Stev. 300,
V Trstu, v soboto dno 28. novembra 1914.
Letnik XXXIX
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah !n praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiikega št 20, L nadstr. — VM d'pisl naj se pciiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se M
^prejeniajo In rokopisi se ne vračajo, izdajatelj tn odgovora! urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcfj Usta .Edinosti*. — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. FrančiSka AsUJkega št 20L Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57.
Naročnina tnala: Za celo lato.......K 24 —
za pol leta ................. 12"—
za M mesece.................
Za nedeljsko Izdajo za celo lato........ 5-30
za pol Mm.................2-60
Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev
zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Širokosti ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu Usta do pet vrst.........K 5 —
vsaka nadaljna vrsta............. 2*—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti'. Naročnin* In reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se Izključno 1«
upravi .Edinosti-. — Plača in toži sc v Trstu. Uprava In inseratnl oddelek se nahajata v uHcl Sv. Pranči&a AaiSkega Št 20. — Poštnohraniinični račun It S41.652.
tla poljski Mi le potekel včerajšnji don razmerom
o zapadni Galiciji in v Karpatih se boji nadaljujejo. - Naii zopet izpraznili ternoulce. - lla zapada položaj neizpremenjen. - Lord Kitcftener o vojnem položaju.
DUNAJ 27. (Kor.) Uradno se objavlja: 27. novembra opoldne.
Na poljski fronti je potekel včerajšnji dan razmeroma mirno. V zapadni Galiciji in v Karpatih se boji nadaljujejo. Odločitev še nikjer ni padla.
Ćeraovice so naše čete zopet zapustile.
Namestnik šefa generalnega štaba. pl. Jlofer, generalni major.
Z nemšbo-roskeso bojišča.
BERLIN 27. (Kor.) »VVotfiov urad« poroča: Veliki glavni stan, 27. novembra dopoldne.
Na vzhodu se niso vršili včeraj nobeni odločilni boji.
Vrhovno armadno vodstvo.
Z ntmško-francoskesa bojišča.
BERLIN 27. (Kor.) »\Votfiov urad« poroča: Veliki glavni stan, 27. novembra dopoldne.
Nadlegovanje flandrijskih obrežnih krajev od strani angleških ladij se tudi včeraj ni vršilo.
Na fronti zapadnega bojišča niso nastopile nobene bistvene izpremembe.
Severozapadno od Langemarka smo zavzeli skupino hiš in vjeli veliko vojakov.
V Argonskem lesu zaznamuje naš napad nadaljne napredke.
Francoski napadi v okraju Apremonta, vzhodno od St Mihiela. so bili odbiti.
Vrhovno armadno vodstvo.
Bngteike izgeise na moril.
BERLIN 27. (Kor.) Listi so izračunali, d;* je bilo dosedaj uničenih nič manj nego V) angleških bojnih ladij, med temi 5 oklopni';! kri/ark in dve linijski ladji, kar pomeni znatno izgubo za angleško mornarico. Nič manj upoštevanja vredno je dejstvo. da znašajo celokuone izgube angleške m« rnarice na oficirjih in moštvu dosedaj 6<X!m mož. Ker nima angleška mornarica nobenih oficirjev in mornarjev v rezervi, je ta izguba tem objutneiša. Vsi oficirji BuKvarkac so prišli ob življenje.
Težkoče in neprilike v preskrbijevanju angleške araiade.
BERLIN 27. t Kor.) K<ik r poroča „Vossi-s_ke Zcitung-, se !t-tu „T i! una" p >r< ča i/ Lndm stdcće: Preskrbi i evr. nju angleških čtt ra Frrnc-skeni je tako težavno, da ni vi rje i in sicer zato, ker se angleške in francoske etapne črte večkrat ferržajo, posebno p i -e rr-di rigoroznih »e *i'n;h predpisov pre-k^norskih čet Huidi in Mu zel m ni se trcg<> tirže svo h meniaj« čih s- nepri'iubl^enost in r^al uvažtvanj. Zahtevajo izrecn > svo^o na f:i!» o br n » in ne trpe niti sosed-tva o-bojestr s<ih kuhinj M-d Hui usi povzroča Z'i et r» zl čn-S' hrane n^daijna ra'liko « nja, ki jih je treba strog > upoš e at; v ediih in v pr rr vi anju jedu Tudi ^rekmorska vlečna in tovorna ?ivira zahtev;, odnosno potre: uje raz'ićne in posebne krm t ve.
■Daily Mail« o ang'eški cenzuri.
LONDON 27. (Kor.) »Daily Mail« piše v svojem uvodnem članku:
Vlada se bojuje z elementarno pravico an'^lei-i!: podanikov, namreč s pravico do kritike, \laaa skuša razš-riti seJaj cenzuro ptrt"očiI v cenzuro mnenj. Menimo, da je v življenskem interesu naroda, da nasprotujemo in onemogočimo ta poskus. Ni kritike vlade in posameznih ministrov v govoru in besedi, ki se ne bi z lahkoto spravila v okvir te elastične, revolucijonarne odredbe. Vlada, ki je javno mnenje najprej izstradala, poskuša sedaj prisiliti javnost k molčečnosti in preprečiti vsako razkritje administrativne inkompetertce. Svobodna kritika je živlienska kri našega narodnega sistema in najvažnejša garancija proti ministerijalni avtokraciji, ki jo imamo. V vojnih časih naj bi se ta svoboda vporabli la varčno, vendar pa naj se nikdar ne uniči. Pričakujemo od našega parlamenta, da napravi v tem oziru red.
Katastrofa angleške linijske ladje »Bulwark«.
LONDON 27. (Kor.) Admiraliteta objavlja imena 14 mornarjev od eksplodirane linijske ladje Bukvark«. Reuterjev urad poroja. da je sigurno, da ladja ni bila potopljena od kakega torpeda, ker so imele pred Sliernessom se nahajajoče vojne ladje torpedne varstvene mreže. Nesreča se je zg idila med tem. ko je igrala na krovu godba.
Angleška souba o nemških četah.
LONDON 26. (Kor.) Beach Thomas piše v »Dailv Mail« o nemških četah: Nemci so se i/' azali zelo izskušene boriteije. Presenetljiva indtviduvelna spretnost
* "emcev je eno preser * i v rr-^e'ših
stadijih vojne. Cini poedincev nemških vojakov so odlični. Kadar stroji začenjajo odrekati, prihaja posamičen mož do veljave: To zmago poedincev nad strahotami mašin treba visoko ceniti.
Žrtev mine.
LONDON 27. (Kor.) »Times« poročajo iz Yarmoutha: Neki ribiški čoln je zadel včeraj na neko mino in se potopil. Vsa posadka, obstoječa iz devet mož. je utonila.
Potopljeni angleški parnik.
PARIZ, 27. (Kor.) »Echo de Pariš« poroča iz liavra: Angleški parnik »Malachi-te* (2000 ton), je bil na vožnji iz Liverpo-ola v Mavre, par milj severozapadno od Havre, od nekega nemškega podmorskega čolna potopljen. Kapitan podmorskega čolna je dal moštvu »Malachite« 10 minut časa, da jc zapustilo ladjo, nakar se je kmalu ladja vnela. Podmorski čoln je potem izginil, moštvo »Malachite« pa se je za-moglo rešiti v Havre.
