančnega trga z vsemi udeleženci (podjetja, investicijske banke, posredniki, borza, itd.), z aktivno udeležbo vseh udeležencev v dveh skupinah in evaluacijo rezultatov
25.	9. (torek)
-	od 9. do 12. ure: Jean Louis Oueval, glavni nadzornik borznega poslovanja in sistema CAC na pariški borzi, Francija
-	predstavitev nadzora in sistema CAC
-	od 14.30 do 19. ure nadaljevanje simulacije
26.	9. (sreda)
-	od 9. do 10.30: mag. Andrej Cetinski, član Zvezne komisije za vrednostne papirje, Beograd
-	novosti v delovanju Zvezne komisije za vrednostne papirje
-	od 11. do 12. ure: mag. Draško Veselinovič, gen. dir. ljubljanske borze in Tomaž Rotar, vodja borznega sestanka na ljubljanski borzi
-	reorganizacija in delovanje frankfurtske borze
-	od 14. do 19. ure: nadaljevanje in zaključek simulacije, rezultati posameznikov, analiza napak.
Seminar je obvezna oblika priprave za: vse udeležence dvotedenskega seminarja v Frankfurtu v organizaciji Jugoslovanske borze vrednostnih papirjev d. d.. Ljubljana, ki bo od 15. do 26. oktobra letos, medtem ko za člane borze, ki se seminarja na frankfurtski borzi ne bodo udeležili, predstavlja redno obvezno obliko strokovnega izpopolnjevanja. Po seminarju bodo organizirani tudi izpiti za tiste, ki jih še niso opravili, pa bi to želeli.
Zaradi zagotovitve visoke ravni predavateljev, zanimivih tem in praktičnega dela seminar priporočamo tudi vsem, ki se ali se nameravate ukvarjati z vrednostnimi papirji, reorganizacijami (privatizacijami) ipd. Na seminarju bo zagotovljeno simultano prevajanje, priporočamo pa znanje angleščine.
Kotizacija za seminar in gradivo znaša 8.800 din. Vplačajte jo na žiro račun št. 50100-601-3754 pri SDK Ljubljana za jugoslovansko borzo vrednostnih papirjev d. d., Ljubljana - seminar; Kraigherjev trg 1, Ljubljana.
Na seminar lahko prinesete prenosni nalog, ček, naročilnico ali gotovino. Prijave pošljite na naslov: Jugoslovanska borza d. d., Ljubljana, Kraigherjev trg 1. Prijavite se lahko tudi tik pred začetkom seminarja.
Vse dodatne informacije po telefonu (061) 301-755, 302-077, 301-959, 302-019.
o

4. stran ★ DELO
ZUNANJA POLITIKA
Petek, 7. septembra 1990
LOJZE KANTE
Brez ideološkega predznaka
Kaže, da bodo vprašanja narodnih manjšin v alpsko-jadran-skem prostoru še naprej prvovrstne politične teme in tudi vir novih nesporazumov in konfliktov. Načelna pripravljenost lokalnih oblastvenih struktur na uveljavljanje evropskih standardov za njihovo varstvo namreč največkrat otopi že ob prvih preskušnjah v praksi. Vsak korak v njihovo korist spremljajo mnoge težave.
V	sredo so v Ljubljani kar trije vsebinsko različni dogodki opozorili, da je treba pri graditvi novih mostov med predstavniki večinskih in matičnih narodov ter narodnih manjšin veliko strpnosti in medsebojnega zaupanja. Protagonist v teh dogodkih je bila slovenska vlada, zdaj kot aktivni dejavnik, zdaj kot pasivni branilec svoje politike do narodnih manjšin. V tem prehodnem času prehajanja oblasti iz ene partije v pluralno strukturo družbe je namreč nastalo tudi v odnosih med oblastmi in manjšinami nekaj zapletov, tako znotraj Slovenije kot čez mejo. Zato je prav, da je vlada zaradi dvolične politike koroškega deželnega glavarja odložila njegov prvi uradni obisk v Sloveniji, da se je na tiskovni konferenci soočila s protestom Zveze slovenskih organizacij s Koroške in se natančno opredelila do vprašanj italijanske manjšine v Istri in madžarske v Pomurju. Samo naključje je hotelo, da je morala vse to storiti na isti dan.
Vlada je že večkrat povedala, da namerava dezideologizirati manjšinsko politiko. To pomeni, da namerava vzdrževati enake odnose do vseh manjšinskih organizacij tako v Sloveniji kot za mejo, ne 'glede na njihovo poreklo. Ko pa bo šlo za iskanje rešitev o globalnih vprašanjih slovenske manjšine v sosednjih državah, naj bi le-ta zasnovala za pogovore skupno telo. Takemu stališču ni kaj očitati. Slovenci v Furlaniji-Julijski krajini in na Koroškem so že v preteklosti poznali različna koordinacijska telesa in delegacije, ki so se pogovarjale s predstavniki večinskih narodov in se srečevale tudi z našimi državniki in
politiki, ko so odhajali na uradne obiske k sosedom. Zadnja
leta pa so zaradi zaostrenih političnih in ideoloških razhajanj med posameznimi manjšinskimi organizacijami taki organi zamrli. Prejšnja oblast je prek koordinacijskega telesa za vprašanja slovenske manjšine za mejo pri SZDL privilegirala predvsem Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo v Furlaniji-Julijski krajini in Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem. To je imelo med drugim neljube posledice tudi za nekatere manjšinske institucije. Preprosto povedano: nekaterim strukturam so prinašali ribe na mizo, druge so jih morale loviti same. Zato sedanje spremembe položaja posameznih ustanov seveda rojevajo določeno nezadovoljstvo. Izhod pa bo treba iskati predvsem znotraj same manjšine.
V	dosedanjih polemikah med vladnimi telesi in predstavniki
manjšinskih organizacij je bilo po vsem videzu zares več dima kot ognja. V kriznih razmerah, kakršne zdaj preživljamo v Sloveniji, se pač pogosto pojavljajo drzne ideje, katerih avtorjem je malo mar za demokratično samodisciplino. Prav tako pa tudi nezaupanja do njih. Napak bi bilo, če bi se še naprej izčrpavali v takih- polemikah in ob njih pozabljali na nerešena vitalna vprašanja manjšin. Videti je namreč, da pomirjenje, ki je zadnji čas nastalo v delovni skupnosti Alpe-Jadran, glede manjšin ni bilo produktivno izkoriščeno. Zato je dr. Janez Dular povsem upravičeno ocenil zadnja dogajanja na Koroškem v zvezi z nekakšnim manjšinskim posvetovanjem kot prvo pripravo na konferenco v Benetkah ter enostransko publikacijo o manjšinah v skupnosti Alpe-Jadran za slepilni manever.
Vlada je maksimalno podprla dialog med samimi manjšinskimi organizacijami ter med njimi in predstavniki večinskih in matičnih narodov. V prihodnje namerava celo doseči, da bi bili vključeni v različne uradne delegacije tudi pripadniki manjšin. Če s tem podpira nadaljnje uresničevanje ideje o skupnem slovenskem kulturnem prostoru, hkrati priznava pravico italijanski in madžarski manjšini za zasnovo enakega prostora. Spodbudno je, da v manjšinski politiki ne namerava uvajati recipročnosti s sosedi in da hkrati ne pozablja, kaj bi morali le-ti storiti v korist Slovencev za mejo. Sedemdesetletnici požiga Narodnega doma v Trstu in koroškega plebiscita bi jim morali biti sami po sebi zadosten opomin.
Najmanj razvitim pomagati, da si bodo sami pomagali
Zvezni sekretar za zunanje zadeve Budimir Lončar govoril na drugi konferenci Združenih narodov o najmanj razvitih državah v Parizu
FARIZ, 6. septembra (Tanjug) — Zvezni sekretar za zunanje zadeve Budimir Lončar je v svojem nastopu na konferenci o najmanj razvitih državah najprej opisal tragične razmere, v katerih živi velik del sveta, nato pa dejal:
»Res je, da si mednarodna skupnost zelo prizadeva za izboljšanje dramatičnega položaja svojega najmanj razvitega dela, vendar vidimo, da ta prizadevanja v minulem desetletju niso dala zadovoljivih rezultatov. Kaj naj delamo, da se to v času, ki je pred nami, ne bo ponovilo?
Stabilen razvoj, ki ga je mogoče ohranjati, je bil na posebnem
zasedanju naveden kot prednostno vprašanje mednarodne skupnosti v devetdesetih letih. Hkrati so tudi najmanj razvite države sprejele temeljno odgovornost za svoj razvoj in izrazile pripravljenost za začetek nujnih notranjih gospodarskih in družbenih reform.
Vse to je dober okvir za akcijo. Kljub temu se je treba ponovno vprašati, v kolikšni meri se lahko obseg notranjega prilagajanja najmanj razvitih, s tem pa tudi obseg mednarodne podpore, primerja z drugimi državami v razvoju. Nerazvitost prometne, finančne in splošne gospodarske infrastrukture, odsotnost temeljnih kadrovskih in tehničnih potencialov, velika surovinska odvisnost, ki je značilna za večino, kljub želji, da bi ustregli zahtevam sodobnega tržnega gospodarstva, razvoj neprimerno bolj omejujejo. Najmanj razvite države se. objektivno še ne morejo približati minimalnim začetnim izhodiščem, od koder bi se lahko postopno vključevale
v mednarodno gospodarsko tekmovanje.
Iz tega očitno sledi, da bi morali biti zanje pogoji za finančno in tehnično pomoč daleč bolj fleksibilni in zmerni.
Konkretno menim, da bi morali prihodnji ukrepi v korist najmanj razvitih držav v vsakem primeru vključevati
—	boljši dostop do trgov za njihove izdelke;
—	širšo uvedbo ukrepov za zmanjšanje zadolženosti, vključno z odpisom dolgov;
—	čimprejšnjo izpolnitev mednarodno sprejetih obveznosti na področju uradne razvojne pomoči, pa tudi določitev ustreznih ciljev za naslednje obdobje;
—	krepitev kompenzacijskega financiranja oziroma ustreznega mehanizma in ustrezno podporo diverzifikaciji gospodarstva;
—	večjo podporo kadrovsko-razvojnim in demografskim programom ter programom za var-
stvo okolja.
Menim, da je treba v tem okviru posebej poudariti pripravljenost držav OECD da prispevajo k razvoju najmanj razvitih držav prek povečanega prenosa virov in boljšega pristopa do svojih trgov.
BUDIMIR LONČAR
Kaj bi bilo, poleg tega, še mogoče storiti?
Prvič, najmanj razvite države naj uporabljajo pomemben del dodatnih sredstev, ki se bodo, upamo, postopoma sproščala zaradi razorožitvenega procesa in zmanjševanja vojaških proračunov. Predlagam, naj se prouči možnost za vzpostavitev posebnega mehanizma, s katerim bi del t.i. peace dividends namenili njihovemu hitrejšemu razvoju. Drugič, najmanj razvitim državam pomagajmo, da si bodo lahko pomagale same. Solidarnost nikogar ne odvezuje obveznosti in ravno zato jo je treba tako usmerjati, da bo spodbujala predvsem občutek za obveznosti v lastni hiši.
Znano je, da neuvrščene in druge države v razvoju pripisujejo problemom najmanj razvitih držav izjemen pomen, da jim v svojih programih za medsebojno sodelovanje med drugim zagotavljajo poseben položaj. Čeprav tudi same niso v zavidljivem položaju, poskušajo pomagati tistim, ki jim gre še slabše.
Na konferenci neuvrščenih držav, ki je bila septembra, so bila pričakovanja v zvezi z izidom te konference zelo velika. Zdaj gre že za dramatično pričakovanje, izraženo z vprašanjem, ali bo prinesla konkretne dogovore o učinkovitem akcijskem programu ža najmanj razvite ali ne.
Haider naj bi bil sam odpovedal obisk?
Koroški deželni glavar trdi, da ni šel v Ljubljano zato, ker se ne pusti izsiljevati od tuje vlade
— Dr. Matevž Grilc zavrača Haiderjeve trditve
OD NAŠEGA DOPISNIKA
CELOVEC, 6. septembra — Koroški deželni glavar dr. Jorg Haider trdi, da je sam odpovedal obisk v Ljubljani, češ da se ne pusti izsiljevati od »tuje vlade«. Tak je vsaj ton sporočila prek tiskovne službe koroške deželne vlade. Haider vztraja pri tem, da je odlok zvezne prosvetne ministrica Hawlickove o ustanovitvi trgovske akademije za Slovence v Celovcu nezakonit.
»Ohladitev odnosov nikomur ne koristi«
»Nesprejemljivo je«, je izjavil Haider, »da slovenska stran od nas zahteva, aaj kršimo zakone samo zato, da bi podprli njihove interese. Ker mi ne pride na misel, da bi se od neke tuje vlade pustil prisiliti k protizakonitemu ravnanju, do tega obiska, ne bo prišlo.«
Avstrijski koroški kronisti različno presojajo, ali je obisk odpovedala oziroma uradno preložila slovenska vlada ali pa je to prvi storil Haider. Ta je vsekakor hitro reagiral z izjavo, da ne Dunaj ne vlada v Ljubljani koroškega deželnega glavarja ne bosta prisilila, da bi »zaradi ljubega miru izpeljal protizakonito ustanovitev čisto slovenske trgovske akademije, dostopne samo Slovencem, kar je v živem nasprotju s črko in duhom zakona. Slovenska vlada bi modro ravnala, če ne bi uslišala prišepetavanj
koroških ekstremističnih krogov, marveč naj bi rajši upoštevala dejstvo, da šef koroške vlade spoštuje zakone, ustavo in avstrijsko državno pogodbo«.
Danes je Haider še izrecno obdolžil Narodni svet koroških Slovencev, da je napačno obvestil slovensko vlado o njegovih stališčih do trgovske akademije. Dobri odnosi s Slovenijo so zdaj moteni zato, ker želi Narodni svet pokazati Zvezi slovenskih organizacij, kakšno veljavo da ima pri slovenski vladi.
Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc je danes potrdil, da je koordinacijski odbor koroških Slovencev svetoval slovenski vladi, naj preloži Haiderjev obisk v Ljubljani. Haiderje že večkrat poskusil preprečiti ustanovitev slovenske oziroma dvojezične trgovske akademije v Celovcu,
njegov zadnji poskus v tej-smeri pa je izrazito politično dejanje in Haider kot pravnik prav gotovo ve, da je odlok zveznega prosvetnega ministrstva legitimen. Zastran obiska je bilo v luči takšnih Haiderjevih stališč nujno ukrepati, pravi Grilc, ker skuša Haider čas pred 10. oktobrom, 70. obletnico koroškega plebiscita, ozračje na Koroškem izoblikovati v nemško nacionalnem smislu, razen tega pa so blizu državnozborske volitve 7. oktobra. Haider tudi nekorektno razlaga pogovore slovenskih predstavnikov s celovškim županom o vprašanju ustanovitve dvojezične javne ljudske šole v Celovcu.
Namestnik deželnega glavarja in voditelj koroških socialistov dr. Ambrozy, ki je bil v delegaciji za obisk pri slovenski vladi, je Haiderjevo stališče glede trgovske akademije označil kot nerazumljivo, reakcijo predsednika vlade Peterleta pa kot »nekoliko pretirano.« Koroška in Slovenija imata' pomembnejše probleme na dnevnem redu kot vprašanje trgovske akademije, meni Ambrozy.
Glavni urednik socialističnega glasila KTZ pa komentira:
»Ohladitev odnosov zdaj ne more nikomur koristiti. Koroška nima nič od tega, če bodo s provokativnim dejanjem — in to odpoved obiska vsekakor je — v Sloveniji dobile glavno besedo nacionalne sile. Razen tega ima vlada v Ljubljani že tako dovolj drugih skrbi. Kar naj bi tu pri nas napravilo vtis kot samozavestni nastop, se utegne srednjeročno pokazati kot nevaren bumerang.«
Slovenski državnozborski poslanec Karel Smolle je Haiderjevo izjavo označil kot »absolutno nesmiselno.« Obiska namreč ni odpovedal Haider, marveč slovenska, Peterletova vlada. Smolle je še pripomnil, da bo zaradi trgovske akademije Haiderja tožil.
Medtem, kot kaže, skušajo ublažiti spor med Haiderjem in prosvetno ministrico Havvlicko-vo. Visoki funkcionar ministrstva je danes izjavil: »Obe strani skušata zgladiti spor«. Tako naj bi se že jutri ministrica Havvlic-kova sešla s koroškim deželnim glavarjem. joŽE ŠIRCELJ
Čas ne dela za nas. Izgubljeni čas pri reševanju najtežjih razvojnih problemov pomeni preizkušnjo za največje zgodovinske prodore, zaradi katerih je ta svet resnično nov: mesto, ki so ga
—	v graditvi njegove stabilnosti
-	dobili pojmi demokracija, človekove pravice in državljanske svoboščine.
Kakšna je perspektiva demokracije in človekovih pravic, s tem pa tudi stabilnosti, če niso izpolnjeni elementarni eksisten-cialno-materialni in gospodarski pogoji? In nasprotno, ali bo mednarodna pomoč plodna, učinkovita, brez demokratizacije in gospodarskih reform? Jasno je, da je tako prvo kot drugo vprašanje odločilnega pomena.
Toda namesto sklepa o vrstnem redu ukrepov postavljam spoštovanemu avditoriju eno samo vprašanje: ali si lahko kdorkoli od vas predstavlja miren in stabilen svet, v katerem so razmere v vseh najmanj razvitih državah istočasno tragične?«
ARGUMENT
BEHRENDT, »Frankfurter Allgemeine Zeitung«
Trdna parlamentarna večina za združitev
Dva tedna pred ratifikacijo državne pogodbe med Nemčijama se je že pokazalo, da je večina poslancev v zahodnonemškem bundestagu odločno za — Cene združitve še ni mogoče napovedati
OD NAŠEGA DOPISNIKA
BONN, 6. septembra — Zadnjo besedo v postopku za ratifikacijo združitvene državne pogodbe med Nemčijama bo zahodnonemški bundestag izrekel 20. septembra, že po včerajšnji uvodni parlamentarni razpravi pa je na dlani, da za pogodbo stoji solidna parlamentarna večina. Zaradi bližajočih se volitev brez prask v državi sicer ni šlo, vendar pa se polemike med vladnimi klopmi in opozicijo niso
vnemale zaradi same pogodbe, marveč zaradi stroškov združevanja.
julija se jc brezposelnost avgusta zmanjšala na 6,9 odstotka), se je v NDR v istem času povečala od 3,1 odstotka na 4,1 odstotka. V istem času se je število delavcev
Medtem ko v vladnih vrstah zatrjujejo, da je stanje vzhodnonemškega gospodarstva slej ko prej nepregledno in da »cene« združitve niti približno ni moč napovedati, je socialnodemokratska opozicija prepričana, da bo treba v prihodnje za združitev plačevati iz proračuna po okroglih sto milijard mark na leto in da bo treba zato povečati davke; temu pa v vladnih klopeh slej ko prej ugovarjajo. Celotne naložbene potrebe sedanje NDR ocenjujejo na tisoč in več milijard mark, sem pa so seveda vključeni tudi stroški za graditev takšne infrastrukture, ki se bo lahko vsaj približno merila z zahodnonemško, ter za saniranje starih grehov na račun okolja.
K tej vsoti bodo morali večino prispevati sami prebivalci Vzhodne Nemčije, pri tem pa ta hip še ni jasno, iz česa. Medtem ko je stanje na zahodnonemškem trgu delovne sile takšno, da že priča o pregrevanju gospodarstva (od 7,1 odstotka
Spodrezani frak
Ves svet je pred dnevi obšla novica o tem, da je slavna založba Larousse morala dati za odpadni papir tristo tisoč svojih leksikonov, ker se ji je poigral tiskarski škrat in predstavil zelo strupeno gobo kot užitno, slavni šampinjon pa naj bi bil strupen.
V bonskem Bundespresse-amtu pa so morali spraviti v bunker film, ki jih je stal 23 milijonov mark in s katerim so hoteli svojim vzhodnonemškim bratom ponazoriti socialno tržno gospodarstvo. Njen oče je seveda legendarni Ludwig Erhard. Menda ne obstaja njegov portret brez debele cigare v ustih. Oče nemškega gospodarskega čudeža naj bi torej z debelo cigaro propagiral uspešnost tržnega gospodarjenja.
Hopla, so rekli »cenzorji«iz zveznega ministrstva za zdravstvo: po zakonu je prepovedano vsakršno reklamiranje in kazanje cigaret po televiziji.
Hopla, so rekli še socialni demokrati, saj to je vendar gola predvolilna propaganda za Erhardovega dediča Helmuta Kohla, in to s sredstvi državnega proračuna .. .
Erhard že že, njegova cigara pa ne.
na skrajšanem delovnem času povečalo od 656.000 nakar 1.439.412 ljudi. Ker gre za delavce, ki zvečine stoje ob zaustavljenih strojih, je bila brezposelnost v NDR konec julija veijetno kar petnajstodstotna.
Vzhodnonemška skupščina je o združitveni državni pogodbi razpravljala danes, hkrati pa se stranke tudi že pripravljajo na operativno združevanje organov po 3. oktobru. Do 2. decembra, ko bodo prve vsenemške volitve, bodo v zahodnonemški bundestag kooptirali 144 predstavnikov iz vzhodnonemške skupščine in v plenarni dvorani, ki je zaradi obnavljanja že tako ali tako tesna, se bodo morali poslej neznansko stiskati. Za prenočevanje dodatnih poslancev je poskrbljeno, kar zadeva delovne kabinete,
pa se bodo morali nekateri od novih članov bundestaga za nekaj časa zadovoljitvi s stanovanjskimi zabojniki, kijih bodo postavili na dvorišču »dolgega Evgena«, kjer so pisarne bolj srečnih članov parlamenta.
Kar zadeva razpored sedežev
v bundestagu, je socialnodemokratska stranka tokrat menda popustila. Ko je stranka zelenih na volitvah prvič prebila petodstotno mejo in si izbojevala vstop v parlament, so socialni demokrati bojevito pribili, daje lahko »levo od SPD samo zid«. Tokrat bodo nekaj prostora na levici prepustili Gysijevim vzhodnonemškim reformnim komunistom iz Stranke demokratičnega socializma.
Spopad za »vozovnice za Bonn« je bil te dni v Vzhodnem Berlinu nekoliko pritajen, vendar pa zagrizen. Od 33 mest, kolikor jih bodo v bundestagu dobili vzhodni socialni demokrati, jih je 13 že oddanih ožjemu vodstvu, za preostalih 20 pa se je spopadlo vsaj dvakrat toliko kandidatov. Nič manj zagrizen ni boj za mesta, ki jih bodo dodatno odprli v centrali SPD v Bonnu za vzhodnonemške poklicne strankine delavce. Podobne bitke se bijejo v drugih strankah, med prebivalstvom pa je že čutiti negodovanje
spričo dejstva, da se bodo dohodki poslancev povečali z dosedanjih 5900 na dobrih 14.000 mark (seveda je del te vsote obdavčen, iz nje pa mora poslanec poravnati tudi stroške za svoje poslansko delo). Stranke so zato pozvale poslance, naj razliko v dohodku podarijo
v socialne namene. Ker denar ne smrdi, niso ravno prepričani, da se bodo po tem nasvetu ravnali prav vsi poslanci. Z novostjo so prišli na dan Gysijevi reformni komunisti, ki so sporočili, da bodo svojih 24 mest v bundestagu delili po načelu »zadrge«: pol žensk in pol moških. Na nove obraze pa se pripravljajo tudi v kanclerjevi pisarni — po 3. oktobru bo Kohl imenoval štiri nove ministre brez listnice ^ pa tudi brez siceršnjih ministrskih insignij, to jc urada, omar iz palisandra in usnjenih naslanjačev ter asistence državnih sekretarjev; pač pa bodo imeli na voljo šoferja-varnostnika z avtomobilom. Njihova poglavitna dolžnost bo, da se v prehodnem času ob sredah udeležujejo rednih vladnih sej. Med četverico bosta skorajda zanesljivo sedanji vzhodnonemški premier de Maiziere in pa vodja vzhodnonemške delegacije na pogajanjih o državnih pogodbah Krause.
MARJAN SEDMAK
Dolga
ustavna
pot?
Šinkovec in Jankowitsch o težnjah koroških Slovencev po zastopstvu v parlamentih
LJUBLJANA, 6. septembra — Predsednik komisije skupščine Republike Slovenije za mednarodne odnose Matjaž Šinkovec se je vrnil z delovnih pogovorov s predsednikom zunanjepolitične komisije avstrijskega parlamenta dr. Petrom Janko-witschem. Razpravljala sta predvsem o tistih temah, ki so se izoblikovale med obiskom slovenske skupščinske delegacije na Dunaju junija letos.
Ko sta se pogovarjala o položaju slovenske narodne skupnosti na Koroškem, je Matjaž Šinkovec podprl težnjo koroških Slovencev po manjšinskem zastopstvu v državnem in deželnem parlamentu, pa tudi po oblikovanju slovenske narodne zbornice. Dr. Jankovvitsch je menil, da bi bila za uresničitev te težnje potrebna dolga ustavna pot.
V nadaljevanju razgovora je v zvezi z odločitvijo vlade, da bo avstrijska vojska stražila mejo z Madžarsko, dr. Jankovvitsch zagotovil, da ni razlogov, da bi bilo tako tudi na meji s Slovenijo.
Govorila sta tudi o možnosti udeležbe Slovenije na prihodnji KVSE v Parizu. Ob tem je dr. Jankovvitsch izrazil pomislek, da bi med tem časom Slovenija žc dobila status opazovalca, saj je zanj potrebno soglasje vseh 35 članic.
Ob koncu razgovora sta sogovornika soglasno ugotovila, da je pentagonalno sodelovanje Jugoslavije, Avstrije, Italije, Madžarske in ČSFR instrument za ohranitev sedanje Jugoslavije. Šinkovec je ob tem menil, da bi bila za Slovenijo kvečjemu sprejemljiva »heksagonala«, nikakor pa ne os, ki poteka mimo Ljubljane.
Ob udeležbi na simpoziju Socialistične stranke Avstrije »Demokratične revolucije v srednji in vzhodni Evropi: izziv socialdemokraciji« se je Šinkovec sestal s številnimi parlamentarci iz evropskih držav, ki jih zanimajo prihodnji odnosi med Slovenijo in Jugoslavijo, med drugim tudi z Miguelom Martinezom. ki bo v tem tednu vodil delegacijo parlamentarne skupščine Sveta Evrope v Beogradu.
DELO
plus
Poslali smo račun, prošnje pa ne
Evropska skupnost je pripravljena pomagati državam, ki imajo zaradi krize v Perzijskem zalivu največ škode — Med njimi »bi lahko bila« tudi Jugoslavija, a uradnega koraka še ni naredila
OD NAŠE DOPISNICE
BRUSELJ, 6. septembra — Najnovejše pobude Evropske skupnosti v zvezi z gospodarsko in finančno pomočjo najbolj ogroženim državam v zalivski krizi naj bi z jutrišnjim izrednim in neformalnim sestankom zunanjih ministrov ES v Rimu dobile konkretnejšo obliko - čeprav še ne dokončne. Potem ko je včeraj sklenila s petnajstimi milijoni ekujev (30 milijonov DEM) nemudoma pomagati azijskim beguncem iz Kuvajta in Iraka, pošilja evropska komisija na ministrske mize tudi predlog za dolgoročnejšo pomoč Jordaniji, Egiptu in Turčiji. V dobro obveščenih bruseljskih krogih je slišati, da bi ministri ES v prihodnjih dneh utegnili paket pomoči razširiti tudi na druge države, ki zaradi zalivskih dogodkov že imajo velikansko gospodarsko škodo. Med njimi je predsedujoči v ministrskem svetu ES Gianiii De Michelis zadnje dni večkrat neuradno omenil tudi Jugoslavijo.
Za zdaj je v evropski komisiji nared le paket takojšnje pomoči beguncem in prvim trem državam: Jordaniji, Egiptu in Turčiji, čeprav glede slednjih v komisiji še ni slišati konkretnih številk. Neuradno govore o šeststo milijonih ekujev za Jordanijo in Egipt, medtem ko je Turčija nekoliko v ozadju bruseljskih akcij. Komisar za Sredozemlje in arabski svet Abel Matutes je v nekem intervjuju te dni ni niti omenil, hkrati pa je glede pomoči sploh dejal le toliko, da bo mogoče govoriti prej »o stotinah milijonov ekujev kot o milijardah«.
Problem je v tem, da bo treba bruseljsko pomoč umestiti v proračunska sredstva ES. Ker pa je nji-
hov obseg za letos že pred časom določen, jih bo treba znotraj danega obsega prerazporediti.
Toda s tem se morata strinjati ministrski svet ES in Evropski parlament. Ker je program pomoči očitno zasnovan širše, kot so za zdaj pripravljeni povedati v Evropski komisiji in ker bi utegnilo iti (odvisno od jutrišnje odločitve zunanjih ministrov) za široko večstransko akcijo, v katero bi na strani donatorjev vključili poleg ES tudi druge razvite države, na strani prejemnikov pa poleg treh že omenjenih še vrsto drugih (vključno z Jugoslavijo) mora ES rešiti problem dodatnih sredstev pomoči. Ena izmed mogočih formul, ki jih
te dni omenjajo v evropski komisiji, bi bila, da v paket vključijo polovico proračunskih sredstev (ki jih bo ob že določeni namembnosti težko najti), polovico pa naj bi zagotovili državni proračuni članic.
Možna rešitev bi bila tudi tista, ki bi se zgledovala po programu Phare, ki ga je 24 razvitih držav pred dobrim letom dni zastavilo kot pomoč Poljski in Madžarski, nato pa so vanj vključili tudi druge države vzhodne in srednje Evrope (vključno z Jugoslavijo). Po tej formuli bi dvanajsterica segla po sredstvih na svetovnem trgu kapitala, pri čemer bi bil za garancijo bruseljski proračun. Večina poznavalcev se nagiba k prvi rešitvi, po kateri bi prizadetim državam kot pomoč namenili neposredna ugodna posojila iz bruseljskih proračunskih sredstev. Vendar je vprašanje, kako bi na ta način zadostili potrebam ogroženih. Jordanija, Egipt in Turčija so menda v Bruselj že poslale izračun škode, ki dosega tri milijarce dolarjev (le Turčija, ki je pri sed; njih načrtih nekoliko odrinjena, 1 3 milijarde). To pa jc veliko več od tistega, s čimer trenutno razpolagajo v bruseljski blagajni.
Tudi Jugoslavija je v Bruselj poslala izračun škode, ki jo bo imela zaradi gospodarskih sankcij do Iraka. Vendar v našem memurandu-
mu, ki je dostavljen komisarju Ma-lutesu (v krogih komisije je znan kot »zagovornik jugoslovanskih interesov«), še ni konkretnih zahtev po moči. Dejstvo pa je, da se nam poleg programa PHARE , iz katerega smo zadnje mesece pričakovali precejšnjo konkretno podporo ES in drugih razvitih držav in za katerega utegne zaradi zalivske krize nekoliko" zbledeti zanimanje dvanajsterice, zdaj verjetno postopoma odpira nova pot do bruseljskega denarja. Diplomatska akcija iz Beograda naj bi sc torej usmerila v konkretno oblikovanje zahtev po pomoči, utemeljeno z dejansko škodo, in na stalno opozarjanje na škodo. Toliko prej, ker nam v tem morebitnem novem kanalu, pri katerem si bomo najverjetneje brez večjih težav zagotovili podporo (predsedujoče) Italije in komisije, ne bo treba zadostiti slovitim pogojem gospodarske in politične demokratizacije. Ti so v programu PHARE učinkovito sredstvo za grško nasprotovanje, sredstvo, proti kateremu nimamo pravega argumenta (še zlasti, ko gre za spoštovanje človekovih pravic, pravno državo in demokratične volitve v vsej državi do konca tega leta) in zaradi katerega se nam utegne pomoč iz PHARA tudi dokončno izmuzniti.
MIRJAM AČIMOV-OBLAK
»Tudi mi smo umrli za domovino«
©
stov ni vedela zanjo, kaj šele ostali državljani. Nekdo mi je v nabiralnik vrgel kopijo pričevanja enega izmed rešencev z Roga. In ko sem si bil kolikor toliko na jasnem o dogodku, sem prosil predstavnike CK KPS za sestanek. Nihče
ni slutil, kaj me teži. Vedel sem le, da moram pri priči odstopiti in se odrešiti vseh funkcij, če je podatek točen.
Do srečanja s predstavniki CK je prišlo 4. oktobra 1946 in se je nadaljevalo še naslednji
Pripravil: Branimir Nešovič
Fotografije: Janez Zrnec in fotodokumentacija Dela
V takih okoliščinah si nismo mogli dovoliti, da pustimo pri življenju izdajalce in zločince, ki bi v primeru zunanje vojaške intervencije lahko služili kot kader za vojno proti novi Jugoslaviji. Položaj je bil še toliko težavnejši, ker nam je v naših prizadevanjih za postavitev pravičnih meja nasprotoval tudi Stalin.
Ne smemo pozabiti tudi, da so se v Srbiji v tistem času še vedno bojevali četniki, ki so obvladovali cele predele in ki so jih z orožjem še vedno oskrbovali zavezniki. Prav tako so bili na Kosovu še oboroženi balisti, ki so se borili proti nam.
Pustiti pri življenju vrnjene izdajalce je bilo tveganje, ki ga nihče ni hotel prevzeti.
Treba pa je tudi povedati, da smo se držali izrecnih navodil Tita, da ne smemo kaznovati nikogar, če je bil še tak zločinec, ki je mlajši od 17 let. In tega, da ne smejo trpeti otroci tudi tistih, ki so imeli najbolj krvave roke.
Mislim pa, da je kljub temu bilo malo revolucij tako humanih, kot je bila naša. Kaj bi bilo, če ne bi zmagali? Spomnite se samo ,črne roke* in drugih zločincev.
Ljudje so takrat imeli veliko moralno moč in ni šlo za neposredno maščevanje. ..«
Kocbek spregovori
Po Titovem govoru v Ljubljani maja 1945 je usoda kvislingov ostala zavita v neprebojno tančico molka. Izjema so bili samo povojni sodni procesi posameznim okupatorjevim sodelavcem, o čemer se je takrat veliko in podrobno pisalo. Tako na splošno velja, da je to temo znova načel Edvard Kocbek v znanem intervjuju oziroma knjigi Borisa Pahorja in Alojza Rebule »Edvard Kocbek, pričevalec našega časa«, Trst, 1975. Javnost je namreč prezrla dva zapisa v Vjesniku u srijedu oktobra 1973, kjer je bilo govora o odprtju Public Re-cord Offica, arhiva britanskega zunanjega ministrstva za leto 1945 z vsemi arhivskimi navedbami o tem, kaj je o izročitvi ujetnikov jugoslovanskega rodu in njihovi usodi vedel britanski Foreign Office. Vsekakor je takratni Kocbekov intervju sprožil v slovenski javnosti precej vznemirjenja, samega Kocbeka pa so klicali zaradi tega pogovora na zaslišanje. V tem intervjuju je na vprašanje »Kdaj si zvedel za pokol domobrancev?«, odvrnil:
»Razmeroma pozno, poleti leta 1946, ko sem se z družino vrnil iz Beograda. Novici nisem mogel verjeti. Začel sem preverjati njene prvine, toda vsa pota do resnice so bila hermetično zaprta, niti velika večina komuni-
NAZAJ V UJETNIŠTVO - Slika je bila posneta 15. maja 1945, ko britanska vojska ni več sprejemala ujetnikov pod svoje okrilje, marveč jih je vračala na jugoslovansko stran. V ozadju takšnega ravnanja je bil povsem sodeč zaplet glede meja oziroma pritisk naj jugoslovanska vojska zapusti Koroško.
dan, kajti najprej smo govorih o neznosnem kmečkem položaju in o ogrožanju Cerkve ter klera, šele drugega dne o domobrancih. Povedal sem jim, da želim od njih jasnega in odkritega odgovora na vprašanje o usodi domobrancev, ki so jih Angleži vrnili kot vojne ujetnike, kajti od njega je odvisno moje nadaljnje sodelovanje. Ozračje je bilo mračno. V Ljubljani sta še vedno učinkovala Kidričev odhod v Beograd in nastop novega predsednika Marinka, proces zoper nadškofa Stepinca je še zvenel, prav tako moj nastop na zasedanju SNOS 9. septembra. Nerazpoloženje zoper mene je raslo po vrnitvi iz Sovjetske zveze, zamerili so mi nekatera predavanja o tem potovanju. Pričakoval sem torej odkrit in krut odgovor.
Domobrance naj bi previgajali
Toda glej, vsi sogovorniki so me vztrajno in zgovorno prepričevali, da sem napačno informiran, češ da so domobranci v prevzgajališčih, da jih bodo le počasi spuščali na domove, voditelje pa kaznovali, kakor kdo zasluži. Ko pa so se izgovorili in zapazili moje olajšanje, so se hoteli rafinirano poigrati z menoj. Začeli so se mi suvereno čuditi, češ ti bi se najbrž celo veselil tega, če bi jih pobili, ti si po vsej priliki to celo želiš. In resnično sem se čutil osramočenega spričo njihovega soglasnega in lahkega odgovarjanja, sam pri sebi pa sem hvalil Boga, da me je rešil bremena.
Toda glasovi o pokolu domobrancev so se začeli še vztrajneje širiti. Zdaj sem imel v rokah že več izpovedi tistih, ki so se rešili iz pekla. Zdaj sem sklenil naravnost odstopiti, toda mojo demisijo je preprečila nenadna izjava komin-forma, ki je postavila na kocko obstoj Jugoslavije. Moj odstop v takšnem ozračju ne bi bil pošten, sklenil sem počakati na čistejši čas. Nekam podobno so morali govoriti o meni tudi
,V
iL
©
oblastniki. Vedeli so, da mi resnice ne bodo mogli dolgo prikrivati. Zato so sklenili, da ne počakajo na mojo demisijo, ampak se me prej oni osvobodijo ...«
Za tem intervjujem je vprašanje povojnega pokola domobrancev v bistveno drugačnih okoliščinah - kot vprašanje narodne sprave — načela Spomenka Hribar v sprva neobjavljenem tekstu »Krivda in greh«. Pri tem je treba pojasniti, kaj pomeni sprava v neobjavljenem tekstu. Zgodilo se je namreč, da se je s tem besedilom začelo polemizirati še predno je bilo objavljeno (tekst je bil natisnjen v zborniku, vendar zadržan). Naslednjo fazo razkrivanja poboja domobrancev predstavlja za Slovence pisanje grofa Nikolaja Tolstoja, čigar delo so nekateri krogi na Slovenskem sprejeli povsem nekritično in ga povzdignili med tako rekoč najzaslužnejše zgodovinarje, čeprav je njegovo delo predvsem publicistične narave. Kot ilustracijo njegovega načina pisanja lahko navedemo odlomek iz njegovega članka Celovška zarota, ki nosi podnaslov Vojni zločini in diplomatske tajnosti:
Tito pobije več Nemcev
»Zavezniki, ki so bili sami zapleteni v boj na življenje in smrt proti nacistični Nemčiji, se za razprtije med Jugoslovani niso menili. Slo jim, je le za to, kako bi prizadejali Nemcem kar največ izgub in kdor koli je bil pripravljen pri tem pomagati, je bil zaveznik. Še danes se razpravlja o tem, kakšno vlogo so odigrali četniki in partizani kot bojevniki na zavezniški strani. Nemci so v juliju 1943 razpisaii 100.000 zlatih nemških mark nagrade tako za Mihailo-vičevo kot za Titovo glavo; leto dni pozneje pa isto nagrado le za Mihailoviča.
I
Gledališče je v Mariboru srce kulturnega dogajanja
V Drami bosta Faustu sledila Shakespearova Hamlet in Lear, v Operi bodo prvič uprizorili VVagnerja - Nova dvorana izročena namenu jeseni 91
jo, ploščo in kaseto opero Corregi-dor Huga Wolfa.
Ravnatelj Drame Tomaž Pandur bo tudi v prihodnji sezoni nadaljeval svoj povezani štiriletni načrt, ki je že v prvi sezoni prinesel opazen prodor mariborske drame v Jugoslaviji in ponovno pritegnil pozornost mesta. Sezono bodo začeli na velikem odru s Shakespearovim Hamletom v režiji Tomaža Pandurja z znano skupino sodelavcev iz Fausta. V naslovni vlogi se bo tokrat predstavil Brane Šturbej. Znani režiser Paolo Magelli je
z mariborsko Dramo podpisal ekskluzivno pogodbo,.po kateri bo tu režiral najprej Buchnerjevega Vojčka, nato pa še v projektu Sončni Harlekin razkril svoj odnos
Mariborsko Slovensko narodno gledališče je doživelo v pretekli sezoni kar nekaj znamenj novega umetniškega vzpona. Tako je Drama s Faustom pobrala na sarajevskem festivalu jugoslovanskega gledališča kar šest zlatih lovorjevih vencev in zlato masko kritike. Opera pa doživela prvo kritiko v najuglednejši specializirani reviji Opera \Velt. Za tretjino povečana prodaja vstopnic »za izven« kaže, da se v tem gledališču zbira tudi nova publika.
Podatki o preteklosti sezone, ki nam jih je razgrnil upravnik Blaž Železnik, sicer povedo, da je imela Drama skupaj 208 predstav (od tega 21 na gostovanjih) in Opera z baletom 98 predstav (10 na gostovanjih). Dramske predstave si je ogledalo 43.954 gledalcev, operne in baletne pa 33.922 gledalcev.
Z uprizoritvijo VVedekindove Lulu so odprli tudi novo prizorišče v minoritski cerkvi, ki bo tudi prihodnjo sezono delno reševalo hudo prostorsko stisko zaradi dovoza in montaže odrske mehanizacije v novi dvorani, ki bo po napovedih dokončana septembra 1991. V gledališču se boje, da bo montaža okoli 300 ton odrske opreme občasno povzročala težave v izpeljavi programov na sedanjem velikem odru.
' Ravnatelj Opere z baletom Stane Jurgec napoveduje v četrtem letu svojega mandata kakovostno nadaljevanje dosedanje produkcije. Operno sezono bodo v Mariboru začeli s prenovitvijo Verdijevega Nabucca z gostujočimi solisti, prvo premiero pa načrtujejo oktobra, ko bodo predstavili priljubljeni musical My fair lady Frederika Loevveja in Alana Jay Lemerja.
Uprizoritev bo režiral Vlado Štefančič, orkestru dirigiral Simon Robinson, v glavnih vlogah pa bosta pela para Dunja Sporuk, Zorica Fatur in Vinko Šimek, Emil Ba-ronik. Iz »železnega repertoarja« bodo uprizorili Verdijevo Traviato v režiji cenjenega gosta Wazlawa Orlikovvskega in pod taktirko Staneta Jurgca. Sezono bodo nadaljevali s komorno opero Ermana Wolfa in Ferrarija Štirje grobjani.
Uprizoritev bo zrežiral Franjo Potočnik, dirigiral pa bo Boris Švara.
Sodobno operno ustvarjalnost bo zastopalo delo Uda Zimmermana, sedaj intendanta opere v Leipzigu,
Bela roža, ki jo bodo postavili gostje iz Nemčije z režiserjem Joc-henom Zoernerjem Erbom in z dirigentom Mladenom Tarbukom iz Zagreba. V vrsto najzahtevnejših uprizoritev sodi Večni mornar Richarda \Vagnerja, ki ga bo režijsko pripravil Vlado Štefančič, glasbeno pa dirigent Vladimir Kobler. Simfonični orkester Opere in baleta bo imel še dva posebna abonmajska koncerta, zbor pa enega. Pripravljajo tudi komorne nastope instrumentalnih in vokalnih solistov. Do konca leta bodo posneli za televizi-
do commedie delParte. Sezono bo na velikem odru sklenil znani slovenski igralec Radko Polič, ki bo prvič režijsko predstavil svoje videnje Shakespearovega Kralja Leara.
V gledališkem laboratoriju, ki mu v Mariboru rečejo anatomsko gledališče, pripravljajo dva projekta, Anatomica 3 in 4. V prvem bodo oder spremenili v igralnico sveta in se ukvarjali z Madame de Sa-de Jukia Mishime, v drugi pa se bodo na osnovi Dostojevskega ukvarjali z mitom zločina in kazni.
Mariborska Drama bo letos sodelovala na Beograjskem mednarodnem gledališkem festivalu (BI-TEF) z Goethejevim Faustom, s katerim bodo konec sept. gostovali tudi na festivalu Mlad otvoren teater v Skopju. Prihodnje leto so s Faustom povabljeni v Moskvo in Mehiko (tudi Hamlet), novembra pa v Mulheim, kamor je Faust povabljen v okviru izbora petih najboljših uprizoritev v Evropi.
SLAVKO PEZDIR
GLEDAMO, POSLUŠAMO .. . OCENJUJEMO
GLASBA
• • •
Bolivijska
tradicionalna
glasba
V	Križankah je že drugič nastopila bolivijska skupina Antara. V Križankah je nastopila že poleti; Takrat je bil njihov koncert razprodan. Tudi tokrat je bil prostor preddverja Križank poln, mladi fantje pa so svoj spored odigrali profesionalno, zanesljivo, obvladali so tudi scenski nastop in publiko tudi tokrat zadovoljili.
V	sporedu Antare smo slišali pretežno bolivijsko tradicionalno glasbo, pomešano z vplivi drugih južnoameriških dežel in krepko dopolnjeno tudi z avtorskimi skladbami člano.v zasedbe. O kakovosti avtorskega dela sporeda bi lahko veliko govorili, dejstvo pa je, da vtis in učinek krepko popravi uporaba tradicionalnih glasbil, ki imajo na ljubljansko (pa ne le to) publiko še vedno eksotičen in skorajda magičen učinek.
Kot vsi koncerti južnoameriške glasbe je bil seveda tudi ta izredno lepo sprejet, morda ravno zaradi sproščenosti, tudi v izboru in usmeritvi sporeda, ki je že mejil na komercialo. Med obema deloma nastopa je publiko zabaval gost skupi-ne-kantavtor - ki je z manj domi-
Šolske ure za obramboslovje
V srednjih šolah ni več tovrstnega obveznega predmeta — Sta pa izbirni predmet in program za dejavnosti o zaščitnih in obrambnih znanjih
Letos junija je republiški strokovni svet za vzgojo in izobraževanje sklenil, da se dosedanji srednješolski učni predmet z naslovom »Obramba in zaščita« odpravi in da se ne nadomesti z novim. Namesto predmeta OZ so sicer tokrat ponudili zanimiv predmet z naslovom »Obramboslovje«, a strokovni svet ga ni sprejel. Menil je, naj se njegove vsebine smiselno vključijo v temeljne predmete (zgodovina, kemija itd.), del vsebin pa naj se izvede v okviru dejavnosti učencev (mirovni tabori, šola v naravi, predavanja itd.). Prosil je katedro za obramboslovje na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, da pripravi predlog za uvajanje obramboslovnih vsebin v srednje šole v Sloveniji na podlagi izhodišč, kakor jih je bil postavil strokovni svet.
Katedra je v okviru ekspertize ponudila dve možnosti. Ena je učni načrt za samostojni predmet Obramboslovje (tak predmet je bil ponuden že spomladi), druga možnost pa je bila v duhu naročila Zavoda za šolstvo: prerazporeditev obrambnih in mirovnih učnih vsebin tega predmeta v druge temeljne predmete in v izvajanje takih vsebin pri obrambnih dejavnostih na srednjih šolah, na gimnazijah (kot je bilo že sklenjeno) pa tudi v izbirnem predmetu z naslovom »Kultura miru in nenasilja«.
Predloge katedre za obramboslovje je v sredo obravnaval republiški strokovni svet za vzgojo in izobraževanje in menil, da so predlagani učni načrti vsebinsko dobri, v šole jih je pa sklenil uvesti le
delno. Od že sprejetega sklepa o ukinitvi obveznega predmeta z obrambno-varnostno vsebino ni odstopil, kar pomeni, da predmeta »Obramboslovje« ne bo. Učni načrt za izbirni predmet »Kultura miru in nenasilja,« ki je bil namenjen samo gimnazijam, je sklenil ponuditi vsem srednjim šolam. Prav tako bodo vse šole dobile učni načrt za izvedbo obrambnih, mirovnih, zaščitnih in ekoloških dejavnosti učencev, na voljo pa bo učencem tudi program za taborjenje s tematiko obrambno-varnostnih znanj, če se bodo učenci kje za to odločili. Ni pa sprejel predlaganega načina prerazporeditve in izvedbe obrambno-varnostnih vsebin v okviru drugih predmetov, po katerem bi te vsebine pri zgodovini,
kemiji itd. poučevali učitelji obramboslovja; menil je, naj ta znanja smiselno upoštevajo učitelji matičnih predmetov.
Največ časa na seji v sredo pa je strokovni svet za vzgojo in izobraževanju namenil gradivu z naslovom »Osnutek strokovnih podlag za program vzgoje in izobraževanja Republike Slovenije (gradivo je bil naročil republiški sekretariat za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo kot strokovno oporo pri pripravi nacionalnih razvojnih načrtov). Člani strokovnega sveta so gradivo v glavnem podprli kot ustrezno strokovno izhodišče, med ponudenimi variantami pa bolj tisto, ki bi nas na šolskem področju približevala Evropi. Rečeno je bilo, med drugim, da je bil slovenski šolski minister v Demokraciji ob drugem javno omenil, da Zavod za šolstvo pri pripravi variantnih predlogov nacionalnih programov ni upošteval materialnih možnosti. Strokovni svet je ob sklepu razprave pozitivno ocenil »Osnutek strokovnih podlag za vzgojo in izobraževanje« kot primerno osnovo za pripravo dokumenta, ki bo odločal o razvoju vzgoje in izobraževanja.
JANKO SVETINA
selnosti publiko vendarle pripravil k sodelovanju.
Skupina Antara ima pred drugimi tovrstnimi skupinami, ki so gostovale v Ljubljani, prednost. Vsi člani skupine so daleč bolj pristni Južno-američani kot v drugih skupinah, v katerih je navadno zasedba mednarodna ali celo medcelinska. Vendar pa to ne pomeni, da od Antare lahko pričakujemo več izvirnosti, avtentičnosti. Člani so namreč že dalj časa v Evropi in njihov okus se prilagaja, s tem pa počasi izgubljajo tisto, zaradi česar so sploh zanimivi.
TOMAŽ RAUCH
Jesenske
serenade
Vsako leto ob prehodu poletja v jesen nam pričakovanje nove koncertne sezone skrajšajo in popestrijo prijetni, nevsiljivi, a vendarle odmevni in dobro obiskani glasbeni dogodki — »Jesenske serenade«. Letošnja komorno-glasbena srečanja z nadarjenimi mladimi poustvarjalci so prireditelji razširili na štiri prizorišča, že ustaljenim priložnostnim in za tovrstne koncerte zelo primernim prizoriščem — Trubarjev antikvariat, Jelovškova kapela na Kodeljevem in grad Goričane pri Medvodah — se je pridružila še Kosova graščina na Jesenicah.
Po ustaljeni programski zasnovi so tudi letošnje »Jesenske serena-
Kogojevi dnevi - poezija in glasba
V	Gotski hiši v Kanalu ob Soči se bodo v petek, 7. septembra, ob 20.30 nadaljevali Kogojevi dnevi ’90, ki jih vsako leto organizira Prosvetno društvo Soča iz Kanala. Petkova prireditev ima naslov Večer poezije Josipa Murna — Aleskandrova in Fedja Rupla, fvlavta. Izbor Murnove poezije z naslovom »Enaka sva, veter« bo razdeljen v tri sklope: pesmi o odtujenosti, pesmi idile in pesmi zrenja. Prvi sklop je temno pobarvan, je pesnikova izpoved o lastnem brezdomstvu in razkolu med njim in družbo, drugi sklop stopi pred oči kot privid: za hip smo postavljeni v svetli prostor kmečke idile in pesnikove pomiritve, tretji sklop so pesmi zrenja — pesnikovo spoznanje o nujnosti lastne izključenosti iz človeškega sveta. Flavtist Fedja Rupel bo poleg del Maraisa Marina in Daniella Zanetovicha krstno izvedel še dvoje slovenskih del; Espressivo Uroša Kreka in Fistulo Marijana Gabrijelčiča.
V	soboto, 8. septembra, se bodo ob 19. uri v Gotski hiši Kogojevi dnevi nadaljevali s pogovorom o Črnih maskah. Sodelovali bodo ustvarjalci letošnje predstave z dirigentom Antonom Nanutom in Lorenzom—Josipom Le-šajo ter drugi solisti in vodstvo ljubljanske Opere SNG. Pogovor bo vodil novinar Marijan Zlobec.
FESTIVAL S PO 500 PREDSTAVAMI DNEVNO
Edinburgh zasut z igrami
Petsto predstav na dan bi moralo zmešati še takega poznavalca ali degustatorja gledališko-plesno-glasbenih dogodkov. Letošnji festival Fringe (obrobni, kakor bi ga lahko prosto po slovarju prevedli) v Fdinburghu na Škotskem jih ponuja prav toliko. Pa to ni vse! Poleg omenjenega festivala je v istem času (trije do štirje tedni v avgustu) še mednarodni festival, televizijski, filmski in jazz festival, TV festival (zaprtega tipa) in seveda tradicionalni Tatoo festival, na katerem sodelujejo mednarodni vojaški korpusi, katerih predstave si vsak večer ogleda 7 tisoč obiskovalcev.
Trisha Emblem, pomočnica orgnizatorja Fringea (mimogrede" redno so pri festivalu zaposleni štirje ljudje), opisuje Fringe kot nekaj neorganiziranega, nenačrtovanega: »Tako kot je leta 1947 osem skupin anarhično iskalo svoj prostor pod soncem, tako so sami sebi prepuščene tu-
Fringe se je začel takoj po vojni. leta 1947, ko osem gledaliških skupin ni moglo oziroma ni smelo sodelovati pri uradnem mednarodnem festivalu, ustanovljenem istega leta. Vedeli so, da bo mesto polno novinarjev in radovednega občinstva, pa so si poiskali lastna prizorišča — in uspeli so. Kritiki so jih opazili, občinstva so si pridobili dovolj (karte so namreč prodajali kar na cesti) in že naslednje leto so jih »vzeli zares«. Letos na Frin-geu sodeluje že 538 skupin iz 24 dežel sveta. Od 10. avgusta do 1. septembra se je na 140 prizoriščih. ki so posejana po vsem Edinburghu, zvrstilo 9800 pred-
tav. Prve uprizarjajo že ob desetih zjutraj, na vsakih petnajst minut se potem nekje drugje začne pet ali deset novih in tako naprej do ene ure zjutraj.
di stotine skupin, ki zdaj prihajajo v Edinburgh. V 44 letih smo bolje organizirali le informacijsko službo, svetujemo, opozarjamo, odgovarjamo. Skupini ali posamezniku, ki želi sodelovati, predstavimo možna prizorišča, omenimo jih v skupnem programu Fringea in jim omogočimo prodajo vstopnic. Za vse ostalo, torej bivanje, reklamo in drugo pa morajo poskrbeti sami. Nimamo nobene selekcije ali kakršnihkoli drugih umetniških kriterijev, tako da pridejo mladi,
stari, amaterji (60 odstotkov je amaterjev), profesionalci, pantomimiki, šaljivci...,« je povedala Trisha Emblem.
Za nastopajoče je najpomembneje, da privabijo veliko obiskovalcev. Glas o dobrih predstavah se namreč najbolj učinkovito širi ustno zato je pomembna tudi »reklama v živo« — umetniki kar na ulici izvajajo prizore iz svojih predstav in mimoidočim skorajda vsiljivo ponujajo lističe, na katerih so zapisani naslov, kraj in čas predstave. Zelo važna pa je seveda tudi kritika v časopisih. Le-ti, še posebej lokalni, so vsak dan polni kritik, predstavitev in drugih zapisov o dogajanjih. V zadnjih letih so se pojavile tudi nagrade za najboljše predtave, ki jih podeljujejo časopisi ali podjetja, ki tudi drugače denarno podpirajo festival. Kakor je poudarila Trisha Emblem, Fringe ni tekmovalni festival, vsekakor pa je pomembna odskočna deska za marsikaterega nadebudnega gledališčnika. Veliko se jih prav na Fringeu preizkusni, preden se vpišejo na igralsko ali drugo tovrstno akademijo. Na Fringeu so
med drugimi začeli tudi člani skupine Monty Python.
Zelo težko se je odločiti za »pravo« predstavo, med tako številnimi lahko pogosto naletiš tudi na izredno slabo, dolgočasno in sploh zanič izvedbo. Po drugi strani pa si lahko tudi prijetno presenečen, navdušen nad predstavo, morda se zaljubiš v enega izmed igralcev ali pa te presune prizorišče. Hladnega te verjetno ne pusti nobena izmed ponujenih iger. Najprej se moraš odločiti, kakšen žanr ti je najbolj pri srcu — cabaret, gledališka klasika ali komedija... Najbolje je, da takoj prvi dan po prihodu na festival kupiš enega ali dva časopisa, specializirane revije in začneš prelistavati kritike. Potem se moraš napotiti v enega bolj razvpitih gledaliških kafejev in močno vleči na ušesa. Veliko pa boš slišal čakajoč v vrsti. Številne predstave so namreč za nekaj dni vnaprej razprodane. Na drugih spet sedijo trije, štirje gledalci. Če se še ne moreš odločiti, si oglej predstavo v katerem izmed »tradicionalnih« robnih gledališč, kot so na primer Tra-verse Theatre, Assembly Ro-oms, The Gilded Balloon Theatre ...
V Assemblyju uprizorijo v treh tednih 600 predstav. Med najatraktivnejšimi pa je gotovo Traverse Theatre, ki ima prostore na obrobju edinburškega bolšjega trga (brez težav postav-
ljenega v ožji center mesta!). Njihove umetniške začetke in smernice je mogoče primerjati z Glejevimi. To je bilo prvo britansko »obrobno gledališče«, rojeno v času kulturne opozicije in disidentstva. Leta 1963 so začeli s Sartrom in program kmalu razširili na uprizarjanje domače kontroverzne dramske literature in evropske gledališke avantgarde. lan Brovvn, umetniški direktor gledališča od leta 1988, ne vztraja strogo pri larpurlartistič-nem gledališkem protestu, tudi eksperiment v program ni zajet za vsako ceno. Se vedno pa močno podpira novo škotsko pisanje in vzdržuje duha postmodernizma.
»Edinburgh je v času festivala seksi«, kakor je zapisal komentator Independenta in jazz basist Miles Kington v uradni festivalski publikaciji. Svojo izjavo je ilustriral s primerjavo Hitlerjevih in Stalinovih dnevnikov — le kdo bi namreč povzročal takšen hrup okoli Stalinovih zapiskov, kakor so ga zar-di najdenega Hitlerjevega dnevnika? Je že tako, Hitler je bil »seksi«, Stalin pa ne. Kakorkoli, vznemirjenja na Fringeu ne manjka — takoj pa mora biti vsakomur jasno, da bi lahko spregledal ali zamudil večino scenskih zalogajev, zato je najbolje z velikim apetitom pospraviti vse tisto, kar se v danem hipu ponuja.
JELKA SUTEJ ADAMIČ
de« oblikovane kot cikel štirih stilno zaokroženih glasbeno-literarnih večerov. Izbor tekstov za besedne »medigre« sta pripravila povezovalca serenad, študenta AGRET Nataša Ralijan in Tomaž Gubenšek.
Program prvega koncerta v atriju ljublanskega Trubarjevega antikvariata je zajel dela dveh skladateljev dvajsetega stoletja — Angleža Johna Duarteja in slovenskega ustvarjalca Primoža Ramovša, po dve skladbi obeh avtorjev (eno solistično in eno komorno) pa so zaigrali Monika Krajnc — kitara, Larisa Zurunič — flavta in Vuk Krakovič — violina. J. W. Duarte je bil predstavljen z English Suite op. 31 za kitaro solo in z Un petit jazz op. 92 za flavto in kitaro, iz obsežnega Ramovševega opusa pa smo poslušali Ekspanzijo za flavto solo ter Trio za flavto, violino in kitaro. Diametralno nasprotno koncipirane skladbe — Duartejeva preprostost in človeška neposrednost ter Ramovševa ekspresivna nova zvočnost, so v izvedbi izvrstnih mladih glasbenikov izzvenele prepričljivo ter mladostno iskreno in temperamentno. Še posebno sta navdušili kitaristka Monika Krajnc in flavtistka Larisa Zurunič, obe z lepim tonom, razgibano in dosledno dinamiko ter obvladovanjem svojega inštrumenta, nenazadnje pa tudi z zgledno soigro (v skladbi Un petit jazz). Številne poslušalce sta razveselili z ljubkim dodatkom.
JANJA GALIČIČ
Nove razstave
V koprski galeriji Loža bodo v petek, 7. septembra, ob 20. uri odprli razstavo gostujoče galerije LM iz Maribora. Galerija LM, ki jo vodita Nevenka in Šmail Fe-stič, je bila kot prva zasebna galerija v Mariboru odprta leta 1988. Na razstavi v Kopru bodo predstavili dela priznanih jugoslovanskih umetnikov-slikarjev, kiparjev in grafikov, med njimi dela Dušana Džamonje, Esada Muftiča, Eda Murtiča, Biljane Unkovske, Vladimirja Veličkovi-ča, Milana Konjoviča, -Mersada Berberja ... V galerijskih prostorih Prešernove hiše v Kranju pa bodo v petek ob 19. uri odprli razstavo avstrijskega slikarja Jo-ea Sagbergerja. Ob otvoritvi bodo predvajali glasbo iz krajev slikarjevih potovanj po Južni Ameriki. V petek ob 20. uri bo še ena otvoritev razstave, in sicer v Foto galeriji Slovenija v Tržiču. Razstavo akt fotografije je pripravil Boštjan Gunčar, član fotoskupi-ne IME iz Kranja. — V Ljubljani pa galerija Lala (Tavčarjeva 6, II. nadstropje) podaljšuje razstavo olj, akvarelov in monotipij Mihe Maleša do 20. septembra.
Idrija Na struni Merkurja
»Gre za sodobno, strogo, a vendar v marsičem posebno kompozicijo, s katero pa z ničimer nisem želel biti dopadljiv«, pravi o svojem najnovejšem glasbenem'delu, o kantati Na struni Merkurja skladatelj Aldo Kumar. Kantato, katere krstna uprizoritev bo v petek, 7. septembra, ob 20. uri v dvorani športnega centra v Idriji, Kumar posveča poltisočletnemu jubileju mesta in njegovega živosrebrne-ga rudnika.
S tem koncertom bo idrijsko jubilejno slavje doseglo svoj vrhunec. Pod taktirko Marka Letonje bodo to najnovejše slovensko glasbeno delo izvedli mešani zbor Consortium Musicum in simfonični orkester Slovenske filharmonije. Zboru je Aldo Kumar dodal še solista Cveta in Dušana Kobala, ki bosta ob petju igrala še na posebej za to priložnost skonstruirane »šine«. Gre za posnetke značilnih lesenih idrijskih šin, na katere so v prejšnjih stoletjih v Idriji noč za nočjo pozvanjali in klicali rudarje na delo v jami.
Poleg teh zvočnih efektov, ki uokvirjajo kantato, se je skladatelj izvirno navezal na 500-letno zgodovino najstarejšega slovenskega rudarskega mesta tudi z besedilom idrijskega literata Andreja Lutmana, kije zanj uporabil svoje vedenje o alkimisitč-nih znakih. Gre za 12-kitično pesem, ki pripoveduje o Merkurjevi poti skozi 12 vej drevesa življe-naj. Merkur je že stoletja zaščitnik Idrije.
KATJA ROŠ
LIKOVNI TRG PRI NAS IN NA TUJEM (23)
Rihard Jakopič Superstar
PISMA BRALCEV
Javno vprašanje sekretariatu za pravosodje Republike Slovenije
Če se prav spominjam, se za predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ne zahteva
pravosodni izpit. Ker je sedanja
predsednica tega sodišča nekoč sodila in predsedovala tudi na sodiščih nižjega ranga, kjer je za sodnike in predsednike sodišč predpisan tak izpit, javno sprašujem Sekretariat za pravosodje Republike Slovenije, kdaj in kje je gospa FRANCKA STRMO-LE-HLASTEC opravila pravosodni izpit. Če ji je bil pravosodni izpit priznan, pa sprašujem še na kakšni pravni podlagi in s sklepom katerega pristojnega organa.
Zahvaljujem se vam za pričakovano pojasnilo in vas pozdravljam!
MIRO GRADIČ, Gradnikova 6, Celje
Kdo kritizira novo vlado
Zadnje čase opažam po televiziji in v časopisih, da je večkrat na dnevnem redu kritika na račun novoizvoljene slovenske vlade zaradi potovanja predsednika
izvršnega sveta Lojzeta Peterleta po Ameriki, Italiji in Avstriji. To še ni vse, to je šele začetek vladanja. Če bo slovenska vlada hotela normalno opravljati svoje delo, bo morala še in še potovati po svetu. Saj ne moremo biti tako zaprta država, kot je Albanija, ki sploh nima pravega stika s svetom. Kritiki vlade v senci govorijo, da ta potovanja zelo veliko stanejo. Tudi vojak polkovnik Milan Aksentijevič je klevetal predsednika, da preveč potuje. Vsi skupaj pa ste pozabili, koliko je bivša vlada enopartijskega re-alsocializma znala izkoristiti potovanja z letali in ladjo Galeb ter ladjami s spremstvom. To so pa res bila potovanja, kjer so bili stroški res veliki. Tedne, mesece in leta je ladja Galeb s spremstvom križarila po morjih našega planeta. Takrat pa ni nihče nikoli zinil besedice proti vladi, zakaj toliko potuje. Če bi takrat predsedniku vlade kaj takega očital, bi ga zanesljivo vtaknil v Kočevski Rog ali pa v kakšno drugo bazo, ki je bila določena za iztrebljanje ljudi, ki pa jih ni manjkalo po naši državi. Ne bi se strinjal s tako kritiko, ki je še res prezgodnja. Polena metati pod noge drugemu je lahko, samo sprejemati jih je težje. Mogoče bi komu bilo bolj všeč, če bi predsednik Peterle in njegovi člani potovali v vzhodnoevropske dr-
žave iskat podpore. Tu pa bi bilo teže iskati si podporo, ker te države so se komaj pred kratkim osvobodile suženjstva in prebile železno zaveso. Vsa čast Madžarski, ki je bila prva in po krajšem času je padel tudi berlinski zid, sistem stalinističnega režima s Honeckerjem na čelu. Ker jih je diktatorski realsocializem preveč osiromašil, tudi te države iščejo podporo na Zahodu pri kapitalistih. Pri nas se realsocializem počasi spreminja. Nekateri na dobrih položajih si še zmeraj mislijo, da brez njega ne bo šlo, in se ga ne morejo otresti. Na jugu države ima realsocializem še močne korenine, . vendar se bo tudi tam počasi vse spremenilo. Tudi tiste sanje se že dalj časa spreminjajo, ki so ves čas obljubljale boljšo prihodnost naši mladi generaciji. To pa naša mlada generacija danes precej občuti na svoji koži (krizo). Ker smo v tako hudi krizi, ki nam jo je zapustil prejšnji režim, bo trajalo še leta, preden se bodo razmere izboljšale. K sedanji krizi so precej pripomogli takrat ustanovljeni tozdi. Zelo malo tozdov je bilo rentabilnih. Nekateri so samo praznili blagajne. Praznili zato, ker ni bilo učinka. V času tozdov se je tudi število zaposlenih v podjetjih precej povečalo, kar pa je bilo dodatno breme za podjetja.
Takrat je tudi precej ljudi odletelo z nizkih stolčkov na višje položaje. Bili so tudi taki, ki so bili brez ustrezne kvalifikacije. Enopartijski realsocializem je
vladal 45 let in je nekaterim tudi mogoče kaj dobrega in koristnega storil. Ni pa toliko storil, da bi se obdržal na vladi. Rad bi še vprašal kritike, kdo je kriv, da mam je pritekla voda do grla. Kdo je kriv, da je 30 tisoč slovenskih delavcev na cesti brez dela? Kdo je kriv, da je že nekaj tovarn šlo v stečaj? Kdo je kriv, da našim otrokom že dalj časa primanjkuje kruha? Nekateri otroci že več let ne dobivajo otroškega dodatka. Dokazano je tudi, da
celo nekvalificirana starša nista dobila otroškega dodatka, ker sta pač bila oba zaposlena. V drugih državah še kmet dobi dodatek za svojega otroka. To se pravi, da v drugih državah le mislijo na prihodnost svoje mlade generacije. In sedaj se vprašamo, kdo je kriv za takšno stanje, ki ga imamo. Ali je mogoče kriva nova vlada? Ne, nova vlada ne more v tako kratkem času vladanja biti kriva. Krivci se delajo francoze in blatijo novo vlado. Če bo šlo tako naprej, da bodo posamezniki metali samo polena pod noge drugim, potem še ne bo kmalu boljše v Sloveniji. To je dobro, da nova vlada ni maščevalna, nova vlada ne bo streljala in ubijala ljudi s trdimi predmeti. Nova vlada ne bo izseljevala ljudi, ki imajo premoženje. Tudi nedolžnih ljudi ne bo odvlekla v neznano. Se enkrat vam rečem, da je za kritiko še prezgodaj.
ALBERT VAKE,
Greenvviška 10/A, Maribor
Kaj se je v bistvu spremenilo po volitvah v Sloveniji
Ni naključna ugotovitev, da se bo mednarodni komunizem zlasti v vzhodnih državah skušal znova na vsak način ponovno dokopati do oblasti. Zlasti bomo temu poskusu priča tam, kjer se je le potuhnil, kot se je v Sloveniji.
Zakaj se je v Sloveniji le potuhnil? Zato, ker ima v bistvu še skoraj vse v rokah in še vedno dela po starem modelu. le prikrito, da lahko vse zvrne na demokratično vlado, čeprav je za neuspeh kriv v bistvu še vedno stari sistem v gospodarstvu itd.
Pa poglejmo, kje se je partija obdržala in kje ne.
— Predsedstvo: v večini komunisti in socialisti, kar je pri nas isto;
—	gospodarstvo oziroma
družbena podjetja: ista vodstva. torej v večini komunisti kot vodilni delavci;
—	tisk, javni mediji
nasploh:	radio, televizija.
dnevno časopisje, kot tudi sindikalni časopis Delavska enotnost, razen Demokracije in verskega tiska je vse v rokah komunistov; bolj ali manj tudi glasila po podjetjih;
—	občinski sindikati: teh se je polastil kar Svobodni sindikat Slovenije in so komunistični še bolj očitno kot pred volitvami; tako da podjetja še vedno naročajo-Delavsko enotnost, ki ne pi-
še drugače kot strupeno proti no- | vi vladi. Čeprav so delavci v večini glasovali za novo vlado, morajo še vedno plačevati partijska trobila, ki jih podjetja niso odpovedala in delavcev vprašala, kakšne časopise si želijo.
Ob vseh teh potezah so vsa ostala nekomunistična občila v zapostavljenem položaju;
—	v administraciji po občinskih in republiških službah so po veliki večini še od prej v svinčenih časih terorja skrbno prebrani kadri ki jim spremembe »ne gredo od rok«;
—	zakonodaja temelji v glavnem še vedno na zvezni, komunistični;
—	policija ima v glavnem le ministra demokrata;
RUMENI
MC
Posebna številka Novega tednika na 23 Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju.
V njej srečki za loterijo NT-RC, v kateri lahko z malo sreče postanete lastnik Renaultove perice ali Fiatove pande.
pokazali Jakopiča, ki je bil gotovo sopotnik ali pa predhodnik tega.
Kolikšna je vrednost del Riharda Jakopiča? — Mnenja strokovnjakov se razlikujejo
— Brez stikov s tujimi umet- Razlika med 1:3 in 1:500 nostnimi trsi — Kakšno bi bilo pravo razmerje med sodobniki
in impresionisti?
Pogled
v zgodovino: prve razstave so se končale z denarnim in moralnim deficitom — Oglejte si »neznanko« našega likovnega trga!
v
e se mnenja poznavalcev našega likov-M ’ nega trga še kar ujemajo pri splošnih ocenah, pa se gotovo razhajajo, ko je beseda o Rihardu Jakopiču (1869 — 1943). Ne toliko o tem, koliko je impresionist in koliko ni, temveč predvsem o njegovi prodajni vrednosti. Kadar je naprodaj kakšno njegovo delo, takoj vsi pristrižejo z ušesi; Rihard Jakopič je namreč vodilna zvezda na slovenskem likovnem trgu in potemtakem vreden svojega denarja. Vprašanje je samo, v kolikšni meri, kajti kot je pokazala dražbena preizkušnja na Ljubljanskem gradu, o kateri smo na kratko
pisali včeraj, so tudi pri njem določene meje,
preko katerih za sedaj kupci še ne stopajo.
Naši dosedanji sogovorniki so Jakopiča tako ali drugače vpletali v svoja razmišljanja o slovenskem likovnem trgu. Tako je Aleksander Bassin. dober poznavalec Jakopičevega dela, dejal, da bi bilo mogoče cene našim impresionistom oblikovati tudi v mednarodnem pomenu, če bi jih predstavljali na tujem. Ko se je pogovarjal z Ja-cquesom Lassaignom iz Pariza, članom mednarodne žirije na enem ljubljanskih grafičnih bienalov, kako bi lahko slovenski impresionist dosegel določeno mednarodno ceno, je ta po ogledu
Slovenski impresionisti
• Domača umetnostna zgodovina jih je kratko takole opredelila:
MATU A JAMA je najbolj zavzet teoretik slovenskega impresionizma, kije kot najbližji francoski trojici slikarjev atmosfere in svetlobe težil za tem, da bi ostal zvest njihovemu zgledu.
RIHARD JAKOPIČ seje kot pesnik barve približal njenemu samostojnemu muzikalno uglašenemu izrazu, tako da je še danes aktualen.
IVAN GROHAR je poet slovenske krajine in kmečkega življenja v mistični svetlobi vizualnega doživetja.
MATEJ STERNEN je barvni realist, čigar nemške tonsko enotne začetke je prebudila škofjeloška šola k temperamentni barvitosti s smislom za neposredni čutni izraz. (France Stele, Slovenski impresionisti, Državna založba Slovenije, 1970)
nekaj del rekel, da bi morali za to spodbuditi kakšnega pariškega galerista in mu ponuditi dela v prodajo. Seveda bi si ta dvoje, troje del izbral zase, zastonj, ostale pa bi, po svojih zmožnostih, plasiral v Parizu. To bi bil edini način, kako uveljaviti nekoga iz majhnega naroda.
Zoran Kržišnik je povedal drugo možnost. Dvakrat, trikrat je predlagal, da bi na Beneškem bienalu predstavili Riharda Jakopiča, kar bi bilo zelo zanimivo. Razstave so namreč včasih postavljali na določeno temo: enkrat so bili impresionisti, potem so bila obdobja za njimi. Spominja se, daje na enem izmed bienalov dobil veliko nagrado Fautrier za začetek informela. To je samo dokaz, je rekel, kako bi lahko v tistem času
O nekaterih cenovnih razmerjih med impresionisti in drugimi je govoril Janez Mesesnel. Ponudil je naslednje primerjave: na tujem dosegajo francoski impresionisti ceno od 5 do 30 milijonov dolarjev (ali od 55 milijonov do 334 milijonov dinarjev). To je v razmerju do nekega srednje dobrega sodobnega umetnika, ki bi mu v Parizu ali New Yorku ponudili za sliko 10.000 dolarjev (111.000 dinarjev) — in večina bi si pri tem obliznila prste ter sliko rade volje prodala — toliko kot 1:500 do 1:3000. Pri nas sodobni umetnik srednje, po vojni šolane generacije zahteva za svoje delo v akrilu recimo 16.000 mark (112.000 dinarjev), za zelo dobro Jakopičevo sliko pa je mogoče dobiti 50.000 mark (350.000 dinarjev), kar je 1:3 ali nekaj več. Trg je po njegovem zmeden, ker nimamo urejenih vrednot in. ker še nimamo tako strukturirane družbe, da bi tisti, ki imajo kapital, plačali izvedenca in ustvarili lestvico teh vrednot. To sedaj počasi nastaja.
»Kaj še iščejo pri nas ti kozolčarji!«
• Prvo slovensko umetniško razstavo v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani so pred 90 leti uredili Jakopič, Grohar, Sternen in Vesel, sodelovalo pa je 32 slikarjev in kiparjev iz 17 krajev, tudi iz tujine. V mesecu dni in pol si jo je ogledalo 5056 obiskovalcev, kupcev pa je bilo tako malo, da je bilo Slovensko umetniško društvo prisiljeno objaviti javni poziv premožnejšim obiskovalcem, naj kaj kupijo. >»192 slik in kipov je na razstavi, a prodalo se je komaj 8 slik! Ker so imeli razstavljalci velike stroške, je narodna dolžnost kupiti od njih vsaj toliko del, da ne bodo imeli gmotne škode. Od samih dobrih kritik naši umetniki ne morejo živeti!« Poziv je ostal brez odmeva.
Drugo slovensko umetniško razstavo so odprli 20. septembra 1902 v Narodnem domu. Kot piše Anton Podbevšek v knjigi Rihard Jakopič (Cankarjeva založba, 1983), je naša malomeščanska javnost ostala na ravni Novic: »Ven z njimi, tujci! Kaj še iščejo pri nas ti kozolčarji, ki nimajo na sebi nič slovenskega!« V skladu s tem mnenjem se je razstava končala z denarnim in moralnim deficitom. »Inteligenca ni pokazala za razstavo nobenega zanimanja. Samo z udeležbo delavstva in dijaštva se je število obiskovalcev povzpelo na okoli 1800. Prodala se ni niti ena slika niti en kip, dasi smo razstavili okoli 160 del!«
Kupcem je vodilo slavno ime
Ob tem pa je treba upoštevati še eno dejstvo, da namreč kupci na našem trgu vse premalo upoštevajo kvaliteto del pri posameznem umetniku, ki niha glede na obdobja ali ustvarjalna razpoloženja. Za njih je vodilo le slavno ime. Dr. Ksenija Rozman je rekla, dajo moti, če je visoko ocenjeno vsako Jakopičevo delo, ko se pojavi na trgu, ne glede na njegovo umetniško kakovost. Kar se tega tiče, je naš trg popolnoma neorienti-ran in neobčutljiv. Seveda ima Jakopič svojo določeno ceno, je rekla, vendar pa ne vsa dela kar poprek. Tu bi moral biti razviden določen cenovni razpon. Brane Kovič je mimogrede dejal, da se mu zdi 30.000 DEM (210.000 dinarjev) za Jakopiča »malo pretirano«. Misel o precenjenosti impresionistov — 30.000, 35.000, 40.000 DEM — smo slišati tudi v ljubljanski galeriji Ars.
Pravzaprav imamo opraviti z vangoghovsko zgodbo v malem, ki odseva minule in nove čase in nazorno kaže sedanjo podobo našega likovnega trga. Verjetno določene stvari toliko časa ne bodo povsem jasne, dokler se naša zgodba ne bo spojila s podobnimi vangoghovskimi zgodbami v velikem svetu.
Pripravila: Branko Sosič in Alenka Zgonik
RIHARD JAKOPIČ, NEZNANKA, 1933, olje na platnu, 105,5 X 158 cm. V katalogu k retrospektivni razstavi v Modemi galeriji leta 1970 je kot lastnik zapisan dr. Ladislav Lajovic iz Ljubljane. Pozneje se je lastništvo večkrat spremenilo. Vsega skupaj je bilo po takratnem zelo podrobnem popisu okoli 380 različnih lastnikov, pri katerih je okoli 1900 slik na platnu in drugih podlagah, oljnih skic in risb. Največ imetnikov je bilo v Ljubljani (259), sicer pa so Jakopičeva dela v več kot 30 krajih po Jugoslaviji in 7 tujih, od tega je v praški Narodni galeriji ena slika. Neznanka je Jakopiča tako mikala, da jo je večkrat portretiral, vsakokrat v isti značilni drži, ki nam odkriva hotnico. Ležečo nago na divanu, podpirajočo si z levico glavo, strastno, vabljivo, smehljaje sc zročo in s cigareto v desnici. Njeno telo je v senci, medtem ko sije sonce, da se riše njegov rumenkasti odsev na steni za divanom. Ravno ta kontrast med nagim telesom v temnih tonih in sončno svetlobo, za katerim pa čutimo globlji pomen, dela portret izredno zanimiv. Ali ni to ženska, ki vidi smisel svojega življenja samo v telesnem uživanju in ki ji ni prav nič do stvarstva okoli sebe? (Iz knjige Antona Podbevška Rihard Jakopič; foto: Igor Modic).
—	vojska je popolnoma komunistična;
—	teritorialna obramba ni prav tako. razen na vrhu nikjer drugje bistveno menjala dlake (še te ne!)
—	da ne govorimo o raznih vrstah zvezne obveščevalne, protiobveščevalne službe, ki je organizirana in plačana (lahko si mislimo) po starih kanalih (izven republiškega dosega, ne pa tudi stroška):
—	carina, obmejna služba, sta zvezni
—	Ali more nova vlada v takšnih razmerah »vladanja« sploh delovati; kaj boljše od prejšnje, če izvzamemo človeški dejavnik?
Glede na federacijo niti zunanje politike (tudi gospodarske) ne more voditi sama.
Kaj se je sploh spremenilo po »demokratičnih« volitvah z vsiljenimi tremi zbori in še marsičem ?
To. da imajo v vladi-pariamen-tu, ki torej še vedno ni popolnoma po vzoru uspešnih parlamentarnih demokracij na Zahodu, vendarle nekje večino demokrati.
Še to edino pa hočejo komunisti s prikritimi pučarskimi metodami znova dobiti v svoje roke z dezinformacijami v tisku idr., kar jim ob tako politično površnih državljanih z nizko narodno zavestjo niti ni tako težko ob vse hujši krizi, ki pa so jo sami povzročili in jo sedanja vlada le gasi v razpadajočem vsejugoslovanskem gospodarstvu.
Eden prvih vidnejših in za nemoteno delo vlade uničujočih korakov bi bila splošna stavka, napovedana za 10. september, ki jo organizira komunistični sindikat.
Torej, če ta narod noče v lastno samostojnost, če noče edini v Evropi demokratične vlade temveč si ponovno želi vlado komunistov, naj gre 10. septembra stavkat.
Verjetno bo tokrat Bog jokaje'
zadnjikrat Slovencu povedal, da mu ni, zares ni pomoči!
MIRAN MIHELIČ Klanc 38.
Bovec
Dan žalovanja po ljubljansko
Priznam, da sem sam pozabil, da je bil enaintrideseti avgust zaradi nesreče v Banovičih razglašen za dan žalovanja. Ko sem šel po Ljubljani, sploh nisem imel takšnega občutka, saj od Bežigrada do Cigaletove ulice nisem videl ene same zastave obešene na pol droga (mogoče sem kakšno spregledal). Prva je visela nad prodajalno Sanolaborja. Zelo simptomatično pa je, da sklepa ZIS o dnevu žalovanja niso spoštovali niti varuhi zakonitosti v njihovi soseščini na Trdinovi ulici. Ravno tako pa tudi vsi ostali v tej ulici, ki so se očitno ravnali po njih. No, do železniške postaje sta viseli še dve zastavi, pred hotelom Kompas in pred
domom JLA. Drugih se očitno bolečina svojcev sto osemdesetih umrlih rudarjev nič ne tiče. To je sicer zadeva upravljalcev stavb, ki pa kar hitro ni več samo njihova. če morajo za svojo nemarnost ali celo namerno ignoriranje odgovarjati pri sodniku za prekrške. Samo kdo jih bo prijavil, če tako ravnajo tudi tisti, ki bi morali sami nadzorovali izvajanje zakonov in spoštovanje zakonitosti!
Sicer je žalostno, če je treba humanost in pieteto varovati s policijo, ki je sama najbolj nečloveška institucija, vendar očitno ne gre drugače. Ker pa je hkrati njena dolžnost tudi varovati zakonitost, me zanima, ali je bila to samo nemarnost, za katero je prvi odgovoren komandir postaje milice Ljubljana Center, ali pa so tako (ne)ukrepali na namig od zgoraj. V obeh primerih pa ima odgovornost konkretno ime in priimek. Upam. da bo javnost zanj tudi zvedela, čeprav po dosedanji praksi sodeč ni kaj dosti upanja. Pa bi bilo vseeno dobro, v dokaz, da so organi za notranje zadeve dejansko pripravljeni zagotoviti spoštovanje pravnega reda. V nasprotnem primeru sploh niso potrebni. Če velja zakonitost samo za ene. je to namreč najhujša oblika brezpravnosti.
TUGOMER KUŠLAN.
Laze 72, Logatec
■ O,
h.
6. stran ★ DELO
PO SLOVENIJI
Uskladili bodo urnike pouka in verouka
LENART, 6. septembra — Na pobudo predsedstva lenarške občinske skupščine so se pred nedavnim sestali ravnatelji osnovnih šol v občini in duhovniki, da bi se dogovorili o usklajevanju urnikov pouka in verouka.
»Pokazalo se je, da je bil dialog o teh in podobnih vprašanjih zelo koristen in potreben, saj so oboji spoznali, da lahko brez
težav uskladijo svoje dejavnosti. Župnik mora spoštovati dejstvo,
da ima šola svoj učni program in interesne dejavnosti, šole pa
poslej ne bodo več spreminjale urnikov tako, da bi s tem motile
verouk. Slišati je bilo mnenje, naj bi bil verouk obvezen za vse šolarje, saj nekateri otroci svojo odsotnost od verouka večkrat opravičujejo z zadržanostjo v šoli,« je po sestanku povedal Ivan Jemenšek, tajnik skupščine občine Lenart. Verouk bo v župniščih, le župnik pri Sveti Ani in ravnatelj osnovne šole v Zgornji Ščavnici sta se dogovorila, da bo verouk pozimi v šoli. (M. S.)
OBNOVLJENI ZIDOVI
Idrijski grad že dobiva nov sijaj
Ob 500-letnici mesta Idrije dobiva grad prvotno podobo - Preurejeno grajsko dvorišče
IDRIJA, 6. septembra - Idrijski grad ponovno dobiva svojo
prvotno podobo. Letos so ob 500-letnici Idrije javnosti predstavili
preurejeno grajsko dvorišče, kjer so v vsem sijaju zaživele nove 'freske in odprte arkade, ki so jih zasteklili. Idrija je tako dobilatudi nov kulturni prostor, ki je že na prvi prireditvi čipkarskega festivala privabil v svoje okrUje toliko ljudi, da je za mnoge dobesedno zmanjkalo prostora.
MARIBOR. 6. septembra — Pred začetkom pouka so v Mariboru odprli podhod pod Mlinsko ulico, ki vodi na avtobusno postajo. Gre za del pešpoti, ki pelje mimo veleblagovnice Merkur in hotela Slavija, ter se nadaljuje s podhodom pod Titovo cesto in končuje na koncu Sodne ulice.
V	podhodu jc osem lokalov (po štirje na vsaki strani) s površino 26 kvadratnih metrov. V njih sta dve galeriji, zajtrkovalnica, hitro čevljarstvo, turistična agencija, fotokopirnica in prodajalni glasbenih in umetniških pripomočkov. Glavni namen podhoda je zaklonišče. Tudi zgrajen je bil s denarjem, namenjenim za zaklonišča. (V. V., slika: Bogo Čerin)
V	Trbovljah omejili porabo pitne vode
TRBOVLJE, 6. septembra — Komunala Trbovlje je zaradi dolgotrajnega lepega vremena uvedla 31. avgusta ukrep I. stopnje. 4. septembra pa že ukrep II. stopnje, s katerim omejujejo porabo pitne vode na območju Trbovelj. V vsa 22 zajetja pitne vode se je dotok zelo zmanjšal, posebno še v gravitacijskih zajetjih. Trenutno občane Trbovelj in industrijo rešuje voda, načrpana iz vrtin ob Savi. Tudi zadnje deževje ni vplivalo na bistveno večji dotok pitne vode.
V	Trbovljah ni pitna voda od 22.30 do 5 ure zjutraj. Pomanjkanje vode še posebno občutijo prebivalci in podjetja v zgornjem delu Trbovelj. (T. L.)
»Ekološka tabla« je čedalje bolj v oblakih
KRŠKO, 6. septembra — Potem ko so iz JE Krško v ponedeljek sporočili, da ne nameravajo poravnati stroškov za posredovanje ekoloških in meteoroloških podatkov javnosti, so se zadeve glede krške »ekološke table« še bolj zapletle. Od številnih napovedi, da bodo na posebnem kanalu kabelske TV začeli objavljati podatke o emisijah iz JE in Vidma Krško, namreč ni bilo nič. Namesto izredno drage javne table z vsemi podatki so se v Krškem odločili za cenejšo rešitev, a bo verjetno denarja zmanjkalo tudi zanjo. (V. P.)
V	Motovunu z bajsom po Istri
MOTOVUN, 6. septembra — Trg za obzidjem istrske vasice Motovun bo to soboto prizorišče prvega srečanja »bajsistov« iz vse Istre. Srečali se bodo ljudski godci na »bajsu«, istrski različici malega basa, ki je poseben zato, ker ima samo dve struni. V soboto popoldne se bo predstavilo deset skupin, ki bodo igrale tudi tristo in več let stare pesmi. Z motovunskim srečanjem »bajsistov« bodo odprli tudi letošnjo sezono nabiranja tartufov. (I. U.)
Bistričani hočejo učinkovitejšo inšpekcijo 1
ILIRSKA BISTRICA. 6. septembra — Zbiranje občinskih soglasij za imenovanje nekaterih inšpektorjev medobčinskega inšpektorata Cerknice, Ilirske Bistrice in Postojne je v Bistrici spet spodbudilo razmišljanje, kako (ne)učinkovita je ta služba. Prevladalo je mnenje, da inšpekcija ne more v celoti in vsestransko opravljati svoja dela, če njen sedež ni v občini, v kateri opravlja nadzor. Ker po veljavni ureditvi lahko le komunalna inšpekcija deluje na občinski ravni, bi bilo za drugačno organiziranost inšpekcijskih služb treba spremeniti pravne temelje. Da so pogostejši in učinkovitejši inšpekcijski posegi v bistriški občini nujno potrebni, dokazuje že nekaj kritičnih konkretnih pripomb na nedavni seji občinskega IS, na kateri so med drugim kritizirali pomanjkljiv nadzor v zvezi z onesnaževanjem okolja in sanitarnimi razmerami, ki so po besedah predsednika občinske skupščine Staneta Prosena nevzdržne celo v skladišču mlečnih izdelkov v stari bistriški zadružni mlekarni. (J. O.)
V	Celju odprli klub ZKS-SDP
CELJE, 6. septembra — V prostorih krajevne skupnosti Aljažev hrib (ob Teharski cesti) v Celju je danes celjska ZKS-Stranka demokratične prenove odprla svoj klub. Kot je povedal sekretar občinskega komiteja Željko Cigler, gre za novo obliko dela, ki jo stranka ponuja tako svojim članom kot tudi simpatizerjem, nečlanom in celo konkurentom, saj naj bi delo v klubu temeljilo na projektno-interes-nem združevanju. Klub bo za začetek odprt ob torkih in četrtkih po 17. uri. (J. B.)
O obratu LTH v Vincarjih še ni odločitve
ŠKOFJA LOKA, 6. septembra — V Škofji Loki še vedno niso sprejeli odločitve o nadaljnji usodi Orodjarne in Livarne LTH v Vincarjih, ki je že nekaj časa mestni ekološki problem. Na zadnji seji občinskega izvršnega sveta so se odločili, da se bodo o tej zadevi v mesecu dni temeljiteje pogovorili z ljudmi v bližini obrata LTH. Medtem pa bodo skušali dobiti še dodatne podatke o onesnaženosti zraka v Vincarjih ter o možnostih prometne povezave tega dela Škofje Loke z glavnimi cestami in o novih lokacijah v občini, ki bi prišle v poštev za preselitev obrata. Čedalje bolj prevladuje mnenje, da sedanji prostor pod starim grajskim obzidjem ni primeren za nadaljnji razvoj orodjarne in livarne. Ker pa je to podjetje proizvodno in poslovno zelo uspešno, ga ne bi radi zaprli, ampak mu omogočili delovanje drugje v občini. (L. S.)
Grajsko poslopje je sploh nekaj posebnega, saj je bilo zgrajeno kot utrdba za potrebe rudnika živega srebra. To dragoceno rudo so v Idriji odkrili leta 1490, (vsaj ta letnica velja za to odkritje) v bližini današnje cerkve sv. Trojice. Gradili so ga v letih 1522—32 in vanj so lastniki rudnika spravljali zaloge živega srebra ter ga varovali pred beneškimi, pozneje pa tudi pred turškimi napadalci. Ob koncu 16. stoletja, ko je bil rudnik podržavljen, je grad postal domovanje rudniškega upravitelja, v njem so bili tudi uradi za krajevne potrebe. Ko so Italijani leta 1940 postavili novo upravno zgradbo, so bila v njem stanovanja. Tako je ostalo tudi po drugi svetovni vojni, ko je stavbo dobil v upravljanje Mestni muzej.
Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novi Gorici je leta 1972 izdelal konservatorski program, ki je bil pred leti le delno spremenjen. Leta 1972 seje v gradu pojavila hišna goba, zato so morali vse lesene konstrukcijske elemente zamenjati z betonskimi ploščami. Danes je že večji del gradu statično saniran, tudi stolp z uro. V glavnem jc tudi izseljen, razen ene stranke, glasbene šole in Zgodovinskega arhiva Ljubljana.
Največ del so opravili letos, ko so končali poslikavo fresk na grajskem dvorišču, odprli so arkade in jih zasteklili ter uredili večji del infrastrukture na grajskem dvorišču. Poseben problem so predstavljale zidne poslikave na stenah grajskega dvorišča, saj so ob njihovem odkritju ugotovili, da so bile delane na suhem ometu, torej v seco in ne fresko tehniki. Po temeljitem posvetu z različnimi strokovnjaki so se odločili, da stari omet snamejo in stene na novo omečejo. Na svež omet so potem v fresko tehniki po starih predlogah poslikali celotno površino grajskih sten, ki gledajo na dvorišče.
Idrijčani so bili najbolj presenečeni, nekateri, pa tudi prizadeti, ko so opazili, da so vse stare rudniške stroje, ki so bili na grajskem dvorišču, umaknili. Toda ne zato, da bi jih odpeljali na odpad, ampak zato, da jih bodo namestili pred Frančiškov jašek, kamor sodijo. Tam bodo tudi ustrezno zavarovani, ker bo to obenem tudi zametek tehniškega muzeja rudnika živega srebra, kajti, ko bo rudnik leta 2003 nehal delovati, bo možen ogled vseh rudniških naprav.
Na obnovljenem gradu bodo v prvem in drugem, nadstropju stalne muzejske zbirke in uprava muzeja. V pritličju naj bi živela trgovska in gostinska dejavnost, arhiv in glasbena šola pa bosta dobila druge prostore. Izvedli bodo tudi vertikalno povezavo vseh etaž v stolpih (v vzhodnem bo predstavitev živega srebra na nekoliko bolj atraktiven način) v drugem pa bo tudi posebna grajska restavracija. V stolpu, kjer je sedaj godba na pihala, bi radi uredili poročno dvorano.
Tudi na podstrešju bodo na novo uredili prostore, vendar šele pozneje, ko bo urejeno vse drugo. Večje finančne injekcije je grad dobil po potresu na Tolminskem, zato so dela. izvedena 1983 in 1985, še bolj pospešila obnovo, za katero so denar prispevala idrijska podjetja. Z letom 1987 je idrijski grad prišel tudi v program tedanje Kulturne skupnosti Slovenije in po načelu paritete z občino to financiranje poteka še sedaj. Strokovnost del zagotavljajo restavrator Rudi Pergar, arhitekt Brane Žbašnik, umetnostni zgodovinar Robert Cerv, glavni nadzornik pa je Boris Rajkovič iz ateljeja za projektiranje v Idriji. Avtorja programa sta arhitekta Hedvika Petrič in Silvij Jereb iz firme Kamšt, d. o. o., gradbena dela pa izvaja Zidgrad iz Idrije. Arkade je zasteklila firma Final iz Nove Gorice. Pri strokovnih konsulta-cijah, predvsem zaradi obnove poslikav, so sodelovali dr. Josip Korošec in Ivan Bogovčič iz Restavratorskega centra ter dr. Ivan Stopar s celjskega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Idrijski grad pomeni zahteven obnovitveni projekt, v katerem sodeluje vrsta strokovnjakov z različnih področij. Ko bo grad obnovljen, bodo za turistično, gostinsko in trgovsko dejavnost poiskali ustrezne investitorje. Grad je torej dolgoročno ohranjen in življenje v njem je zasnovano tako, da bo moralo prinašati dovolj denarja za preživetje. In ne le to. Sedanja obnova je že pokazala tudi njegov pravi obraz, ki je bil več stoletij zakrit in domala že pozabljen. Kot je dejal ravnatelj Mestnega muzeja Samo Bevk, mora grad živeti z mestom in širšim okoljem, kajti le tako lahko zgodovinsko predstavlja samega sebe, pod svojo streho pa hkrati omogoča nove oblike sodobnega življenja. DRAGO MEDVED
Kržanove štorklje so odletele
ZALOKE PRI RAKI, 6. septembra — Sive štorklje, ki so postale simbol Panonske 'nižine in Prekmurja, v zadnjih letih širijo svoj življenjski prostor. Pri Kržanovih v Zalokah pri .Raki že deset let »gostijo« štorklje, ki so v tem času zredile sedemnajst mladičev. Na električnem drogu so si pripravile gnezdo, ki celo desetletje kljubuje vsem naravnim nevšečnostim.
Letošnji zarod, v gnezdu so bile tri mlade štorklje, je že odletel v beli svet. Gospodinja Rozi Kržan, ki skrbi za dolgonoge ptiče je povedala, da jih vsako pomlad težko čakajo. Štorklje najprej nadleta-vajo gnezdo, kot da bi se želele prepričati, če je vse varno, potem pa ga zasedejo. Žal ne vedo, če se vrača vedno isti par, ali pa so to morda že »njihovi« mladiči.
» V desetih letih smo jih v našem gnezdu imeli sedemnajst, žal pa se vedno ni vse srečno končalo. Lani sta dve štorklji padli iz gnezda, ena se je ubila, drugo pa nam je z velikim trudom uspelo ohraniti pri življenju in potem tudi postaviti na noge. Končno je naša varovanka našla varno zavetišče v ljubljanskem živalskem vrtu. Pred letom pa se je mlada štorklja, ki se je učila leteti, zaletela v avtomobil na bližnji avtomobilski cesti, kar je bilo zanjo usodno.«
Besedilo in slika: SLAVKO DOKL
• Šaljivec in pol
Z nasmehom na obrazu in štiri dni staro brado je Peru-anec Felipe Carbonelli Pon-sono sporočil, da je potolkel svetovni rekord v nepretrganem pripovedovanju šal. V nekem hotelu v Limi jih je pripovedoval natančno sto ur. Smešnic je bilo vseh skupaj osem tisoč, pripovedoval pa jih je v španščini, angleščini, francoščini, italijanščini in portugalščini. »Smeh je v državi, ki jo je prizadela velika gospodarska in politična kriza, pravo zdravilo, ki nam pomaga, da laže prenašamo težave,« je izjavil rekorder. Carbonelli trdi, da je postavil tudi prejšnji svetovni rekord v pripovedovanju vicev. Pred dvema letoma jih j e. v Lizboni pripovedoval nepretrgoma 72 ur.
f
-ssasifSt
Opravičilo
V včerajšnjem Delu je v prispevku »Tri mesece in pol po težki srčni operaciji na Triglav«, objavljenem na 8. strani, prišlo do neljube napake. Priimek omenjenega zdravnika se pravilno glasi dr. Rajko Gračner in ne Grančer, kot je bilo pomotoma zapisano. Za napako se prizadetim opravičujemo.
,** **<
ZNAK SKAVTOV
SKAVTI PRI NAS
So bili skavti in gozdovniki začetniki gibanja zelenih?
ZNAK SKAVTINJ
seveda: ne pij, ne kadi; v obeh organizacijah je najvišja vrednota domoljubje brez ideološke barve; bodi pripravljen vselej pomagati (skavti so vitezi moderne dobe in tak je tudi njihov znak z lilijo kot simbolom vite-štva, z zvezdama in magnetno iglo — življenje pod milim nebom — s črkama BP = be prepa-red, bodi pripravljen, črki ustrezata, posrečeno, tudi slovenščini, in vozlom, ki te naj spomni, da moraš vsak dan narediti dobro delo. Podobno gozdovniški znak: okrogel ščit bele barve, kar pomeni čistost, in modri rogovi, kar pomeni varovati naravo, sebe, rod sočloveka, člove-
V Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru pripravljajo razstavo in monografijo - Med skavti so bili mnogi ugledni Slovenci - Življenje z naravo
MARIBOR, 6. septembra — V burski vojni (od 1899 do 1902) se
angleškemu generalu siru Robertu Badenu PoweIIu zamisel o skavtih (boy scout = angleško izvidnik) zagotovo ni porodila iz ekološke zavesti, ampak iz izkustvene nuje. General je namreč ugotovil, da se neizkušeni vojaki slabo znajdejo v »bushu«, v naravni divjini južne Afrike, kjer je včasih spretnost v obvladovanju surovih naravnih razmer odločala o življenju in smrti. To je bila doba, ko o zelo razširjeni ekološki zavesti najbrž še ne moremo govoriti, saj je bilo geslo »naravo obvladovati« prej kot pa novodobna maksima »naravo varovati«. Zagotovo pa so že tedaj spoznavali, da ti je lahko narava prijazna in ti celo služi, če jo poznaš. Sožitje z naravo je to, in nič drugega, in to so vedeli že prvi skavti.
Ko sta gozdovništvo (nastalo obdelanega že veliko gradiva, se je 1902) in skavtstvo (nastalo je nekdanjim slovenskim skavtom 1908) postali v Evropi in svetu in gozdovnikom še zmeraj pripo modni gibanji mladih, pa že ročata, naj jima pošljejo kakrš-smemo govoriti o nagibanju nakoli gradiva ali pričevanja iz k nazorom, ki bi jim danes rekli svojih nekdanjih skavtskih zeleni, saj je bilo na primer že časov, začetno geslo gozdovništva »Z naravo k boljšemu življenju«, to pa že skoraj spominja na današnji pojem »kvaliteta življenja.«
In res se je skavtstvo od izhodiščne malone špartansko-voia-ške organiziranosti vse bolj usmerjalo k življenju v naravi in z njo, in ko je postalo svetovno priljubljeno gibanje mladih, je bilo čedalje bolj civilno, sicer trdno organizirano s strogimi normami in vrednotami, vendar' nepolitično, pač pa rodoljubno in etično. Zato ne preseneča, da sta se raziskave močno razvitega skavtstva in gozdovništva na Slovenskem med prvo in drugo svetovno vojno pri nas lotila muzealca mlajšega rodu, kustosa Muzeja narodne osvoboditve v Mariboru Mira Grašič in Marjan Matjašič.
V jeseni bosta plodove svojih raziskav prikazala na zajetni razstavi v svojem muzeju, že zdaj pa upata, da jima bodo gmotne razmere toliko naklonjene, da bosta po razstavnem katalogu lahko izdala tudi znanstveno monografijo o skavtskem in goz-dovniškem gibanju na Slovenskem. Čeprav imata zbranega in
SKAVTSKI JAMBOREE — Zadnji stavtski zlet je leta 1988 v Avstraliji, naslednji pa bo v Južni Koreji.
v začetku
- 7
I IZ GRDEGA RAČKA — LEPOTEC — Ob 500-letnici razglasitve za mesto je Idrija dobila tudi I obnovljen rudniški grad. (Foto: Marjan Zaplatil)
ZAPISKI MAČKA DZOJSA
_>q v;o;'
iit:
Asii> nt 3fllOd	G
Disko vrisko
Še dobro nismo prišli v šolo, pa ta stara že teži. da je šola naš drugi dom. Kriza! Protestiram! Če mi že kdo prešteva domove, potem je moj drugi disko. Tam smo s frendi naredili tudi zaključni žur, ko so se holidejs bližale koncu.
Ko se je cela naša klapa prikotalila v diskača, je bilo preč vse polno, ludnica, vam rečem. Pamp it, pamp it, jeeee! Saj smo res precei zadeti zgledali. ko smo plesali na haus mjuzik.
»Razturamo, ej,« se je drl Zužo.
»Da ne boš surle spustol,« ga je preč zatrl Piži. Ful super je densat v tako čistem zraku.. . kh, kh... pardon. Ana je skozi dimne oblačke pošiljala okrog vroče poglede in pečala didžeja. Revež je bil že tako nalit, da tega ni prenesel in se je zvrnil pod mešalno mizo.
UAU. mojih pet minut je prišlo. Dobil sem šanso. da uresničim svoj lajf drim, in sem ga zamenjal. Kriza, kakšne umazane plate je imel!
Najprej sem jih moral vse pošteno spucat z repom, da sem jih lahko rola!. Pol je bila pa sploh ludnica. Folk se je kar lomil na plesišču, ko sem miksal komade in se izživljal nad lajtšovom. Frendi so me kar naprej oblegali z željami, tako da sem jim komaj ustregal. Neki pijan tip mi je ful težil, naj se skidam, drugače bom dobil batine. Na koncu jc pa sam pristal z zlomljeno čeljustjo na nezgodni, ker je preveč stegoval gofljo in so ga pred diskom nalomili trije štrumfi, ki so prišli s kiblo na nočni lov.
Kaj se je še dogajalo? Nič. Kdaj se pa v diskaču sploh kaj dogaja. Zato pa hodimo tja. Meni se je zgodilo samo to, da se je didžej zbudil iz kome, tako da sem jo moral hitro stegniti iz njegove kabine. Za mano sta priletela njegova suha in garantiram vam, da si frajer ne pere nog. Če bi si jih polizal vsaj štirikrat na dan, tako kot to stori vsak pošten maček, bi ne bil taka sramota za svoj rod.
Nekaj mojih frendov se je tačas tako nadrinkalo. da smo jih morali štuporamo odnesti domov. Ta trezni smo šli še malo na streho mjavkat. pa ni bilo nobene dobre mačke na spregled, ker so bile vse v disku.
Houm. suit houm, kdaj bo spet sobota?!
Med slovenskimi skavti in gozdovniki je bilo namreč mnogo zelo uglednih slovenskih izobražencev iz vrst humanistične, družboslovne in tehniške inteligence (med prvimi sta recimo starosta slovenskih skavtov Pavel Kunaver, »Sivi volk«, ki se je šel že leta 1911 ogledat skavtstvo v Avstriji, čeprav sta bili slovenska skavtska in goz-dovniška organizacija ustanovljeni šele v 20. letih; znameniti skavt pa ie bil tudi predsednik SAZU dr. Janez Milčinski.)
Sicer pa bo marsikaj od tega pokazala mariborska razstava to jesen, kjer bomo seveda tudi videli, da je bil ustanovitelj slovenskih gozdovnikov Hinko Pa-jer, strojni inženir in letalski konstruktor, in da je v Ljubljani ustanovil gozdovniški rod Vzhajajočega sonca, torej slabi dve desetletji zatem, ko je svetovno gozdovniško organizacijo ustanovil Ernst Thompson Seton, slikar, pisatelj, ljubitelj narave in lepega^-k? je' veliko te estetičnosti vnesel tudi v gozdovništvo. Ime-I6f j‘č,'šrčer tudi nekaj preproste ritiialriosti ’ (jutranji zbor, pozdrav zastavi itd.), bilo pa je bolj sproščeno kot skavtstvo, ki je ohranilo več »discipline«, obe organizaciji pa sta bili pri nas vse do ukinitve leta 1941 vselej bolj »zeleni« kot pa ideološki ali celo militantni. Gibanje slovenskih skavtov se je pojavilo po letu 1922 v Ljubljani v veliki meri po zgledu Cehov in Poljakov. Do druge vojne je članstvo doseglo število 1.500 v Dravski skavtski župi (območje Slovenije), medtem ko so imeli gozdovniki na slovenskem ozemlju dve župi. Organizacija obeh je podobna. Gozdovniki imajo nižjo enoto od rodu družino, skavti pa namesto rodu steg, nižja enota je četa. osnovna enota pa vod s 6 do 10 člani. Na začetnem ritualu ob tabornem ognju je najmlajši skav-tek, star od 6 do 12 let, dobil ime volčič, deklica pa je bila čebelica, razen tega pa dobi vsak še svoje skavtsko ime, deklica po rastlini, deček po živali; od 12 do 18 let so bili dečki izvidniki, deklice pa planinke, skavti nad 18 let so bili roversi.
Ideali, vrednote in norme vedenja pa so univerzalni. Skavti imajo 10 zakonov, gozdovniki 11. Poglavitni med njimi so: bodi odločen, skromen, poslušen, čist, varuj svoje telo, živi naravno, bodi pošten, moder, prijazen, požrtvovalen, radosten, pa
štvo; seveda šotor). Lepe. zelo lepe vrednote, odtod najbrž taka priljubljenost skavtstva in gozdovništva tudi pri nas. Iz skavtskih vrst so skoraj brez izjeme prišli pošteni, pokončni, ustvarjalni in etični ljudje, domoljubi v najboljšem pomenu besede, kar se je pokazalo tudi v za Slovence najusodnejših dneh. Kustodinja Grašičeva je na vprašanje, kje so bila po Sloveniji pomembnejša središča skavtstva, počez in podolgcm »popikala« kar ves zemljevid Slovenije: najprej Ljubljana in Maribor kajpada, zatem pa Celje. Kranj, zasavski revirji. Novo mesto, Ptuj, pa Tržič, Prevalje, Črna, Kočevje, Pragersko, Murska Sobota. Slovenska Bistrica itd.
Kako da so se prav v Mariboru domislili reziskave o skavt-stvu in gozdovništvu? Ze 1984 sta tedanji Marksistični center univerze v Mariboru in Muzej narodne osvoboditve pripravila (na temo Mladinska gibanja na Slovenskem) posvet o skavtstvu in gozdovništvu. Rezultata posveta sta brošura Gozdovništvo na Slovenskem 1925—1941 in gradivo Skavtstvo in taborništvo v Sloveniji (oboje je izšlo leta 1985). Seznam referentov nam obenem sporoča imena znanih slovenskih skavtov in gozdovnikov: Jaro Dolar, Mano Seifert (zadnji načelnik Dravske skavtske župe), Franjo Pavlinič, Vojko Lovše, Ante Novak, Jožica Kabaj, Črtomir Zorec, Dušan Vodeb (ki je izročil Muzeju narodne osvoboditve najcelovitejše gradivo slovenskega gozdovništva), Franc Bojc. Tone Bučer, dr. Janko Pleterski, Draga Rogi. kipar Gabriel Kolbič in drugi. Ker so po osvoboditvi vse spremenili, niso obnovili slovenskega skavtstva in gozdovništva, veliko njunih izročil pa je prevzelo leta 1951 ustanovljeno taborništvo. Nekdanji skavti so tudi najštevilnejši ustanovitelji alpinističnih sekcij po vojni. V svetovni skavtski organizaciji, ki ima sedeže v Ženevi, je Jugoslavija opazovalka, utegne pa sc skavtstvo v Sloveniji spet obnoviti (na svetovni .skavtski konferenci v Parizu v letošnjem juliju je Zvezo tabornikov Slovenije zastopal njen predsednik Tone Simončič. Zvezo slovenskih katoliških skavtov in skavtinj Peter Lovšin, revijo Tabor pa Gojko Brvar). Sicer pa na svidenje na razstavi v Mariboru!
FRANCE FORSTNERIČ
JACK HIGGINS
Ura pred polnočjo
5. nadaljevanje
Nekega nepozabnega nedeljskega popoldne v prvem mesecu mojega študija na Har-vardu me je drug študent peljal v kraj ivni strelski klub. Še nikoli nisem ustrelil v svojem življenju, toda ko mi je potisnil colt vvoodsman v roko in mi povedal, kaj naj naredim, me je prevzel nov občutek. Pištola je postala del mene in vsi so bili presenečeni, ko so videli, kaj sem počel z njo po eni sami uri.
Po naravi sem bil strelec in nekakšen genij za ročno strelno orožje, toda še nikoli nisem pomeril v človeka. Kar se je zgodilo v naslednjem hipu, je bilo tako naravno, da je bilo srhljivo, ko sem se pozneje tega spominjal. Bliskovito sem odprl vrata in pograbil Gilber-tov luger. ki je ležal na tleh. V istem trenutku sem prestrelil Coimbri roko.
Burke se je s svojim revolverjem v roki kot tiger, pripravljen na skok, naglo zasukal, da bi ukrepal. V drugi roki je držal Herrarov revolver. Takrat se tega nisem zvedel, vendar je pokazal veliko prisebnost, da me ni samo-gibno ustrelil.
Ošinil me je s pogledom in mislil sem, da se bo nasmehnil. Tega ni stroji, pač pa je odprl zunanja vrata, poslušal in jih spet zaprl.
»Tukaj se ljudje ne vtikajo v zadeve drugih,« sem mu dejal.
Počasi je odšel do pisalne mize. Gilberto je čepel ob steni in se držal za prsi. V kotičkih ust je bil krvav. Oči je imel odprte, a je bil očitno v hudem šoku. Coimbra je postal zelo bled in je držal desnico pod levo roko, kot da poskuša zaustaviti krvavitev. Burke se ga je s cevjo revolverja dotaknil med očmi.
»Pet tisoč dolarjev.«
Še takrat se je Coimbra obotavljal. Hitro sem se vmešal. »V omari iz orehovine pri vratih je sef.<
Burke je potisnil nazaj sprožilec revolverja, da je glasno škrtnilo, in Coimbra je hlastno dejal: »Ključ je v skrinjici za cigare pod pladnjem.«
»Poišči ga,« mi je naričil Burke. »Prinesi vse, kar boš dobil.«
V sefu je bilo brez dvoma dosti več kot pet tisoč dolarjev, ki sem jih položil na pisalno mizo, čeprav nisem nikoli natanko ugotovil, koliko je bilo več denarja. Burke je pobral vse skupaj in lepo povezani svežnji bankovcev so izginili v prostorne žepe njegovega safari suknjiča.
»Človek mora biti pripravljen tvegati za hiter zaslužek. Kaj nisi tako rekel, Coimbra?«
Toda Coimbri je bilo že vseeno, ker je omedlel in padel čez pisalno mizo. Herrara se je še vedno naslanjal na steno z dlanmi. Burke se je obrnil in ga skoraj mimogrede udaril s pet .jo v tilnik. Herrara je zastokal in se zgrudil.
Vtaknil je spet banker v objemko pod oglavje svojega širokega klobuka, ki si ga je posadil na glavo in si pred ogledalom popravil krajec, da je bil klobuk nagnjen pod pravim kotom. Obrnil se je proti meni.
»Prvo pravilo v divjini,« je spregovoril. »Hodi, nikar ne teci. Ne pozabi na to pravilo, ko bova odhajala.«
Iz hiše sva odšla skozi stranska vrata, ki so bila po navadi odprta zaradi gostov, ki so hoteli priti naravnost do deklet in niso hoteli, da bi jih kdo videl. Takoj za vogalom od kavarne je bil parkiran fordov tovornjak in za volanom je dremal Afričan. Burke mi je naročil, naj sedem zadaj, naročil nekaj šoferju in se mi pridružil.
Ko'se je tovornjak začel premikati, sem ga vprašal: »Kam pa zdaj?«
»Peljemo se na staro vojaško zasilno letališče v Carubi. Ga poznaš?«
»Komaj dva tedna sem v mestu. Te službe v Lizbonskih lučeh nisem nameraval opravljati do smrti. Poskušal sem samo zbrati dovolj denarja, da bi si kupil vozovnico do Cape Tovvna.«
»Si imel kak poseben razlog?«^
»Človek mora imeti kak cilj v življenju.«
Odgovor ga je zadovoljil in s popolnoma resnim obrazom je pokimal. »Tamle si kar dobro streljal. Kje si se naučil?«
Ko sem mu pojasnil, je bil očitno presenečen. Takrat se nisem zavedal, kako dobro sem se odrezal, ker sem šele pozneje spoznal, da sem ravnal nagonsko kot resničen profesionalec, ki zmeraj1 s prvim strelom cilja v roko z revolverjem, vedoč, da smrtno zadet človek lahko še vedno ustreli vanj.
' Peljali smo se skozi predmestje. Uličnih svetilk ni bilo več nikjer in obdajala nas je tema. Čez nekaj časa me je vprašal, ali imam potni list.	.
Nagonsko sem segel po listnici in prikimal. »To je pravzaprav vse, kar imam.«
In potem je dejal, kot da mu je šele takrat šinilo v glavo: »Ime mi je Burke, da ne pozabim — Sean Burke.«
»Stacey Wyatt.« Malo sem omahoval. »Kaj te ni Coimbra nagovoril z majorjem?«
Sarah Harrison
VROČI DIH
68. nadaljevanje
Tisto noč je Maria, katere lica so bila še vedno rdeča od srečanja z odločnim Jami-ejem, prišla v Bradbury, kjer so z njo kraljeve čete zelo surovo ravnale. Dokler seveda niso vojaki spoznali, da ni tisto, za kar se je izdajala. Takrat so ž njo začeli postopati še bolj surovo in pri tem vzklikali: »Hudiča, saj je deklina!« in: »Prvi ste na vrsti, vi, sir Mur-rayne!« Skozi vse to je prišla s svojo običajno samozavestjo, nato pa so jo končno gnali pred kraljevega generala, ki jo je pogostil z vinom in ji rekel, da je uprizorila prekleto dobro predstavo in da mora biti najbrž med najboljšimi možmi, ki jih imajo Havvkhursto-vi. Skozi vse te prizore sem krmarila z običajno lahkotnostjo. Vse to je bila zame mala južina. Edina težava je bila zadržati Mario, da ni naskočila surovih vojakov še preden so oni naskočili njo. Moje junakinje so bile navadno precej živahne, če so jih lepi fantje vzburili, vendar v spolnem pogledu niso bile vajene prevzeti iniciativo. Moje geslo je bilo »skriti ognji« in če zdaj ne bom dovolj pazljiva, bo Maria na veliko grozo mojih bralcev divjala in posilila vsakega moškega, ki ji bo prekrižal pot.
Ko sem spet prišla k sebi, sem jo poslala vso zadovoljno in utrujeno, vendar krepostno samo, v posteljo. Ležišče so ji pripravili v posebnem šotoru, predenj pa postavili dva stra-. žarja, ki sta jo varovala pred nadlegovanjem
vojaščine. Le čednemu, modrookemu vojaškemu zdravniku je bilo dopuščeno, da jo pregleda in ugotovi ali ni bilo morda med opravljanjem poslanstva njeno lepo telo poškodovano ...
V poletnem discu nogometnega kluba je bil Constantine pravi uspešnež. Tako zelo, da mi je bilo kar slabo. Bil je v središču zanimanja in počel je vse stvari, ki sem mu.jih priporočila, da bi ga tako člani kluba vzeli za svojega in ga priželi na kolektivne klubske prsi. Jaz sama sem morala ostati v senci, tako dobesedno, kot v prenesenem pomenu besede, kajti vsepovsod so bile nepremagljive ovire, ki so jih sestavljali kupi nič vredne hrane.
Constantine je bil pripravljen za vsak ples, od rock and rolla do robotike in to z različnimi partnerkami od Babe Moorcroft do Glynnis Makepeace. Tako se je trudil, da mi ne bi dajal nobene prednosti, da sem pomislila, da me namenoma zapostavlja. Zaškripala sem z zobmi, ko je odfrlela Nita Nutkins in se predala Ghikasovi posebni obravnavi ob zvokih Here I Go Again pevke Dolly Parton. Celi dve neskončni uri se mi ni približal. Tudi moških članov upravnega odbora ni prezrl. Prepričal je Eriča, Robba, Stana in Trevorja, da so z njim zaplesali grški ples. Trevor ni imel nikakršnega občutka za ritem in je nenamerno sabotiral celotno predstavo, tako da se je drugih pet zaletavalo in sunkovito poskakovalo in malo je manjkalo, da si niso izpahnili ramen.
Vse to je dokazovalo, daje doktor »fejst fant« in pravi mož, ki bo štirinajstletnike v nogometnem klubu spravil na vrh lestvice bassetske lige, kamor so sodili. Doletela ga je tudi čast, da je podelil najboljšim nogometašem nagrade ob koncu sezone, vse to pa je počel z videzom neoporečne dostojnosti, ki je bila zame neznosno vznemirljiva.
Edina stvar, ki mi je pomagala, da sem preživela večer spolne nepotešenosti in nore ljubosumnosti, je bil pogled na Damona. ki je bil disc jockey. Bilo je grozno, da sem morala spet poslušati iste neumnosti, ki jih je trobezljal že prejšnjo soboto. Katastrofa prejšnje sobote očitno ni prav nič zmanjšala njegove samozavesti.
To me morda niti ne bi popolnoma odvrnilo od objekta moje pozornosti, če ne bi na veliko grozo opazila Clare, ki je prišla na plesišče v rožnatih bermuda hlačah in majici s tankimi naramnicami. Zvijala se je, zavzemala različne položaje in tleskala s prsti. Vse to je počela v glavnem z izrazom skrbno naštudirane brezizraznosti, od časa do časa pa je Damonu - Damonu! - naklonila zarotniški nasmešek.
»Kaj ni to tvoja Clara?« je zavpila Nita.
»Da!«
»Zrela je za svoja leta, ne?«
»Dandanes so vse takšne!« sem zatulila in bila vesela, da zaradi vpitja v mojem glasu ni mogla zaznati negotovih tresljajev.
»In tam je tvoj Gareth!« je opazila Nita. »Vse kaže, da se izvrstno zabava.«
Pogledala sem v mešanico teles na plesišču in opazila sina, ki je navdušeno, kot ljudožerec pred misijonarjem v kotlu, poskakoval okoli skoraj negibne Sabine Langley.
»Vsi se imajo krasno!« je samozadovoljno ponovila Nita.
V tistem trenutku se je med naju in grozljivi pogled na besneče hormone mojih otrok vrinil Stan.
»Živijo, Stan!« sem zavpila. »Se nič ne zabavaš?«
»Iščem alkohol!« je zatulil, medtem ko mu je kravata poskakovala po Adamovem jabolku.