Vojno v kolonijah.
LONDON 27. (Kor.) Tiskovni urad poroča poročilo o celi vrsti bojev v vzhodni Afriki, ki niso dovedli do nobene važne izpremembe. Poročilo pravi:
Sovražniku se ni posrečilo, utaboriti se na angleškem ozemlju, dočim smo mi zasedli Longido na nemškem ozemlju. Izgubili smo na mrtvih in ranjenih 21 Evropejcev. Izgube sovražnikov znašajo 36 (?) Evropejcev in H4 domačinov.
Dne 20. t. m. je prodrl sovražnik z močnimi silami v Ugando, zapadno od jezera Viktorija, a je bil z izgubo 60 (?) mož odbit. Angleži so imeli v tem boju 6 ranjenih.
(VVoifrov urad pripominja k temu: Longido je vulkanska gora v brezvodnem o-zem'.ju ncmško-angleške meje, okoli 60 km severno od Meru.)
PRETORIJA 26. (Kor.) Med domačini severnega okraja vzhodnega Urigualanda vlada, kakor se poroča, nezadovoljstvo, ravn tako med rodovi Hlubis v okraju Fletscher-Berg iii Matabelle. Vlada ie odredila primerne odredbe, da dožene vzroke nezadovoljstva.
flnjIssKn IcrdiKa zborJo,
LONDON 27. «Kor.) Na včerajšnji se-zgornje zbornice Je podal vojni mlnlste* Kitchener daljšo izjavo o vojnem položr-ju, iz katere jc razvidno, da so bile angleške čete od začetka oktobra trajno v porabile*?« v svrfco, da preprečijo nemš! prodiranje ob obrežju. Vsled obleganj Antvverpna povzročene zakasnitve nemških operacij je imel general French ravno še dovolj časa za izvedbo drzne ofenzivne operacije in zavzetja doige pozicijc od La Bassee - !iixmuiuen, kjer je zanio-gel zadržati nn.?ške operacije. S pomoCJr anglešl ih ojačenj je bila po silnih boji-' vržena številno močnejša nemška armad -nazaj.
Lord Kitchener je slabil vojaške lastno sti Francozov in hrabrost Belgijcev in po-j ročal, da so izvršili Nemci ponovno silne! napade, da prodro Hmje zaveznikov. Ar-' •Ježem .ie sialo enkrat 11 armadniti rov nasproti in iiiso zapastili 14 diii ftre ! skifa jarkov, dakler nLa bili potem izir.?-! njani od Francozov.
Angleške izgube so težke, ioJa man, o j v prin c, i z onimi sovražnica. R3zpOK>i ženie čet ie izvrstno.
Rusom se je posrečuo, na Poljske"-i Nemce zadržati in jiii potolči. Nemš've gube na Poljskem so večje, kakor one, kij so iih imeli poprej. Rusi preganjajo pred j seb • Avstrijce na svojem RCprestaneiTij prodiranju proti Krakovu in v Karpatih.
(\Voltfov urad pripominja k temu: lz teli izjav, ki kar mrgolijo grdih neresnic, je mogoče izpoznati, kake težave iinaj< angleški državniki, da vzdrže doma razpoloženje.) __
Angleška spodnja zbornica.
LONDON 26. (Kor.) Na seji spodnje zbornice je Charles Roberts imenom zunanjega urada naznanil, da ste sc francoska in angleška vlada, ker so bili vsi njiju protesti pri Kolumbiji in Ekvadorju radi vporabljanja brezžične postaje in radi brodovne baze na otokih Galapagos od strani Nemcev brezuspešni, obrnili dc Zuruženih držav, da dosežete močnejše opazovan:e nevtralitete od strani Kolumbije in Ekvadorja. Izjavili ste istočasno, da bi bili Anglija in Francija v slučaju, če bi Kolumbija in Ekvador vztrajala pri dosedanjem stališču, prisiljeni poseči po primernih odredbah v varstvo angleških in francoskih interesov.
Amerikanska vlada se je izjavila pripravljeno, da naznani to sporočilo vladama Kolumbi^ Fkv^orV*.
LONDON 27. (Kor.) Spodnja zbornica je sprejela zakon o angleško-portugalski trgovinski pogodbi.
Volna s Turčijo.
»Tanin* o turškem prodiranju proti Saturnu.
CARIGRAD 26. (Kor.) Vojaški sotrudnik »Tanina« pripisuje prodiranju turških čet v smeri proti Batumu velik strategični pomen. Morghul, ki so ga zasedli Turki, leži v ozki dolini ob cesti, ki vodi od Artvina v Batum, ob izlivu reke Morghul v Coroh. Borčika je precej pomembno mesto. Turške čete so napravile v tem nekako prvi korak proti Batumu. Napravljeni plen dokazuje. da so se Rusi v velikem neredu umaknili. Turške čete so najbrže dospele do točke, koje najkrajša razdalja od turške meje je 12, najdaljša pa 30 km.
Avstrijski komite za turški Rdeči polmesec.
DUNAJ 27. (Kor.) Predsedstvo novo konstituiranega avstrijskega komiteja za turški polmesec, je bilo sprejeto danes od turškega poslanika na dunajskem dvoru, Hilmi paše. Predsednik komiteja, princ Liechtenstein, je imel nagovor, v katerem je pojasnil cilje komiteja. Hilmi paša, ki je sam predsednik turškega Rdečega polmesca, se je najiskreneje zahvalil in izrazil toplo priznanje.
Ciperčani proti angleški okupaciji otoka.
CARIGRAD 27. (Kor.) Iz Cipra pristojni in v Smirni se nahajajoči muslimani so poslali listom v Smirni protest proti nezakoniti okupaciji otoka Cipra od strani Angležev.
Turško-madžarska pobratlmska slavnost.
CARIGRAD 26. (Ker.) Danes zvečer se je vršila v turškem-klubu »Turk Der-neghi« v Stambulu turško-madžarska po-ratimska slavnost, ki ji je prisostvovale tudi mnogoštevilno osobje tukajšnje madžarske kolonije. Turek Jusuf Akčine bej 'C govoril o zgodovinskih vezeh, ki vežejo Turke in Madžare. Predavanje je vzbudilo viharno odobravanje.
Ravnatelj »Banque Ottomane« odpotoval v Francijo.
CARIGRAD 26. (Kor.) Generalni rav-atetj »Banque Ottomane«, Francoz Steeg, i ie imel naslov polnomočnega ministra, ie odpotoval v Francijo.
't aH ji re radi svete vojne ni ničesar bat?.
CARIGRAD, 26. (Kor.) List »Ikdam« fKiobruje v popolnem obziru zagotovilo, ki /a je podala Turčiji Italija, da namreč zbog tega ni treba biti nezaupni, kajti ovi-o.nje plovbe skozi sueški prekop bi se ne ^rinjalo s turškimi interesi. Razkosano lurško obrežje nudi dovolj poroštva za to, da odgovarja interesom Turčije dej-• v o, da preliv ostane odprt.