;\r
X
DELOVA POLETNA UGANKA
Akcija: Skrivnostni kraj
Prav ste imeti tisti, ki ste zapisali, da smo prejšnji teden predstavili Kostanjevico na Krki. Tudi tokrat je bilo ogromno dopisnic, žreb pa je tokrat nagrade razdelil takole:
1.	SAMO ŽNIDARŠIČ z Vrhnike, Sivkina 16, bo leto dni brezplačno prejemal Delo in Delo Plus.
2.	CVETKA MANDELJ iz Britofa 347, 64000 Kranj, bo leto dni brezplačno prejemala Stop in Jano.
3.	MOJCA FIR iz Črnomlja, Prešernova 12, pa bo dobila monografijo akvarelov Franceta Slane.
Drugi, ki tokrat niste imeli sreče, se boste v drugi polovici septembra potegovali za tri finalne nagrade, ki jih podeljuje potovalna agencija INEX iz Ljubljane: prva nagrada je enotedenski paket v Tunisu za eno osebo, druga petdnevno potovanje v Avstrijo, Švico in Liechtenstein prav tako za eno osebo, tretja pa udeležba na dvodnevnem »izletu presenečenja« INEX-a in revije Stop 20. in 21. oktobra po Sloveniji, za dve osebi.
Torej ne vrzite puške v koruzo, ampak poskusite uganiti, kateri kraj vam predstavljamo tokrat! Kupone z odgovorom pošljite do prihodnjega četrtka na naslov Delo-Publicistika (Skrivnostni kraj), Titova 35, 61000 Ljubljana, lahko pa jih vržete tudi v nabiralnik pred Delovo hišo.
Kraj ob skalnati Igli
V starih časih, ko so se v Kamniško-Savinjskih Alpah še skrivali gorski škrati in gorske vile, je v Zgornji Savinjski dolini živela ajdovska deklica. Bila je tako velika, da je morala z eno nogo stati na Raduhi, z drugo pa na Veži, če je hotela v reki Savinji oprati perilo. Nekoč je z iglo, ki je bila seveda njeni velikosti primerno ve-lika, šivala srajco. Ker je bila srajca iz grobega platna, se je nekega dne kamnita igla zlomila. Deklica jo je besna vrgla v dolino in igla se je zapičila v levi breg Savinje, kjer je še danes. Tako pravi ena izmed ljudskih pripovedk o nastanku znamenite Igle, to je ošiljenega in vitkega skalnatega stebra ob Savinji, ki leži nekaj več kot tri kilometre po cesti naprej od
skrivnostnega kraja, po katerem tokrat sprašujemo.
Skrivnostni kraj, ki je dvignjen 520 metrov nad morsko gladino, se med čudovitimi gozdovi in okoliškimi hribi utrujeno naslanja na dve prodnati terasi ob Savinji. Prvič se omenja že v 13. stoletju, in sicer leta 1241. Leta 1426 je bil tu, kakor je omenjeno v popisu podložnih posestev ter obveznosti do zemljiškega gospoda, • sedež enega od uradov gornjegrajske samostanske gospoščine. Obstal pa je samo do leta 1473, ko so samostan zaprli.
Tildi cerkev svetega Lovrenca je prvič omenjena v začetku 15. stoletja, vendar je najbrž še starejša, saj se tedaj omenja že kot samostojna župna cerkev.
DELOV »SKRIVNOSTNI KRAJ«
V Delu dne
objavljeni
kraj je
Moje ime Naslov __
Sprva je bila precej majhna, skozi stoletja pa so prvotni cerkvi prizidali zvonik, dve kapeli in prezbiterij. Baročni oltar je star okrog 250 let, notranjščino cerkve pa krasijo freske Janeza Fantonija iz leta 1897. V krajevni župniji pa je mogoče videti več tablastih znamenj iz 19. stoletja, ki večinoma spominjajo in opozarjajo na nesrečne dogodke.
V	okolici skrivnostnega kraja, ki leži ob sotočju 92 kilometrov dolge Savinje in njenega pritoka Lučnice, je veliko gozdov, predvsem iglastih. Včasih je bilo v tem kraju precej razvito žagarstvo, saj so se ljudje večinoma preživljali tako, da so trgovali z lesom. Razvito pa je bilo tudi splavarstvo, saj so debla dreves, ki jih niso utegnili razžagati, šplav-ljali po Savinji navzdol. V omenjenih rekah pa prebivajo in kraljujejo izvrstne postrvi in lipani.
V	skrivnostnem kraju je tudi spomenik skladatelju Blažu Arniču (rodil se je v bližnjem Strmcu), od tod pa je doma tudi slovenski publicist, časnikar in urednik Rasto Pusto-slemšek.
JOŽE BIŠČAK
KAKO JE BILO PRED POL STOLETJA?
Sedemdeset dni napadov
Jugoslovansko časopisje je sicer poročalo o glavnih dogodkih na svetu, zlasti o vojnih, bilo pa je polno nekakšne samohvale, kako
smo lahko srečni, da smo nevtralni in da bomo v tej nevtralnosti vztrajali in — celo — da niti ni treba vojske tako hudo moderno opremljati, ker imamo premalo denarja in strokovnjakov za vodenje modeme vojne.
V nekaterih srbskih časopisih je bil govor o tem, da bi vojno pač sprejeli, a če ne bi šlo, bi se vojska razdelila na manjše enote in se poskrila v gore ter od tam napadala sovražnika, ki bo seveda medtem zasedel deželo.
S takimi mislimi se niso ukvarjali le pisci v nekaterih redkih časopisih in razglašali hajduštvo za gverilo modernega časa, temveč so o tem resno razmišljali tudi generali v štabu. Ko je več mesecev poprej (konce 1939) polkovnik Draža Mihailovič, ki je bil v Ljubljani poveljnik vojaške posadke, imel v ljubljanski kavarni Zvezda v kazini sestanek s Tonetom Tomšičem, je Draža »čudno govoril«. Dejal je, da bi v primeru, če bi fronta razpadla in če bi bila Slovenija odrezana od drugih delov Jugoslavije, razdelil tudi ljudem orožje in jih poslal v hribe, da bi se od tam borili proti sovražniku . . .
Na prvih straneh časopisov pa je vladal splošen preplah zaradi nemških množičnih in neusmiljenih slrahovalnih napadov tisoče letal na angleška mesta. Hitler je v svojem govoru v prvi polovici septembra napovedal: »Petnajstega septembra se bo začel veliki letalski
napad na Anglijo. Sirene ne bodo mogle tuliti prekinitev alarma, kajti alarm bo trajal neprekinjeno dva meseca. Naši junaški bombniki bodo kaznovali Anglijo, katere bombniki so se drznili napasti naša sveta nemška mesta, med drugim tudi naš ljubljeni Berlin. Bodo že videli, kaj zmoremo! Če so oni vrgli, in to se hvalijo na ves glas, v eni noči dva, tri ali štiri tisoč kilogramov bomb na Hamburg ali Berlin, jih bomo mi vrgli v eni noči 150, 180, 230, 300, 400 tisoč, če ne kar milijon kilogramov. Naj si zapomnijo, bog bo kaznoval Anglijo in mi bomo to izvršili v njegovem imenu. Oni so napadli, bombardirali in poškodovali naša mesta, mi pa bomo njihova mesta zbrisali!« Besedo »ausradieren« je Hitler pred množico ponovil dvajsetkrat in z vsako ponovitvijo je padel v trans in histerijo, da so celo njegovi najbližji sodelavci, Gobbels in Goring, gledali nemočno v tla.
Sedmega septembra se je začelo Hitlerjevih sedemdeset dni. Držal se je obljube. Le če vreme ni bilo dobro, niso bili njegovi bombniki nad Anglijo. Takrat je namreč še visel v zraku Hitlerjev načrt »Morski lev« — invazija v Angliji. Sredi septembra je začel prestavljati datum dneva »x«, a 12. oktobra gaje
prestavil za nedoločen čas, na pomlad 1941.
Toda bombardiranje so Nemci nadaljevali in Britanci so živeli v strahu, da je to znak skorajšnjega napada. Britanci so že dodobra organizirali domovinske straže, ki so »pokrivale« dobesedno vsak del angleškega ozemlja in na kako prese-
1	2	3	4	5		[	6	7	8	9	L.
r						n					12
13						14					
15			H	16	17						r
	h	18	19		20			21		C	
[	22			23			24		25	26	27
28							29	30			
31							32				
	33 .				r		34				
VODORAVNO: 1. angleški mednarodni šahovski mojster (Nigel), 6. vrsta vina, 10. nekdaj odlični švedski igralec namiznega tenisa, 11. napoved igre s podvojeno vrednostjo pri kvartanju, 13. velika, navadno okrogla ali valjasta posoda za kuhanje, 14. področje, na katerem ima oblast emir, 15. skandinavski drobiž, 16. zahodnogermanski vojskovodja in strateg (ok. 434—493), 18. samoglasnik in soglasnik, 20. na-da, 21. začetnici norveške pisateljice Undset. 22. najvišja gora na svetu. 25. rožena plošča na trdem nebu kita, 28. okrasni obroček za
nošenje na prstu, 29. pismeno
potrdilo. 31. ime hrvaškega izumitelja Tesle, 32. slovenski operni baritonist in režiser (Josip, 1841-1902), 33. ime finskega pisatelja Leina, 34. prvi partski
kralj.
NAVPIČNO: 1. kratek, moški plašč, suknjič, 2. Dafnisova ljubica, 3. ruski pisatelj (Nikolaj A.,
1904-1936 »Kako se je kalilo jeklo«), 4. nemško-švicarski filozof (Paul), 5. sodarsko orodje, 6. an-
tični Rim, 7. kremenjak, vrsta kalcedona, 8. flamski pisatelj (Stijn, 1871 — 1969, »Hlapec Jan«), 9. državna blagajna, 11. egipčanski faraon, ki si je dal izgraditi največjo piramido, visoko 147 metrov, 12. kemijski znak za astat, 17. španska gospa; spremljevalka, 19. organska skupina s karbonilno skupino v molekuli, 22. jezero v Severni Ameriki, 23. majhen plug, 24. jezero v Etiopiji, 26. brusni kamen, 27. spoj kontakt, 28. začetnici čilskega pesnika Nerude, 30. trenje. (B. K.)
Rešitev prejšnje križanke VODORAVNO: 1. Brecht, 7. Škapin, 13. Rameau, 14. Tirole, 15. Dedal, 16. Hendrbc, 17. acer, 18. Kobo, 19. ro, 20. Makaren-ko, 24. wo, 26. Omar, 27. urat, 30. Estonec, 33. sfera, 34. Bli-xen, 35. Mersin, 36. Bonača, 37. Bratsk.
DELO
nečenje Nemci ne bi mogli računati. Vsi, ki so lahko nosili orožje, vsi moški v Angliji so bili oboroženi. Vsak je imel svojo nalogo, prav tako ženske, katerih delež v »srditi obrambi« je bil tudi točno določen. Otroke, bolne in stare so v glavnem evakuirali na sever britanskega otoka.
»Bombardiranja so res trajala sedemdeset dni in še nekaj za nameček«, je dejal Goring, »ker je bilo večkrat slabo vreme...« Najhujši so bili prav napadi na središče Londona, posebej so ga Nemci napadli sredi oktobra, ko je alarm trajal nepretrgano osem dni (13.—21. 10.); 15. novembra se je nad Londonom zvrstilo 449 nemških bombnikov, kakor je poročal nemški radio. Angleški lovci, protiletalsko topništvo in baražni baloni so 82-tim bombnikom preprečili vrnitev čez Kanal v domača oporišča.
Vedno več letalskih izgub so imeli Nemci. Britanci so v skritih tovarnah sestavljali boljša lovska letala, kakor pa so bila nemška. Nemški bombniki so imeli slabo spremstvo in lovsko obrambo. Britancem pa
še na misel ni prišlo, da bi se predali ali pogovarjali o premirju.
Hitler pa je v vsakem svojem govoru, in bili so kar pogosti, deset in desetkrat ponovil priljubljeno besedo »ausradieren«, zbrisati z zemljevida. Najhujši napad na Anglijo so pripravili Nemci ob koncu teh sedemdesetih dni, ko so 14. novembra napadli srednjeangleško mesto Coventry. Toda o tem — drugič.
Izbral: DRAGO KRALJ
ROGAŠKA SLATINA BO NAJMLAJŠE SLOVENSKO MESTO
Znanstvene raziskave vrelcev so se začele že v sedemnajstem stoletju
Pridobitev mestnih pravic prinaša nove vloge — Liter mineralne vode je na Dunaju stal zlati forint — Znameniti obiskovalci — Zgraditi bo treba čistilno napravo in prenoviti mestno jedro
ROGAŠKA SLATINA, 6. septembra — Delegatom šmarske občinske skupščine, ki bodo ob letošnjem prazniku občine Šmarje pri Jelšah v nedeljo, 9. septembra, sedli v klopi v Rogaški Slatini, bo predsednik skupščine Franc Potočnik predlagal v sprejem tudi sklep, v katerem je v prvi točki zapisano, da se naselje Rogaška Slatina razglaša za mesto. S tem dejanjem bodo Slovenci dobili novo najmlajše mesto, z nekaj manj kot pet tisoč prebivalci in z obetavnimi gospodarskimi panogami, ki dajejo domačinom približno 5500 delovnih mest, največ v steklarstvu in zdraviliškem turizmu.
Želja, pridobiti si mestne pravice, v Rogaški Slatini ni nova, saj so jo Slatinčani izrazili že nekajkrat, nikoli pa ne tako pretehtano in utemeljeno, kot na letošnjem majskem zasedanju skupščine krajevne skupnosti. Od tam so namreč 22. maja občinski skupščini posredovali predlog, naj bi naselje Rogaško Slatino preimenovali v mesto. Za nas bo 9. september zagotovo velik dan, ki ga bomo še dolgo pomnili, pravi Milan Zagoda, predsednik pripravljalnega odbora za razglasitev Rogaške Slatine za mesto, sicer pa eden direktorjev zdravilišča in predsednik sveta tukajšnje krajevne skupnosti. Pridobitev mestnih pravic pa pred nas postavlja nove naloge. Tega se zavedamo in storili bomo vse za boljše življenje v našem kraju, v mestu, pravi Milan Zagoda.
Zgodovina Rogaške Slatine se ne pričenja, kot menijo nekateri, z zdravilno vodo, ki je sredi 17. stoletja ozdravila bolna jetra hrvaškega bana grofa Petra Zrinjskega, ki se je mudil tod okoli na lovu. Kraj, kjer stoji naše najmlajše mesto, so skoraj zagotovo poznali že Rimljani. O tem dokaj trdno pričajo tudi najdbe ob rimski cesti, ki je tu v bližini vodila popotnike mimo Rogatca proti Poetovii in prek Lemberga v Celeio. Iskati mejnike Rogaške Slatine pač pomeni poiskati mejnike zdraviliške dejavnosti. Ob številnih zagotovo ne smemo mimo temeljite znanstvene raziskave rogaških vrelcev, ki jo je leta 1685 v latinščini, dve leti kasneje pa še v nemščini, na več kot 400 straneh objavil mariborski fizik dr. Ivan Benedikt Gru-endl. Kmalu po izidu te razprave je v Rogaški Slatini zrasla prva gostilna, v kateri so iz v domači glažuti narejenih steklenic točili gostom mineralno vodo. Takrat je bilo to vodo moč kupiti tudi na Dunaju, toda le za zlati forint liter. Čas je potem v Rogaški Slatini precej hitreje stekel. Med vse več gosti najdemo slovitega pianista Franza Lizsta, cesarja Ferdinanda, Prešernovega prijatelja Andreja Smoleta, poznejšega kralja Petra Karadjordjeviča,
• Opoldanski odmor
Ljubljanska banka — Dolenjska banka je uvedla v nekaterih svojih ekspoziturah nov delovni čas, ki naj bi bil racionalnejši in bližji Evropi ter njenemu delovnemu času. Zato so te ekspoziture okoli poldneva zaprte. Varčevalci , godrnjajo, vendar očitno zaman. V času zaprtih ekspozitur se - vrsti v osrednji stavbi Dolenjske banke precej podaljšajo, vendar se bodo »verniki« Dolenjske banke pač morali s tem sprijazniti — vsaj tako kaže. V Avstriji, na primer, v Celovcu so imeli pred časom tudi tak delovni čas, da so banke
opoldne zapirali. Pred dobrim letom pa so uvedli v tej gnili kapitalistični državi v Celovcu v bankah tak delovnik. da so banke odprte neprekinjno. Verjetno so to
storili iz sovraštva do kapitalizma in skušajo tudi na ta način odgnati varčevalce celovških bank.	(M. D.)
škofa Strossmayerja in Slomška, pa še marsikoga. Vrelci Tempel, Styria in Donat so postajali vse bolj slavni in vse bolj vabljivi.
Stičišče Ratanskega in Irskega potoka ter potoka Ločnica je najbolj natančna lokacija nekaj manj kot štiri kvadratne kilometre velikega območja, na katerem stoji naše najmlajše mesto. Tu danes v 1400 stanovanjih, v 49 ulicah, živi 4909 Slatinča-nov, od nedelje dalje meščanov, ki delajo v zdravilišču, steklarni, Korsu, steklarski šoli, Ingradu, Gokopu, Mizarstvu, Donatu, Jelši in še kje. Njim pa se vsak dan pridruži še vsaj 1250 doma-
čih in tujih gostov, ki prek leta v povprečju zasedajo kar dve tretjini postelj v enajstih hotelih.
Zanje in zase bomo morali čimprej zgraditi v mestu čistilno napravo, povečati vozliščno telefonsko centralo, dokončati kulturno — kongresni center, zgra-
ROGAŠKA SLATINA
ooooooooo
GRB MESTA SLATINA
ROGAŠKA
diti športno-rekreacijsko središče, dograditi kanalizacijsko in plinovodno omrežje, dokončati vrtec in se lotiti prenove mestnega jedra. To so naloge, ki se jim kot meščani ne bomo mogli izogniti, meni Franc Mlaker, predsednik skupščine KS, pa tudi direktor Korsa. Da je proglasitev mesta za Slatinčane zgodovinski korak, meni tudi direktor zdravilišča Darko Bizjak, ki je trdno prepričan, da dosedanje gospodarsko zaostajanje Kozjanskega sedaj pomeni pravzaprav neke vrste prednost. Takorekoč nedotaknjeno okolje, skoraj brez tovarniških dimnikov, namreč po njegovem mnenju odpira obilo možnosti za še hitrejši razvoj vseh oblik turizma, kmetijstva in še precej drugega. Ob tem tudi prebivalci najmlajšega slovenskega mesta ne nameravajo stati ob strani, saj njihovo mesto, mesto Rogaška Slatina, stoji prav na najbolj vitalnem delu Kozjanskega.
VLADO SMOLE
POT PRIJATELJSTVA - 4
Naše poti so lepo označene
Idejo o povezavi planincev v različnih deželah bi morali še širiti — Nabiranje telesne moči in skrb za zdravje — Markacije
zavidajo tudi neredki
LJUBLJANA, 6. septembra — Deseti in s tem zadnji avstrijski vrh na planinski Poti prijateljstva treh dežel je 2118 m visoki Spitzegel v Ziljskih Alpah. Vrh se dviga nad Šmohorjem, od koder je tudi možen dostop, vendar smo se mi povzpeli nanj od druge strani, od Bistrice na Zilji do Šmohorske planine Boden. Prek planine Ochsen smo prišli na vrh, od koder je lep razgled na našo Ziljo in Šmohor, v dveh urah.
O desetih slovenskih vrhovih (Triglav, Škrlatica, Jalovec, Prisojnik, Grintavec, Ojstrica, Bav-ški Grintavec, Krn, Storžič in Ratitovec) ne bi izgubljal besed, saj jih večina planincev pozna in o njih obstaja veliko priročnikov in zemljevidov.
Po prehojenih tridesetih vrhovih Poti prijateljstva in doigolet-nem obiskovanju večine naših gora ter nekaterih vrhov v Italiji, Avstriji, Švici in Franciji, ugotavljam, da je tako dobro markiranih in zavarovanih poti, kakor jih imamo pri nas, drugod le malo. V tujini velja pravilo, da če ne zmoreš poti sam, najameš vodnika in ga plačaš. Pri nas lahko vsak malo bolj izkušen planinec pride po jeseniški plezalni poti skozi prvo Prisojnikovo okno.
Zato še bolj podprimo naše vrle markaciste, ki večkrat svoj celotni dopust porabijo za to, da nam zavarujejo pota, na katerih si nabiramo telesno moč in
zdravje. Eden od najbolj učinkovitih načinov za sprostitev po vsakodnevnem napornem delu in težavah sedanjosti je prav hoja v gore. Varna pot pa pomeni zadovoljstvo in užitek, če je še tako ekstremna. Naša dobro zavarovana in označena pota nam
tujci, ki
pogosteje zahajajo v naše
gore.
Idejo o povezavi planincev treh dežel oziroma treh držav bi morali še širiti, tako da bi Pot prijateljstva našla še veliko posnemovalcev v vseh treh državah in tudi drugod. Upam, da bo ta moj zapis spodbudil še koga, da bo prehodil to nelahko, toda lepo in koristno pot.
Konec
LOVRO SODJA
Z VRHA MONTE PERALBA (Foto: L. S.)
■fnLgP 'foLerJr.
VRTIMO GLOBUS - VRTIMO GLOBUS - VRTIMO GLOBUS - VRTIMO GLOBUS
■	Ura, ki kaže stres
Industrija ur z uvajanjem novosti, privlačnih za porabnike, pospešuje prodajo. Najnovejši izum je ročna ura, ki meri stres. Narejena je sicer iz starih pločevink, znotraj ohišja pa je natančen švicarski mehanizem. Ura ima pas, ki meri telesno temperaturo. Če lastnik pritiska na gumb deset sekund, se začne barvna lestvica, ki je sestavni del številčnice, spreminjati. Če je barva modra, pomeni, da je z lastnikom ure vse v najlepšem redu, če pa je rdeča ali celo črna, pomeni, daje doživel stres.
■	Povzroča parki n so vo bolezen onesnaženo okolje?
Že več kot stoletje si znanstveniki prizadevajo, da bi ugotovili, kaj je vzrok Parkinsonovi bolez-
ni. Še pred osmimi leti so tavali v popolni temi. Vzroka za tresenje rok iz postopno paralizo, ki na primer samo v ZDA prizadeneta 400.000 ljudi, niso našli ne v stresu, ne v okužbi, ne v dednosti, pa tudi ne v staranju. Bolezen se razvija počasi in navadno napade ljudi v petem ali šestem desetletju življenja. Leta 1982 pa je ameriški znanstvenik William Langston ugotovil, da pri mladih zasvojencih z mamili bolezen lahko silovito izbruhne kar čez noč. Kmalu so nastanek bolezni povezali s kemikalijo MPTP, s katero je bil zastrupljen sintetični heroin. Osnovna skrivnost je bila torej rečena. Postalo je namreč jasno, da bolezen lahko povzroči dolgotrajna izpostavljenost strupenim kemikalijam. Še vedno pa nihče ni vedel, koga bolezen prizadene in zakaj?
Vrsta novejših raziskav je povezala nastanek Parkinsonove bolezni z industrializacijo oziroma natančneje, s kemikalijami, ki jih uporabljajo v sodobnem kmetijstvu. Znanstvenikom je zdaj preostalo, da ugotovijo, kdo med tistimi, ki so tem kemikalijam izpostavljeni, bo zbolel in kdo ne. S tem v zvezi so že prišli do zanimivih ugotovitev. Najnovejši dokazi za povezavo bolezni z onesnaženim okoljem so popisani v izsledkih raziskave, ki so izšli v zadnji številki revije Ne-urology. Dr. William Koller s kansaške univerze je skupaj s sodelavci izprašal 300 prebivalcev Kansasa, od katerih ima polovica Parkinsonovo bolezen. Dvakrat več obolelih kot zdravih anketirancev je zraslo v kmečkem okolju, kjer so pesticidi in umetna gnojila vsepovsod prisotni in pogosto prodrejo v podtal-
nico.
Bolniki so tudi dvakrat pogosteje pili vodo iz vodnjakov.
Čeprav so vse dosedanje raziskave prepričljive, pa še vedno niso rešile uganke Parkinsonove bolezni. Še vedno je namreč skrivnost, zakaj nekateri ljudje tako silovito reagirajo na strupe v okolju, drugih pa to ne prizadene. Po mnenju dr. A. Č. Willi-
amsa z edinburške univerze ključ za rešitev uganke ni v mož--ganih, ampak v jetrih. Ugotovil je, da imajo bolniki s Parkinsonovo boleznijo pomanjkanje encimov, ki skrbijo za odstranjevanje škodljivih kemikalij. Willi-ams domneva, da nevrotoksina cistein in tiol, žveplovi spojini, ki se zaradi tega začneta nabirati v jetrih, povzročita mnoge možganske bolezni. Nekateri znanstveniki pa menijo, da so tveganju bolj izpostavljeni ljudje, ki imajo okvarjene celice. V različnih tkivih ljudi s Parkinsonovo boleznijo so namreč našli okvarjene mitohondrije (mitohondriji so zrnasta ali nitasta telesca v citoplazmi celic, ki so sedež celičnega dihanja). Ta okvara, najsi bo pridobljena ali podedovana, ima lahko hude posledice. Kemikalija MPTP, že znan vzrok Parkinsonove bolezni, uničuje možganske celice tako, da poškoduje njihove mitohondrije. Če nevroni nimajo zdravih mitohondrijev,
ima lahko že najmanjša izpostav-
ljanost nevrotoksičnim kemikalijam v okolju uničujoče posledice.
Zdaj ko postajajo vzroki bolezni jasnejši, se izboljšujejo tudi možnosti za njeno preprečevanje. Odstranjevanje škodljivih kemikalij iz okolja verjetno ne pride v poštev, saj je morda na stotine ali tisoče takih, ki lahko
povzročijo bolezen. Znanstveniki pa so optimistični glede ugotavljanja potencialnih bolnikov, ki so za kemikalije občutljivi. Napovedujejo, da bodo lahko v bližnji prihodnosti s preprosto krvno preiskavo ugotovili in posvarili ljudi, da jim primanjkujejo pomembni encimi, zdravi mitohondriji ali varovalni geni. Če bi to
ugotovili dovolj zgodaj, bi se potencialni bolniki lahko pravočasno izognili tveganju. In z zdravili, ki bi jih razvili, bi lahko pozdravili osnovne nepravilnosti v metabolizmu. Z zdravili, kot je na primer drepenil, že zdaj izboljšujejo stanje bolnikov s Parkinsonovo boleznijo in upočasnijo potek bolezni, vendar pa osnovnega vzroka bolezni ne morejo ozdraviti. In ravno zato so sedanje raziskave tako zanimive: če bodo izpolnile tisto, kar obljubljajo, bo zdravljenje bolezni kmalu postalo nepotrebno.
Anekdoti za danes
Na današnji dan leta 1707 se je rodil francoski naravoslovec Georges Louis Leclerc de Buffon, predhodnik pojmovanja o trans-formizmu in evoluciji organskega sveta (umrl 17SS).
Vrtnar pariškega botaničnega vrta je poslal Buffonu prvi dve figi, ki so ju pridelali kljub neprimernemu pariškemu podnebju. Sel, ki ju je nesel, se ni mogel premagati in je spotoma eno figo pojedel. Buffon, ki je vedel, da so mu poslali dve figi, je rekel slu:
»Kako si mogel to storiti?«
»Takole,« je rekel sel in vtaknil v usta še drugo fige.
Buffon se je oženil z lepotico, ki pa ga je začela že nekaj mesecev po poroki brez vzroka sovražiti, čeprav jo je vroče ljubil. Nekoč ga je neka sorodnica pri kosilu vprašala:
»Ali mi kot velik poznavalec živalske narave lahko poveste, zakaj ženske ne moremo trpeti tistih, ki nas ljubijo?«
»Tega še ne morem natančno povedati,« je odvrnil naravoslovec, »ker še nisem prišel do rodu zverin.«
■ Restavriranje skrivnega hodnika Medičejcev
Prihodnje leto naj bi dokončali leta 1983 začeto restavriranje skrivnega hodnika Medičejcev, ki poteka skozi firenška poslopja iz 16. stoletja od palače Vecchio do palače Pitti in pelje tudi čez Ponte Vecchio. Gre za enkratno gradbeniško delo, s pomočjo katerega je mogočna družina Medičejcev predvsem v renesansi lahko neopazno vohunila. Načrt za »skrivno oko« je leta 1456 naročil vojvoda Cosimo I. Medičejski arhitektu Giorgiu Vasariju. Restavratorji svoje pozornosti niso posvetili samo razpadajočemu hodniku, ampak tudi okoli 800 slikam, ki visijo na stenah hodnika.
Kam za konec tedna?
Vinski maraton in Bizeljska trgatev
•	Turistično društvo Bizeljsko prireja to soboto, 8. septembra, drugi vinski maraton, nato pa še tradicionalno zabavno prireditev Bizeljska trgatev. Štart maratona bo ob 16. uri pred Zadružnim domom na Bizeljskem, od koder se bodo maratonci v kategoriji veteranov podali na 22-kilometrsko stezo med vinograde po okoliških gričih. Rezultate bodo razglasili na zabavni prireditvi Bizeljska trgatev, ki bo tudi tokrat pod velikim šotorom na šolskem igrišču in se bo začela ob 17. uri. Na tej prireditvi bodo razglasili tudi najlepše urejeno vas v krajevni skupnosti Bizeljsko ter tako končali celoletno ocenjevanje urejenosti okolja. (Ž. Š.)
Jesenska serenada na Lanišah pri Logatcu
•	V soboto, 8. septembra, ob 20. uri bo v okviru občinskih slavnosti koncert Logaškega okteta in Logaškega trobilnega kvarteta. Prizorišče koncerta bo v pred desetletji obnovljenem »kaštelu« na Lanišah. Obiskovalci koncerta se bodo na gozdnato in še vedno zeleno Hrušico lahko odpeljali tudi z avtobusom, ki bo ob 19. uri odpeljal s postaje v Dolenjem Logatcu. (A. L.)
Novomeški otroški triatlon
•	V soboto ob 14.30 se bo v Dolenjskih Toplicah začel 1. novomeški otroški triatlon, kjer bodo v treh športnih panogah nastopili otroci, stari od 11 do 14 let. (S. D.)
Dnevi narodnih noš
•	Od 7. do 9. septembra bodo v Kamniku tradicionalni, letos že dvajseti Dnevi narodnih noš, folklore in obrti. Sejem se bo začel 7. septembra ob 9. uri. V soboto, 8. septembra; ob 18. uri bo na Trgu prijateljstva nastop plesne skupine Emona iz Ljubljane, v nedeljo popoldne ob 14.30 pa se bo začel sprevod več kot 400 narodnih noš. (K. M.)
Pohod iz Celovca v Novo Gorico
•	Na mejnem prehodu na Erjavčevi cesti, kjer je nekajkrat na leto ob skupnih prireditvah odprta meja med Novo Gorico in Gorico, bo v petek, 7. septembra popoldne, sklepna slovesnost izjemnega planinskega pohoda, pohoda po hribih od Celovca do Nove Gorice. (S. C.)
Cvetlična razstava v Savinjskem gaju
•	V petek, 7. septembra, ob štirih popoldne bodo slovenski vrtnarji odprli v Savinjskem gaju v Mozirju veliko cvetlično razstavo Cvetje Evrope. Sodeluje več kot osemdeset razstavljalcev iz Slovenije in Hrvaške, pa tudi iz Nizozemske, Nemčije, Italije, Češkoslovaške federacije, Madžarske, Izraela in celo iz Tajvana in Tajske. (I. B.)
Mednarodno srečanje lončarjev
•	Blizu trideset lončarjev iz Slovenije. Hrvaške, Madžarske in Avstrije bo v Filovcih, kjer se je tudi najdlje ohranila izvirna lončarska tradicija v Prekmurju, prikazalo v soboto, 8. septembra, v okviru Lončarske delavnice spretnost pri izdelovanju izvirnih uporabnih in okrasnih predmetov iz gline. Lončarsko delavnico, ki sicer sodi med prireditve Košičevega tedna v KS Bogojina, bodo v soboto končali z nastopi izvirnih ljudskih plesnih in glasbenih skupin. (I. G.)
Družina poje
•	V Andražu bo 9. septembra ob 14.30 že šesta tradicionalna prireditev Družina poje. Letos se je organizatorju. Kulturnemu društvu Andraž, prijavilo 22 družin iz Slovenije in zamejstva. Prireditev bo na prostem pri zadružnem domu. (T. T.)
Sosedje na tromeji
•	V nedeljo popoldan se bodo na tromeji med Avstrijo, Madžarsko in Jugoslavijo na Goričkem spet srečali ljudje iz krajev v soboški občini in obmejnih okrajev Jenesdorf v Avstriji in Kormend na Madžarskem. Tudi tokrat bodo pripravili skupni kulturni program in družabno srečanje', podpisana pa bo tudi listina o prijateljstvu in sodelovanju med Mursko Soboto, Jenesdorfom in Kormendom. (I. G.)
Ljubitelji piva gredo v Kamnico
•	Prvi slovenski (in jugoslovanski) klub ljubiteljev piva v Mariboru bo v soboto na hipodromu v Kamnici pri Mariboru organiziral srečanje ljubiteljev piva. Pokrovitelj bo mariborski Tališ, ki bo prispeval tudi nagrade za zmagovalce teka s pivskimi vrči med ovirami. Da bi opozorili na pivsko veselico, so na Trgu svobode v Mariboru že postavili največji pivski vrč, kije visok kar štiri metre. (J. J.)
V Dupleku bo živahno
•	V soboto, 8. septembra, bodo v Spodnjem Dupleku odprli teniška igrišča. Ob tej priložnosti se bosta pomerila Tone Vogrinec in Jernej Karner, eden naših najboljših pionirjev v tenisu v Jugoslaviji, tam bodo pevski zbori iz Korene, Dvorjan in Dupleka, klapa Štajerci in Štajerskih 7 in še kdo. (J. J.)
DELO
BALKANIZACIJA
LJUBLJANSKEGA
ZDRAVSTVA
Kaj se je skrivalo za blindiranimi vrati dr. Marka Demšarja?
RDEČI
DIREKTORJI
Joško Štrukelj: v copatah po devizno plačo
7. september
Po smrti angleškega kralja Henrika VIII. je zasedel prestol njegov sin Edvard VI.. ki zaradi svoje mladosti (star je bil 9 let) in bolehnosti ni mogel nadaljevati odločne očetove politike. Po zgodnji Edvardovi smrti ga je nasledila Marija Katoliške (1553—1558), ki je po poroki s španskim kraljem Filipom II. sprožila katoliško obnovo dežele. Oženjeni duhovniki so izgubili
službe, odstavila je protestantske škofe in leta 1555 se je začelo
načrtno preganjanje in pobijanje protestantov. Po spravi s papežem se je zdelo, da je reformacija v Angliji premagana, v resnici pa je večji del Angležev čakal samo na njeno smrt, ki jim je res prinesla olajšanje in zbudila upanje, da bo mlada kraljica Elizabeta I. (rojena 7. septembra 1533 — umrla 24. marca 1603), hči Henrika VIII. in nesrečne Anne Boleyn, spet vrnila protestantski cerkvi njen prvi položaj in umirila deželo. Elizabetin položaj doma in na tujem je bil na začetku njenega vladanja težek. Pomagali so ji protestanti in dovolila je. da je parlament spomladi leta 1559 izdal listino o suprematu. v kateri kraljica ni bila več imenovana za poglavarja cerkve, bila je samo njena skrbnica. Po sprejetju tega zakona je Elizabeta I. razpustila parlament in ga ponovno sklicala šele leta 1566. Z zakoni je pregnala katoličane in pripadnike raznih sekt. zunanje-politična kriza pa je nastopila, ko je Marija Stuart pribežala leta 1568 na angleški dvor (morala je pobegniti s Škotske, ker se je omožila z morilcem svojega moža). Marija je na angleškem dvoru živela 19 let kot kraljičina jetnica, in v tem času organizirala neuspele zarote, ki naj bi jo pripeljale na prestol, v deželo pa vrnile katolicizem. Po Marijini usmrtitvi se je Anglija zapletla v vojno s Španijo, ki je hotela maščevati usmrčeno Marijo in enkrat za vselej zlomiti angleško pomorsko moč. Elizabeta je zmagala v bitki in začelo se je obdobje velikega razcveta Anglije. To je bil čas, ko je bila ustanovljena Vzhodnoindijska družba, ustanovljene so bile pne kolonije v Ameriki, ustanovljena je bila londonska borza. Ta gospodarski razcvet, ki si ga ni mogoče zamisliti brez suverene politike Elizabete I., je odseval v bleščečem razvoju angleške kulture. Nastopila je »zlata« Elizabetina doba.
Dogodki na današnji dan
1664 Britanci so zavzeli zadnje trdnjave v severni ameriški
koloniji Novi Holandiji. Novi Amsterdam je postal zasebna posest yorškega vojvode in se je preimenoval v New York.
1813 Rodil se je poljski literat Emil Korytko (umrl leta 1839). Zaradi revolucionarne dejavnosti ga je policija pregnala v Ljubljano, kjer se je priključil Prešernovemu krogu. 1818 Rodil se je slovenski skladatelj Miroslav Vihar (umrl leta 1871). Več njegovih pesmi je ponarodelo: Zagorska, Na jezeru. . .
8. stran ★ DELO
ŠPORT IN ŠAH - KRONIKA
Petek, 7. septembra 1990
Jugoslovani za krog ob bron
ZENICA — V nadaljevanju 31. mladinskega EP v streljanju z malokalibrskim orožjem so opravili ekipni del (in s tem kvalifikacijsko tekmo za posameznike) z MK puško proste izbire 60 leže. Med najboljših 38 posameznikov, ki bodo v petek odločali o kolajnah, so se uvrstili tudi vsi trije Jugoslovani. Med ekipami je zmagala SZ, branilka naslova z lanskega EP v Zagrebu, z novim svetovnim rekordom 1777 krogov, naši pa so le za en krog izgubili bronasto kolajno. Med posamezniki sta Hadžibekov (SZ) in Bauer (NDR) s 595 krogi dosegla mladinski svetovni rekord, naš Vig-njevič pa se je ustavil pri znamki 592. Po prvem delu tekmovanja z MK hitrostrelno pištolo vodi Boglarija, med posamezniki pa Liebich (NDR), v streljanju na premikajoče se tarče pa je zmagala NDR, med posamezniki pa Jakositz (ZRN).
Rezultati, mladinci; MK puška leže 60, ekipno - 1. SZ 1777 - sv. rek., 2. Danska 1776, 3. ČSFR 1772,4. Jugoslavija 1771, MK hitrostrelna pištola — ekipno: 1. Bolgarija 870, 2. ZRN 867,3. SZ866, ... 5. Jugoslavija558, posamezno: 1. Liebich (NDR) 294,2. Koprinkov (Bol) 293, 3. Kucharczik (Pol) 293 ... 8. Roman Špirelja 290, 14. Saša Špirelja 287, 23. Dabetič 281, premična tarča 50 m — ekipno: 1. NDR 1755, 2. ČSFR 173, 3. Madžarska 1742... 6. Jugoslavija 1663,posamezno 1. Jakositz (ZRN) 591 (98), 2. Belač (ČSFR) 591 (97), 3. Kurzer (NDR) 591 (94)... 14. Stojadinovič 573, 20. Baškovič 558, 21. Lijatovič 532
LOJZE MIKOLIČ
Kakšna (naj) bo Športna zveza Slovenije?
LJUBLJANA — Predsedstvo Zveze telesnokulturnih organizacij Slovenije seje na včerajšnji seji ukvarjalo predvsem s pripravami na volilno sejo skupščine, ki bo 25. t. m. v novi večnamenski dvorani FTK na Kodeljevem. Med drugim se je seznanilo tudi s seznamoma kandidatov za Člane
predsedstva, ki jih bosta v izvolitev ponudila oba predsedniška kandidata — Janez Matoh in dr. Rajko Šugman. Predsedstvo naj bi štelo v prihodnje največ 19 članov.
Medtem ko je Janez Matoh predsedstvu predstavil svoj program že tik pred počitnicami, ga je dr. Rajko Šugman, ki je bil tedaj zadržan, razgrnil včeraj. Pri tem je izhajal iz temeljne opredelitve, da mora prenovljena ZTKO Slovenije, to je bodoča Športna zveza Slovenije, postati zares neodvisna, samostojna in nadstrankarska asociacija športnih organizacij, težišče njene aktivnosti pa naj bi bil — tako kot vse bolj tudi povsod drugod v razvitem svetu — šport mladih. Programa obeh predsedniških kandidatov bomo
pred sejo skupščine objavili tudi na straneh Dela-šport. Predsedstvo je seveda obravnavalo tudi več sprotnih zadev.	O. G.
S ’8'	^ ^
Po osmih finalih Lendl niti polfinalist
Nepričakovan poraz teniškega šampiona iz ČSFR v četrtfinalu prvenstva ZDA
NEW YORK - Že prvi moški četrtfinale mednarodnega teniškega prvenstva ZDA v Flushing Me-adowu se je končal s presenečenjem. Ivan Lendl, v zadnjih osmih letih trikrat zmagovalec in še petkrat finalist tega turnirja, je po štirih urah boja izgubil proti šele 19-letnemu Američanu Samprasu, ki je na svetovni lestvici dvanajsti. Pete Sampras je z izredno napadalno igro dobil prva dva niza, nato je Lendl-izenačil, nazadnje pa je le slavil zmago mlajši tekmec, ki je šampionu zabil nič manj ko 25 asov. Samprasov nasprotnik v polfinalu bo ameriški veteran John McEnroe, ki je po dveh urah brez večjih težav izločil mlajšega rojaka Wheatonas 6:1, 6:4, 6:4. McEnroe v zadnjih sezonah v Flushing Me-adowu ni bil uspešen, finalist je bil nazadnje leta 1985, zmagovalec pa leto prej.
Drugi polfinalni ženski par je Steffi Graf (ZRN) : Aranta Sanc-hez (Španija). Nemka je v četrtfinalu premagala Novotno (ČSFR) s 6:3, 6:1, Španka pa Američanko Zino Garrison s 6:2, 6:2.
Na Bledu bodo drevi ob 18. uri slovesno odprli 20. SPP
Prva padalska tekmovanja za naslove svetovnih prvakov bodo v soboto — Včeraj živahno nad blejskim štadionom
LESCE - Drevi ob 18. uri bo na ploščadi Trgovskega centra na Bledu predsednik Letalske zveze Jugoslavije, generalpolkovnik Stevan Mirkovič slovesno odprl jubilejno, 20. svetovno prvenstvo v padalstvu. Tekmovanja za naslove svetovnih prvakov v 16 kategorijah članov, članic, mladincev in mladink se bodo začela v soboto, pokrovitelj te velike letalske športne prireditve pa je slovenska letalska družba Adria Airways.
Po slovesnem začetku bo udeležencem na Gradu priredil sprejem podpredsednik IS Skupščine Republike Slovenije. Prireditev, ki bo trajala do nedelje, 16. t. m., bo do zadnjega zaposlila organizacijski odbor, ki mu predseduje Dušan Šinigoj, in številne sodelavce. Ob zaključku prvenstva (16. t. m.) bodo priredili tudi izredno zanimiv letalski miting, na katerem bodo sodelovale tudi Leteče zvezde, akrobatska skupina JVL.
Včeraj, peti dan uradnega treninga pred začetkom 20. SPP je bilo najbolj živahno nad blejskim nogometnim štadionom, kjer bodo nastopali tekmovalci in tekmovalke v likih. »Padalci in padalke so že vidno nervozni, ker so zaradi slabega vremena opravili manj figurativnih skokov, kot pa so pričakovali, zato je bilo za zadnji trening nad 200 prijav za skoke,« je povedal Stane Bizilj, ki v računskem centru sproti ugotavlja mrzlični utrip pred začetkom SPP. Drago Simčič, tre-
ner jugoslovanske reprezentance, pa je po opazovanju tujih udeležencev ocenil, da se razmerje moči v svetovnem padalstvu ni bistveno spremenilo. Najbolj izpiljeno tehniko imajo še zmeraj tekmovalci iz ČSFR, Francije, ZDA, SZ in ZRN, naši padalci pa so tudi vse bolj zanesljivi.	N. S.
PRIPRAVLJEN NA START - Branko Mirt, državni prvak v skokih na cilj (Foto: N. S.)
__	V
Davor Suker: »Naslovu se še nismo odrekli!«
Po porazu s SZ naši mladi nogometaši napovedujejo boljšo igro na drugi tekmi
SARAJEVO -t Čeprav je mlada nogometna reprezentanca Jugoslavije v sredo izgubila prvo finalno tekmo s Sovjetsko zvezo za EP z 2:4, se naših nogometašev ne loteva malodušje.
»Na povratni tekmi 17. oktobra ob Črnem morju bo precej drugače,« obljublja kapetan moštva Davor Šuker. »Na Grbavici smo nastopili oslabljeni. Ko bodo v moštvu spet Prosinečki, Panadič, Boban in morebiti Savičevič, bomo veliko močnejši. Tokrat nam jo je zagodlo tudi slabo vreme. Naslovu se še zdaleč nismo odrekli.«
Vratar Dragoje Lekovič, ki je imel slab dan, pravi: »Kriv sem za prvi gol. Žoga je po strelu od daleč letela čudno in spreminjala smer. Na drugi tekmi bomo bolj pazljivi.«
Zvezni selektor naše mlade reprezentance Ivan Čabrinovič pa kritično ocenjuje igro Jugoslovanov: »Prvi in tretji gol smo dobili nesrečno in ob nepravem času. V obrambi smo igrali precej nezanesljivo. Ustrezal nam ni spolzek teren. Upam, da bomo na povratni finalni tekmi močnejši in uspešnejši.«
V taboru SZ so bili zelo veseli po nepričakovanem uspehu. Menijo, da je njihova prednost neulovljiva. K. M.
LENDLU NI BILO LAHKO — Posnetka ga kažeta med tekmo in po njej, ko je prijateljsko potrepljal po rami zmagovalca Samprasa. (Foto: Reuter)
Prvi poraz mladincev Kopra Slovan sam na vrhu lestvice
V tretjem kolu SML so Koprčani, branilci naslova prvaka, izgubili v Velenju - Tekma Kladivar : Olimpija preložena
LJUBLJANA — Tretje kolo v slovenski mladinski nogometni ligi ni bilo popolno, saj sta Kladivar in Olimpija zaradi sodelovanja mladih Ljubljančanov na Kvarnerski rivieri tekmo preložila. Prvi poraz je v Velenju doživel branilec naslova Koper, edini pa je tudi
tretjič zapored zmagal Slovan in zdaj sam vodi na lestvici.
Na sedmih tekmah je bilo spet vroče. Mladinci igrajo borbeno, občasno pri požrtvovalni igri in ostrosti pretiravajo, strogi sodniki pa jim neusmiljeno podeljujejo kartone. Tokrat so pokazali kar 24 rumenih in 3 rdeče.
• V 3. kolu SML so bili izključeni Samotorčan (Svoboda), Vršič (Železničar) in Njezič (Slavija). Prvi bo počival na 4 tekmah, drugi na 3, tretji pa na 2 tekmah.
Za ligaše SML letos prvič velja v zvezi z rumenimi kartoni enako pravilo kot za I. ZNL. Igralec, ki dobi drugi rumeni karton, lahko izbira, ali bo počival na prvi prihodnji prvenstveni tekmi ali na drugi. Tako imajo trenerji vsaj malo lažje delo pri sestavljanju enajsteric.
IZIDI 3. kola: Slovan : Železničar 2:0 (1:0) — strelca: 1:0 — Miškič(31), 2:0 - Bricelj (45). Izključen: Vršič (Žel).
Britof : Ilirija 1:2 (0:1) — strelci: 0:1 — Šiljak (26), 0:2 — Kozamernik (44), 1:2 - Zubak (79).
Mura: Izola 1:1 (0:0) — Strelca: 0:1
-	Simič (57), 1:1 - Štumpf (66). Svoboda (Lj) : Aluminij 2:1 (1:1)
—	strelca: 0:1 — Gajšek (5), 1:1
Finale Velike nagrade IAAF Mobil odloča, saj prinaša dvojne točke
Drevi v Atenah pika na i letošnje serije tekmovanj, ki je obsegala 19 mitingov - Gre za precejšnje dolarske nagrade
LJUBLJANA — Olimpijski štadion v Atenah drevi gosti atletsko tekmovanje Velike nagrade IAAF Mobil. Značilnost letošnje serije mitingov je bila tudi nekakšna rezerviranost mnogih zvezd evropske atletike, ki so dali prednost pripravam na evropsko prvenstvo pred nabiranjem dolarjev prek tekmovanj za grand prix.
Tudi zato je v nekaterih disciplinah vrstni red finalistov daleč od tega, da bi zares predstavljal smetano svetovne atletike. V Atenah so na voljo dvojne točke za uvrstitev in tudi morebitne rekorde. Prednost imajo seveda tisti in tiste, ki so v 19. predtekmovalnih nastopih zbrali maksimalno 45 točk, kajti rekordnih pribitkov letos sploh še ni bilo. V primeru enakih točk pa na koncu odloča najboljši dosežek, ocenjen po točkovnih tabelah.
Najboljši v posameznih disciplinah so pred finalom: moški — 100 m: Bur-rel (ZDA) 45, Adeniken (Nigerija) 40, Christie (VB) 37. 800 m: Kipro-tich (Kenija) 42, Kersh (ZDA) 35, Gray (ZDA) 33, 1 milja: Morcelli (AIž) 43, Falcon (ZDA) 42, Doyle (Avstral) 41,5000 m: Skah (Maroko) 45, Ondieki (Ken) in Issangar (Mar) 34, 400 m ovire: Haris (ZDA) 45, Graham (Jam) in Matete (Zambija) 38, 3000 m zapreke: Kariuki (Ken), Sang (Ken) 35, Koech (Ken) 33, višina: Matei (Rom) in Conway (ZDA) 45, Kcmp (Bahami) 38, troskok: Con-ley (ZDA) 41, Procenko (SZ) 38, Ča-do (ZDA) 35, krogla: Timmermann (NDR) 45, Andersen (Norv) 36, Bac-
kes (ZDA) 32, kladivo: Sedih (SZ) 41, Gecsek (Madž) 35, Gustafsson (Šved) in Flax (ZDA) 31, ženske — 200 m: Ottey (Jam) 45, Jackson (Jam) 43, Young (ZDA) 41, 400 m: Ouirot (Kuba) 45, Davis (Bah) 38, Figuereido (Braz) 37, 1500 m: Melin-te (Rom) 45, Artjomova (SZ) 39, Kitova (SZ) 34, 5000 m: Plumer (ZDA) 45, Ghican (Rom) 33, Hunter (VB) 26, 100 m ovire: Ewanje-Epee (Fr) 45, Grigoijeva (SZ) 39, Martin (ZDA) 38, daljava: Drechsler (NDR) 45, Kravec (SZ) 41, Ilcu (Rom) in May (VB) 37, disk: Wyludda (NDR) 45, Hristova (Bolg) in Galler (ZRN) 18, kopje: Felke (NDR) 45, Malovecz (Madž) 35, Garcia (Kuba) 34.
Za skupno zmago in prvo nagrado 25.000 dolarjev se bodo potegovali zlasti naslednji — pri atletih: Burrell, Skah, Harris, Matei, Conway in Timmermann 45, Morcelli 43, Kirotich in Falcon 42, Doyle, Conley in Sedih 41 točk, pri atletinjah pa Ottey, Quirot, Melinte, Plumer, Ewanje-Epee, Drechsler, Wyludda in Felke vse 45, Jackson 43, Young in Kravec 41.
MARKO ROŽMAN
Danes na Galjevici za EP z Belgijkami in Italijani
Namiznoteniški igralci in igralke domače Kovine Olimpije bodo skušali zmagati oboji, četudi ne bo lahko, zlasti moški ekipi
LJUBLJANA — NTK Kovina—Olimpija bo danes (z začetkom ob 18. uri) odprl novo namiznoteniško tekmovalno sezono 90/ 91. Uvod na Galjevici bo z dvema tekmama evropske konkurence. Članice se bodo v okviru pokala državnih prvakinj pomerile z belgijskimi prvakinjami, člani pa bodo gostili v okviru pokala ETTU »Nancy Evans« italijansko vrsto iz Livorna.
Prve nasprotnice naših državnih prvakinj bodo prvakinje Belgije TTC Corenne. Dve od njih nastopata za državno reprezentanco: Thirion in Germiat, drugi dve pa sta zelo solidni ligaški igralki Heylen in Thone. Belgija je bila na letošnjem EP v Goteborgu na 14. mestu, medtem ko so naša dekleta osvojila bron, četudi v državni vrsti ni bilo nobene od državnih prvakinj. Trener Jože Mikeln je pred srečanjem optimist, nima nobenih težav z vrsto, ki se je že dalj časa marljivo pripravljala na novo sezono. Računa na četverko Vesno Ojsteršek, Polono Frelih, Tanjo Pandev in Zvezdano Ignjatovič, trojko pa bo izbral neposredno pred tekmo. Trenerju in dekletom
misli že uhajajo k naslednjemu nasprotniku, prvaku ZRN Steinhagnu
s slovitimi igralkami iz Kitajske, Koreje in ZRN. Vodstvo kluba je poleg generalnega pokrovitelja Kovine iz Smartna pri Litiji samo za nastope v pokalu državnih prvakinj pridobilo še posebnega sponzorja Dinos, za tekme v pokalu Nancy Evans pa Drogo iz Portoroža. Tako bodo ublažili velike izdatke, ki jih zahteva mednarodna konkurenca.
Ekipa »panterjev« iz Livorna bo bržčas zelo huda ovira za domačine, kajti italijanska liga s tujci je vedno bolj kakovostna, ekipo Tripcovich-Liv orno pa sestavljajo bolgarski reprezentant Stojanov in italijanska Bissi ter Rici. Njim nasproti bo trener Bojan Rak postavil trojko iz četverke Zalaznik Lasan, Ignajtovič in Škafar. V ekipi ne bo slovenskega prvaka Smrekarja, kije prvotno nameraval v JLA, anto pa ostal doma brez poletnih priprav, novinec in lani najbolji igralec slovenske lige Gregor Komac, edina pridobitev Kovine-Olimpije v prestopnem roku pa še nima pravice nastopa. Poslavlja se^ tudi Lasan, ki bo v prihodnjih dneh odšel v JLA. Težav torej več kot dovolj, v 2. kolo pa vodi samo zmaga.
Samaranchova čestitka
SPLIT — Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja J. A. Samaranch je pisno čestital predsedniku organizacijskega odbora EP v atletiki Antunu Vrdoljaku k izrednemu uspehu prireditve in se zahvalil za gostoljubje, ki ga je bil deležen.
Beograjska delegacija za Tokio
BEOGRAD - Na seji odbora za kandidaturo našega glavnega mesta za prizorišče OI leta 1996 so določili sestavo uradne delegacije, ki se bo od 18. septembra dalje udeležila zasedanja Mednarodnega olimpijskega komiteja v Tokiu, na katerem bodo izbrali olimpijsko prizorišče 1996. Na čelu delegacije bo dr. Milorad Unko-vič, predsednik Skupščine mesta in odbora za kandidaturo, v njej pa so tudi najvišji funkcionarji JOK, oba jugoslovanska člana MOK, od športnikov pa košarkar Divac.
Tek na Javornik
TRŽIČ — ŠD Lom pod Storžičem bo v nedeljo, 9. t.m., s Startom ob 10. uri priredilo drugi gorski tek na planino Javornik. Start bo pri Tiču v Potar-jih, kjer bodo sprejemali tudi prijave (Startnina 30 din, kategorije: mladinci, člani do 35, veterani do 50 in nad 50 let in ženske v enotni kategoriji).
N. A.
Skoki v Sebenjah
TRŽIČ - V skakalnem centru v Se-venjah bo SK Tržič v nedeljo, 9. t.m., ob 11. uri priredil tekmovanje v skokih za obe mladinski in člansko kategorijo na 55-metrski napravi. Ml. mladinci se bodo potegovali tudi za naslov poletnega prvaka Gorenjske. Prijave bodo sprejemali tudi na dan tekmovanja (do 10. ure), uradni trening pa bo od 8. do 9. ure. ,
Kaveljci in korenine na Triglav
LJUBLJANA - Letošnji predzad-nji pohod v hribe za kaveljce in korenine je med najbolj zahtevnimi, zato vodja, Stanko Ilič, priporoča udeležbo tistim, ki imajo dovolj kondicije za ves dan hoje in pa ne preveč vrtoglavice. Udeleženci se zbero v soboto, 8.t.m., ob 6. uri (in ne ob 5. uri, kot je navedeno v programu) pred Aljaževim domom v Vratih, od koder se bodo odpravili na Kredarico in nato preko vrha Triglava do Doliča, nato pa bodo po nadelani Bambergovi poti sestopili do Luknje in v dolino Vrat. Tudi v primeru slabega vremena tura bo, vendar jo bodo prilagodili razmeram.
Turk in Eržen dobra v ZRN
NOVO MESTO — Kolesarja novomeške Krke Milan Eržen in Igor Turk sta se udeležila tridnevne kolesarske dirke v ZRN. V izredno zahtevni mednarodni konkurenci sta dosegla dobri uvrstitvi. Na prvi dirki v Hildes-heimu sta oba kolesarja sicer odstopila. na drugi v Langenhagnu pa je bil Eržen osmi, na tretji v Salzgetcrju pa Turk deseti.
S. D.
V 1. etapi Sandi Papež
BEOGRAD - Sandi Papež, kolesar Krke iz Novega mesta, je zmagal v prvi etapi mednarodne dirke po Vojvodini od Srbobrana preko Sente in nazaj do izhodišča (124 km). Zmago je izvojeval v Sprintu pred deseterico drugih kolesarjev v vodilni skupini, na čelu z drugo in tretje uvrščenima Belgijcem Seegersom in Rogovcem Pintaričem. Na dirki, na kateri tekmuje
okoli 70 kolesarjev iz petih držav (v 13 moštvih), je ekipa Krke seveda prevzela vodstvo, danes pa bo na sporedu druga etapa na progi Srbobran-T. Vr-bas-B. Topola-Srbobran.
B. V.
Olimpija v Jevnici
LJUBLJANA - Nogometaši ljubljanske Olimpije bodo med štirinajstdnevnim odmorom v soboto, 8. t. m., gostovali v Jevnici, kjer se bodo ob 17. uri pomerili z območnim ligašem Enotnostjo. Ob tej priložnosti bodo slovesno odprli jevniški športni park.
Zmaga Zorka v Schwechatu
DUNAJ — Na mednarodnem atletskem mitingu z nazivom Olimpijski dan v Schwechatu, je v teku na 1500 m zmagal jugoslovanski reprezentant Branko Zorko v času 3:43,97.
Turnir Moskovčanom
VRANJE — V finalni tekmi za 1. mesto so rokometaši CSKA (Mo) premagali C. zvezdo s 34:33 (13:16), v boju za 3. mesto pa je pariški Crete-inne ugnal domače Vranje z 18:16 (9:5).
Zmaga Ljubljančank
VARAŽDIN - Na 8. rokometnem turnirju Yassa so igralke Belinke Olimpije v uvodni tekmi premagale ekipo Ormon z Japonske z 32:30 (18:12). Drugi izidi 1. kola: Debrec-zen (Mad) : Budučnost 29:26 (12:12), Hvpobank (A) : Egle (SZ) 22:20 (12:7), Radnički (Bg) : Podravka 36:20 (20:10).
Lepa zmaga
hokejistov
Olimpije
Najboljša igra v zadnji tretjini — Veliko izključitev
LJUBLJANA — Hokejisti Olimpije SO dosegli še drugo zmago v novi sezoni na tivolskem ledu. Potem ko so v torek premagali celovški KAC, so
danes dosegli drugi zaporedni uspeh
nad moštvom VSV Villas iz Beljaka.
Olimpija : VSV Villas
4:1 (0:1, 1:0, 3:0)
Dvorana Tivoli, gledalcev 900, sodniki Pahor, Curk in Žorgi (vsi Lj.).
STRELCI: 0:1 - Lebler (14), 1:1 — Gorenc (Kupec, 36), 2:1 — Vnuk (Hriberšek, 51), 3:1 — Zupančič (Kontrec, 55), 4:1 — Rožkov (59).
KAZENSKE MINUTE: Olimpija 18 (+10), VSV Villas 23 (+10).
Ljubljančani so začeli izredno slabo, kar je izkoristil spretni Lebler, ki je moštvo Villasa popeljal v vodstvo. Zeleno-beli se do začetka druge tretjine niso najbolje znašli. V drugem delu igre pa je bilo videti vrsto neizkoriščenih priložnosti Olimpije (Gorenc, Kupec, Lepša). Najboljšo igro je Olimpija pokazala v zadnji tretjini, ko je dosegla tri lepe zadetke.
SINIŠA UROŠEVIČ
REYKJAVIK - Mlada nogometna reprezentanca Francije je v kvalifikacijski tekmi za EP in OI ugnala Islandijo z 1:0 (0:0).
Burger (10), 1:2 — Burger (76). Izključen: Samotorčan (Svob).
Rudar (V); Koper 1:0 (0:0) — strelec: 1:0 — Karič (47).
Rudar (T) : Slavija 2:1 (0:0)
-	strelci : 1:0 - Vastič (48), 1:1
-	Hotič (70), 2:1 - Košak (76). Izključen: Njezič (Slav).
Dravinja : Ljubljana 0:0
Kladivar : Olimpija preloženo.
Vrstni red po 3. kolu SML: Slovan 6, Rudar (T) 5, Olimpija 4 (— 1 tekma), Koper, Rudar (V) in Ilirija po 4, Aluminij, Dravinja in Železničar po 3, Kladivar 2 (- 1 tekma), Mura in Svoboda (Lj) po 2, Izola in Ljubljana po 1, Britof in Slavija po 0.
PARI PRIHODNJEGA KOLA (nedelja, 9. t. m.): Izola - Železničar, Ilirija — Slovan, Ljubljana — Britof, Slavija, — Dravinja, Koper — KJadi-var, Aluminij — Rudar (V), Mura
-	Svoboda (Lj), Olimpija — Rudar
(T).	A. Z., K. B.
Nepopolni koli
LJUBLJANA — Začelo se je prvenstvo tudi v obeh slovenskih območnih mladinskih nogometnih ligah. Prvi dve koli sta bili nepopolni, zato -bomo vrstni red objavili prihodnjič.
OML — zahod - 1. kolo: Tabor Jadran' ^ šelfecb' (Bilje) 2:1, Usnjar (V): Primorje 1:1, Jesenice : Svoboda Ultra (Ki) 5:2, Jadran : Solinar Piran
1:1, Stol Virtus: Vozila 0:1, Medvode : Triglav 3:4; 2. kolo: Selečo : Triglav 3:0 p.f., Medvode : Vozila prel., Solinar Piran : Stol Virtus 2:0, Primorje : Jesenice prel., Tabor Jadran : Usnjar 3:0, Svoboda Ultra : Jadran 1:3.
OML — vzhod — 1. kolo Impol : Pragersko 2:3, Pohorje : Maribor Branik 1:1, Pekre : Steklar 2:1, Nafta : Hrastnik prel., Paloma Sever : Kovinar 1:4, Svoboda (B) : Drava 0:0; 2. kolo: Pragersko : Kovinar 3:0, Hrastnik : Paloma Sever 1:0, Steklar : Nafta 1:0, Drava : Pekre 0:1, Impol: Pohorje 3:1, Maribor Branik : Svoboda (B) 5:0.	A. Z.
Pri Slovanu okrepili trženje
LJUBLJANA — Pri nogometnem društvu Slovan se pripravljajo na 21. mladinski memorialni turnir Maksa Perca, ki bo prihodnji mesec na Kodeljevem. Obenem potekajo priprave na bližnjo volilno skupščino kluba, ki bo poslej na novo in ustrezneje oblikovan. Pri Slovanu so zlasti okrepili vlogo trženje, od katere si obetajo dovolj velik iztržek denarja za nemoteno delovanje. Klub ima letos še posebej velike načrte. Redno vadi in igra 150 nogometašev v petih selekcijah od ml. pionirjev do članov. Zaradi velikega števila najmlajših bo klub angažiral še enega trenerja, k sodelovanju pa vabijo (začasno honorarno, a s polno zaposlitvijo, kasneje pa redno, za nedoločen čas) vodjo dela za stik z javnostjo, ki mu marketinška in administrativna dela niso tuja. Prednost imajo dekleta.
K. B.
Islandija : Francija 1:2
REYKJAVIK — V kvalifikacijski tekmi I. skupine za nogometno EP leta 1992 je Francija premagala Islandijo z 2:1 (1:0). Strelci za Francijo: Papin (12) in Cantona (73), za Islandijo pa Edvaldsson (84). To je bila že druga tekma v tej skupini, saj je Islandija v prvi premagala Albanijo z 2:0. V skupini igrata še ČSFR in Španija.
Švedska : Danska 0:1
STOCKHOLM - V prijateljski tekmi je Danska z golom Christense-na (85) premagala Švedsko z 1:0 (0:0).
MADRID - Jugoslovanski trener Tomislav Ivič je prevzel posle pri nogometaših Atletica. Igralci tega znanega španskega moštva so ga sprejeli z velikim optimizmom, prav tako pa tudi klubska uprava.
ŠAH ŠAH ŠAH
Trije naši med zmagovalci
SAN BENEDETTO - Na medna-rodnem odprtem turnirju v Italiji je sodelovalo 88 šahistov. Prvo mesto in 6 milijonov lir so si razdelili Kosič, Bukal, Rogulj in Polovodin iz SZ. Igrali so 9 kol.
Končni vrstni red: Kosič, Bukal, Rogulj in Polovodin po 7, M. Klaren-bek, Stanojevič, Ilinčič, Lazič, Mrdja, Palač, Marinelli, Laketič, Ničevski, H, Klarenbek, Bogdanovski, Kljako in Bianco po 6 itd.
Memorial Jožeta Pukmajstra
LJUBLJANA — Šahovsko društvo Kodeljevo prireja v nedeljo, 9. t. m., ob 15. uri 5. spominski turnir Jožeta Pukmajstra. Turnir bo v KS Kodeljevo, Ob Ljubljanici 36 a. Igrali bodo 9 kol, vsak šahist pa bo imel 15 minut časa za razmišljanje za partijo.
F. M.
Dolgoprstneža
pretentala
prodajalke
LJUBLJANA, 6. septembra — Kriminalisti UNZ Ljubljana okolica so te dni napisali ovadbo za 19-letna Ljubljančana Andreja F. in Matjaža H., ki sta si polnila žepe z denarjem, ki sta ga izmaknila v blagajnah trgovin. Tako sta se v drugi polovici julija pojavila v domžalskem Napredku, na oddelku z barvami. Eden od njiju se je dal odpeljati do razstavnih polic, zmotil prodajalko, drugi pa je medtem iz blagajne izvlekel nekaj malega manj kot 14 tisočakov.
Mladeniča sta na lahek način pridobljeni denar očitno kmalu zapravila in se zato odločila, da podvig ponovita. In sta tako kot prvič, spet sedla na motor in se odpeljala v Domžale. Tokrat sta si za prizorišče izbrala trgovino s čevlji Peko. In spet si je »izvolil« eden od njiju pokazati to in ono obuvalo, drugi pa je naskrivaj segel v blagajno. Tokrat je bil plen malo manjši - le slabih deset tisočakov.
Vseeno sta fanta imela smolo, ker so si ju prodajalke le preveč dobro zapomnile. Dobro so ju opisale in so ju kmalu prijeli. Dejanje sta zanikala, pa jima ni nič koristilo, saj je preiskovalni sodnik odredil sodno prepoznavo in takoj so pokazale nanju. Dodajmo še, daje Andrej F. sam — morda za »ogrevanje« — že proti koncu junija na podoben način okradel tudi neko ljubljansko trgovino.
K. D.
Stekel čez avtocesto
LOGATEC, 6. septembra — Na avtocesti Ljubljana—Razdrto pri motelu Lom seje sinoči nekaj pred 21. uro smrtno ponesrečil 28-Ietni Igor Šuštar iz Ljubljane. Po avtocesti se je iz Postojne proti Ljubljani peljala 29-letna Dragica Ropoša iz Veržeja in prav pred njen yugo je prišel Šuštar, ki je stekel prek avtoceste od enega motela proti drugemu. Šuštarja je avto zadel s tako silo, da ga je vrglo 36 metrov
daleč in je obležal v travi ob robu
ceste. Hudo ranjenega so odpeljali
v bolnišnico, vendar je že med prevo-
zom umrl. V nesreči se je huje ranil
tudi sopotnik v yugu, 39-Ietni Drago Fras iz Veržeja, ki so ga odpeljali
v ljubljanski Klinični center. Voznica yuga je ustavila avto 180 metrov od kraja nesreče. Kot se je kasneje izkazalo, se je Šuštar pripeljal do motela z osebnim avtom, ne ve pa se, zakaj je nenadoma stekel z ene na drugo stran ceste. (K. D.)
»Dashu 7« pri pristajanju blokiralo kolesa
BRNIK, 6. septembra — Še vedno se uradno ne ve, zakaj je med včerajšnjim pristajanjem Adrijinemu dashu 7 z oznakami AIE, blokiralo kolesa.
Pilot Davor M. je bil z inštruktorjema na šolskem letu in je pristajal z zmanjšano močjo desnih motorjev. Ob dotiku koles s pristajalno stezo je
kolesa blokiralo, drsenje je strgalo štiri pnevmatike, poškodovalo hidravlično cev in vod ventilacije. Po popravilu bo znana tudi škoda in morebitna odgovornost. (M. K.)
Požar
požira
oljčne nasade