List »Jkdam« povdarja ponovno, da se Kilija nima ničesar bati radi svete vojne. ;aj to tudi sledi iz besedila proklamacije >vcte vojne od strani Šejka-ul-Islama.
V'sst o napovedi svete vojne je omajnla ^v^nijr Ino posest Angležev in Francozov.
CARIGRAD, 26. (Kor.) Listi povdarjajo, :l so se vsled predpriprav vesti o ob-j-aviienju svete vojne, ki se je kljub vsem oc Angležev in Francozov storjenim ko-ikom razširila v severno Afriko, kolonijalne posesti Angleške in Francoske pre-v d omajale v svojih temeljih.
Dimniško o&ciu za tarsHi polmesec.
DUNAJ 27. (Kor) Župan dr. Weisskirch-ner je izr čil danes turškemu poslaniku dar mesta Dunaja za turški Rdeči polmesec v znesku 2<>.000 K, pri čemer je dal izraz najtoplejših simpatij za otom^nsko d-žavo in pričakovanja zmagovitih bojev zmagoslavni turške armade.
Poslanik se je zahvalil v iskrenih besedah i i je slavil zmagovito avstrijsko armado, se s ><>minjal spoštljivo našega vzvišenega vla-d ria in >zrekel prepričanje, da najde da o i me v v vsej otomanski državi.
Zaslužno delovanje zakonske dvojice dr. Alberta Loreaza in njegove soproge na bojnem polju.
DUNAJ, 27. (Kor.) Iz vojnega glavnega stana se poroča: Naslednji izvanredni slučaj skupnega zaslužnega postopanja neke zakonske dvojice pred sovražnikom zasluži, da se ga objavi.
Rezervni poročnik 3. ulanskega polka ined. dr. Albert Lorenz je ob začetku vojne stopil v vojno službo kot prostovoljni avtomobilist k 2. armadnemu etapnemu poveljništvu. Ker je bil na glasu izvrstnega kirurga, je bil kmalu odpoklican v službo kot konziliarni kirurg. V tej svoji lastnosti je deloval lajtnant dr. Lorenz na južnem in pozneje na severnem bojišču v več
vojnih rezervnih bolnišnicah in zavodih o-grskega Rdečega križa.
Vspehi njegovega delovanja in učinkovanje njegove ženke, Lize Lorenz, ki mu je sledila v vojsko kot asistentinja, so prekosili vsa pričakovanja. Lajtnant dr. Lorenz je izvrševal zbog svojega strokov-njaškega kirurgičnega znanja, svoje izvrstne operativne tehnike in svojih izbornih lastnosti svojo nalogo z občudovanja vredno ljubeznijo, požrtvovalnostjo in dosegel neprecenljive vspehe.
Posebno je treba omeniti njegovo delovanje v najnovejšem času, ko je v vojnih bolnišnicah v Chyrowu izvrševal skoraj nepretržno po noči in po dnevu, takorekoč v sovražnem ognju, svoje jako spretne o-peracije s popolnim vspehom. Gospa Liza Lorenz je stala svojemu soprogu od začetka vojne sem kot asistentinja ob strani in ni se bala niti težav in muk vojne, niti dela v bolnišnicah, ko je bilo treba pripravljati obveze, preskrbljevati ranjence in bolnike. Povsod je pomagala, pri vseh operacijah je bila navzoča in ravno s tem je bistveno pripomogla k uspehu svojega moža.
Tudi pri zadnjih bojih pri Chyrowu je neumorno stala ob strani svojega soproga.
Med tem težkim, pa blagoslovljenim delom je lajtnant dr. Lorenz, najbrže vsled prevelikega napora, nevarno obolel in morali so ga spraviti nazaj v ozadje.
Nj. Veličanstvo je zasluge te zakonske dvojice pripoznalo s tem, da je bil podeljen lajtnantu dr. Lorenzu viteški križec Fran Josipovega reda na traku vojaškega zaslužnega križca, njegovi soprogi pa zlat zaslužni križec s krono na traku hra-brostne svetinje.
V izognjenje odpuščanja privatnih uradnikov.
DUNAJ 27. (Kor.) Da se izognemo odpuščanju privatnih uslužbencev iz služb, v kolikor ista niso uoravičena glede na gospo d rs'<o stanje pod dtnikov, je odredilo vojno ministrstvo, da se naj ob priliki prihodnjih oddaj večjih del in vojaških dobav ofert-n tom nal ži obvezna dolžnost, da obdrže številno stanje svojih prKatiiih uslužbencev ir da tem tudi ne znižajo njih prejemkov, ker bi se v ( b atnein slu a,u ne s:nno izključili od nadaljnih dobav, temveč bi se jim tudi odvzeli že d;mi j>m nalogi.
Odgovor nadvojvode Friderika na brzojavko ogrske zbornice.
DUNAJ 27. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Nadvojvoda Friderik ic na brzojavko obeh ogrskih zbornic odgovoril s sledečimi depešami v ogrskem jeziku:
Predsedstvu magnatske zbornice: Z u-nravičenim ponosom in globokim ganot-lem sprejema celokupna armada vzvišeni izraz zaupanja zmagoslavnega ogrskega naroda in se dobro zaveda dejstva, da je njena življenska moč v požrtvovalnosti naroda. Zahvaljujoč se Vaši ekscelenc za zgovorno posredovanje tega sklepa svetovnozgodovinskega pomena ogrske zbornice, zamorem zagotoviti ogrsk« zbornico, da je celokupna armada vredne zaupanja naroda in da bo v krvavem boju z mogočnimi sovražniki monarhije vztrajala neomajno, dokler si pravični gospod armad ne izvojuje zmage. Nadvojvoda Friderik, armadni poveljnik.
Komuni ob instalaciji nadžupana Bethlena.
BUDIMPEŠTA 27. (Kor.) Kakor poroča »Pester LIoyd« iz Bistrice, ie imel povodom inštalacije novega nadžupana grofa Blaža Bethlena v imenu Romunov dr. Pahone daljši govor. Izrazil je željo, da prinese delo novega nadžupana sadove iskrenega sporazuma in dolgega miru med prebivalci komitata. Ce kedaj, potem potrebujemo sedaj, je rekel govornik, take edinosti. Romunski narod je in bo vedno narod miru in reda in dobrega sporazuma z drugimi narodnostmi in je vedno pripravljen, da žrtvuje kri in življenje za sveta tla ljubljene ogrske domovine. Da ie zato tudi vedno pripravljen, dokazuje navdušenje, s katerim so odšli Romuni komito ta Bersztercze - Nazov na vojno.
OsrsRi!	zbornico.