SPLIT, 6. septembra (Tanjug) — Kljub velikemu prizadevanju gasilcev, domačinov in pripadnikov JLA, doslej še niso pogasili velikega požara pri Sumartinu na otoku Braču, ki je izbruhnil že v ponedeljek. Doslej je zgorelo dobrih 1000 hektarov predvsem oljčnih nasadov, vinogradov in borovih gozdov, ogenj pa je povzročil velikansko škodo prebivalcem vzhodnega dela otoka, ki se ukvarjajo predvsem s kmetijstvom, ker tu turizem ni posebno razvit.
Po informacijah, ki prihajajo iz obveščevalnega centra Dalmacije, so požar včeraj okrog 15. ure po treh dneh prvič omejili. Gašenje je bilo otežkočeno tudi zaradi okvare na obeh posebnih letalih za gašenje požarov. Predsednik skupščine občine Brač Ivo Mar-kusovič je ukazal mobilizacijo na vsem otoku, tako da ogenj pomagajo gasiti tudi prebivalci Pučiš-ča, Bola, Supetra in drugih krajev. To je tretji in največji letošnji požar na Braču. Čeprav tudi uradni viri pravijo, da je bil podtaknjen, bo treba počakati na ugotovitve preiskave, ki jo bo mogoče začeti šele, ko bo požar pogašen.
Strela
ohromila
železnico
LITUA, 6. septembra — Včeraj okrog dveh zjutraj je strela udarila v drog električne napeljave v bližini železniške postaje v vasi Sava pri Litiji. Pretrgane žice so padle na progo, tako da je prišlo do več okvar na ptt omrežju in železniških varnostnih napravah. Za dve uri je bil železniški promet na tej progi ohromljen, pred najnujnejše vlake so morali vpreči dizelske lokomotive. Škoda še ni ocenjena, a ni ravno majhna.
Približno ob istem času je strela
usekala tudi v stanovanjsko hišo Ivana Jamška v Spodnjem Logu pri Litiji. Poškodovala je telefonsko in električno napeljavo in osmodila notranjost, lastnik pa se je znašel in požar, ki ga je zanetila strela, sam hitro pogasil. Škode je vseeno za " "" 200.000 dinarjev. (K. D.)
Beograjčan je otroške igrače prodajal za super telefone
Vrhunski daljinski telefon, vreden kvečjemu desetkrat draže — Ko je zvedel, da ga iščejo,
LJUBLJANA, 6. septembra — Kako se počuti človek, ki se pusti preslepiti v tolikšni meri, da kupi daljinski telefon, tako rekoč otroško igračko, slab južnokorejski izdelek, vreden kvečjemu sto mark, za tisoč ali celo za 1500 DEM, bi vedelo povedati šestnajst oškodovancev iz Domžal, Kamnika, Žalca, Grosupljega, Radovljice, ljubljanskih Most in Bežigrada. Verjetno pa bi se našel še kdo, ki ga je oslepil 36-letni Miodrag S. iz Beograda.
Podjetni Beograjčan je v začetku letošnjega leta v Italiji kupil 22 kompletov prenosnih telefonov in jih pripeljal v Jugoslavijo. Blago precej zanikrne kakovosti (telefončki so imeli doseg kakih 900 metrov) je dobro kvečjemu za otroške igrice, vendar mu je Miodrag na svoj način pritaknil ime zveneče firme Panasonic, se imenoval za njenega trgovskega potnika s sedežem v Avstriji in se lotil prodaje.
Tako je potoval naokrog po Sloveniji in po domovih ponujal otroško igračo kot vrhunski dosežek komunikacijske tehnike. Aparat naj bi imel celo 500 kilometrov dometa, povrh tega se ga bo dalo uporabiti tudi kot avtomobilski telefon in sicer takoj, ko bodo pri nas postavili oddaj-
Napadel paznika in razbijal
LJUBLJANA, 6. septembra - Zaradi izpada v zaporih na Pov-šetovi bo moral na zatožno klop tukajšnjega temeljnega sodišča 34-letni Branko P. iz Ljubljane. Obtožni predlog mu očita dve kaznivi
dejanji: poškodovanje tuje stvari in
napad na uradno osebo.
Zgodilo se je 29. marca letos, ko je bil Branko P. še na prestajanju zaporne kazni (17. aprila so ga pogojno odpustili). V cvetličnjaku je paznik Branka P. pozval, naj mu izroči steklenico alkoholne pijače, ta pa se je odzval tako, da je proti njemu zamahnil z razbito steklenico. Udarec je paznik Peter J. prestregel in napadalca poskušal obvladati, vendar se mu je Branko iztrgal iz rok in zbežal. Za cvetličnjakom je pograbil poldrugi meter dolgo kovinsko cev in z njo zamahnil proti pazniku, ki je med tem pritekel za njim, vendar ga je zgrešil, ker se mu je paznik izmaknil. Drugi so ga obvladali in ga odpeljali v njegovo sobo. Tu pa se Branko P. še ni pomiril. V okno je vrgel več skodelic in razbil trodel-
no steklo, s kavo pa polil steno. Več o okoliščinah tega incidenta bo imel priložnost povedati na sodišču.	B. G.
nik. Take in podobne je tvezel naivnim ljudem in ti so kupovali. Pri prodaji je bil izredno prepričljiv. V večini primerov je kupec slišal, da se mu ponuja zelo redko priložnost, češ da prav njemu prodaja zadnji aparat, ki ga še ima, da je vse ostale že prej prodal temu ali onemu obrtniku.
Kot bi rožice sadil, je znal povedati, da je tovrstne aparate prodajal na spomladanskem sejmu Alpe-Adrija Ljubljani in ker jih je nekaj ostalo, ima zdaj »razprodajo«. Zato so tako poceni. Če bi bila to redna prodaja, bi bili vsaj še enkrat dražji. Beograjčan je šel celo tako daleč, da je ljudem, ki so se odločili za nakup, izpolnil garancijski list in povedal za telefonsko številko pooblaščenega servisa.
Prehiteval in trčil s kombijem
VIŠNJA GORA, 6. septembra - Zjutraj ob 6.30 je na magistralni cesti Ljubljana-No-vo mesto prišlo do hude prometne nesreče pri Stranski vasi blizu Višnje Gore. Do nesreče
je prišlo, ko je 24-letni voznik osebnega avtomobila Janez Verbič iz Velike Pece v občini Grosuplje začel na preglednem delu ceste prehitevati kolono. V tem trenutku mu je nasproti pravilno po svoji strani vozišča pripeljal kombi z zahodnonem-ško registracijo, ki ga je vozil začasno v ZRN bivajoči 31-Iet-ni Borde Mijatovič. V čelnem trčenju je Verbičevo vozilo odbilo na bankino, Mijatovičev kombi pa je zasukalo na cesti, kjer je trčil še z osebnim avtom z ljubljansko registracijo, ki ga je vozila 47-letna Irena Bizjak iz Višnje Gore.
V nesreči je bil Janez Verbič tako hudo ranjen, daje na kraju nesreče umr! in so njegovo truplo iz razbitin rešili šele gasilci. Voznika Mijatoviča in tri njegove sopotnike so, hudo ranjene, prepeljali v ljubljanski UKC.
B. Č.
ŠTIRIINDVAJSET UR
Izsilil prednost
NAKLO, 6. septembra - V ljubljanskem Kliničnem centru zdravijo hudo ranjeno 55-letno Rožo Šolar z Bleda. Včeraj zjutraj se je peljala z dve leti starejšim možem Marjanom z golfom proti Kranju. Iz nepojasnjenega vzroka je mož v križišču na Polici spregledal katrco, ki jo je iz kranjske smeri, po prednostni cesti, peljal 33-letni Hasan Delalič iz Ljubljane. Voznik Šolarje izsilil prednost pred Dela-ličem, ki kljub zaviranju trčenja ni mogel preprečiti. Priče nesreče so same odpeljale ranjene do kranjskega zdravstvenega doma, od tam pa so jih z reševalnim vozilom odpeljali v Ljubljano, kjer ob zakoncih Solar zdravijo tudi voznika Delaliča. (M. K.)
Znova rop v centru Maribora
MARIBOR, 6. septembra — Po ropu v mestnem parku, ko so neznanci napadli mimoidočega in mu odnesli nekaj nakita in gotovine, sta dva za zdaj še neznana moška včeraj ob 21.15 na križišču Vrbanske in Turnerjeve ulice v Mariboru oropala še enega moškega. Kot je povedal 21-Ietni J. D. iz Slovenske Bistrice, je najprej k njemu pristopil eden od obeh neznancev in zahteval denar. Ko je z roko segel v žep in neznancu dal denar, ga je ta prijel za roko in mu iztrgal denar, potem pa ga še brcnil v obraz. Pristopil je še drugi, ga prijel za oblačila in ga zbil na tla, nakar sta ga oba še obrcala ter mu vzela preostali denar. Vsega skupaj so mu odnesli nekaj nad 350 dinarjev. (Z. Š.)
Ni ustavila pred prehodom za pešce
MARIBOR, 6. septembra — Včeraj malo po 14. uri seje 23-letna Jelka Peršak iz Cirkovcev s stoenko peljala od Nasipne proti Poljanski cesti. Pred prehodom za pešce blizu Zagrebške ulice 33 ni ustavila, ko so z njene desne strani trije pešci krenili čez označen prehod. Peršakova je s svojim vozilom enega od njih, in sicer Maksa Golca iz Hrastovca, zadela v desno nogo. Moškega je vrglo na pokrov avtomobila in v vetrobransko steklo. Hudo ranjenega so odpeljali v bolnišnico. (Z. S.)
Čelno trčenje v ovinku
MURSKA SOBOTA, 6. septembra - V torek ob 11. uri zvečer je 38-letni Jože Fister iz Kupšincev med vožnjo po magistralni cesti iz Murske Sobote proti Tišini, v ostrem levem ovinku v Črnskih Mejah zavil na levo
Ljudje, KI niso ljudje
Klic na pomoč iz Ponikev
Črnograditelji uvedli dežurstvo
Pozidana zemlja na Žunkovem bregu
stran ceste in čelno trčil v osebni avtomobil Mirjana Debelaka, ki mu je pripeljal nasproti. V trčenju se je Jože Fister hudo ranil, Debelak, čigar avto je po trčenju vrglo v obcestni jarek, pa ni bil poškodovan. (I. G.)
Tovornjak podrl ograjo
LENDAVA, 6. septembra — Petindvajsetletni Franc Šijanec je sinoči med prehitro vožnjo po Partizanski ulici v Lendavi v ovinku zavrl na mokri cesti. Njegov avto je zaneslo v kolo tovornjaka, ki ga je z nasprotne strani pripeljal 28-Ietni Zmago Lang iz Perto-če. Lang je po trčenju zapeljal najprej v bližnjo obcestno ograjo, jo podrl, in se ustavil ob vogalu stanovanjske hiše. Škode na ograji, hiši in avtomobilih je za 380 tisoč dinarjev. (I. G.)
sto mark, je prodajal se je prijavil sam
Preden se je poslovil, pa je novopečenemu lastniku »pojasnil«, da morajo aparat najprej deset ur »polniti«, šele potem bo v redu deloval.
Vsi so se tega držali in po desetih urah ugotovili, da je najpopolnejši izdelek Panasonica le ničvredna škatla. Za povrh se je izkazalo, da je naslov pooblaščenega servisa (»telefone« naj bi popravljali pri Gorenju) izmišljen, telefonska števila pa je bila kar tako vzeta iz imenika in ljudje so klicali nekega Ljubljančana ...
Marsikomu je obljubil tudi, da bo sam prišel čez teden dni in sprejel morebitne reklamacije. Seveda se nikjer ni več pojavil.
• »Potnik« Miodrag se je na »delo« vozil s citroenom GS, ki si ga je sposodil od neke Mur-skosobočanke. Puščal ga je zunaj naselij, tako da kupci ne bi videli registracije. Ogoljufani so ga tako lahko le opisali. Iskati so ga začeli na osnovi treh prijav, dveh iz Domžal in ene iz Kamnika, vest o goljufu se je pojavila tudi v časopisih in od Ljubljančanke, h kateri je zahajal, je zvedel, da ga iščejo kriminalisti. In tako se je kar sam napotil na policijo. Preiskovalec je sprva menda samo skomignil z rameni in k obtožbi dodal, da je tako ali tako goljufal samo obrtnike oziroma take ljudi, ki imajo debele denarnice.
vendar je dvema kupcema le uspelo vrniti aparate in dobiti nazaj denar, ampak le zato. ker se je Miodrag še naprej motal v soseščini in skušal prodati še kak telefon. Pa so ga spoznali.
Kupcem se je vedno lažno predstavil, tudi garancijo je podpisoval s priimkom Pavlinovič in nikakršnega dvoma ni, da gre za kaznivo dejanje nadaljevane goljufije, kot so to kriminalisti UNZ Ljubljana okolica tudi zapisali v ovadbo.
KSAVER DOLENC
Z avtomobilom zbila dve ženski
PIRAN, 6. septembra — Včeraj ob 14. uri je 5I-ietna Marija Zlatic iz Pirana vozila osebni avto po Belokri-ški cesti od Valete proti Piranu. Pri hiši št. 23 je s sprednjim delom vozila zbila 85-letno Margerite Karoline Mario Kapp in njeno 44-letno hčerko Mariane iz Munchna, ki sta tedaj stali ob desnem robu ceste ob prehodu za pešce. Obe ženski sta padli na cesto, kjer sta obležali hudo ranjeni. Kmalu po nesreči je Margerite Karoline Maria Kapp hudim ranam podlegla. (I. U.)
Spremenjen promet med sejmom obrti
CELJE, 6. septembra — Tako kot vsako leto, se bo tudi ves čas trajanja letošnjega Mednarodnega sejma obrti v Celju prometni režim nekoliko spremenil.
Promet bo potekal po nekaterih ulicah blizu razstavišča Golovec enosmerno. Tako bodo vozniki lahko peljali po Dečkovi cesti ob vhodu na sejem samo iz smeri Mariborske ceste, z nje pa bodo lahko zavili desno po enosmerni Ope-kamiški ulici ali pa se peljali do križišča Ceste na Dobrovo in Vrunčeve ulice. Od križišča bodo lahko zavili levo v enosmerno Vrunčevo ulico in se po njej spet pripeljali na Mariborsko cesto. Promet bo po omenjenih ulicah potekal enosmerno le od 8. do 20. ure.
Parkirišče so za časa trajanja sejma uredili ob tovarni Libe-Ia, LI Savinja, ob tovarni Emo, ob Dečkovi cesti, ob Opekarniški ulici in ulici 8. črnogorske brigade, avtobusno parkirišče pa bo letos na velikem prostoru na Glaziji, ob stavbi UNZ Celje.	D. S.
Vzrok prepira so bile preveč konkurenčne cene
TRŽIČ, 6. septembra - »Zgodba v današnji Politiki o tem, kako naj bi prodajalci sadja albanske narodnosti v Bistrici pri Tržiču onemogočali konkurenta črnogorske narodnosti, ni objektivna,« trdi komandir tržiških policistov Egon Cokan.
Policisti so preverili dogodek, ki se je zgodil predvčerajšnjim v Ljubljani. Oba udeleženca so povabili na pogovor in domnevnemu oškodovancu svetovali zasebno tožbo. Po pripovedi oškodovanca, Črnogorca, 39-lctnega Mileta F., sta se s štiri leta mlajšim Albancem Sametom D. predvčerajšnjim zjutraj srečala, ko sta na Rudniku kot grosista nakupovala sadje in zelenjavo. Prišlo je do prepira, po eni izjavi zato, ker naj bi Mile žalil Sameta, ki ima že dalj časa prodajalno v Bistrici pri Tržiču. Ta tega ni prenesel, zato naj bi ga prijel in mu strgal srajco, ga nekajkrat udaril in obrcal, nato pa naj bi Mile komaj ušel skupini Albancev. Osumljeni zanika take trditve in pravi, da ima tudi pričo, ki lahko pove, kaj se je pravzaprav dogajalo na Rudniku.
Oškodovanec pa je brez priče, niti ni dogodka prijavil policistom v Ljubljani. Dopoldne se je sam oglasil pri tržiških policistih.
Podpredsednik IS Drago Ficko pravi, da sta s predsednikom
Frančiškom Megličem sprejela oba udeleženca, ki sicer že dalj časa
živita v tržiški občini in se tudi poznata.
»Pravi vzrok za dogodek so bile konkurenčne cene. Dogodek pa je nato Politika predstavila na njej lasten način. Napetosti med obema so se namreč začele takoj, ko smo Miletu F. izdali dovoljenje za prodajo sadja, dobrih 100 metrov proč od Sameta. Mile je namreč s cenejšim sadjem in zelenjavo privabljal več kupcev. Ljudje v Bistrici so za konkurenco še kako zainteresirani, in če bodo dogodku dodajali politično težo, bomo morali seveda ukrepati,« je bil odločen podpredsednik IS Tržič.
Iz dobro obveščenih virov pa smo izvedeli, da je treba med botre današnjega članka v Politiki prišteti stranko za ohranitev enakopravnosti občanov. Enemu od njih je namreč Mile povedal, kaj je doživel na Rudniku, Ie-ta pa je »vročo zgodbo« povedal dopisnici Politike.
Danes popoldne so bile paprike, ki naj bi bile povod za prepir, pri Miletu po 22 dinarjev, pri Sametu pa po 24 dinarjev za kilogram.
MIRKO KUNŠIČ
A
A
Petek, 7. septembra 1990
DELO ★ stran 9
DNEVNA
OBVESTILA

Glasbeni cikli Festivala Ljubljana
Seozna 1990/91 VRHUNSKI DOMAČI IN TUJI UMETNIKI
Irena BAAR, sopran Lado MLINARIC, klavir Ratka DIMITROVA, violina
Jokut MIHAILOVIČ, klavir TRIO NOVŠAK Igor DEKLEVA, klavir KVARTET POZAVN-SLOKAR
Črtomir ŠIŠKOVIČ, violina Igor LAŠKO, klavir WoIfgang BRUNNER, ham-merklavir
SLOVENSKI MADRIGALISTI
Dirigent: Janez BOLE CONSORTIUM MUSICUM Dirigent:	Mirko CU-
DERMAN SLOVENICUM »MOZART IN NJEGOVI NASPROTNIKI«
Dirigent: Uroš LAJOVIC Novosti pri nakupu vstopnic, ki nudijo možnost izbora
PETEK. 7. 9, ob 20.30 - Križanke
Jazz-soui-latino
UGRIN & DIVJAK KVINTET
TOREK. 11. 9., ob 20. uri — Dvorana TIVOLI FILIPINSKI NACIONALNI PLESNI ANSAMBEL Vstopnice prodajajo pri blagajni FESTIVALA LJUBLJANA, v prodajalni plošč v pasaži Maxi-marketa in v poslovalnici Kompasa, Titova 12.
Informacije: FESTIVAL LJUBLJANA, tel. 226-544 in 221-948.
CANKARJEV
DOM
film
Do 7. 9. PULJ V LJUBLJANI Petek, 7. 9., ob 20. url: DO KONCA IN NAPREJ, Studio 37, Viba film, Ljubljana, Režija Jure Pervanje. (Kosovelova dvorana, 40 din, komplet 160 din)
Sreda, 19. 9., ob 20. uri: KONCERTNI VEČER SAMOSPEVOV HUGA WOLFA; zaključni koncert ob praznovanju 130-letni-ce rojstva Huga Wolfa in otvoritveni koncert sezone 90/91 z mez-zopranistko Marjano Lipovšek in pianistom Gerardom Wyssom. (Gallusova dvorana, 150,100 din, skupinski popusti)
Petek, 5. 10., ob 19.30: KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE: dirigent Uroš Lajovic, solist-pianist Stefan Vladar. Program: Wolf, Debussy, Beethoven. (Gallusova dvorana, predprod. cena do 20. 9. 100, 80, 60 din, kasneje 130, 100, 70 din, skupinski popusti)
Sreda, 10. 10., ob 19.30: KONCERT BAMBERŠKIH SIMFONIKOV; dirigent Horst Stein, solistka: Marie-Luise Neunecker, rog. Program: Strauss, Bruckner. (Gallusova dvorana, predprod. cena do 20. 9. 140, 110, 80 din,
kasneje 170,130,100 din, skupinski popusti)
Ponedeljek, 8. 10. in torek, 9. 10., ob 20. uri: GOSTOVANJE BALETNEGA ANSAMBLA LIMON, New York, ZDA. (Gallusova dvorana, predprod. cena do 20.9.140,110,90 dni, kasneje 170, 140, 120 din, skupinski popusti)
razstave
MARC CHAGALL - 100 jedkanic k La Fontainovim Basnim. Razstava je podaljšana do 6. oktobra. (Galerija CD, 30, 15 din)
■informacije
Center za informacije in prodajo vstopnic CD (pasaža Maximarke-ta) je odprt vsak delovni dan od 13. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure in uro pred začetkom prireditev. Tel. 222-815. Razstave v CD so odprte vsak dna od 12. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 15. do 18. ure.
GLEDALIŠČA
^VENSKO ,ViUto#jVo
I S-N« G 1
• uimU‘vNlX
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE LJUBUA-NA vas vabi, da v sezoni 1990/91 postanete abonent DRAME in OPERE IN BALETA.
Vpišete se lahko od 3. do 8. septembra v vpisni pisarni na Upravi SNG, Cankarjeva 11/1 — vsak delovnik od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Informacije po telefonu:
061 210-336.
Delovne organizacije si lahko v tem času zagotovijo izkaznice KONTO.
Vpis za dijake in študente bo od 1. do 12. oktobra.
EZZZ5
MGL
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO
VPISOVANJE ABONMAJEV
Cenjene obiskovalce Mestnega gledališča ljubljanskega, naše stalne abonente in vse, ki bi to želeli postati, vabimo, da nas obiščejo do 14. septembra 1990, od 10. do 12. in od 16. do 18. ure in si tako zagotovijo stalen sedež za obisk naših predstav v novi sezoni 90/91.
Za abonente pretekle sezone veljajo REZERVACIJE njihovih sedežev do vključno 7. septembra, NOVE abonente pa vabimo, da nas obiščejo od 10. septembra naprej.
KULTURNE ANIMATORJE v delovnih organizacijah vabimo, da nam svoja naročila in želje za obonmaje in KOTO posredujejo pisno ali osebno do 14. septembra.
Vse informacije lahko dobite po telefonu 214-167 in 214-111.
Krekov trg 2
Vljudno vas vabimo, da ostanete in postanete abonent našega gledališča.
Za 70. jubilejno sezono smo pripravili:
Fran Miličinski Ježek: SRČEK
DELA TIKA TAKA
Federico Garcia Lorca: DOM
BERNARDE ALBE
Josip Jurčič: DESETI BRAT
Duško Kovačevič: BALKANSKI
ŠPIJON
Rajko Ranfl: SPODNJE PERILO Z NAPAKO
Vpis abonmaja je vsak dan do 14. septembra od 10. —12. in od 17. —19. ure. Informacije in rezervacije po telefonu 312-860.
Veliki oder Krekov trg 2
SOBOTA, 8. sept., ob 11. uri
-	Boris A. Novak: PRIZORI IZ ŽIVLJENJA STVARI. IZVEN. Gledališka blagajna je odprta v petek od 10. do 12. in uro pred predstavo. Informacije in rezervacije po telefonu 314-962.
Atrij Skabemetove hiše Mestni trg 10
SOBOTA, 8. sept., ob 18. uri
-	Zlatko Krilič: JAJCE. IZVEN.
G
LE
SEZONA 1990/91
V	OBNOVLJENIH PRO-
STORIH
S. Sheppard: SUROVA LJUBEZEN, režija P. Sosič B. Recht: DER JASAGER, režija M. Berger
DER NEIN SAGER, režija M. Peljhan
BETONTANC: ROMEO IN JULIJA, režija M. Pograjc Milan Jesih: SKLONJEN NADTE SPEČEGA, režija E. Miler
rn _
I J| | [j I NARODNO
ImariborI gledališče
DOSEDANJI ABONENTI lah-ko obnovijo abonmaje iz sezone 1989/90 do vključno 8. 9. 1990 NOVE ABONENTE bomo vpi-sovali od 10. do vključno 15. 9. 1990, vsak dan od 10. do 13 ter od 15. do 18. ure, ob sobotah pa od 10. do 13. ure.
SPOŠTOVANO GLEDALIŠKO OBČINSTVO, obveščamo vas, da bomo z novo sezono 90/91 objavljali program DRAME in OPERE Z BALETOM ločeno. Zato prosimo, da pazite pri prebiranju našega programa.
mm
PETEK, 7. septembra, ob 10. uri — F. Wedekind: LULU, v Minoritski cerkvi. Za IZVEN. SOBOTA, 8. septembra, ob 20. uri - F. Wedekind: LULU, v Minoritski cerkvi. Za IZVEN.
Frank Wedekind:
LULU
Lulu — mit o demonski nedolžnosti od nekdaj do večnosti.
V	novi sezoni bomo pred odhodom FAUSTA na mednarodni festival BITEF v Beogradu igrali tudi v Mariboru, in sicer:
J. W. Goethe:
foliji
14., 15. in 16. 9. ob 19. uri za IZVEN.
SNG MARIBOR
Uspešno operno predstavo
G. Verdi:
bomo igrali za neabonmajsko občinstvo 19. in 23. 9. ob 19.30.
Slovensko Ljudsko Gledališče Celje
V
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE vabi k vpisu abonmaja za sezono 90/91:
Ivan Cankar: HLAPCI
Vinko Moderndorfer: CAMERA
OBSCURA
Jevgenij Švarc-Bogomir Veras: ZMAJ
Samuel Beckett:	ČAKAJOČ
GODOTA
Mihail Bulgakov: ŠKRLATNI OTOK
Aleksander Galin: ZVEZDE NA JUTRANJEM NEBU in abonmajsko gostovanje STALNEGA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA TRST.
Gledališka blagajna bo med vpisom odprta vsak delavnik od 9. do 11. in od 17. do 19. ure, in sicer od 10. do 18. 9. za dosedanje abonente in od 19. do 22. 9. za nove abonente. Informacije lahko dobite po tel: 25-332, 25-357 in 24-637. Vabljeni!
Pimioitfško
Dramsko Cfi.ei> vi.išči:
Primorsko dramsko gledališče razpisuje abonma za sezono 1990/91:
Ferdo Kozak:	VIDA
GRANTOVA v režiji Katarine Pegan ~
Odon von Horvath: SODNI DAN v režiji Georgija Para Pierre Marivaux: TRIUMF LJUBEZNI v režiji Janeza Pipana
Srečko Fišer-Mirko Vuksanovič:	LUCIJA IN AM-
BROZIJ v režiji Stanislava Moše
Ruzante: DIALOGI v režiji Vita Tauferja
gostovanje izbrane predstave enega slovenskih gledališč. Abonma lahko vpišete na upravi gledališča v Kulturnem domu v Novi Gorici, Leninova 2 ali po telefonu 25-326 in 25-328, in sicer od 3. do 14. septembra, od 8. do 15. ure ali pri poverjenikih gledališča v delovnih organizacijah.
oa
IMh
KRANJ
Prešernova gledališče
RAZPISUJEMO ABONMA ZA GLEDALIŠKO SEZONO 1990/91
repertoar:
— Harold Pinter: HIŠNIK (predstava Prešernovega gledališča, režija Jaša Jamnik)
=r* Edward Albee: KDO SE BOJI VIRGINIJE WOOLF (predstava
—	Ivo Svetina: KAMEN IN ZRNO, krstna izvedba (predstava Prešernovega gledališča, režija Boris Kobal)
Niccolo Machiavelli: MANDRA-GOLA ali Pierre Marivaut: TRIUMF LJUBEZNI (predstava Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica)
—	Alexandre Dumas: POKVARJENEC ALI LEPOTA IN MOČ ali Mihail Bulgakov: ŠKRLATNI OTOK (predstava Slovenskega ljudskega gledališča Celje)
—	Zijah Sokolovič: IGRALEC JE... IGRALEC (predstava Zi-jaha Sokoloviča) ali Milan Grgič: SARMICA (predstava Teatra u gostima, Zagreb) vpisovanje: vsak dan (razen ob sobotah in nedeljah) od 8. do 12. ure ter od 14. do 16. ure v prostorih gledališča, in sicer:
—	dosedanji abonenti od 3. do 7. septembra 1990
—	novi abonenti od 11. do 21. septembra 1990.
Inforamcije in rezervacije sprejemamo po telefonu (064) 21-355 ali (064) 24-885.
LJUBLJANSKI
HNEMATC6CAH
POLETNI KINO
ob 21. uri
NJEN ALIBI (HER ALIBI), ZDA, 1990, thriller. R.: Bruce Beresford. I.: Tom Selleck,
KINOTEKA
ob 17. in 19. uri INŠPEKTOR MADIGAN (DA-DIGAN), ZDA, 1968. R.: Don Si-egel. I.: Richard VVidmark.
I KOMUNA I
ob 10. uri matineja
STARI IN OTROCI (PARENT-
HOOD), ZDA, 1989, komedija;
ob 16.30, 18.45 in 21. uri NEWYORŠKE ZGODBE
(NEW YORK STORIES), OMNIBUS - drama, ZDA, 1989. R.: Martin Scorsese, Francis Ford Coppola, Woody Allen.
UNION
ob 16., 18. in 20. uripremiera NOVA DRUŽINA (IMMEDI-ATE FAMILY), ZDA 1989, melodrama. R.: Jonathan Kaplan (Obtoženi). S.: Barbara Ben-dek: F.: John W. Lindley. G.: Brad Fiedel. I.: Glen Ciose (Usodna privlačnost), James Woods, Mary Stuart Masterson, Kevin Dillon.
MINI KINO UNION
Blagajniški hiti prvega polletja:
ob 17., 19. in 21. uri
KO JE HARRV SREČAL
SALLY... (WHEN HARRY MET SALLY), ZDA, komedija. I.: Billy Crystal, Meg Ryan.
VIČ
ob 16., 18. in 20. uripremiera
LJUBIMEC (LOVERBOY), ZDA, 1989, komedija. R.: Joan Micklin Silver: S.: Robin Schiff. G.: Michel Colombier. !.: Patrick Dempsy, Kate Jackson, Carrie Fisher, Barbara Carrera, Kirstiel Alley.
BEŽIGRAD
ob 16., 18. in 20. uri PTIČ NA ŽICI (BIRD ON A Wl-RE), ZDA, 1990, akcijski. I: Mel Gibson, Goldie Hwan. KLASIFIKACIJA SPS: B.
ŠIŠKA
ob 16., 18. in 20. uri KITAJSKA ZVEZA (CHINA-TOWN CONNECTION), ZDA, kung fu. I.: Bruce Ly, Lee Ma-jors II.
TRIGLAV
ob 16., 18. in 20. uri
ODPOREN (HARD TO KILL), ZDA, 1990, akcijski.
MOJCA
ob 16. in 17.30
DALEČ V PRETEKLOSTI,
(THE LAND BEFORE TIME), ZDA, 1989, risanka. P: Stiven Spielberg. KLASIFIKACIJA SPS: B.
| SLOGA | ob 10. in 12. uri
POPER IZ MIAMIA, (I. del). Repriza.
ob 14., 16., 18., 20. uri
ZASEDENI HOTEL, ZDA (V).
ob 22. uri
ZAČETNICE, ZDA. R.: Eve Milan. I.: Tanya Lavvson.
I DOMŽALE: [ ob 16., 18. in 20. uri GUVERNER IN STRIPTIZETA (BLAŽE), ZDA, melodrama. I.: Paul Nevvman. Zadnjič, ob 22. uri
BLONDINKA, ZDA (V). Premiera.
Dvorane so klimatsko hlajene.
Prodaja vstopnic uro pred
prvo predstavo.
MARIBOR
PARTIZAN: ob 16., 18. in 20.
uri, ameriška komedija, POLICIJSKA AKADEMIJA VI. del - JURIŠ NA MESTO! MATINEJSKI SPORED: ob 10.
uri. ameriška komedija, POLICIJSKA AKADEMIJA VI.
Ob 12. uri, ameriški erotični film, EROTIČNA IGRA.
UNION: ob 16., 18. in 20. uri, avstralska komedija, MLADI EINSTEIN (YOUNG EINSTEIN).
GLEDALIŠČE: ob 15.30, 17.30 in 19.30, ameriški pravljični film, LEGENDA (LEGEND). UDARNIK: ob 17. in 19. uri, ameriška srhljivka, NEUNIČLJIV (HARD TO KILL). NOČNI KINO: ob 21. uri, ameriški erotični film, RAZBURLJIVE PRIGODE NICOLE STANTON.
POSEBNA PONUDBA: Ob ponedeljkih je kino (razen erotike) cenejši!
LOGATEC:	ameriški, HAM-
BURGER HILL, ob 20.30. ŠKOFJA LOKA:	ameriški,
MAŠČEVANJE ZA MAŠČEVANJE, ob 18.30 in 20.30. IVANČNA GORICA: ameriški, POLICIJSKA AKADEMIJA (V. del), ob 20. uri. DOBREPOLJE: ameriški, PRISMUKNJENA BOLNIČARJA, ob 21. uri.
CENTER - KRANJ: ameriški-bocvanski, BOGOV1-SO ZOPET-PADLI NA GLAVO, ob 16., 18. in 20. uri.
STORŽIČ - KRANJ: ameriški, ZGODBA O NICOLE, ob 18. in 20. uri. Mladini do 18. leta ne dovolimo ogleda filma! ŽELEZAR - JESENICE: ameriški, UMAZANI PLES (DIRTY DANCING), ob 18. uri. Ameriški, K-9 (VOLČJAK JER-RY LEE), ob 20. uri.
DUPLICA: ameriški, POLICAJ POD KONTROLO, ob 20. uri. RADOVLJICA: ameriški, ZAKLAD CARJA SALAMONA, ob 20. uri.
Ameriški, NIKOLI NE SPIM SAMA, ob 22. uri.
BLED: ni predstave.
ZAGORJE: ameriški, TEQU-ILA SUNRISE, ob 18. uri. Ameriški, ČRNI DEŽ, ob 20. uri.
DELAVSKI DOM - TRBOVLJE: ameriški, IZNAD ZAKONA - ABOVE THE LAW, ob 18. uri.
ČRNOMELJ: ameriški, DEKLETA IZ TAKSIJA, ob 21. uri. DOM KULTURE. - NOVO MESTO: ameriški, ŠOFER GOSPODIČNE DAISY, ob 18. in 20. uri.
DOM JLA - NOVO MESTO:
ameriški, PRESIDIO, ob 19. uri. KRŠKO:	ameriški, DEBIE
OSVAJA DALLAS, ob 22. uri. ROGAŠKA SLATINA: ameriški, SMRTONOSNI PLES, ob
20. liri
SOČA - NOVA GORICA: ameriški, GLEJ, KDO TO GOVORI, ob 18.30.
Ameriški, LOV NA RDEČI OKTOBER, ob 20.30.
OBVESTILA
SODOBNI MENEDŽERJI SE MORAJO VSE HITREJE ODLOČATI TUDI V NAJTEŽJIH RAZMERAH. DANDANES SO EKSPERTNI SISTEMI SE NAJBOLJŠA METODA ZA TAKŠNO ODLOČANJE. Institut »Jožef Stefan«, Labarato-rij za umetno inteligenco, vabi na predavanje »BRZE POSLOVNE ODLUKE«, ki ga bo 10. 9. 1990. Predaval bo prof. dr. Zoltan Ba-račkai z Ekonomskega Instituta jz Sarajeva. Predavanje bo ob 13. uri v Veliki predavalnici Instituta »Jožef Stefan«.
Vljudno vabljeni!
Mladinski pevski zbor RTV Slovenija vabi k sodelovanju nove pevce, stare od 10 do 15 let. Avdicije bodo 11. septembra letos, ob 19. uri.
Oglasite se v Tavčarjevi 17!
Otroci, ki imate veselje do petja, in ste stari od 7 do 10 let, zapojte skupaj v otroškem pevskem zboru RTV Slovenija.
Avdicije bodo 11. septembra letos, ob 18. uri. Oglasite se v Tavčarjevi 17. Pridite tudi lanski člani zbora!
DEŽURNI
ZDRAVNIK
LJUBLJANA
1.	Nujna ambulantno-medicinska pomoč v Ljubljani za odrasle neprekinjeno v Urgentnem bloku Univerzitetnega kliničnega centra (vhod iz Bohoričeve ulice); za otroke in mladino do 15. leta starosti — ob delavnikih čez dan v otroških in šolskih dispanzerjih Zdravstvenega doma Ljubljana;
—	ponoči od 19. od 7. ure, ob nedeljah in praznikih v pediatrični dežurni ambulanti — dispanzer za otroke Center, Ulica stare pravde 2, tel. 327-942.
2.	Za nujno zdravniško pomoč na domu kličite po tel. 323-060. V primeru življenjske nevarnosti ali ogroženosti pa po tel. št. 94. Za otroke in mladino do 18. leta starosti se ob delavnikih od 7. do 19. ure obračajte na otroške in šolske dispanzerje Zdravstvenega doma Ljubljana. Pediatrična dežurna ambulanta od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih pa bo zagotavljala le v izjemnih primerih prevoz otrok z reševalnim vozilom v ambulanto. V takem primeru kličite po tel. 327-942.
3.	Prebivalci občine Grosuplje
—	Ivančna Gorica naj kličejo za nujno zdravniško pomoč na domu podnevi v redne ambulante. Ponoči od 19. do 7. ure zjutraj in ob nedeljah ter praznikih ves dan pa na telefonsko številko 783-039 ali 783-006. Če se zdravnik ne javi, ker je na terenu, naročite obisk na Reševalno postajo Ljubljana, telefonska številka 94, ki ga bo preko radio-zveze posredovala zdravniku na teren.
4.	Nujna zobozdravstvena pomoč je vsak delavnik, nedeljo in praznik v prostorih TOZD Center, Zdravstvenega doma Ljubljana, Metelkova ulica 9, pritličje, soba
št. 50.
Ambulanta nudi pomoč v nujnih primerih in sicer ob delavnikih od 19. do 23. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 7. do 23. ure. Ob delavnikih med 7. in 19. uro
nudijo zobozdravstveno prvo pomoč dispanzerji za zobozdravstveno varstvo Zdravstvenega doma Ljubljana.
»Klic v duševni stiski« deluje od 19. do 7. ure naslednjega dne. Kličite po tel. (061) 313-715. Telefonski številki za nujno zdravniško pomoč za vojaške zavarovance sta 331-142 in 224-903.
DEŽURNA
LEKARNA
LJUBLJANA
Nočna in nedeljska dežurna služba: CENTRALNA LEKARNA, Ljubljana, Prešernov trg 5. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. MARIBOR
Nočna in nedeljska dežurna lekarna: Lekarna Glavni trg 29.
zavod tivoli
DRSALIŠČE
Rekreacijsko drsanje je oblorkih;. petkih od 20.30 do 22. ure, ob sredah in četrtkih od 20. do 21.30, ob sobotah od 10. do 11.30, od 14. do 15.30 in od 20. do 21.30, ob nedeljah pa od 10. do 11.30 ter od 14. do 15.30.
SAVNA
odprta je vsak dan od 10. do 20. ure.
ŠPORTNA DVORANA BLED
Rekreacijsko drsanje na drsališču ŠD Bled je ob petkih od 16. do 17.30, ob sobotari in nedeljah pa od 18. do 19.30. Drsalke si lahko tudi sposodite.
JESENSKE SERENADE
»MOZARTOVI
DIVERTIMENTI«
Izvajaci — Novi ljubljanski pihalni trio: Dušan Jovanovič — oboa, Darko Brlek - klarinet, Zoran Mitev — fagot.
V petek, 7. septembra, ob 20.30, grad Goričane pri Medvodah.
PLESNI
FORUM
CELJE
■/
plesni dogodek
MAŠA ZA SEDEM DEJANJ
v petek, 7. 9., ob 20. uri, GRAD TABOR - Laško.
Predprodaja vstopnic: KOMPAS Celje.
PLESNI FORUM CELJE
vabi k vpisu v celoletno plesno šolo, plesne tečaje in rekreacijo. Informacije in prijave po tel. 36-559, vsak dan od 8. do 10. in od 14. do 16. ure.
PRENOVLJENI	KLUB
K 4 ODPIRAMO V SOBOTO, 8. 9. 1990, OB 22. URI! PRIDITE!
KLUB BABILON
DANES VAS VABIMO, DA SI OGLEDATE IZBOR LEPIH DEKLET IN MLADIH TALENTOV SKUPAJ S ARTOM DE ROSA - SUPERPASS.
,KUHAMO GROZNO,
PRIDEMO VEDNO PREPOZNO
najhitrejša dostava tople hrane in pijače
im
' Tel. (061)
▼ * 061 317831	317.831
fpOR\|
I gostišče-sobe-discoJ
Ta teden vabimo vse ljubitelje škampov in norveškega lososa na 4. Špornovo škampi-jado.
Telefon ZATE - ZAUPNI TELEFON za otroke, ženske, družino, žrtve nasilja in vse nemočne 323-353 vsak dan od 16.-21. ure
COJMD
iSl KOMPAS
ŠUBIČEVA 1
tel.: (061) 211-118, 221-420
i nformacije
vabi k vpisu v plesne tečaje odrasle, mladino in otroke. Za novo sezono smo vam pripravili veliko zanimivosti!
Plesni studio EUREKA-Kranj vabi v plesne tečaje vseh vrst otroke, mladino in odrasle. Tudi jazz. Plesna novost:	VOUGE
tečaj!
Vpis: ODISEJ, turistična agencija, Maistrov trg 2, Kranj, tel.: (064) 21-790 in 28-586.
'ms?#
tel.: 32 0 - 0 42
-»ETKOVŠKOVO NAB. 35
vpisuje v naslednje plesne tečaje: ZAČETNI: 19.9,- sreda, ob 19., 28. 9. — petke ob 20. uri NADALJEVALNI: 24. 9., ob 20. uri
IZPOPOLNJEVALNI: 25. 9.,
ob 20.30
TEČAJI ZA STAREJŠE (NAD 30 let):
začetni: 30. 9., ob 19.30 AEROBIKA: ponedeljek, 24. 9., ob 19. uri
VPIS: vsak dan od 11. do 13. in od 16. do 18. ure, tel. 320-042
PLESNA
ŠOLA
KAZINA
Trg osvoboditve 1
Ljubljana
tel. 214-348
INFORMACIJE, VPIS od 16. do 20. ure.
Vabimo vas k vpisu v MALO KAZINO in v PLESNO ŠOLO KAZINA za odrasle:
Družabni plesi:
‘i. petek, 14. 9., sreda, 19. 9. sreda,:3: 10:\ -.j: I II. sreda, 19. 9.
H o ruk
Dekleta in žene vabimo k aero-bični in fitnes vadbi pon. in sre., od 17. 9. naprej.
JAZZ I. čet., 20. 9., ob 17.50
(več kot plesna sola^
NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU hala B2/II - tel.: 327-651 INFORMACIJE, REZEVARICJE, VPIS: od 10. do 12. ure in od 15. do 20. uie
Vabimo k vpisu v piesne tečaje za odrasle:
DRUŽABNI PLES:
I.	torek, 11. 9.; sobota, 15. 9.; ponedeljek, 10. 9. (nad 30 let)
II.	torek, 11. 9.; sobota, 15. 9.; petek, 21. 9. (nad 30 let)
II., IV. sobota, 15. 9.; petek, 21. 9. (nad 30 let)
K—športni: nedelja, 16. 9.
JAZZ I., II., III. nedelja, 9. 9. Step: I.: nedelja, 23. 9.
Aerobika I.: četrtek, 20. 9. PLESNA ŠOLA ZA OTROKE IN MLADINO PRIČNE Z DELOM V PONEDELJEK, 3. SEPTEMBRA.
Plesni^ šola
ROŽANC Trg OF 3 (pri kolodvoru) tel.: 325-878
Vsak delavnik od 13. — 18. ure vabimo k vpisu v:
ZAČ.: 18. 9., 7. 10., 10. 10.; NAD.: 16. 10.
Otroke vabimo k vpisu v celoletno plesno šoio!
Organiziramo maturantske plesne tečaje in tečaje za zaključene skupine.	______
J^PLESNA JPŠOLA
9k
DOM SVOBODE ŠENTVID Prušnikova 99 tel.: 50-762
Vpis od 9. do 19.
ZA OTROKE (5„do 15 let): celoletna plesna šola ZA MLADINO - NOVOST: SOČA DANCE v latino-hit tečajih: petek, 28. 9. jazz, step: sreda, 12. 9.
ZA ODRASLE:	- družabni
ples:
I.	pet., 14. 9.: med., 16. 9.
II.	, III. nedelja, 16. 9.
DNEVNIK »DELO«, IZDAJA ČGP DELO, TOZD DELO • USTANOVITELJ TOZD DELO o NASLOV UREDNIŠTVA: LJUBLJANA, TITOVA 35, TELEFONA N. C. 318-255, 319-255 » MALOPRODAJA - KOLPORTAŽA • YU DELO 31-255 • POŠTNI PREDAL 29, 61001 LJUBLJANA • TISK ČGP DELO. TOZD TISK ČASOPISOV IN REVIJ, LJUBLJANA, TITOVA 35 » NAROČNINA TEL. 315-366, REKLAMACIJSKI ODD. DOSTAVE DNEVNIKA »DELO« ZA LJUBLJANO TEL. 318-880, LJUBLJANA, TITOVA 35, NON STOP OB DELAVNIKIH IN SOBOTAH • POSAMIČNA ŠTEVILKA STANE 6,00 DINARJEV, SOBOTNA ŠTEVILKA 8,00 DINARJEV • NAROČNINA ZA SEPTEMBER 1990 160.00 DINARJEV, ZNIZANA NAROČNINA ZA UPOKOJENCE 144.00 DINARJEV • ZA PLAČNIKE PO BANKI (TRAJNI NALOGI) SE 5% POPUST • NAKAZILA NAROČNINE NA TEKOČI RAČUN: ČGP DELO - TOZD »DELO«, ŠTEVILKA 50102-603-48909 • LETNA NAROČNINA ZA TUJINO OD1.7.DAUE: ZDA 641 USD, AVSTRIJA 4.724 ATS. ZRN 667 DEM. FRANCIJA 2.254 FRF. ŠVICA 558 CHF. SVEDSKA 2.412 SEK. ITALIJA 501.500 ITL • PLAČILA NA DEVIZ. RAČUN PRI LB. ŠTEVILKA 50100-620-107-
257300-27822/0; NAROČILA NA DNEVNIK DELO'SPREJEMAMO VSAK DAN IN ZAGOTAVLJAMO DOSTAVO NA DOM V PETIH DNEH OD NAROČILA • ODPOVEDI LAHKO UPOŠTEVAMO OB KONCU MESECA • STIK - SPREJEM MALIH OGLASOV PO TELEFONU 318-866 ALI OSEBNO NA BLAGAJNI V ŠUBIČEVI 1 ALI TITOVI 35 OD 7. DO 19. URE • SPREJEM OSMRTNIC: OB DELAVNIKIH OD 7. DO 16. URE OZ. OB SOBOTAH OD 7. DO 11. URE OSEBNO (ŠUBIČEVA 1 IN TITOVA 35), PO TELEKSU YU DELO ST 31-633, S TELEGRAMOM ALI PO TELEFONU 318-866 (OD 14. DO 16. URE) ZA NAROČNIKE IZVEN LJUBLJANE • OGLASNO TRŽENJE, LJUBLJANA, TITOVA 35, 61001 LJUBLJANA, TELEFON 318-570, TELEFAX 318-570 • OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH SPREJEMA OSMRTNICE (DO 16. URE) NEPOSREDNO CENTRALNA REDAKCIJA »DELA«, LJUBLJANA, TITOVA 35 OSEBNO ALI PO TELEFONU 315-366 ZA NAROČNIKE IZVEN UUBUANE • ROKOPISOV NE VRAČAMO
TELEFON DEŽURNEGA UREDNIKA 318-252. TELEKS YU DELO 31-255, TELEFAKS 311-871.
	
	
	
	
METALING d.o.o., Radeče, Krakovo11, tel. (0601)81-613	UGODNA PRODAJA RAČUNALNIŠKIH DISKET: BASF 1,2 MB DD/HD - 10 disket, samo 350 din BASF 360 KB DD/DD 10 disket, samo 230 din Dobava takoj!
NOVOSTI V MARLESOVEM SALONU:	-	nov proizvodni program —	ugodni kreditni pogoji —	pri gotovinskem plačilu od 10 — 20% popusta -	pri nas dobite informacije tudi o prodaji naših montažnih objektov. Obiščete nas lahko v našem salonu na Titovi 133 vsak dan od 9. do 19. ure, ter ob sobotah od 9. do 12. ure, pokličete pa po telefonu (061) 372-537. Marlesovo pohištvo lahko kupite tudi doma. Pokličite nas, strokovnjak vam bo pomagal izmeriti prostor, narisal bo načrt, izrano pohištvo pa vam bomo pripeljali na dom. Obiščite oziroma pokličite nas, z veseljem vam bomo svetovali.
GASTREMA	GOSTINCI — odprt je nov razstavno-prodajni salon GASTREMA - profesionalne gostinske opreme priznanih proizvajalcev. Na voljo so vam aparati za kuhanje kave, ledomati, prof. mikrovalovne pečice, profesionalni stroji za pomivanje posode in še druga oprema, ki vam bo pomagala pri delu. Vabimo vas, da si našo ponudbo ogledate vsak dan od 9. do 13. ure na Celovški 149 v Ljubljani. Inf. po tel. 441-944, int. 29-94.
UGODNE CENE radiatorjev JUGOTERM	V poslovalnici MAVRICE na Gosposvetski 13 imamo bogato izbiro materialov za CENTRALNO OGREVANJE po posebno ugodnih cenah pa prodajamo radiatorje JUGOTERM. Tel. (061) 322-796.
TALNE OBLOGE IN PREPROGE SKORAJ ZA POLOVICO CENEJŠE	Prodajni centri in Saloni pohištva SLOVENIJALES vas vabijo na veliko znižanje talnih oblog, preprog in tekačev proizvajalca Proleter. Kakovost, pestra izbira in ugodne cene. Česar včeraj niste zmogli, boste danes in še bo ostalo...
AEROGRAFIKA POSEBNA PONUDBA *	15% SEJEMSKI POPUST NA OBRTNEM SEJMU V	CELJU NOVO NOVO NOVO *	PLAČILNE VREČKE V	NESKONČNEM TRAKU *	INTERNE DELNICE, OBVEZNICE	Med Obrtnim sejmom vam Aerografika ponuja tabelirni papir zebra in bianco, ki je 15% cenejši. Informacije: Aerografika, Čopova 24, 63000 Celje, prodaja obrazcev, telefon: (063) 32-981, telefaks: 063 37-610. format: dve različni velikosti (234 mm x 12” in 234 mm x 8") barva: dve različni barvi (zelena in modra) pakiranje: karton po 500 vrečk TAKOJŠNJA DOBAVA! POMEMBNO! Plačilne vrečke so izdalane tako, da omogočajo: *	tajno obdelavo in posredovanje plač *	dodatno vlaganje internih delnic in obveznic, ne da bi bila ob tem ogrožena tajnost plače *	vlaganje drugih sporočil, pomembnih za delavca Za izplačilo piač vam nudimo tudi interne delnice in obveznice, ki jih lahko dotiskate s svojimi podatki. Format: 234 mm x 4” Pakiranje: karton po 1500 kom. Informacije: Aerografika, Čopova 24, 63000 Celje, Prodaja obrazcev, telefon: (063) 32-981, telefaks: 063 37-610.
MALICA PO MOJEM OKUSU	Sv. pečenka, naravna omaka, pečen krompir, radič s fižolom ali tunin file po tržaško, maslen krompir, sestavljena solata za 40 din. Gostinsko podjetje Črnuče, PE BEŽIGRAJSKI HRAM, tel. (061) 322-714.
KOSILO V GOSTILNI ROGOVILO	Goveja juha z jetrnimi žličniki, rokovnjaškj zrezek, krompirjevi svaljki, sestavljena solata za 45 din. Gostinsko podjetje Črnuče, PE ROGOVILO, tel. 372-284.
DIVJAČINA NE PREZRITE	Po zelo ugodnih cenah prodajamo meso divjega prašiča - stegno in hrbet s kostjo - globoko zamrznjeno. Meso je v kartonih, težkih okoli 20 kg. Mercator - Mednarodna trgovina, Ljubljana. Prodaja v hladilnici, Mesarska 3 (stara klavnica na Poljanski c.).
SPE, d.o.o. Trebnje, Cesta Gubčeve brigade 16, 68210 Trebnje, tel. (068)44-103	Ugodno: Kot pooblaščeni distributer podjetja VVord Perfect vam po ugodnih cenah nudimo VVordPerfect 5.1, PlanPerfect 5.0, DravvPerfect 5.0, DataPerfect 2.0, WP Office 3.0 po 6.100 din in WP Executive 3.200 din. ŽR 52100-601-12531
DRUŠTVO MODELARJEV LJUBLJANE	vas vabi na odprto državno prvenstvo radijsko vodenih modelov čolnov, ki bo v soboto, 8. 9. 1990 na Koseškem bajerju v Šiški (v neposredni bližini motela ' Tikveš oz. Agrostroja), od 9. do 18. ure. Sodelujejo tudi tekmovalci iz tujine. VSTOP PROST! PRIREDITEV BO OB VSAKEM VREMENU. Med tekmovanjem bo bogat srečolov. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno.
Tur. agencija VAGABUND, Beijaška 4,	Vabimo vas, da z nami obiščete sejme v tujini (Flormart-hortikultura-Padova, avtomobilski razstavi v Parizu in Birminghamu) in Oktoberfest v Munchnu. Cene so ugodne. Pripravljamo tudi sindikalne in nakupovalne izlete (Italija, Munchen,
61000 Ljubljana, tel. (061) 316-963	Celovec), po ugodnih cenah.
CTJ, Vilharjeva 21 in TV Slovenija CTJ in dr. ing. N. TARASOV POSLOVNA KOMUNIKACIJA	obvešča, da je v sodelovanju s televizijo Slovenija pripravil začetni tečaj nemškega jezika na 312 strani teleteksta. Na strani 309 pa bo CTJ posredoval tudi vsa druga obvestila v zvezi s svojo izobraževalno dejavnostjo. vas vabita na dvodnevni seminar NEMŠKEGA URADNEGA JEZIKA IN NEMŠKE SODNE TERMINOLOGIJE. Termin: 13. in 14. september 1990 Cena: 1.150,00 din Prijave: telefon 317-865, Bojana Tivadar, telefax 314488 ANGLEŠČINA V GOZDU MARTULJKU od 10. do 14. 9. C program od 17. do 21. 9. A program od 24. do 28. 9. B program od 19. do 23. 11. ŠEFIC II NEMŠČINA V GOZDU MARTULJKU od 1. do 5. 10. A program od 22. do 26. 10. B program od 12. do 16. 11. C program ITALIJANŠČINA V LIPICI od 24. do 28. 9. A program od 22. do 26. 10. A program
CTJ - ITALIJANSKI POSLOVNI JEZIK	13. septembra se začne redni seminar ITALIJANSKEGA POSLOVNEGA JEZIKA 2, ki ga bo po novem programu vodil finančni svetovalec iz Genove: Andrea Ganadu. Seminar bo ob četrtkih od 18.20. do 20.40. Vabljeni!
KITAJSKA, 27. 9., 8 dni	Potovanje, ki se vam bo vsekakor obrestovalo. Inf. in prijave: PUTNIK, Lj„ Miklošičeva 17, tel. (061) 325-542, 314-889, 311-542.
TAJSKA, SINGAPUR 13 dni, 27. 9. 90	Zelo ugodno. Inf. in prijave: PUTNIK, Ljubljana, Miklošičeva 17, telefon (061) 314-889, 311-542, 325-542.
ŠPANIJA, AŽURNA OBALA	21 do 29. 9., 6 polpenzionov, Lloret de Mar, 1 N/Z Nica, ogled Monaca samo 2.800 din, kredit. MONTENEGRO EXPRESS Celje, tel. (063) 25-133.
PIONIRSKI DOM Kakovost in tradicija	Stik z umetnostjo, ustvarjalnostjo in svetom; otroke in mladino vpisujemo v kulturno estetske dejavnosti in tečaje tujih jezikov - tudi za začetnike. Tei. (061) 310-967.
IŠČETE STIL »COLLEGE«? DOBITE GA V MAXIJU!	V specializirani prodajalni za moške »MAKS« v pasaži Maximarketa vam lahko ponudimo popularne fantovske bluzone »College« in »Wear Guard«, praktične vetrovke »Yachting (cena 770,00 din), srajce »Yves Dorsey« in »Sunset Street« (cena 293,00 din) ter modne majice - bele ali s šaljivim motivom v velikosti »XL« (cena 32,00 in 48,00 din). Vsi izdelki so uvoženi. Dobimo se v Maxiju!
FESTIVALNA DVORANA	vabi vsak petek in soboto na redne plesne prireditve v Festivalno dvorano.
Jezikovna šola BABYLON	vpisuje redne jezikovne tečaje v Ljubljani, Mariboru, Kranju in Celju še do 10. 9. Posebna privlačnost: preskušeni tuji učbeniki in angleški profesorji, ki so učili v šolah, ki jih priznava tudi British Council. Skupine od 8 do 10. Poseben program za otroke od 9. do 12. leta, ki so preživeli nekaj časa v tujini. Sporočamo, da smo dodali še eno konverzacijsko skupino za odrasle s profesorjem Philipom Burtom. Inf. in vpis za Ljubljano: Babylon d.o.o.. Komenskega 11/49 ali po tel.: (061) 317-980, za druge kraje: Celje, tel. (063) 36-390.
Bolniki in invalidi razstavljajo svoje izdelke	Razstava pod geslom MOČ VOLJE IN LJUBEZNI predstavlja raznovrstne izdelke, ustvarjene z nemočnimi rokami, usti in nogami. Njihova bogata vsebina govori, da je tudi življenje prizadetih zmožno velikega ustvarjanja. Ogledate si jo lahko vsak dan od 9. do 19. ure do nedelje zvečer na Teološki fakulteti,
	Poljanska 4. Obisk razstave vas bo obogatil.
Modni boutique My mistery, Tržaška c. 15	Jesen v butiku My mistery - za vse, ki so rade modno in ne predrago oblečene. Odprto od 9.30 do 19., ob sobotah od 9. do 12. ure.
Z IGRO DO ZNANJA	Želite otrokom olajšati prvi stik s pisano besedo? Kupite jim UČENČEVO STAVNICO in besedno sestavljanko KRIŽKRAŽ Državne založbe Slovenije. Našli ju boste v vsaki knjigarni.
SANJATE O NOVEM AVTU?	DONIT Medvode je poskrbel za to, da bodo vaše sanje resničnost. Za malo denarja bo vaš avto kot nov, če boste kupili izdelke za zaščito zunanjih in notranjih delov avtomobila in avtokozmetiko. Rešili bomo tudi vse težave pri lepljenju in tesnenju. ■V prodajalnah Chemo bodo uresničili vaše sanje.
DOMUS Kardeljeva 2	Potrošniško informativni center vas vabi na svetovalno akcijo KONZERVIRAJMO NA SODOBEN NAČIN, ki je odprta od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
Trgovina ANIKA —za otroke le najboljše	V novi trgovini na Eipprovi 19 ob Trnovski cerkvi prodajamo tudi majčke (kuhanje na 95°), mikice, žakar puloverje.
KAM PO BARVICE?	JOLLY PROGRAM najcenejši v prodajalnah PAPIRUS v Ljubljani in Tržiču.
MULTICOM Ljubljana jesenski razpis -7 TUJIH JEZIKOV, tel. (061) 324-347	Podjetje za poučevanje tujih jezikov MULTICOM, p.o., Dvoržakova 8/III nad. (pri Bavarskem dvoru) sprejema prijave osebno na naslovu od pon. do čet. od 10. do 14. in od 17. do 20. ure, v pet. in sob. od 11. do 15. ure. Tečaji potekajo po lastnih programih v naših učilnicah na Dvoržakovi 8. Tel. (061)324-347.
C*
h
10. stran ★ DELO
Petek, 7. septembra 1990
STIKOVA VROČA LINIJA
ZVEDELI VČERAJ - VELJA D ALTE Sl
OBVESTILA ZA PRIREDITEV »POZDRAVLJENA, LJUBLJANA«	ZKS-Stranka demokratične prenove Ljubljana vabi v soboto, 8. septembra, ob 10. uri, na prireditve s skupnim naslovom »POZDRAVLJENA, LJUBLJANA«. Ob 10. uri bo okrogla miza o javnem življenju v mestu. Ob 13. uri bo kulturni maraton, na katerem bodo sodelovali Jerca Mrzel, Jurij Souček, Boris A. Novak, Jaša Zlobec, Jani Kovačič in Andrej Rozman-Roza. Ob 14. uri bo šahovska simultanka z mojstroma Zvonetom KRŽIŠNIKOM in Janezom STUPICO. Ob 15.30 bodo nastopile zvezde slovenske, jugoslovanske in evropske atletike Topič, Bilač, Apostolovski, Pajkičeva, Lužarjeva in Bukovčeva. Ob 17. uri bo shod stranke, na katerem bo govoril Milan KUČAN. Ob 20. uri pa zabavno-glasbeni koncert, na katerem bodo sodelovale skupine Pepel in kri, Obvezna smer in drugi. Vstopnice za koncert so na voljo pri mestni in občinskih organizacijah ZKS — Stranke demokratične prenove v Ljubljani in pri blagajni Ljubljanskega festivala.
UGODNO V UNIVERZALE DOMŽALE	Pred začetkom šolskega leta smo pripravili akcijsko prodajo hlač, kril, vetrovk, bund, trenirk in kap za otroke in mladino po izredno konkurenčnih cenah. Uqodni prodajni pogoji: 3 obroki brez pologa in brez obresti.
ČASOPISI MLADINSKE KNJIGE	Jesen je tu. Listje odpada. Nekateri listi ostajajo: Ciciban, Gea, Proteus, Pil. Naročila po telefonu: (061) 441-850 441-257. CICIBAN, list za najmlajše V njem so pesmice, zgodbice, recepti in šiške. Naročila po tel.: (061) 441-850, 441-257. GEA, poljudnoznanstvena revija Za nekatere prva, za druge edina in za tretje zadnja ljubezen. Naročila po telefonu: (061) 441-850, 441-257. PROTEUS, najstarejša naravoslovna revija pri nas Če vas zanimajo živali, rastline, kamnine, zakoni fizike in kemije, berite ga. Naročila po telefonu: (061) 441-850, 441-257. PIL, časopis za najstnike Prijeten, iskriv, lahkoten. Vsak petek pri vas. Naročila po telefonu: (061) 441-850, 441-257.
KOMPAS BARCELONA	Vabimo vas na izlet s posebnim letalom v Barcelono. Prvi odhod 12.10. - 4 dni samo za 3.850 din, drugi odhod 17. 10. - 5 dni, cena 3.700 din. Vabljeni!
TRGOVINE GOSTIŠČA BIFEJI	V. ZALOGI IMAMO UVOŽENE SOKOVE YO PO KONKURENČNIH CENAH. DOBAVA FCO KUPEC. KANDORFER, d.o.o., Veletrgovina, telefon (061) 219-777.
En telefonski priključek - štirje telefonski aparati SELECOM 04	Za objekte z enim ali več stanovanji, za manjše pisarne, trgovine, poslovalnice... Cena 3980 din. Naročila in informacije: Iskra Terminali, Prodaja, Trg revolucije 3, 61000 LJUBLJANA, telefon (061) 213-213, int. 1492, telefaks (061) 213-773. SELECOM 04 - ko telefoniranje postane užitek.
POLIGLOT d.o.o. Podjetje za izobraževanje, Ljubljanska 108, Domžale TEČAJI NEMŠČINE IN ANGLEŠČINE	Korak bliže znanju in popolnosti, Evropa 92. Pridružite se nam, pomagali vam bomo. Organiziramo tečaje nemščine in angleščine v ekskluzivnih skupinah 10—12 slušateljev. Vodijo jih tudi nemški in angleški profesorji (native spe-akers). Ljubljana, Srednja kemijska šola, Aškerčeva 7, Domžale, OŠ Vencelj Perko. Vpis: od 27. 8.-8. 9. Ljubljana: Srednja kemijska šola, Aškerčeva 7, od 18.-20. ure, Domžale: Ljubljanska 108, od 9.—13. in od 15.—17. ure. Informacije vsak dan od 9.—13. ter 15.—17. ure, tel. (061) 713-595.
PANTEON šola za tuje jezike	vpisuje v začetne, nadaljevalne ter specialistične tečaje angleškega in nemškega jezika v Ljubljani in Mariboru. Konverzacijske tečaje in tečaje strokovnega jezika vodijo tuji predavatelji! Posebnost: video obnovitveni tečaji angleškega jezika. Sodobne teme, komunikativni programi in majhne skupine. Pouk je v središču mesta (Šubičeva)! Inf. po tel.: (061) 312-916 ali (062) 211-602. Prijavite se lahko tudi na Vojkovi 1 v Ljubljani od 9. do 19. ure.
UTOK, UTOK KAMNIK -NARODNE NOŠE -MODNA REVIJA PRAZNIČNI POPUST 6., 7., 8. in 9. SEPTEMBRA	KJE? V prodajalni Utok v Kamniku na Kidričevi in Usnjarski ulici in na stojnici v središču mesta. Petek, 7. septembra, ob 20. uri modna revija, nastopa plesna skupina Mojce Horvat, Utok, Svilanit, Almira, Mura, Šport Porenta. Obiščite nas, ne bo vam žal.
Ste že ugotovilij kje lahko kupite najcenejše pohištvo?	V trgovini MAŽA, Tomšičeva 4, Lj. (poleg NAME), tel. (061) 215-748. Tudi v septembru enkratne akcijske cene pohištva skoraj vseh slovenskih proizvajalcev. Priporoča se najcenejša trgovina s pohištvom!
Izpopolnjujte si znanje na Ekonomski fakulteti	CISEF- Center strokovnega izpopolnjevanja in svetovalne dejavnosti pripravlja v mesecu septembru: Seminar: UPRAVLJANJE IN VODENJE POJDETIJ V KRIZAH: 19., 20. in 21. septembra 1990 in PODJETNIŠKO ŠOLO EKONOMSKE FAKULTETE: 27., 28. in 29. 9., 4., 5. in 6. 10. ter 11., 12. in 13. 10. 1990. Dodatna pojasnila o programu, strokovnih izvajalcih in organizaciji lahko dobite po telefonu: (061) 342-662 ali osebno v CISEF na Ekonomski fakulteti, Kardeljeva ploščad 17 v Ljubljani.
OBRTNIKI, POSAMEZNI GRADITELJI, STANOVANJSKE ZADRUGE, POZOR!	Še vedno najceneje — cene brez prometnega davka: lamelni parket hrast extra 160 din/m2, klasični parket hrast extra dim. 350 x 42 285 din/m2, jupol 30/1 -217,50 din. Inf. tudi za ostali gradbeni material: Trgovsko podjetje ASTER, Smartinska 152, hala 1, Javna skladišča, tel. (061) 443-322, int. 273, 281, od 7. do 15. ure.
ITALIJANSKI ČEVLJI Prešernova 8, Dob pri Domžalah	• kupite kakovostno in poceni italijansko uvoženo obutev: salonarje, gležnarje, otr. obutev, vse usnje, cena od 350 do 800 din # Odprto od 8. do 12. in od 14. do 20. ure.
Indijska restavracija GLORIA, Vodnikova 8	ponuja bogato izbiro indijskih, ribjih, mesnih jedi. Rezervacije po telefonu 559-698. Vabljeni!
KOMPAS FANATIC	Ugodna ponudba jadralnih desk: model 90 Viper, Bat, Rabbit, Boa, Mamba, jadra ART — Speed, Fun Wave, RAD, Wing, Lite_Wing. Inf. Poslovalnica Kompas, Šubičeva 1, Lj., tel. 211-118 in trgovina Peter Šport, tel. (061) 348-423.
KUPUJETE PRALNI STROJ!	V brezcarinskih prodajalnah kranjskega Merkurja Partner, Koroška 2, v Kranju in Ideal, VVolfova 8 v Ljubljani lahko kupite pralni stroj SIEMENS za 835 DEM, sesalec za prah SIEMENS za 263 DEM in videokasete SONY (E 180) za 11 DEM.
SKLADIŠČNI PROSTORI V PRIMARNEM CENTRU FUŽINE	Imate zadrego s skladiščnimi prostori? V Primarnem centru Fužine lahko dobite-dva-608,70 m2 in 142,66 m2! Do skladišč je neoviran, nadkrit dovoz za vse vrste tovornih vozil. Oglasite se in pomagali vam bomo! GPG, Inženiring, Emonska 8, Lj., tel. (061) 221-083, 221-004.
SAMO »BAGRAF« d.o.o.	vam hitro in po ugodnih cenah tiska prospekte, kataloge in izdela luksuzno embalažo za kozmetiko in drugo. Priporočamo se »BAGRAF«, Ljubljana, Kra-nerjeva c. 1, tel. (061) 576-511.
»BAGRAF« d.o.o.,	podjetje za tisk in grafični inženiring vam po ugodnih cenah ponuja kakovostni papir. Zavitek (500 listov) samo 70,00 din. »BAGRAF« d.o.o., Ljubljana, Kranerjeva c. 1, tel. (061) 576-511.
SALON ZA ZDRAVJE IN LEPOTO RYODORAKU, LEVSTIKOVA ul. 14, LJUBLJANA, tel. (061) 212-374	Hujšanje brez lakote od 8 do 10 kilogramov mesečno s pomočjo funkcionalne stimulacije proti apetitu. Najučinkovitejša odprava celulita s pomočjo myoliftinga. Svetovanje in pomoč pri bolečinah v vratu, križu, sklepih in mišicah. Salon deluje pod strokovnim vodstvom zdravnika specialista.
ŽUŽU, boutique otroških igrač, Vodnikova 2, Lj. soseska Stara cerkev	V ŽUŽU-ju boste po zelo ugodnih cenah kupili kakovostne igrače za svojega otroka: LEGO, CHICCO, CORROLLE - ljubke francoske punčke, GIOCCA in domači proizvajalci. Odprto od 9. do 12. in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. OTROK POTREBUJE PRAVO IGRAČO.
NOVO V MOSTAH TRGOVINA Z ORODJEM IN AVTO DELI	Obveščamo vas, da smo odprli novo tehnično trgovino z vsemi vrstami orodja in avtomobilskih delov. Našlo se bo kaj tudi za vaša kolesa s pomožnim motorjem. Obiščite nas na Ul. Vide Pregarčeve 14, vsak dan od 7.30-19., ob sob. pa od 8. —13. ure.
UNICOM d.o.o., Lj., Brilejeva 13, tel. (061)576-798, 574-703	Izredno ugodna ponudba Tiskalniki Epson LX 400, FX 1050, LQ 850, LQ 1050, LQ 2550 - prodaja in informacije UNICOM. Posebno vabljeni grosisti.
KEFU, KEMOSERVIS FOTOMATERIAL, prodajalna Atrij, Titova 40 (pri KO-RA baru), tel. 315-981	Potrebujete fotografije za mesečno vozovnico, vozniško dovoljenje, osebno ali kakšno drugo izkaznico? Štiri barvne fotografije v eni minuti za 139 din, za učence, dijake in študente pa samo 119 din, dobite v KEFO, prodajalni Atrij pri KO-RA baru.
SEAWAY	vabi vse ljubitelje navtike, potapljanja in ribolova na jubilejno 30. MEDNARODNO NAVTIČNO RAZSTAVO v Genovi. Odhoda 11. 10. in 19. 10. Cena izleta je 2.400 din. Prijave sprejemamo do 15. 9. po tel. (061) 552-593.
HERMES Ljubljana obvešča vse mamice in očke, da so znižali cene otroških koles znanega ameriškega proizvajalca Huffy in sicer za modele:	ROCK RIDGE (5 hitrosti) s 3.292,00 na 2.926,10 din STALKER (5 hitrosti) s 3.363,00 na 3.051,70 din SONIC 6 (6 hitrosti) s 3.643,00 na 3.238,80 din Pohitite z nakupom — količine so omejene. Prodajajo jih v prodajalni na Moša Pijadejevi 27 v Ljubljani.
IZPOPOLNJEVANJE TELEFONISTOV	•	v stroki, slovenskem jeziku, osnovne fraze v angleškem, nemškem jeziku •	30-urni tečaji po ugodnih cenah •	kličite PTT SŠC, tel. 346-897.
MIKRO ADA Parmova 41	Največja izbira računalniških tečajev pri nas! Zahtevajte termine in cene! Telefon (061) 329-244.
Srednja upravno administrativna šola v Ljubljani	Poljanska 24, vpisuje v šolskem letu 1990/91 odrasle v izobraževanje ob delu za smeri: -	administrator (triletni program) —	upravni tehnik (štiriletni program) Informacije vsak dan med 8. in 12. uro osebno ali po telefonu: 317-167.
VSAVNA CLUBU »BREZA«	Lj., Lepodvorska 13 so vam na voljo: savni, solarija in ročna masaža. Inf. in rez. po tel. 319-713.
TENIŠKA ŠOLA	HIT CLUB vas pričakuje. Tel. (061) 452-919, neprekinjeno.
KRAKOW 27. do 30. 9.
2 polpenziona v hotelu Cracovia, rudnik soli, ugodni nakupi, samo 1.350 din. MONTENEGRO EXPRESS. Celje, tel. (063) 25-133.
m
▼
11
znj
E I C H S GR0SSTES F0T0HAUS
NEC PIN TISKALNIK P 6 PLUS
24-iglični matrični robustni tiskalnik za podjetja, 265 znakov/s., 75 znakov/s. v lepi pisavi, 80 KB spomina, 360x360 dpi
namesto 1.570 samo 1.037 DEM neto
§lE©ir
dffCanputeOructar
jl I STAR LC-10 9-iglični matrični tiskalnik, 144 znakov/s., 36 znakov/s. v lepi •fi i	pisavi namesto 602 samo 361 DEM neto
STAR LC 24-10 24-iglični matrični tiskalnik, 170 znakov/s., 56 znakov/s. v lep* pisavi, 7 KB spomina namesto 844 samo 602 DEM neto
MALI OGLASI
TEL. 318-866
Pri okencu:
Šubičeva 1, Titova 35
Sprejem oglasov vsak dan
od 7. do 19. ure
ob sobotah in dan pred praznikom
od 7. do 11. ure.
Oglase za naslednji dan sprejemamo: na okencih do 9.30, po telefonu dO 10.30

prodam
STANOVANJE v centru Domžal, 66 m2, s telefonom, delno opremljeno, prodam. <5* (061) 328-045, int. 244 dopoldne in 713-286, po 15. uri.
t-55789-10
ENOSOBNO stanovanje 37 m2, v središču Domžal, prodam. Cena 70.000 DEM v din. protiv. <S* (061) 712-268.	55312-10-pt
GARSONJERO 29 m2 v Polju,
4 nadstropje, delno opremljeno, takoj vseljivo, prodam za 55.000 DEM v din. protivrednosti. Ponudbe pod »Gotovina«.	55491-10-pt
DVOSOBNO stanovanje, 62 m2, prodam najboljšemu ponudniku v Novih Jaršah. <3? (061) 40-037. od ponedeljka naprej.	p-706309-10
najamem
GARSONJERO ali manjše stanovanje s telefonom v Ljubljani, najame za pol leta ameriški poslovnež. Ponudbe pod »Future«. pt-55817-13 ZAKONSKI par išče stanovanje. <X* (061) 737-854.	pt-55873-13
ŠTUDENT 1. letnika medicine, išče ogrevano sobo s souporabo kopalnice, po možnosti v biižni centra.
(063) 844-041.	t-35630-13
GARSONJERO ali sobo z mo-nožnostjo kuhanja in souporabo kopalnice najame samski moški. 3£* (061) 331-592 ali ponudbe pod »Do 3000«.
706332-13
OPREMLJENO, cenejše stanovanje bi najela. Ponudbe pod »Ljubljana«.	809194-13
ŠTUDENTKA prvega letnika, išče sobo z souporabe kuhinje in kopalnice. <&* (065) 22-245.	t-55508-13
PRIMERNO stanovanje, išče mlada slovenska družina. Lahko neopremljeno, možno enoletno predplačilo. Ponudbe pod »Nujno«.
p-6507-13-st
NOVINARKA najame garsonjero s telefonom v Ljubljani ali okolici. 319-260, dopoldne in 342-705, zve-p-6570-13-st
OGREVANO sobo s souporabo
kopalnice in WC-ja, išče mimo dekle - študentka stomatologije, nekadilka. Ponudbe z nekaj predplačila ^2* (063)
853-210, od 7. do 14.30 ure.
pt-55080-13
MANJŠE stanovanje v Ljubljani, najame študent strojništva. Enoletno predplačilo. ^S* (061) 376-535.
P	p-706266-13
ŠTUDENT in študentka, potrebujeta enosobno ali večje stanovanje v Ljubljani. Nudiva predplačilo. <S* (065) 31-303.	p-706272-13
PEDAGOGINJA nujno potrebuje garsonjero. Predplačilo! ®* (061) 372-884.	p-809170-13
ŠTUDENTKI iščeta enosobno stanovanje v bližini UKC ali za Bežigradom. <K* (0608) 69-238 ali ponudbe pod »Mesečno planilo«.	p-809I75-13
ŠTUDENTA medicine in prava najameta dvosobno ali večje stanovanje. <S* (065) 26-514, popoldne in zvečer.	p-809226-13
GARSONJEROnajamem s 15. 9. 90. Možnost polletnega predplačila. Ponudbe po <S“ (0608) 33-912, petek
od 20. do 22. ure, so ne.) ali ponudbe
pod »Asistent«.	p-809251-13
-	oddam
GARSONJERO oddam najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod »Pred-	
plačilo«.	809240-14
[m]	
prodam
USNJEN, nov, bel, trosed, reno-
minega proizvajalca, prodam.
<X* (061) 320-628.	t-55822-20
SOBNE omare — temne, skoraj nove in drugo, poceni prodam. Ponudbe na Delo Koper pod »Selitev«.
p-6543-20-st
GOSPODINJSKA
OPREMA
prodam
KUPPERSBUSCH štedilnik.
nerabljen, prodam 30% ceneje od novega. «* (061) 641-063. pt-54905-25 500-litrsko skrinjo, nujno prodam. <35* (066) 63-773. •	55350-25-pt
VGRADNI ŠTEDILNIK Go-
renje bele barve zapakiran prodam za 7000 din. «* (061) 376-035.
1-55514-25
BOJLER junkers. prodam. <X* (061) 553-469.	t-55732-25
OTROŠKA
OPREMA
prodam
OTROŠKO posteljico z jogijem prodam. 32* (061) 340-674, po 15. uri.
a-3113-30-st
CD GRADBENI I--1 MATERIALI
prodam
PEČ za centralno kurjavo TAM Stadler - S 100 KW, prodam. Hočevar, Vodnikova 31, Ljubljana, t-55721-35 KONZOLNO tračno dvigalo, primemo za individualno gradno, prodam. Cena po dogovoru. ^* (061) 772-859 popoldan.	t-55783-35
RADIATOR jugoterm 650x800, prodam. 3? (061) 442-709.
t-55430-35
prodam ____________
PRODAM v Umagu parcelo velikosti 500 m2 s prikolico adria 500. 32* (011) 163-021.	6597-61-st
PARCELO 2107 m2 s kletjo v neposredni bližini Kopra, prodam. SP (066) 34-516.	t-55585-61
SITOTISKARSKI polavtomatski stroj format 70x50 cm, prodam. Cena 28.000 din. ^* (061) 375-415.
pt-55111-40
ŠIVALNI stroj ruža bagat nujno prodam. SP (066) 63-773.
55349-40-Dt
OFSET in fotokopirni stroj rexrota-ri ter razvijalni aparat geha, prodam. <S* (062) 33-502.	ptt-940-40
ROVOKOPAČ »carlo pešci«, prodam. <K* (063) 824-162. pt-947-40 STRUŽNICO Potisje ADA Pa 631, staro tri leta, prodam. Plačilo po dogovoru. SP (065) 24-335.
t-55294-40
UGODNO PRODAM hidravlični cilinder, obojestranski 0 220x1200 batnica 0 160. <S* (063) 824-143 po 15. uri.	t-55531-40
STROJČEK za izdelavo tapiserij praff tapinatic, ugodno prodam.
—......3i-r~~	----
<S* (063) 31-383.
ptt-954-40
računalniki
AMSTRAD 6128 (barvni monitor) in kasetofon in 75 uporabnih programov in veliko literature prodam.
Andreja Belič, <S* (061) 52-7,06.
p-6576-41-st
MULTISYNC paper - vvhite, monitor, prodam. SP (061) 371-140.
55344-41-pt
fotoaparati
CANNON AE - 1,50 mm 1:1,8
fotoaparat, prodam. Cena 5000 din. <X* (061) 349-201.	t-55336-44
lokali
prodam
JACK POIT igralni avtomat prodam. SP (064) 51-062.	t-55360-50
POKER aparat, nov, prodam ali oddam. SP (061) 451-815, v petek, od 15. do 19. ure in v soboto od 10. do
oddam v najem
HIŠO za tiho obrt, trgovino ali podobno, dam v najem. Bohinjska Bela 6.	pt-948-53
vzamem v najem
Poslovni prostor
(100 do 300 m2), primeren za diskontno prodajalno, iščem.
Tel. (061) 319-322.
55404-54
POSEST
prodam - hiše
HIŠO takoj vseljivo, delno adaptirano, z 200 m~, vrta prodam. Likar, Za-puže 32, v neposredni bližini Ajdovščine.	pt-55171-60
HIŠI, staro in novo, 5 km od moija, Novigrad/Istra, prodam. Cena 800.000 din za vsako. 32“ (053) 51-583, Suad.
55416-60-pt
GRADBIŠČE in dve novi hiši
v mestu Baška Draga 350, na otoku Krk, prodam. 32* (041) 514-444.
t-55379-60
HIŠO v Celju prodam. SE* (063) 32-730.	1015-60
prodam - parcele
ZAZIDLJIVO parcelo, 1100 m2, 25 km iz Ljubljane, Šmartno pri Litiji, Račiča 13, prodam. Mira Lukančič, <S* (061) 314-577, v službi dopoldne.
t-55828-61
PARCELO ob desnem bregu Savinje v Letušu, občina Žalec, 900 m2, prodam. SE* (063) 721-194, po 21. uri.
t-55394-61
V KRANJSKI GORI prodam nezazidljivo parcelo 5837 m“, možnost razparceliranja. SE* (064) 88-252 od 12. ure dalje.	t-55446-61
vikendi
PREŽIVITE jesen ob moiju v lepih apartmajih na otoku Krku. Posebno ugodno za daljši čas. SE* (061) 832-951.	t-55506-64
MOTORNA
VOZILA
NOVO - NOVO!
ESE

prodam
alfa romeo
ALFA 33 1,5, metalik. odlično ohranjena, 62000 km, prodam za 14.600 DEM v din. protivrednosti.
SE (064) 26-949.
t-55559-70
bmw
BMW 315, odlično ohranjen, dodatno opremljen, let. 83, 75.000 km, prodam ali zamenjam za spačka char-leston, z doplačilom. SE* (0601) 22-388.	pt-54834-71
BMW 316, model 88, nov. dvoje vrat, veliko dodatne opreme, prodam. (064) 21-808.	pt-55222-71
citroen
VISO 11 RE, 51.000 km, letnik ’86, prodam. SE* (066) 76-041.
55498-72-pt
CITROEN AX 10 re, nov. 87,
reg. do feb. 91, prvi lastnik, odlično ohranjen, prodam. SP (061) 832-141.
Dt-55566-72
VISO 11 RE, 1985, prodam. «3* (062) 691-061, po 15. uri.
ptt-946-72
PRODAM diano 6, letnik 77, registrirano do julija 91, in Diano 6, neregistrirano. SP (064) 74-924, od 12. do 16. ure.	t-55311-72
CITROEN GA letnik 82, registriran do 6/91, vlečna kljuka, avtoradio, prodam. <S* (064) 620-671.
t-55452-72
/	RAČUNALNIKI:
/ ATARI - PC - CASIO fl - SHARP - EPSON - NEC | CANON FAKSI. ISKRA TELEFONI