BUDIMPEŠTA, 26. (Kor.) Združeni finančni in upravni odbor državne zbornice je imel danes pod predsedstvom grofa Khuen rfedervaryja sejo, kateri so kot zastopniki vlade prisostvovali ministrski predsednik grof Tisza, minister za notranje zadeve, trgovinski, poljedelski in ju-stični minister. Na dnevnem redu je bil predlog glede razširjenja zakona o izvanrednih naredbah. Pri specijalni debati je izjavil grof Tisza na neko vprašanje, ako padejo reči, ki so potrebne za oboroženje vojakov, kot orožje, gorka obleka i. t. d. pod določbe zakonskega članka glede določbe najvišjih cen, da se določila tega
predloga nanašajo tudi na one reči, ker iste kot potrebščine prve vrste veljajo kot vojne potrebščine.
Ministrski predsednik je prosil, da naj se odkloni predlog poslanca Popa, glasom katerega naj se družinam, ki so se vsled vojne morale odstraniti iz svojih bivališč, pripozna podpora. Vojna je povzročila veliko škode, katero je treba trpeti. Največkrat gre za take osebe, ki so ponajveč-krat same krive škode, katero trpe, vsled česar bi ne bila na mestu kaka odškod-nrina.
Minister za notranje zadeve je predlagal, da naj se pripozna izključno njemu pravica, da odredi evakuacijo celih občin. Ta predlog jc bil vsprejet.
H koncu se je na predlog ministrskega predsednika poročilo o izredni polnomoč-nosti vlade s pristavkom o dnevnem redu odstavilo in se bo razpravljalo o dnevnem redu šele tedaj, ko se bo poslanska zbornica zamogla spustiti v natančnejšo kritiko.
Nato je sprejel upravni odsek predlogo o podaljšanju mandatne trajnosti upravnih uradnikov na eno leto brez pripombe.
Imunitetni odsek ogrske zbornice.
BUDIMPEŠTA, 27. (Kor.) Imunitetni odsek poslanske zbornice je razpravljal danes o imunitetni zadevi poslanca Ser-gjana Budisavljeviča in je po daljšem posvetovanju sklenil, predlagati plenumu suspenzijo imunitete imenovanega poslanca. Glede preventivne aretacije poslanca bo odsek predlagal, da se odobri postopanje vlade.	______________
Kolero v Avstriji.
DUNAJ, 27. (Kor.) Zdravstveni oddelek ministrstva za notranje zadeve poroča: Dne 27. novembra je bilo konstatiranih bakterijologičnim potom 6 slučajev azijat-ske kolere na Dunaju, 1 v Korneuburgu, 4 na Češkem, 4 na Moravskein, 2 v Šlezi-ji. V Krakovu so se pripetili 3 slučaji.
MehiksnsKe iiomufije.
\VA3HINGTON 26. (Kor.) General Vilki je z lahkoto zatrl nemire, ki so izbruh-tili po njegovem prihodu v Mehiko. Ca-ranza namerava Villo in Zapato obkoliti, razstreliti vse železnice in jima odrezati vse pomožne vire.
Nemška odškodnina Luksemburgu.
LUKSEMBURG 26. (Kor.) Kakor poroča »Luksemburger \Vort«, jc nemška država izplačala dosedaj veliki vojvodinji Luksemburški za razne škode odškodnino v znesku 1,283.000 frankov. Vrh tega je Jobila luksemburška vlada za vporabo cest in potov kakor tudi za vporabo državnih poslopij v stanovanjske namene, 311.000 frankov.
Srbska grozodejstva v Macedonijl.
SOFIJA, 26. (Kor.) > Agence Telegraphi-que Bulgarec poroča: Iz Macedonije došla poročila so nepretržno slaba. Prebivalstvo stoka pod pritiskom od strani srbskili u-radnikov, ki mu vzamejo vse in ga puste trpeti na nečuven način. V najnovejšem času je prodrla iregularna četa v vas Sc-kulico v okraju Kratovo in je ikhI pretvezo, da išče komitaše, preiskala vse hiše. Pri tej priliki so iregularne čete storile navadna grozodejstva. Vse ženske so posilili v navzočnosti njihovih družin. Ra-zven tega so se srbski domobranci nasilno naselili v bolgarskih stanovanjih. V več vaseh so bili moški aretirani, vrženi v ječe in grozovito trpinčeni. Srbi hočejo Bolgare pripraviti do tega, da bi jim ti razkrili revolucionarna gibanja. Nekateri teh mučenikov so že poskušali umoriti se v ječah.
Komponist Kreinser umrl.
DUNAJ 27. (K.) Častni kapelnik »Wie-ner Mannergesangvereina« in komponist Edvard Kremser je umri danes v 77. letu svoje starosti.
Francoske rente.
BORDEAUX 27. (Kor.) Francoska renta 731//2, Credit Lyonnais 1.009.
t Grof Spiegel.
BRNO, 27. (Kor.) Danes je umrl v Vini svetnik in veleposestnik grof Ferdinand svetnik in veleposestnik grof Ferdinand Spiegel pl. Viesenberg.
Eksplozija bombe.
KALKUTA 27. (Kor.) V pisarni kriminalne preiskave je eksplodirala bomba, vsled česar sta bila ranjena dva inšpektorja. Povzročitelja atentata so zasledovali. Atentator je vrgel drugo bombo, ki je enega policijskega uradnika ubila, dva pa ranila.
Švedska kraljica na Badenskem.
KARLSRUHE 27. (Kor.) Švedska kraljica je prispela danes dopoldne semknj.
IL
% Trsta, dne 28. novembra W1i
VRATISLAVA 27. (Kor.) PJcnica 2520, rž 21.20, oves 20.20.
Svoflo?
Major Karel Hanke pl. Hanken«tetoski pri-občuje v pratiti .Union- to-le črtico:
Naj se Se toliko govori proti usodi, slutnjam io svaritvam, vendar se dogajalo Cesto slučaji, ki so čudni io tabo nenavadni, da Ji ni notno kar tsbo zavračati O svod dragi, ljubi materi, ki Je iivela na Danajn, sem vedel, da Je v dobrih rokah, ker Je noj najmlajši brat stanoval v isti ulid. Kar sen prejel nekega dne brzojavko: »Mati na pljučnici težko oboleli.« Ker Je bila pri nje visoki starosti nevarnost, me Je ta vest zelo bolestno zadela. Dve uri potem sem prejel br/ojavko: „Mati mrtvi" Naše drage matere, ki je svojo Življenjsko nalogo nahajala edino le v ljubezni do svojih otrok, nisem mogel več videti žive; m ral sem k njej, da se ji vsaj v smrti zahvalim za vse, kar je dobrega storila zame. 14-urna vožr-ja je bila strašna ; slednjič sem dospel in planil v smrtno sobo, zlomljen od žalosti — —
Kake grozovite čase sem preživel tedaj, ne morem opisati. Sleherni dan mojega tedanjega mudenja na Dunaju me je našel na grobu. Slednjič sem moral vendar domov In določil sem svoj odhod za naslednji dan.