DIANO, 1. 77, reg. do novembra, prodam. SP (063) 343-106 706298.72
fiat
FIAT 750, dobro ohranjen, star
šest let in fiat 126, star devet let, prodam. <S* (063) 721-194.	t-55393-73
FIAT uno 45 S fire, oktober 87, 32.000 km, garažiran, prodam. <S* (061) 486-674.	a-3086-73-st
golf
GOLF JX diesel, letnik 88, bele barve, kot nov, z veliko dodatne opreme, kenvvood avtoradio, zvočniki, ojačevalec itd., prodam za 20.500 DEM v din. protiv. SP (061) 321-448.
Dt-55647-74
GOLF, letnik 77, neregistriran, vozen, prodam. Sterle, Podlubnik 155, 64220 Škofja Loka.	t-55353-74
GOLF DIESEL, JGL, S paket, letnik 84, registriran do junija 1991, prodam. «* (063) 857-171, popoldne. K	t-55384-74
GOLF J, 1. 77, dobro ohranen, reg. do maja 91, prodam. Franci Zidanšek, Dobovec 13, 61423 Dobovec.
t-55550-74
GOLF X diesel, 1. julij 90, z veliko dodatne opreme, prodam, za 25.500 DEM din. protivrednosti. SP (071) 211-211.	t-55782-74
japonski
avtomobili
MITSUBISHI lancer, 1. december
86. prodam za 17.000 DEM v din. protivrednosti. <S* (061) 722-919.
t-55342-75
MITSUBISHI colt 1,2 GL, 1. 87, prodam. «-(061)23-801. (-55547-75
mercedes
MERCEDES 190 e 2.3, let. 85,
prva registracija 1987, z Veliko dodatne opreme, prodam za 38.000 DEM din. protiv. <&■ (063) 858-134. t-55862-76
opel
ING. WIESNER
BELJAK-VILLACH
Karavankenvveg,
9943/4242-311000
IZVOZNE CENE ZA VSA NOVA IN RAZSTAVNA VOZILA
DOBAVA FRANKO YU MEJA
(z vsemi carinskimi formalnostmi)
V ZALOGI VSI MODELI
SERVIS - DODATNA OPREMA - NADOMESTNI DELI
zastava
OPEL kadeti 1.6DLS, 70.000 km, 1. 85, prodam. « (061) 867-072.
pa-955-77
OPEL kadett 1,3 LS, letnik 87, bele barve, dobro ohranjen, garažiran, prodam. <K* (061) 482-810.	t-55125-77
renault
R 4, I. 84, prevoženih 64500 km, prodam. Cena 4000 DEM din. protivrednosti. « (061) 714-641.	6522-78-st
R S, star 8 mesecev, prodam. « (068) 22-078.	t-55614-78
R 18 TL, star 10 let, rdeče barve, dobro ohranjen, prodam za 5500 DEM v din. protivrednosti. SP (063) 831-430.	'	t-55637-78
R 4, 1. 86, ugodno prodam. SP (064). 25-038, zvečer.	1-55641-78
RENAULT 4 gtl, letnik 88, prevoženih 50.000 km prodam. <3* (061) 219-160	st-6608-78
R 18 TLJ, letnik 87, prodam. Kocjan Jože, Brod 45, Novo mesto ali (068) 22-927, od 6. do 14. ure.
t-55351-78
PRODAM renault 25, Brank Boris, Pot sodarjev 21, Tacen. 1-55376-78
R 18, letnik december 1983, dobro ohranjen, ugodno prodam. SP (061) 573-543, po 16. uri. p-st-6596-78
POPOLNA RAZPRODAJA!
ZARADI USTANOVITVE NOVE FIRME RAZPRODAJAMO OBSTOJEČO KOLEKCIJO
KRZNENIH in USNJENIH MODELOV- IZKORISTITE ENKRATNO PRILOŽNOST! SANJSKI MODELI PO POLOVIČNIH CENAH

Celovec, Dr. A. Lemisch Platz 4, tel. 9943/463-511357 __________POSTREGLI VAM BOMO V SLOVENŠČINI!
JUGO KORAL 55, 5 bn-in.
letnik 88, registriran do 31. 8. 91, cena
56.000	din ali 8000 DEM. <K*773-681,
v soboto do 16. ure.	6524-79-st
Z 750, po delih, ugodno prodam. <K* 577-324.	6569-79-st
LADO 1300 S, letnik 1984, prodam. <S* (066) 31-937.	t-55634-79
JUGO 45, letnik 1981/82, prodam. Ogled v soboto in nedeljo. SP (061) 731-160.	t-55673-79
ZASTAVA 101 GTL, letnik 84, 75.000 km, prodam. SP (061) 621-518.	t-55727-79
JUGO 45 A, letnik 86, 1. registracija januar 87, prevoženih 24.000 km, zelo ugodno prodam. Ivan Gantar, Notranjska 58, 61370 Logatec.
t-55746-79
FIAT 126 P, letnik 86, ugodno prodam. SP (064) 42-249. ptt-938-79 126 PGL, letnik 87, registriran do 17. 12. 90, prodam za 3500 DEM din. protivrednosti. SP (061) 852-447.
t-55366-79
JUGO 45 A, rdeč, julij 86, garažiran, dodatno opremljen, prodam. <S* (061) 345-618.	t-55367-79
PRODAM lado karavan 1300, letnik 87, za 56000 din. Registriran do 8/ 91, SP (066) 31-923.	t-55448-79
ZASTAVO 101, letnik 87, december, prodam. SP (061) 371-120.
t-55449-79
PRODAM zastava 128 Skala 55, staro 2 leti, 20000 km, cena 65000 din. Inf.: <S* (061) 341-637	67321-79
ZASTAVO 750, letnik 1984. prodam. Marjan Fine, SP (061) 773-597.	55369-79-pt
Z 101, letnik 1979, stalno garažira-na, dobro ohranjeno, prodam za
20.000	din. <S* (061) 654-353, od 16.
ure dalje.	55507-79-pt
ZASTAVA 101, let. 81, reg. do
maja 91, prodam za 20.000 din. <S* (061) 329-111.	-808221-79
druga motorna vozila
AUDI, let. 88, prodam. SP (066) 56-538. od 15. do 21. ure. t-55813-80
AUDI 100 5 GLS, leto 79 in
alfa sud 1—2, leto 84, prodam. SP 554-617.	a-3105-80-s!
JEEP ARO 10.4, star 2 leti, z dodatno opremo, ugodno prodam. <S* (063) 854-618. zvečer.
pt-54929-80
PORSCHE 924, generalno obnovljen, prodam. SP (061) 832-465, po 18. uri.	1	pt-55670-80
PRODAM škodo 120 L, 2 leti sta-ijboljšemu ponudniku. SP (061) t-55377-80
r/
PLETILNI, ŠIVALNI in 0VVERL0CK STROJI VSEH ZNAMK in TIPOV.
SERVIS in NADOMESTNI DELI ZA VSE ZNAMKE in TIPE STROJEV (PFAFF - BROTHER - SINGER - EMPISAL itd.).
FA. STREICHER
ro, najbolj
653-410.
motorna kolesa
CTX 80 in colibri Tomos, nova, nerabljena, neregistrirana prodam. <3* (061) 324-649.	1-55326-81
AVTOMATIK A3 L, letnik 89, prodam. Cena 5000 din. SP (061) 349-201.	1-55338-81
PRODAM HONDO, civic
I 1.6, 16 Valve^letnik 88, za 200000 din. <3? (066) 3*1-923.	t-55447-81
BMW R 100 RS, letnik ’82, lepo ohranjen, dodatno opremljen, prodam za 53.000 din. SP (062) 772-046, po 18. uri.	55401-71-pt
VESPO P 200 E, z vso dodatno opremo, december 82, kovinske barve, zelo dobro ohranjeno, prodam. <3* (061) 226-941.	pl-55623-81
BT 50 S, 1. 88 in vespo PX 200 E, 1. 86, nujno prodam. SP 667-212 ali 667-007.	6541-81-st
YAMAHO CT 600, popolno-
ma novo, prodam za 12.000 DEM v dinarski protivrednosti. <3*	(063)
858-854.	1-55682-81
VESPO PX 200 E, I. 87, pro
dam. Ima dodatno opremo. SP (061)
268-114.
706292-81
MOTORNO kolo tomos 5 SLC, prevoženih 500 km, prodam. SP (061) 51-497.	809214-81
HONDO VF 750 F, let. 85, prodam. <3£ (061) 573-853.	t-54789-81
kupim
GOLF JGL od letnika 80 naprej
kupim. Lahko je potreben popravila. <3* /061) 773-387.	1-55864-82
JEEP UAZ, s platneno streho, lahko tudi brez motorja, kupim. SS* (066) 74-409, od 20. do 21. ure.
p-ptt-949-82
KUPIM volvo, serija 7, SP (061) 831-973.	55280-82-pl
* garaže
TRIPLEKS garažo ob Vodnikovi šoli na Vodnikovi cesti prodam. SP (061) 441-396.	pl-55612-83
ZIDANO garažo prodam. S5* (061) 722-352.	1-55731-83
tovorna vozila in prikolice
vodni šport
prikolice
ČAMP PRIKOLICO adria 400
optima. z baldahinom, dodatno opremo in ogledali za vleko, prodam. SS* (063) 858-576, po 20. uri.
pt-55689-93
CELOVEC. 10. Oktoberstr. 22, tel. 9943/463-513648.
YAMAHA LUXMAN KENVVOOD ^ SHARP NAKAMICHI JVC ITT : HI-FI 'stereo center JAGER
Borovlje. Loiblstr. 12/Hauptplatz 17
.v
CANDY
CANDY PRALNI STROJ
neverjetno: 455 DEM neto
CANDY POMIVALNI STROJ
neverjetno: 699 DEM neto
VELIKA IZBIRA - VSE V ZALOGI!
SONY PIONEER TOSHIBA FISHER BLAUPUNKT PHILIPS HITACHI DENON PANASONIC TEČHNICS'
TOVORNI AVTO mercedes 813, obnovljen, prodam. <3* (069) 74-949.	ptt-944-85
KOMBINIRANO vozilo (6
oseb -f tovor) renault trafic, s povišano steho, leto izdelave oktober 82, prodam. SP (061) 749-056.
pt-55262-85
VW BUS, 8+1, prodam. <3* (064) 39-413.	t-55800-85
ŠPORTNI
REKVIZITI
MOTORNO jadrnico, dolžine 9 m, staro 2 leti, cena 45.000 DEM din. protiv., prodam. SP (064) 84-189.
pl-55806-91
BEOGRAD šport meteor, 3.15 m, in tomos 4 elektronik, prodam. SP (061) 487-203.	6566-91-st
ČOLN, letnik 85, dalmatinka, 5,80 m, z nadgradnjo, vgrajen diesel motor. 18 KS, z opremo, prodam za 17.000 DEM v din. protiv. <3* (066) 73-937.
t-55582-91
MAESTRAL 9, in yohnson 4 Ks, prodam. Cena 10000 din. <3* (061) 349-201.	1-55337-91
JOHNSON 50 s polletno garancijo, prodam. SP (066) 74-409, od 20. do 21. ure.	pptt-950-91
GLASBILA
prodam
PIANINO fdrster ter 12- in 6-strunske kitare, novo, nerabljeno, ugodno prodam. SP (061) 482-418.
a-3106-100-sl
BOBNE meazzi in dva tamtama bosch za 6500 din, prodam. Boris Virant, Grbinska c. 32, Litija.
1-55616-100
KVALITETNO ohranjen hišni klavir, dunajske izvedbe, prodam. Jože Rajgelj, Zasavska 43 S, Orehek. Kranj.	1-55701-100
PIANINO Petroff malo rabljen prodam. SP 264-715.	p-6584-100-st
PIANINO yamaha, odličen, ugodno prodam. SP (061) 271-135.
H	1-55444-100
NOVO diatonično harmoniko, od-lične kvalitete, prodam. « (0601) 73-892.	t-55513-100
AKUSTIČNI
APARATI
prodam
ZVOČNIKE 15col.RCFL15/554, ugodno prodam. SP (064) 69-536.
t-54020-105
PRODAM rabljen videorekorder in kamero JVC. SP (061) 375-304, popoldan.	t-55317-105
VIDEOREKORDER teiefun-ken, digital, nov, prodam za 7000 din. <3* (064) 52-232.	t-55322-105
SATELITSKO napravo japonsko, 14 programov, komplet prodam za 10000 din. 3* (064) 52-232.
t-55323-105
SHERWOOD stolp. 2x85 W sin. star eno leto prodam za 2000 DEM v din. protivrednosti. SP (061) 482-533.	t-55533-105
AVTORADIO vvcconic QX 860, 2x20 W, 18 FM, 6 MW, stereo, s kasetofonom vveconic EQB 905, ojačevalec z ekvalajzerjem, 300 W in 2 weco-nic zvočnika po 150 W in tropasovno hupo za avto ugodno prodam. 3* (061) 327-700.	1-55371-105
OPRAVLJAMO gradbena dela. Informacije zvečer na 3* (061) 51-497.
706341-165-1
VIDEOREKORDER in radio sprejemnik, stereo, zelo poceni prodam. 3* (061) 455-718. 1-55516-105
tv aparati
SONY black trinitron 67 ccm ekran, stereo, teletekst, nov, ocarinjen, prodam. 3* (061) 51-119.	1-55502-107
® star!neNEIN
_________prodam_______________
75 LET staro spalnico iz češnjevega lesa, lepo ohranjeno, prodam. 3* (064) 50-241.	1-55352-110
kupim
STARO knjigo za spoznavanje družbe za peti razred, kupim. 3 (061) 215-047, zvečer.	1-55385-122
dobi
NATAKAR ali natakarica dobi zaposlitev v biljard klubu v Ljubljani. Možno stanovanje 3 (061) 263-103 od 10. ure dalje.	1-55381-130
MLAJŠEGA delavca takoj zaposlim, Kovinoplastika Ivan Flaišman. Maistrova 13 a, Mengeš. t-555i2-130 ZAPOSLIM voznika kamiona, 3 mizarje in 3 delavce. 3 (061) 327-522.	pl-54569-130
DELO dobi marljiva in poštena šivilja, oglasite se čimprej. Ponudbe pod »Honorarno«.	55346-130-pt
CVETLIČARKO sprejmem v redno delovno razmerje za nedoločen čas. 3 (061) 481-628.
55368-130-p! HONORARNO zaposlim pošteno dekle za strežbo v kava baru. 3 (061) 59-994.	55451-130-pt
M8N
OPATIJA tekstil išče akviziterje z lastnim kombijem za prodajo tekstila na območju Štajerske, Primorske in Dolenjske. Stimulacija odlična. 3 (051) 271-409 dopoldan, popoldan (061) 712-956.	t-55542-170-42
du boriš kidrič ljubijana, miklošičeva 26
Ji
SPLOŠNO IN
STROKOVNO
IZOBRAŽEVANJE
VPIS V TEČAJE JE VSAK DAN OD 8. DO 17. URE
VPIŠETE SE LAHKO V:
—	tečaj strojepisja (popoldanski in večerni)
—	tečaj skladiščnega poslovanja (prva in druga stopnja s spričevalom o pridobljenem poklicu)
—	tečaj knjigovodstva
—	tečaj računalništva (DOS, VVORDSTAR,
D BASE lil plus, CLIPPER)
VPISUJEMO PA TUDI V:
—	tečaje grafologije, retorike in igranja kitare
—	tečaje krojnega risanja in modeliranja, krojenja in šivanja (I. in II. stopnje);
—	tečaj klasične masaže
—	likovno šolo
Tečaji so v prostorih DU Boris Kidrič, Miklošičeva 26 ali v neposredni bližini, vsekakor pa v središču Ljubljane in blizu železniške in avtobusne postaje. Za mnoge tečaje nudimo ugodno obročno odplačevanje ob že tako konkurenčnih cenah, o čemer se lahko sami prepričate. Podrobnejše informacije lahko dobite tudi po telefonu 311-182 in 313-542.
V osnovni šoli za odrasle lahko končate osemletko v kratkem času in brezplačno. Pouk je organiziran v posebno ugodnih turnusih za zaposlene in omogoča uspešno učenje vsem udeležencem. Za vpis potrebujete spričevalo zadnjega uspešno opravljenega razreda.
S
5
<D
>o
1
i
i
i
* i

'i.
m ir k
; *iB\ -ii?|
\! '
jpf^rv—1

Petek, 7. septembra 1990
DP ISTRSKI BOKSITI ROVINJ
istrapratic
IZDELUJEMO IN VGRAJUJEMO
tende
za zaščito pred soncem in dežjem (izložbe, balkoni, terase)
SfSSIgC
© ugodni plačilni pogoji (čeki v treh obrokih
— brez obresti, akceptni nalogi)

© Vsa pojasnila lahko dobite pri našem
predstavniku po tel. 063/857-604 in 063/287-49
DVE kuhinjski pomočnici zaposlimo honorarno. Gostilna Club Slovin Medvode.	(061) 614-787.55466-130-pt
ZAPOSLIM samostojnega KV
CENA:SAMSUNG VOR 55 1.099.- DEM
SAMSUNG VOR 80 1.199.- DEM	jgHIMI
Satelitske antene SAMSUNG	Wmmm
TEHNOLOŠKI IZZIV SODOBNEGA ČASA
v duty free prodajalnah EMONE OBALE: v Ljubljani na Celovški cesti (tel. 061/576-344) in v Metalki (tel. 061/312-121), v Mariboru v hotelu Slavija ' (tel.062/211-982), v Celju v hotelu Evropa (tel. 063/25-404), v Novem mestu (tel. 068/21-555) ter v Kopru (tel. 066/25-465)
KO ZAHTEVATE NAJVEČ. IZBIRAJTE MED NAJBOLJŠIM:
monterja centralnih kurjav z delnim
*   _	’ I , .«.1 grMirtpr
lliuiucijd	—	-------
znanjem o vodovodu. Tone Capuder. Homec, Bolkova 3/a, 61235 Radomlje.
55484-130-pt
KV MIZAR dobi honorarno ali
kasneje možno redno zaposlitev.
<&* (061) 574-636.	pt-55795-130
PRIDNO študentko na pomoč v gostinstvu zaposlim takoj. Hrana in stanovanje brezplačno. Sobote in ne-
SlllllVJ »flllJL	*----~ ~ ~  . 
delje prosto. Ponudbe pod »Visok osebni dohodek«.	11
p-706304-130
TOČAJKO sprejmem redno ali ho noramo. OD 4.000 din. (06_D
212-265.
t-55696-130
išče
Nudimo
pomoč
pri
ustanavljanju
podjetij.
Tel. (061) 332-845.
55819-132
■ ŽIVALI;
prodam
MLADIČE modre perzijske mucke, prodam. & (066) 83-655.
t-55249-150
ČISTOKRVNE nemške ovčarje.
z rodovnikom, stare 7 tednov, prodam. (0608) 81-918.	t-55259-150
PERZIJSKEGA modrega mucka z rodovnikom, prodam. (061) 556-767.	t-55269-150
UGODNO prodam čistokrvne
nemške bokserje brez rodovnika. <55* (061) 863-163.	t-55320-150
DOLGODLAKE mucke, hima-lajke, z rodovnikom, prodam.
(061) 441-845.	t-55365-150
YORKSHIRE terier, pes. 8 tednov, prodam. ^5* (061) 611-171.
t-55422-150
KOKER španjele z rodovnikom, stare 6 tednov, prodam. ^2* (064) 51-487.	t-55434-150
PUDLJA, brez rodovnika, starega 7 tednov, prodam. ^2* (068) 25-237.
t-55464-150
PRODAM PUDLJA, starega 4 mesece, rjave barve. & (061) 263-169.	t-55476-150
JAKNO, zlata lisica, št. 40, italijanski model daljši, zelo ugodno prodam.
(061) 573-920.	t-55481-164
RISALNI kovček znamke Daro re-
iss tehno boks 11 za tehniške šole, format A 2, ugodno prodam. <55* (061) t-55517-1A4
272-541.
ROTVAILER samičko, staro
4 mesece in pol, poceni prodam.
(064) 58-426.	t-55707-150
ŽREBCA hanoveranca. starega 2.5 let in žrebico hanoveranko, staro
■	-	___i__ t___-7__o
eno leto, prodam. Tone Zevnik, Rim-:. 22, Čl
ska c. !
Čatež, 68250 Brežice.
t-55863-150
DVE ČISTOKRVNI nemški ovčarki, stari sedem tednov, prodam. <$* (061) 226-714.	pt-55683-150
kupim
RJAVEGA mladiča nemške doge kupim. (061) 722-467, zvečer.
t-55414-152
RAZGLASI
preklici
PREKLICUJEM izgubljeno spričevalo o končani šoli živilske stroke, smer slaščičar, izdano leta 1971 v Mariboru, ki glasi ria ime Zdenka Štefančič.	t-55572-162
razno
GOLF J, garažiran, motor za zasta-vo 750. MZ ETZ 250, zastavo 10 ,
letnik 1972. prodam. Zrimšek. Uh 3C
divizTje 7Kranj.	t-55345-164
VIKEND v Mali Sevi pri Portorožu in tovorni avto zastava 35/8, prodam. <S* (062) 811-554.	p-ptt-933-164
USNJE, belo, za sedežne garniture, 28 m2, prodam. (064) 33-588.
pl-54942-164 SAMSUNG telefaks prodam. <S* (064) 51-062.	t-55378-164

KOGAR zanima akviziterska prodaja čistil, naj se oglasi na <S* 482-103.
55435-170-pt
PREVOZE v domačem in v evropskem prostoru vam nudimo hitro in kvalitetno, vključno s selitvami za privatni in družbeni sektor. <55* (061) 737-817.
pt-54943-165
POLAGANJE stropnih in stenskih oblog in opaža. <2* (061) 50-278 od 20.-21. ure, vsak dan. t-55329-165
Nudim
150 toplih in hladnih obrokov dopoldan in 50 popoldan.
Tel. (061) 443-096, int. 58.
55420-164
Zasebna avtošola JUS, Domžale, Toneta Tomšiča 9, tel. 721-763
redno zaposli
inštruktorja B kategorije in več honorarnih inštruktorjev.
Pisne prijave pošljite v 8 dneh.
-	daljinsko upravljanje
-	vgrajen PAL I RF modulator (UHF CH.35-CH.44)
PLL frekvenčni sintetizator
-	konstantni pomnilnik brez priključne napetosti
-	vgrajen euro scart konektor
-	2 audio izhoda (HI-FI audio vmesnik)
^ vhodna frekvenca: 950-1750 MHz
-	LNB 1.3 kompatibilnost s 3 polarotorji (mehanični, električni, feritni)
-	strokovna montaža in servis zagotovljena. 6 mesečna garancija, izdelan ATEST
-	Satelitske antene SAMSUNG omogočajo nemoteno
spremljanje svetovnih dogodkov, veliko izbiro
programov in kvaliteten prenos.
Ponuja vam svet na ekranu'
emona obala koper d.o.o.
ZUNANJA IN NOTRANJA TRGOVINA
CESTA JLA 12 - TEL (066) 22-751. 22-581, 21-373

ELE TRGOVINA LJUBLJANA
Astra veletrgovina,
Titova 77, 61000 Ljubljana
objavlja
javno licitacijo
ki bo 14. 9. 1990 ob 9. uri v prostorih Astra veletrgovina Ljubljana, Titova 77/I. nadstropje — Elektronski center
Prodajali bomo naslednja osnovna sredstva:
1. IBM procesor 4341/M02 s pripadajočimi perifernimi enotami (3350, 3420, 3830, 3705, 3278, 3287, 3276)
Izklicna cena je 364.000,00 din.
2. 2 TRS 721 za zajemanje podatkov z 8 zajemnimi mesti ter 9-kanalno tračno enoto TRS 804 Izklicna cena je 50.000,00 din.
3. Buli Micrai 600 z UNIX operacijskim sistemom
in 8 terminali WYSE
Izklicna cena je 125.000,00 din.
4. fotokopirni stroj s sortirko RANK XEROX 7000 Izklicna cena je 10.000,00 din.
Ogled je mogoč vsak dan od 8. do 13. ure v prostorih Astre, Titova 77/I. nadstropje.
10-odstotno varščino je treba plačati pred licitacijo.
Na izlicitirani znesek kupec plača še davek.
Blago mora kupec prevzeti in v celoti plačati najkasneje v 5 dneh po licitaciji.
5737-7
Atelje za zlatarstvo, p. o., Ljubljana, Ljubljana, Mestni trg 19-20
DS razpisuje prosta dela in naloge
vodje računovodstva
za 4 leta
- višja šolska izobrazba ekonomske ali podobne smeri ali srednješolska izobrazba ekonomske smeri, 3 leta prakse pri ustreznih delih in nalogah z višješolsko izobrazbo in najmanj 5 let prakse s srednješolsko izobrazbo
Podjetje
„21. MAJ“
11090 Beograd, Oslobodenja 1
NAJUGODNEJŠA YU PRILOŽNOST ZA NAKUP AVTOMOBILA »ZASTAVA«
-	redni popust od 3 do 10%
-	naš dodatni popust od 3 do 8% ALI
-	naš dodatni popust od 3 do 6% in brezplačni radiokasetofon z zvočniki
-	brezplačno enodnevno bivanje v hotelu za kupce zunaj Beograda	_
-	takojšnja dobava po vplačilu za omejeno število vozil
VESTE ZA TAKŠNE POPUSTE ŠE KJE DRUGJE V JUGOSLAVIJI?
Čakamo Vas v našem servisu v Beogradu (Rakovica). avtobusi 37 in 47, vsak dan, razen nedelje, od 8.
do 18. ure.

Tel. (011) 581-406, 592-111, int. 644, 514, 702.
Kandidati morajo predložiti svoj koncept dela.
Pisne prijave pošljite na naslov: Atelje za zlatarstvo, p. o., Ljubljana, Mestni trg 19-20.
Prijave sprejemamo 14 dni po objavi.
Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh.
5735
H
«88
M
I N T E RTRADE
ITC
Podjetje zn medmirodno in notranjo trgovino d.o.o.
Intertrade - ITC, podjetje za mednarodno in notranjo trgovino, d. o. o. Ljubljana, Moše Pijadeja 29
objavlja prosto delovno mesto
vodenje velike poslovalnice v notranji trgovini (za maloprodajo)
Od kandidatov pričakujemo: višjo izobrazbo ekonomske ali druge ustrezne smeri; poznavanje predpisov o notranjetrgovinskem poslovanju in trgu; 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju enakega ali podobnega dela
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: Intertrade - Kadrovska služba, Moše Pijadeja 29, Ljubljana.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem sprejemanju prijav.
5736
Mešano podjetje TOVARNA »JOŽE KERENČIČ« - PLASTDISPENSER ORMOŽ ponuja trgu proste zmogljivosti ORODJARNE S KONSTRUKCIJO.
Izdelujemo vse vrste orodij za predelavo termoplastičnih mas:
—	orodja za pihanje plastenk in ročk
—	orodja za brizganje vseh vrst tehničnih izdelkov.
_____/V
INFORMACIJE: PLASTDISPENSER, tel. 062/701-331, teleks 33288 telefaks 062/701-191
IZBERITE SOSESKO USPEŠNIH POSLOVNIH LJUDI. TO JE DOVOLJ ZA DOBER ZAČETEK.
Ko v Cimosu odločamo o svoji prihodnosti, nam ni vseeno, s kom jo bomo delili. Svoje nove prodajne centre gradimo v okolju, kjer se razvija vzdušje zdravega, modernega in predvsem uspešnega poslovanja.
Pridružite se nam!
Dobrega sosedstva vam ne bomo posebej zaračunali!
1. Poslovni center v Zagrebu na Ljubljanski aveniji (na križišču s Čankovičevo ulico).
V	dolgoročni najem oddamo:
— tri lokale v pritličju (dva lokala v velikosti 23 m2 in enega 65 m2)
— prostor za restavracijo v medetaži v izmeri 250 m2.
Lokali so vseljivi do konca marca 1991.
2. Prodamo poslovne prostore v Zagrebu na vogalu Kranjčevičeve ulice in ulice Kate Dumbovič (dva lokala velikosti 139 m2 in 83 m2 s kletnimi skladiščnimi prostori).
Lokala sta vseljiva aprila 1991.
3. Poslovni center v Beogradu, Kanarevo brdo v bližini Dedinja in Banjice.
V	dolgoročni najem oddamo:
— lokal v pritličju velikosti 150 m2 s skladiščnim prc orom — lokal v nadstropju velikosti 450 m2.
Informacije: Cimos, tel. 066/32-402, gospod Miculinič Ponudbe pošljite na naslov: Cimos Koper, sektor prodaje,
Cesta Marežganskega upora 2.
Vaše ponudbe pričakujemo v 15 dneh.

(§2 CIMOS
-Jesen je tu
Nekateri listi ostajajo
Včeraj Pionir, danes
Vanjo se boste zaljubili na prvi pogled. Revija Gea za ljubimce poljudne znanosti.
Svet z Geo m manjši, je pa bližji.
GEA NAGRAJUJE HITROST!
Za tiste, ki se boste naročili do Ib. septembra 1990, znaša naročnina za štiri števike le 140,00 dinarjev, (več kot 22% popusta.'). Tisti, ki se boste naročili med 15. in 30. septembrom, boste plačali štiri številke 160,00 din (11% popusta/), kdor pa bo okleval do oktobra, plača polno ceno 180,00 din (45,00 din za
številko/).

NEPREKLICNO NAROČAM REVIJO GEA:
ime in priimek: naslov: -------
poštna številka, kraj:
podpis:
Naročilnico izrežite in jo v ovojnici ali nalepljeno na dopisnici pošljite na naslov: MK — ZALOŽBA, SOK, Šmartinska 152, 61000 Ljubljana. _______________________________
1
\
i

RGO I'
KO MISLITE
NA INOZEMSKO
STROKOVNO
LITERATURO, MISLITE NA MLADINSKO KNJIGO
Ne prepuščajte se naključju, ne bodite odvisni od drugih, zagotovite si svoj vir svežih in sprotnih podatkov o novih dosežkih na vašem strokovnem področju:
Čas je za obnavljanje tekočih in sklepanje novih naročil za inozemsko strokovno periodiko;
zahtevajte popolne in ažurne podatke ter najugodnejše plačilne pogoje;
na voljo vam je naš CD-ROM z bazami podatkov družb ULRICH, WHITAKER in BOVVKER
Se danes se oglasite v največji slovenski knjigarni,
v Mladinski knjigi na Titovi 3 v Ljubljani,
tel.: (061) 224-057, 221-233 - int. 03 ali 45 (Zoran Trojar ali Tanja Kokol za periodiko oz. 5. oddelek za knjige); fax: (061) 210-909.
NOVO - POSEBNA UGODNOST: za knjige, ki jih bomo naročili po vaši želji, ne boste plačali marže, temveč le ceno po uradnem tečaju in poštnino!
I KNi{°*RNA * —
"OVt
COMPUTER SALES PEOPLE WANTED
Ugledna ameriška softverska hiša želi jugoslovanskim porabnikom ponuditi nove, kakovostne storitve:
—	gre. za zanimivo delo, povezano s potovanji doma in na tujem ^ ■pošten odnos do dela
—	mlado, majhno in uspešno skupino
—	veliko'samostojnost pri delu
—	visoke dohodke in nagrajevanje po uspehih
—	možnosti za delitev dobička in lastništva
KAJ JE POTREBNO?
—	volja do dela, ideje
—	biti podjeten, komunikativen, izobražen
—	znanje angleškega jezika
—	izkušnje (niso pogoj)
Pričakujemo, da bodo ponudbe poslali tudi ugledni in spoštovani sodelavci jugoslovanskih računalniških in drugih firm, zato jamčimo
PC RAČUNALNIKI
AT-286/12-20S
14.758,-
286/12Mhz, 1Mb ram, krmilnik 1:1, mono grafična kar-tica+printer port, 20 Mb trdi disk, 1.2Mb flopi, tipkovnica, monitor, baby ohišje z 200W usmernikom.
AT-286/12-40S
15.943,-

286/12MHz, 1Mb ram, krmilnik 1:1, mono grafična kar-tica+printer port, 42 Mb /28 ms trdi disk, 1.2Mb flopi, tipkovnica, monitor, baby ohišje z 200W usmernikom.
AT-386SX/16-40S	20.896,-
386SX/16MHz, 1MB ram, krmilnik 1:1, mono grafična kar-tica+printer port, 40Mb/28mS trdi disk, 1.2Mb flopi, tipkovnica, monitor, minitovver ohišje z 200W usmernikom.
Če poznate koga, za katerega mislite, da je primeren za takšno delo pa je spregledal oglas ali se sam ne more odločiti zanj, nam ga priporočite. Zelo obzirno ga bomo poskušali najti sami.
VNOVČITE SVOJO NADPOVPREČNOST!
Ponudbe pod: »COMPUTER SALES PEOPLE VVANTED« 90100 inoz.
Ljubljana d.o.o., Celovška 166, tel (061) 558-071
SERVISNA OPREMA,
KI SLEDI TEHNIKI SODOBNEGA A VTOMOBILA:
naprave za nastavitev optike za osebna in 'tovorna vozila stroji za centriranje koles stroji za montažo in demontažo koles pnevmatsko orodje specialno, kleparsko in ročno orodje
Svetovno znanega francoskega proizvajalca na jugoslovanskem trgu zastopa:
!0 CIMOS KOPER S!
Virtus d. o. o.,
Dolomitska 9, Ljubljana.
Tel.: (061) 574-850, od 10.-12. in 16.-18. ure
PONUDBA TEDNA
MITSUBICHI COLT 1,3 GL	180.600 din
MITSUBISHI LANCER 1,5 GLX	206.500 din
MITSUBISHI LANCER HB 1,5 GL 211.400 din
Navedene cene veljajo do registracije.
Dobavni rok 14 dni.
SLUŽBA PRODAJE-Cesta Marežganskega upora 2, tel.: 066/31-131,066/32-402, telex: 34-273, telefax: 34-490
PREDSTAVITEV CELOTNEGA PROGRAMA Sl LAHKO OGLEDATE TUDI NA 23. MEDNARODNEM OBRTNIŠKEM SEJMU Z CELJU OD 7. D016. septembra 1990
po sežana
Podjetje Marmor, p. o., Sežana, Partizanska 73/a
zbira
ponudbe
za nakup parcele, vknjižene pod parcelno št. 41/ 18 in stavbe, stoječe na tej parceli, vpisane v zemljiškoknjižni vložek št. 1922 k. o. Sežana (Kolodvorska 3, Sežana).
Morebitne kupce prosimo, da pošljejo pisne ponudbe v 10 dneh po objavi na naslov:
Podjetje Marmor, p. o., Sežana, Partizanska 73/a. Podrobnejše informacije dobite po telefonu 067/ 72-911.
3-5490
J TJ 3 CM [D
mir
udobje
zeleno okolje bližina mesta
zunanje bivalne površine ...
.'.. IZPOLNJENI SO VSI POGOJI, DA NAPRAVITE POMEMBEN ŽIVLJENJSKI KORAK - NAKUP ATRIJSKE HIŠE NA JURČKOVI POTI OB DOLENJSKI CESTI V LJUBLJANI
VHOD
116.90 m 2
NUDIMO UGODNE POGOJE NAKUPA!
GIP INGRAD CELJE, P. O. POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA, CELOVŠKA 136, 61000 LJUBLJANA, TEL: 061-556341, FAX: 061-551282, TELEX: 33536 YU INGRAD
PODUZEČE S P.O. - ZAGREB
Ksaver 202, ZAGREB, telefon 422-894, telefaks 422-894
PRILOŽNOST!
PRODAJAMO FOTOKOPIRNE STROJE
IN TELEFAKSE
RANK XER0X
FOTOKOPIRNI STROJI:
- RX 5007 (A4)	18.700,00 din
- RX 1025/1 (ZOOM)	71.100,00 din
- RX 1025 PLUS/4 (A4, A3, 1:1)	44.000,00 din
- RX 5018/2 (A4, A3, ZOOM)	79.900,00 din
- RX 5014 (A3 na A4)	51.700,00 din
- RX 5028/1 (ZOOM)	110.000,00 din
- RX 2511 (za kopiranje načrtov)	154.900,00 din
- CUTTER 300 (za rezanje papirja)	36.100,00 din
TELEFAKSI:	
- RX 7006	20.900,00 din
- RX 7009	28.100,00 din
PRODAJAMO TUDI PISALNE STROJE TER VSE DRUGE NAPRAVE
IZ PROGRAMA RANK XEROX.
!
Petek, 7. septembra 1990
datoskidr*/^'

y^/S/<S//Sy‘/
KO BI ZNAL...
SAJ NI PREPOZNO!
poslovno
komuniciranje
za dijake in študente
za otroke
slovnice
video
TEČAJI
TUJIH
JEZIKOV
konverzacijski
Pričakujemo vas vsak delavnik
med 8. in 17. uro pri nas na DELAVSKI UNIVERZI
BORIS KIDRIČ LJUBLJANA, Miklošičeva 26, tel.: 322-
791,311-785.
mmž
|ii



kodeljevo-ljubljana
od 7. do 23. septembra 1990
Priložnost za dober nakup na stojnicah, hkrati pa obilo zabave vsak dan od 10. do 23. ure.
Veselo bo tudi za otroke: otroški vrtec, pravljičarji, lutkarji, zabaviščni park...
Žrebanje vstopnic za bogate nagrade, med njimi tudi avto.
I
91
vyr~ JC-t-*>c?r jvirC	f
<peyy/	[/pMvrzo',
‘J^urrfrc, £X/^U^y> f
<J^i'č£*vv—
Tudi Ljubljana je lahko živahno mesto, čeprav šele septembra!
SžfgSi-g
ZA AUTOMOBILE
do 08.09.90. posebni
POLETNI POPUST DO 10%
Količina vozil s popustom je omejena. Dobava do 30 dni.
Cene s popustom: junior45		 . . .	.41.895 din
koral 45		.47.918 din
koral 55		.53.263 din
101 skala		.59.621 din
128 skala		. 63.583 din
126 p GL		.32.252 din
rival 300 		.67.472 din
samara 1300/3v		.70.034 din
samara 1500/5v		.79.344 din
niva 1600 		. 94.050 din
Vplačila po znižanih cenah v prodajnih organizacijah ZASTAVA PROMET in določenih prodajno-servisnih organizacijah.	
&chrysler	AMERIKANEC ZA EVROPEJCA A
z/urravn avte
,. LJUBLJANA
LE BARON COUPE in LE BARON GTC ameriški Chrysler za evropskega kupca z ameriško kakovostjo
Neobičajna garancija:
til leta ali 110.000 kilometrov za vozilo
v celoti
7 let za pločevino
SaSSi

JU ■ •
- 1 -1J
Reklamno nizke cene: brez promemega davka
Le Baron coupe
Le Baron coupe s klima napravo
Le Baron coupe GTČ
Prometni davek v Sloveniji je 66,5%
203.604 din 218.920din 231.500 din
S- ,;■■■■	■■
^pi
Mogoč nakup »STARO ZA NOVO«
Tehnični podatki:	le Baron coupe	Le Baron coupe GTC
prostornina motorja moč motorja kW (KM) menjalnik max. hitrost
mere: dolžina, širinavvišina
2.484 ccm 71 (97)
5 stopenj 170 km/h
4694X1738X1294 mm
2.213 ccm TURBO 130 (177) 5 stopenj 211 km/h
' ■ jM-J/-;-7:isš8ifte3
Serijska oprema: centralno zaklepanje vrat, električno premikanje stekel, katalizator, električno reguliranje voznikovega sedeža, servo volan, nastavljiv po višini, tonizirana stekla, električna nastavitev zunanjih ogledal...
Informacije in prodaja:- Zastava avto Ljubljana (061 268-066). Tržaška 135, Avtomotor Celje (063 25-414), Miklošičeva 5, Zastava Koper (066 34-080), Istrska 55
IRAMAC/ROV^N
- NAGRAJUJE -
Z vplačili v avgustu in septembru za izdelke, ki jih ' ponujamo v tem oglasu, sodelujete v NAGRADNI IGRI v kateri podarimo
|TELEVIZOR * GLASBENI STOLP * VIDEOPLAVER K 3208/50 valov
GLASBENI STOLP S KOMPAKT DISKOM
SAMO 214 USD + carinski stroški
SKUPNO
okoli 4.250 din
daljinsko upravljanje, stereo synthesizer. tuner. me-moriranje 16 postaj, petpa-sovni equalizer. gramofon, dvojni kasetofon, kompakt disk-player. dve HI-FI zvočni skrinji
K 3213 /40 vatov/
SamO 104 USD + carinski stroški
skupno okoli 2.060 din
stereo radio s 3 valovnimi dolžinami, petpasovm equahzer, gramofon, dvojni kasetofon, dve HI-FI zvočni skrinji
K 3206 (40 wat0V)
SAMO 135 USD + carinski stroški
skupno okoii 2.690
daljinsko upravljanje, stereo synthesizer. tuner. 3 valovne dolžine.
PLL sistem memoriranja 16 postaj, petpasovm equalizer. digitalni display gramofon dvojni kasetofon, dve HI-FI zvočni skrinji
INTERKOMERC V SODELOVANJU Z JUGOŠPEDOM LJUBLJANA, Celovška 111 a, tel. 061/552-241; ZAGREB,BH Trg žrtava fašizma 14, tel. 041/419-472.	" “ 1
.BslBLOTEMlflnKjflh. d.o.o.	I*^xjc^r
Birotehnika d. o. o., Ptuj, Krempljeva 10, tel./faks 062/775-441
Vabimo vas, da nas obiščete na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju od 8.—16. 9. 1990
UGODNOST - SEJEMSKI POPUST
Canon
FOTOKOPIRNI STROJI
CANON PC 7	24.990,00
CANON NP 1215	42.990,00
ŽELIMO VAM USTREČI, POIŠČITE NAS V HALI A!
TP Mladost Kakanj,
72240 Kakanj,
ul. Stjepana Kovačeviča 2
objavlja dela in naloge
terenskega komercialista
za Slovenijo — 1 delavec za nedoločen čas Pogoji: poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
-	končana srednja šola trgovske, ekonomsko-ko-mercialne ali splošne smeri
—	aktivno znanje del terenskega komercialista
-	komunikativnost, pridnost, vztrajnost
—	trimesečno poskusno delo
Kandidat mora imeti lastno prevozno sredstvo.
Prijave z dokazili sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: TP Mladost Kakanj, 72240 Kakanj, ul. Stjepana Kovačeviča 2 - z oznako »za oglas«.
Nepopolnih in nepravočasnih prijav ne bomo upoštevali.
6-5637
YUCO AUTOMOBIM
center za permanentno izobraževanje Ljubljana, Vojkova 1, tel. 327-244/314-737
Vabimo vas k vpisu v programe ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE (s spričevalom):
i. OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE
II. V PROGRAME NA I. IN II. STOPNJJ
ZAHTEVNOSTI
—	skladiščni delavec	(II.	stopnja)
—	gostinski delavec	II.	stopnja)
—	kovinarski delavec	(I.	stopnja)
—	usnjarski delavec	(l.	stopnja)
—	priučeni lesar	(I.	stopnja)
—	pomožni galanterijski delavec	(I.	stopnja)
Vpis bo pc od 8. do
potekal do 10. septembra 1990 vsak delavnik od 8. do 17. ure v naših prostorih na Vojkovi 1, Ljubljana.

\VL»’



-.e®'- •.*	T -id°^XA '








Žrebanja: 15. 9. 1990 15. 10. 1990

0^
i6roj*cb ll\.c iu
c. ^-aUuo
t C I.M LVt STAV N n A
i Ac fr?« C:. Ct 04 i ;?>'• 11 Hrt h j : -ij t(>: i< Mm ?•<«•; : ?0<: *S> H: $f Cii
Ul -- &Ji!
KOMFAS“^%
ca
HUG1N • SWEDA
KOMPAS p.o.
INFORMACIJSKI INŽENIRING Zastopstvo HUGIN SVVEDA Tržaška 37,
61000 Ljubljana
Spoštovane poslovne partnerje obveščamo, da smo se 27. 8. 1990 preselili v nove prostore na Tržaški c. 37.
Naše telefonske številke so:
direktor	061/273-557
tajništvo	061/273-567,273-674
prodaja	061/273-691
servis strojne opreme	061/273-678
servis programske	opreme 061/273-766
telefaks
061/273-460

'O
^	-čl?'	- ^
<$>
-Pi~l -r-vj C-N
,#e
0t>	4*	„ O ,
■ ^	vnP v-o
'e
.Kj
v ^	(50-

DA VAS DOLGOLETNI TRUD NE BO ZAMAN!
GARAŽNA HIŠA RAKOVNIK
... VAM NA RAKOVNIKU, ODDALJENEM 10 MINUT IZ CENTRA LJUBLJANE NUDIMO NAKUP GARAŽE V SKLOPU GARAŽNE HIŠE.
NUDIMO UGODNE POGOJE NAKUPA!
GIP INGRAD CELJE, P. O. POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA, CELOVŠKA 136, 61000 LJUBLJANA, TEL: 061-556341, FAX: 061-551282, TELEX: 33536 YU INGRAD
i
i
$
18. stran ★ DELO
TELEVIZIJA
TV SLOVENIJA I
8.35-11.50 in 14.40-0.25 TELETEKST TV SLOVENIJA 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV LJUKČEVE DOGODI-VIŠpČINE:
ČUDNA POŠILJKA, 2. del 9.15 ODLAGANJE RADIOAKTIVNIH ODPADKOV V FRANCIJI. poljudno-znanstvena oddaja, 1/2
9.45 AFERA PRISLUŠKOVANJA, dokumentarna oddaja TV Sarajevo, 1/6
10.30	O. Oseletinski—L. Nehorošev: M1HAJLO LOMONOSOV, sovjetska nadaljevanka, 3/9
11.40	VIDEO STRANI
14.55	yiDEO STRANI
15.05	ŽARIŠČE, ponovitev
15.35	SOVA, ponovitev
VSE RAZEN LJUBEZNI SRCE MESTA
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	TV DNEVNIK 1
17.05	TV MOZAIK TEDNIK, ponovitev
18.15	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
PISANI SVET: Pesniki o otrocih
18.40	PET PRIJATELJEV: SKRIVNI ROV, angleška nanizanka, 11/13
19.05	RISANKA
19.15	TV OKNO
19.30	TV DNEVNIK 2
19.55	VREME
19.59 ZRCALO TEDNA
20.20	V 80 DNEH OKOLI SVETA
21.15	ZAKON V LOS ANGELESU
22.00	TV DNEVNIK 3, VREME 22.25 SOVA:
DRUŽINSKE VEZI
Ciklus filmov Johna Frankenhe-imcrja: MLADI TUJEC 0.15 VIDEOSTRANI
TV SLOVENIJA 11______________'
17.30	REGIONALNI PROGRAMI TV SLOVENIJA - STUDIO MARIBOR: TELE M
19.00	ČEZ TRI GORE...
VOKALNI KVINTET GORENJCI IZ NAKLEGA N MIHA DOVŽAN, ponovitev
19.30	TV DNEVNIK
20.00	ŽARIŠČE
20.30	OČI KRITIKE
21.10	VELIKI DIRIGENTI: A. TOSCANINI
22.05	FINALE GP V ATLETIKI, POSNETEK IZ ATEN (do cca 2.00)
HRVATSKAI____________________
10.10	TV KOLEDAR POLETNI PROGRAM:
10.20	KOLAŽ RISANIH FILMOV
11.05	VELIKA ODKRITJA, dokumentarna serija
12.35	Rita Hayworth: BOGINJA LJUBEZNI, ameriški tv Film
14.05	PRIZORI IZ PRETEKLEGA STOLETJA: Ivana Brlič-Mažu-ranič
14.30	Rita Hayworth: BOGINJA LJUBEZNI, ameriški tv film
14.10	HENRY MOORE, dokumentarni film
14.30	ZNANOST
15.00	KAPETAN GROM IN VOJAKI PRIHODNOSTI
15.35	POROČILA
15.40	PROGRAM PLUS, ponovitev
18.00	POROČILA
18.10	TV KOLEDAR
18.20	ŠTEVILKE IN ČRKE
18.40	POROČILA V NEMŠČINI
18.45	NORO, NOREJŠE, NORIŠNICA, 7. — zadnji del norveške humoristične nanizanke
19.05 RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	V CITYJU, 13. - zadnji del angleške nadaljevanke
20.55	POLETNI DAN V STINICI, zabavnoglasbena oddaja
21.55	TV DNEVNIK
22.15	O SOLE MIO, oddaja o kulturi
23.15	POROČILA V ANGLEŠČINI
23.20	PROGRAM PLUS:
VICTOR BORGE SHOW AVTOŠTOPAR, amerišk nanizanka
SANTA BARBARA, ameriška nadaljevanka
STRAHOVIZIJA, ameriška nanizanka
1.30 POROČILA
1.35	EKSTRA PROGRAM PLUS PARALAX, dokumentarna serija (do 2.35)
HRVATSKA II________________
15.35	TEST
15.55	IZ SVETA ZNANOSTI
16.10	Atene: ATLETSKI MITING
20.30	POROČILA ZA SLUŠNO PRIZADETE
20.40	SKRIVNOSTI BRATSTVA - PROSTOZIDARJI
21.30	SKUPŠČINSKA KRONIKA
22.00	EN AVTOR, EN FILM: RETROSPEKTIVA FILMOV A. MARKSA: PAJEK
KOPER _____________________
13.45	TENIS,FLUSHINGMEADOVV / pos. prenos
16.45	TENIS?FLUSHINGMEADOW / nep. prenos
19.00	ODPRTA MEJA
19.30	TVD STIČIŠČE
20.00	TENIS,FLUSHINGMEADOVV / nep. prenos
22.00	TV NOVICE
22.15	TENIS,FLUSHINGMEADOW / nep. prenos
23.00	NOGOMET, Nemško prv./pos.
prenos
AVSTRIJA I
9.00
9.30
10.00
10.35
12.20
13.10
13.20
13.50
14.00
POROČILA
in
TRI IZ OKREPČEVALNICE,
ponovitev
RUŠČINA
ŠOLSKA TV
NA OTOKU S TEBOJ, ponovitev
DOMAČE REPORTAŽE, ponovitev POROČILA MI, ponovitev
1000 MOJSTROVIN, Lucas Cra-nach: Adam in Eva v raju POČITNICE S PIROŠKO
15.35 INŠPEKTOR GADGET, Zvezda Istanbula, risanka
16.00	JAZ IN TI, počitniški program
15.55	MINI ČAS V SLIKI
17.55	GULLIVERJEVA POTOVANJA
18.00	MI,
18.30	FALCON CREST, Verižna reakcija
19.22 ZNANJE DANES
19.30	ČAS V SLIKI 1 19.53 VREME
20.00	ŠPORT
20.15 XY - NEREŠENO, Policija prosi za pomoč
21.20	ZAKON V LOS ANGELESU 22.10 POGLEDI S STRANI
22.20	TRAILER, oddaja za ljubitelje filma
22.50	MESTO PREKLETIH 1.10 POROČILA .
0.15 XY — NEREŠENO, odmevi gledalcev
0.25 MANNDC, Sen Carrie Day - igra Mike Connors 1.10 POROČILA
AVSTRIJA II__________________
10.30	TRAPER, VOLK IN STEZOSLEDEC
11.55	TOOTSTHIELEMANS,zorke-strom združenih dunajskih gledališč, posneto na Dunaju 1984
13.00	POMLAD NA DUNAJU, Slavnostni koncert Dunajskih simfonikov
15.00	IMPROVIZACIJE
16.25	BORZNA POROČILA 16.40 MOSELBRUCK, Regata
17.30	ŽIVALI MEDITERANA, Mač-ke v Svetem mestu
18.00	TRI IZ OKREPČEVALNICE, serija
18.30	WURLITZER
19.00	LOKALNI PROGRAM
19.30	ČAS V SLIKI 1 19.53 VREME
20.00	KULTURA
20.15	DEŽELA GORA, Reinhold Messner po sledovih Seppa In-nerkoflerja in v pogovoru z Viktorjem Franklom
21.20	NORO SMEŠNO, Pesmi in besedila in knjige kabaretista Petra Lodinskega
22.00	ČAS V SLIKI 2
22.25	ŠPORT
23.15	Mojstrovine: MISTER TAO, risanka Bruna Bozzetta pripoveduje zgodbo o nezadržnem vzponu Mister Taa
23.20	SPITTING IMAGE, satirična lutkovna serija
23.50	THE DAME EDNA MEGA-STAR, kot gosti najbolj norega showa na svetu bodo nastopili: Sean Connery, Cliff Richard, Mary VVhitehouse
0.35 GOSPOD PO IMENU EDNA, portret Barryja Humprihiesa
1.30	POROČILA
RAII_________________________
9.00 ZLATI SLAP
9.30	SANTA BARBARA, serija 10.15 IGRANI FILM
12.05 STVARI Z DRUGEGA SVETA
12.30	JUHA IN ŽLIČNIKI
13.30	TV DNEVNIK/TRI MINUTE'
O...
14.15	IGRANI FILM POLETNI BIG ODDAJA
NAGRADA:	RINO G.
ETANO
18.10 DANES V PARLAMENTU
18.15	ATLANTE
18.45 SANTA BARBARA, serija
19.40	ALMANAH 20.00 TV DNEVNIK
20.40	MARCO POLO TV DNEVNIK IGRANI FILM
0.00 NOČNI TVD 0.15 PETKOV KLUB
RAI II	___________
9.00
10.00
11.00
11.55
13.00
13.45
14.30
15.15
18.25
18.45
19.45 20.15 20.30
LASSIE
RISANKE
IZZIV OCEANOV
MONOPOLI, serija
CAPITOL
OB TRINAJSTIH
BEAUTIFUL
POSTALI BODO SLAVNI, serija
GHIBLY
MR. BELVEDERE FILM
IZ PARLAMENTA ULICE SAN FRANCISCA, serija
TV DNEVNIK ŠPORT
STASERA MI BUTTO
NOCOJ
BOKS
NOČNI TVD NOČNI KINO
MADŽARSKA I
9.00
9.05
9.10
10.40
10.50
16.30
16.40
16.50
17.00
17.30
17.40
18.00 19.00 19.10
19.30 20.05
21.10
22.10
23.40
23.35
VIDEO STRANI
TV TELOVADBA
LAHKI UBOJ, krimi-komedija,
čb
KMETIJSKI SEJEM ’90 VIDEO STRANI VIDEO STRANI VIDEO NOVICE, iz regionalnega studia Szeged ŠTIRI, poročila v romunščini LETNI KOLOBARJI, spored za upokojence
TEKA, uporabni napotki FILMSKA REPORTAŽA OKNO, služnostni program VEČERNA PRAVLJICA TV KINO, najava madžarskega filma Mali Valentino TV DNEVNIK
DERRICK, nemška serijska kriminalka, epizoda: Iskanje mo-tiva
PANORAMA, svetovna politika
TV KINO, Mali Valentino, madžarski film TV DNEVNIK
BITKA OFICIRJEV, 2. del sovjetskega filma
SATELITSKA TV
SUPER CHANNEL_________________
7.00 Ob zori; 8.30 Mix; 17.30 V etru; 19.30 Nit časa; 20.00 Mix; 21.00 Posebni koncert; 22.00 Poročila; 23.15 Snub, ser.; 23.45 Mix: 0.15 Poročila-
0.30 .Mix; 1.30 Nit časa; i.45 Pozni nočni mix
3SAT
14.30 Gost v studiu; 14.45 Mali koncert; 16.14 Večer z J. Straussom; 17.20 Mini čas v sliki, Heidi; 18.00 3sat borza; 18.25 Napotki in trendi; 19.00 Danes 3sat studio; 19.30 Wichertoviiz soseščine, ser.; 20.15 Glasba stoletja; 21.05' Čista noč; 21.45 Kultura; 21.51 Šport; 22.00 Čas v sliki 2; 22.25 Leteča Bela hiša, super-boeing am. predsednika; 22.55 Poroka mojega brata, am. film; 0.50 3sat borza; 1.15 Poročila
SATI
6.00 Dobro jutro; 8.35 Sosedi; 9.05 Carson in Carson; 10.05 Teleshop; 10.30 Tenis, Flushing Meadow; 12.50 Kolo sreče; 13.00 TV borza; 14.50 Potovalni nasveti; 15.00 Sosedi; 15.25 Teleshop; 15.35 Tenis; 16.40 Športna obutev; 16.50 Tenis, ženski polfinale; 18.45 Poročila; 19.05 Kolo sreče; 19.50 Vreme, poročila; 20.00 Tenis, finale moških dvojic; 1.00 Pregled sporeda
RTL PLUS_____________________________
6.00	Halo, Evropa; 6.05 Bogati in lepi;
8.35	TV butik; 9.10 Springfieldova zgodba; 10.00 Avto, avto, kviz; 10.50 Sterntaler; 11.00 TV butik; 11.30 Tvegano, kviz; 12.00 Cena je vroča; 12.35 Klasika opoldne ,13.00 Bogati in lepi; 13.25 Kalifornijski klan; 14.10 Springfieldova zgodba; 14.55 Kulinarika; 15.20 O živalih; 15.45 Poročila; 15.48 Neto;
16.00	Oče Murphy; 16.40 Kviz; 17.45 Sterntaler; 17.55 Poročila; 18.00 Kalifornijski klan; 18.45 Poročila; 19.10 A-team; 20.00 Sam proti mafiji; 20.50 Poročila; 21.05 Umor, je napisala;
22.00	Nogomet; 22.50 Poročila; 23.00 Tovornjak, am. film; 0.35 Point Blank, am. srh.; 2.05 Djangova vrnitev, film;
3.35	Volkovi za petami, pust. film; 5.05 Sam proti mafiji; 5.50 Aerobika
TV 5_________________________________
16.05 Poročila; 16.15 Zabavna oddaja;
18.00	Lov za zakladi; 19.00 Počitniška cesta; 19.30 Poročila; 19.40 Številke in črke; 20.00 To je treba videti; 21.00 Dogodivščine in potovanja; 22.00 Poročila; 22.35 Jezero za dame, film; 0.00 Zofa: Nastasja Kinski
RADIO
PRVI PROGRAM
(Krvavec stereo 91,8 MHz)
4.30	Jutranji program; 5.50 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki za goste iz tujine; 10.00 Dopoldanski dnevnik: informacije, gospodarstvo, glasba; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.40 Domača glasba: 13.00 Danes do trinajstih; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 Studio ob sedemnajstih; 18.05 Vodomet melodij; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko
noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake;
20.30	Slovencem po svetu; 23.05 Literarni nokturno — Zora Tavčar: Novele-ta; 23.15 Nočni program (studio radia Koper)
DRUGI PROGRAM______________________
(Krvavec stereo 98,8 MHz, Krim stereo
93.5	MHz)
5.30	Val 202 - jutro; 8.00 Val 202
—	dopoldan; 13.00 Val 202 — popoldan; 13.00 Danes do trinajstih; 15.30 Dogodki in odmevi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Stop pops in novosti; 21.45 Kratka radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Radio Študent na našem valu
TRETJI PROGRAM_____________________
(Krim stereo 96,5 MHz)
16.00	Dober dan; 16.05 Od uverture do plesa... (Schubert, Haydn, Delibes);
16.30	Znanja široka cesta; 17.00 Koncertni solisti: Armin Thalheim, klavi-kord, David Ojstrah - violina, Gidon Kremer — violina; 18.00 Poročila;
18.05	Likovni odmevi; 18.20 Iz manj znanih oper; 19.30 Predstavitev večernega programa; 19.32 Simfonični kon-
• Prenos slavnostne akademije ob 500-letnici Idrije; Aldo Kumar: NA STRUNI MERKURJA
—	kantata za mešani zbor in orkester, krstna izvedba! (besedilo Adrej Lutman).
Izvajalci: orkester Slovenske filharmonije, dirigent Marko Letonja solista Cveto Kobal (Bas-bari-ton), Dušan Kobal (tenor).
Iz Športnega centra v Idriji bo-
mo neposredno prenašali osrednjo
proslavo ob 500-letnici Idrije. Mesto je svojemu someščanu, skladatelju Aldu Kumarju naročilo skladbo, ki bo torej ob tej priložnosti prvič izvedena. Tudi avtor besedila je doma iz Idrije. Za slavnostnega govornika so Idrijčani povabili dr. Matjaža Kmecla.
cert; 22.00 Radijska igra; 23.00 Šestnajst strun J. Golob, F. Schubert; 23.50 Napoved sporeda za soboto; 23.55 Lirični utrinek
RADIO GLAS LJUBLJANA______________
(Krim stereo 100,2 MHz, Grad stereo
102,4 MHz)
6.00	Dobro jutro; 6.15 Nočne in jutranje novice; 7.15 Napoved dogodkov;
7.20 Naj naj; 7.30 Jutro je lahko tudi
takšno; 8.15 Novice; 8.30 Kam danes v Ljubljani; 9.15 Novice; 10.15 Vaši odgovori; 10.25 Vaše mnenje; 11.15 Novice; 11.20 Naj naj; 11.24 Power play; 12.15 Športni utrinki; 13.15 Novice; 13.30 EPP blok obvestil; 14.00 Pasji radio; 14.30 Glasbena oddaja; 15.15 RGL Komentira in obvešča; 15.30 Naj naj; 15.35 Power play; 16.10 Spoznajmo se; 16.30 Uganka; 17.15 Novice;
18.00	Prost glasbeni termin z voditeljem; 19.15 Zadnja poročila: 20.00 do
6.00	Glasba do jutra.
RADIO MARIBOR
(UKV 93,1 in 90,4 MHz SV 558 KHz) 4.30 Prenos I. programa Radia Ljubljana; 5.40 Jutranji program Radia Maribor; 7.00 Jutranja kronika Radia Ljubljana; 7.15 Dobro jutro; 8.00 Poročila, osmrtnice, objave; 8.20 Dobro jutro;
9^00 Po domače; 10.05 Mali oglasi;
11.00	Soft rock; 11.30 Mavrica; 13.00 Kadar boš na rajžo šel; 14.30 Poročila, osmrtnice, objave, glasba; 15.00 Želeli ste. poslušajte; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste, poslušajte; 16.30 Dnevnik radia Maribor; 16.45 Osmrtnice, obvestila in glasba; 17.00 Po Jugoslaviji; 18.00 Kultura; 18.30 Iz glasbe-nega arhivva; 19.00 Večerni radijski dnevnik; 19.30 Prenos III. programa R. Lj.; 00.00 Prenos I. programa R. Lj.;
RADIO KOPER____________________
(SV 549 KHz, UKV 88,6-93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 - 107,6 MHz)
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.30 Jutranjik — cestne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.30 Poročila in pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos II. programa radia Ljubljana;
13.00	Danes na valu Radia Koper; 13.15 Mladi val Radia Koper; 13.30 Dnevnik Radia Koper; 14.30 Poročila; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi: 16.00 Glasba po željah; 17.00 Jugoton; 17.30 Primorski dnevnik:
18.00	O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Radijski dnevnik; 23.00 Nočni program Radia Koper
J DELO X	L
Tretja številka Dela X prinaša največ drugačnosti, kar je lahko dobite na osmih straneh!
OKAMENELA PRED PIŠTOLO -Prva žrtev mariborskega poštnega ropa
ZVODNIK NA DOPUSTU - Nenavadno dolga serija nasilstev tistih, ki naj bi »sedeli«
DEKLICA, POKAŽI SVOJE TELO
-	Oglasi zvabljajo v pornografijo in prostitucijo
KDO UBIJA VOZNIKE TOVORNJAKOV? Ista pištola, trije umorjeni
—	je morilec isti?
Stalinov skalpel: Politični umor, ki je rdečemu samodržcu podredil armado
Delo X, druga stran iz prve roke!
1________________________________r
1 PAVLIHA L
Za domovino s Titom v Pavliho. Nova
številka prinaša najboljše vice o predsedniku. V Ljubljanski banki bomo komisijsko raziskali, kaj se skriva v Titovi hranilni knjižici.
Ampak to ni vse. V Sloveniji bodo rehabilitirali generala Rupnika, šefa policije Hacina, škofa Rožmana in druge.
Vse to in še kaj v novi številki Pavlihe, ki tudi tokrat ni pozabil na bistre glave, ki ljubijo slikovne križanke in na sladokusce enigme.
n________________________________r
STIKOV
ČASOPISNI

Utrip
današnjega
tiska
A URk
Revija AURA prinaša v novi številki:
•	Radiestezija mi je omogočila zaznave, ki jih sicer ne bi imel
•	Barve in njihov vpliv
•	Nov pripomoček za ugotavljanje škodljivih sevanj
•	Reiki - sistem naravnega zdravljenja
•	Kristali - naši nevidni sopotniki
•	Števila nam pomagajo vzpostaviti notranjo harmonijo
Te in še druge prispevke lahko preberete v reviji Aura — reviji za mejna področja znanega. Revija Aura — revija, ki vam omogoča stik z neznanim. Kupite jo lahko pri prodajalcih časopisov ali pa naročite na naslov: Aura, p. p. 66, 61117 Ljubljana. Naročila po tel. (061) 317-087 sprejemamo vsak delavnik od 10.—12. ure.
RR6
V novi Številki prve slovenske revije za podjetništvo in management: Koliko vas je preveč v režiji; Psihologija svetovnega podjetja; 56 modrosti za
podjetnike; Zeleno podjetništvo pri
nas; Megatrendi za 21. stoletje... Revija vaše prihodnosti. Telefon (061)
273-040.
DR. ROMAN
Novo, privlačno zgodbo za zadnje
vroče dni prinaša Dr. roman. Zgodba,
ki bi lahko bila tudi resnična, ima,
upajmo, srečen konec. Toda do njega
je še daleč. Novi Dr. roman ima na-slov »Beg k ljubici«. Dr. roman za prijetnejši dan.
■“i______________________________r
V Stikov časopisni kiosk lahko oddate napoved po telefonu: (061) 329-559 ali telefaksu (061) 318-570 ali teleprinterju 31 633 in na naslov ČGP Delo Stik, Ljubljana, Titova 35. Kiosk je odprt vsak dan do 11. ure za objavo naslednjega dne.
!;X
.v.
!*X
.v.
■X*
Xv
!*X'
.v.
>X
iv
.v.
'*X
;X*
Xv
Xv
*"*"!
Xv
.v.
XX
'XX
!v!
.v.
.v.
Xv
>X;
Xv
Xv
;.v
•X
•X*
nnr
*Ž? *Ž?
<ž?f7
Stopnjevalni Jackpot velja na dan 5. 9. 1990

6.386.623 ATS
Casino graz-gradec
f Casino velden-vrba
vsak dan od Ib. ure naprej


Lesnina — Mi Moderni interieri, trgovsko podjetje s pohištvom in stanovanjsko opremo, p. o., Ljubljana, Parmova 53
objavlja delovni mesti
1.	direktorja komercialnega sektorja
Pogoja: visoka strokovna izobrazba (Vil. stopnja) ekonomske ali komercialne smeri, 5 let delovnih izkušenj;
2.	pomočnika direktorja kadrovsko splošnega sektorja
Pogoja; visoka ali višja strokovna izobrazba (VII. oz. VI. stopnja) pravne, komercialne ali tehnične smeri, 5 let delovnih izkušenj;
Za objavljeni delovni mesti bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Kandidate vabimo, da pošljejo svoje ponudbe z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov; Lesnina Mi Moderni interieri, Kadrovsko splošni sektor, Parmova 53, 61000 Ljubljana. Dodatne informacije dobite po telefonu (061) 317-844, int. 376.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po sklepu pristojnega organa.
6-5700
ti.
tehnoimpex
Tehno lmpex, izvoz-uvoz, p. o. Kersnikova 2, Ljubljana
objavlja prosto delovno mesto
1. samostojnega komercialista
2. samostojnega komercialista
—	začetnika
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon, izpolnjevati še naslednje: pod 1. — Vil. stopnja strojne, metalurške, rudarske ali ekonomske smeri
—	znanje enega svetovnega jezika (poslovni II)
—	3 oz. 2 leti delovnih izkušenj v zunanji trgovini
in opravljen poseben strokovni izpit za delo pri komercialnih poslih v ZTR
pod 2. — Vil. stopnja strojne, metalurške, rudarske ali ekonomske smeri
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev bomo sprejemali 8 dni po objavi oglasa na naslov; Tehno-lmpex, Kersnikova 2, Ljubljana, kadrovska služba.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
5462
tv*
»TO JE ROP!«
Kdo sta maskirana bančna roparja iz Savskega naselja?
DELO
KVRltllt OMAME IN SMRTI Zasvojenci s slovenske narkomanske scene tudi umirajo

#© ljubljanska banka
Ljubljanska banka, d.d. Ljubljana
Generalni direktor Ljubljanske banke d.d., Ljubljana razpisuje na podlagi sklepa Izvršilnega odbora Ljubljanske banke d.d., Ljubljana delovno mesto:
—	vodje predstavništva v tujini,
Bruselj
Na tem delovnem mestu ima delavec posebna pooblastila, zato ga razpisujemo vsake štiri leta.
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje
—	visoka izobrazba ekonomske, pravne ali druge ustrezne smeri, 3 leta delovnih izkušenj pri podobnih delih, aktivno znanje najmanj enega tujega jezika, zunanjetrgovinska registracija ali strokovni izpit za opravljanje plačilnega prometa in kreditnih poslov s tujino.
Kandidati lahko pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v osmih dneh na naslov: Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, Oddelek za splošne in kadrovske zadeve, Trg revolucije 2, 61000 Ljubljana.
5745
V sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije organizira
Center za gospodarsko svetovanje, Titova 118, 61000 Ljubljana, tel.: 061/348-152, faks 061/348-158
v soboto, 22. septembra 1990, ob 9. uri
v Centru za mednarodno sodelovanje in razvoj, Titova 104 v Ljubljani
seminar
»Z znanjem v uspešno podjetništvo«
PROGRAM SEMINARJA: dr. Ludvik TOPLAK, dipl. iur. mag. Marijan KOCBEK, dipl. iur.:
PLURALIZEM LASTNINE IN NAČIN ŽIVLJENJA
V LASTNIŠKI DRUŽBI
mag. Drago MEŽNAR, dipl. iur.
Bojan PEČENKO, dipl. iur.
PRAVNO ORGANIZACIJSKE OBLIKE TRŽNIH
SUBJEKTOV
dr. Viljem RUPNIK
Daniel ARTIČEK, dipl. oec.:
VREDNOTENJE PREMOŽENJA IN DOLOČANJE PREMOŽENJSKE IN POSLOVNE BONITETE Peter Štrbenk, dipl. iur.
Roman ANDROJNA, dipl. oec.:
IZDAJANJE IN PROMET Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI
mag. Milan LOVRENČIČ, dipl. oec.
Vojko KOKORAVEC, dipl. oec.:
DENAR, NALOŽBE, VARNOST, RIZIKI
Seminar je brezplačen.
Število udeležencev je omejeno na 120, upoštevali pa bomo zaporedje prijavljencev.
Rok za prijave je 20. 9. 1990.
Prijavljeni udeleženci bodo prejeli povzetek uvodnih razprav.
Dne 6. 10. 1990 bo seminar z enako tematiko v Mariboru.
Integral
BREBUS, avtobusni promet, delavnice in turizem, p. o., Brežice, Titova 11
Delavski svet podjetja Integral, Brebus, avtobusni promet, delavnice in turizem, p. o., Brežice, s sedežem v Brežicah, Titova 11 Razpisuje delovno mesto
direktorja
—	za štiriletni mandat Pogoja:
—	višja ali srednja izobrazba ekonomske, prometne ali druge ustrezne smeri
—	najmanj 5 let delovnih izkušenj pri delih s posebnimi pooblastili in odgovornostjo.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev, kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih del sprejema 15 dni po objavi: Integral, Brebus, avtobusni promet, delavnice in turizem, p.o., Brežice, Titova 11, z oznako »za razpisno komisijo«.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po odločitvi.
6-5691
Cogito d.o.o.,
Kavčičeva 46, Ljubljana, tel: 313-202
razpisuje prosto delovno mesto
računovodje
Poslovanje poteka na mreži osebnih računalnikov in je v celoti podprto s poslovnimi aplikacijami.
Nagrajevanje: stalni del in udeležba pri dobičku.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.	5585
energetika
ljubljana
DO Energetika, n. sol. o., Ljubljana, Verovškova 70
delavski svet DO
razpisuje v skladu s 93. čl. in 102. čl. SS o združitvi v DO ter 77., 78., 79. in 88. čl. Statuta DO delovni mesti;
1.	direktorja delovne organizacije
2.	namestnika direktorja delovne organizacije
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje
pod 1. — višja ali visoka šola tehnične ali družboslovne smeri
—	vsaj 5 let ustreznih delovnih izkušenj
—	potrebne organizacijske in poslovne sposobnosti
pod 2.: — visoka šola tehnične ali ekonomske smeri
—	vsaj 5 let ustreznih delovnih izkušenj
—	aktivno znanje enega tujega jezika Izbrana kandidata bosta imenovana za štiri leta. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici na naslov: DO Energetika, Ljubljana, Verovškova 70 z oznako: »za razpisno komisijo«.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v zakonitem roku po sprejetju sklepa o imenovanju.
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE LJUBLJANA 61000 Ljubljana, Mesni trg 26
Državna založba Slovenije, Ljubljana, Mestni trg 26
objavlja prosta dela in naloge
urednika za zgodovino
v uredništvu učbenikov in učil ■
za nedoločen čas
Pogoji:
-	visoka izobrazba iz zgodovine
-	2 leti delovnih izkušenj
-	uredniška ali pedagoška praksa
-	organizacijska sposobnost
-	znanje vsak enega tujega jezika
-	šestmesečno poskusno delo
Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov:
Državna založba Slovenije, kadrovski oddelek, Ljubljana, Mestni trg 26.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15
dneh po opravljeni izbiri.
5746
JrdBA&UAOfliM
Mednarodna špedicija, transport in pomorska agencija p.o. Koper
Filiala Zagreb sejem
ponovno objavlja prosta dela in naloge
vodja sejemske poslovalnice na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani
Pogoji:
-	strokovna izobrazba VII. ali VI. zahtevnostne stopnje ekonomske, komercialne ali sorodne smeri
-	3 oziroma 4-letna strokovna praksa
-	dvemesečno poskusno delo
-	izpolnjevanje predpisanih pogojev za opravljanje poslov zunanjetrgovinskega prometa
-	znanje nemškega ali angleškega jezika.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Intereuropa, p. o., Koper - kadrovski oddelek, Vojkovo nabrežje 32, 66000 Koper.
Vse prijavljene kandidate bomo o izidu obvestili v 8 dneh po opravljeni izbiri.
6-5702
ZASEBNO PODJETJE IŠČE POSLOVNO TAJNICO Z ZNANJEM ITALIJANSKEGA JEZIKA
Ponudbe pod »Reference«.
7-5742
LOTO	LOTO že dve koli brez
	sedmice
SOjOTUCGtlDt!	Prenos iz minulih dveh kol je 3.413.729,70 dinarjev. Sklad za sedmice
	36. kola bo večji kot 5 milijonov din

Petek, 7. septembra 1990
Montenegrobanka, d. d. Titograd
v sodelovanju z Združenjem likovnih umetnikov uporabnih umetnosti Črne gore
razpisuje
splošnojugoslovanski anonimni
natečaj
za rešitev vizualne identitete
—	zaščitnega znaka Montenegrobanke, d. d. Titograd
1.
Z natečajem želimo dobiti sprejemljivo rešitev vizualne identitete - zaščitnega znaka in logotipa Banke.
2.
Zaščitni znak mora biti originalen in razpoznaven. Zaželeno je, da zaščitni znak ponazarja dejavnost in/ali prostorsko pripadnost Banke.
3.
Natečajni elaborat naj vsebuje:
—	grafično rešitev znaka
—	črkovno rešitev (logotip) firme: Montenegrobanka, d. d. Titograd in druge podatke Banke (naslov, telefoni, telefaks, teleks in drugo).
—	rešitev memoranduma za poslovna pisma formata A 4, A 5 in ovojnic, kar bo uporabno tudi za druge oblike poslovnih papirjev.
Rešitve zaščitnega znaka in logotipa morajo biti uporabne tudi za druge oblike predstavitve (firma, štampiljka in pečat, plaketa, značka, hranilna knjižica.spominki itn.)
4.
Kompleten natečajni elaborat mora vsebovati:
1.	rešitev znaka v barvi, dimenzije do 15x15 cm (do tri barve) z opombo, da je značilna barva Banke svetlo modra — pariška;
2.	rešitev znaka v črno-beli tehniki istih dimenzij kot v barvi;
3.	konstrukcija znaka v istem razmerju;
4.	rešitev znaka in logotipa v razmerju 1:1 za pismo formata A 4, A 5 in ovojnice.
5.	zaželeno je, da avtorji priložijo tudi plastično rešitev znaka dimenzije 15x15 cm;
5. tekstualno obrazložitev ideje (tehnični opis);
7. izjavo avtorja o originalnosti idejne rešitve, podpisane s šifro.
Vse priloge morajo biti predstavljene in poslane na formatu A 4.
5.
Propozicije za oddajo del
1.	Vsaka priloga mora biti označena s šifro dela v zgornjem desnem kotu.
2.	V posebno zapečateno ovojnico, na kateri je označena šifra avtorja, morate priložiti rešitev šifre, ki vsebuje podatke o avtorju; ime in priimek, naslov, telefon in žiro račun. To ovojnico je treba oddati skupaj z elaboratom.
3.	Če bodo priloge nepopolne, komisija natečajnega dela ne bo obravnavala.
6.
NAGRADE
Nagrade bomo izplačali v neto zneskih, in sicer
I.	nagrada	40.000,00	din
II.	nagrada	20.000,00	din
III.	nagrada	10.000,00	din
—	odkupi	3.000,00	din
Z izplačilom nagrad si bo Banka zagotovila neomejene pravice do uporabe nagrajenih del.
7.
Montenegrobanka, d. d. Titograd bo oblikovala strokovno komisijo za oceno in izbiro najboljših natečajnih del.
8.
Banka si pridržuje pravico do uporabe in realizacije izbranega znaka za kakršnokoli svojo dejavnost, in sicer v sodelovanju z avtorjem ali drugim strokovnjakom po svoji izbiri.
ROKI
Dela sprejemamo najkasneje do 30. septembra 1990 na naslov: Montenegrobanka, d. d. Titograd
—	komisija za ocjenu Konkursa za rješenje vizuel-nog identiteta - zaštitnog znaka, Bulevar revolucije 1,81000 Titograd.
Komisija bo upoštevala le dela, ki bodo v celoti ustrezala natečajnim pogojem, pravočasna oddana dela in dela, ki bodo poslana priporočeno in jih bo Banka prejela najkasneje v petih dneh po oddaji.
Natečajna komisija bo svoj predlog pripravila najkasneje v 20 dneh po končanem zbiranju del in o odločitvi obvestila Izvršni odbor Banke. Končni sklep bo sprejel Izvršni odbor Banke.
Udeležence bomo o odločitvi pisno obvestili (priporočeno pismo) v 7 dneh po izbiri.
5600
Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana, Poljanska cesta 28
Razpisna komisija razpisuje naslednja prosta dela in naloge in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
a)	za sedež Zavoda
1.	pedagoškega svetovalca za glasbeno šolstvo
—	koordinator področja
2.	pedagoškega svetovalca za usposabljanje in izobraževanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in invalidnih oseb
3.	pedagoškega svetovalca za področje elektro stroke in računalništva — koordinatorja področja
4.	pedagoškega svetovalca za družboslovje
—	koordinatorja področja
b)	za org. enoto Koper
5.	pedagoškega svetovalca za matematiko in računalništvo
c)	za org. enoto Kranj
6.	pedagoškega svetovalca za razredni pouk
d)	za org. enoto Ljubljana
7.	pedagoškega svetovalca za predšolsko vzgojo
8.	pedagoškega svetovalca za razredni pouk
9.	pedagoškega svetovalca za glasbeno vzgojo
e)	za org. enoto Maribor
10.	pedagoškega svetovalca za geografijo
f)	za org. enoto Murska Sobota
11.	pedagoškega svetovalca za slovenski jezik
g)	za org. enoto Slovenj Gradec
12.	pedagoškega svetovalca za matematiko in fiziko s polovično delovno obveznostjo
Poleg splošnih pogojev, ki so določeni z zakonom o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu skupščine Republike Slovenije ter zakonom o republiških upravnih organih in zakonom o delavcih
v državnih organih, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
—	visoka izobrazba ustrezne smeri (za dela in naloge pod 7. najmanj srednja vzgojiteljska šola in pod 6. in 8. najmanj PA - razredni pouk)
—	7 let delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo na naslov: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana, Poljanska c. 28, razpisna komisija.
Vsa pojasnila dobite v kadrovski službi Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, Poljanska c. 28, telefon 319-066 oziroma v organizacijskih enotah.
5605
ALPE ADRIA
BANKING
CONSULTING
MARKETING
ENGINEERING
TOURISM
TRADE
'REPRESENTATIONS
MANAGERJI
ZAGOTAVLJAMO
DELO
•
PODPORO MENAGEMENTA POSLOVNE SKUPINE ALPE ADRIA
•
DOHODEK, POSLOVNO KARIERO GLEDE NA SPOSOBNOSTI
MOŽNOST KAPITALSKEGA VLAGANJA V POSLOVNO SKUPINO A. A.
POGOJI
OSEBNA KULTURA
•
POSLOVNA AGRESIVNOST
STAROST DO 30 LET
•
A. A. BUSINESS CENTER CELOVŠKA 264, LJUBLJANA,
TEL. (061) 573-813, 573-722
Sprejem osmrtnic: ob delavnikih od 7. do 16. ure oz. ob sobotah od 7. do 11. ure osebno (Šubičeva 1). Po teleksu YU DELO ST 31633, s telegramom ali po tel. 318-866 (od 14. do 16. ure) za naročnike izven Ljubljane. Ob nedeljah in praznikih sprejema osmrtnice (do 16. ure) neposredno centralna redakcija »Dela«, Ljubljana, Titova 35 osebno ali po telefonu 315-366 za naročnike izven Ljubljane. Rokopisov ne vračamo.
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi dragega moža in ata
PETRA KAVZERJA
se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga pospremili k zadnjem^ počitku. Iskrena hvala govornikom, pevcem in godbi, posebno kolektivu Steklarne Hrastnik, lovcem in gasilcem. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: žena Darinka, hči Suzana in sin Peter z družinama
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dragi brat in nečak
ADOLF DE CECCO
upokojenec
Od njega se bomo poslovili v ponedeljek, _
10. septembra 1990, ob 16. uri na ljubljanskih Zalah Na dan pogreba bo žara v šestnajsti mrliški vežici
Žalujoči: sestra Karolina z družino in teta Anica
Ljubljana, 6. septembra 1990
Komisija za delovna razmerja
Srednje šole družboslovne, ekonomske in strojne usmeritve Ivančna Gorica
razpisuje prosta dela in naloge
učitelja za angleški jezik
za določen čas, s polnim delovnim časom (od 1. 9. 90-31. 8. 91)
učitelja za filozofijo
za določen čas - 6 ur tedensko (od 1.	9.
90-31. 8. 1991)
. .Pogoj za razpisana dela in naloge je izobrazba, določena z Zakonom o srednjem usmerjenem izobraževanju. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi.
6-5701
PODJETJE
&AORS
NE PONUJA KONJ, TEMVEČ S VETO V NO POSL OVNOST TELEFAKS. TELEFON. AVT. TAJNICA. KOPIRNI STROJ vse v enem aparatu GUIS FAX 14A- 128
/


Cena samo 14.200,00 din Dobava takoj Garancija 12 mesecev -f supergarancija Servisna mreža v Jugoslaviji Nakup za fizične osebe v 6 obrokih TeUtaks (071) 622-980. 490-932, 71210 Sarajevo - llidža, Dobrinjska 16
AVTOPREPROGE
za vse japonske in evropske avtomobile tel. (061)487-203
ZASTOPNIKI
Dinamična zavarovalnica s tradicijo in ugledom vabi k sodelovanju
zastopnike (posameznike in agencije) za prodajo zavarovanj na območju Slovenije
Pričakujemo:
-	visoko stopnjo samoiniciativnosti
-	sposobnost uglajenega nastopa in prepričljivega komuniciranja
-	sposobnost hitre usposobitve za prodajo zavarovanj
-	vestnost in ažurnost pri poslovanju
-	najmanj srednjo izobrazbo
Nudimo:
-	možnost dobrega stalnega zaslužka
-	ekskluzivnost prodaje
-	takojšnje strokovno zavarovalno-tehnično usposabljanje (seminar v septembru).
Ponudbe pošljite do 14. septembra 1990 na: p. p. 464, 61001 Ljubljana.
5739
Svet srednje glasbene in baletne šole Maribor, p. o., Mladinska 12
razpisuje
1.	delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
-	pomočnika ravnatelja
s polnim delovnim časom aii
—	predstojnika SGŠ
s polovičnim delovnim časom in
predstojnika GŠ
s polovičnim delovnim časom
za štiriletni mandat
Kandidati za pomočnika ravnatelja ali predstojnika SGŠ morajo imeti visoko izobrazbo, za predstojnika GŠ pa višjo izobrazbo glasbene smeri, vsaj pet let delovnih izkušenj pri vzgojnoizobraže-valnem delu, opravljen strokovni izpit in sposobnosti za usmerjanje in organizacijo pedagoškega dela.
2.	delovno mesto učitelja angleščine v izobraževalni enoti srednja glasbena in srednja baletna šola za določen čas (nadomeščanje začasno odsotne delavke), z nepolnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite najkasneje v 8 dneh po objavi razpisa. Kandidate bomo o izidu obvestili v 8 dneh po opravljeni izbiri. Prijave za učitelja angleščine sprejemamo do zasedbe delovnega mesta.
6-5699
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mamice in žene
MILICE POŽIN
ki je umrla med požarom v Steklarni Hrastnik, se zahvaljujemo za prvo pomoč Roziki Ljubešek in njeni družini ter vsem drugim sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam pomagali in nas tolažili v najtežjih trenutkih. Hvala vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, darovali cvetje in izrekli sožalje. Iskrena hvala godbi Steklarne Hrastnik, pevcem iz Rimskih Toplic, organistu in župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: mama, mož Tone, hčerka Marjana in sin Jani
Zidani Most, 5. septembra 1990	2502
Komisija za delovna
razmerja
Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje, Tovarniška 14
razpisuje dela in naloge
—	učitelja slovenskega jezika
za določen čas (od 22. 10. 1990 do 31. 8. 1991)
-	učitelja biologije in gospodinjstva
za določen čas (do 31. 3. 1991)
Pogoj:
ustrezna izobrazba v skladu s 96. čl. Zakona o osnovni šoli. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh. Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po izbiri.
7-5741
ZAHVALA
. Ob smrti drage
ANICE SEVER
profesorice klavirja
se iskreno zahvaljujemo dr. Štefanu Humarju in patronažnima sestrama Tončki in Alenki za dolgotrajno in požrtvovalno pomoč, kolektivu Glasbene šole Vič, duhovniku za opravljeni obred in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Ljubljana, 5. septembra 1990
Sporočamo žalostno vest, da je v 68. letu umrla naša draga teta
DRAGICA BRGI.H/.
Pogreb bo v soboto, 8. septembra 1990, ob 16. uri na pokopališču Rudnik
Na dan pogreba bo žara v šestnajsti mrliški vežici na ljubljanskih Žalah
Vsi njeni
Ljubljana, Besnica, 4. septembra 1990
UMRL JE
STEF POTOČNIK
NAŠ NEKDANJI DIREKTOR IN DOLGOLETNI SODELAVEC LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
Sporočamo žalostno vest, da je umrla
IVANA KRAŠOVEC
bančna upokojenka
Pogreb pokojnice bo v soboto, 8. septembra 1990, ob 13. uri na ljubljanskih Žalah Ostala nam bo v lepem spominu
Delavci in Aktiv upokojencev Ljubljanske banke d. d.»Ljubljana
Tiho nas je zapustil naš dragi
ALOJZ JURJEVČIČ
tesarski mojster v pokoju
Od njega se bomo poslovili v soboto, 8. septembra 1990, ob 16. uri na pokopališču na Vrhniki
Na dan pogreba bo žara v mrliški vežici na Vrhniki Žalujoči: žena Francka, Tine in Helena z družinama Vrhnika, 7. septembra 1990
Sporočamo žalostno vest, da je umrl
FRANC BRINJŠEK
PTT upokojenec
Pogreb bo v petek, 7. septembra 1990, ob 14. uri na ljubljanskih Žalah
Delavci PTT podjetja Ljubljana PE Poštno prometni center
V 90. letu nas je zapustila naša draga mama, sestra, babica in prababica
MARIJA VERBIČ
rojena BERGANT iz Gotske 1 v Ljubljani
Pokopali smo jo v ožjem družinskem krogu v četrtek, 6. septembra 1990, na ljubljanskih Žalah
Žalujoči: sin Stane, hči Mija, sestra Fani z družino, vnuki Lidija, Stanko, Miran z družinami
Ljubljana, Celje, Los Angeles, 6. septembra 1990
Zapustil nas je naš dragi
IVO NOVAK
letalski podpolkovnik v pokoju
Od njega se bomo poslovili v ponedeljek, 10. septembra 1990, ob 12. uri na ljubljanskih Žalah
Na dan pogreba bo žara v dvanajsti mrliški vežici
Žalujoči: soproga Roza, hči Radmila, sin Ivo, Edda, sestra Heda, vnuki Peter, Jon in Lan ter drugo sorodstvo
Ljubljana, 30. avgusta 1990
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega
ANDREJA BERČIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Posebno hvala duhovnikom, vsem govornikom in njegovim nekdanjim učencem.
Vsi njegovi
Ne. jaz nočem umreti saj še sije zlato sonce, saj mladost me drzno spremlja, saj so cilji še pred mano ne, jaz nočem še umreti.
(Srečko Kosovel)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
POLDETA GRILA ml.
se z bolečino v srcu zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in njegovim sodelavcem, skratka vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekali sožalje in z obilnim cvetjem zasuli njegov prerani grob. Lepa hvala dr. Zvonimirju Rudolfu, osebju in medicinskim sestram onkološkega oddelka Kliničnega centra v Ljubljani, sodelavcem za poslovilni govor, pevcem, kolektivom Magosa, Elite in Agromehanike.
Žalujoči vsi njegovi _____2511
Dni mojih lepših polovica kmalu, mladosti leta, kmalu ste minule, rodile ve ste meni cvetja malo, še tega rožce so se koj osule...
(F. Prešeren)
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega
FRANCIJA MIKLIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v teh dneh žalostno izrazili sočutje in sožalje, podarili cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala organizacijama Iskra — Stikalni elementi, Dobrepolje ter ABC Tabor, Grosuplje, sorodnikom, sosedom in vsem prijateljem, ki so nam kakorkoli pomagali. Hvala moškemu zboru Rafko Fabiani, govornikom in g. župniku Francu Škulju za opravljen pogrebni obred. Vsem, ki ste ga cenili in imeli radi, ostajamo za
vedno hvaležni!
Žalujoči: mama Angela, oče Franc in brat Tomaž
Dobrepolje, septembra 1990_________________0503
V starosti 75 let nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in tast
PETER VENE
Od njega smo se poslovili na Žalah v četrtek, 30. avgusta 1990
Vsem ki ste pokojniku za življenja stali ob strani, in tistim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. Še posebno pa se za ves trud in požrtvovalnost zahvaljujemo osebju oddelka Emona v bolnišnici Dr. Petra Držaja.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob smrti mojega moža
JANEZA MARČANA
se iskreno zahvaljujem sorodnikom, sosedom, prijateljem in nekdanjim sodelavcem ter znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala osebju Nevrološke klinike za prizadevanje, da bi ga ohranili pri življenju. Hvala tudi govorniku za poslovilne besede.
Žena Tončka
Ljubljana, septembra 1990
Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš sodelavec in prijatelj
DRAGO KUBOT
Od njega se bomo poslovili danes, 7. septembra 1990, ob 16. uri na pokopališču v Šmartnem pri Litiji
Dolgoletnega sodelavca bomo ohranili v lepem spominu
Delavci Petrola, DO Zemeljski plin
ZAHVALA
Ob nenadni boleči izgubi naše
gospe ILE GERŠAK-POGAČNIK
se iskreno zahvaljujem prav vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali prelepo cvetje in za plemenite izraze sožalja. Zahvalo dolgujem tudi našemu sorodniku g. Franciju Novaku, župniku v Grosupljem, ki je pokojni namenil tako tople
misli in besede v zadnje slovo, nas, ki žalujemo za njo, pa z njimi bodril. Še enkrat
lepa hvala prav vsem.
Hčerka Metka
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
SLAVKA LOGARJA st.
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami. Lepa hvala medicinskemu osebju Urološkega oddelka UKC za nesebično pomoč in skrb med njegovo boleznijo, g. Mariji Furlan za iskren govor in g. Ponikvarju za organizacijo poslovilnega sprevoda. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žena Iva, sin Igor in Slavko z družino
Rakek, 3. septembra 1990
k
DELO DELO PELO DELO DELO DELO DELO PELO DELO DELO
SICHTVERMERKE / VISAS / VISAS
Imalac pu+nc isprave dužan jo da napusti "te-f!-toriju G FF? Jugoslavije do
Na pravo povratka u SFF? Jugoslaviju do
Brd; .............
Datum	£&~.£Q. /93 c>
u žfe/i&A&yo
---v*
v
(Potpis)
Fotokopija vizuma, ki ga je izdala prizrenska policija (težko berljive črke smo bili prisiljeni popraviti v uredništvu).
DUNAJ, 6. septembra — Člani štiričlanske delegacije mednarodne helsinške federacije za človekove pravice (IHF) so na današnji tiskovni konferenci na Dunaju potrdili, da so jih policijske oblasti v Prizrenu predvčerajšnjim najprej priprle ter zaslišale, včeraj zjutraj pa izgnale iz Jugoslavije. Po pečatih v njihovih potnih listih, ki so jih pokazali prisotnim novinarjem, je dejansko lahko razbrati, da morajo lastniki potnih listov v 24 urah zapustiti SFRJ in da jim je za naslednja tri leta prepovedan ponoven vstop v našo državo. Voditeljica delegacije IHF, danska publicistka Christine von Kohl je izrazila dvom o tem, da bi o izgonu lahko odločali na policijski postaji v Prizrenu, zanikanje s strani srbskih oblasti, da bi policija člane'delegacije IHF najprej priprla, nato pa izgnala iz Jugoslavije, pa je označila kot absurdno dejanje. Predsednik IHF Karl Schvvar-zenbberg, ki je obenem državni sekretar v uradu predsednika ČSFR Vaclava Havla, je v zvezi z izgonom delegacije IHF s Kosova poslal poziv vsem državam članicam KVSE (konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi), naj v Beogradu nemudoma ustrezno ukrepajo.
BOJAN GROBOVSEK
Ivo Vajgl seje odgovora o izgonu delegatov izognil
BEOGRAD, 6. septembra (Tanjug) — Današnja tiskovna konferenca v ZSZZ je potekala v znamenju dveh tem — spornega obiska t. i. helsinške delegacije na Kosovu, ki naj bi jo izgnal republiški SNZ Srbije, in aktivnosti Jugoslavije v zvezi ž zalivsko krizo.
Uradni predstavnik ZSZZ Ivo Vajgl je poudaril, da je v tako kočljivem položaju, kakršen je na Kosovu, pomembno zlasti ugotavljanje dejstev. To še zlasti velja za trditev nekaterih članov helsinške delegacije, da so jih priprli in izgnali iz Jugoslavije, in za sporočilo srbskega izvršnega sveta, ki trditev zavrača kot laž. Po Vajglovih besedah ne on ne ZSZZ nista pristojna za ugotavljanje teh dejstev, niti za morebitne probleme, ki jih imajo tuji novinarji pri poročanju s Kosova.
V odgovoru na vprašanje novinarja britanskega časopisa Da-ily Telegraph, ali jugoslovanske republike lahko izženejo tujega državljana in kaj lahko pri tem stori zvezni SNZ, je dejal, da sodi vprašanje v pristojnost republike. Ali to pomeni, je zanimalo istega novinarja, da lahko ti-
sti, ki so ga izgnali iz Srbije, mirno biva v kakšni drugi jugoslovanski republiki? Odgovor se je glasil, da velja izgon za celotno državo. O tem, kaj lahko pove o pisanju srbskega tiska, da mora ameriški veleposlanik v SFRJ Warren Zimmermann zaradi svojega stališča do Kosova uma-niti akreditive, je predstavnik ZSZZ odgovoril, da pisanja tiska načelno ne komentira, vendar je vseeno dodal, da v tem primeru s tiskom na soglaša.
V odgovoru na vprašanje, ali Jugoslavija sodi v »države prave bojne črte,« kar zadeva škodo zaradi položaja v Zalivu, je dejal, da formulacija velja za nekatere države v tej regiji. Vendar je tudi našo škodo mogoče izraziti z milijardami dolarjev, zato v tem primeru pričakujemo razrešitev na podlagi mednarodne solidarnosti.
NA KRATKO
Morje spet umira
PIRAN, 6. septembra - Poročali smo že, da je v najglobljih vodah Tržaškega zaliva spet prišlo do pomanjkanja kisika. Za marsikoga je ta podatek presenetljiv, saj je po številnih podatkih vse kazalo, da je morje v severnem Jadranu veliko bolj zdravo, kot je bilo minula leta. Ta ugotovitev za večji del morja sicer še vedno drži, vendar so razmere povsem drugačne v večjih globinah Tržaškega zaliva. V sloju vode pri morskem dnu, globlje od 20 metrov, so namreč znanstveniki Morske biološke postaje iz Pirana opazili, da je začelo zmanjkovati kisika in da so se morske živali na dnu, ki se ne morejo gibati, začele množično poginjati. Zanimivo je, da je tudi temperatura vode pri dnu sorazmerno visoka - v povprečju več kot 21 stopinj Celzija, česar že več let niso opazili. Pomanjkanje kisika vpliva na to, da se ribe iz večjih globin umikajo v nekoliko plitvejše morje, kar opažajo tudi ribiči pri ulovu.
F	B. S.
Predstavništvo R Slovenije v Moskvi
LJUBLJANA, 6. septembra - Republika Slovenija bo v Moskvi odprla svoje predstavništvo. O tem sta se včeraj dogovorila republiški sekretariat za mednarodno sodelovanje in Mednarodno podjetje Slovenijales. Predstavništvo bo sprva delovalo v okviru obstoječega predstavništva Slovenijalesa.
Tuf osla* Stock Eichangc
jugoslovanska

»trdnostnih papirje» d. J.
LJUBLJANA
Uradna tečajnica Jugoslovanske borze vrednostnih papirjev d. d, Ljubljana
št.: 34
Datum: 6.9.1990
Milan Kučan v gosteh pri madžarskem predsedniku
Največ pozornosti namenjene dobremu sosedstvu - Mimo manjšinskih vprašanj ni bilo mogoče - Prehod Martinje-Gomji Senik obljubljen za prihodnji mesec
Milan Kučan se je še posebej zavzel za ekonomski razvoj krajev v Porabju, kjer živijo Slovenci.
BUDIMPEŠTA, 6. septembra - Prvi dan obiska na Madžarskem se je predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan po krajšem postanku pri vodstvu sosednje madžarske Železne županije v Szombathelyju popoldne v Budimpešti pogovarjal s predsednikom republike Madžarske Arpadom Gonczem, sestal pa se je tudi S podpredsednikom Socialistične stranke in poslancem v parlamentu Imrejem Pozsgajem.
Slovenijo in Madžarsko povezuje nekaj stičnih točk glede nadaljnjega razvoja in tudi pri razvijanju dobrega sosedstva. Predsednika Kučan in Goncz vidita
perspektivo razvoja obeh držav v nadaljevanju demokratičnih procesov in razvijanju tržnega gospodarstva. Pri tem kaže pravočasno premostiti težave in nevarnosti, ki ogrožajo perspektivo razvoja Slovenije in Madžarske,, ko gre za procese demokratizacije. Nikakor ne gre zanemariti možnosti za približevanje razvitim zahodnoevropskim državam. Skupno urejanje razvojnih vprašanj, težav in problemov madžarske narodnosti v Sloveniji in
0 Kosovu bodo v bundestagu govorili v sredo
Tudi v ZRN se je srbska politika znašla v osami — Pomoč naj krepi zgolj demokracijo
OD NAŠEGA DOPISNIKA
BONN, 6. septembra — Zunanjepolitični odbor zahodno-nemškega bundestaga, ki ga vodi Hans Stercken (CDU), je zaradi zalivske krize za danes nepovedano razpravo o politiki srbskih oblasti na Kosovu ter o kršitvah človekovih in občanskih pravic na škodo albanskega prebivalstva preložil na prihodnjo sredo.
Kot je moč zvedeti v uradnih krogih, je bila kosovska tema izredno pomemben del pogovorov, ki jih je imel zahod-nonemški zunanji minister Genscher konec minulega tedna v Beogradu z jugoslovanskim kolegom Lončarjem. Gledano iz zahodnonemške evropske perspektive, ima dogajanje na Kosovu načelne razsežnosti, saj si je navzkriž z duhom civilizacijskih določb sklepne listine KVSE in njene tako imenovane tretje košarice. Poleg tega srbska politika na Kosovu zbuja strah.
Slovencev na Madžarskem je stalnica v odnosih med sosednjima državama. Arpad Goncz je Milanu Kučanu skoraj zanesljivo
obljubil, da bo maloobmejni
prehod Martinje — Gornji Senik, ki bi tudi prometno zbližal porabske Slovence z matičnim narodom, odprt že prihodnji mesec, ko bo predsednik madžarske republike na obisku v Sloveniji. V kratkem bosta odprta tudi maloobmejna prehoda v Pincah in Kobilju v lendavski občini. Postopoma bodo odpirali še vse druge maloobmejne prehode med Slovenijo in Madžarsko, ki so bili odprti že pred drugo svetovno vojno.
Koncentrirano zaposlovanje Slovencev v tovarni Raba v Monoštru prav gotovo ne bi koristilo njihovemu narodnostnemu in siceršnjemu razvoju, je opozoril sogovornik. Arpad Goncz pa se je zavzel za celovito reševanje vseh problemov in težav Slovencev na Madžarskem in še posebej poudaril pomen razvijanja narodnostnega šolstva.
Milan Kučan je zvečer obiskal še jugoslovansko veleposlaništvo v Budimpešti, kjer se je z veleposlanikom Rudijem Sovo pogovarjal s predstavniki slovenskih in drugih jugoslovanskih podjetij na Madžarskem. Jutri bo na obisku v Železni županiji in v Porabju med našimi rojaki.
IVAN GERENČER
Tajfun na Kitajskem zahteval 108 življenj
OD NAŠE DOPISNICE	°	*
PEKING, 6. septembra — Po zadnjih podatkih kitajskih oblasti je tajfun Abe, kije od 31. avgusta do 3. septembra pustošil po 'vzhodni Kitajski, zahteval 108 človeških življenj in povzročil za 3,5 milijarde juanov ali 742 milijonov dolarjev škode.
Divjal je v provincah Zhejiang, Jiangsu in Anhuji ter v Šanghaju — tam je bilo ranjenih še 850 ljudi. Porušil je 170.000 hiš, 334.000 pa jih je poškodoval. Železniški promet med Zhejian-gom in Jiangxijem je bil pretrgan dobrih 10. ur. Samo v provinci Jiangsu, kjer je izgubilo življenje 41 ljudi, je veter izrul 1,9 milijona dreves, podivjane vode rek pa so porušile 248 mostov.
Abe je najhuje prizadel eno najbogatejših provinc v Kitajski, Zhejiang in zahteval 65 človeših življenj, 255 ljudi pa je bilo hudo ranjenih. Štirideset ljudi pogrešajo, 123.000 pa jih je ostalo brez doma. To je bil že drugi tajfun Yancy, v katerem je bilo ob življenje 216 ljudi, od tega 100 v Zhejiangu. V tem gosto naseljenem območju je bilo hudo ranjenih 546 ljudi.
Medtem ko se v vzhodni Kitajski bojujejo z vodno ujmo — po uradnih podatkih je poplavljenih 443.000 hektarov obdelovalnih površin — pa zahodno provinco Sichuan pesti huda suša, ki ogroža nemoteno preskrbo s pitno vodo za okrog 4,35 milijona ljudi in štiri milijone glav živine. Pravijo, da je to najhujša naravna nesreča, ki je to stomilijonsko provinco prizadela v zadnjih desetih letih. Ogroženih je še 1,66 milijona hektarov posevkov. Tudi v severozahodnem delu province Guangdong vlada velika vročina, saj se temperature te dni gibljejo okrog 37 stopinj Celzija.
Kljub težavam zaradi vremena, ki so to poletje pestile kitajsko, pa ministrstvo za kmetijstvo pričakuje, da jesenska žetev ne bo ogrožena. Na kitajskih poljih so pridelali rekordnih 99,35 milijona ton pšenice, pridelek riža pa naj bi znašal 50,5 milijona ton ali 2,5 milijona ton več kot minulo jesen.
ZORANA BAKOVIČ
OGLEDALO
— Ali veš, Jovo. da je začela Politika ekspres odpuščati vse Srbe iz podjetij na Hrvaškem?
OTO REISINGER. Vjesnik
Mencinger pri Vranitzkem
Slovenska vladna delegacija se na Dunaju pogovarja o usklajevanju sodelovanja na posameznih področjih - Mencingerjev osebni svetovalec Warasch
OD NAŠEGA DOPISNIKA
DUNAJ, 6. septembra - Srečanje z avstrijskim zveznim kanclerjem Franzom Vranitzkim in njegovimi svetovalci za gospodarska vprašanja je bila osrednja točka današnjega dopoldanskega programa delovnega obiska na Dunaju slovenske vladne delegacije, ki jo vodi podpredsednik slovenske vlade Jože Mencinger.
• Pobudnik razprave o Kosovu je krščanskodemokratski poslanec Friedrich Vogel, pred komisijo pa je predlog, naj bi podobno kot ameriški kongres tudi bundestag poslal na Kosovo skupino svojih poslancev.
O tem, da se je tudi v ZRN srbska politika znašla v osami, priča pisanje tiska, ki je v zadnjih tednih nekajkrat pozval vlado in parlament, naj sledita vzgledu ameriških parlamentarcev in si nehata zapirati oči pred nevarnostjo na jugovzhodu Evrope. V takem duhu poroča današnji Die Welt o obisku ameriških parlamentarcev na Kosovu in v naslovu ugotavlja, da je srbska_ država »čista policijska«. Še posebej opozarja na stališče, ki postaja domače tudi v ZRN, to je, da je teba pomoč Jugoslaviji usmeriti tako, da bo krepila demokratične procese v njej, kar pomeni po mnenju liste, da bo treba v prihodnje »razlikovati med dobrimi, to je demokratičnimi republikami Jugoslavije — Slovenijo in Hrvaško — ter med grdimi Srbi«.
MARJAN SEDMAK
Z obiskom slovenske vladne delegacije, v kateri so pristojni za drobno gospodarstvo Viktor Brezar, za promet in zveze Marjan Krajnc, za finance Marko Kranjec, za gostinstvo in turizem Ingo Paš ter za zunanje zadeve Dimitrij Rupel, se nadaljuje vzpostavljanje neposrednih stikov in sodelovanja med vlado Republike Slovenije in avstrijsko zvezno vlado. Slovenski ministri z gospodarskimi resorji bodo po današnjem in jutrišnjem srečanju s svojimi pandani nadaljevali delo v komisijah. Dogovoriti s o ustanovitvi stalnih mešanih komisij za usklajevanje sodelovanja na posameznih področjih je med glavnimi nameni tega obiska, ki ga je organizacijsko pripravil poslanec zelenih v avstrijskem zveznem parlamentu in podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Karel
Smolle.
Jože Mencinger je v razgovoru s Franzom Vranitzkim posebej poudaril, da slovenska vlada še posebej potrebuje tehnično pomoč v obliki know-howa, avstrijski kancler pa je izrazil odprtost avstrijske vladne strani. Kar zadeva predstave slovenske vlade o nadaljnjem političnem razvoju v Jugoslaviji ter o gospodarskem razvoju v Jugoslaviji in v Sloveniji, je kancler med drugim s posebno pozornostjo prisluhnil namenu slovenske vlade, da čim-prej uredi zakonska določila v zvezi s tujimi investicijami v Sloveniji, in izrazil prepričanje o velikem interesu avstrijskega gospodarstva za sodelovanje s Slovenijo.
Poleg Karla Smolleja je bil pri razgovoru kot osebni Mencingerjev svetovalec prisoten tudi podpredsednik Narodnega sveta
BENEŠKI FILMSKI FESTIVAL
Evropa 1992 brez mačk!
OD NAŠE POSEBNE POROČEVALKE
BENETKE, 6. septembra — Direktor Mostre Biraghi in župan mesta Benetke Bergamo se kljub pomiritvi gledata kot pes in mačka. Drugi, domačin, je o svojem sogovorniku pravkar 'rekel, da naj spoka, če se ne strinja. Ne strinja se namreč z zamislijo, da bi že vnaprej proslavljene filme skupaj s festivalskim občinstvom na I.idu gledali tudi navadneži v Benetkah.
Direktor, mož, ki živi s kulturo oziroma filmom, pa je mnenja, na običajni ljubit :Iji filma, če to res so, gledajo izdelke malo znanih
ali pa sploh nezi :anih umetnikov. Ettore Scola, kulturni minister
v senci, se v to pihanje in bevskanje ne vmešava, dovolj ima dela z uveljavljanjem projekta komunističnega zakona o filmu. Če prav razumem njegovi namene (naša dežela je enopartijsko umetnost prerasla, a ne), raj bi za »intelektualni razvoj državljana« v Italiji skrbela država, tu pa pomeni, do »kulturne samobitnosti in tradicij natega filma« ne bi več ogrožale velike in bogate kinematografije. Ni bo jim uspelo, namreč Italijanom.
Armando Acosta, debutant pri petdesetih, je ponovil misel, ki jo je bil nedavno v zvezi s slovenskim filmom izrekel Jure Pervanje, prav tako debitant pri petdesetih. »Od malega se vrtim po Holywo-odu,« je rekel prvi, avtor Romea in Julije, sicer pa poglavar skupnosti, predane tran ;cedentalni meditaciji, »in zatrdim vam lahko, da nihče, MGM pa še najmanj, ne ve,.koliko stane en film, zato vam svetujem, opustile vsakršno razmišljanje o številkah, kadar imate v mislih film.«
Acosta je na tiskovno konferenco prišel v spremstvu angora Julije in siamca brez repa in noge. Koncertno ljubezensko zgodbo, ki so jo navdihnili Sergej Prokofjev in mačke (»krave so prevelike in prepočasne«), je posnel, ker kot guru misli, da smo kaotični in posušeni (»morali bi biti sočni«) ter da zato potrebujemo film, ki ga lahko gledamo v miru in tišini. Edini človek med mačkami, ki niso disney-evske, ampak neodvisne, kot je neodvisno vse pri tem filmu, je John Hurt, ki z barko Fellini pobere kakšnih petdeset beneških mačk in jih (iz Evrope) odpelje v Ameriko. Ko so uslužbenci festivala začeli kazati na uro, češ, čas je, da končate, je avtor pussycat filma rekel, vidite, na vas izvajajo pritisk, hočejo da se posušite. Ima prav, ampak če bi ne popustila, tegale ne bi brali. VESNA MARINČIČ
Obveznica	I	začetni tečaj	zaključni tečaj
Yulon’	12	99,0 P	90,0 D	95,0 P	91,0 D
Juteks'	11	91,5	93,0
Laško*	12	101,0	101,0
Lesnina*	10	92,0 P	92,0 P
Meblo*	12	96,0 P	-
Mesto Lj*	10	99,0 P	99,0 P
Metalna*	12	88,0 P	-
Belinka 92		-	-
Belinka 93		-	-
Rogaška	25	3300,0	3300,0
Blag. zapis	I		
LB-GBL 1	16	100,0 P	98,5 D	100,0 P	99,0 D
LB-GBL 3	19	-	-
Delnica	div		
Grad d. d.	32.8	750,0 P	700,0 P
Kliring		zač. diskont	zak. diskont
SZ		-	68,0 P
NDR		-	-
ČSFR		87,0 D	93,0 D
obveznice in blagajniški zapisi kotirajo v odstotkih (osnova je najnižja nominacija) delnice kotirajo v dinarjih
»p.. — papir, ponudba: pomeni, daje bil tečaj ponudbe določenega vrednostnega papirja toliko in nič manj
»d« — denar, povpraševanje; pomeni, da je bil tečaj povpraševanja
po določenem vrednostnem papirju toliko in nič več
■>*<■ pomeni, da je obveznica denominirana v DEM
»I« pomeni obrestno mero, »div« pomeni dividendo
»**« pomeni, da na zadnjih štirih avkcijah ni bilo povpraševanja oz.
ponudbe
(1) oz. tečaj največje transakcije
NOVI DEVIZNI TEČAJI
Tečajna lista št. 174 z dne 6. septembra 1990
država	valuta		za devize, efektivo, čeke, kreditna pisma in poštne nakaznice				
		tečaj velja za	nakupni	srednji	prodajni	nakupni za čeke in kred. pisma	nakupni za efektive in medn. pošt. nakazn.
Avstralija	a. dolar	1	8,9564	8,9833	9,0102	8,5981	8,5533
Avstrija	šiling	100	99,2674	99,5661	99,8648	97,2820	96,7857
Belgija	frank/C	100	33,9729	34,0751	34,1773	33,2085	33,0386
Kanada	dolar	1	9,4278	9,4562	9,4846	9,0506	9,0035
	krona	100	181,8808	182,4281	182,9754	177,7884	176,8790
Finska	marka	100	296,1513	297,0424	297,9335	289,4878	288,0071
Francija	frank	100	208,3396	208,9665	209,5934	203,6519	202,6102
ZR Nemčija	marka	100	697,9000	700,0000	702,1000	683,9420	680,4525
Grčija	drahma	100	—	7,0626	7,0838	6,7597	6,7245
Irska	funt	1	—	18,7947	18,8511	17,9887	17,8950
Italija	lira	100	0,9361	0,9389	0,9417	0,9173	0,9126
Japonska	jen	100	7,6644	7,6875	7,7106	7,3578	7,3195
Kuvajt	kv. dinar	1		—	—	—	—	—
Nizozemska	gulden	100	619,6710	621,5356	623,4002	605,7284	602,6300
Norveška	krona	100	180,2211	180,7634	181,3057	176,1661	175,2650
Portugalska	escudo	100	7,9001	7,9239	7,9477	7,5840	7,5445
Švedska	krona	100	189,6775	190,2482	190,8189	185,4097	184,4613
Švica	frank	100	841,7537	844,2866	846,8195	824,9186	820,7098
V. Britanija	funt	1	20,8023	20,8649	20,9275	20,3342	20,2302
ZDA	dolar	1	10,8628	10,8955	10,9282	10,6183	10,5640
	ECU	1	14,4693	14,5128	14,5563	14,1799	—
Španija	pezeta	100	11,1071	11,1405	11,1739	10,6628	10,6072
Tečaj dinarja za obračunski dolar je 10,8955 dinarja. Tečaj dinarja za obračunski dolar za odkup kreditnih pisem
in čekov od tujih državljanov je 1,0895 dinarja. Tečaji za obračunski dolar in obračunski dolar za kreditna pisma
in čeke začno veljati 6. septembra 1990 ob 14. uri. Tečaji s te tečajne liste veljajo od 7. septembra 1990. Tečaji za qrško drahmo in irski funt veljajo samo za efektivo in čeke. Tečaji za britanski funt veljajo tudi za skotski funt. vendar le za efektivo in čeke. - Najvišji zajamčeni znesek evročeka je 2500 dinarjev (velja od 1. januarja 1990). - Poročilo o višini povprečne realne obrestne mere na trgu denarja in kratkoročnih vrednostnih papirjev dne 5. 9.1990: letna 34,04; mesečna 2,44; za čas od 14.11.1989 do 5. 9.1990: letna 34,94; mesečna 2,51.
koroških Slovencev Filip Wa-rasch. Koroška manjšinska problematika in včerajšnja preložitev obiska koroškega deželnega glavarja Jorga Haiderja v Sloveniji s strani slovenske vlade nista bili temi razgovorov. Zato pa je Dimitrij Rupel načel vprašanje odločitve avstrijske vlade, po kateri bo zaradi velikega števila ilegalnih prehodov romunskih državljanov iz Madžarske v Avstrijo avstrijsko-madžarsko mejo odslej poleg policistov stražila tudi avstrijska vojska. Kancler Vranitzkv je zagotovil, da avstrijska vlada ne vidi razloga za to in da nima namena, da bi razširila ta ukrep tudi na avstrijsko-jugoslovansko mejo.
BOJAN GROBOVSEK
Honeckerja ne marajo
BERLIN, 6. septembra (Tanjug) — Bivšemu vzhodnonemškemu voditelju Erichu Honec-kerju bodo omogočili, da bo tudi po združitvi živel v sovjetskem vojaškem zdravstvenem središču blizu Berlina. To je potrdil vzhodnonemški premier Lothar de Maiziere in dodal, da ni nihče v NDR pripravljen poiskati ali oddati stanovanje za zakonca Honecker.
Potres južno od Zagreba
ZAGREB, 6. septembra (Tanjug) — Seizmografi seizmološke postaje Republike Hrvaške so danes ob 17.58 zaznali šibak potres 210 kilometrov južno od Zagreba. Epicenter potresa je bil na območju Knina.
Leteči krožnik v Murmansku
MOSKVA, 6. septembra (Tanjug) — Danes je nedaleč od Murmanska pristal neznani velikanski leteči predmet. Gre za predmet, ki so ga opazili v sovjetskem zračnem prostoru v nedeljo kot velikansko svetlečo žogo, ves čas pa so ga spremljale enote sovjetske protiletalske obrambe. Nato je predmet začel izgubljati višino in se spuščati proti jugu. Ker je zašel v koridor Aerofloto-vih letal, je postal nevaren, zato ga je bilo treba spraviti na Zemljo.
Kuku, spet sem
KEN KESEY, legendami avtor Leta nad kukavičjim gnezdom in predhodnik hipijev, je molčal celih dvajset let. Jeseni bo v ZDA končno izšel njegov novi roman. Ta junak antikultu-re 60. let je poleti 1964 s skupino Merry Prank-sters (Veseli hudomušneži), predhodniki hipijev, prekrižaril Ameriko v starem šolskem avtobusu, imenovanem Further (Dalje). Njegov voznik je bil znameniti Neal Cassidv, junak romana Jacka Kerouaca Na cesti (v romanu je nastopil s psevdonimom Dean Moriarty). Kese-yeva ideja je bila, da bi bilo vse potovanje eno samo doživetje, pri čemer so si potniki pomagali z LSD, potem pa vse, kar se je dogajalo, posneli na filmski trak.
To odisejo je ovekovečil Tom Wolfe v svoji uspešnici The Electric Kool-Aid Acid Test, ki je imenitno ujela vrenje tistega časa. »Hipijevska filozofija je sploh najboljši, kar je imela ponuditi zahodna družba tistega časa,« odločno zatrjuje Kesey, ki zdaj ni nič manj nekonformističen kot takrat. »Resda smo izgubili, a smo vsaj imeli prav. Saj tudi Galileo ni bil zmagovalec, pa je vseeno imel prav ...«
ISKRICE-
Sledi sprava, spravi poravnava — nikakor pa ne odpuščanje. Bog Vseodpuščajoči odpusti, ne pa tudi ljudje.
ERNESTINA JELOVŠEK
Prav je, če sebi težje odpuščamo kot drugim.
R UDI RINGBA UER
Pri 55. letih je Kesey pretrgal molk in izdal knjigo Further Inquiry (Nadaljnje zasliševanje, naslov je besedna igra z imenom avtobusa). Govori o nenavadnem potovanju leta 1964 in smrti Neala Cassidyja leta 1969. To je Keseyeva prva knjiga po letu 1964, ko je 29-leten izdal svoj drugi roman »Sometimes a Great Notion (Nekoč velika ideja), družinsko fresko o gozdarjih s severozahodnega Pacifika. Ta roman, ki se
navdihuje pri Faulknerju, je ostal v senci prvega, objavljenega dve leti pred njim: pretresljivega Leta nad kukavičjim gnezdom.
Junaka tega romana Randla Patricka McMuiphyja je ovekovečil Jack Nicholson v filmu Miloša Formana, nagrajenem s petimi
Oskarji. McMurphy jc majhen prestopnik, ki se izdaja za norca, da se izogne ječi, pristane v psihiatrični bolnišnici in organizira upor sotrpinov, ki jih tiranizira glavna sestra Ratchcd. Konča tako, da mu naredijo lobotomijo, a še pred tem da bolnikom občutek njihove moči.
Kesey je to delo napisal, ko je bil star 26 let. Je eno prvih, ki dvomi o »ameriškem načinu življenja«. Prodali so ga v šest in pol milijona izvodih, samega pisatelja pa bolj navdušuje podatek, da je to knjiga, ki jo najbolj kradejo v ameriških knjigarnah. »Ta roman je bil predhodnik vesoljnega kaosa: Vietnama, mamil, an-tikulture. Njegovo sporočilo je prodrlo v zavest večine, če že ne vseh Američanov,« je v svoji analizi romana zapisala Pauline Kael v New Yorkerju ob izidu filma.
Kesey je imel priložnost na svoje oči opazovati mali bolnišnični svet. Po študiju je namreč sodeloval pri poskusu, ki je močno vplival na njegovo žiljenje. Prijavil se je med prostovoljce, ki so za 75 dolarjev na dan preskušali LSD in druge halucionogene v bolnišnici za veterane blizu Stanforda v Kaliforniji. Ostal je tam, se zaposlil kot nočni bolničar na psihiatričnem oddelku. Tam je nastal Let in tam se mu je v želji, da bi raziskal podzavestno, utrnila misel, da bi nadaljeval poskuse s halucinogeni.
Po popotovanju z avtobusom, ki je zasejal semena psihedeličnega gibanja 60. let, se je Kesey, sin farmarja, umaknil na domačijo v Oregonu. V naslednjih 25. letih je objavil še dve knjigi, ki pa sta le zbirki člankov in zgodb iz časa hipijev. Nekateri razlagajo, da mu je zaradi zlorabe mamil usahnila umetniška žilica, sam pa pravi, da je pisatelju prodornega prvenca težko napisati kaj še boljšega.
Kesey je pisal zvečer, po delu na polju, vendar ni bil z ničimer zadovoljen. V začetku letošnjega leta pa je končno izšla nenavadna knjiga: Caverns (Luknje). Nenavadna zato, ker je to prvi skupinski roman. Kešev si ga je zamislil in napisal skupaj s 13 študenti iz svoj'ega razreda za ustvarjalno pisanje na univerzi v Oregonu. Vsakdo je obdelal svojega junaka. Rezultat je prav presenetljiv.
Hkrati z Nadaljnjim zasliševanjem, ki bo izšlo jeseni, bo Kesey izdal še knjigo za otroke: zgodbo o veverici in medvedu, ki »jo je pred 50 leti slišal od babice Smithove«. Njegov slog je pod močnim vplivom tradicije, njegov jezik vsakdanji. Zdaj piše nov roman, ki se godi na Aljaski in govori o ekologiji. »Mislim, da smo raziskali že
vse razsežnosti medčloveških odnosov. Roman
se mora zdaj preusmeriti na odnos med človekom in živalmi«, pravi ta strastni varuh narave. »Knjiga govori o koncu sveta. Življenje je kot gosto tkano blago, ki razpade, če potegnete ven eno samo nit.«
PA ŠE TO
LAHKOATLETSKA ZADEVA - Janez Lesar, oče ljubljanskih polites in sekretar ljubljanskega sekretariata za komunalno gospodarstvo, promet in zveze, je poslal Gospodarski zbornici Slovenije naslednjo »zadevo«:
Pregledali smo splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo (Ur. I. SRS, št. 31/90) in ugotovili, da je za nas ta pogodba takšna, da je nismo v komunalnem gospodarstvu sposobni spraviti v življenje.
To pogodbo je lahko primerjati s pogodbo med dvema, s katero se pogodita, da bo eden med njima skočil 4 m, kar je zanj sprejemljivo — uresničljivo, pogodba, s katero pa bi se pogodila, da bo skočil 25 m, pa zanj ni sprejemljiva — uresničljiva. Ta pogodba je za nas irealizabile.
Zato vi komunalnega gospodarstva ne morete več zastopati.
Gospodarska zbornica Slovenije je že določila usposobljene kadre, ki bodo pod vodstvom Boruta Bilača-Bilija vadili skok v daljino.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Slovenije
Prognostična karta za 7. september 1990
ljubljanska banka Pravi naslov za denarne zadeve
»4 polotilatec
	oblačno	' T	dež	= megla	—T— hladna fronta
	oeilUa	*	sneg	—■— topla fronta	•~T>~ oklnzlja
C sedite ciklona A srfidltte alrtlcRtoaa
NAPOVED ZA SLOVENIJO:
Pooblačilo se bo. Občasno bo deževalo, sprva bodo tudi nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 13, ob morju 17, najvišje dnevne od 16 do 21 stopinj. NAPOVED ZA JUGOSLAVIJO
Poslabšanje s padavinami bo najprej zajelo Hrvaško in se bo širilo nad osrednje kraje države, v vzhodni polovici države bo delno jasno z zmerno oblačnostjo. VREMENSKA SLIKA:
Hladna fronta se bo čez Slovenijo poma-
knila nad osrednji Balkan. Pred njo bo dotekal k nam z jugovzhodnimi vetrovi toplej-ši zrsk
KAKO KAŽE ZA SOBOTO IN NEDELJO:
V soboto se bo vreme postopno izboljšalo. Na Primorskem bo pihala burja. V nedeljo bo delno jasno in sveže.
NAPOVED ZA GORSKI SVET:
Oblačno bo in megleno, občasno bo deževalo, sprva bodo tudi nevihte, pihal bo zmeren zahodnik. Temperaturo na 1500 m bo okoli 12, na 2500 m pa 5 stopinj.
VREME IN TEMPERATURE 6. SEPTEMBRA 1990 OB 14. URI		
kraj	vreme	'C
LJUBLJANA	pret. jasno	20
BRNIK	pret. jasno	19
PLANICA	pret. jasno	17
KREDARICA	pret. jasno	3
CELJE	del. oblačno	20
SL. GRADEC	pret. jasno	18
MARIBOR	pret. jasno	20
M. SOBOTA	pret. jasno	20
N. MESTO	del. oblačno	18
LISCA	del. oblačno	14
N. GORICA	pret. jasno	22
PORTOROŽ	pret. jasno	22
REKA	iasno	23
PULJ	pret. jasno	22
SPLIT	del. oblačno	24
DUBROVNIK	-	-
ZAGREB	del. oblačno	21
NOVI SAD	del. dblačno	20
BEOGRAD	pret. oblačno	17
SARAJEVO	dblačno	15
TITOGRAD	pret. oblačno	22
PRIŠTINA	rah. dežuje	13
SKOPJE	rah. dežuje	20
CELOVEC	pret. jasno	19
GRADEC	pret. jasno	19
DUNAJ	zmer. oblačno	19
BUDIMPEŠTA	zmer. oblačno	19
BENETKE	jasno	23
MILANO	pret. oblačno	24
RIM	pret. jasno	25
MUNCHEN	pret. oblačno	18
ZURICH	pret. jasno	17
BERLIN	pret. jasno	17
PARIZ	oblačno	20
LONDON	pret. oblačno	18
ATENE	pret. jasno	29
MADRID	jasno	32
STOCKHOLM	oblačno	10
MOSKVA	oblačno	14
PO SLOVENIJI
Uskladili bodo urnike pouka in verouka
LENART, 6. septembra - Na pobudo predsedstva lenarške občinske skupščine so se pred nedavnim sestali ravnatelji osnovnih šol v občini in duhovniki, da bi se dogovorili o usklajevanju urnikov pouka in verouka.
»Pokazalo se je, da je bil dialog o teh in podobnih vprašanjih zelo koristen in potreben, saj so_ oboji spoznali, da lahko brez težav uskladijo svoje dejavnosti. Župnik mora spoštovati dejstvo, da ima šola svoj učni program in interesne dejavnosti, šole pa poslej ne bodo več spreminjale urnikov tako, da bi s tem motile verouk. Slišati je bilo mnenje, naj bi bil verouk obvezen za vse šolarje, saj nekateri otroci svojo odsotnost od verouka večkrat opravičujejo z zadržanostjo v šoli,« je po sestanku povedal Ivan Jemenšek, tajnik skupščine občine Lenart. Verouk bo v župniščih, le župnik pri Sveti Ani in ravnatelj osnovne šole v Zgornji Ščavnici sta se dogovorila, da bo verouk pozimi v šoli. (M. S.)
Podhod pod Mlinsko ulico so odprli
m
t MARIBOR. 6. septembra — Pred začetkom pouka so v Mariboru odprli podhod pod Mlinsko ulico, ki vodi na avtobusno postajo. Gre za del pešpoti, ki pelje mimo veleblagovnice Merkur in hotela Slavija. ter se nadaljuje s podhodom pod Titovo cesto in končuje na koncu Sodne ulice.
V	podhodu je osem lokalov (po štirje na vsaki strani) s površino 26 kvadratnih metrov. V njih sta dve galeriji, zajtrkovalnica, hitro čevljarstvo, turistična agencija, fotokopirnica in prodajalni glasbenih in umetniških pripomočkov. Glavni namen podhoda je zaklonišče. Tudi zgrajen je bil s denarjem, namenjenim za zaklonišča. (V. V., slika: Bogo Čerin)
V	Trbovljah omejili porabo pitne vode
TRBOVLJE; 6. septembra — Komunala Trbovlje je zaradi dolgotrajnega lepega vremena uvedla 31. avgusta ukrep I. stopnje, 4. septembra pa že ukrep II. stopnje, s katerim omejujejo porabo pitne vode na območju Trbovelj. V vsa 22 zajetja pitne vode se je dotok zelo zmanjšal, posebno še v gravitacijskih zajetjih. Trenutno občane Trbovelj in industrijo rešuje voda, načrpana iz vrtin ob Savi. Tudi zadnje deževje ni vplivalo na bistveno večji dotok pitne vode.
V	Trbovljah ni pitna voda od 22.30 do 5 ure zjutraj. Pomanjkanje vode še posebno občutijo prebivalci in podjetja v zgornjem delu Trbovelj. (T. L.)
»Ekološka tabla« je čedalje bolj v oblakih
KRŠKO. 6. septembra — Potem ko so iz JE Krško v ponedeljek sporočili, da ne nameravajo poravnati stroškov za posredovanje ekoloških in meteoroloških podatkov javnosti, so se zadeve glede krške »ekološke table« še bolj zapletle. Od številnih napovedi, da bodo na posebnem kanalu kabelske TV začeli objavljati podatke o emisijah iz JE in Vidma Krško, namreč ni bilo nič. Namesto izredno drage javne table z vsemi podatki so se v Krškem odločili za cenejšo rešitev, a bo verjetno denarja zmanjkalo tudi zanjo. (V. P.)
V	Motovunu z bajsom po Istri
MOTOVUN. 6. septembra — Trg za obzidjem istrske vasice Motovun bo to soboto prizorišče prvega srečanja »bajsistov« iz vse Istre. Srečali se bodo ljudski godci na »bajsu«, istrski različici malega basa. kije poseben zato. ker ima samo dve struni, V soboto popoldne se bo predstavilo deset skupin, ki bodo igrale tudi tristo in več let stare pesmi. Z motovunskim srečanjem »bajsistov« bodo odprli tudi letošnjo sezono nabiranja tartufov. (I. U.)
Bistričani hočejo učinkovitejšo inšpekcijo
ILIRSKA BISTRICA. 6. septembra - Zbiranje občinskih soglasij za imenovanje nekaterih inšpektorjev medobčinskega inšpektorata Cerknice. Ilirske Bistrice in Postojne je v Bistrici spet spodbudilo razmišljanje, kako (ne)učinkovita je ta služba. Prevladalo je mnenje, da inšpekcija ne more v celoti in vsestransko opravljati svoja dela, če njen sedež ni v občini, v kateri opravlja nadzor. Ker po veljavni ureditvi lahko le komunalna inšpekcija deluje na občinski ravni, bi bilo za drugačno organiziranost inšpekcijskih služb treba spremeniti pravne temelje. Da so pogostejši in učinkovitejši inšpekcijski posegi v bistriški občini nujno potrebni, dokazuje že nekaj kritičnih konkretnih pripomb na nedavni seji občinskega IS, na kateri so med drugim kritizirali pomanjkljiv nadzor v zvezi z onesnaževanjem okolja in sanitarnimi razmerami, ki so po besedah predsednika občinske skupščine Staneta Prosena nevzdržne celo v skladišču mlečnih izdelkov v stari bistriški zadružni mlekarni. (J. O.)
V	Celju odprli klub ZKS-SDP
CELJE, 6. septembra — V prostorih krajevne skupnosti Aljažev hrib (ob Teharski cesti) v Celju je danes celjska ZKS-Stranka demokratične prenove odprla svoj klub. Kol je povedal sekretar občinskega komiteja Željko Cigler, gre za novo obliko dela, ki jo stranka ponuja tako svojim članom kot tudi simpatizerjem, nečlanom in celo konkurentom, saj naj bi delo v klubu temeljilo na projektno-interes-nem združevanju. Klub bo za začetek odprt ob torkih in četrtkih po 17. uri. (J. B.)
O obratu LTH v Vincarjih še ni odločitve
ŠKOFJA LOKA, 6. septembra — V Škofji Loki še vedno niso sprejeli odločitve o nadaljnji usodi Orodjarne in Livarne LTH v Vincarjih. ki je že nekaj časa mestni ekološki problem. Na zadnji seji občinskega izvršnega sveta so sc odločili, da se bodo o tej zadevi v mesecu dni temeljiteje pogovorili z ljudmi v bližini obrata LTH. Medtem pa bodo skušali dobiti še dodatne podatke o onesnaženosti zraka v Vincarjih ter o možnostih prometne povezave tega dela Škofje Loke z glavnimi cestami in o novih lokacijah v občini, ki bi prišle v poštev za preselitev obrata. Čedalje bolj prevladuje mnenje, da sedanji prostor pod starim grajskim obzidjem ni primeren za nadaljnji razvoj orodjarne in livarne. Ker pa je to podjetje proizvodno in poslovno zelo uspešno, ga ne bi radi zaprli, ampak mu omogočili delovanje drugje v občini. (L. S.)
OBNOVLJENI ZIDOVI
Idrijski grad že dobiva nov sijaj
Ob 500-letnici mesta Idrije dobiva grad prvotno podobo — Preurejeno grajsko dvorišče
IDRIJA, 6. septembra — Idrijski grad ponovno dobiva svojo prvotno podobo. Letos so ob 500-letnici Idrije javnosti predstavili preurejeno grajsko dvorišče, kjer so v vsem sijaju zaživele nove freske in odprte arkade, ki so jih zasteklili. Idrija je tako dobila tudi nov kulturni prostor, ki je že na prvi prireditvi čipkarskega festivala privabil v svoje okrilje toliko ljudi, da je za mnoge dobesedno zmanjkalo prostora.
Grajsko poslopje je sploh nekaj posebnega, saj je bilo zgrajeno kot utrdba za potrebe rudnika živega srebra. To dragoceno rudo so v Idriji odkrili leta 1490, (vsaj ta letnica velja za to odkritje) v bližini
današnje cerkve sv. Trojice. Gradili so ga v letih 1522-32 in vanj so lastniki rudnika spravljali zaloge živega srebra ter ga varovali pred beneškimi, pozneje pa tudi pred turškimi napadalci. Ob koncu 16. stoletja, ko je bil rudnik podržavljen, je grad postal domovanje rudniškega upravitelja, v njem so bili tudi uradi za krajevne potrebe. Ko so Italijani leta 1940 postavili novo upravno zgradbo, so bila v njem stanovanja. Tako je ostalo tudi po drugi svetovni vojni, ko je stavbo dobil v upravljanje Mestni muzej.
Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novi Gorici je leta 1972 izdelal konservatorski program, ki je bil pred leti le delno spremenjen. Leta 1972 se je v gradu pojavila hišna goba, zato so morali vse lesene konstrukcijske elemente zamenjati z betonskimi ploščami. Danes je že večji del gradu statično saniran, tudi stolp z uro. V glavnem je tudi izseljen, razen ene stranke, glasbene šole in Zgodovinskega arhiva Ljubljana.
Največ del so opravili letos, ko so končali poslikavo fresk na grajskem dvorišču, odprli so arkade in jih zasteklili ter uredili večji del infrastrukture na grajskem dvorišču. Poseben problem so predstavljale zidne poslikave na stenah grajskega dvorišča, saj so ob njihovem odkritju ugotovili, da so bile delane na suhem ometu,,torej v seco in ne fresko tehniki. Po temeljitem posvetu z različnimi strokovnjaki so se odločili, da stari omet snamejo in stene na novo omečejo. Na svež omet so potem v fresko tehniki po starih predlogah poslikali celotno površino grajskih sten, ki gledajo na dvorišče.
Idrijčani so bili najbolj presenečeni, nekateri pa tudi prizadeti, ko so opazili, da so vse stare rudniške stroje, ki so bili na grajskem dvorišču, umaknili. Toda ne zato, da bi jih odpeljali na odpad, ampak zato. da jih bodo namestili pred Frančiškov jašek, kamor sodijo. Tam bodo tudi ustrezno zavarovani, ker bo to obenem tudi zametek tehniškega muzeja rudnika živega srebra, kajti, ko bo rudnik leta 2003 nehal delovati, bo možen ogled vseh rudniških naprav.
Na obnovljenem gradu bodo v prvem in drugem nadstropju stalne muzejske zbirke in uprava muzeja. V pritličju naj bi živela trgovska in gostinska dejavnost, arhiv in glasbena šola pa bosta dobila druge prostore. Izvedli bodo tudi vertikalno povezavo vseh etaž v stolpih (v vzhodnem bo predstavitev živega srebra na nekoliko bolj atraktiven način) v drugem pa bo tudi posebna grajska restavracija. V stolpu, kjer je sedaj godba na pihala, bi radi uredili poročno dvorano.
Tudi na podstrešju bodo na novo uredili prostore, vendar šele pozneje, ko bo urejeno vse drugo. Večje finančne injekcije je grad dobil po potresu na Tolminskem, zato so dela, izvedena 1983 in 1985, še bolj pospešila obnovo, za katero so denar prispevala idrijska podjetja. Z letom 1987 je idrijski grad prišel tudi v program tedanje Kulturne skupnosti Slovenije in po načelu paritete z občino to financiranje poteka še sedaj. Strokovnost del zagotavljajo restavrator Rudi Pergar, arhitekt Brane Zbašnik, umetnostni zgodovinar Robert Ccrv, glavni nadzornik pa je Boris Rajkovič iz ateljeja za projektiranje v Idriji. Avtorja programa sta arhitekta Hedvika Petrič in Silvij Jereb iz firme Kamšt, d. o. o., gradbena dela pa izvaja Zidgrad iz Idrije. Arkade je zasteklila firma Final iz Nove Gorice. Pri strokovnih konsulta-cijah, predvsem zaradi obnove poslikav, so sodelovali dr. Josip Korošec in Ivan Bogovčič iz Restavratorskega centra ter dr. Ivan Stopar s celjskega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Idrijski grad pomeni zahteven obnovitveni projekt, v katerem sodeluje vrsta strokovnjakov z različnih področij. Ko bo grad obnovljen, bodo za turistično, gostinsko in trgovsko dejavnost poiskali ustrezne investitorje. Grad je torej dolgoročno ohranjen in življenje v njem je zasnovano tako. da bo moralo prinašati dovolj denarja za preživetje. In ne Ic to. Sedanja obnova je že pokazala tudi njegov pravi obraz, ki je bil več stoletij zakrit in domala že pozabljen. Kot je dejal ravnatelj Mestnega muzeja Samo Bevk, mora grad živeti z mestom in širšim okoljem, kajti le tako lahko zgodovinsko predstavlja samega sebe, pod svojo streho pa hkrati omogoča nove oblike sodobnega življenja. DRAGO MEDVED
Kržanove štorklje so odletele
ZALOKE PRI RAKI, 6. septembra — Sive štorklje, ki so postale simbol Panonske nižine in Prekmurja, v zadnjih letih širijo svoj življenjski prostor. Pri Kržanovih v Zalokah pri Raki že deset let »gostijo« štorklje, ki so v tem času zredile sedemnajst mladičev. Na električnem drogu so si pripravile gnezdo, ki celo desetletje kljubuje vsem naravnim nevšečnostim.
Letošnji zarod, v gnezdu so bile tri mlade štorklje, je že odletel v beli svet. Gospodinja Rozi Kržan, ki skrbi_ za dolgonoge ptiče je povedala, da jih vsako pomlad težko čakajo. Štorklje najprej nadleta-vajo gnezdo, kot da bi se želele prepričati, če je vse varno, potem pa ga zasedejo. Žal ne vedo, če se vrača vedno isti par. ali pa so to morda že »njihovi« mladiči.
» V desetih letih smo jih v našem gnezdu imeli sedemnajst, žal pa se vedno ni vse srečno končalo. Lani sta dve štorklji padli iz gnezda, ena se je ubila, drugo pa nam je z velikim trudom uspelo ohraniti pri življenju in potem tudi postaviti na noge. Končno je naša varovanka našla varno zavetišče v ljubljanskem živalskem vrtu. Pred letom pa se je mlada štorklja, ki se je učila leteti, zaletela v avtomobil na bližnji avtomobilski cesti, kar je bilo zanjo usodno.«
Besedilo in slika: SLAVKO DOKL
• Šaljivec in pol
Z nasmehom na obrazu in štiri dni staro brado je Peru-anec Felipe Carbonelli Pon-sono sporočil, da je potolkel svetovni rekord v nepretrganem pripovedovanju šal. V nekem hotelu v Limi jih je pripovedoval natančno sto ur. Smešnic je bilo vseh skupaj osem tisoč, pripovedoval pa jih je v španščini, angleščini, francoščini, italijanščini in portugalščini. »Smeh je v državi, ki jo je prizadela velika gospodarska in politična kriza, pravo zdravilo, ki nam pomaga, da laže prenašamo težave,« je izjavil rekorder. Carbonelli trdi, da je postavil tudi prejšnji svetovni rekord v pripovedovanju vicev. Pred dvema letoma jih je v Lizboni pripovedoval nepretrgoma 72 ur.
IZ GRDEGA RAČKA — LEPOTEC — Ob 500-letnici razglasitve za mesto je Idrija dobila tudi obnovljen rudniški grad. (Foto: Marjan Zaplatil)
Opravičilo
V včerajšnjem Delu je v prispevku »•Tri mesece in pol po težki srčni operaciji na Triglav«, objavljenem na 8. strani, prišlo do neljube napake. Priimek omenjenega zdravnika se pravilno glasi dr. Rajko Gračner in ne Grančer. kot je bilo pomotoma zapisano. Za napako se prizadetim opravičujemo.
SKAVTI PRI NAS
So bili skavti in gozdovniki začetniki gibanja zelenih?
V Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru pripravljajo razstavo in monografijo — Med skavti so bili mnogi ugledni Slovenci — Življenje z naravo
MARIBOR, 6. septembra — V burski vojni (od 1899 do 1902) se angleškemu generalu siru Robertu Badenu Powellu zamisel o skavtih (boy scoul = angleško izvidnik) zagotovo ni porodila iz ekološke zavesti, ampak iz izkustvene nuje. General je namreč ugotovil, da se neizkušeni vojaki slabo znajdejo v »bushu«, v naravni divjini južne Afrike, kjer je včasih spretnost v obvladovanju surovih naravnih razmer odločala o življenju in smrti. To je bila doba, ko o zelo razširjeni ekološki zavesti najbrž še ne moremo govoriti, saj je bilo geslo »naravo obvladovati« prej kot pa novodobna maksima »naravo varovati«. Zagotovo pa so že tedaj spoznavali, da ti je lahko narava prijazna in ti celo služi, če jo poznaš. Sožitje z naravo je to, in nič drugega, in to so vedeli že prvi skavti.
obdelanega že veliko gradiva, se
Ko sta gozdovništvo (nastalo je 1902) in skavtstvo (nastalo je 1908) postali v Evropi in svetu modni gibanji mladih, pa že smemo govoriti o nagibanju k nazorom, ki bi jim danes rekli .zeleni, saj je bilo na primer že ^začetno geslo gozdovništva »Z naravo k boljšemu življenju«, to pa že skoraj spominja na današnji pojem »kvaliteta življenja.« In res se je skavtstvo od izhodiščne malone špartansko-voja-ške organiziranosti vse bolj usmerjalo k življenju v naravi in z njo, in ko je postalo svetovno priljubljeno gibanje mladih, je bilo čedalje bolj civilno, sicer trdno organizirano s strogimi normami in vrednotami, vendar’ nepolitično, pač pa rodoljubno in etično. Zato ne preseneča, da sta se raziskave močno razvitega skavtstva in gozdovništva na Slovenskem med prvo in drugo svetovno vojno pri nas lotila muzealca mlajšega rodu, kustosa Muzeja narodne osvoboditve v Mariboru Mira Grašič in Marjan Matjašič.
V jeseni bosta plodove svojih raziskav prikazala na zajetni razstavi v svojem muzeju, že zdaj pa upata, da jima bodo gmotne razmere toliko naklonjene, da bosta po razstavnem katalogu lahko izdala tudi znanstveno monografijo o skavtskem in goz-dovniškem gibanju na Slovenskem. Čeprav imata zbranega in
—