Nekega mračnega novemberskega jutra zjutraj za rano sem se imel odpeljati na kolodvor in šel sem preko sob k izhodnim vatam. Naenkrat sem uri nek« - svetlobo m bilo mi je kakor da sem /blaznel: gledal sem svojo drago mater, ki mi Je — držeč kviško desno roko takorekoč zapira a t.... Vzkrik Muja m^til" se je i/vil iz mo-h ust. V naslednjem trenotku je izginilo vse.... T- pojava je delovala na-me tako pretresujoče da se nisem mogel odpeljati. Bilo mi je kak^r da se moram še enkrat posloviti od groba, kak r da me mati e m re pozabiti Omah val «-em k vozu, se odpeljal na grobišče in sem ostal uro ča*a n grobu. Ker se po prej določeni železnici nisem mogel odpeljati, odšel sem na drug ki lodv r in se po drugi progi odpeljal domov.
Naslednjega dne po svojem prihodu sem čital o veliki železniški nesreči, ki se je pripetila na progi, po kat ri sem se hotel prvot* o odpeljati.... Ponesrečencev je bilo mn go...
Ali r\>\ se mi tu ne vsiljuje misel, da me je dobra mati hotela svariti ? Bila Je to materin i jubezen še preko gr. bi....
Vi srečni, ki imate še mater, ljubite jo in spo t jte jo ; nai ravljajte jej življenje čim lepše — vračaj i e jej, kar je trpela za vas I
Roj tre ostalim po vojakih, ki so padD * vami.
V Avstriji imamo zakon iz leta 1887., ki določa pokojnine za vdove in otroke padlih vojakov. Ta zakon priznava pravico do pokojnine, če je vojak umrl v vojni ali pa zaradi vojne. Vseeno je, ali Je padel neposredno pred sovražnikom, ali pa, če je umrl za rano, ki jo je dobil v vojni, ali pa, če je poškodba nastala na drug način, samo da jo je dobil v izvrševanju vojaške službe in brez lastne krivde, ali pa. če je bila smrt posledica na kakem službenem mestu ali v bolnišnici naiezene nalezljive bolezni, ali pa, če je bila smrt posledica mučnih vojnih opravil.
Pokojnine vdov.
Pokojnina je različne višine v prvih šestih mesecih po smrti in v naslednjem času. V prvih šestih mesecih je ravno tako visoka kakor vzdrževalnina, ki jo dobiva žena vpoklicanca za časa vojne službe svojega moža; z drugimi besedami: šest mesecev se še po smrti plačuje vzdrževalnina, če jo je žena dobivala tdui že prej. Ce pa ni dobivala prej vzdrževalnine, ker Je sama imela svoj lastni zaslužek, potem more. Četudi je zaslužek izgubila šele po smrti svojega moža. tudi pozneje še prositi za vzdrževalmno in jo mora dobivati šest mesecev po smrti svojega moža.
Vdovam, ki ne morejo zahtevati vzdrževalnine, se takoj po smrti moža začne izplačevati vdovska pokojnina. One vdove, ki morajo dobivati šest mesecev po smrti svojega moža še vzdrževalnino, dobivajo vdovsko pokojnino po poteku teh šestih mesecev.
Vdovska pokojnina je zelo nizka in znaša na mesec za vdovo vojaka
brez šarže .......K 9.—,
poddesetnika ......K 12.—,
PODLISTEK
Hadame Bovary
Cesta, poraščena z mladimi topoli, vodi naravnost k prvim trškim hišam. Te so vse obdane s ploti in imajo velika dvori-iča z gospodarskimi poslopji in visokimi drevesi, pod katerimi leži vsakovrstno poljedelsko orodje. Na veje so obesili srp, in ob deblu sloni pozabljena lestva. Slamnate strehe so podobne preširokim kučmam, če jih povlečemo čez čelo, in zakrivajo skoro tretjino nizkih oken, katerih majhne, okrogle šipe so debelejše od dna steklenic. Pobeljenih zidov, prepre-Ženih s črnim tramovjem, se tupatam o-prijemlje tanka hruška, in na vratih so pritrdili nizke, pregibne mreže, da se u-branijo kuretnine, ki zoblje na pragu krušne drobtine, pomočene v jabolčnik. Ako gremo daJje, postajajo dvorišča vedno ožja, hiše stoje ena tik druge in plotov tudi ni več videti. Z nekega okna visi šop iz praprotnih peres, pritrjen na ročaj metle. To je kovačnica, pred katero stoje trije novi vozovi, ki ovirajo pot. Tu se vidi sko-
desetnika .......K 15.—,
četovodja .......K 18.—,
narednika z dnevno plačo do
70 vinarjev ......K 22J0.
narednika z višjo dnevno plačo	K 90.—,
kadeta ali nad Čolnarja ...	K 37JO.
Veljajo samo prave šarže. Ce k bil kdo na primer samo llUlaonl desetnik, »cer pa samo pešec ali nadomestni rezervmk, dobiva njegova vdova samo najnižjo po-
Dokler le vdova
k zaslužek hi obenem brez sredstev, dobiva k pokojnini doditcfc 8 kran mete C -no.
Zneski, ki smo Jih navedli v zgornji razpredelnici, niso navedeni v zakonu. Pokojnine namreč temelje na dveh zakonih: na zakonu z dne 27. aprila 1887. leta in zakona z dne 19. marca 1907. leta. Starejši zakon določa kot letne pokojnine zneske 24, 32, 40, 48, 60, 80 in 100 goldinarjev. Novi zakon pa zvišuje te pokojnine na poldrugokratne zneske, torej na 72, 96, 120, 144, 180, 240 in 300 kron letno. Ker pa velja ta zakon tudi za vdove dalje služečih vojakov, ki so umrli v mirnem času, pa hoče vdovam vojnih žrtev določati višje pokojnine, je v § 24. starejšega zakona določeno: »Vdove oseb, za katere je dokazano, da so padle pred sovražnikom ali umrle za dobljenimi ranami ali zaradi mučnih vojnih poslov, dobivajo k normalni letni pokojnini Še petdesetodstotni dodatek.« Prišteti je torej treba zneskom 72, 96, 120, 144, 180, 240 in 300 kron še polovico in potem se dobe v zgornji razpredelnici navedeni mesečni zneski vdovskih pokojnin.
Popolnoma vseeno je, aH ima vdova kake druge dohodke ali ne. Dobivati mora pokojnino tudi tedaj, če je bogata. Če žena ni dobivala vzdrževalnine, se jej prične izplačevati pokojnina prvi dan meseca, v katerem je umrl njen mož ali v katerem ga je smatrala vojaška oblast za mrtvega.
Vdova pa nima pravicc do pokojnine, če zadnji čas, preden je mož odšel pod
orožje, ni živela skupaj ž njim (tudi če ni bila sodno ločena). Ce pa dokaže, da ni ona kriva, da je prenehala zakonska skupnost z možem, pa dobiva pokojnino.
Nadalje vdova ne dobi pokojnine, če so se možu pred smrtjo ali po smrti dokazale take obdolžitve, da bi on sam, ako ne bi bil umrl, vkljub svoji invalidnosti ne dobival pokojnine, to se pravi, če bi se možu dokazalo, da je zagrešil težak zločin.