ZNAK SKAVTOV
ZNAK SKAVTINJ
ZAPISKI MAČKA DZOJSA
Disko vrisk o
Še dobro nismo prišli v šolo. pa ta stara že teži, da je šola naš drugi dom. Kriza! Protestiram! Če mi že kdo prešteva domove, potem je moj drugi disko. Tam smo s trendi naredili tudi zaključni žur. ko so se holidejs bližale koncu.
Ko se je cela naša klapa prikotalila v diskača. je bilo preč vse polno, ludnica, vam rečem. Pamp it. pamp it, jeeee! Saj smo res precej zadeti zgledali. ko smo plesali na haus mjuzik.
»Razturamo, ej,« se je drl Zužo.
»Da ne boš surle spustol,« ga je preč zatrl Piži. Ful super je densat v tako čistem zraku. . . kh. kh. .. pardon. Ana je skozi dimne oblačke pošiljala okrog vroče poglede in pečala didžeja. Revež je bil že tako nalit, da tega ni prenesel in se je zvrnil pod mešalno mizo.
UAU. mojih pet minut je prišlo. Dobil sem šanso. da uresničim svoj lajf drim, in sem ga zamenjal. Kriza, kakšne umazane plate je imel!
Najprej sem jih moral vse pošteno spucat z repom, da sem jih lahko rolah Pol je bila pa sploh ludnica. Folk sc je kar lomil na plesišču, ko sem miksal komade in se izživljal nad lajtšovom. Frendi so me kar naprej oblegali z željami, tako da sem jim komaj ustregal. Neki pijan tip mi je ful težil, naj se skidam, drugače bom dobil batine. Na koncu je pa sam pristal z zlomljeno čeljustjo na nezgodni, ker je preveč stegoval gofljo in so ga pred diskom nalomili trije štrumfi, ki so prišli s kiblo na nočni lov.
Kaj se jc še dogajalo? Nič, Kdaj se pa v diskaču sploh kaj dogaja. Zato pa hodimo tja. Meni se je zgodilo samo to, da se je didžej zbudil iz kome, tako da sem jo moral hitro stegniti iz njegove kabine. Za mano sta priletela njegova Suha in garantiram vam, da si frajer ne pere nog. Če bi si jih polizal vsaj štirikrat na dan, tako kot to stori vsak pošten maček, bi ne bil taka sramota za svoj rod.
Nekaj mojih frendov se je tačas tako nadrinkalo. da smo jih morali štuporamo odnesti domov. Ta trezni smo šli še malo na streho mjavkat, pa ni bilo nobene dobre mačke na spregled, ker so bile vse v disku.
Houm. suit houm, kdaj bo spet sobota?!
nekdanjim slovenskim skavtom in gozdovnikom še zmeraj priporočata, naj jima pošljejo kakršnakoli gradiva ali pričevanja iz svojih nekdanjih skavtskih časov.
seveda: ne pij, ne kadi; v obeh organizacijah jc najvišja vrednota domoljubje brez ideološke barve; bodi pripravljen vselej pomagati (skavti so vitezi moderne dobe in tak je tudi njihov znak z lilijo kot simbolom vite-štva, z zvezdama in magnetno iglo — življenje pod milim nebom — s črkama BP = be prepa-red. bodi pripravljen, črki ustrezata, posrečeno, tudi slovenščini. in vozlom, ki te naj spomni, da moraš vsak dan narediti dobro delo. Podobno gozdovniški znak: okrogel ščit bele barve, kar pomeni čistost, in modri rogovi, kar pomeni varovati naravo, sebe, rod sočloveka, člove-
SKAVTSKI JAMBOREE — Zadnji stavtski zlet je leta 1988 v Avstraliji, naslednji pa bo v Južni Koreji.
začetku
Med slovenskimi skavti in gozdovniki je bilo namreč mnogo zelo uglednih slovenskih izobražencev iz vrst humanistične. družboslovne in tehniške inteligence (med prvimi sta recimo starosta slovenskih skavtov Pavel Kunaver. »Sivi volk«, ki se je šel že leta 1911 ogledat skavtstvo v Avstriji, čeprav sta bili slovenska skavtska in goz-dovniška organizacija ustanovljeni šele v 20. letih; znameniti skavt pa je bil tudi predsednik SAZU dr. Janez Milčinski.)
Sicer pa bo marsikaj od tega pokazala mariborska razstava to jesen, kjer bomo seveda tudi videli, da je bil ustanovitelj slovenskih gozdovnikov Hinko Pa-jer, strojni inženir in letalski konstruktor, in da je v Ljubljani ustanovil gozdovniški rod Vzhajajočega sonca, torej slabi dve desetletji zatem, ko je svetovno gozdovniško organizacijo ustanovil Ernst Thompson Seton, slikar, pisatelj, ljubitelj narave in lepega, ki je veliko te estetičnosti vnesel tudi v gozdovništvo. Imelo je sicer tudi nekaj preproste ritualnosti (jutranji zbor, pozdrav zastavi itd.), bilo pa je bolj sproščeno kot skavtstvo, ki je ohranilo več »discipline«, obe organizaciji pa sta bili pri nas vse do ukinitve leta 1941 vselej bolj
»zeleni« kot pa ideološki ali celo
militantni. Gibanje slovenskih skavtov se je pojavilo po letu 1922 v Ljubljani v veliki meri po zgledu Cehov in Poljakov. Do druge vojne je članstvo doseglo število 1.500 v Dravski skavtski župi (območje Slovenije), medtem ko so imeli gozdovniki na slovenskem ozemlju dve župi. Organizacija obeh je podobna. Gozdovniki imajo nižjo enoto od rodu družino, skavti pa namesto rodu steg, nižja enota je četa, osnovna enota pa vod s 6 do 10 člani. Na začetnem ritualu ob tabornem ognju je najmlajši skav-tek, star od 6 do 12 let, dobil ime volčič, deklica pa je bila čebelica, razen tega pa dobi vsak še svoje skavtsko ime. deklica po rastlini, deček po živali; od 12 do 18 let so bili dečki izvidniki, deklice pa planinke, skavti nad 18 let so bili roversi.
Ideali, vrednote in norme vedenja pa so univerzalni. Skavti
imajo 10 zakonov, gozdovniki 11. Poglavitni med njimi so: bodi odločen, skromen, poslušen, čist, varuj svoje telo, živi naravno, bodi pošten, moder, prijazen. požrtvovalen, radosten, pa
štvo; seveda šotor). Lepe, zelo
lepe vrednote, odtod najbrž taka priljubljenost skavtstva in gozdovništva tudi pri nas. Iz skavtskih vrst so skoraj brez izjeme prišli pošteni, pokončni, ustvarjalni in etični ljudje, domoljubi v najboljšem pomenu besede, kar se je pokazalo tudi v za Slovence najusodnejših dneh. Kustodinja Grašičeva je na vprašanje. kje so bila po Sloveniji pomembnejša središča skavtstva, počez in podolgem »popikala« kar ves zemljevid Slovenije: najprej Ljubljana in Maribor kajpada, zatem pa Celje. Kranj, zasavski revirji. Novontesto, Ptuj. pa Tržič. Prevalje. Črna, Kočevje. Pragersko. Murska Sobota, Slovenska Bistrica itd.
Kako da so se prav v Mariboru domislili reziskave o skavt-stvu in gozdovništvu? Že 1984 sta tedanji Marksistični center univerze v Mariboru in Muzej narodne osvoboditve pripravila (na temo Mladinska gibanja na Slovenskem) posvet o skavtstvu in gozdovništvu. Rezultata posveta sta brošura Gozdovništvo na Slovenskem 1925—1941 in gradivo Skavtstvo in taborništvo v Sloveniji (oboje je izšlo leta 19S5). Seznam referentov nam obenem sporoča imena znanih slovenskih skavtov in gozdovnikov: Jaro Dolar, Mano Seifert
(zadnji načelnik Dravske skavtske župe). Franjo Pavlinič. Vojko Lovše. Ante Novak, Jožica Kabaj, Črtomir Zorec, Dušan Vodeb (ki je izročil Muzeju narodne osvoboditve najcelovitejše gradivo slovenskega gozdovništva), Franc Bojc. Tone Bučcr, dr. Janko Pleterski. Draga Rogi, kipar Gabriel Kolbič in drugi. Ker so po osvoboditvi vse spremenili. niso obnovili slovenskega skavtstva in gozdovništva. veliko njunih izročil pa je prevzelo leta 1951 ustanovljeno taborništvo. Nekdanji skavti so tudi najštevilnejši ustanovitelji alpinističnih sekcij po vojni. V svetovni skavtski organizaciji, ki ima sedeže v Ženevi, je Jugoslavija opazovalka, utegne pa se skavtstvo v Sloveniji spet obnoviti (na svetovni skavtski konferenci v Parizu v letošnjem juliju je Zvezo tabornikov Slovenije zastopal njen predsednik Tone Simončič. Zvezo slovenskih katoliških skavtov in skavtinj Peter Lovšin, revijo Tabor pa Gojko
Brvar). Sicer pa na svidenje na
razstavi v Mariboru!
FRANCE FORSTNERIČ
JACK HSGGiNS
Ura pred polnočjo
5. nadaljevanje
Nekega nepozabnega nedeljskega popoldne v prvem mesecu mojega študija na Har-vardu me je drug študent peljal v kraj-ivni strelski klub. Še nikoli nisem ustrelil v svojem življenju, toda ko mi je potisnil coit \voodsman v roko in mi povedal, kaj naj naredim, me je prevzel nov občutek. Pištola je postala dc! mene in vsi so bili presenečeni. ko šo videli, kaj sem počel z njo po eni sami uri.
Po naravi sem bil strelec in nekakšen genij za ročno strelno orožje, toda še nikoli nisem pomeril v človeka. Kar se je zgodilo v naslednjem hipu. je bilo tako naravno, da je bilo srhljivo, ko šeni se pozneje tega spominjal. Bliskovito sem odprl vrata in pograbil Gilber-tov luger, ki je ležal na tleh. V istem trenutku sem prestrelil Coimbri roko.
Burke se je s svojim revolverjem v roki kot tiger, pripravljen na skok, naglo zasukal, da bi ukrepal. V drugi roki je držal Herrarov revolver. Takrat se tega nisem zvedel, vendar je pokazal veliko prisebnost, da me ni samo-gibno ustrelil.
Ošinil me je s pogledom in mislil sem, da se bo nasmehnil. Tega ni stroil, pač pa je odprl zunanja vrata, poslušal in jih spet zaprl.
»Tukaj se ljudje ne vtikajo v zadeve drugih,« sem mu dejal.
t
Počasi je odšel do pisalne mize. Gilberto je čepel ob steni in se držal za prsi. V kotičkih ust je bil krvav. Oči je imel odprte, a. je bil očitno v hudem šoku. Coimbra je postal zelo bled in je držal desnico pod levo roko, kot da poskuša zaustaviti krvavitev. Burke se ga je
s cevjo revolverja dotaknil med očmi.
»Pet tisoč dolarjev.«
Še takrat se je Coimbra obotavljal. Hitro sem se vmešal. »V omari iz orehovine pri
vratih je sef«
Burke je potisnil nazaj sprožilec revolverja, da je glasno škrtnilo, in Coimbra je hlastno dejal: »Ključ je v skrinjici za cigare pod pladnjem.«
»Poišči ga,« mi je naričil Burke. »Prinesi vse, kar boš dobil.«
V sefu je bilo brez dvoma dosti več kot pet tisoč dolarjev, ki sem jih položil na pisalno mizo, čeprav nisem nikoli natanko ugotovil, koliko je bilo več denarja. Burke je pobral vse skupaj in lepo povezani svežnji bankovcev so izginili v prostorne žepe njegovega safari suknjiča.
»Človek mora biti pripravljen tvegati za hi-
ter zaslužek. Kaj nisi tako rekel, Coimbra?«
Toda Coimbri je bilo že vseeno, ker je omedlel in padel čez pisalno mizo. Herrara se je še vedno naslanjal na steno z dlanmi. Burke se je obrnil in ga skoraj mimogrede udaril s pe*.:jo v tilnik. Herrara je zastokal in se zgrudil.
Vtaknil je spet banker v objemko pod oglavje svojega širokega klobuka, ki si ga je posadil na glavo in si pred ogledalom popravil krajec, da je bil klobuk nagnjen pod pravim kotom. Obrnil se je proti meni.
»Prvo pravilo v divjini,« je spregovoril. »Hodi, nikar ne teci. Ne pozabi na to pravilo, ko bova odhajala.«
A
Iz hiše sva odšla skozi stranska vrata, ki so bila po navadi odprta zaradi gostov, ki so hoteli priti naravnost do deklet in niso hoteli, da bi jih kdo videl. Takoj za vogalom od kavarne je bil parkiran fordov tovornjak in za volanom je dremal Afričan. Burke mi je naročil, naj sedem zadaj, naročil nekaj šoferju in se mi pridružil.
Ko se je tovornjak začel premikati, sem ga vprašal; »Kam pa zdaj?«
»Peljemo se na staro vojaško zasilno letališ-
če v Carubi. Ga poznaš?«
»Komaj dva tedna sem v mestu. Te službe v Lizbonskih lučeh nisem nameraval opravljati do smrti. Poskušal sem samo zbrati dovolj denarja, da bi si kupil vozovnico do Cape Tovvna-.«
»Si imel kak poseben razlog?«
»Človek mora imeti kak cilj v. življenju.«
Odgovor ga je zadovoljil in s popolnoma resnim obrazom je pokimal. »Tamle si kar dobro streljal. Kje si se naučil?«
Ko sem mu pojasnil, je bil očitno presenečen. Takrat se nisem zavedal, kako dobro sem se odrezal, ker sem šele pozneje spoznal, da sem ravnal nagonsko kot resničen profesionalec, ki zmeraj s prvim strelom cilja v roko z revolverjem, vedoč, da smrtno zadet človek lahko še vedno ustreli vanj.
Peljali smo se skozi predmestje. Uličnih svetilk ni bilo več nikjer in obdajala nas je tema. Čez nekaj časa me je vprašal, ali imam potni list.
Nagonsko sem segel po listnici in prikimal. »To je pravzaprav vse, kar imam.«
In potem je dejal, kot da mu je šele takrat šinilo v glavo; »Ime mi je Burke, da ne pozabim — Sean Burke.«
»Stacey Wyatt.« Malo sem omahoval. »Kaj te ni Coimbra nagovoril z majorjem?«
Sarah Harrisan
VROČI DIH
68. nadaljevanje
Tisto noč je Maria, katere lica so bila še
vedno rdeča od srečanja z odločnim Jami-ejem, prišla v Bradbury, kjer so z njo kraljeve čete zelo surovo ravnale. Dokler seveda niso vojaki spoznali, da ni tisto, za kar se je izdajala. Takrat so z njo začeli postopati še bolj surovo in pri tem vzklikali: »Hudiča, saj je deklina!« in: »Prvi ste na vrsti, vi, sir Mur-rayne!« Skozi vse to je prišla s svojo običajno samozavestjo, nato pa so jo končno gnali pred kraljevega generala, ki jo je pogostil z vinom in ji rekel, da je uprizorila prekleto dobro predstavo in da mora biti najbrž med najboljšimi možmi, ki jih imajo Havvkhursto-vi. Skozi vse te prizore sem krmarila z običaj-nb lahkotnostjo. Vse to je bila zame mala južina. Edina težava je bila zadržati Mario, da ni naskočila surovih vojakov še preden so oni naskočili njo. Moje junakinje so bile navadno precej živahne, če so jih lepi fantje vzburili, vendar v spolnem pogledu niso bile vajene prevzeti iniciativo. Moje geslo je bilo »skriti ognji« in če zdaj ne bom dovolj pazljiva, bo Maria na veliko grozo mojih bralcev divjala in posilila vsakega moškega, ki ji bo prekrižal pot.
Ko sem spet prišla k sebi, sem jo poslala vso zadovoljno in utrujeno, vendar krepostno samo, v posteljo. Ležišče so ji pripravili v posebnem šotoru, predenj pa postavili dva stražarja, ki sta jo varovala pred nadlegovanjem
(
t S
vojaščine. Le čednemu, modrookemu vojaškemu zdravniku je bilo dopuščeno, da jo pregleda in ugotovi ali ni bilo morda med opravljanjem poslanstva njeno lepo telo poškodovano ...
V poletnem discu nogometnega kluba je bil Constantine pravi uspešnež. Tako zelo, da mi je bilo kar slabo. Bil je v središču zanimanja
in počel je vse stvari, ki sem mu jih priporočila, da bi ga tako člani kluba vzeli za svojega in ga priželi na kolektivne klubske prsi. Jaz
sama sem morala ostati v senci, tako dobesedno, kot v prenesenem pomenu besede, kajti vsepovsod so bile nepremagljive ovire, ki so jih sestavljali kupi nič vredne hrane.
Constantine je bil pripravljen za vsak ples, od rock and rolla do robotike in to z različnimi partnerkami od Babe Moorcroft do Glynnis Makepeace. Tako seje trudil, da mi ne bi dajal nobene prednosti, da sem pomislila, da me namenoma zapostavlja. Zaškripala sem z zobmi, ko je odfrlela Nita Nutkins in se predala Ghikasovi posebni obravnavi ob zvokih Here I Go Again pevke Dolly Parton. Celi dve neskončni uri se mi ni približal. Tudi moških članov upravnega odbora ni prezrl. Prepričal je Eriča, Robba, Stana in Trevorja, da so z njim zaplesali grški ples. Trevor ni imel nikakršnega občutka za ritem in je nenamerno sabotiral celotno predstavo, tako da se je drugih pet zaletavalo in sunkovito poskakovalo in malo je manjkalo, da si niso izpahnili ramen.
Vse to je dokazovalo, daje doktor »fejst fant« in pravi mož, ki bo štirinajstletnike v nogometnem klubu spravil na vrh lestvice bassetske lige, kamor so sodili. Doletela gaje tudi čast. da je podelil, najboljšim nogometašem nagrade ob koncu sezone, vse to pa je počel z videzom neoporečne dostojnosti, ki je bila zame neznosno vznemirljiva.
Edina stvar, ki mi je pomagala, da sem preživela večer spolne nepotešenosti in nore ljubosumnosti, je bil pogled na Damona, ki je bil disc jockey. Bilo je grozno, da sem morala spet poslušati iste neumnosti, ki jih je trobezljal že prejšnjo soboto. Katastrofa prejšnje sobote očitno ni prav nič zmanjšala njegove samozavesti.
To me morda niti ne bi popolnoma odvrnilo od objekta moje pozornosti, če ne bi na veliko grozo opazila Clare, ki je prišla na plesišče v rožnatih bermuda hlačah in majici s tankimi naramnicami. Zvijala se je. zavzemala različne položaje in tleskala s prsti. Vse to je počela v glavnem z izrazom skrbno naštudirane brezizraznosti. od časa do časa pa je Damonu - Damonu! - naklonila zarotniški nasmešek.
»Kaj ni to tvoja Clara?« je zavpila Nita. »Da!«
»Zrela je za svoja leta, ne?«
»Dandanes so vse takšne!« sem zatulila in bila vesela, da zaradi vpitja v mojem glasu ni
mogla zaznati negotovih tresljajev.
»In tam je tvoj Gareth!« je opazila Nita. »Vse kaže, da se izvrstno zabava.«
Pogledala sem v mešanico teles na plesišču in opazila sina, ki je navdušeno, kot ljudožerec pred misijonarjem v kotlu, poskakoval okoli skoraj negibne Sabine Langley.
»Vsi se imajo krasno!« je samozadovoljno ponovila Nita.
V tistem trenutku se je med naju in grozljivi pogled na besneče hormone mojih otrok vrinil Stan.
»Živijo, Stan!« sem zavpila. »Se nič ne zabavaš?«
»Iščem alkohol!« je zatulil, medtem ko mu je kravata poskakovala po Adamovem jabolku.
js
PO SLOVENIJI
Uskladili bodo urnike pouka in verouka
LENART. 6. septembra — Na pobudo predsedstva lenarške občinske skupščine so se pred nedavnim sestali ravnatelji osnovnih šol v občini in duhovniki, da bi se dogovorili o usklajevanju urnikov pouka in verouka.
»Pokazalo se je, da je bil dialog o teh in podobnih vprašanjih zelo koristen in potreben, saj so oboji spoznali, da lahko brez težav uskladijo svoje dejavnosti. Župnik mora spoštovati dejstvo, da ima šola svoj učni program in interesne dejavnosti, šole pa poslej ne bodo več spreminjale urnikov tako, da bi s tem motile verouk. Slišati je bilo mnenje, naj bi bil verouk obvezen za vse šolarje, saj nekateri otroci svojo odsotnost od verouka večkrat opravičujejo z zadržanostjo v šoli,« je po sestanku povedal Ivan Jemenšek. tajnik skupščine občine Lenart. Verouk bo v župniščih, le župnik pri Sveti Ani in ravnatelj osnovne šole v Zgornji Ščavnici sta se dogovorila, da bo verouk pozimi v šoli. (M. S.)
Podhod pod Mlinsko ulico so odprli
a-
MARIBOR. 6. septembra - Pred začetkom pouka so v Mariboru odprli podhod pod Mlinsko ulico, ki vodi na avtobusno postajo. Gre za del pešpoti, ki pelje mimo veleblagovnice Merkur in hotela Slavija. ter sc nadaljuje s podhodom pod Tiiovo cesto in končuje na koncu Sodne ulice. V' podhodu je osem lokalov (po štirje na vsaki strani) s površino 26 kvadratnih metrov. V njih sta dve galeriji, zajtrkovalnica, hitro čevljarstvo, turistična agencija, fotokopimica in prodajalni glasbenih in umetniških pripomočkov. Glavni namen podhoda je zaklonišče. Tudi zgrajen je bil s denarjem, namenjenim za zaklonišča. (V. V., slika: Bogo Čerin)
V	Trbovljah omejili porabo pitne vode
TRBOVLJE, 6. septembra — Komunala Trbovlje je zaradi dolgotrajnega lepega vremena uvedla 31. avgusta ukrep I. stopnje, 4. septembra pa že ukrep II. stopnje, s katerim omejujejo porabo pitne vode na območju Trbovelj. V vsa 22 zajetja pitne vode se je dotok zelo zmanjšal, posebno še v gravitacijskih zajetjih. Trenutno občane Trbovelj in industrijo rešuje voda. načrpana iz vrtin ob Savi. Tudi zadnje deževje ni vplivalo na bistveno večji dotok pitne vode.
V	Trbovljah ni pitna voda od 22.30 do 5 ure zjutraj. Pomanjkanje
vode še posebno občutijo prebivalci in podjetja v zgornjem delu Trbovelj. (T. L.)
»Ekološka tabla« je čedalje bolj v oblakih
KRŠKO, 6. septembra - Potem ko so iz JE Krško v ponedeljek
sporočili, da ne nameravajo poravnati stroškov za posredovanje ekoloških in meteoroloških podatkov javnosti, so se zadeve glede krške »ekološke table« še bolj zapletle. Od številnih napovedi, da bodo na posebnem kanalu kabelske TV začeli objavljati podatke o emisijah iz JE in Vidma Krško, namreč ni bilo nič. Namesto izredno drage javne table z vsemi podatki so se v Krškem odločili za cenejšo rešitev, a bo verjetno denarja zmanjkalo tudi zanjo. (V. P.)
V	Motovtmu z bajsom po Istri
MOTOVUN, 6. septembra - Trg za obzidjem istrske vasice Motovun bo to soboto prizorišče prvega srečanja »bajsistov« iz vse Istre. Srečali se bodo ljudski godci na »bajsu«, istrski različici malega basa, ki je poseben zato, ker ima samo dve struni. V soboto popoldne se bo predstavilo deset skupin, ki bodo igrale tudi tristo in več let stare pesmi. Z motovunskim srečanjem »bajsistov« bodo odprli tudi letošnjo sezono nabiranja tartufov. (I. U.)
Bistričani hočejo učinkovitejšo inšpekcijo
ILIRSKA BISTRICA, 6. septembra — Zbiranje občinskih soglasij za imenovanje nekaterih inšpektorjev medobčinskega inšpektorata Cerknice, Ilirske Bistrice in Postojne je v Bistrici spet spodbudilo razmišljanje, kako (ne)učinkovita je ta služba. Prevladalo je mnenje, da inšpekcija ne more v celoti in vsestransko opravljati svoja dela, če njen sedež ni v občini, v kateri opravlja nadzor. Ker po veljavni ureditvi lahko le komunalna inšpekcija deluje na občinski ravni, bi bilo za drugačno organiziranost inšpekcijskih služb treba spremeniti pravne temelje. Da so pogostejši in učinkovitejši inšpekcijski pos.egi v bistriški občini nujno potrebni, dokazuje že nekaj kritičnih konkretnih pripomb na nedavni seji občinskega IS, na kateri so med drugim kritizirali pomanjkljiv nadzor v zvezi z onesnaževanjem okolja in sanitarnimi razmerami, ki so po besedah predsednika občinske skupščine Staneta Prosena nevzdržne celo v skladišču mlečnih izdelkov v stari bistriški zadružni mlekarni. (J. O.)
V	Celju odprli klub ZKS-SDP
CELJE. 6. septembra — V prostorih krajevne skupnosti Aljažev hrib (ob Teharski cesti) v Celju je danes celjska ZKS-Stranka demokratične prenove odprla svoj klub. Kot je povedal sekretar občinskega komiteja Željko Cigler, gre za novo obliko dela, ki jo stranka ponuja tako svojim članom kot tudi simpatizerjem, nečlanom in celo konkurentom, saj naj bi delo v klubu temeljilo na projektno-interes-nem združevanju. Klub bo za začetek odprt ob torkih in četrtkih po 17. uri. (J. B.)
O obratu LTH y Viličarjih še ni odločitve
ŠKOFJA LOKA, 6. septembra — V Škofji Loki še vedno niso sprejeli odločitve o nadaljnji usodi Orodjarne in Livarne LTH v Vin-carjih. ki je že nekaj časa mestni ekološki problem. Na zadnji seji občinskega izvršnega sveta so se odločili, da se bodo o tej zadevi v mesecu dni temeljiteje pogovorili z ljudmi v bližini obrata LTH. Medtem pa bodo skušali dobiti še dodatne podatke o onesnaženosti zraka v Vincarjih ter o možnostih prometne povezave tega dela Škofje Loke z glavnimi cestami in o novih lokacijah v občini, ki bi prišle v poštev za preselitev obrata. Čedalje bolj prevladuje mnenje, da sedanji prostor pod starim grajskim obzidjem ni primeren za nadaljnji razvoj orodjarne in livarne. Ker pa je to podjetje proizvodno in poslovno zelo uspešno, ga ne bi radi zaprli, ampak mu omogočili delovanje drugje v občini. (L. S.)
OBNOVLJENI ZIDOVI
Idrijski grad že dobiva nov sijaj
Ob 500-letnici mesta Idrije dobiva grad prvotno podobo — Preurejeno grajsko dvorišče
IDRIJA, 6. septembra - Idrijski grad ponovno dobiva svojo prvotno podobo. Letos so ob 500-letnici Idrije javnosti predstavili preurejeno grajsko dvorišče, kjer so v vsem sijaju zaživele nove freske in odprte arkade, ki so jih zasteklili. Idrija je tako dobila tudi nov kulturni prostor, ki je že na prvi prireditvi čipkarskega festivala privabil v svoje okrilje toliko. ljudi, da je za mnoge dobesedno zmanjkalo prostora.
Grajsko poslopje je sploh nekaj posebnega, saj je bilo zgrajeno kot utrdba za potrebe rudnika živega srebra. To dragoceno rudo so v Idriji odkrili leta 1490, (vsaj ta letnica velja za to odkritje) v bližini današnje cerkve sv. Trojice. Gradili so ga v letih 1522—32 in vanj so lastniki rudnika spravljali zaloge živega srebra ter ga varovali pred beneškimi, pozneje pa tudi pred turškimi napadalci. Ob koncu 16. stoletja, ko je bil rudnik podržavljen, je grad postal domovanje rudniškega upravitelja, v njem so bili tudi uradi za krajevne potrebe. Ko so Italijani leta 1940 postavili novo upravno zgradbo, so bila v njem stanovanja. Tako je ostalo tudi po drugi svetovni vojni, ko je stavbo dobil v upravljanje Mestni muzej.
Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novi Gorici je leta 1972 izdelal konservatorski program, ki je bil pred leti le delno spremenjen. Leta 1972 se je v gradu pojavila hišna goba, zato so morali vse lesene konstrukcijske elemente zamenjati z betonskimi ploščami. Danes je že večji del gradu statično saniran, tudi stolp z uro. V glavnem je tudi izseljen, razen ene stranke, glasbene šole in Zgodovinskega arhiva Ljubljana.
Največ del so opravili letos, ko so končali poslikavo fresk na grajskem dvorišču, odprli so arkade in jih zasteklili ter uredili večji del infrastrukture na grajskem dvorišču. Poseben problem so predstavljale zidne poslikave na stenah grajskega dvorišča, saj so ob njihovem odkritju ugotovili, da so bile delane na suhem ometu, torej v seco in ne fresko tehniki. Po temeljitem posvetu z različnimi strokovnjaki so se odločili, da stari omet snamejo in stene na novo omečejo. Na svež omet so potem v fresko tehniki po starih predlogah poslikali celotno
površino grajskih sten, ki gledajo
na dvorišče.
Idrijčani so bili najbolj presenečeni, nekateri pa tudi prizadeti, ko so opazili, da so vse stare rudniške stroje, ki so bili na grajskem dvorišču, umaknili. Toda ne zato, da bi jih odpeljali na odpad, ampak zato.
da jih bodo namestili pred Frančiškov jašek, kamor sodijo. Tam bodo tudi ustrezno zavarovani, ker bo to obenem tudi zametek tehniškega muzeja rudnika živega srebra, kajti, ko bo rudnik leta 2003 nehal delovati, bo možen ogled vseh rudniških naprav.
Na obnovljenem gradu bodo v prvem in drugem nadstropju stalne muzejske zbirke in uprava muzeja. V pritličju naj bi živela trgovska in gostinska dejavnost, arhiv in glasbena šola pa bosta dobila druge prostore. Izvedli bodo tudi vertikalno povezavo vseh etaž v stolpih (v vzhodnem bo predstavitev živega srebra na nekoliko bolj atraktiven način) v drugem pa bo tudi posebna grajska restavracija. V stolpu, kjer je sedaj godba na pihala, bi radi uredili poročno dvorano.
Tudi na podstrešju bodo na novo uredili prostore, vendar šele pozneje, ko bo urejeno vse drugo. Večje finančne injekcije je grad dobil po potresu na Tolminskem, zato so dela, izvedena 1983 in 1985, še bolj pospešila obnovo, za katero so denar prispevala idrijska podjetja. Z letom 1987 je idrijski grad prišel tudi v program tedanje Kulturne skupnosti Slovenije in po načelu paritete z občino to financiranje poteka še sedaj. Strokovnost del zagotavljajo restavrator Rudi Pergar, arhitekt Brane Zbašnik, umetnostni zgodovinar Robert Cerv, glavni nadzornik pa je Boris Rajkovič iz ateljeja za projektiranje v Idriji. Avtorja programa sta arhitekta Hedvika Petrič in Silvij Jereb iz firme Kamšt, d. o. o., gradbena dela pa izvaja Zidgrad iz Idrije. Arkade je zasteklila firma Final iz Nove Gorice. Pri strokovnih konsulta-cijah, predvsem zaradi obnove poslikav, so sodelovali dr. Josip Korošec in Ivan Bogovčič iz Restavratorskega centra ter dr. Ivan Stopar s celjskega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Idrijski grad pomeni zahteven obnovitveni projekt, v katerem sodeluje vrsta strokovnjakov z različnih področij. Ko bo grad obnovljen, bodo za turistično, gostinsko in trgovsko dejavnost poiskali
ustrezne investitorje. Grad je torej
dolgoročno ohranjen in življenje v njem je zasnovano tako, da bo moralo prinašati dovolj denarja za preživetje. In ne le to. Sedanja obnova je že pokazala tudi njegov pravi obraz, ki je bil več stoletij zakrit in domala že pozabljen. Kot je dejal ravnatelj Mestnega muzeja Samo Bevk, mora grad živeti z mestom in širšim okoljem, kajti le tako lahko zgodovinsko predstavlja samega sebe, pod svojo streho pa hkrati omogoča nove oblike sodobnega življenja. DRAGO MEDVED
Kržanove štorklje so odletele
ZALOKE PRI RAKI, 6. septembra — Sive štorklje, ki so postale simbol Panonske nižine in Prekmurja, v zadnjih letih širijo svoj življenjski prostor. Pri Kržanovih v Zalokah pri Raki že deset let »gostijo« štorklje, ki so v tem času zredile sedemnajst mladičev. Na električnem drogu so si pripravile gnezdo, ki celo desetletje kljubuje vsem naravnim nevšečnostim.
Letošnji zarod, v gnezdu so bile tri mlade štorklje, je že odletel v beli svet. Gospodinja Rozi Kržan, ki skrbi_ za dolgonoge ptiče je povedala, da jih vsako pomlad težko čakajo. Štorklje najprej nadieta-vajo gnezdo, kot da bi se želele prepričati, če je vse varno, potem pa ga zasedejo. Žal ne vedo, če se vrača vedno isti par, ali pa so to morda že »njihovi« mladiči.
» V desetih letih smo jih v našem gnezdu imeli sedemnajst, žal pa se vedno ni vse srečno končalo. Lani sta dve štorklji padli iz gnezda, ena se je ubila, drugo pa nam je z velikim trudom uspelo ohraniti pri življenju in potem tudi postaviti na noge. Končno je naša varovanka našla varno zavetišče v ljubljanskem živalskem vrtu. Pred letom pa se je mlada štorklja, ki se je učila leteti, zaletela v avtomobil na bližnji avtomobilski cesti, kar je bilo zanjo usodno.«
Besedilo in slika: SLAVKO DOKL
• Šaljivec in pol
Z nasmehom na obrazu in
štiri dni staro brado je Peru-anec Felipe Carbonelli Pon-sono sporočil, da je potolkel svetovni rekord v nepretrganem pripovedovanju šal. V nekem hotelu v Limi jih je pripovedoval natančno sto ur. Smešnic je bilo vseh skupaj osem tisoč, pripovedoval pa jih je v španščini, angleščini, francoščini, italijanščini in portugalščini. »Smeh je v državi, ki jo je prizadela velika gospodarska in politična kriza, pravo zdravilo, ki nam pomaga, da laže prenašamo težave,« je izjavil rekorder. Carbonelli trdi, da je postavil tudi prejšnji svetovni rekord v pripovedovanju vicev. Pred dvema letoma jih je v Lizboni pripovedoval nepretrgoma 72 ur.
IZ GRDEGA RAČKA - LEPOTEC — Ob 500-letnici razglasitve za mesto je Idrija dobila tudi obnovljen rudniški grad. (Foto: Marjan Zaplatil)
Opravičilo
V včerajšnjem Delu je v prispevku »Tri mesece in pol po težki srčni operaciji na Triglav«, objavljenem na 8. strani, prišlo do neljube napake. Priimek omenjenega zdravnika se pravilno glasi dr. Rajko Gračner in ne Grančer, kot je bilo pomotoma zapisano. Za napako se prizadetim opravičujemo. .
'----

ZNAK SKAVTOV
SKAVTI PRI NAS
So bili skavti in gozdovniki začetniki gibanja zelenih?
V Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru pripravljajo razstavo in monografijo — Med skavti so bili mnogi ugledni Slovenci — Življenje z naravo
seveda: ne pij, ne kadi; v obeh organizacijah je najvišja vrednota domoljubje brez ideološke barve: bodi pripravljen vselej pomagati (skavti so vitezi moderne dobe in tak je tudi njihov
MARIBOR, 6. septembra — V burski vojni (od 1899 do 1902) se angleškemu generalu siru Robertu Badenu Potvellu zamisel o skavtih (boy scout = angleško izvidnik) zagotovo ni porodila iz ekološke zavesti, ampak iz izkustvene nuje. General je namreč ugotovil, da se neizkušeni vojaki slabo znajdejo v »bushu«, v naravni divjini južne Afrike, kjer je včasih spretnost v obvladovanju surovih narav-
nih razmer odločala o življenju in smrti. To je bila doba, ko o zelo razširjeni ekološki zavesti najbrž še ne moremo govoriti, saj je bilo geslo »naravo obvladovati« prej kot pa novodobna maksima »naravo varovati«. Zagotovo pa so že tedaj spoznavali, da ti je lahko narava prijazna in ti celo služi, če jo poznaš. Sožitje z naravo je to, in nič drugega, in to so vedeli že prvi skavti.
Ko sta gozdovništvo (nastalo obdelanega že veliko gradiva, se je 1902) in skavtstvo (nastalo je nekdanjim slovenskim skavtom 1908) postali v Evropi in svetu in gozdovnikom še zmeraj pripo-modni gibanji mladih, pa že ročata, naj jima pošljejo kakrš-smemo govoriti o nagibanju nakoli gradiva ali pričevanja iz k nazorom, ki bi jim danes rekli svojih nekdanjih skavtskih zeleni, saj je bilo na primer že časov, začetno geslo gozdovništva »Z naravo k boljšemu življenju«, to pa že skoraj spominja na današnji pojem »kvaliteta življenja.«
In res se je skavtstvo od izhodiščne malone špartansko-voja-ške organiziranosti vse bolj usmerjalo k življenju v naravi in z njo, in ko je postalo svetovno priljubljeno gibanje mladih, je bilo čedalje bolj civilno, sicer trdno organizirano s strogimi normami in vrednotami, vendar' nepolitično, pač pa rodoljubno in etično. Zato ne preseneča, da sta se raziskave močno razvitega skavtstva in gozdovništva na Slovenskem med prvo in drugo svetovno vojno pri nas lotila muzealca mlajšega rodu, kustosa Muzeja narodne osvoboditve v Mariboru Mira Grašič in Marjan Matjašič.
V jeseni bosta plodove svojih raziskav prikazala na zajetni razstavi v svojem muzeju, že zdaj pa upata, da jima bodo gmotne razmere toliko naklonjene, da bosta po razstavnem katalogu lahko izdala tudi znanstveno monografijo o skavtskem in goz-dovniškem gibanju na Slovenskem. Čeprav imata zbranega in
ZNAK SKAVTINJ
ZAPISKI MAČKA DZOJSA
Disko vrisko
Še dobro nismo prišli v šolo, pa ta stara že teži, da je šola naš drugi dom. Kriza! Protestiram! Če mi že kdo prešteva domove, potem je moj drugi disko. Tam smo s trendi naredili tudi zaključni žur, ko so se holidejs bližale koncu.
Ko se je cela naša klapa prikotalila v diskača. je bilo preč vse polno, ludnica, vam rečem. Pamp it, pamp it, jeeee! Saj smo res precej zadeti zsledali. ko smo plesali na haus mjuzik.
»Razturamo, ej,« se je dri Žužo.
»Da ne boš surle spustol,« ga je preč zatri Piži. Ful super je densat v tako čistem zraku . . . kh. kh. . . pardon. Ana je skozi dimne oblačke pošiljala okrog vroče poglede in pečala didžeja. Revež je bil že tako nalit, da tega ni prenesel in se je zvrniI pod mešalno mizo.	j
UAU, mojih pet minut je prišlo. Dobil sem šanso, da uresničim svoj lajf drim, in sem ga zamenjal. Kriza, kakšne umazane plate je imel!
Najprej sem jih moral vse pošteno spucat z repom, da sem jih lahko rolah Pol jc bila pa sploh ludnica. Folk se je kar lomil na plesišču, ko sem miksal komade in se izživljal nad lajtšovom. Frendi so me kar naprej oblegali z željami, tako da sem jim komaj ustregal. Neki pijan tip mi je ful težil, naj se skidam, drugače bom dobil batine. Na koncu je pa sam pristal z zlomljeno čeljustjo na nezgodni, ker je preveč stegoval gorijo in so ga pred diskom nalomili trije štrumfi, ki so prišli s kiblo na nočni lov.
Kaj se je še dogajalo? Nič. Kdaj se pa v diskaču sploh kaj dogaja. Zato pa hodimo tja. Meni se je zgodilo samo to, da sc je didžej zbudil iz kome, tako da sem jo moral hitro stegniti iz njegove kabine. Za mano sta priletela njegova šuha in garantiram vam, da si frajer ne pere nog. Če bi si jih polizal vsaj štirikrat na dan, tako kot to stori vsak pošten maček, bi ne bil taka sramota za svoj rod.
Nekaj mojih frendov se je tačas tako nadrinkalo. da smo jih morali štuporamo odnesti domov. Ta trezni smo šli še malo na streho mjavkat, pa ni bilo nobene dobre mačke na spregled, ker so bile vse v disku.
Houm. suit houm, kdaj bo spet sobota?!
znak z lilijo kot simbolom vite-štva, z zvezdama in magnetno iglo — življenje pod milim nebom — s črkama BP = be prepa-red, bodi pripravljen, črki ustrezata. posrečeno, tudi slovenščini, in vozlom, ki te naj spomni, da moraš vsak dan narediti dobro delo. Podobno gozdovniški znak: okrogel ščit bele barve, kar pomeni čistost, in modri rogovi, kar pomeni varovati naravo. sebe, rod sočloveka, člove-
SKAVTSKI JAMBOREE — Zadnji stavtski zlet je bil v začetku leta 1988 v Avstraliji, naslednji pa bo v Južni Koreji.
Med slovenskimi skavti in gozdovniki je bilo namreč mnogo zelo uglednih slovenskih izobražencev iz vrst humanistične, družboslovne in tehniške inteligence (med prvimi sta recimo starosta slovenskih skavtov Pavel Kunaver. »Sivi volk«, ki se je šel že leta 1911 ogledat skavtstvo v Avstriji, čeprav sta bili slovenska skavtska in goz-dovniška organizacija ustanovljeni šele v 20. letih; znameniti
skavt pa je bil tudi predsednik
SAZU dr. Janez Milčinski.)
Sicer pa bo marsikaj od tega pokazala mariborska razstava to jesen, kjer bomo seveda tudi videli, da je bil ustanovitelj slovenskih gozdovnikov Hinko Pa-jer, strojni inženir in letalski konstruktor, in da je v Ljubljani ustanovil gozdovniški rod Vzhajajočega sonca, torej slabi dve desetletji zatem, ko je svetovno gozdovniško organizacijo ustanovil Ernst Thompson Seton, slikar, pisatelj, ljubitelj narave in lepega, Jci,je veliko te estefičnosti vnesel tudi v gozdovništvo. Imelo je sicer tudi nekaj preproste ritualnosti (jutranji zbor, pozdrav zastavi itd.), bilo pa je bolj sproščeno kot skavtstvo, ki je ohranilo več »discipline«, obe organizaciji pa sta bili pri nas vse do ukinitve leta 1941 vselej bolj »zeleni« kot pa ideološki ali celo militantni. Gibanje slovenskih skavtov se je pojavilo po letu 1922 v Ljubljani v veliki meri po zgledu Cehov in Poljakov. Do druge vojne je članstvo doseglo število 1.500 v Dravski skavtski župi (območje Slovenije), medtem ko so imeli gozdovniki na slovenskem ozemlju dve župi. Organizacija obeh je podobna. Gozdovniki imajo nižjo enoto od rodu družino, skavti pa namesto rodu steg, nižja enota je četa, osnovna enota pa vod s 6 do 10 člani. Na začetnem ritualu ob tabornem ognju je najmlajši skav-tek, star od 6 do 12 let, dobil ime volčič, deklica pa je bila čebelica, razen tega pa dobi vsak še svoje skavtsko ime, deklica po rastlini, deček po živali: od 12 do 18 let so bili dečki izvidniki, deklice pa planinke, skavti nad 18 let so bili roversi.
Ideali, vrednote in norme vedenja pa so univerzalni. Skavti imajo 10 zakonov, gozdovniki 11. Poglavitni med njimi sox bodi odločen, skromen, poslušen, čist, varuj svoje telo, živi naravno, bodi pošten, moder, prijazen, požrtvovalen, radosten, pa
štvo; seveda šotor). Lepe. zelo lepe vrednote, odtod najbrž taka priljubljenost skavtstva in gozdovništva tudi pri nas. Iz skavtskih vrst so skoraj brez izjeme prišli pošteni, pokončni, ustvarjalni in etični ljudje, domoljubi v najboljšem pomenu besede, kar se je pokazalo tudi v za Slovence najusodnejših dneh. Kustodinja Grašičeva je na vprašanje, kje so bila po Sloveniji pomembnejša središča skavtstva,
počez in podolgem »popikala«
kar ves zemljevid Slovenije: najprej Ljubljana in Maribor kajpada, zatem pa Celje. Kranj, zasavski revirji. Novo mesto. Ptuj. pa Tržič. Prevalje. Črna, Kočevje, Pragersko, Murska Sobota, Slovenska Bistrica itd.
Kako da so se prav v Mariboru domislili reziskave 9 skavt-stvu in gozdovništvu? Že 1984 sta tedanji Marksistični center univerze v Mariboru in Muzej narodne osvoboditve pripravila (na temo Mladinska gibanja na Slovenskem) posvet o skavtstvu in gozdovništvu. Rezultata posveta sta brošura Gozdovništvo
na Slovenskem 1925-1941 in gradivo Skavtstvo in taborništvo v Sloveniji (oboje je izšlo leta 1985). Seznam referentov nam obenem sporoča imena znanih slovenskih skavtov in gozdovnikov: Jaro Dolar, Mano Seifert (zadnji načelnik Dravske skavtske župe), Franjo Pavlinič, Vojko Lovše, Ante Novak. Jožica Kabaj, Črtomir Zorec, Dušan Vodeb (ki je izročil Muzeju narodne osvoboditve najcelovitejše gradivo slovenskega gozdovništva), Franc Bojc, Tone Bučer, dr. Janko Pleterski, Draga Rogi, kipar Gabriel Kolbič in drugi. Ker so po osvoboditvi vse spremenili, niso obnovili slovenskega skavtstva in gozdovništva, veliko njunih izročil pa je prevzelo leta 1951 ustanovljeno taborništvo. Nekdanji skavti so tudi najštevilnejši ustanovitelji alpinističnih sekcij po vojni. V svetovni skavtski organizaciji, ki ima sedeže v Ženevi, je Jugoslavija opazovalka, utegne pa se skavtstvo v Sloveniji spet obnoviti (na svetovni skavtski konferenci v Parizu v letošnjem juliju je Zvezo tabornikov Slovenije zastopal njen predsednik Tone Simončič, Zvezo slovenskih katoliških skavtov in skavtinj Peter Lovšin, revijo Tabor pa Gojko Brvar). Sicer pa na svidenje na razstavi v Mariboru!
FRANCE FORSTNERIČ
JACK HIGGINS
tJi?a pred
5. nadaljevanje________
Nekega nepozabnega nedeljskega popoldne v prvem mesecu mojega študija na Har-vardu me je drug študent peljal v kraj".vni strelski klub. Še nikoli nisem ustrelil v svojem življenju, toda ko mi je potisnil colt \voodsman v roko in mi povedal, kaj naj naredim, me je prevzel nov občutek. Pištola je postala del mene in vsi so bili presenečeni, ko so videli, kaj sem počel z njo po eni sami uri.
Po naravi sem bil strelec in nekakšen genij za ročno strelno orožje, toda še nikoli nisem pomeril v človeka. Kar se je zgodilo v naslednjem hipu. je bilo tako naravno, da je bilo srhljivo, ko sem se pozneje tega spominjal. Bliskovito sem odprl vrata in pograbil Gilber-tov luger, ki je ležal na tleh. V istem trenutku sem prestrelil Coimbri roko.
Burke se je s svojim revolverjem v roki kot
tiger, pripravljen na skok, naglo zasukal, da bi ukrepal. V drugi roki je držal Herrarov revolver. Takrat se tega nisem zvedel, vendar je pokazal veliko prisebnost, da me ni samo-gibno ustrelil.
Ošinil me je s pogledom in mislil sem, da se bo nasmehnil. Tega ni stroil, pač pa je odprl zunanja vrata, poslušal in jih spet zaprl.
»Tukaj se ljudje ne vtikajo v, zadeve drugih,« sem mu dejal.
Počasi je odšel do pisalne mize. Gilberto je čepel ob steni in se držal za prsi. V kotičkih ust je bil krvav. Oči je imel odprte, a je bil očitno v hudem šoku. Coimbra je postal zelo bled in je držal desnico pod levo roko, kot da poskuša zaustaviti krvavitev. Burke se ga je s cevjo revolverja dotaknil med očmi.
»Pet tisoč dolarjev.«
Še takrat se je Coimbra obotavljal. Hitro sem se vmešal. »V omari iz orehovine pri vratih je sef .<
Burke je potisnil nazaj sprožilec revolverja, da je glasno škrtnilo, in Coimbra je hlastno dejal: »Ključ je v skrinjici za cigare pod pladnjem.«
»Poišči ga,« mi je naričil Burke. »Prinesi vse, kar boš dobil.«
V sefu je bilo brez dvoma dosti več kot pet tisoč dolarjev, ki sem jih položil na pisalno mizo, čeprav nisem nikoli natanko ugotovil, koliko je bilo več denarja. Burke je pobral vse skupaj in lepo povezani svežnji bankovcev so izginili v prostorne žepe njegovega safari suknjiča.
»Človek mora biti pripravljen tvegati za hiter zaslužek. Kaj nisi tako rekel, Coimbra?«
Toda Coimbri je bilo že vseeno, ker je
omedlel in padel čez pisalno mizo. Herrara se
je še vedno naslanjal na steno z dlanmi. Burke se je obrnil in ga skoraj mimogrede udaril s pet jo v tilnik. Herrara je zastokal in se
zgrudil.
Vtaknil je spet banker v objemko pod oglavje svojega širokega klobuka, ki si ga je posadil na glavo in si pred ogledalom popravil krajec, da je bil klobuk nagnjen pod pravim kotom. Obrnil se je proti meni.
»Prvo pravilo v divjini,« je spregovoril. »Hodi, nikar ne teci. Ne pozabi na to pravilo, ko bova odhajala.«
'Iz hiše sva odšla skozi stranska vrata, ki so bila po navadi odprta zaradi gostov, ki so hoteli priti naravnost do deklet in niso hoteli, da bi jih kdo videl. Takoj za vogalom od kavarne je bil parkiran fordov tovornjak in za volanom je dremal Afričan. Burke mi je naročil, naj sedem zadaj, naročil nekaj šoferju in se mi pridružil.
Ko se je tovornjak začel premikati, sem ga vprašal: »Kam pa zdaj?«
»Peljemo se na staro vojaško zasilno letališče v Carubi. Ga poznaš?«
»Komaj dva tedna sem v mestu. Te službe v Lizbonskih lučeh nisem nameraval opravljati do smrti. Poskušal sem samo zbrati dovolj denarja, da bi si kupil vozovnico do Cape Towna.«
»Si imel kak poseben razlog?«
»Človek mora imeti kak cilj v življenju.«
Odgovor ga je zadovoljil in s popolnoma resnim obrazom je pokimal. »Tamle si kar dobro streljal. Kje si se naučil?«
Ko sem mu pojasnil, je bil očitno presenečen. Takrat se nisem zavedal, kako dobro sem se odrezal, ker sem šele pozneje spoznal, da sem ravnal nagonsko kot resničen profesionalec, ki zmeraj s prvim strelom cilja v roko z revolverjem, vedoč, da smrtno zadet človek
lahko še vedno ustreli vanj.
Peljali smo se skozi predmestje. Uličnih svetilk ni bilo več nikjer in obdajala nas je tema. Čez nekaj časa me je vprašal, ali imam
potni list.
Nagonsko sem segel po listnici in prikimal. »To je pravzaprav vse, kar imam.«
In potem je dejal, kot da mu je šele takrat šinilo v glavo: »Ime mi je Burke, da ne pozabim — Sean Burke.«
»Stacey Wyatt.« Malo sem omahoval. »Kaj te ni Coimbra nagovoril z majorjem?«
Sarah Harrisen
VROČI DIH
68. nadaljevanje
Tisto noč je Maria, katere lica so bila še dno rdeča od srečanja z odločnim Jami-:m, prišla v Bradbury, kjer so z njo kralje-čete zelo surovo ravnale. Dokler seveda ;o vojaki spoznali, da ni tisto, za kar se je lajala. Takrat so z njo začeli postopati še lj surovo in pri tem vzklikali: »Hudiča, saj deklina!« in: »Prvi ste na vrsti, vi, sir Murije!« Skozi vse to je prišla s svojo običajno mozavestjo, nato pa so jo končno gnali ed kraljevega generala, ki jo je pogostil vinom in ji rekel, da je uprizorila prekleto ,bro predstavo in da mora biti najbrž med jboljšimi možmi, ki jih imajo Hawkhursto-Skozi vse te prizore'sem krmarila z običaj-. lahkotnostjo. Vse to je bila zame mala žina. Edina težava je bila zadržan Marto, 1 ni naskočila surovih vojakov še preden so
li naskočili njo. Moje junakinje so bile na-idno precej živahne, če so jih lepi fantje burili, vendar v spolnem pogledu niso bile liene prevzeti iniciativo. Moje geslo je bilo kriti ognji« in če zdaj ne bom dovolj pazlji-1 bo Maria na veliko grozo mojih bralcev vjala in posilila vsakega moškega, ki ji bo ekrižal pot.
Ko sem spet prišla k sebi, sem jo poslala o zadovoljno in utrujeno, vendar krepostno mo, v posteljo. Ležišče so ji pripravili v po-bnem šotoru, predenj pa postavili dva stra-v; etn in varovala nred nadlegovanjem
vojaščine. Le čednemu, modrookemu vojaškemu zdravniku je bilo dopuščeno, da jo pregleda in ugotovi ali ni bilo morda med opravljanjem poslanstva njeno lepo telo poškodovano . . .
V poletnem discu nogometnega kluba je bil Constantine pravi uspešnež. Tako zelo, da mi je bilo kar slabo. Bil je v središču zanimanja in počel je vse stvari, ki sem mu jih priporočila. da bi ga tako člani kluba vzeli za svojega in ga priželi na kolektivne klubske prsi. Jaz sama sem morala ostati v senci, tako dobesedno, kot v prenesenem pomenu besede, kajti vsepovsod so bile nepremagljive ovire, ki so jih sestavljali kupi nič vredne hrane.
Constantine je bil pripravljen za vsak ples, od rock and rolla do robotike in to z različnimi partnerkami od Babe Moorcroft do Glynnis Makepeace. Tako se je trudil, da mi ne bi dajal nobene prednosti, da sem pomislila, da me namenoma zapostavlja. Zaškripala sem z zobmi, ko je odfrlela Nita Nutkins in se predala Ghikasovi posebni obravnavi ob zvokih Here I Go Again pevke Dolly Parton. Celi dve neskončni uri se mi ni približal. Tudi moških članov upravnega odbora ni prezrl. Prepričal je Eriča, Robba, Stana in Trevorja, da so z njim zaplesali grški ples. Trevor ni imel nikakršnega
občutka za ritem in je nenamerno sabotiral
celotno predstavo, tako da se je drugih pet zaletavalo in sunkovito poskakovalo in malo je manjkalo, da si niso izpahnili ramen.
Vse to je dokazovalo, daje doktor »fejst fant« in pravi mož, ki bo štirinajstletnike v nogometnem klubu spravil na vrh lestvice bassetske lige, kamor so sodili. Doletela ga je tudi čast, da je podelil najboljšim nogometašem nagrade ob koncu sezone, vse to pa je počel z videzom neoporečne dostojnosti, ki je bila zame neznosno vznemirljiva.
Edina stvar, ki mi je pomagala, da sem preživela večer spolne nepotešenosti in nore ljubosumnosti, je bil pogled na Damona, ki je bil disc jockey. Bilo je grozno, da sem morala spet poslušati iste neumnosti, ki jih je trobezljal že prejšnjo soboto. Katastrofa prejšnje sobote očitno ni prav nič zmanjšala njegove samozavesti.
To me morda niti ne bi popolnoma odvrnilo od objekta moje pozornosti, če ne bi na veliko grozo opazila Clare, ki je prišla na plesišče v rožnatih bermuda hlačah in majici s tankimi naramnicami. Zvijala se je, zavzemala različne položaje in tleskala s prsti. Vse to je počela v glavnem z izrazom skrbno naštudirane brezizraznosti, od časa do časa pa je Damonu - Damonu! - naklonila zarotniški nasmešek.
»Kaj ni to tvoja Clara?« je zavpila Nita.
»Da!«
»Zrela je za svoja leta, ne?«
»Dandanes so vse takšne!« sem zatulila in bila vesela, da zaradi vpitja v mojem glasu ni mogla zaznati negotovih tresljajev.
»In tam je tvoj Gareth!« je opazila Nita. »Vse kaže, da se izvrstno zabava.«
Pogledala sem v mešanico teles na plesišču in opazila sina, ki je navdušeno, kot ljudožerec pred misijonarjem v kotlu, poskakoval
okoli skoraj negibne Sabine Langley.
»Vsi se imajo krasno!« je samozadovoljno ponovila Nita.
V tistem trenutku se je med naju in grozljivi pogled na besneče hormone mojih otrok vrinil Stan.
»Živijo, Stan!« sem zavpila. »Se nič ne zabavaš?«
»Iščem alkohol!« je zatulil, medtem ko mu je kravata poskakovala po Adamovem jabolku.
PO SLOVENIJI
Uskladili bodo urnike pouka in verouka
LENART, 6. septembra - Na pobudo predsedstva lenarške občinske skupščine so se pred nedavnim sestali ravnatelji osnovnih šol v občini in duhovniki, da bi se dogovorili o usklajevanju urnikov pouka in verouka.
»Pokazalo se je, da je bil dialog o teh in podobnih vprašanjih zelo koristen in potreben, saj so oboji spoznali, da lahko brez težav uskladijo svoje dejavnosti. Župnik mora spoštovati dejstvo, da ima šola svoj učni program in interesne dejavnosti, šole pa poslej ne bodo več spreminjale urnikov tako, da bi s tem motile verouk. Slišati je bilo mnenje, naj bi bil verouk obvezen za vse šolarje, saj nekateri otroci svojo odsotnost od verouka večkrat opravičujejo z zadržanostjo v šoli,« je po sestanku povedal Ivan Jemenšek. tajnik skupščine občine Lenart. Verouk bo v župniščih, le župnik pri Sveti Ani in ravnatelj osnovne šole v Zgornji Ščavnici sta se dogovorila, da bo verouk pozimi v šoli. (M. S.)
Podhod pod Mlinsko ulico so odprli
:	. g*®«
MARIBOR, 6. septembra — Pred začetkom pouka so v Mariboru odprli podhod pod Mlinsko ulico, ki vodi na avtobusno postajo. Gre za del pešpoti, ki pelje mimo veleblagovnice Merkur in hotela Slavija, ter se nadaljuje s podhodom pod Titovo cesto in končuje na koncu Sodne ulice.
V	podhodu je osem lokalov (po štirje na vsaki strani) s površino 26 kvadratnih metrov. V njih sta dve galeriji, zajtrkovalnica, hitro čevljarstvo, turistična agencija, fotokopirnica in prodajalni glasbenih in umetniških pripomočkov. Glavni namen podhoda je zaklonišče. Tudi zgrajen je bil s denarjem, namenjenim za zaklonišča. (V. V., slika: Bogo Čerin)
V	Trbovljah omejili porabo pitne vode
TRBOVLJE, 6. septembra - Komunala Trbovlje je zaradi dolgotrajnega lepega vremena uvedla 31. avgusta ukrep I. stopnje, 4. septembra pa že ukrep II. stopnje, s katerim omejujejo porabo pitne vode na območju Trbovelj. V vsa 22 zajetja pitne vode se je dotok zelo zmanjšal, posebno še v gravitacijskih zajetjih. Trenutno občane Trbovelj in industrijo rešuje voda. načrpana iz vrtin ob Savi. Tudi zadnje deževje ni vplivalo na bistveno večji dotok pitne vode.
V	Trbovljah ni pitna voda od 22.30 do 5 ure zjutraj. Pomanjkanje vode še posebno občutijo prebivalci in podjetja v zgornjem delu Trbovelj. (T. L.)
»Ekološka tabla« je čedalje bolj v oblakih
KRŠKO, 6. septembra — Potem ko so iz JE Krško v ponedeljek sporočili, da ne nameravajo poravnati stroškov za posredovanje ekoloških in meteoroloških podatkov javnosti, so se zadeve glede krške »ekološke table« še bolj zapletle. Od številnih napovedi, da bodo na posebnem kanalu kabelske TV začeli objavljati podatke o emisijah iz JE in Vidma Krško, namreč ni bilo nič. Namesto izredno drage javne table z vsemi podatki so se v Krškem odločili za cenejšo rešitev, a bo verjetno denarja zmanjkalo tudi zanjo. (V. P.)
V	Motovunu z bajsom po Istri
MOTOVUN, 6. septembra — Trg za obzidjem istrske vasice Motovun bo to soboto prizorišče prvega srečanja »bajsistov« iz vse Istre. Srečali se bodo ljudski godci na »bajsu«. istrski različici malega basa, kije poseben zato, ker ima samo dve struni. V soboto popoldne se bo predstavilo deset skupin, ki bodo igrale tudi tristo in več let stare pesmi. Z motovunskim srečanjem »bajsistov« bodo odprli tudi letošnjo sezono nabiranja tartufov. (I. U.)
Bistričani hočejo učinkovitejšo inšpekcijo
ILIRSKA BISTRICA, 6. septembra — Zbiranje občinskih soglasij za imenovanje nekaterih inšpektorjev medobčinskega inšpektorata Cerknice, Ilirske Bistrice in Postojne je v Bistrici spet spodbudilo razmišljanje, kako (ne)učinkovita je ta služba. Prevladalo je mnenje, da inšpekcija ne more v celoti in vsestransko opravljati svoja dela, če njen sedež ni v občini, v kateri opravlja nadzor. Ker po veljavni ureditvi lahko le komunalna inšpekcija deluje na občinski ravni, bi bilo za drugačno organiziranost inšpekcijskih služb treba spremeniti pravne temelje. Da so pogostejši in učinkovitejši inšpekcijski posegi
v bistriški občini nujno potrebni, dokazuje že nekaj kritičnih konkretnih pripomb na nedavni seji občinskega IS, na kateri so med drugim kritizirali pomanjkljiv nadzor v zvezi z onesnaževanjem okolja in sanitarnimi razmerami, ki so po besedah predsednika občinske skupščine Staneta Prosena nevzdržne celo v skladišču mlečnih izdelkov v stari bistriški zadružni mlekarni. (J. O.)
V	Celju odprti klub ZKS-SDP
CELJE. 6. septembra — V prostorih krajevne skupnosti Aljažev hrib (ob Teharski cesti) v Celju je danes celjska ZKS-Stranka demokratične prenove odprla svoj klub. Kot je povedal sekretar občinskega komiteja Željko Cigler, gre za novo obliko dela, ki jo stranka
ponuja tako svojim članom kot tudi simpatizerjem, nečlanom in celo
konkurentom, saj naj bi delo v klubu temeljilo na projektno-interes-nem združevanju. Klub bo za začetek odprt ob torkih in četrtkih po 17. uri. (J. B.)
O obratu LTH v Viličarjih še ni odločitve
ŠKOFJA LOKA. 6. septembra — V Škofji Loki še vedno niso sprejeli odločitve o nadaljnji usodi Orodjarne in Livarne LTH v Vin-carjih, ki je že nekaj časa mestni ekološki problem. Na zadnji seji občinskega izvršnega sveta so se odločili, da se bodo o tej zadevi v mesecu dni temeljiteje pogovorili z ljudmi v bližini obrata LTH. Medtem pa bodo skušali dobiti še dodatne podatke o onesnaženosti zraka v Vincarjih ter o možnostih prometne povezave tega dela Škofje Loke z glavnimi cestami in o novih lokacijah v občini, ki bi prišle v poštev za preselitev obrata. Čedalje'bolj prevladuje mnenje, da sedanji prostor pod starim grajskim obzidjem ni primeren za nadaljnji razvoj orodjarne in livarne. Ker pa je to podjetje proizvodno in poslovno zelo uspešno, ga ne bi radi zaprli, ampak mu omogočili delovanje drugje v občini. (L. S.)
OBNOVLJENI ZIDOVI
Idrijski grad že dobiva nov sijaj
Ob 500-letnici mesta Idrije dobiva grad prvotno podobo — Preurejeno grajsko dvorišče
IDRIJA, 6. septembra — Idrijski grad ponovno dobiva svojo prvotno podobo. Letos so ob 500-letnici Idrije javnosti predstavili preurejeno grajsko dvorišče, kjer so v vsem sijaju zaživele nove freske in odprte arkade, ki so jih zasteklili. Idrija je tako dobila tudi nov kulturni prostor, ki je že na prvi prireditvi čipkarskega festivala privabil v svoje okrilje toliko ljudi, da je za mnoge dobesedno zmanjkalo prostora.
Grajsko poslopje je sploh nekaj posebnega, saj je bilo zgrajeno kot utrdba za potrebe rudnika živega srebra. To dragoceno rudo so v Idriji odkrili leta 1490, (vsaj ta letnica velja za to odkritje) v bližini današnje cerkve sv. Trojice. Gradili so ga v letih 1522—32 in vanj so lastniki rudnika spravljali zaloge živega srebra ter ga varovali pred beneškimi, pozneje pa tudi pred turškimi napadalci. Ob koncu 16. stoletja, ko je bil rudnik podržavljen, je grad postal domovanje rudniškega upravitelja, v njem so bili tudi uradi za krajevne potrebe. Ko so Italijani leta 1940 postavili novo upravno zgradbo, so bila v njem
stanovanja. Tako je ostalo tudi po
drugi svetovni vojni, ko je stavbo dobil v upravljanje Mestni muzej.
Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novi Gorici je leta 1972 izdelal konservatorski program, ki je bil pred leti le delno spremenjen. Leta 1972 se je v gradu pojavila hišna goba, zato so morali vse lesene konstrukcijske elemente zamenjati z betonskimi ploščami. Danes je že večji del gradu statično saniran, tudi stolp z uro. V glavnem je tudi izseljen, razen ene stranke, glasbene šole in Zgodovinskega arhiva Ljubljana.
Največ del so opravili letos, ko so končali poslikavo fresk na grajskem dvorišču, odprli so arkade in jih zasteklili ter uredili večji del infrastrukture na grajskem dvorišču. Poseben problem so predstavljale zidne poslikave na stenah grajskega dvorišča, saj so ob njihovem odkritju ugotovili, da so bile delane na suhem ometu, torej v seco in ne fresko tehniki. Po temeljitem posvetu z različnimi strokovnjaki so se odločili, da stari omet snamejo in stene na novo omečejo. Na svež omet so potem v fresko tehniki po starih predlogah poslikali celotno površino grajskih sten, ki gledajo na dvorišče.
Idrijčani so bili najbolj presenečeni, nekateri pa tudi prizadeti, ko so opazili, da so vse stare rudniške stroje, ki so bili na grajskem dvorišču, umaknili. Toda ne zato, da bi jih odpeljali na odpad, ampak zato, da jih bodo namestili pred Frančiškov jašek, kamor sodijo. Tam bodo tudi ustrezno zavarovani, ker bo to obenem tudi zametek tehniškega muzeja rudnika živega srebra, kajti, ko bo rudnik leta 2003 nehal delovati, bo možen ogled vseh rudniških naprav.
Na obnovljenem gradu bodo v prvem in drugem nadstropju stalne muzejske zbirke in uprava muzeja. V pritličju naj bi živela trgovska in gostinska dejavnost, arhiv in glasbena šola pa bosta dobila druge prostore. Izvedli bodo tudi vertikalno povezavo vseh etaž v stolpih (v vzhodnem bo predstavitev živega srebra na nekoliko bolj atraktiven način) v drugem pa bo tudi posebna grajska restavracija. V stolpu, kjer je sedaj godba na pihala, bi radi uredili poročno dvorano.
Tudi na podstrešju bodo na novo uredili prostore, vendar šele pozneje, ko bo urejeno vse drugo. Večje
finančne injekcije je grad dobil po
potresu na Tolminskem, zato so dela, izvedena 1983 in 1985, še bolj pospešila obnovo, za katero so denar prispevala idrijska podjetja. Z letom 1987 je idrijski grad prišel tudi v program tedanje Kulturne skupnosti Slovenije in po načelu paritete z občino to financiranje po-.teka še sedaj. Strokovnost del zagotavljajo restavrator Rudi Pergar, arhitekt Brane Zbašnik. umetnostni zgodovinar Robert Cerv, glavni nadzornik pa jc Boris Rajkovič iz ateljeja za projektiranje v Idriji. Avtorja programa sta arhitekta Hedvika Petrič in Silvij Jereb iz firme Kamšt, d. o. o., gradbena dela pa izvaja Zidgrad iz Idrije. Arkade je zasteklila firma Final iz Nove Gorice. Pri strokovnih konsulta-cijah, predvsem zaradi obnove poslikav, so sodelovali dr. Josip Korošec in Ivan Bogovčič iz Restavratorskega centra ter dr. Ivan Stopar s celjskega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Idrijski grad pomeni zahteven obnovitveni projekt, v katerem sodeluje vrsta strokovnjakov z različnih področij. Ko bo grad obnovljen, bodo za turistično, gostinsko in trgovsko dejavnost poiskali ustrezne investitorje. Grad jc torej dolgoročno ohranjen in življenje v njem je zasnovano tako. da bo moralo prinašati dovolj denarja za preživetje. In ne le to. Sedanja obnova je že pokazala tudi njegov pravi obraz, ki je bil več stoletij zakrit in domala že pozabljen. Kot je dejal ravnatelj Mestnega muzeja Samo Bevk, mora grad živeti z mestom in širšim okoljem, kajti le tako lahko zgodovinsko predstavlja samega sebe, pod svojo streho pa hkrati omogoča nove oblike sodobnega življenja. DRAGO MEDVED
Kržanove štorklje so odletele
ZALOKE PRI RAKI, 6. septembra — Sive štorklje, ki so postale simbol Panonske nižine in Prekmurja, v zadnjih letih širijo svoj življenjski prostor. Pri Kržanovih v Zalokah pri Raki že deset let »gostijo« štorklje, ki so v tem času zredile sedemnajst mladičev. Na električnem drogu so si pripravile gnezdo, ki celo desetletje kljubuje vsem naravnim nevšečnostim.
Letošnji zarod, v gnezdu so bile tri mlade štorklje, je že odletel v beli svet. Gospodinja Rozi Kržan, ki skrbi za dolgonoge ptiče je povedala, da jih vsako pomlad težko čakajo. Štorklje najprej nadleta-vajo gnezdo, kot da bi se želele prepričati, če je vse varno, potem pa ga zasedejo. Žal ne vedo, če se vrača vedno isti par, ali pa so to morda že »njihovi« mladiči.
» V desetih letih smo jih v našem gnezdu imeli sedemnajst, žal pa se vedno ni vse srečno končalo. Lani sta dve štorklji padli iz gnezda, ena se je ubila, drugo pa nam je z velikim trudom uspelo ohraniti pri življenju in potem tudi postaviti na noge. Končno je naša varovanka našla varno zavetišče v ljubljanskem živalskem vrtu. Pred letom pa se je mlada štorklja, ki se je učila leteti, zaletela v avtomobil na bližnji avtomobilski cesti, kar je bilo zanjo usodno.«
Besedilo in slika: SLAVKO DOKL
• Šaljivec in pol
Z nasmehom na obrazu in štiri dni staro brado je Peru-anec Felipe Carbonelli Pon-sono sporočil, da je potolkel svetovni rekord v nepretrganem pripovedovanju šal. V nekem hotelu v Limi jih je pripovedoval natančno sto ur. Smešnic je bilo vseh skupaj osem tisoč, pripovedoval pa jih je v španščini, angleščini, francoščini, italijanščini in portugalščini. »Smeh je v državi, ki jo je prizadela velika gospodarska in politična kriza, pravo zdravilo, ki nam pomaga, da laže prenašamo težave,« je izjavil rekorder. Carbonelli trdi, da je postavil tudi prejšnji svetovni rekord v pripovedovanju vicev. Pred dvema letoma jih je v Lizboni pripovedoval nepretrgoma 72 ur.
IZ GRDEGA RAČKA — LEPOTEC — Ob 500-letnici razglasitve za mesto je Idrija dobila tudi obnovljen rudniški grad. (Foto: Marjan Zaplatil)
Opravičilo
V včerajšnjem Delu je v prispevku »Tri mesece in pol po težki srčni operaciji na Triglav«, objavljenem na 8. strani, prišlo do neljube napake. Priimek omenjenega zdravnika se pravilno glasi dr. Rajko Gračner in ne Grančer, kot je bilo pomotoma zapisano. Za napako se prizadetim opravičujemo.