Če se vdova vnovič omoži, seveda izgubi pokojnino; kot odpravnino pa dobi dvanajstmesečni znesek pokojnine.
Pokojnine sirot.
Za pokojnine sirot velja tudi, da se o-trokoni v prvih šestih mesecih po očetovi smrti plačuje nadalje vzdrževalnina, če so Jo dobivali za Časa vojne službe očetove ali če bi se razmere otrok izpremenile toliko (morda če bi jih mati ne mogla vzdrževati več), da bi se tudi po očetovi smrti moglo prosili za vzdrževalnino. Če pa otroci ne dobivajo vzdrževalnine, potem dobivajo sirotinsko pokojnino (vzgojnino) od prvega dne onega meseca, ki sledi očetovi smrti.
Dočim dobivajo vzdrževalnino tudi nezakonski otroci, dobivajo vzgojnino samo zakonski In poslnovl)eoi otroci. Za nezakonske otroke je torej poskrbljeno samo prvih šest mesecev po očetovi smrti.
Vzgojnina znaša samo štiri krone mesečno za vsakega otroka, dokler ima mati pravico do pokojnine, če umre mati ali če ne dobiva pokojnine zaradi kakega drugega vzroka (omožitve), znaša vzgojnina šest kron mesečno. Sarža umrlega očeta je za višino vzgojnine brezpomembna. Vzgojnina se plačuje za dečke do končanega šestnajstega, za deklice pa samo do končanega štirinajstega leta. Za otroke, ki obiskujejo učne zavode, se pa more vzgojnina plačevati do konca šolskega o-biska in tudi vse do končanega štiriindvajsetega leta. če se očetu tudi po smrti dokaže kako težko hudodelstvo, preneha tudi sirotinska pokojnina.
Najvišje svote.
Zakon določa, da pokojnina vdove in o-trok skupaj ne sme znašati več nego 45 kron mesečno, če bi zaradi večjega števila otrok znašala več, dobiva vdova sicer celo vdovsko pokojnino, pokojnine o-trok se pa skrčijo. Ako bi torej vdova na-
zi ograjo, za okroglim travnikom bela hiša, pred katero se dviga kip boga ljubezni, držečega prst na ustih. Na vratih visi tabla, na obeh straneh prostih stopnjic se nahajate dve iz železa vliti vazi. To je notarjeva hiša, najlepša vsega okrožja.
Cerkev leži na drugi strani ceste, v daljavi kakih dvajset korakov. Majhno pokopališče je ograjeno z nizkim zidom in je okrašeno z mnogoštevilnimi nagrobnimi spomeniki. Cerkev je bila na novo sezidana v poslednjih letih vladanja Karla X. Obločena lesena streha je že vsa trhla, modro pobarvan les je že marsikje luknjast. Nad vrati se nahaja mesto orgel, kor za moške, kamor se pride po polžastih stopnjicah. Skozi enobarvna okna pada svetloba poševno na klopi, ki stojijo kraj sten in na katerih je tupatam pritrjena tablica z napisom: »Klop gospoda X.« Na mestu, kjer se cerkev zožuje nasproti spovednici. Je pritrjena slika matere božje, oblečene v obleko iz atlasa in pokrite s pajčolanom z zlatimi zvezdicami; njena lica so pobarvana tako živo, da se zdi podobna maliku na sendviških otokih. V sredi, na koncu ladje, se dviga glavni oltar, nad katerim visi, obdana od štirih svečnikov, slika svete družine, dar ministra notranjih zadev. Sedežev na koru iz smrekov ine niso nikoli pobarvali.
rednika, ki dobiva 30 kron pokojnine, imela Sest otrok, bi ne dobival vsak otrok po 4 krone, temveč samo po 2 kroni 90 vinarjev mesečna Kakor hitro pa en otrok nima več pravice do vzgojnine, pa dobe ostali otroci več.
Prav tako določa zakon, da morejo dobivati sirote, katerih mati ne dobiva pokojnine, vse skupaj te 30 kron mesečno, če Je torej po vojaku ostalo Sest otrok, ne dobiva vsak obok po 6 kron, temveč le po £ kron. Kakor lntro pa se za enega otroka ne plačuje več pokojnine, dobe o-stali več.
Dočim določa zakon o vzdrževalnim ra-zun žene in otrokom vzdrževalnino tudi še staršem, bratom in sestram, tastu in tašči, nezakonski materi in nezakonskim otrokom vojakovim, ne dobivajo svojci po vojakovi smrti nikakršne pokojnine, če so dobivali vzdrževalnino, se jim vzdrževalnina plačuje tudi še šest mesecev po smrti, potem pa ugasne vsa pravica.
Dočim je v zakonu o vzdrževalnim poskrbljeno tudi za slučaj, če se voiak pogreša, manjka ta beseda v zakonih o pokojnini. Vojaške oblasti pa hočejo, kakor je razvidno iz nekega odloka, izenačiti pogrešane z mrtvimi: torej skozi šest mesecev po ugotovitvi, da se vojak pogreša, vzdrževalnina, potem pokojnina. Če pa se vojak zopet pojavi, ko se že izplačuje pokojnina (na primer iz ujetništva, odkoder ni mogel pisati domov) se mora seveda, ker je vzdrževalnina višja od pokojnine, doplačati, kar se je izplačalo premalo.
Kje se Je treba prijaviti.
Onim, ki dobivajo vzdrževalnino, ni treba javiti oblasti smrti vojaka, ali da ga pogrešajo. Oblast se prepriča že sama, kedaj pride čas, da je treba namesto večje vzdrževalnine izplačevati manjšo pokojnino. Če pa vojakovi svojci ne dobivajo vzdrževalnine, potem naj najavijo svoje zahteve pri občinskem uradu, in če tam ne izda nič, pri okrajnem glavarstvu.
Vdove In sirote častnikov.
Vdove in sirote v vojni padlih in umrlih častnikov (tudi rezervnih) dobivajo znatno višje pokojnine. Vdova poročnika dobiva mesečno K 93.75, vdova nadpo-ročnika K 112.50, otrok poročnika mesečno K 18.75, nadporočnika K 22.50, dvojne sirote dobivajo polovico materine pokojnine. Vdovske pokojnine rastejo s či-novnim razredom Častnikov do K 675.— mesečno in ravno tako vzgojnina, ki se plačuje do 24. leta starosti otrok. Če je otrok prej preskrbljen, izgubi vzgojnino. Častnikova vdova, Če se poroči, ne dobi odpravnine, vendar pa dobiva, Če jej umre drugi mož, zopet pokojnino.
Domače vest).
Vse one dame (gospe in gdč/ in vse gospode, ki bi utegnili sodelovati v sredo, dne 2. decembra, pri »Vojaškem dnevu" vabimo, da se udeleže sestanka, ki bo v soboto, dne 28. t m. ob 6. zvečer v gledališki dvorani Narodnega doma v Trstu. V bi o se tudi zastopniki naših slovanskih društev.	Odbor.
„Sokol" pri Sv. Jakobu vabi vse člane in obrtni naraščaj, ki bi posečal telovadbo, da pridejo v nedeljo 29. t. m, med 9. in 10. uro dop. v društveno telovadnico ulica Montechi, C. M. šola, da se z br. podna-čelnikom domenijo glede telovadnih ur. Sestanek članic, gojenk in telovadba deškega naraščaja se pozneje naznani. Na zdar!
Odbor.
uolaiki dan 2. XI. 1914
O ranjenih odnosno bolnih vojakih. V
pomožno bolnišnico v zavodu „Avstro-ame-rikane* so bili včeraj sprejeti Fran Furlan od 27. domobranskega pešpolka, Jo ip Ju-rinčič od 2. stotnije 87. pešpolka, Anton Do-ričič od 14. stotnije 97. pešpolka, Emil Spes-sot od sanitetnega cddeika št. 9, črnovojnik Florijan Šinkovec, Simeon Pocznya od 6. stotnije 37. pešpolka ter vojaki 97. pešpolka Jo«ip Salvagno od 9., Alojzij Pedrini od 5., Jr sip Stener o 4., Alojzij Kanzer od 6., Ha-drijan Grabar od 12., Josip Furkota od 3., Silvij Dubac od 11. in Anton Kljun od 13.
1
Polovico Yonvillskega trga zavzemlje krito tržišče, to se pravi, streha iz opeke, ki počiva na dvajsetih tramih. Občinski urad, sezidan po načrtih nekega pariškega arhitekta, je podoben grškemu svetišču. V pritličju stojijo trije jonski stebri, v prvem nadstropju se nahaja galerija, ki vodi okoli in okoti hiše. Gon na slemenu kraljuje kot krona vsega, galski petelin, ki drži na eni strani zakonik, na drugi tehtnico pravičnosti.
Toda večjo pozornost nego občinski u-rad, vzbuja lekarna gospoda Homais, ki leži nasproti gostilni pri »zlatem levu«. Zlasti zvečer, ko Je prižgana svetilka, ko rdeča in zelena stekla, ki krase izložbo, mečejo svojo barvnato svetlobo Čez ulico, vidimo sloneti gospoda Homais, kakor ob-žarjenega od bengalične luči, za njegovim pultom. Njegova hiša je pokrita od vrha do tal s plakati v vseh mogočih barvah in črkah. Tu se priporočajo mineralne vode iz Vichya, selter, čistilni čaji, zdravilo »Raspail«, pastilje, kopelji in zdravilne šo-kolade, nad lekarno visi velika tabla z napisom v zlatih črkah: »Homais, lekarnar«. V notranjosti, kjer le čitati nad steklenimi vrati napis: »laboratorij«, stoji še enkrat z zlatimi črkami na Črnem dnu: »Homais«.
(Dalje.)
stotnije. — V bolnišnico pri Sv. Mariji Magdaleni je Ml Iz te pomožne bolnišnice poslan VaaHI| Vdovan, v mestno bolnišnico pa Bogoinlr Volanik In Ernest Meak. Na dopust so pa bili puščeni Ivan Ostrouška, Fran Bobsik Josip Pareman, Anton Delcaro, Mihael Vekjet, Fran Kovačič In Alojzij DeHse. V mestno bolnišnico so pa bili sprejeti črno-vojnam Gosta* Zorzi In Bogomir Volanek, Ernest Meak od 12. Hotele 43 pešpolka in Fran Siegmundt od 4. škvadrona 12. dra-polka. — Supeiai biti kan Je bil od 32. pešpolka.
•Svetovna vojska.* Vsem cenjenim dosedanjim in novim naročnikom in odjemalcem naznanja se uljudno, da je izšel II. sešitek tega zanimivesa dela, Id je opremljen s krasnimi slikami. Cena sešitku je 60 vin. Kdor se naroči na četrtletje vdobi eno številko brezplačno. Naroča in dobiva se v Štokovi knjigarni, ulica Molino piccolo štev. 19 (tik kavarne „Nuova YorkM.)
Zavodu sv. Nikolaja daruje g.a M. G. mesto cvetk za god g.ej Mari dr. Lamutovi 2 kroni.	_
Ponesrečen tatinski poskus. Včeraj popoldne o politreh je neki vojak kolesar pustil za nekoliko trenotkov na cesti pred „Tirolsko mlekarno" v ulici G. Carducci svoje kolo in vstopil v mlekarno. Takoj nato je pa pristopil h kolesu neki človek, ki je, misleč, da ga nihče ne vidi, za jahal kolo in oddhjal. V istem hipu je pa že vojak skočil iz mlekarne in se spustil v dir za uzmovičem in posrečilo se mu je tudi, da ga je dohitel: prijel ga je za vrat, pritisnil mu krepko klofuto in ga potem izročil prihite-lemu redarju. Bil je to 47-letni Atilij Daltin, ki prenočuje na ljudskem prenočišču v ulici Gaspare Gozzi.
Umrli so: Prijavljeni dne 27. t m. na mestnem fizikatu: Racman Mihael, 64 let, Ricmairie <v morju najdeni utopljenec); Gra-honja Svetka, 15 let Rocol št. 1138; R^van Pavla, 9 mesecev, Vrdela št. 673; Christ Ana, 74 let, ul. del Molin grande Št. 16; Sosič Ivan, ul. Sv. Mihaela št. 2.
XVIII. izkaz darov
dospelih deželnemu vojn jpomožnemu uradu c. kr. namestništva v podporo družinam vpo-klicancev. Prostovoljni 1°/« prispevek namest-ništvenih uraonikov od plače za mesec november K 460.08; veleč. Ivan Solfa, vikar v Trnovem pri Kobaridu K 4, zbirka g. Ivana Lebana, k u rata v Vršnem K 15.63; 1°/« prispevek učiteljskega osobja ces. kr. trgovsko-pomorske akademije v Trstu od plače za mesec november (pomorski oddelek) K 41.04; nadaljni dar organov c. kr. poštnobrzojavnega ravnate'jstva v Trstu K 1000; Uradništvo tvrdke Greinitz d. d., mesto venca na kr^to pok. g. Karlu Knortzerju K 30; Fizik L. K 4.60; „Tržaška s obodna parobrodna družba" (Navigazione libera Triestina) K 200 Skupaj K 1755*35; prenos iz sedemnajstega izkaza K 115353.46: vsega skupaj torej K 117108*81 in 100 frankov v zla u.
Vesti iz Gorftbe.
Goriški Sokol prične s prihodnjim tednom zopet z redno telovadbo v društvenih prostorih, ulica sv. Ivana 7. Članska telovadba se vrši v torek in petek od 8.30 do 9.30 zvečer, v nedeljo pa je prosta telovadba. I. oddelek članic telovadi v pon-deljek in četrtek od 8. do 9. zvečer. Tr-govsko-obrtni naraščaj ima telovadne ure v sredo in petek od 8. do 9. zvečer. Člani in članice, udeležite se telovadbe polno-številno! Gg. trgovce in obrtnike pa prosimo, da opozore svoje vajence na telovadne ure in da pazijo na redno obiskovanje telovadbe.