>as«es^v
ZNAK SKAVTOV'
SKAVTI PRI NAS
So bili skavti in gozdovniki začetniki gibanja zelenili?
V Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru pripravljajo razstavo in monografijo — Med skavti so bili mnogi ugledni Slovenci — Življenje z naravo
MARIBOR, 6. septembra — V burski vojni (od 1899 do 1902) se angleškemu generalu siru Robertu Badenu Porvellu zamisel o skavtih (boy scout = angleško izvidnik) zagotovo ni porodila iz ekološke zavesti, ampak iz izkustvene nuje. General je namreč ugotovil, da se neizkušeni vojaki slabo znajdejo v »bushu«, v naravni divjini južne Afrike, kjer je včasih spretnost v obvladovanju surovih naravnih razmer odločala o življenju in smrti. To je bila doba, ko o zelo razširjeni ekološki zavesti najbrž še ne moremo govoriti, saj je bilo geslo »naravo obvladovati« prej kot pa novodobna maksima »naravo varovati«. Zagotovo pa so že tedaj spoznavali, da ti je lahko narava prijazna in ti celo služi, če jo poznaš. Sožitje z naravo je to, in nič drugega, in to so vedeli že prvi skavti.
Ko sta gozdovništvo (nastalo obdelanega že veliko gradiva, se je 1902) in skavtstvo (nastalo je nekdanjim slovenskim skavtom 1908) postali v Evropi in svetu in gozdovnikom še zmeraj pripo-modni gibanji mladih, pa že ročata, naj jima pošljejo kakrš-smemo govoriti o nagibanju nakoli gradiva ali pričevanja iz k nazorom, ki bi jim danes rekli svojih nekdanjih skavtskih zeleni, saj je bilo na primer že časov, začetno geslo gozdovništva »Z naravo k boljšemu življenju«, to pa že skoraj spominja na današnji pojem »kvaliteta življenja.«
In res se je skavtstvo od izhodiščne malone špartansko-voja-ške organiziranosti vse bolj usmerjalo k življenju v naravi in z njo, in ko je postalo svetovno priljubljeno gibanje mladih, je bilo čedalje bolj civilno, sicer trdno organizirano s strogimi normami in vrednotami, vendar' nepolitično, pač pa rodoljubno in etično. Zato ne preseneča, da sta se raziskave močno razvitega skavtstva in gozdovništva na Slovenskem med prvo in drugo svetovno vojno pri nas lotila muzealca mlajšega rodu, kustosa Muzeja narodne osvoboditve v Mariboru Mira Grašič in Marjan Matjašič.
V jeseni bosta plodove svojih raziskav prikazala na zajetni razstavi v svojem muzeju, že zdaj pa upata, da jima bodo gmotne razmere toliko naklonjene, da bosta po razstavnem katalogu lahko izdala tudi znanstveno monografijo o skavtskem in goz-dovniškem gibanju na Slovenskem. Čeprav imata zbranega in
ZNAK SKAVTINJ
ZAPISKI MAČKA DZOJSA
Disko vrisko
Še dobro nismo prišli v šolo, pa ta stara že teži, da je šola naš drugi dom. Kriza! Protestiram! Če mi že kdo prešteva domove,
potem je moj drugi disko. Tam smo s frendi naredili tudi
zaključni žur, ko so se holidejs bližale koncu.
Ko se je cela naša klapa prikotalila v diskača, je bilo preč vse polno, ludnica, vam rečem. Pamp it, pamp it, jeeee! Saj smo res precej zadeti zgledali. ko smo plesali na haus mjuzik.
»Razturamo, ej,« se je drl Žužo.
»Da ne boš surle spustol,« ga je preč zatrl Piži. Ful super je densat v tako čistem zraku . .. kh. kh... pardon. Ana je skozi dimne oblačke pošiljala okrog vroče poglede in pečala didžeja. Revež je bil že tako nalit, da tega ni prenesel in se je zvrnil pod mešalno mizo.
UAU, mojih pet minut je prišlo. Dobil sem šanso, da uresničim svoj lajf drim, in sem ga zamenjal. Kriza, kakšne umazane plate je imel!
Najprej sem jih moral vse pošteno spucat z repom, da sem jih
lahko rolal. Pol je bila pa sploh ludnica. Folk se je kar lomil na plesišču, ko sem miksal komade in se izživljal nad Iajtšovom. Frendi so me kar naprej oblegali z željami, tako da sem jim komaj ustregal. Neki pijan tip mi je ful težil, naj se skidam, drugače bom dobil batine. Na koncu je pa sam pristal z zlomljeno čeljustjo na nezgodni, ker je preveč stegoval gofljo in so ga pred diskom nalomili trije štrumfi, ki so prišli s kiblo na nočni lov.
Kaj se je še dogajalo? Nič. Kdaj se pa v diskaču sploh kaj dogaja. Zato pa hodimo tja. Meni se je zgodilo samo to, da se je didžej zbudil iz kome, tako da s-m jo moral hitro stegniti iz njegove kabine. Za mano sta priletela njegova Suha in garantiram vam, da si frajer ne pere nog. Če bi si jih polizal vsaj štirikrat na dan, tako kot to stori vsak pošten maček, bi ne bil taka sramota za svoj rod.
Nekaj mojih frendov se je tačas tako nadrinkalo. da smo jih morali štuporamo odnesti domov. Ta trezni smo šli še malo na streho mjavkat, pa ni bilo nobene dobre mačke na spregled, ker so bile vse v disku.
Houm, suit houm, kdaj bo spet sobota?!
seveda: ne pij. ne kadi; v obeh organizacijah je najvišja vrednota domoljubje brez ideološke barve: bodi pripravljen vselej pomagati (skavti so vitezi moderne dobe in tak je tudi njihov znak z lilijo kot simbolom vite-štva, z zvezdama in magnetno iglo — življenje pod milim nebom — s črkama BP = be prepa-red. bodi pripravljen, črki ustrezata, posrečeno, tudi slovenščini, in vozlom, ki te naj spomni, da moraš vsak dan narediti dobro delo. Podobno gozdovniški znak: okrogel ščit bele barve,
kar pomeni čistost, in modri rogovi, kar pomeni varovati naravo, sebe. rod sočloveka, člove-
SKAVTSKI JAMBOREE — Zadnji stavtski zlet je leta 1988 v Avstraliji, naslednji pa bo v Južni Koreji.
Med slovenskimi skavti in štvo; seveda šotor). Lepe gozdovniki je bilo namreč mnogo zelo uglednih slovenskih
začetku
izobražencev iz vrst humanistične, družboslovne in tehniške inteligence (med prvimi sta recimo starosta slovenskih skavtov Pave! Kunaver, »Sivi volk«, ki se je šel že leta 1911 ogledat skavtstvo v Avstriji, čeprav sta bili slovenska Skavtska in goz-dovniška organizacija ustanovljeni šele v 20. letih; znameniti skavt pa ie bil tudi predsednik SAZU dr. Janez Milčinski.)
Sicer pa bo marsikaj od tega pokazala mariborska razstava to jesen, kjer bomo seveda tudi videli, da je bil ustanovitelj slovenskih gozdovnikov Hinko Pa-jer, strojni inženir in letalski konstruktor, in da je v Ljubljani ustanovil gozdovniški rod Vzhajajočega sonca, torej slabi dve desetletji zatem, ko je svetovno gozdovniško organizacijo ustanovil Ernst Thompson Seton, slikar, pisatelj, ljubitelj narave in lepega, ki je veliko te estetičnosti
vnesel tudi v gozdovništvo. Imelo je sicer tudi nekaj preproste
ritualnosti (jutranji zbor, pozdrav zastavi itd.), bilo pa je bolj sproščeno kot skavtstvo, ki je ohranilo več »discipline«, obe organizaciji pa sta bili pri nas vse do ukinitve leta 1941 vselej bolj »zeleni« kot pa ideološki ali celo militantni. Gibanje slovenskih
skavtov se je pojavilo po letu
1922 v Ijubljani v veliki meri po zgledu Cehov in Poljakov. Do druge vojne je članstvo doseglo število 1.500 v Dravski skavtski župi (območje Slovenije), medtem ko so imeli gozdovniki na slovenskem ozemlju dve župi. Organizacija obeh je podobna. Gozdovniki :majo nižjo enoto od rodu družino, skavti pa namesto
rodu steg, nižja enota je četa, osnovna enota pa vod s 6 do 10 člani. Na začetnem ritualu ob tabornem ognju je najmlajši skav-tek, star od 6 do 12 let, dobil ime volčič, deklica pa je bila čebelica, razen tega pa dobi vsak še svoje skavtsko ime, deklica po rastlini, deček po živali; od
12 do 18 let so bili dečki izvidniki, deklice pa planinke, skavti nad IS let so bili roversi.
Ideali, vrednote in norme vedenja pa so univerzalni. Skavti imajo 10 zakonov, gozdovniki 11. Poglavitni med njimi so: bodi odločen, skromen, poslušen, čist, varuj svoje telo, živi naravno, bodi pošten, moder, prijazen, požrtvovalen, radosten, pa
zelo
lepe vrednote, odtod najbrž taka priljubljenost skavtstva in gozdovništva tudi pri nas. Iz skavtskih vrst so skoraj brez izjeme prišli pošteni, pokončni, ustvarjalni in etični ljudje, domoljubi v najboljšem pomenu besede, kar se je pokazalo tudi v za Slovence najusodnejših dneh. Kustodinja Grašičeva je na vprašanje. kje so bila po Sloveniji pomembnejša središča skavtstva, počez in podolgem »popikala« kar ves zemljevid Slovenije: najprej Ljubljana in Maribor kajpada, zatem pa Celje, Kranj, zasavski revirji. Novo mesto, Ptuj, pa Tržič, Prevalje, Črna. Kočevje, Pragersko, Murska Sobota, Slovenska Bistrica itd.
Kako da so se prav v Mariboru domislili reziskave 9 skavt-stvu in gozdovništvu? Že 1984 sta tedanji Marksistični center univerze v Mariboru in Muzej narodne osvoboditve pripravila (na temo Mladinska gibanja na Slovenskem) posvet o skavtstvu in gozdovništvu. Rezultata posveta sta brošura Gozdovništvo
na Slovenskem 1925—1941 in
gradivo Skavtstvo in taborništvo v Sloveniji (oboje je izšlo leta 1985). Seznam referentov nam obenem sporoča imena znanih slovenskih skavtov in gozdovnikov: Jaro Dolar, Mano Seifert (zadnji načelnik Dravske skavtske župe), Franjo Pavlinič, Vojko Lovše, Ante Novak, Jožica
Kabaj, Črtomir Zorec, Dušan Vodeb (ki je izročil Muzeju narodne osvoboditve najcelovitejše gradivo slovenskega gozdovništva), Franc Bojc, Tone Bučer, dr. Janko Pleterski, Draga Rogi. kipar Gabriel Kolbič in drugi. Ker so po osvoboditvi vse spremenili, niso obnovili slovenske-
ga skavtstva in gozdovništva, ve-
liko njunih izročil pa je prevzelo leta 1951 ustanovljeno taborništvo. Nekdanji skavti so tudi najštevilnejši ustanovitelji alpinističnih sekcij po vojni. V svetovni skavtski organizaciji, ki ima sedeže v Ženevi, je Jugoslavija opazovalka, utegne pa se skavt-
stvo v Sloveniji spet obnoviti (na
svetovni skavtski konferenci v Parizu v letošnjem juliju je Zvezo tabornikov Slovenije zastopal njen predsednik Tone Simončič, Zvezo slovenskih katoliških skavtov in skavtinj Peter Lovšin, revijo Tabor pa Gojko Brvar). Sicer pa na svidenje na razstavi v Mariboru!
FRANCE FORSTNERIČ
JACK HŽGGSNS
Ura pred polst©® j o
5. nadaljevanje
Nekega nepozabnega nedeljskega popoldne v prvem mesecu mojega študija na Har-vardu me je drug študent peljal v krajevni strelski klub. Še nikoli nisem ustrelil v svojem življenju, toda ko mi je potisnil colt woodsman v roko in mi povedal, kaj naj naredim, me je prevzel nov občutek. Pištola je postala del mene in vsi so bili presenečeni, ko so videli, kaj sem počel z njo po eni sami uri.
Po naravi sem bil strelec in nekakšen genij za ročno strelno orožje, toda še nikoli nisem pomeril v človeka. Kar se je zgodilo v naslednjem hipu, je bilo tako naravno, da je bilo srhljivo, ko sem se pozneje tega spominjal. Bliskovito sem odprl vrata in pograbil Gilber-tov luger, ki je iežal na tleh. V istem trenutku sem prestrelil Coimbri roko.
Burke se je s svojim revolverjem v roki kot tiger, pripravljen na skok, naglo zasukal, da bf ukrepal. V dragi roki je držal Herrarov revolver. Takrat se tega nisem zvedel, vendar je pokazal veliko prisebnost, da me ni samo-gibno ustrelil.
Ošinil me je s pogledom in mislil sem, da se bo nasmehnil. Tega ni stroil, pač pa je odprl zunanja vrata, poslušal in .jih spet zaprl.
»Tukaj se ljudje ne vtikajo v zadeve drugih,« sem mu dejal.
Počasi je odšel do pisalne mize. Gilberto je čepel ob steni in se držal za prsi. V kotičkih ust je bil krvav. Oči je imel odprte, a je bil očitno v hudem šoku. Coimbra je postal zelo bled in je držal desnico pod levo roko, kot da poskuša zaustaviti krvavitev. Burke se ga je s cevjo revolverja dotaknil med očmi.
»Pet tisoč dolarjev.«
Še takrat se je Coimbra obotavljal. Hitro sem se vmešal. »V omari iz orehovine pri vratih je sef.<
Burke je potisnil nazaj sprožilec revolverja, da je glasno škrtnilo, in Coimbra je hlastno dejal: »Ključ je v skrinjici za cigare pod pladnjem.«
»Poišči ga,« mi je naričil Burke. »Prinesi vse, kar boš dobil.«
V sefu je bilo brez dvoma dosti več kot pet tisoč dolarjev, ki sem jih položil na pisalno mizo, čeprav nisem nikoli natanko ugotovil, koliko je bilo več denarja. Burke je pobral vse skupaj in lepo povezani svežnji bankovcev so izginili v prostorne žepe njegovega safari suknjiča.
»Človek mora biti pripravljen tvegati za hiter zaslužek. Kaj nisi tako rekel, Coimbra?«
Toda Coimbri je bilo že vseeno, ker je omedlel in padel čez pisalno mizo. Herrara se je še vedno naslanjal na steno z dlanmi. Burke se je obrnil in ga skoraj mimogrede udaril s pet,jo v tilnik. Herrara je zastokal in se zgrudil.
Vtaknil je spet banker v objemko pod oglavje svojega širokega klobuka, ki si ga je posadil na glavo in si pred ogledalom popravil krajec, da je bil klobuk nagnjen pod pravim kotom. Obrnil se je proti meni.
»Prvo pravilo v divjini,« je spregovoril. »Hodi, nikar ne teci. Ne pozabi na to pravilo, ko bova odhajala.«
Iz hiše sva odšla skozi stranska vrata, ki so bila po navadi odprta zaradi gostov, ki so hoteli priti naravnost do deklet in niso hoteli, da bi jih kdo videl. Takoj za vogalom od kavarne je bil parkiran fordov tovornjak in za volanom je dremal Afričan. Burke mi je naročil, naj sedem zadaj, naročil nekaj šoferju in se mi pridružil.
Ko se je tovornjak začel premikati, sem ga vprašal: »Kam pa zdaj?«
»Peljemo se na staro vojaško zasilno letališče v Carubi. Ga poznaš?«
»Komaj dva tedna sem v mestu. Te službe
v Lizbonskih lučeh nisem nameraval opravljati do smrti. Poskušal sem samo zbrati dovolj denarja, da bi si kupil vozovnico do Cape Towna.«
»Si imel kak poseben razlog?«
»Človek mora imeti kak cilj v življenju.«
Odgovor ga je zadovoljil in s popolnoma resnim obrazom je pokimal. »Tamle si kar dobro streljal. Kje si se naučil?«
Ko sem mu pojasnil, je bil očitno presenečen. Takrat se nisem zavedal, kako dobro sem se odrezal, ker sem šele pozneje spoznal, da sem ravnal nagonsko kot resničen profesionalec, ki zmeraj s prvim strelom cilja v roko z revolverjem, vedoč, da smrtno zadet človek lahko še vedno ustreli vanj.
' Peljali smo se skozi predmestje. Uličnih svetilk ni bilo. več nikjer in obdajala nas je tema. Čez nekaj časa me je vprašal, ali imam potni list.
Nagonsko sem segel po listnici in prikimal. »To je pravzaprav vse, kar imam.«
In potem je dejal, kot da mu je šele takrat šinilo v glavo: »Ime mi je Burke, da ne pozabim — Sean Burke.«
»Stacey Wyatt.« Malo sem omahoval. »Kaj te ni Coimbra nagovoril z majorjem?«
Sarah Harris§Bt
—"
VROČI DIH
68. nadaljevanje_
Tisto noč je Maria, katere lica so bila še vedno rdeča od srečanja z odločnim Jami-ejem, prišla v Bradbury, kjer so z njo kraljeve čete zelo surovo ravnale. Dokler seveda niso vojaki spoznali, da ni tisto, za kar se je izdajala. Takrat so z njo začeli postopati še bolj surovo in pri tem vzklikali: »Hudiča, saj je deklina!« in: »Prvi ste na.vrsti, vi, sir Mur-rayne!« Skozi vse to je prišla s svojo običajno samozavestjo, nato pa so jo končno gnali pred kraljevega generala, ki jo je pogostil z vinom in ji rekel, da je uprizorila prekleto dobro predstavo in da mora biti najbrž med najboljšimi možmi, ki jih imajo Havvkhursto-vi. Skozi vse te prizore sem krmarila z običajno lahkotnostjo. Vse to je bila zame mala južina. Edina težava je bila zadržati Mario, da ni naskočila surovih vojakov še preden so oni naskočili njo. Moje junakinje so bile navadno precej živahne, če so jih lepi fantje vzburili, vendar v spolnem pogledu niso bile vajene prevzeti iniciativo. Moje geslo je bilo »skriti ognji« in če zdaj ne bom dovolj pazljiva, bo Maria na veliko grozo mojih bralcev divjala in posilila vsakega moškega, ki ji bo prekrižal pot.
Ko sem spet prišla k sebi, sem jo poslala vso zadovoljno in utrujeno, vendar krepostno samo, v posteljo. Ležišče so ji pripravili v posebnem šotoru, predenj pa postavili dva stražarja, ki sta jo varovala pred nadlegovanjem
vojaščine. Le čednemu, modrookemu vojaškemu zdravniku je bilo dopuščeno, da jo pregleda in ugotovi ali ni bilo morda med opravljanjem poslanstva njeno lepo telo po-škodovano...
V poletnem discu nogometnega kluba je bil Constantine pravi uspešnež. Tako zelo, da mi je bilo kar slabo. Bil je v središču zanimanja in počel je vse stvari, ki sem mu jih priporočila. da bi ga tako člani kluba vzeli za svojega in ga priželi na kolektivne klubske prsi. Jaz sama sem morala ostati v senci, tako dobesedno, kot v prenesenem pomenu besede, kajti vsepovsod so bile nepremagljive ovire, ki so jih sestavljali kupi nič vredne hrane.
Constantine je bil pripravljen za vsak ples, od rock and rolla do robotike in to z različnimi partnerkami od Babe Moorcroft do Glynnis Makepeace. Tako se je trudil, da mi ne bi dajal nobene prednosti, da sem pomislila, da me namenoma zapostavlja. Zaškripala sem z zobmi, ko je odfrlela Nita Nutkins in se predala Ghikasovi posebni obravnavi ob zvokih Here I Go Again pevke Dolly Parton. Celi dve neskončni uri se mi ni približal. Tudi moških članov upravnega odbora ni prezrl. Prepričal je Eriča, Robba, Stana in Trevorja, da so z njim zaplesali grški ples. Trevor ni imel nikakršnega občutka za ritem in je nenamerno sabotiral celotno predstavo, tako da se je drugih pet zaletavalo in sunkovito poskakovalo in malo je manjkalo, da si niso izpahnili ramen.
Vse to je dokazovalo, daje doktor »fejst fant« in pravi mož, ki bo štirinajstletnike v nogometnem klubu spravil na vrh lestvice bassetske lige, kamor so sodili. Doletela ga je tudi čast, da je podelil najboljšim nogometašem nagrade ob koncu sezone, vse to pa je počel z videzom neoporečne dostojnosti, kije bila zame neznosno vznemirljiva.
Edina stvar, ki mi je pomagala, da sem preživela večer spolne nepotešenosti in nore ljubosumnosti, je bil pogled na Damona, ki je bil disc jockey. Bilo je grozno, da sem morala spet poslušati iste neumnosti, ki jih je trobezljal že prejšnjo soboto. Katastrofa prejšnje sobote očitno ni prav nič zmanjšala njegove samozavesti.
To me morda niti ne bi popolnoma odvrnilo od objekta moje pozornosti, če ne bi na veliko grozo opazila Clare, ki je prišla na plesišče v rožnatih bermuda hlačah in majici s tankimi naramnicami. Zvijala se je, zavzemala različne položaje in tleskala s prsti. Vse to je počela v glavnem z izrazom skrbno naštudirane brezizraznosti, od časa do časa pa je Damonu - Damonu! - naklonila zarotniški nasmešek.
»Kaj ni to tvoja Clara?« je zavpila Nita.
»Da!«
»Zrela je za svoja leta, ne?«
»Dandanes so vse takšne!« sem zatulila in bila vesela, da zaradi vpitja v mojem glasu ni mogla zaznati negotovih tresljajev.
»In tam je tvoj Gareth!« je opazila Nita. »Vse kaže, da se izvrstno zabava.«
Pogledala sem v mešanico teles na plesišču in opazila sina, ki je navdušeno, kot ljudožerec pred misijonarjem v kotlu, poskakoval okoli skoraj negibne Sabine Langley.
»Vsi se imajo krasno!« je samozadovoljno ponovila Nita.
V tistem trenutku se je med naju in grozljivi pogled na besneče hormone mojih otrok vrinil Stan.
»Živijo, Stan!« sem zavpila. »Se nič ne zabavaš?«
»Iščem alkohol!« je zatulil, medtem ko mu je kravata poskakovala po Adamovem jabolku.
PO SLOVENIJI
Uskladili bodo urnike pouka in verouka
LENART, 6. septembra — Na pobudo predsedstva lenarške občinske skupščine so se pred nedavnim sestali ravnatelji osnovnih šol v občini in duhovniki, da bi se dogovorili o usklajevanju urnikov pouka in verouka.
»Pokazalo se je, da je bil dialog o teh in podobnih vprašanjih zelo koristen in potreben, saj so oboji spoznali, da lahko brez težav uskladijo svoje dejavnosti. Župnik mora spoštovati dejstvo, da ima šola svoj učni program in interesne dejavnosti, šole pa poslej ne bodo več spreminjale urnikov tako, da bi s tem motile verouk. Slišati je bilo mnenje, naj bi bil verouk obvezen za vse šolarje, saj nekateri otroci svojo odsotnost od verouka večkrat opravičujejo z zadržanostjo v šoli,« je po sestanku povedal Ivan Jemenšek, tajnik skupščine občine Lenart. Verouk bo v župniščih, le župnik pri Sveti Ani in ravnatelj osnovne šole v Zgornji Ščavnici sta se dogovorila, da bo verouk pozimi v šoli. (M. S.)
MARIBOR, 6. septembra — Pred začetkom pouka so v Mariboru odprli podhod pod Mlinsko ulico, ki vodi na avtobusno postajo. Gre za del pešpoti, ki pelje mimo veleblagovnice Merkur in hotela Slavija, ter se nadaljuje s podhodom pod Titovo cesto in končuje na koncu Sodne ulice.
V	podhodu je osem lokalov (po štirje na vsaki strani) s površino 26 kvadratnih metrov. V njih sta dve galeriji, zajtrkovalnica, hitro čevljarstvo, turistična agencija, fotokopirnica in prodajalni glasbenih in umetniških pripomočkov. Glavni namen podhoda je zaklonišče. Tudi zgrajen je bil s denarjem, namenjenim za zaklonišča. (V. V., slika: Bogo Čerin)
V	Trbovljah omejili porabo pitne vode
TRBOVLJE, 6. septembra — Komunala Trbovlje je zaradi dolgotrajnega lepega vremena uvedla 31. avgusta ukrep I. stopnje, 4. septembra pa že ukrep II. stopnje, s katerim omejujejo porabo pitne vode na območju Trbovelj. V vsa 22 zajetja pitne vode se je dotok
zelo zmanjšal, posebno še v gravitacijskih zajetjih. Trenutno občane
Trbovelj in industrijo rešuje voda, načrpana iz vrtin ob Savi. Tudi zadnje deževje ni vplivalo na bistveno večji dotok pitne vode.
V	Trbovljah ni pitna voda od 22.30 do 5 ure zjutraj. Pomanjkanje vode še posebno občutijo prebivalci in podjetja v zgornjem delu Trbovelj. (T. L.)
»Ekološka tabla« je čedalje bolj v oblakih
KRŠKO. 6. septembra — Potem ko so iz JE Krško v ponedeljek sporočili, da ne nameravajo poravnati stroškov za posredovanje ekoloških in meteoroloških podatkov javnosti, so se zadeve glede krške »ekološke table« še bolj zapletle. Od številnih napovedi, da bodo na posebnem kanalu kabelske TV začeli objavljati podatke o emisijah iz JE in Vidma Krško, namreč ni bilo nič. Namesto izredno drage javne table z vsemi podatki so se v Krškem odločili za
cenejšo rešitev, a bo verjetno denarja zmanjkalo tudi zanjo. (V. P.)
V	Motovunu z bajsom po Istri
MOTOVUN, 6. septembra — Trg za obzidjem istrske vasice Motovun bo to soboto prizorišče prvega srečanja »bajsistov« iz vse Istre. Srečali se bodo ljudski godci na »bajsu«, istrski različici malega basa, ki je poseben zato, ker ima samo dve struni. V soboto popoldne se bo predstavilo deset skupin, ki bodo igrale tudi tristo in več let stare pesmi. Z motovunskim srečanjem »bajsistov« bodo odprli tudi letošnjo sezono nabiranja tartufov. (I. U.)
Bistričani hočejo učinkovitejšo inšpekcijo
ILIRSKA BISTRICA, 6. septembra — Zbiranje občinskih soglasij za imenovanje nekaterih inšpektorjev medobčinskega inšpektorata Cerknice, Ilirske Bistrice in Postojne je v Bistrici spet spodbudilo razmišljanje, kako (ne)učinkovita je ta služba. Prevladalo je mnenje, da inšpekcija ne more v celoti in vsestransko opravljati svoja dela, če njen sedež ni v občini, v kateri opravlja nadzor. Ker po veljavni ureditvi lahko le komunalna inšpekcija deluje na občinski ravni, bi bilo za drugačno organiziranost inšpekcijskih služb treba spremeniti pravne temelje. Da so pogostejši in učinkovitejši inšpekcijski posegi v bistriški občini nujno potrebni, dokazuje že nekaj kritičnih konkretnih pripomb na nedavni seji občinskega IS, na kateri so med drugim kritizirali pomanjkljiv nadzor v zvezi z onesnaževanjem okolja in sanitarnimi razmerami, ki so po besedah predsednika občinske skupščine Staneta Prosena nevzdržne celo v skladišču mlečnih izdelkov v stari bistriški zadružni mlekarni. (J. O.)
V	Celju odprli klub ZKS-SDP
CELJE, 6. septembra — V prostorih krajevne skupnosti Aljažev
hrib (ob Teharski cesti) v Celju je danes celjska ZKS-Stranka demokratične prenove odprla svoj klub. Kot je povedal sekretar občinskega komiteja Željko Cigler, gre za novo obliko dela, ki jo stranka ponuja tako svojim članom kot tudi simpatizerjem, nečlanom-in celo konkurentom, saj naj bi delo v klubu temeljilo na projektno-interes-nem združevanju. Klub bo za začetek odprt ob torkih in četrtkih po 17. uri. (J. B.)
O obratu LTH v Vincarjih še ni odločitve
ŠKOFJA LOKA, 6. septembra — V Škofji Loki še vedno niso sprejeli odločitve o nadaljnji usodi Orodjarne in Livarne LTH v Vincarjih, ki je že nekaj časa mestni ekološki problem. Na zadnji seji
občinskega izvršnega sveta so se odločili, da se bodo o tej zadevi v mesecu dni temeljiteje pogovorili z ljudmi v bližini obrata LTH. Medtem pa bodo skušali dobiti še dodatne podatke o onesnaženosti zraka v Vincarjih ter o možnostih prometne povezave tega dela Škofje Loke z glavnimi cestami in o novih lokacijah v občini, ki bi prišle v poštev za preselitev obrata. Čedalje bolj prevladuje mnenje, da sedanji prostor pod starim grajskim obzidjem ni primeren za nadaljnji razvoj orodjarne in livarne. Ker pa je to podjetje proizvodno in poslovno zelo uspešno, ga ne bi radi zaprli, ampak mu omogočili delovanje drugje v občini. (L. S.)
OBNOVLJENI ZIDOVI
Idrijski grad že dobiva nov sijaj
Ob 500-Ietnici mesta Idrije dobiva grad prvotno podobo - Preurejeno grajsko dvorišče
IDRIJA, 6. septembra - Idrijski grad ponovno dobiva svojo prvotno podobo. Letos so ob 500-Ietnici Idrije javnosti predstavili preurejeno grajsko dvorišče, kjer so v vsem sijaju zaživele nove freske in odprte arkade, ki so jih zasteklili. Idrija je tako dobila tudi nov kulturni prostor, ki je že na prvi prireditvi čipkarskega festivala privabil v svoje okrilje toliko ljudi, da je za mnoge dobesedno zmanjkalo prostora.
Grajsko poslopje je sploh nekaj posebnega, saj je bilo zgrajeno kot
utrdba za potrebe rudnika živega srebra. To dragoceno rjido so v Idriji odkrili leta 1490, (vsaj ta letnica velja za to odkritje) v bližini današnje cerkve sv. Trojice. Gradili so ga v letih 1522—32 in vanj so lastniki rudnika spravljali zaloge živega srebra ter ga varovali pred beneškimi, pozneje pa tudi pred turškimi napadalci. Ob koncu 16. stoletja, ko je bil rudnik podržavljen, je grad postal domovanje rudniškega upravitelja, v njem so bili tudi uradi za krajevne potrebe. Ko so Italijani leta 1940 postavili novo upravno zgradbo, so bila v njem stanovanja. Tako je ostalo tudi po drugi svetovni vojni, ko je stavbo dobil v upravljanje Mestni muzej.
Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novi Gorici- je leta 1972 izdelal konservatorski program, ki je bil pred leti le delno spremenjen. Leta 1972 sejevgradu pojavila hišna goba, zato so morali vse lesene konstrukcijske elemente zamenjati z betonskimi ploščami. Danes je že večji del gradu statično saniran, tudi stolp z uro. V glavnem je tudi izseljen, razen ene stranke, glasbene šole in Zgodovinskega arhiva Ljubljana.
Največ del so opravili letos, ko so končali poslikavo fresk na grajskem dvorišču, odprli so arkade in jih zasteklili ter uredili večji del infrastrukture na grajskem dvorišču. Poseben problem so predstavljale zidne poslikave na stenah grajskega dvorišča, saj so ob njihovem odkritju ugotovili, da so bile delane na suhem ometu, torej v seco in ne fresko tehniki. Po temeljitem posvetu z različnimi strokovnjaki so se
odločili, da stari omet snamejo in
stene na novo omečejo. Na svež omet so potem v fresko tehniki po starih predlogah poslikali celotno površino grajskih sten, ki gledajo na dvorišče.
Idrijčani so bili najbolj presenečeni, nekateri pa tudi prizadeti, ko so opazili, da so vse stare rudniške stroje, ki so bili na grajskem dvorišču, umaknili. Toda ne zato, da bi jih odpeljali na odpad, ampak zato, da jih bodo namestili pred Frančiškov jašek, kamor sodijo. Tam bodo tudi ustrezno zavarovani, ker bo to obenem tudi zametek tehniškega muzeja rudnika živega srebra, kajti, ko bo rudnik leta 2003 nehal delovati, bo možen ogled vseh rudniških naprav.
Na obnovljenem gradu bodo v prvem in drugem nadstropju stalne muzejske zbirke in uprava muzeja. V pritličju naj bi živela trgovska in gostinska dejavnost, arhiv in glasbena šola pa bosta dobila druge prostore. Izvedli bodo tudi vertikalno povezavo vseh etaž v stolpih (v izhodnem bo predstavitev živega srebra na nekoliko bolj atraktiven način) v drugem pa bo tudi posebna grajska restavracija. V stolpu, kjer je sedaj godba na pihala, bi radi uredili poročno dvorano.
Tudi na podstrešju bodo na novo uredili prostore, vendar šele pozneje, ko bo urejeno vse drugo. Večje finančne injekcije je grad dobil po potresu na Tolminskem, zato so dela, izvedena 1983 in 1985, še bolj pospešila obnovo, za katero so denar prispevala idrijska podjetja. Z letom 1987 je idrijski grad prišel tudi v program tedanje Kulturne skupnosti Slovenije in po načelu paritete z občino to financiranje poteka še sedaj. Strokovnost del zagotavljajo restavrator Rudi Pergar, arhitekt Brane ZbašniK, umetnostni zgodovinar Robert Cerv, glavni nadzornik pa je Boris Rajkovič iz ateljeja za projektiranje v Idriji. Avtorja programa sta arhitekta Hedvika Petrič in Silvij Jereb iz firme Kamšt. d. o. o., gradbena dela pa izvaja Zidgrad iz Idrije. Arkade je zasteklila firma Final iz Nove Gorice. Pri strokovnih konsulta-
cijah, predvsem zaradi obnove poslikav, so sodelovali dr. Josip Korošec in Ivan Bogovčič iz Restavratorskega centra ter dr. Ivan Stopar s celjskega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Idrijski grad pomeni zahteven obnovitveni projekt, v katerem sodeluje vrsta strokovnjakov z različnih področij. Ko bo grad obnovljen, bodo za turistično, gostinsko in trgovsko dejavnost poiskali ustrezne investitorje. Grad je torej dolgoročno ohranjen in življenje v njem je zasnovano tako, da bo moralo prinašati dovolj denarja za preživetje. In ne le to. Sedanja obnova je že pokazala tudi njegov' pravi obraz, ki je bil več stoletij zakrit in domala že pozabljen. Kot je dejal ravnatelj Mestnega muzeja Samo Bevk, mora grad živeti z mestom in širšim okoljem, kajti le tako lahko zgodovinsko predstavlja samega sebe, pod svojo streho pa hkrati omogoča nove oblike sodobnega življenja. DRAGO MEDVED
Kržanove štorklje so odletele
ZALOKE PRI RAKI, 6. septembra — Sive štorklje, ki so postale simbol Panonske nižine in Prekmurja, v zadnjih letih širijo svoj življenjski prostor. Pri Kržanovih v Zalokah pri Raki že deset let »gostijo« štorklje, ki so v tem času zredile sedemnajst mladičev. Na električnem drogu so si pripravile gnezdo, ki celo desetletje kljubuje vsem naravnim nevšečnostim.
Letošnji zarod, v gnezdu so bile tri mlade štorklje, je že odletel v beli svet. Gospodinja Rozi Kržan, ki skrbi za dolgonoge ptiče je povedala, da jih vsako pomlad težko čakajo. Štorklje najprej nadleta-vajo gnezdo, kot da bi se želele prepričati, če je vse varno, potem pa ga zasedejo. Žal ne vedo, če se vrača vedno isti par, ali pa so to morda že »njihovi« mladiči.
»V desetih letih smo jih v našem gnezdu imeli sedemnajst, žal pa se vedno ni vse srečno končalo. Lani sta dve štorklji padli iz gnezda, ena se je ubila, drugo pa nam je z velikim trudom uspelo ohraniti pri življenju in potem tudi postaviti na noge. Končno je naša varovanka našla varno zavetišče v ljubljanskem živalskem vrtu. Pred letom pa se je mlada štorklja, ki se je učila leteti, zaletela v avtomobil na bližnji avtomobilski cesti, kar je bilo zanjo usodno.«
Besedilo in slika: SLAVKO DOKL
• Šaljivec in pol
Z nasmehom na obrazu in štiri dni staro brado je Peru-
anec Felipe Carbonelli Pon-
sono sporočil, da je potolkel svetovni rekord v nepretrganem pripovedovanju šal. V nekem hotelu v Limi jih je pripovedoval natančno sto ur. Smešnic je bilo vseh skupaj osem tisoč, pripovedoval pa jih je v španščini, angleščini, francoščini, italijanščini in portugalščini. »Smeh je v državi, ki jo je prizadela velika gospodarska in politična kriza, pravo zdravilo, ki
nam pomaga, da laže prena-
šamo težave,« je izjavil rekorder. Carbonelli trdi, da je postavil tudi prejšnji svetovni rekord v pripovedovanju vicev. Pred dvema letoma jih je v Lizboni pripovedoval nepretrgoma 72 ur.

IZ GRDEGA RAČKA — LEPOTEC — Ob 500-Ietnici razglasitve za mesto je Idrija dobila tudi obnovljen rudniški grad. (Foto: Marjan Zaplatil)
Opravičilo
V včerajšnjem Delu je v prispevku »Tri mesece in pol po težki srčni operaciji na Triglav«, objavljenem na 8. strani, prišlo do neljube napake. Priimek omenjenega zdravnika se pravilno glasi dr. Rajko Gračner in ne Grančer, kot je bilo pomotoma zapisano. Za napako se prizadetim opravičujemo.

ZNAK SKAVTOV
SKAVTI PRI NAS
So bili skavti in gozdovniki začetniki gibanja zelenih?
V Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru pripravljajo razstavo in monografijo — Med skavti so bili mnogi ugledni Slovenci — Življenje z naravo
MARIBOR, 6. septembra - V burski vojni (od 1899 do 1902) se angleškemu generalu siru Robertu Badenu Povvellu zamisel o skavtih (boy scout = angleško izvidnik) zagotovo ni porodila iz ekološke zavesti, ampak iz izkustvene nuje. General je namreč ugotovil, da se neizkušeni vojaki slabo znajdejo v »bushu«, v naravni divjini južne Afrike, kjer je včasih spretnost v obvladovanju surovih naravnih razmer odločala o življenju in smrti. To je bila doba, ko o zelo razširjeni ekološki zavesti najbrž še ne moremo govoriti, saj je bilo geslo »naravo obvladovati« prej kot pa novodobna maksima
»naravo varovati«. Zagotovo pa so že tedaj spoznavali, da ti je lahko narava prijazna in ti celo služi, če jo poznaš. Sožitje z naravo je to, in nič drugega, in to so vedeli že prvi skavti.
Ko sta gozdovništvo (nastalo je 1902) in skavtstvo (nastalo je 1908) postali v Evropi in svetu modni gibanji mladih, pa že smemo govoriti o nagibanju k nazorom, ki bi jim danes rekli zeleni, saj je bilo na primer že začetno geslo gozdovništva »Z naravo k boljšemu življenju«, to pa že skoraj spominja na današnji pojem »kvaliteta življenja.« In res se je skavtstvo od izhodiščne malone špartansko-voja-ške organiziranosti vse bolj usmerjalo k življenju v naravi in z njo, in ko je postalo svetovno priljubljeno gibanje mladih, je bilo čedalje bolj civilno, sicer trdno organizirano s strogimi normami in vrednotami, vendar' nepolitično, pač pa rodoljubno in etično. Zato ne preseneča, da sta se raziskave močno razvitega skavtstva in gozdovništva na Slovenskem med prvo in drugo svetovno vojno pri nas lotila muzealca mlajšega rodu, kustosa Muzeja narodne osvoboditve v Mariboru Mira Grašič in Marjan Matjašič.
V jeseni bosta plodove svojih raziskav prikazala na zajetni razstavi v svojem muzeju, že zdaj
pa upata, da jima bodo gmotne razmere toliko naklonjene, da bosta po razstavnem katalogu lahko izdala tudi znanstveno monografijo o skavtskem in goz-dovniškem gibanju na Slovenskem. Čeprav imata zbranega in
ZNAK SKAVTINJ
ZAPISKI MAČKA DZOJSA
Disko vriško
Še dobro nismo prišli v šolo, pa ta stara že teži, da je šola naš drugi dom. Kriza! Protestiram! Če mi že kdo prešteva domove, potem je moj drugi disko. Tam smo s frendi naredili tudi zaključni žur, ko so se holidejs bližale koncu.
Ko se je cela naša klapa prikotalila v diskača, je bilo preč vse polno, ludnica, vam rečem. Pamp it, pamp it, jcccc! Saj smo res precej zadeti zgledali. ko smo plesali na haus mjuzik.
»Razturamo, ej,« se je drl Žužo.
»Da ne boš surie spustol,« ga je preč zatri Piži. Ful super je densat v tako čistem zraku.. . kh, kh. .. pardon. Ana je skozi dimne oblačke pošiljala okrog vroče poglede in pečala didžeja. Revež je bil že tako nalit, da tega ni prenesel in se je zvrnil pod mešalno mizo.
UAU, mojih pet minut je prišlo. Dobil sem šanso, da uresničim svoj lajf drim, in sem ga zamenjal. Kriza, kakšne umazane
pl ate je imel!
Najprej šem jih moral vse pošteno spucat z repom, da sem jih lahko rolaL Pol je bila pa sploh ludnica. Folk se je kar lomil na plesišču, ko sem miksal komade in se izživljal nad lajtšovom.
Frendi so me kar naprej oblegali z željami, tako da sem jim
komaj ustregal. Neki pijan tip mi je ful težil, naj se skidam, drugače bom dobil batine. Na koncu je pa sam pristal z zlomljeno čeljustjo na nezgodni, ker je preveč stegoval gofljo in so ga pred diskom nalomili trije štrumfi, ki so prišli s kiblo na nočni lov.
Kaj se je še dogajalo? Nič. Kdaj se pa v diskaču sploh kaj dogaja. Zato pa hodimo tja. Meni se je zgodilo samo to. da se je didžej zbudil iz kome, tako da sem jo moral hitro stegniti iz njegove kabine. Za mano sta priletela njegova šuha in garantiram vam, da si frajer ne pere nog. Če bi si jih polizal vsaj štirikrat na dan, tako kot to stori vsak pošten maček, bi ne bil taka sramota za svoj rod.
Nekaj mojih trendov se je tačas tako nadrinkalo, da smo jih morali štuporamo odnesti domov. Ta trezni smo šli še malo na streho mjavkat, pa ni bilo nobene dobre mačke na spregled, ker so bile vse v disku.
Houm, suit houm, kdaj bo spet sobota?!
obdelanega že veliko gradiva, se nekdanjim slovenskim skavtom in gozdovnikom še zmeraj priporočata, naj jima pošljejo kakršnakoli gradiva ali pričevanja iz svojih nekdanjih skavtskih časov.
seveda: ne pij, ne kadi; v obeh
organizacijah je najvišja vrednota domoljubje brez ideološke barve; bodi pripravljen vselej pomagati (skavti so vitezi moderne dobe in tak je tudi njihov znak z lilijo kot simbolom vite-štva, z zvezdama in magnetno iglo - življenje pod milim nebom — s črkama BP = be prepa-red, bodi pripravljen, črki ustrezata, posrečeno, tudi slovenščini, in vozlom, ki te naj spomni, da moraš vsak dan narediti dobro delo. Podobno gozdovniški znak: okrogel ščit bele barve, kar pomeni čistost, in modri rogovi, kar pomeni varovati naravo, sebe, rod sočloveka, čiove-
SKAVTSKI JAMBOREE - Zadnji stavtski zlet je bil v začetku leta 1988 v Avstraliji, naslednji pa bo v Južni Koreji.
Med slovenskimi skavti in gozdovniki je bilo namreč mnogo zelo uglednih slovenskih
izobražencev iz vrst humanistične, družboslovne in tehniške inteligence (med prvimi sta recimo starosta slovenskih skavtov Pavel Kunaver, »Sivi volk«, ki se je šel že leta 1911 ogledat skavtstvo v Avstriji, čeprav sta bili slovenska skavtska in goz-dovniška organizacija ustanovljeni šele v 20. letih; znameniti skavt pa je bil tudi predsednik SAZU dr. Janez Milčinski.)
Sicer pa bo marsikaj od tega pokazala mariborska razstava to jesen, kjer bomo seveda tudi videli, da je bil ustanovitelj slovenskih gozdovnikov Hinko Pa-jer, strojni inženir in letalski konstruktor, in da je v Ljubljani ustanovil gozdovniški rod Vzhajajočega sonca, torej slabi dve desetletji zatem, ko je svetovno gozdovniško organizacijo ustanovil Ernst Thompson Seton, slikar, pisatelj, ljubitelj narave in lepega, ki je veliko te estetičnosti vnesel tudi v gozdovništvo. Imelo je sicer tudi nekaj preproste ritualnosti (jutranji zbor. pozdrav zastavi itd.), bilo pa je bolj sproščeno kot skavtstvo, ki je ohranilo več »discipline«, obe organizaciji pa sta bili pri nas vse do ukinitve leta 1941 vselej bolj »zeleni« kot pa ideološki ali celo militantni. Gibanje slovenskih skavtov, se je pojavilo po letu 1922 v Ljubljani v veliki meri po zgledu Cehov in Poljakov. Do druge vojne je članstvo doseglo število 1.500 v Dravski skavtski župi (območje Slovenije), medtem ko so imeli gozdovniki na slovenskem ozemlju dve župi. Organizacija obeh je podobna. Gozdovniki :majo nižjo enoto od rodu družino, skavti pa namesto rodu steg, nižja enota je četa, osnovna enota pa vod s 6 do 10
člani. Na začetnem ritualu ob tabornem ognju je najmlajši skav-tek, star od 6 do 12 let, dobil ime volčič, deklica pa je bila čebelica, razen tega pa dobi vsak še svoje skavtsko ime, deklica po rastlini, deček po živali; od 12 do 18 let so bili dečki izvidniki, deklice pa planinke, skavti nad 18 let so bili roversi.
Ideali, vrednote in norme vedenja pa so univerzalni. Skavti imajo 10 zakonov, gozdovniki 11. Poglavitni med njimi so: bodi odločen, skromen, poslušen, čist, varuj svoje telo, živi naravno, bodi pošten, moder, prijazen, požrtvovalen, radosten, pa
štvo; seveda šotor). Lepe. zelo lepe vrednote, odtod najbrž taka priljubljenost skavtstva in gozdovništva tudi pri nas. Iz skavtskih vrst so skoraj brez izjeme
prišli pošteni, pokončni, ustvarjalni in etični ljudje, domoljubi v najboljšem pomenu besede, kar se je pokazalo tudi v za Slovence najusodnejših dneh. Kustodinja Grašičeva je na vprašanje, kje so bila po Sloveniji pomembnejša središča skavtstva. počez in podolgem »popikala« kar ves zemljevid Slovenije: najprej Ljubljana in Maribor kajpada, zatem pa Celje. Kranj, zasavski revirji, Novo mesto, Ptuj,
pa Tržič, Prevalje, Črna. Kočevje, Pragersko, Murska Sobota, Slovenska Bistrica itd.
Kako da so se prav v Mariboru domislili reziskave 9 skavt-stvu in gozdovništvu? Ze 1984 sta tedanji Marksistični center univerze v Mariboru in Muzej narodne osvoboditve pripravila (na temo Mladinska gibanja na Slovenskem) posvet o skavtstvu in gozdovništvu. Rezultata posveta sta brošura Gozdovništvo na Slovenskem 1925 — 1941 in gradivo Skavtstvo in taborništvo v Sloveniji (oboje je izšlo leta 1985). Seznam referentov nam obenem sporoča imena znanih slovenskih skavtov in gozdovnikov: Jaro Dolar, Mano Seifert (zadnji načelnik Dravske skavtske župe), Franjo Pavlinič. Vojko Lovše, Ante Novak, Jožica Kabaj, Črtomir Zorec, Dušan Vodeb (ki je izročil Muzeju narodne osvoboditve najcelovitejše gradivo slovenskega gozdovništva), Franc Bojc, Tone Bučer, dr. Janko Pleterski, Draga Rogi, kipar Gabriel Kolbič in drugi.
Ker so po osvoboditvi vse spremenili. niso obnovili slovenskega skavtstva in gozdovništva, veliko njunih izročil pa je prevzelo leta 1951 ustanovljeno taborništvo. Nekdanji skavti so tudi najštevilnejši ustanovitelji alpinističnih sekcij po vojni. V svetovni skavtski organizaciji, ki ima sedeže v Ženevi, je Jugoslavija opazovalka, utegne pa se skavtstvo v Sloveniji spet obnoviti (na svetovni skavtski konferenci v Parizu v letošnjem juliju je Zvezo tabornikov Slovenije zastopal njen predsednik Tone Simončič, Zvezo slovenskih katoliških skavtov in skavtinj Peter Lovšin, revijo Tabor pa Gojko Brvar). Sicer pa na svidenje na razstavi v Mariboru!
FRANCE FORSTNERIČ
JACK HŽGGINS
Ura pred p@l*»®čjo
5. nadaljevanje
Nekega nepozabnega nedeljskega popoldne v prvem mesecu mojega študija na Har-vardu me je drug študent peljal v kraj-.vni strelski klub. Še nikoli nisem ustrelil v svojem življenju, toda ko mi je potisnil colt woodsman v roko in mi povedal, kaj naj naredim, me je prevzel nov občutek. Pištola je postala del mene in vsi so bili presenečeni, ko so videli, kaj sem počel z njo po eni sami uri.
Po naravi sem bil strelec in nekakšen genij za ročno strelno orožje, toda še nikoli nisem pomeril v človeka. Kar se je zgodilo v naslednjem hipu, je bilo tako naravno, da je bilo srhljivo, ko sem se pozneje tega spominjal. Bliskovito sem odprl vrata in pograbil Gilber-tov luger, ki je ležal na tleh. V istem trenutku sem prestrelil Coimbri roko.
Burke se je s svojim revolverjem v roki kot tiger, pripravljen na skok, naglo zasukal, da bi ukrepal. V drugi roki je držal Herrarov revolver. Takrat se tega nisem zvedel, vendar je pokazal veliko prisebnost, da me ni samo-gibno ustrelil.
Ošinil me je s pogledom in mislil sem, da se bo nasmehnil. Tega ni stroil, pač pa je odprl zunanja vrata, poslušal in jih spet zaprl.
»Tukaj se ljudje ne vtikajo v zadeve drugih,« sem mu dejal.
Počasi je odšel do pisalne mize. Gilberto je čepel ob steni in se držal za prsi. V kotičkih ust je bil krvav. Oči je imel odprte, a je bil očitno v hudem šoku. Coimbra je postal zelo bled in je držal desnico pod levo roko, kot da poskuša zaustaviti krvavitev. Burke se ga je s cevjo revolverja dotaknil med očmi.
»Pet tisoč dolarjev.«
Še takrat se je Coimbra obotavljal. Hitro sem se vmešal. »V omari iz orehovine pri vratih je sef .< .
Burke je potisnil nazaj sprožilec revolverja, da je glasno škrtnilo, in Coimbra je hlastno dejal: »Ključ je v skrinjici za cigare pod pladnjem.«
»Poišči ga,« mi je nančil Burke. »Prinesi vse, kar boš dobil.«
V sefu je bilo brez dvoma dosti več kot pet tisoč dolarjev, ki sem jih položil na pisalno mizo, čeprav nisem nikoli natanko ugotovil, koliko je bilo več denarja. Burke je pobral vse skupaj in lepo povezani svežnji bankovcev so izginili v prostorne žepe njegovega safari suknjiča.
»Človek mora biti pripravljen tvegati za hiter zaslužek. Kaj nisi tako rekel, Coimbra?«
Toda Coimbri je bilo že vseeno, ker je omedlel in padel čez pisalno mizo. Herrara se je še vedno naslanjal na steno z dlanmi. Burke se je obrnil in ga skoraj mimogrede udaril s pet jo v tilnik. Herrara je zastokal in se zgrudil.
Vtaknil je spet banker v objemko pod oglavje svojega širokega klobuka, ki si ga je posadil na glavo in si pred ogledalom popravil krajec, da je bil klobuk nagnjen pod pravim kotom. Obrnil se je proti meni.
»Prvo pravilo v divjini,« je spregovoril. »Hodi, nikar ne teci. Ne pozabi na to pravilo, ko bova odhajala.«
Iz hiše sva odšla skozi stranska vrata, ki so bila po navadi odprta zaradi gostov, ki so hoteli priti naravnost do deklet in niso hoteli, da bi jih kdo videl. Takoj za vogalom od kavarne je bil parkiran fordov tovornjak in za volanom je dremal Afričan. Burke mi je naročil, naj sedem zadaj, naročil nekaj šoferju in se mi pridružil.
Ko se je tovornjak začel premikati, sem ga vprašal: »Kam pa zdaj?«
»Peljemo se na staro vojaško zasilno letališče v Carubi. Ga poznaš?«
»Komaj dva tedna sem v mestu. Te službe v Lizbonskih lučeh nisem nameraval opravljati do smrti. Poskušal sem samo zbrati dovolj denarja, da bi si kupil vozovnico do Cape Towna.«
»Si imel kak poseben razlog?«
»Človek mora imeti kak cilj v življenju.«
Odgovor ga je zadovoljil in s popolnoma resnim obrazom je pokimal. »Tamle si kar dobro streljal. Kje si se naučil?«
Ko sem mu pojasnil, je bil očitno presenečen. Takrat se nisem zavedal, kako dobro sem se odrezal, ker sem šele pozneje spoznal, da sem ravnal nagonsko kot resničen profesionalec, ki zmeraj s prvim strelom cilja v roko z revolverjem, vedoč, da smrtno zadet človek lahko še vedno ustreli vanj.
Peljali smo se skozi predmestje. Uličnih svetilk ni bilo več nikjer in obdajala nas je tema. Čez nekaj časa me je vprašal, ali imam potni list.
Nagonsko sem segel po listnici in prikimal. »To je pravzaprav vse, kar imam.«
In potem je dejal, kot da mu je šele takrat šinilo v glavo: »Ime mi je Burke, da ne pozabim — Sean Burke.«
»Stacey Wyatt.« Malo sem omahoval. »Kaj te ni Coimbra nagovoril z majorjem?«
Sarah Harrison
VROČI DIH
68. nadaljevanje
Tisto noč je Maria, katere lica so bila še vedno rdeča od srečanja z odločnim Jami-ejem, prišla v Bradbury, kjer so z njo kraljeve čete zelo surovo ravnale. Dokler seveda niso vojaki spoznali, da ni tisto, za kar se je izdajala. Takrat so z njo začeli postopati še bolj surovo in pri tem vzklikali: »Hudiča, saj je deklina!« in: »Prvi ste na vrsti, vi, sir Mur-rayne!« Skozi vse to je prišla s svojo običajno samozavestjo, nato pa so jo končno gnali pred kraljevega generala, ki jo je pogostil z vinom in ji rekel, da je uprizorila prekleto dobro predstavo in da mora biti najbrž med najboljšimi možmi, ki jih imajo Havvkhursto-vi. Skozi vse te prizore sem krmarila z običajno lahkotnostjo. Vse to je bila zame mala južina. Edina težava je bila zadržati Mario, da ni naskočila surovih vojakov še preden so oni naskočili njo. Moje junakinje so bile navadno precej živahne, če so jih lepi fantje vzburili, vendar v spolnem pogledu'niso bile vajene prevzeti iniciativo. Moje geslo je bilo »skriti ognji« in če zdaj ne bom dovolj pazljiva, bo Maria na veliko grozo mojih bralcev divjala in posilila vsakega moškega, ki ji bo prekrižal pot.
Ko sem spet prišla k sebi, sem jo poslala vso zadovoljno in utrujeno, vendar krepostno samo, v posteljo. Ležišče so ji pripravili v posebnem šotoru, predenj pa postavili dva stražarja, ki sta jo varovala pred nadlegovanjem
vojaščine. Le čednemu, modrookemu vojaškemu zdravniku je bilo dopuščeno, da jo pregleda in ugotovi ali ni bilo morda med opravljanjem poslanstva njeno lepo telo poškodovano ...
V poletnem discu nogometnega kluba je bil Constantine pravi uspešnež. Tako zelo, da mi je bilo kar slabo. Bil je v središču zanimanja in počel je vse stvari, ki sem mu jih priporočila, da bi ga tako člani kluba vzeli za svojega in ga priželi na kolektivne klubske prsi. Jaz sama sem morala ostati v senci, tako dobesedno, kot v prenesenem pomenu besede, kajti vsepovsod so bile nepremagljive ovire, ki so jih sestavljali kupi nič vredne hrane.
Constantine je bil pripravljen za vsak ples, od rock and rolla do robotike in to z različnimi partnerkami od Babe Moorcroft do Glynnis Makepeace. Tako se je trudil, da mi ne bi dajal nobene prednosti, da sem pomislila, da me namenoma zapostavlja. Zaškripala sem z zobmi, ko je odfrlela Nita Nutkins in se predala Ghikasovi posebni obravnavi ob zvokih Here I Go Again pevke Dolly Parton. Celi dve neskončni uri se mi ni približal. Tudi moških članov upravnega odbora ni prezrl. Prepričal je Eriča, Robba, Stana in Trevorja, da so z njim zaplesali grški ples. Trevor ni imel nikakršnega občutka za ritem in je nenamerno sabotiral celotno predstavo, tako da se je drugih pet zaletavalo in sunkovito poskakovalo in malo je manjkalo, da si niso izpahnili ramen.
Vse to je dokazovalo, daje doktor »fejst fant« in pravi mož,’ ki bo štirinajstletnike v nogometnem klubu spravil na vrh lestvice bassetske lige, kamor so sodili. Doletela ga je tudi čast, da je podelil najboljšim nogometašem nagrade ob koncu sezone, vse to pa je počel z videzom neoporečne dostojnosti, ki je bila zame neznosno vznemirljiva.
Edina stvar, ki mi je pomagala, da sem preživela večer spolne nepotešenosti in nore ljubosumnosti, je bil pogled na Damona. ki je bil disc jockey. Bilo je grozno, da sem morala spet poslušati iste neumnosti, ki jih je trobezljal že prejšnjo soboto. Katastrofa prejšnje sobote očitno ni prav nič zmanjšala njegove samozavesti.
To me morda niti ne bi popolnoma odvrnilo od objekta moje pozornosti, če ne bi na veliko grozo opazila Clare, ki je prišla na plesišče v rožnatih bermuda hlačah in majici s tankimi naramnicami. Zvijala se je, zavzemala različne položaje in tleskala s prsti. Vse to je počela v glavnem z izrazom skrbno naštudirane brezizraznosti, od časa do časa pa je Damonu — Damonu! - naklonila zarotniški nasmešek.
»Kaj ni to tvoja Clara?« je zavpila Nita.
»Da!«
»Zrela je za svoja leta, ne?«
»Dandanes so vse takšne!« sem zatulila in bila vesela, da zaradi vpitja v mojem glasu ni mogla zaznati negotovih tresljajev.
»In tam je tvoj Gareth!« je opazila Nita. »Vse kaže, da se izvrstno zabava.«
Pogledala sem v mešanico teles na plesišču in opazila sina, ki je navdušeno, kot ljudožerec pred misijonarjem v kotlu, poskakoval okoli skoraj negibne Sabine Langley.
»Vsi se imajo krasno!« je samozadovoljno ponovila Nita.
V tistem trenutku se je med naju in grozljivi pogled na besneče hormone mojih otrok vrinil Stan.
»Živijo, Stan!« sem zavpila. »Se nič ne zabavaš?«
»Iščem alkohol!« je zatulil, medtem ko mu je kravata poskakovala po Adamovem jabolku.