Nabori v Gorici. Rezultat naborov za mesto Gorica je ta: 22. t. m. je prišlo na nabor 240 mož, od katerih je bilo potrjenih 106; 23. t. m. je bilo od 218 potrjenih 55; 24. t. m. od 290 nabornikov 78 in 25. t. m. od 289 tudi 78. Skupno je bilo torej od 1037 nabornikov potrjenih 317 ali 31 %.
— Pri predvčerajšnjem naboru je bilo potrjenih od 234 nabornikov 111.
Županstvo občine Štorje je nabralo med občinarji te zneske za avstrijske ranjence: Občina Storje K 50, Majcen Alojzij 40 vin., Može Frančiška K I, Bencina Fran K 1, Uršič Ana 50 vin., Uršič Karo-lina 50 vin., Jelušič Katarina 50 vin., Be-zek Marija 80 vin., Kuret Franc 40 vin., Vidmar Jožefa 40 vin., Može Ivana 40 vin., Bevčič Karolina K 1, Majcen Marija K 1, Žiberna Rozalija 12 vin., Kariž Ivana K 1, Cerkvenik Franca K 1, Dolgan Ivana 50 vin., Skopin Ana K 1, 2iberna Josip K 1, Može Marija K 1, Bekar Antonija K 1, Kariž Ivana K 1, Kariž Jožefa K 1, Bole Kristina 20 vin., Kos Alojzij 50 vin., Trampuž Marija K 1, Dolgan Ana K 2, Konradi Roza K 2, Može Tomaž K 3, Urbas Ana K 6, Orbec Marija K 2, Dolgan Ana K 1, Majerčič Ivana 20 vin. Znesek 84 K 42 vin. poslalo je županstvo po poštni nakaznici dne 4. oktobra na »Slovenski odsek Rdečega križa« v Gorici.
ČEŠKO - BUDJFViŠKA RESTAVRACIJA (Bosikova uzorna Č*£ka gostilna v Trstu) se nahaja ulici deli« Poste Itev. 14, vhod v nlkl Gforgio Galatti zraven glavne pošte Stateoafcs postrežba In slovenski Jedilni listi.
107« čistega dobička daje Ciril-Metodovi družbi knjigarna GORENJEC & Co., ulica Caserma štv. 16 (zraven kavarne Commercio).
:: MALI OGLASI ::
nb
mm iitaa^o po 4 itoL bwwlo-Mu*-jo ti-kane >wiii m ntm naj* takrat rač. — N »j bul* j*.
• pristojbina znala 40 stotina. :
□O
OD □□
nnD postelji vzmeti, nova žimnlcc w 86. — Po-UVtrf polna spalna soba z iimnicami K 29 \ Via Fonderia 19. I.	23168
Kdor
želi izvrstno kuhinjo, naj zahaja v gostilno BONVECHLA.TTI. ulica Carlo Gbe^a
1166
17. Eksportno Budjeje viško pivo.
Pertot urar,
ulica Stadion St. 26 M
12*19
Meblovana soba najem gospoda ali gospici
v ulici Commerciale a t v 11, III. nadst.	4000
Afflfffl ¥D vP0<*nJUero. zaradi premeščenja veliko IIUIlll »IS stanovanje v prvem nadstro ju, v sredini mesta in proda se tudi vse pohištvo. Stanovanje ima 8 sob, sobico in kuhinjo; dve boI>i sprostim uhodom, sta oddani za pisarno in 5 nie-bliranih sob je oddanih stalnim najemnikom. Pogodba veljavna 5c dve leti. Letna najemnina kron 63» 0- Naslov pove Ins. odd. Edino ti pod št 4010
Pet mladih molznih krao
Mm COborlnlhal), prodajo so radi vojno
Pojasnila dajo upravitelj Inso-ratnoga oddolka Edinosti.	4ui4
Slovensko Ma A. RiEGER ^
deli i Borea štv. 3, vrata 9. — Damska krojačnica. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke za poroke, bluze za gledišče itd. Gene zmerne.
Dobro
rejene prašiče kupi Hotel Baltca.i, Trst. Vojašnični trg.	4016
Priporoča se gostilna N. D. 0.
Trst, ulica Commerciale štv. 7. - Toči res izvrstno vipavsko belo, istrsko črno, kakor tudi kraški teran. - Priznano d< bra kuhinja. Priporoča se udanl A. Žmavc, voditelj.
Itfem
2 0— 400 litrov mleka dnevno, H'0o K kave je. Trg Goldoni 10, pritličje. 1210
Danes
se prodne v ulici Barriera vecchia štv. 8, teletina po K 1 in 1*36. 1211
IfunmniM rosa. moknat, na debelo po K IV — Rrumpir Ulica Carradori 39.
1212
l5lM«naila izvrsten proda se v ulici Petronio 9. UinSOVIF vrata 16
12 3
Kdor potrebuje slike
plno otrok, povečanje, reprodukcije, listke pod orožje poklicanih, bo doplačali brez razlike polovično ceno normalne tarife v mesecu oktobru In novembru. Perfektna izvršba. - FOTOORAFIČN1 ZAVOD O. Clvldini, Trst, ulica San Nicoi6 34, polunadstropje.
I | ss Pravkar izila::
SVETOVNA VOJSKA
d«biva um posameznih zvezkih In m na-rola « STOKOVI KNJIGARNI v Trstu, ulica Molin piccolo Stv. 19
UMETNI ZOBJE
PLOMBIRANJE' ZOBOV.
IZDIRANJE ZOBOV : BREZ SOLEČINS :
Dr. J.ČERnM U.TUSCiO
ZOBOZDRAV-
KONC ZOBNI TftMNIK
TRST
ULICA CASERMA, 13 II. nad.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■OMHI
3 ARTURO MODRICKY	S
S Prevajalna manafakturnega blaga in drobnih predmetov	■
■	Trst, ulica Belvedere it. 32.	a
5 Novi dohodi perliala, zefirj-t, batista io pa	a 2 nama, volnenega blaga, pokrivala in odeje,
B preproge, brisače in prti, perilo na meter in	B
5 za ijube, srajce, spodnje Brajce, nogovice,	S
■	moderci, ovratnice, dežniki, usnj. rokavice,	S B čipke, traki in veliki izbor drobnih predmetov.	B
■	Ve ikanska izbera. CENE ZMERNE.	S
Tužnim srcem nszn&njsm v imenu sorodnikov vsem prijateljem in insn-cem prežalostno vest, da je po dolgi in mučni bolezni v dobi 32 let mirno v Gospodu zaspala
FANI BATlt roj. GALAUSEK.
Pogreb predrage pokojnice se bo vršil jutri, v nedeljo dne 29. t. m. iz mrtvašnice mestne bolnišnice pri Sv. Mariji Magdaleni.
TRST, dne 27. novembra 1914.	Žalujoči soprog
VEKOSLAV BATli
Koto Pogrebno Podjetje, Trw^ Oorao 47.	c. kr. pi-monoAa.